DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo le r Maribora, Ruška ceeta, poštni predal 22. Roko pid *e ne vračalo. Nefrankirana pisma s« ne apretemajo. Uprava; Maribor, Raška ceeta 5, poštni predal 22. Lfobhaaa VII, Zadrzini dom.	Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Mailih oglasov, ki služijo t posredovanje in socijalne namena delavstva tar nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stana 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stans beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.355. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 2.	Sobota 4. januarja 1930.	Leto V.
Štiridesetletnica avstrijske socialne demokracije.
Ob koncu dobe političnega in duhovnega terorja v Srednji Evropi.
Nemška in avstrijska reakcija je v letih od 1880 do 1890 še enkrat poizkusila zadušiti razvoj, ki je zahteval svobodo misli in besede ter politično enakopravnost državljanov v posameznih državnih tvorbah. Hudi procesi, hude obsodbe in preganjanje vsakršnega svobodomiselnega pojava porojenega napredka niso mogle ustaviti. Izven reakcije, izven birokracije se je porajal in razvijal duh časa sam in malo je manjkalo, da takrat ni nastala popolna anarhija v politiki in svetovnih na-ziranjih. Tudi v delavskem' gibanju so bila ekstremistična in smotrena organizacijska naziranja in se je zlasti radikalni del nagibal, ker ni imel prilike udejstvovanja, k anarhizmu in terorističnim akcijam. Tedaj je nastopil pokojni dr. Viktor Adler, kažoč na eventualne posledice splošnega položaja, zlasti pa tudi na škodljivo razcepljenost in strujarstvo v delavskem gibanju. Dr. Viktor Adler je bil pameten človek, izboren politik in taktičar, ki si je že ob prvih nastopih pridobil ugled in veljavo. Rešpekt in vpliv je imel tudi v širši javnosti, zaradi tega in pa zaradi obupnega političnega položaja je takratna birokracija dopustila, da je dr. Viktor Adler s svojimi prijatelji sklical v Hainfeld konferenco, na katero je povabil ekstremiste in zmernejše zastopnike delavskega gibanja. Oblasti $o pa kljub temu okoli in okoli zastražile vasico z žandarme-rijo, kakor bi pripravljala peščica delavskih zaupnikov — nevarno zaroto.
Hainfeldski kongres je bil za avstrijsko socijalno demokracijo eden najpomembnejših dogodkov v razvoju Avstrije in avstrijske socijalne demokracije. Na kongresu je bil sprejet hainfeldski socijalnodemo-kratični program, ki se je naslonil na historični materijalizem in je v bistvu živel in živi še danes v razvoju avstrijske socijalne demokracije. Hainfeldski duh je vodil avstrijsko socijalno demokracijo in je ni zapustil tudi ne tedaj, ko je šlo za reakcijonamo ustavno reformo. Ta duh je bil tudi edini, ki se je mogel in znal upreti nemškemu fašizmu in ohraniti demokratični značaj današnje majhne Avstrije.
Predvsem pa je potrebno poudariti eno dejstvo, ki je ozko v zvezi s hainfeldskim kongresom in ki je neutajljiva posledica njegova. Avstrija in Nemčija sta bili takrat središče reakcije In terorja. Po skoro desetletnem1 terorju se je reakcionarna birokracija izolirala sama, javnost pa je avtomatično prehajala v nekonsolidirane, anarhično razpoložene ideologije, ker se ni mogla svobodno razvijati. Hainfeldski program1 socijalne demokracije je šele ustvaril pozitiven politični delavski program, okoli katerega se je jelo zbirati delavstvo, nasprotniki pa so sc enako pričeli organizirati proti tezam in programu socijalne demokracije. Hainfeldski kongres torej ni bil važen le za delavstvo, ampak sploh za razvoj, ker je preprečil s svojimi argumenti grozečo propast ali pa še hujšo reakcijo. Hainfeldski kongres socijalne demokracije je zgodovinski mejnik, po katerem1 so se dalje razvijale avstrijske politične razmere v zmislu politične demokracije.
Ob zatonu diktature v Španiji.
Diktator Primo de Rivera jo sam proglaša kot s časom nezdružljivo.
Španski diktator general Primo de Rivera je sed'aj končno sporočil Španiji ter celemu svetu, da se njegova sedemletna samo vlada bliža koncu in da ista nima več eksistenčne upravičenosti, ker da se ne strinja z duhom časa, a razen tega se mora boriti z nasprotniki. Diktator izjavlja, da je že naznanil kralju isvoje nasvete in da bodo državljani v kratkem izvedeli, pri čem da so. Po njegovem mnenju se ne bo moglo takoj preiti k demokratičnemu režimu, temveč bo za prehodno dobo uveden nekak kompromisni režim med diktaturo ter konstitucijo. Zdi se pa, da ne bo o tem poslednjem odločal več diktator sam, marveč drugi faktor.
Dne 31. decembra je bil sklican ministrski svet na sejo, na kateri je imel sklepati o nadaljnjih odredbah. Glasom poročil nekaterih svetovnih dnevnikov, je Primo de Rivera doživel več neuspehov. Med temi je eden najhujših, nagli padec valute, ki je v zvezi s fijaskom obeh razstav v Barceloni in v Sevilli. Velikanska vaba tujcev, ki bi naj prinesli denar v deželo, ni imela uspeha. In tako so bili gospodarski krogi pognani v opozicijo in ravno gospodarstvo bi imelo diktatorju nuditi najtrdnejšo podlago. Kdo bo prišel na krmilo nove vlade, se zaenkrat še ne ve. Vsekakor ima klerikalizem velik apetit na vlado, če ravno je isti bil do zadnjega najboljša opora diktatorju.
HaaSka konferenca
za ureditev plačila reparacij.
ki je pričela te dni zborovati, vprašanja reparacij očividno še ne bo mogla definitivno rešiti, ker. dasi so glavne velesile prepričane, da pride do kompromisa ali diktata, je vendar še mnogo vprašanj glede malih držav zlasti Madžarske, Bolgarije in tudi Italije, na katera ne bodo pristale te države. Haaška konferenca bo torej le korak dalje.
Jugoslovanska delegacija.
Haaške konference se udeležujeta za Jugoslavijo dt. Voja Marinkovič (doma bo ta čas vodil posle zunanjega ministrstva dr. Kumanudi) in poslanik v Londonu dr. Jurij Gjurič. Kot eksperta sta dodeljena načelnik v zunanjem ministrstvu VI. Martinac in ravnatelj zavarovanja delavcev v Zagrebu dr. Radovan Matijašič. Tajnika sta V. Pešič in K. Pavlovič, uradnika zunanjega ministrstva.
Boj za milijone podpornega druStva Železnikarjev.
v podpornem društvu ni bilo tatov, ki so kradli državni in delavski
Za Novo leto je izdal Oblastni odbor Zveze jugoslovanskih železničarjev posebno izdajo svojega glasila »Jugoslovanski železničar«. V tej posebni izdaji je priobčeno revizijsko poročilo znanega prvaka, katoliške akcije magistratnega ravnatelja in bivšega zadružnega revizorja. Bar-leta, o poslovanju Podpornega društva železničarjev v smrtnih slučajih, ki je bilo, kakor znano razpuščeno maja meseca 1. 1. na sam predvečer občnega zbora.
