Cona vsako 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratncm delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja sredo, opisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvu »Domoljubne v Ljubljafli. Janez Kalan, Nemčija: Premislite!... m. Hekli smo, da je tujina našim ljudem večinoma v pogubo. To velja vedno in vselej v narodnem, velja pa tudi večinoma v verskem in n ravnem (moralnem) oziru. Spominjam se,- da smo duhovniki prejšnja leta velikokrat, ko smo slišali, kako naši ljudje po svetu versko propadajo, med seboj ugibali in rekli: Kaj more biti temu vzrok? Saj sp Slovenci doma Vendar tako verni! Kako je vendar to, če pridejo v tujo deželo, da , se tako izneverijo? ... Tako smo ugibali. Meni pa je danes stvar jasna. Mnogi naši ljudje nikakor niso tako globoko verni, da bi v tujem svetu ostali v veri trdni! Ali menite, da da bodo tisti, ki doma med božjo službo zunaj cerkve stoje — in koliko je takih! — da bodo taki na tujem prav pridno v cerkev hodili?! Ali pa tudi tisti, ki sicer cerkveni prag prestopijo, pa se tam doli za durmi mašijo, na zid naslanjajo in dolgočasijo, ali pa med seboj šepetajo hi se smejejo?! Taki ljudje vendar ne hodijo v cerkev iz pcfcožnosti, iz srčne potrebe, ampak iz gole navade! Ali da bedo tisti, ki hodijo doma enkrat ali dvakrat na leto nekako šiloma k spovedi, da bodo ti na tujem tudi hodili? Vsi taki, komaj ko mejo domače dežele prekoračijo, vržejo proč vse, kar je božjega, češ: Zdaj sem pa frej! Nobenega se več ne bojim! Delam, kar hočem! — Če potem v novi deželi vidijo še polno slabili zgledov, katerih nikjer ne manjka, potem so celo potrjeni v tem, da tukaj ni treba v cerkev hoditi, ni treba moliti, ni treba z Bogom nič več opraviti imeti, ker se brez njega ravno tako lahko živi. Tem torej se ne čudim veliko. Bolj se čudim ženskam, ki so splošno vernejše. Je a tudi doma dokaj lahkomiselnih deklet, o cerkvah samih jih vidite. Prepozno prihajajo in se ustavljajo kolikor mogoče doli blizu duri in blizu moških; vse prigovarjanje in prizadevanje duhovnikov, da bi jih spravili naprej, je zastonj; ne pre- , maknejo se. Tudi te hodijo v cerkev bolj iz navade kakor iz pobožnosti. Vendar je I na Slovenskem veliko pridnih in pobožnih deklet. A zgodi se lahko, da tista, ki hodi doma k spovedi vsak mesec, na tujem ne pojde 20 let in še več. Potrebno je, da to veste starši, ki morda brezskrbno puščate svoje otroke po svetu, češ, naj gredo, da mi bodo izpod nog, ali, da bodo lažje živeli! — V tuji deželi ne razume pridige, petje in druge stvari v cerkvi so drugačne, in ker ne pomisli, da je maša povsod ista, opusti še sv. mašo. Ko se pa enkrat tega življenja brez cerkve in Boga privadi, je kakor suha veja, ki se ne da več oživiti; ne spraviš ga več v Cerkev! Pa da govorim vso resnico, moram povedati, da imamo tukaj na Nemškem precejšnje število srednje dobrih, pa tudi dobrih kristjanov med našimi ljudmi. Nekaj je takih, da jih je človek res lahko vesel. Ti so večinoma vodje naših društev. Da jih jc še toliko, je vzrok, ker so jih hodili vsako leto opominjat in dramit slovenski duhovniki in redovniki; še več je pa vzrek ta, ker imajo med domačini toliko lepih zgledov. Meni nekateri zamerijo, da hvalim versko življenje katoliških Nemcev, pa ne morem drugače. Peto leto sem že lukaj, pa še vedno občudujem, v kako velikem številu, v kako lepem redu in s kako pobožnostjo pristopajo tukaj ljudje, tudi moški, k cbhajilni mizi. Ali da ste videli procesijo, ki smo jo imeli v naši župniji že preteklo nedeljo! Ob 9 se je začela, ob 1 popoldne pa šele končala. Ne rečem nič preveč, če pravim, da je