Kako in odkod1 so dobili nacijo-nalni borci to tajno revizijsko poročilo, ki ga odborniki društva, čeprav se jih to vendarle tiče, niso mogli dobiti, da bi nanj odgovorili; nas bi le lahko zanimalo, da bi tudi mi znali v bodoče potrkati na brava vrata, drugače pa nam naravnost ugaja, da se je poročilo priobčilo javnosti. Kajti iz poročila je samo eno razvidno, da »sodrugi« (med njimi tudi sedanji od bivšega Velikega župana imenovani voditelj krščansko-socijalnih železničarjev, Wurzinger), niso ničesar pokradli, ampak, da so, in to potrjujejo vse bilance, delovali v prid društva, ki je imelo od leta do leta več premoženja in več članov.
Imeli so edino napako, d!a niso vprašali Zvezo jugosl. železničarjev, kako smejo nalagati denar in kje.
Da so gospodarili pošteno, dokazuje tudi dejstvo, da niti eden izmed funkcijonarjev društva ni bil do da-
v vrstah »Zveze« pa so bili voditelji, denar skozi več let po prevratu.
nes obtožen, niti klican na odgovornost, kar bi se vsekakor zgodilo, če bi imeli kaj na vesti, saj so vendar najvišje oblasti v državi, ki skrbe za red in zakonitost, imele priliko prebirati revizijsko poročilo magistratnega finančnega direktorja, iz katerega je vse natančno razvidno, samo. to ne, koliko je revizor Barle za to svojo revizijo dobil nagrade, kar bi pa bilo najmanj tako zanimivo, ker vemo, da so šle te nagrade v tisočake.
Eno je, kar drži kakor pribito:
V Podpornem društvu ni bilo niti tatov, niti goljufov, kakor so se nahajali v vodilnih vrstah »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, ki so dolgo vrsto let po vojni kradli državni in delavski denar na debelo — pod krinko nacijonalizma.
In če bi »Zvezi« bilo res za čast in poštenje slovenskih železničarjev, potem bi ona imela dovolj prilike, da bi takrat, ko so stali ti žalostni junaki nacijonalnega gibanja med železničarji pred sodiščem, izdala posebne izdaje, ki bi morale biti gotovo bolj obsežne, kakor je ta. v kateri je priobčeno revizijsko poročilo o »Podpornem društvu«, saj so se vršile v Mariboru celo tozadevne porotne razprave.
Zakaj le so . gospodje tako silno nervozni? Da, da. trimilijonsko premoženje bi pač vsak rad upravljal, posebno, če so ga od Zveze s sodrugi titulirani železničarji skupaj' znesli.
Srednjeevropska reakcija, ki je precej podobna današnji avstrijski fašistični reakciji, se je morala vdUti
duhu časa. Danes bi bila duhovna kriza hujša, kakor je bila takrat na nižji stopnji razvoja.
Avstrijski fašisti v zvezi z Italijo.
Prelat Seipel koketira s Žito, soudeležbe umora osumljeni major Pabst pa z Mussolinijem.
Ni to nič novega. Naši listi so že o tem1 poročali. Te dni pa so objavile praške »Lidove Noviny« članek, ki to dejstvo ponovno potrjuje. Major Pabst (udeleženec nemškega Kapp-ovega puča) živi na Tirolskem kot »trgovec« Peter. Pabst je sicer avstrijski državljan, pokojnino pa dobiva iz Nemčije, in sicer mu jo izplačuje nemški konzul v Innsbrucku. Heimwehrsko gibanje podpira zlasti znana Alpine Montangesellschaft, ki ima glavni sedež v Nemčiji. Pabst biva večkrat v italijanski južni Tirolski, potuje z italijanskimi vojaškimi avtomobili in sprejema italijanske oficirje. Italija hoče to prijateljstvo z nemškimi fašisti za slučaj vojne z Jugoslavijo, ker jim avstrijski fašisti obljubujejo, da bodo zagotovili prevoz italijanskega vojaštva čez Tirolsko in Koroško v Jugoslavijo. — To samo dokazuje, da dela avstrijska, madžarska in italijanska reakcija skupaj.
Nov kandidat za madžarski prestol.
Needinost madžarskih monarhistov.
Madžarski monarhisti so podobni neapoljskim’ muzikantom, ki godejo vsak svojo. Sedaj poročajo z Dunaja pariškemu »Excelsorju«, da se zavzema član madžarske vlade, ki je v najožjih stikih z italijanskimi fašisti, da bi postal madžarski kralj italijanski vojvoda d’Aosta. Ta italijanski princ je eden duhovnih voditeljev italijanskega fašizma. Članu vlade izjavljajo legitimisti, ki še vedno računajo na Habsburžana, pravijo, da bi kaj takega bilo mogoče le, če to pomaga do revizije trianonske pogodbe. Opozicionalne stranke so pa mnenja, da bi taka volitev le še bolj ukoreninila nezaupanje do Madžarske v inozemstvu, kar bi utegnilo imeti slabe posledice. — Madžari imajo res vedno veliko skrbi.
Bolgarija in reparacije.
Bolgarija je pripravljena na plačevanje vzhodnih reparacij.
Iz Pariza poročajo, da je Bolgarija končno pristala na to, da bi plačevala vojno odškodnino v višini 10 milijonov zlatih frankov letno skozi 37 let, ipod pogojem, da se jo oprosti vseh ostalih obveznosti.
Med tem pa se Madžarska slej kot prej upira vsakršnemu plačeva-nju reparacij.	______________
Nasprotstva ruskih diktatorjev.
Ali bo ČIčerin odžagan?
Ljudski komisar za zunanje zadeve, Čičerin, se nahaja že zelo dolgo v Nemčiji, baje na zdravljenju. Zdi se pa, da je to politična bolezen in da se Čičerin ne »zdravi« prostovoljno. Pred nekaj časom se je celo govorilo, da je Čičerin pozvan, da se vrne v Moskvo. Na to so poročali listi, da se ne misli vrniti v Rusijo, marveč, da bo ostal v Nemčiii, češ, da je med njim in sedanjo Stalinovo vlado nastal spor.
, Seda| pa zopet poročajo, da je Čičerin že pripravil svoje kovčke in da bo v kratkem odpotoval preko Varšave. Vendar pa, da ni gotovo, če bo svoje mesto zopet zasedel. V slučaju, da je že ali da bo odžagan, se bo vrnil nazaj v Nemčijo.
Fašizem prerokuje vojno.
Odkar poizkušajo po vsem: svetu pripravljati mir in sporazum., ču-jemo iz Italije vedno iznova tiste argumente, ki so jih pred vojno ponavljali veliki rožljači s sabljami. Kakor Viljem II., govori Mussolini z vzvišenim glasom, o »prostoru na soln-cu« in o »vojni kot zadnjem sredstvu in zadnji možnosti ob usodnem, trenutku kakega naroda«. Obenem se širijo po svetu periodično alarmi-rujoče vesti o nameri Italije, kazoče megleno na leto 1935 kot »usodno leto, v katerem fašizem izvrši svojo nalogo«. Prav enako kakor pred vojno v Nemčiji, se zbližujejo in po-prijateljujejo težka industrija in gospodarji v deželi. Uspela je to zbližani e že toliko, da se je — po italijanskih poročilih — posrečilo italijanskemu gospodarskemu ministru (to je seveda Mussoliniju), ustvariti konsorcij težke industrije. To seveda ni bilo težko. Zakaj kovinski in-dustrijci še niso bili nikdar z vlado tako pobrateni, kakor prav v zadi-njem času. Železna in jeklena industrija se je v Italiji v zadnjih letih tako-le razvijala: obdelali so 1. 1923
1,143.000	ton, leta 1924 1,458.135 ton, leta 1925 1,891.659 ton, leta 1926 1,883.841 ton, 1927 1,721.260 ton in 1928 1,959.338 ton. Če bi pomenile te številke naraščanje gospodarskega udejstvovanja, bi to bilo v redu. Značilno pa je, da vlada v vsej industriji resna kriza, zlasti pa v železni industriji (kovinski industriji, ladjedelnicah in stavbeni industriji). Edine tovarne, ki so popolnoma zaposlene, so tovarne za vojni materijah Od tod izvira tudi zgoraj navedena povečana produkcija.
Povsem očitno se oborožuje Italija za vojno. To dokazuje izdelovanje vedno več vojnega materijala, psihološko pripravljanje mladine, vojnohujskaški govori vladnih govornikov. Nedavno je rekel Mussolini dobesedno: »Sedaj sta fašizem' in vojaške formacije dve telesi, toda jutri, na dan preizkušnje, bosta le eno telo in ena duša.«
Jutri! Kdaj bo to? Morda prej kakor mislimo. Zato je treba vedno opozarjati na to nevarnost in jo pozivati na pobijanje fašizma, kjerkoli se pojavi!
Franeosko-nemško delavsko pobratimstvo.
Sporazum med nemškimi ter francoskimi delavci.
Iz Pariza poročajo:
Zveza strokovnih organizacij iz Pariza in okolice, je 31. decembra sprejela delegacijo delavskih lig iz Nemčije, ki se tamkaj nahaja žp osem dni. Sprejem se je vršil v znamenju nem.-francoskega sporazuma.
Pred nemiri v Indiji.
Vseindijski kongres zahteva neodvisnost.
V Lahore v Indiji se je vršil te dni nacionalni kongres, ki se ga je udeležilo okoli 30.000 ljudi. Na zbo-rovalnem poslopju so razobesili indijsko narodno zastavo.
Vodilni odbor je sprejel s 138 glasovi (proti 98) predlog Ghandija, da se zahteva popolna neodvisnost Indije ter da se Indijci londonske konference glede ustavne ureditve ne udeleže. Predlog skrajnih ekstremistov, da se takoj prekinejo vsi stiki z Anglijo ter da se postavi nova nasprotna vlada in organizira splošno stavko ter izvede bojkot vseh državnih in občinskih oblasti in sodnij, je bil odklonjen.
V svoji izjavi je rekel predsednik Nehru, da pomeni neodvisnost za Indijo popolno osvoboditev od angleškega gospodstva in britskega imperija. Kongres ni voljan dopuščati, da bi mu angleški parlament diktiral u-sodo. Nehru je rekel, da je socialistični republikanec, da pa uvidi, da kongres v sedanjem trenutku ne more zasledovati socialističnega programa, ki zahteva popolno ločitev od Anglije, ustanovitev indijske vlade ter splošni bojkot proti Angliji. Predsednik povdari, da meni, da se bodo politične izpremembe v Indiji izvrši-
le mirnim potom: Ne odklanja pa odpora, če bi se hotelo gibanje s silo zatreti. Končno je predsednik priporočal lojalnost proti zakonodajni skupščini v Indiji in krajevnim korporacijam; nasprotno pa priporočal bojkot nad angleškim blagom in odklanjanje plačevanja davkov. Sklepe imenuje javno zaroto, ki, ima namen osvoboditi Indijce angleškega gospodstva.
Indijci se že .dolgo bore zai svobodo. Kdor pa pozna indijske razmere, ve. da je v Indiji prebivalstvo razcepljeno v mnogo strank in sekt, ki niso v stanu izvesti kakega enotnega pokreta. Ako pride do izvajanja sklepov na tern1 kongresu, utegne nastati meščanska vojna, ki bo imela ogromne posledice.
Kakor smo že poročali, hoče angleška delavska vlada dati Indiji avtonomijo, ki bi omogočala razvoj in konsolidacijo Indijcev. — Zatira pa Indijce angleški kapital.
Indijski uradniki, ki so bili v državni angleški službi, so z oziromi na sklepe nacijonalnega gibanja in zadnje sklepe kongresa, izstopili z novim letom iz službe.
Preprečen atentat na Stalina.
Zarote proti fašističnemu in boljševiškemu terorju.
V Moskvi je bila odkrita zarota proti sedanjemu diktatorju Rusije, Stalinu. Gnezdo zarote se je nahajalo v samem Kremlju. Voditelji so bili neki Deržibašev in Krumov. Zarotniki so imeli namen umoriti Stalina ter proglasiti desničarsko diktaturo. Seveda pri zarotnikih ni manjkalo agentprovokaterjev, ki so o namerah zarotnikov obvestili čeko, ki je zarotnike postreljala. To pa ni edini atentat, ki je bil pripravljen. V Rusiji so atentati kmetov na sovjetske komisarje na dnevnem redu. Isto je v Italiji, kjer žive voditelji fašizma v silnem strahu pred atentati.
Med tem pa, ko boljševiki priznavajo, da se ljudštvo upira njihovemu terorju in diktaturi, skuša italijanski tisk prikazati vsakega atentatorja kot blazneža ali pa kot moralno pro-palega človeka.
O atentatih v Rusiji in Italiji, o nameravanem atentatu na belgijski kraljevski par in o izvršenem atentatu na indijskega podkralja lorda Irwinga, piše svetovno delavsko časopisje:
Niso pokvarjeni in hudobni ljudje, ki vrše atentate v Italiji in Rusiji, tudi se ne more trditi, da bi bila duševna zmedenost vzrok atentatom (ki jih s človeškega stališča seveda nikoli ni mogoče odobravati).
Vse to je lep izgovor, lepa fraza, ki daje mandat fašizmu in boljševizmu, da ni treba pravih vzrokov preiskovati, zlasti ne posezati v glavno zagonetko, to je, kateri in kakšni duhovni in moralni predpogoji ustvarjajo v Italiji in Rusiji dispozicijo za kruti teror, celo teror nad povsem nedolžnimi objekti. Če se v Rusiji in Italiji ponavlja toliko terorističnih akcij, toliko atentatov, mora biti nedvomno nekje vzrok, da se je »strast« tako razpasla.
V Italiji, Rusiji in Španiji, kjer se je ta bolezen razpasla, vidimo, da se omejuje svoboda; da se preganja ljudi zaradi mišljenja in naziranja z drakoničnimi zakoni. Davi se naravni razvoj, usiljuje se spontano novo mišljenje, ki se naravnemu razvoju nikdar ne more usiliti z uspehom, pač pa se narod ideološko lahko vzgoji z metodami, ki mu omogočajo svobodno sodelovanje v razvoju.
Atentati in razne akcije v fašistični Italiji in sovjetski Rusiji niso izrodek pokvarjenega sveta, ne izrodek duševne zmedenosti, ampak v bistvu le izrodek zatiranega duševnega razmaha.
Vsak razvoj je produkt duha, produkt naroda; zato je najboljše sredstvo proti atentatom in terorističnim akcijam vpoštevanje tega duha in
Parlament in vlada na Poljskem.
Razmerje med poljsko vlado in poljskim parlamentom nima primere.
Nova vladla, ki jo je sestavil lvovski profesor Bartel, se zopet ne naslanja na. parlamentarno večino, ampak na manjšino. Da pride taka vlada vsak trenutek v konflikt s parlamentom, je naravno.