bilo ob vsem potu izobešenih in po cestah postavljenih več tisoč zastav, večjih in manjših, v procesiji sami pa tudi morda par sto. Ko je bilo lani tukaj na božji poti v Kevelarju 30 Slovencev iz domovine, je eden rekel: Jaz bi le rad, da bi bila iz vsake naše fare vsaj dva tukaj, da bi tole videla... Še bolje pa je v verskem oziru na Holandskem. Kdor je torej vero srečno prinesel čez mejo in se tukaj pridružil dobrim katoličanom, ta je tukaj lahko dober. Če pa hvalim dobre katoličane, pa ne trdim, da slabih ni nič. O, brez teh ni nikjer, še veliko preveč jih je! Ljudje pa raje posnemajo slabe kakor dobre. In tako je večina na- ših ljudi cerkvi in Bogu popolnoma od mrla, v verskem oziru mrtva — zgubljena. Pa na Nemškem še ni najslabše. Ka naj pa rečemo o Franciji! Tudi tam ni bre; dobrih ljudi; o, še prav posebno dobri so kateri so in kolikor jih je. A na Franco skem je čudna prikazen; ravno narobe kakor drugod. Tam so bogati in učeni ljudje verni in pobožni, a preprosti so slab! kristjani. Saj.si vam skoro ne upam povedati, da bi vas ne pohujšal, pa vendar naj povem, da sem v nedeljo popoldne, ko sem se vozil po francoski ztemlji, videl ljudi na polju delati, ne samo s kako inotiko ali grabljami, ampak tudi — s konji. Na samo sveto Veliko noč so menda vozili gnoj! Le glejte, da tudi na Slovenskem ne pride kdaj tako daleč! Nedelja se vedno manj posvečuje, in to je začetek vsega slabega. (Na Nemškem so pa v nedeljo celo vse prodajalne zaprte in tudi na trgu se ne prodaja nič.) Če pa naši ljudje vidijo tate slabe zglede, kaj naj pričakujemo od njih dobrega?! Kaj naj pa rečem šele o Južni Ameriki, Argentini in drugih državah, kamor se zadnja leta iz Slovenije trumoma vsipajo, kjer ni daleč daleč naokoli nobene cerkve in nobenega duhovnika, in čc tudi je, saj ljudje ne razumejo njegovega jezika. Živijo in umirajo brez Boga — je bila kratka sodba mojega prijatelja, ki jih je tam obiskal. In če jih mi obiskujemo tukaj po teh deželah in jih vabimo k slovenski božj." službi, ali mislite, da pridejo? Seveda pridejo, mnogi, premnogi pa se za to ne zmenijo. Človek bo pričakoval, da bodo v tuji deželi s posebnim veseljem slišali, da se bo v cerkvi govorila slovenska beseda in donela slovenska pesem, da bodo torej kar prileteli skupaj. 0 kaj pak! Mar jim je, naj pride slovenski duhovnik ali kakršenkoli. 0 kaki hvaležnosti in priznanju, da se kdo zanje briga in trudi, seveda ni govora. No, dobri že, dobri! A večina drugih! Treba jih je skušati! Na Francoskem so se slovenski in francoski komunisti skupaj posvetovali, kako bi pregnali prvega slovenskega duhovnika, — »Slovenski duhoven pride, ali boš prišel zraven?« — »Ja, pridem, če da za en liter šnopsa!« To se večkrat sliši. Da pijača igra v življenju takih ljudi velikansko vlogo, to se razume. Saj vežjf STRAN 310. D O M Q: l J M P i r- __!JEV. aj, sreče ne poznajo kakor piti. Kjer je pa za pijačo, tam so navadno tudi vse druge nečednosti. Da je v takih razmerah posebno fantu težko nepokvarjen ostati, je razumljivo. Čudež je, kdor ostane dober. Pa tudi med zakonskimi ljudmi je strašno nerodnosti. Seveda ne samo med našimi, ampak po delavskih kolonijah sploh. Bože mili, kakšno je pogostokrat zakonsko in družinsko življenje! In najžalostnejše je, če to ni v redu. Mož zapusti ženo in otroke in pobegne neznano kam, morda v Ameriko, pa se ne zmeni nikdar več zanjo ne za otroke! Kaj hoče reva početi doma z otroki, ko nima nobenega zaslužka? Obesi se na drugega moškega, da jo živi; poročiti se ne moreta, pa živita tako. Ubogi otroci! Pogostokrat ne vedo, čigavi so. Pa tudi med ženskami se dobijo take tiče, ki kar pusti moža in tudi otroke — neverjetno! — in jo kar po cigansko potegne za drugim. Ker pa mož potrebuje gospodinje, si .vzame drugo. To je šele Babilon! Kakšna je v takih »družinah« vzgoja otrok, si lahko mislimo. Ali si pa še misliti ne moremo! Ne, pa ni treba šale, da on in ona živita na »koruzi«, tudi tam, kjer I je zakon sam na sebi v redu, pa on in ona j ne poznata nobene cerkve in nobenega Boga, kaka mora biti vzgoja otrok! Dosti je že, če oče v svojim zgledom pohujšuje otroke; kaj pa šele, če jih tudi mati! V tem se čudim ženskam, v tem, da morejo biti tako zanemarjene! In koliko je takih! Kdo bi jih seštel! — še celo dobrim staršem je težko po delavskih kolonijah otroke dobre ohraniti. Sicer imajo tukaj izvrstno katoliško šolo in duhovniki se veliko trudijo za mladino — a moč slabega je večje, posebno na mlade ljudi. Imamo tukaj nekaj dobre mladine slov. staršev. A. koliko tudi dobrih mater in očetov zdi-huje za svojimi zgubljenimi otroki! — Kaj pa naj še rečem o Franciji, kjer je državna šola popolnoma brezverska! Na Nemškem pa je nesreča to, ker sta dve veri. Dobrim katoličanom je to v vspodbudo, da so toliko bolj goreči, slabim pa v nevarnost, da sami prestopijo v krivo vero. Največkrat seveda zaradi ženitve in možitve. O, kako z lahkoto ti vržejo taki ljudje svojo prav vero proč in sprejmejo krivo, Lutrovo! In če prestopijo samci, kajpada bodo tudi njih otroci luterš. 0, ne veste, koliko slovenske krvi je že polute-ranjene! 0 vsem tem bi vam lahko pripovedoval posamezne žalostne zgodbe, ki bi bile zanimive, da vidite še bolj živo žalostno versko stanje večine izseljencev, a nočem tako nadrobno pisati;, dosti, da imate splošno sliko stanja izseljencev. Samo tole naj omenim, kar mi je nedavno pripovedoval neki duhovnik: Slovenski fant se poroči s protestan-tovko. Pa ona bi bila pripravljena prestopiti v katoliško cerkev — a je raje on prestopil v protestantovsko! — Drug slučaj: Otrok iz mešanega zakona je krščen katoliško. Ko pa duhovnik prigovarja, naj ga dado tudi v katoliško šolo, vpraša katoliška Slovenka otroka: »No, v katero šolo se daš raje vpisati, v katoliško ali protstan-tovsko?«... še en slučaj: Otrok slovenskih staršev hodi v brezversko šolo. Ko je Ol • videl druge otroke tako lepo k prvemu sv. obhajilu iti, bi bil šel rad tudi on, pa mu oče ni pustil, mati je pa molčala!... Takih zgodbic bi seveda lahko navedel še več. Ko sem pred nekaj leti pisal o naši slovenski naselbini na Nemškem v Mohorjevem koledarju, nisem hotel vsega slabega povedati, da bi ne rekli, da jih opravljam po svetu. Zdaj pa nočem ničesar prikrivati. Domovina ima pravico in dolžnost vedeti, kako se godi njenim sinovom in hčeram po svetu. Posebno morajo vedeti oni, ki se še nameravajo spustiti po svetu, in pa njili starši, kake nevarnosti jih čakajo tukaj. Boljše, kakor sem tukaj na kratko opisal, niso verske razmere med izseljenci nikjer. Kjer se zanje skrbi, tam se oni, ki so boljšega duha od doma, ohranijo na pravem potu. Nekaj dobrih in tudi prav dobrih je po takih krajih povsod; posebno na Holandskem se precej dobro sučejo. Kjer se pa zanje ne skrbi, tam je pa skoro skoro vse zgubljeno Toda nad eno tretjino gotovo ni nikjer dobrih; še dobro, če je ena tretjina! V Severni Ameriki je veliko slovenskih duhovnikov; toda pri vsem tem je najmanj dve tretjini naših ljudi versko mrtvih, če ne celo strastno sovražnih. Ob evharističnera kongresu v Čikagi so ravno slovenski socialistični listi posebno nesramno in bogokletno pisali o sv. Rešnjem Telesu. — Pogane v misijonskih deželah spreobračati gotovo ni težje kakor take zgubljene