V proračunskem odseku je so-cijalistični poslanec dr. Diamand stavil predlog, glasom1 katerega naj parlament ne priznava onih dolgov, ki bi jih vlada brez vednosti ali pa celo proti sklepu parlamenta napravila. Glasovanje o tem predlogu, kf bo brez dvoma sprejet, se bo vršilo v začetku januarja. Tak sklep bo zelo uplival na bodoča pogajanja vlade za ev. posojilo. Naravno pa je, da takšno razmerje med vlado in parlamentom ne more dolgo trajati.
Za Afriko jim gre.
Spor med Italijani in Francozi radi Tunisa.
Italijanski listi se hudo razburjajo radi izjav, ki jih je podal francoski poslanec Marinaud v francoskem parlamentu glede narodne večine v Tunisu.
Omenjeni poslanec je naglašaL, da mora Tunis pokazati, da ima najmočnejšo francosko kolonijo in če to ne bi bilo drugače mogoče doseči, tedaj z naturalizacijo.
Briand se je s tem strinjal. To pa je pri Italijanih povzročilo vihar ogorčenja. »Tribuna« se upira, da bi se Francozi polaščali otrok italijanskega naroda, ker za te baje gre pri na-turaliziranju. Češ, »največje razžaljen je za narod pomeni, oropati ga njegovega lastnega mesa in krvi«. — Ako bi le to načelo veljalo tudi za fašistično Italijo!
njegove ideologije: svobodna koncentracija duševnih sil. To tezo pa Rim- in Moskva odklanjata.
Ni oporekati fašistom1 in boljše-vikom, ki trdijo, da mora država kot socijalna enota očuvati red, ali svobodni ideološki razmah ni nered, ampak je le naravno življenje naroda, ki ob zdravi in svobodni miselnosti vedno najde pravo pot.
Vsak teror pa naleti na odpor in če je teror naperjen proti razvoju in njega ideologiji, vede v duhovno anarhijo, ki povzroča atentate in teroristične akcije.
Atentati v fašistični Italiji in bolj-ševiški Rusiji nimajo svojega izvora v vojni nemorali, ampak v povojnem podcenjevanju zdravega narodovega duha, naravnega razvoja in v opuščanju pospeševanja njega ciljev.
Aleksander Neverov:
Taškent — Kruhu kosata mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	16
Ali je sestra-usmiljenka čarovnica, kali? Takoj je uganila Miškine misli.
—• Kam greš sedaj?
Mišika je pogledal v njene sočutne oči in rekel:
— Teta, naj se stisnem v kotiček. Nikomur ne bom pra vil...
iSo na svetu dobri ljudje! V srcu je veseleje in tudi manj gladu je v črevahv
Miška sedi v sanitetnem vagonu in ne verjame: ali je to sen ali resnica?
Vagon se zaziblje. Kolesa zaropotajo, igrajo. Miška sedi v kotičku in se smehlja iv sinjo dremoto,
ki meša misli.
— Kje je sedaj Vanjka s krivimi nogami? .. .
Kje so ognjišča? ...
Vsa ognjišča so hkrati pogorela, samo kolesa pod vagonom .govore:
— Tu-tu-tu! Tu-tu-tu!
Nato so še kolesa prenehala govoriti. Sanje. 13.
Miški je bolnica ugajala. Poslikana je in ima mnogo oken. Serjoška bo ležal v nji in ozdravil. Zdravila m>u bedo dajali, praške, hitro ozdravi. Ko se bo Miška vračal iz Taškenta, ga vtzame s seboj domov. Če bo dobil mnogo kruha, si ga razdelita. Vsakdo lahko zboli; Serjoška ni kriv, da je zbolel . ..
Nosila s Serjoškom so postavili k vratom. No-
sači so odšli. Dolgo ni bilo nikogar od nikoder. Vrana v vejevju je zakrakala.
— Ni dobro!?...
Da bi ne bilo nesreče.
Serjoška se je zavedel in zajokal.
— Kam me .hočejo?
—• Bolnica je tu. Ne boj se.
— A ti, kje si?
— Tukaj, pri tebi.
Miška je sedel na prag pred' vrati m jel pripovedovati. Zelo dobro žensko je srečal. Smilila sta se ji in dala je kruha. J'az> )e rekla, ozdravim Serjoška. Imam, pravi, takšno zdravilo. A Miška sam vseeno ne odide. Po bazaru ) bo hodil. Za po-stajo je bazar, kakor v iBuzuluiku, in kupiš, kar hočeš. Serjoška naj ne bo hud, ker sta se kregala —
na pot brez tega ne gre. .vi,.
Spomnil se je na priigrani žebelj.
— Misliš, da sem ti zares vzel žebelj? Kaj mi mar žebelj, ki ni moj? Samo dražil sem te . ..
Vzel je žebelj iz toplega, globokega žepa in ga stisnil Serjoški v roko.
— Na, shrani ga.
A ko so se odprla vrata bolnice in so odnesli skcizi nje Serjoška na vekomaj, je občutil Miška globoko bolečino in bridko občutil svojo zapuščenost. Stopil je k mizi, kjer je ženska v belem plašču zapisovala in z utrujenim glasom je pripovedoval:
— Kmeta sva iz Lopatinske volosti. Mihail Dodonov sem jaz, a on. — Sergej Ivanič.
— Kako se piše?
’) Bazar prostor, kjer je sejem m kjer se prodajajo vse mogoče stvari.
Miška je hkrati pozabil Serjoškin priimek. Malo prej še ise mu je vrtel v glavi! Imel je na jeziku še pocestno kletev! Ženska je odločno zahtevala.
— Pišite naravnost na me: Mihail Dodonov, Lopatinska volost.
— Pismen.
— Pa seveda!
— Podpiši.
Miška se je naslonil s prsmi na mizo in zgu.-bančil ustnice od napora.
Dolgo že ni pisal in roka je trda.
Ko je podpisal, mu je naenkrat postalo neprijetno.
Stopil je iz bolnice, a na pragu je ležal žebelj.
— Eh, pozabil ga je, iSerjoška.
Pogledal je skozi okno. Nikogar ni videl. Pogledal skozi drugo: Nekdo mu je zapretil is prstom. Stopal je okrog bolnice kakor psiček in zopet obstal pred vrati. . .
— Kako dati Serjoški žebelj?
Tz bolnice so nesli človeka na nosilkah. Mislil je, da je to Serjoška; a na nosilkah je bil mrlič — mrtva ženska, Videle so se gole noge.
Težko je postalo Mišku. Jedel bi rad in so-druga mu je žal.
— Žebelj je poizabil?! .. . Zakaj?!
14.
Ves dar se je Mi'1 a potikal no bazaru med prodajalci, poslušal, koliko zahtevajo za krilo, koliko za bluzo, koliko stane kruh, ali se plačuje z denrrjem. Hotel je tudi m vzeti iz vreče babičino krilo. Mužiki okrog ;se pogovarjajo:
Doma in po svetu.
Kraljeva novoletna napitnica.
Kralj Aleksander je isiprejel na soareji na silvestroiv večer ministre. O polnoči je kralja pozdravil predsednik vlade, na kar je odgovoril kralj. V obeh govorih se nahajajo reminiscence na današnje stanje in poudarjajo mci.ienti, ki so bili objavljeni s pro-klamacijo z dne 6. januarja 1929. Pozitivnih itočk v nagovorih ni, razen, da hočeta vlada in kralj utrditi državo po dosedanjih načelih, izvesti enotno zakonodajo itd.