kristjane. Eden izmed duhovnikov, zbranih 17, aprila, v Loweriu je svo j govor sklenil s temi-le besedami: Pogled v bodočnost ni vesel. Dobri sami čutijo, kako težko je tukaj ostati dober. Skrbi jih za otroke, žele si domu. Veliko jih bo šlo. Drugi bodo ostali in postali Francozi, od katerih bodo sprejeli le slabe lastnosti, ker dobrih zgledov, ki jim jih nudi zlasti inteligenca, ne posnemajo. — Izseljevanje v Francijo je za nas Slovence zguba. Francoski kapital pač dobro izrablja naše moči, razmere pa jih oropajo krščanskega duha in tako jih pahnejo v dvojno nesrečo. Želim le, da bi se gospodarske razmere doma kmalu toliko na bolje obrnile, da bi se mogli naši izse lienci vrniti v svoj ljubi domači kraj... Novice Sse Belgjrada. Za naše brodarstvo. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon, ki daje ugodnosti našemu brodarstvu. Zakon v bistvu določa, da se vsa domača pomorska in rečna brodarska podjetja začasno osvo-bode od davkov. Zemljiški davek se zniža. Podpisan je zakon o spremembah h zakonu o neposrednih davkih, Tistim, ki so obvezani plačevati zemljarino in ki imajo v hišni skupnosti več kot 5 članov in kot poljedelci sami opravljajo poljedelska dela, se zniža dopolnilni davek za vsako osebo preko pet oseb za 5 odstotkov, ako dopolnilni davek ne prekaša 100 Din, 4 odstotke, ako ne prekorači 100 -500 Din, 3 odstotke ako ne prekorači 500—1000 Din, 2 odstotka ako ne prekorači 1000—2000 Din, 1 odsto- Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poteg hotela,Union', e. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti _poroštvu i. t. ti._ tek ako ne prekorači 2000—3000 Din, in pol odstotka ako ne prekorači 3000—5000 Din. Preko 5000 Din se ne zniža. Kot člani se ne smatrajo 1. osebe, ki so stalno odsotne, 2. osebe, ki se poleg poljedelskega dela bavijo ali deloma ali izključno z kako obrtjo, industrijo ali kakim drugim poslom, 3. osebe, ki so stalni zasebni ali državni nameščenci, 4, ženske in otroci. Ta zakon bo veljal cd 1, januarja 1930. Pravico na znižanje dopolninega davka so dolžni prijavljeni davčni obvezanci v teku jat. -"rja vsakega leta. ZAKON O OBČI UPRAVI je bil objavljen pretekli leden v »Službenih novinah«. Določa delokrog notranjega ministrstva, ki je vrhovna oblast za notranjo upravo. Točno je določen delokrog oddelka za samouprave. Generalni inšpektorat notranje uprave vrši v imenu notranjega ministrstva nadzorstvo nad vso notranjo upravo. Splošna uprava se vrši po oblasteh, okrajih in občinah. Državna oblast so: veliki župan, okrajni načelnik (doslej: srez. ki poglavar), državna mestna policijska oblast, samoupravne oblasti, ki vršijo posle splošne uprave, mestni načelniki v mestih, ki imajo pravice splošne oblasti prve stopnje in vse občine, v kolikor imajo državno upravo v prenesenem smislu. Itd. Čl. 82. je važen za naše občine. Občina lahko sklene, da pobira za upravne posle, v kolikor se ti prevzamejo ob priliki ustanovitve ali izvedbe zaščite zasebnih interesov, poleg državnih taks tudi posebne občinske upravne takse. Nadaljnji paragrafi določajo med drugim upravnemu uradništvu novo razvrstitev in nove plače. Za gladek izvoz naših pridelkov. Prometno ministrstvo je povišalo tarife za premog za kurjavo, apno, kamenje, pesek, opeko za 20 odstotkov, ako se ti predmeti prevažajo od 1. septembra do 31. marca kateregakoli leta. Cilj tega povišanja je bil ta, da se za jesensko sezono preskrbi dovolj odprtih vagonov za izvoz. Interesenti ne bodo radi povišanih tarifov oškodovani, ker se pričakuje, da se bodo do 1. septembra že dovolj preskrbeli z gori omenjenimi sredstvi in omogočili, da se bodo tako oproščeni vagoni lahko, rabili za izvoz. Z našo umetno mošfovo esenco „Moslin' si lahko vsakito ■/. malimi BtroSki pripravi iavr»tuo obstojno in idravo rloimifio pijačo. Con« 1 steklenici 7.11 180 litrov Din 80'-. po poŠti Din SO'-. Dobi se aamo v drogerljl A. Kune sinov« Mnb-liana in dro*erlji WoHram nusi. M. K«no, Maribor, Gosposka It. • HAJ II N 0 V I 0 A d Ministra dr. Korošec in Maksimovič sta bila 22. junija v Ljubljani in sta se udeležila slovesne proslave desetletnice slovenskega vseučilišča kralja Aleksandra. Minister dr. Korošec je odšel nato za par dni na Gorenjsko na oddih. d Občni zbor zadružne matice je bil pretekli teden v Splitu. V tej je včlanjenih 57 dalmatinskiii zadrug. Vse te zadruge štejejo 8800 članov. Matica ima 5 in pol milijona lastnih sredstev in 45 in pol milijona hranilnih vlog. Tako je za Zadružno zvezo v Ljubljani naijačja zveza na hranilnih vlogah. cl Koliko ima Ljubljana prebivalcev? Po uradnem štetju mestne občine je imela Ljubljana 1. januarja 1929 57.246 prebivalcev, ki so stanovali v 2807 hišah in v 11.469 t' .novanjih. d Novi Sad šteje sedaj 56.329 prebivalcev, od teh 39.104 meškega in 27.225 ženskega spola. d 80 milijonov dinarjev na davkih je prejela v prvih petih mesecih 1929 belgraj-ska mestna občina. d Mnogo se je govorilo in pisalo v preti klem tednu o podpisovanju delnic za Agrarno banko. Podpisanih je že do 400 milijonov dinarjev. Ker se pa podpisa že-leči še vedno oglašajo, je rok za podpisovanje podaljšan do 15. julija. d Okrožni kmetijski urad je ustanovila oblastna samouprava mariborske oblasti v Ormožu. V delokrog urada spadajo vsi kmetijsko pospešvalni posli za okraje Ča-kovec', Prelog, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Liutomer, Ptuj. Uradni dan je vsako sredo od 8 do 13 in od 16 do 18. d Novi živinski potili listi so stopili dno 20. junija po celi državi v veljavo. Od dosedanjih, ki ostanejo, dokler zaloga ne poide, v prometu, se razlikujejo le v tem, da so potni listi po 1.10 Din vijoličasti, oni po 50 par pa modri; < Predlog za razffelitev veleposestev. Predlog o likvidaciji veleposestva v .Jugoslaviji predvideva odkup posestva po agrarnih interesentih v teku desetih let. Interesenti bodo plačali za dodeljeni svet samo polovico tržne cene. To se izvede v 10 odstotnih obrokih na leto, tako da bo nakupna cena izplačana v desetih letih. V poštev pride 230.000 interesentov in 550.000 hektarov sveta. Država sama bo kupila 150.000 hektarov sveta in ga bo brezplačno prepustila bivšim dobrovoljcem. d 20 n ilijonov dinarjev bo država prihranila letno s preuredbo jugoslovanskega gradbenega ministrstva in z njegovo spojitvijo z nekdanjim poštnim ministrstvom. d Slovesne sv. maše zadušnice so bile opravljene v Zagrebu, v Belgradu in tudi po nekaterih drugih mestih za pokojnimi Stjepanom in Pavlom Radičem in dr. Basa-ričkom, dne 20. junija. d Srbske zadružne organizacije so vložile na prosvetnega ministra prošnjo, da dovoli, da se šolski prostori uporabljajo za obče kulturne, gospodarske in druge se- stanke, ker je prosvetni minister Maksimo-vič izdal naredbo, da se smejo šolski prostori uporabljati samo za šolo d Bolezen menda neke nove vrste se je pojavila v Beli krajini, osobito v Drašičih. Ljudje čutijo muke v želodcu in pa nekaka slabost jih objemlje. Je to neke vrste griža, pa vendar ne prava griža. d Papir so sklenili podražiti srednjeevropski tovarnarji, ki izdelujejo tudi časopisni papir. V Avstriji, Nemčiji in Češkoslovaški bodo radi tega cene časopisom poskočile. Tudi drugod bo bržčas isto. d Uradi ljubljanskega oblastnega odbora in sicer: predsedstvo, občinski