K tiskarskemu gibanju v dravski banovini, -Delodajalci so tiskarskemu in knjigoveškemu delavstvu odpovedali kolektivno .pogodbo. Vršila so se dolga .pogajanja, ki so bila minuli teden zaključena. Razprave se bodo vršile samo še o nekaterih vprašanjih, ki iso bila odložena. Ob priliki bo o tem predmetu še izpregovoriti nekaj besed, ker je jako značilen z ozirOm na taktiko in nekatere zahteve delodajalcev. Stavka ali izpor je zaenkrat odgoden. Nova pogodba bo veljala poldrugo leto.
Novi kazenski zakon, ki je bil podpisan 27. januarja 1929 je stopil z novim letom v veljavo. Istotako sta stopila ta dan v veljavo zakon o kazenskem postopku z dne 16. februarja 1929 in zakon o izvrševanju kazni na prostosti z dne 16. 'februarja 1929. Zakoni se prištevajo v splošnem med modernejše. Odslej bomo torej vsaj kaznovani po enem zakonu.
Nov zakon o državnem sodišču za zaščito države je ipodpisal kralj na predlog ministra pravde. Novi zakon je nekak zakoniti pravilnik za državno sodišče. Izide pa še posebnai izvršilna naredba.
*
Kaj stane sprememba cestnega voznega reda? Sprememba voznega reda v Avstriji, ki je sedaj v Nemški Avstriji sklenjena, bo stala dunajsko mestno občino okrog 100 milijonov Din, ker bo morala napraviti mnogo sprememb pri cestni železnici. Vožnja na levo bo sedaj obstojala samo še na Madžarskem in Ce-hoslovaškem.
Lyonski župan Herriot preti z odstopom. Vsled' spora, nastalega med socijalisti in županom Herriotom v mestnem občinskem svetu mesta Lyon, je izjavil Herriot, da bo odstopil. Socijalisti so pri zadnjih volitvah dobili v Lyonu večino, pa so radikalu Herriotu prepustili župansko čast, katero je imel že< dalje časa,
Herriot podpira idejo Zedinjenih držav Evrope. Povodiom razprave o proračunu zunanjega ministrstva, je imel govor bivši ministrski predsednik Herriot, ter pozdravljal idejo zunanjega ministra Brianda, za ustvaritev Zedinjenih evropskih držav, kar j,e po njegovem mnenju nujna potreba, aiko se noče, da postane Evropa kolonija Amerike.
Papežev tajnik Gasparri je obolel, se je zgodilo tik pred' izprememibo vatikanski diplomaciji. Tudi diplo-ti drugih držav radi obole ob ta-prilikah.
Nazadovanje porodov v Italiji,
»P polo di Roma« je objavil, senzacionalni članek o nazadovanju porodov v Italiji -ter pripisuje krivdo na tem — Mussoliniju! O tem se vrši zelo živahna razprava v vsem italijanskem časopisju. Predlaga se različne preventivne sklepe, da hi se padanje porodov preprečilo. Med drugim bi se naj dovolilo ljudstvu davčne olajšave (zelo modro, op, ur.), nadalje bi se naj davek na samce poostril. Končno bi se naj družine, ki imajo veliko število otrok, odlikovalo! Da, da! Življenja pač ni mogoče stisniti v fašistično uniformo in Italijani nočejo otrok vzgajati samo za Mussolinijev »kanonenfuter«.
Sporazum med Anglijo in Rusijo se zdi nekaterim grozovito nevarna stvar, ker bodo boljševiki angleško delavsko ivlado ukanili. Tako pravijo. Videli pa bodo, da to ni tako nevarno. To povemo, da ne dobe od strahu sivih las. — Gospodarski svet mora sodelovati, mora sloneti na (sporazumevanju. Če tega ni, slede imperialistične vojne, sledi šovinistično hujskanje, fašižmi, diktature, polomi itd. Človek je — »družabna žival«.
Zapiranje cerkva in mošej v Rusiji. V avtonomni sovjetski republiki Baskiriji je bilo na zahtevo enega dela prebivalstva zaprtih 45 mošej in 7 cerkva. V mestu Bješici je bila zaprta katedrala ter dana na razpolago za kino oziroma cirkus. Iz mnogih tovarn prihajajo zahteve na centralne oblasti od strani delavstva po odstranitvi vseh cerkvenih zvonov v Rusiji.
Strahovita katastrofa, 150 otrok zgorelo pri kinopredstavi. Na silve-strov dan popoldne se je v mestu Paislay na Angleškem pripetila grozna nesreča, ki je končala 150 otroških življenj. V nekem kinu je ibila popoldanska predstava za otroke. V operaterskem prostoru se je vnel film z velikim plamenom, ki je zajel ves prostor in iproniknil od tu v dvorano za gledalce, katere stene so bile obdane z oboji iz lesa. V hipu je bil kino v plamenu. Otroci so v paničnem strahu tiščali k izhodu. V gnječi se jih je veliko zadušilo in bilo pohojenih. Večina pa ni mogla več na prosto in je od dima omamljena klicala na pomoč. Pred kinom ise je nabrala ogromna množica prestrašenih prebivalcev. Matere so kakor divje razbijale okna in vrata in skušale priti do svoje de-ce. Gasilno moštvo je s plimskimi maskami na obrazih skakalo skozi okna v dvorano in nosilo na pol mrtve otroke ven. Ko so požar pogasili, so našli pred izhodom in na hodniku cele kupe ožganih otroških trupel. Zgorelo, oziroma zaE opeklinami umrlo je do sedaj 150 otrok.
Mesto se je pojavilo nad morsko gladino. Iz Newyorka poročajo: Pri otoku Baganie v Bahamskem zalivu so v zadnjem času opazili nek do-sedaj nepoznani otok in na njem ruševine neke naselbine. Otok ni na nobenem: zemljevidu označen. Misli se, da je otok nastal vsled potresa, ki je bil1 nedavno v centralni Ameriki, ki je povzročil, da se je mesto dvignilo nad morsko gladino, ki se je pred več stoletji ravno tako vsled potresa pogreznilo. Kolikor so dose-d&j dogrtali, gre za razvaline velemesta, sezidanega v staroameriškem stilu. Carneggijev zavod bo poslal ekspedicijo, ki bo razvaline preiskala.
Ne bomo se še peljali z raketo v vsemirje. Kakor se je pred kratkim poročalo, je izdelal profesor Oberth v Ostseebad-Horstu raketo, ki jo je nameraval te dni spustiti v vsemirje. Sedaj pa poročajo1, da so omenjenemu profesorju o božičnih praznikih popolnoma odrekli živci in vsled tega ne more z delom nadaljevati. Menda so se poskusi slabo obnesli v nasprotju s profesorjevimi računi. Zaenkrat se bomio pač morali še zadovoljiti s čitanjem potopisov Jules Verneja o potovanju; na mesec.
Bolezen papig v Berlinu in na Dunaju. V Berlinu se je pojavilo mnogo slučajev zagonetne bolezni, ki se je v več slučajih končala s smrtjo. Sprva se je' mislilo, da gre za hud para-tifus ali za zastrupljenje krvi, ker nastopa s podobnimi znaki, dokler ni nek profesor dognal, da gre w bolezen, ki se dobi odi papig. Dognalo se je, da so vse obolele osebe imele doma te zelene .ptiče, ali pa so na kak način prišle z njimi v stik. Opazilo se je tudi, da med p^igami izbruhne včasihi epidemija. Pri bakte-rijotoški preiskavi se je dognalo, da gre pri ofrglelih osebah in pri papigah za isti bacil. Zato je bilo izdano splošno svarilo na vse one, ki imajo posla s papigami, naj bodo oprezni, prctfvsem naj tičev ne poljubujejo in naj si ne pustijo hrane od njih iz ust jemati. Pred par dnevi je na Dunaju umrl neki iiivalid, ki je hodil okrog poiejmih'stfV(jjo papigo, ki je s kljunom vlekla iz skrinjice prerokovalne papirčke. Papigo je imel že dvajset let; pred kratkim1 mu je pa žbolela in on jo je pital z isto žlico, s katero je sam jedel in ponoči jo je jemal s seboj v posteljo. Nalezel je od nje bolezen. Tudi tuberkuloze se človek od bolne perutnine lahko naleze.