oddelek, registratura in elconomat šo se preselili v palačo Kranjske hranilnice, Knaflje-va ulica 9,1. nadstropje, trakt proti muzeju. d V osmih letih je dokončal gimnazije in vseučilišče. Izredno talentiran mladenič Bogomir Rajkovič iz Aleksinca v Srbiji je v osmih letih dokončal osemrazredno gimnazijo in pravno fakulteto ter je bil pred kratkim v Parizu proglašen za doktorja. Študiral je na stroške našega kralja na bel-grajski in berlinski univerzi. Po povratku v domovino je komaj 19 letnega dr. Rajko-viča sprejel Nj. Vel. kralj v polurni avdi-cnci. d Naša vojna mornarica je na povratku iz inozemstva obiskala še grško pristanišče v Argostoli. Tam je slučajno izbruhnil požar in da ni bilo naših požrtvovalnih mornarjev, bi bilo pogorelo lahko celo mesto. Občinski svet v Argostoli je izrazil Jugoslovanski mornarici za uspešno pomoč pri požaru pismeno toplo zahvalo. d V mednarodni trgovini z jajci je Jugoslavija z 2700 vagoni na šestem mestu. Prva je Rusija, nato pa slede Holandska, Danska, Belgija in Poljska. Največji odjemalec je Anglija, ki kupi v celem na leto 25.000 vagonov jajc, nato pa Nemčija z 18 tisoč vagoni. Močno nam .konkurira Bolgarija. d Slive in orehi kažejo izredno dobro v Bosni in računajo s prav velikim pridelkom. d Semenj v Litiji se bo vršil na dan Svete Marjete (na soboto) 13. julija. d Jeseniški praznik. Preteklo nedeljo so na Jesenicah blagoslovili temeljni kamen novega Društvenega doma, zakaj dosedanji je bil že dolgo časa pretesen. Slovesnost je zlasti povzdignil sijajen zgodovinski sprevod, kije kazal razvoj Jesenic od pradavnih časov do sedanjih dni, ko so bile Jesenice proglašene za mesto. Po sprevodu, ki ga je z zanimanjem gledalo več tisoč ljudi, je bila sveta maša na prostem in na to tabor, na katerem je govoril urednik Kremžar, na kar je mestni župnik Kastelic blagoslovil temeljni kamen. Slavnost se je zvršila popoldan z orlovskim nastopom. d Marokanske kobilice ogrožajo poljske nasade okrog Podgorice v-Črni gori. Pristojna oblast je povzela vse potrebne korake, da škodljivce pokonča, še preden bodo nastopili v večjih množinah. d Delničarji Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani (Grand hotel Union) se naprošajo, da pri predložitvi kuponov za leto 1928 predlože tudi plašče in celo kupon-sko polo, da dobe v zameno radi izvršene valorizacije izdane nove delnice s kuponi d Nagle smrti je umrl o. Alberih Hri-bernik, subprior samostana očetov trapi-stov v Rajhenburgu. d Na Dobravi pri Kostanjevici je umi g Franc Globočnik, graščak in veleposestnik. d Umrla je v Ratijah pri Hinjah na Dolenjskem Ana Papež, mati duhovnika gosp, Karla Papeža. d Konj ga je oplazil do smrti. Dne 18. junija je šel Ivan Pintar, 55 letni posestnik iz Slatnika pri Ribnici v gozd vlačit hlode. Konj se pri vlačenju spotakne in pade, Pintar in njegov sin mu pomagata na noge. Pri tem pa je konj tako nesrečno oplazil gospodarja, da se je mož zgrudil. Nezavestnega so prepeljali domov, kjer pa j - kmalu izdihnil. Zapušča vdovo in deset otrok. d Toča je padala pretekli teden tudi v občini Kovor pri Kranju. Zlasti so prizadete vasi Vadiče, Brdo in Visoče. d Strela udarila v zakonca. V nedeljo 16. junija je v Beli krajini divjala strašna nevihta, najbolj pa proti Črnomlju Najhujši slučaj pa se je pripetil v vasi Cer-kvišču. Tam je strela udarila v nekoga posestnika in njegovo ženo, ki sta šla po polju. Mož je bil v klobuku in bos. Strela je oba podrla na tla in sta oba omedlela. Pri možu se na njegovih poškodbah prav razločno vidi pot, ki jo je napravila strela po njegovem telesu. Najprej mu je razcefrala klobuk, nato pa šla po čelu in obrazu na prsa in ostalo truplo. Raztrgala mu je hlače ter šla po levi nogi do kolena, tu preskočila na desno nogo in v treh progah skočila v zemljo. Mož ima hujše rane po obrazu in telesu ter je ves ožgan, vendar je upati, da bo okreval. Zavedel se je šele, ko so ga prenesli v okoli 200 metrov oddaljeno hišo. Žena se je samo za nekaj hipov onesvestila in se ji ni pripetilo nič hujšega. d Hudo je gospodarila strela 17. junija v Ptuju in bližnji okolici. Užgala je hlev posestnika Mrčinka v Rogoznici; samo živino so rešili. V samem mestu je treščila v razne hiše, vendar razen pri električni napeljavi ni napravila posebne škode. Najhujši udarec je zadel minoritsko cerkev in samostan. Strela je napravila veliko škodo obema. Vso napeljavo za električno luč v samostanu bo treba obnoviti in še marsikaj drugega. d Strela je zapalila gospodarsko poslopje posestnika Rote na Lopati pri Celju. d Devet hiš je uničil požar v Oštarijih pri Ogulinu v Primorju. d Požar. Pretekli ponedeljek je v Zgornji Besnici pri Kranju pri Blažiču nastal po žar, ki je uničil štirim posestnikom sedem objektov. Zanetili so najbrže Gtroci. Domača in sosedne požarne brambe so končno požar omejile. d Človeško življenje obstoji iz samih malih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj ugodne. Vsaka poedina bo za Vas lepša, če se ne mučite. Za pranje vzemite torej SCHICHTov »RADION«. STRAN 312._ —.......... 1111—i—MM—————I d Z vžigalicami je zažgal petletni sin-5bk Alojzija Primožiča v Mišjem dolu pri Litiji senik. Za senikom se je vnela hiša in tudi pogorela. Preden so pritekli odrasli s polja, ni bilo več domačije, pa tudi ne fantka, zakaj zgorel je v seniku. d Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnice Marije Osel v Voglah pri Kranju. Ogenj je uničil dve poslopji in vse stroje, ki so bili v njih spravljeni. d Kolesar se zaletel v avto in se ubil. Preteklo nedeljo zvečer se je 29-letni mizar iz Mest France Cigler vračal s kolesom z gasilske veselice na Pšati. V temi se je zaletel v nasproti vozeči avto ter se tako pobil, da je še isto noč v bolnici umrl. d Motccikel se zaletel v avto. V nedeljo popoldan sta na ovinku v Št. Vidu nad Ljubljano priletela skupaj mctocikel, na katerem sta sedela monter Vladimir Vadnou in njegova žena, ter avtobus. Oba sta si zlomila desni nogi ter se poškodovala na levi. d Z razbite glavo so na*ii v hlevu mesarico Marijo Zochbauer v Mostah pri Ljubljani. Osumili so najprej njenega prijatelja Bitenca, ki so ga pa isti dan našli umorjenega 2 metra cd mesta, kjer je bila Z5ch-bauerjeva. Bitenc je bil pokrit z gnojem. Doslej morilca še niso izsledili. d P« del je irez rob skalovja. Dne 4. junija je odšel Franc Megušar starejši v Draž-goško goro. Bog sam ve, kaj ga je vedlo v goro, kaj je tamkaj iskal, kako in kje je povsod taval, da se je nesrečnež izgubil. Zašel je v goščo, zalotila ga je najbrže temna noč — padel je čez rob skalovja in bil oči-vidno pri priči mrtev. Takšnega, kot je padel raz skale, so našli spodaj pod robom. d Moškega mrliča so našli pri Polj-skavi. Je bil srednje postave, 35 do 40 let star, obritega obraza in kmečko oblečen. Pri njem so našli listek, ki se glasi na izplačilo 4000 Din mariborski tvrdki Pugelj in Rozman. Kdo je, doslej še niso mogli ugotoviti. Tudi še ni dognano, ali gre za zločin ali samoumor. d Iz Save so potegnili v Radečah pri Zidanem mostu utopljenca moškega spola, starega 30 do 35 let, kostanjevih las, tem-norjavih oči, rjavih brk in 165 do 170 cm visokega. Obleka je cajgasta in platnena srajca s karirastim oprsjem. Na nogah je imel raztrgane čevlje na