Menihi na gori Atos izumirajo. V meniški republiki Atos ob Egejskem morju je 20 velikih pravoslavnih samostanov; 17 grških, 1 srbski, I bolgarski in 1 ruski, z mnogimi poseb-
nimi kapelicami, cerkvami in drugimi poslopji. Pred vojno je bilo tu
15.000	menihov, danes jih je komaj še 2400. Samota in mistika več ne mičeta.
Gradba mest na kolektivnih načelih.
Sovjetska vlada izdeluje načrte za pet novih socijalističnih mest ob Volgi. Spomladi leta 1930 se boi pa pričelo z zidavo novega mesta Ma-gnitogorsk na Uralu in osem, novih mest v Doneckem premogovnem revirju. Tovarniška poslopja bodo v teh! mestih ločena od stanovanjskih hiš po obširnih parkih. Stanovanjske hiše bodo velike za 2000 do 3000 stanovalcev pod eno streho in preračunane izključno na kolektiven način življenja. V vsaki hiši bodo v zgornjih nadstropjih velike skupne spalnice za odrasle, za otroke bodo pa posebni prostori, kjer se bodo lahko zadržali podnevi in ponoči, vendar tako razvrščeni, da bodo imeli odrasli vsak čas k njim dostop. Nad spalnicami bodo dvorane za kulturne potrebe in za razvedrila, v pritličju pa jedilnice im prostori za toaleto.
Mnogo zanimanja vzbuja tudi vprašanje koncentracije kmečkega prebivalstva v krajih, kjer se je kolektivistično kmetijstvo že razvilo. V spodnjem Povolžju se namerava zgraditi več socijalističnih kmečkih mest. Po inicijativi moskovskega delavstva se je ustanovil v Moskvi centralni odbor za preureditev načina življenja.
Vsak rabi dobrega
URARJA
Strokovnjaška postrežba podaljša točno delovanje ustroja ure. — To Vam nudi pa samo dobri urar
M.JI$ersin
Maribor. Gosposki ulico it. IS
Popravila se izvršijo kmalu — dobro in po ceni.
Prodaja tudi na obroke.
Ljubljanska obiina se je udala pritisku Špekulantov z zemljišči.
Davek na nezazidane parcele v Ljubljani ukinjen.
Občinski svet ljubljanski je sklenil pri letošnjem proračunu tudi novo davščino na nezazidane parcele.
Dvojni namen je imela ta davščina. Prvič, da regulira cene zemljiščem in drugič tudi, da dobi občina ljubljanska po tej poti novih dohodkov. —
Skromne so bile postavke za to davščino. Skoroda neznatne v primeri z velikim^ porastom na vrednosti parcel posebno v povojnih letih. Vsaj so se parcele v mestu samem in tudi na periferiji tako podražile, da je najboljše naložil svoj denar oni, ki je pred leti kupil parcelo, pa gledal prekrižanih rok, kako raste cena kupljeni parceli.
Ta porast je pa povzročila v glavnem okolnost, da je ljubljanska občina gradila ob parcelah ceste, delala vodovode in kanalizirala. — Kakor hitro je občina izvedla to delo, so takoj poskočile cene, lastnik parcel je spravljal kolosalne dobičke, mestni občini pa so se kopičili dolgovi.
Zato je bila skrajna nujnost, da bi mestna občina ljubljanska poiskala pri lastnikih parcel vsaj majhen del porasle zemljiške rente in krila najnujnejše tekoče potrebščine.
Toda: Davščina je prinesla sedanji občinski upravi mesto denarja težko in hudo blamažo.
Gradbeni urad mestnega magistrata je poiiiaredbi izdelal za to davščino plačilne nalpgp, magistrat je te plačilne naloge — podpisane seveda — razposlal, že razposlane plačilne naloge pa je župan naknadno preklical in razveljavil.
In zakaj? Zato, ker je društvo hišnih posestnikov mnenja, da bi mogla in smela občina obdavčiti le kakih 10 parcel, ki da jih lastniki iz špekulativnih razlogov ne prodajajo. Za vse ostale parcele pa — tako so trdili seveda njihovi lastniki — pa je tak davek krivičen.
No, in takemu naziranju so na magistratu pritrdili, ter zavrgli davščino, ki bi dala občini nad milijon dinarjev novih dohodkov.
Rajše zaključiti proračunsko leto z občinskim deficitom, kakor pa poiskati denar tam, kjer ga je lahko po vsej pravici vzeti.
Mar ni pravično, da prispeva k občinskim proračunanim. stroškom za vzdrževanje cest oni lastnik parcele na primer pri Sv. Krištofu, ki jo je leta 1921 kupil za Din 20.— po kvadratnem metru, pa jo sedal takoj lahko proda po Din 50.— in še več?
Kdo more tukaj trditi, da bi bilo to škodljivo ali pa celo krivično? Kaj ni večja krivica, pritiskati davke na moko in meso? Zakaj pa konzumnih davkov ne ukinejo?
Ni pričakovati, da bo sedanja občinska uprava preklicala svoj umik pred društvom hišnih posestnikov.
Vsekakor pa bo treba o tem umiku in blamaži izpregovoriti tudi v občinskem1 stfetu.
V intencijah občinskega sveta gotovo ni bilo, da se občinska uprava s to davščino pred javnostjo na tak način blamira.
Ljubljana.
Ljubljana precej popije; smo lahko ponosni. V Ljubljani so popili v enajstih mesecih 2,509.736.38 litrov vina in 1,272.921.50 litrov piva. Torej ! okroglo tri milijone litrov alkoholnih ipijač. Poleg tega je še porabila: Ruma in raznih likerjev 27.959.38 litrov, špirita in žganja 68.943.62 litrov. Žga- j nja se je pa popilo nedvomno vsaj trikrat toliko, ker ga delajo iz čistega alkohola, ki se uvaža v mesto.
Zdravstveno predavanje za ženske bo zopet v sredo, 8. januarja, ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske ] zbornice na Miklošičevi cesti. Predavala bo špecijalistinja za ženske bolezni dr. Mira Finkova o porodništvu.
Maribor.
Mariborski kulturno-socijalni seminar. V Mariboru so prebirali pooblaščenci banske uprave knjige v knjižnici Del. zbornice, ki so jo z velikim trudom pred dvema letoma ustanovili funkcijonarji Zbornice, na prevratno in erotično tendenco. Ob tej priliki se je rodila misel ustanovitve kultumo-socijalnega seminarja za naše akademično naobražene ljudi, ki bi naj naročal knjige iz delavskega denarja za nečlane zbornice. Zoper to namero, ki jo tudi »Slovenec« zagovarja, je vložila zbornica pri banski upravi pismen ugovor. Članom zbornice se zdi jako krivično, da bi morali svoje prispevke dajati nečlanom za nakup knjig, ki jih sami ne smejo čitati.
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka i. t. d. od tvrdke „Patria“, Zagreb.
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR. GOtPOSKA UL. 9
     . ... . . —
Na drobno! TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV. Na debelo!
Pregled in nadzorstvo »Delavske knjižnice«. Tik pred Božičem je bila knjižnica »Delavske zbornice«, ki jo je teden poprej policija zapečatila, zopet otvorjena. V prostore knjižnice je prišla komisija, obstoječa iz zastopnika policije, zastopnika banske uprave dr. Puntarja iz Ljubljane in prof. Mlakarja. Dr. Puntar je knjižničarki sporočil, katere knjige je izločil iz rednega poslovanja in se bodlo smele tiste knjige izposojevati le ločeno onim, ki jih bo smatral od bana določeni pooblaščenec, profesor Mlakar za sposobne, da čitajo do-tlčne knjige. Prof. Mlakar bo izposojeval odslej te knjige po trikrat na. teden, medtem ko bo knjižničarka poslovala vsak dan, kakor doslej. Izločena je bila predvsem socijalna literatura ter razni aktualni moderni romani svetovne literature, kot n. pr. Sinclair itd., pa tudi starejša literatura, n. pr. vsi Zolajevi romani, tudi slovenski prevodi Zolajevega »Poloma«, Macharjev »Rim« itd.
Zapuščena avtobusna čakalnica.
Nastopivša zima in mokro vreme je zopet pokazalo nujno potrebo avtobusne čakalnice na Glavnem trgu. Ta čakalnica je sicer že zgrajena, čeprav so jo celo leto zidali, toda stoji osamljena in zapuščena pri državnem mostu, kot bi je nihče ne videl. Sedaj šele se je pokazalo, ka-koi prav so imeli oni, ki so ponovno in ponovno po časopisih povdarjali, da spada takšna čakalnica' na sredino ceste, med mostom1 in Gosposko ulico. Stavbeni urad pa teh ob sebi umljivih nasvetov ni poslušal, ampak postavil nesimpatično kolibo k državnemu mostu, kjer je nihče ne uporablja. Ljudje se je izogibljejo, ker ob dežju, snegu in vetru ne nudi prav nikake zaščite, še manje pred mrazom in čakajo radi tega' avtobuse tam, kjer avtobusi stojijo, pri »Veliki kavarni«, ki tudi nudi za silo streho. Ljudje se tam kar drenjajo od jutra do večera, zastavljajo promet in se je prav čuditi, da se tam še ni zgodila nikaka nezgoda in da se to kopičenje ljudi na najprometnejši točki mirno trpi. Očividtio se bo morala zgoditi zopet prav tragična nesreča, da bo tudi v temi oziru ustreženo potrebam modernega in varnega prometa. Avtobusna čakalnica pri mostu pa je stala ogromno denarja, baje okrog 100.000 Din, haska! od' nje pa nima občina nobenega. Ker bodo tam prej ali slej zidali, se bo morala ta lopa na vsak način podreti in občina bo zgubila ves ogromni investirani denar. Potem ni čud'a, da je avtobusni promet pasiven, če se tako nepremišljeno, proti vsakemu gospodarskemu principu iz-metavajo stotisoči.
Zimski kres društva »Prijatelj prirode«, podružnice Maribor, se vrši v nedeljo, dne 5. januarja 1930, na Pohorju. Odhod ob pol 15. uri od vogla Frankopanove ceste in Stritarjeve ulice. Povratek predvidoma približno ob 19. uri.
Popis davčnih zavezancev. Po zakonu o neposrednih davkih se mora vršiti vsako leto popis dlavičnih zavezancev. V sled tega poživlja mestni magistrat mariborski vse posestnike oziroma! upravitelje hiš na ozemlju mestne občine mariborske, da točno popišejo na podlaigi posebnih pol, ki jih prejmejo od mestnega magistrata, v svojih hišah vse stranke, to je naj emnike in podnajemnike po stanju z dne 1. januarja 1930. Popisne pole, ki so opremljene z navodilom, kako se izpolnijo, se morajo izpolniti tekom treh dni po prejemu in imeti pripravljene, ko pride po iste zato določeni mag is tratni orgam.
Celje.
Pri Javni borzi dela, podružnica Celje,
je od 22. do 28. decembra 1929 iskalo dela: a) iz prejšnjega tedna preostalo: 360 moških, 154 žensk, vseh 514; b) tega tedna novo prijavljenih: 25 moških, 8 žensk, skupaj 33. — Skupaj: 385 moških, 162 žensk, vseh 547. — Od 1. januarja 1929 do 28. de--cembra 1929: 1. Iskalo je dela: 4096 moških, 1211 žensk, vseh 5307. — 2. Ponujena delo za: 2745 moških, 1021 žensk, vseh 3766. — 3. Izvršenih posredovanj: 1537 moških, 537 žensk, vseh 2074. — 4. Odpotovalo: 786 moških, 132 žensk, vseh 918. — 5. Odpadlo: 1420 moških, 385 žensk, vseh 1805. — 6. 28. decembra ostalo v evidenci: 353 moških, 157 žensk, vseh 510. — Ponujeno delo moškim: 1 oskrbniku, 4 konjskim hlapcem, 4 hlapcem za govejo živino, 1 hišnemu hlapcu, 30 gozdnim delavcem, 5 lesnim delavcem, 2 kleparjema, 1 gateristu, 1 žagarju, 3 sodarjem, 2 lesostrugarjema, 2 čevljarjema, 1 krojaču za vel. delo, 3 krojačem za mešano delo, 1 prikrojevalcu gornjih delov čevljev, 1 krojaču-šablonerju, 1 mesarju, 1 mlinarju, 12 vajencem. — Ženskam: 17 kmečkim deklam, 3 natakaricami, 1 računski natakarici, 5 kuharicam, 4 služkinjam, 2 kuh. deklama, 2 sobaricama, 1 hotelski sobarici, 1 postrežnici, 1 vzgojiteljici.
Ruše.
Namesto venca na grob pokojnemu Mihi Maigerlu so darovali delavci in uradniki oddelka »Linde« tvor-nice za dušik, znesek 525 Din vdovi umrlega.
Zahvala. Vsem, ki so mojega blagega moža Miha Maigerla sipremili na zadnji poti, posebno pevskemu zboru »Svobode«, godbi požarne hrambe za žalostinke, p. n. uradmštvu in delavstvu obrata »Linde«-tvomice za dtašik za blagohotno naklonjenost, ki so mi jo izkazali, moja najiprisrčnejša zahvala. Ruše, dne 29. dec. 1929. Žalujoča Marija Magerl.
če sl z naroinlno v zaostanku, jo poravnal takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrievatl Izkljulno z lastnimi sredstvi. —
TOVARNA GLASBIL IH GRAMOFONU
MEINEL
&
HEROID
&
Oramofoni .  ..........    .	•	Din	do	298 — dalje
Mandoline  ........................136'—	.
Violine......................... „	95—	.
Gltare ••••••••••••••••••	.	.	207’—	„
Trombe	.	.	505 —	■
Ročne harmonike «.••••••••••.	,	.	85 —
Prodololna:Tr* svobode
(Nova Scherbauraova zgradba).
Nabirajte nove naročnike
Kultura.
O našem pesništvu. V sobotnem »Jutru« je feljtonist B. iznesel nekaj misli o današnjem slovenskem pesništvu. Mnenja je, dal nas razni »pesnikovači« že v preveliki meri zalagajo s svojimi dobrotami. In ker so naša založništva v zalaganju pesmi precej pasivna, ker se Citajoča publika ne ogreva preveč za te vrste liriko, so začeli razni »opetarji« kar sami zalagati svoje srčne izbruhe. Mnenja je, da bi to ne bilo potrebno, če bi naše pesništvo stalo na potrebni višini. Vendar, če pregledamo številne zvezčiče pesmi zadnjih let, moramo* obupati nad kvaliteto slovenske poezije. »Poe-tarji« nam ne vedo povedati nič drugega, kakor o lastnih solzavih srčnih zadevicah, o njihovi toliko zguneani ljubezni in nesmiselnih jeremijadah. Vmes se še nekateri izčrpavajo v bombastičnih nacijonalnih himnah, preživelem nacij onalizmu in špekulativnem patrijotizmu. Avtor je mnenja, da veselje nad dobro liriko med ljudmi ni umrlo, pač pa nad »tako« liriko. Svetuje, naj se malo manj piše, amipak to naj bo res umetnina. Predvsem pa naj pesniki ne zanemarjajo stikov z realnim življenjem in naj nam mesto svoje limonade dajo ritmov resničnega življenja, ki je tako bogato na raznih pobudah in nastrojenjih.
V tem se mi s člankarjem popolnoma strinjamo. Cernu toliko premlevati stvari, ki so jih že boljši umetniki mnogo boljše podali. Nas čaka življenje, da ga registriramo in izoblikujemo. Kaj pa je sploh življenje, ki nas obdaja? Delo, boj za obstanek, socijalni problemi in če hočete tudi politika! Največji boj, ki se bije danes v svetu, je boj med imperijalizmom in svetovno demokracijo, med do zob oboroženim nacijonalizmom in pacifizmom, med kapitalizmom in socijalno pravičnostjo. Tukaj zastavljaj današnji umetnik svoje peresno oralo! Tudi slovenski. Dasiravno jih slovenska umetnost noče videti. In ko se skuša njihov glas zadušiti, tedaj ta oficijelna umetnost previdno molči, potem pa toži nad lastno impotentnostjo. In tako ne preostaja naši književnosti drugega, kakor plakati nad žalostno ljubeznijo.	T.	M.
Rudoll Dobovišek, Radikalna kora, (Repriza v marib. teatru 25. dec.). O Dobovi-škovem delu >je Skoda izgubljati prav vsako besedo; njegova zastarela, iz ropotarnice pobrana štorija je dosegla en rekord: v slabih in bedastih dovtipih. Vkljub temu, da je vsa kritika delo emoglaisno obsodila, je hiša polna on« meSčamsk« publike, ki ji je sentimentalna plaža nemških pisateljic (Verlag Ullstem!) najvišja umetnost. Nam se zdi škoda igralcev in njihovega trudla, zlasti Daneša in Skrbinška. Za bodočnost naj pripomnimo, da ie govor v nareiju na odru vendarn kočljiva zadeva, zlasti Je, če ga igralec ne obvlada. In dbienjiščina P. Koviča je bila strašna. — Talpa.
Radio.
Radio-delavske ure. V soboto, dne 4. t. m., se bo vršila četrta radio-delaivska ura, in sicer ob pol 8. uri. Program1 je sledeč: 1. Delavstvo in priroda, predava dr. Tuma. 2. Hlapec Jernej, recitacija. 3. Prenos strojev iz tiskarne. 4. Poročilo glavnega
sekretarijata delavskih zbornic. 5. Koncert radio-kvarteta. — Radio-de-lavske ure se vrše vsako soboto ob pol 8. uri zvečer.
Prenosi iz raznih krajev. Naš radio je začel s hvalevrednim poskusom oddajan a iz raznih krajev Slovenije. S tem n® ostajc več vezan ffla oddaje iz studia, marveč d«.biva .priliko, da svojstveno pobairtvano živliemje raznih slovenskih kraljev prenaša z lica mesta. Prvi tak poskus je bil na Štefano'. o iz Kranja, iki se je obnesel izvrstno in na podlagi katerega se že pripravljajo prenosi iz drugih slovenskih krajev (Radovljica, Kamnik, Novo imesto itd.). Radio-Ljubljana je s tem našel novo polje svojega udejstvovanja, ki ga moremo biti le veseli.
Glasbeni program prihodnjega tedna. Glasbeni program prihodnjega tedna v našem radiu obljulblja dokaj .zanimivosti. Tako bo prinesel zopet neikaij ur slovenske pesmi. V pondeljek, d!ne 6. januarja bo ob 3. uri popoldne pel .dr. iKozinov kvartet narodne pesmi, v petek, dne 10. januarja bo ob 8. uti zvečer Fleischmanov večer, na katerem se bodo izvajale izključno pesmi tega našega nekoč tako popularnega skladatelja. V soboto ob pol 9, uri zvečer pa bo zopet pel priljubljeni kvartet »Glasbene Matice«. Od instrumentalne glasbe bo mudil prihodnji teden v nedeljo, idlnie 5. januarja ob ,11. uri dopoldne radio-orkester slovensko glasbo, v sredo, 8. januarja ob 9. uri zvečer večer v silbuetnih obrisih, v četrtek, 9. januarja ob 8. uri drugi večer klasične glasbe. Dodajmo še, da je v nedeljo ia v pondeljek popoldan poskrbljeno za lahko in veselo glaisbo, ku-plete itdl Ta teden bo nudil vsaj dva operna prenosa, in sicer v nedeljo, 5. januarja ob 8.-uri .zvečer prenos opere iz Zagreba, v pon-deljek ob pol 8. zvečer prenos operete »Tičar« iz ljubljanske opere.
Meh za smeh.
V bolnici. Zdravnik boiniku: »Ne smem vam prikrivati, da je vaše stanje zelo resno. Bati se je naijbiujšetga. Dobro bi bilo, če se spravite ® .svetom. Ali mogoče želite Se koga vidieti?« Bolnik: »Da, drugega zdrav--nika.«
Štajerc in Krajnc v pogovoru. Krajnc: »Ti nimaš niti pojma, kaj vse premoremo v Ljubljani. In takih zdravnikov, kakor so pri nas, pri vas v Mariboru še dolgo ne boste imeli. Pomisli, lani so nekemu v ljubljanski bolnici obe nogi odrezali in mu jih nadomestili z umetnimi in letos je dotični pri ;.a-•fetnem teku pustil vse druge za seboj.« Štajerc:	»To	ni nič. Pri nas v mariborski
bolnici so pa nekemu Ljubljančanu odrezali oba uhlja in mu jih zopet prišili 5 cm nazaj proti zatilku, da se bo lažje širokoustil.«
Pevski odsek pekov v Mariboru
priredi v nedieljo, dne 1. febr. 1930,. v Gambrinovi dvorani
veliko predpustno veselico.
Na programu petje, prednašanje humorističnih kupletov, ples. loterija peciva, igra priljubljeni orkester železničarske godbe pod vodstvom g. Schonherrja.
Ali ste ie krili J
svoje potrebe v tiskovinah ■
* u
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrs A izpeljavi in po najnišfih cenah za . x društva, industrijo, trgovine, pisarne ud.
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
Varstvena znamka
Pristni
Altvater (zeliščni liker)
Gessler Jagerndorl
se dobi zopet povsod
Priznano dobre znamke, velika izbira, ugodni nakup pri
JAKOB LAH
MARIBOR, GLAVNI TRG ŠT. 2
Tiska: Ljudska tlskavia d. d. v Mariboru, predstaviteli Josip OSlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.