zadrgo. Ako je komu kaj znanega o navedenem utopljencu, naj se zglasi pri županstvu v Radečah. d Zver trga ovce na planinah. Na Tuhinjski in špitališki planini imajo naši posestniki lepo število ovac. V mesecu juniju je pa zavladal velik strah na teh planinah, ker neka zver trga ovce. V tem mesecu je bilo raztrganih že okrog 40 ovac. Kakšna zverjad trga ovce, ni znano. Ljudje trdijo, da so videli medveda, drugi pa pravijo, da tržejo ovce podivjani psi. Ze v prejšnjih letih je bilo raztrganih mnogo ovac, a taksne morije kot letos še ni bilo. Ljudje so se zbali za svoje ovce in so jih vzeli s planin. Ker pa doma ni paše, so jih morali odprodati. Nastala je za naše posestnikie res velika in občutna škoda. Ker si ljudje niso na jasnem kakšna zverjad mori po planinah, si ne upajo sami več v planine. Ljudje so se takoj obrnili na zakupnike lova, da preženejo zverine, a uspeha ni bilo nobenega. Isto poročajo iz Nove Štifte .Dri Gornjem gradu. 4l ŠT. JURIJ PRI GROSUPLJEM. Toča in vihar. Dne 17. t. m. nas je zadela velika nesreča. Ob pol 3 popoldne je pričela padali debela toča ter v nekaj minutah uničda lepa žitna polja. Ljudje so obupani ter naprošajo merodajne faktorje, da bi jim priskočili na pomoč z izdatno podporo. Najbolj so prizadete sledeče vasi: Udje, Vrbičje, Vino, Pece, Malavas in Podgorica. Delno pa: Št. Jurij, Rogatec, Drenik, Bičje, Cerovo in Po-novavas. Isti dan je vihar podrl v vasi Udje dva kozolca, enega pa v vasi Vino (Smerjeni). MORAVČE. Orlovska prireditev. Na praznik sv. Petra in Pavla se to vršila pri uas prireditev tukajšnje orlovske srenje. Ob 1 popoldne se bomo zbrali pred Ljudskim domom. Nato bo ob tričetrt na 2 obhod po trgu v cerkev k litanijam. Po lilanijah bo na vrtu gosp. župana javna telovadba in nato prosta zabava. Izreden užitek bo nudil tudi nastop tekmovalne vrste kamniškega okrožja, ki to prihodnji me;ec tekmovala v Pragi. Pri prireditvi sodeluje demžalsto godba. Vabimo vse prijatelje orlovslva, da posetijo prireditev v obilnem številu. Na ta način bedo sami preživeli v prijaznih Moravčah prijetno popodne, naši orlovski mladini pa bodo dali novili moči in veselja za njeno idealno in požrtvovalno delo. Na svidenje torej 29. t. m. v Moravčah. VRHPOLJE PRI MORAVČAH. Požar. 17. junija 1929 ob pol 10 dopoldne je prebivalce v vasi in okolici vznemiril plat zvona. Vse je popustilo delo na poljih, travnikih in hilelo na grič nad vasjo, kjer je mogočen plamen, pomešan z gostim stebrom dima, označeval mesto požara. Radi močnega vetra in "blizu stoječih gospodarskih poslopij je bilo potrebno omejiti ogeni, ker je obstojal nevarnost, da sc sicer razširi preko teh v vaš. Da se je to posrečilo, je zasluga naših vrlih fantov in deklet ter gg. orožnikov, ki so takoj prihiteli na pomoč. V tem je zapel rog gasilcev iz Studenca. To inlado drušlvo je vršio danes svoje prvo plemenito delo in častno prejelo ognjeni krst. Mladim gasilcem so prihiteli na pomoč gasilci iz Moravč in vstrajali pri sesalkah, dokler ni bil ogenj pogašen. d V smrt radi smrti psa. V bačevač-kem gozdu pri Vinkovcih se ie izvršil te dni uboj iz prav čudnega povoda. Luka Maj-kovčan, lovski paznik v gozdu, je opazil nekega psa, ki se mu je zdel stekel. Ubil ga je s strelom. Nato je prišel kmet Matko Pibič, lastnik psa, ki je vprašal Luko, zakaj je ustrelil psa. V prepiru je Pibič s svojo puško ustrelil proti Majkovčanu, toda strel je zgrešil. Majkovčan je nato ustrelil proti Pi-biču, ta pa zopet nanj. Šele s četrtim strelom je Majkovčan smrtno zadel Pibiča. Orožniki so Majkovčana zaprli, da ugotove, če jc res streljal v silobranu. d Nameril je puško in ustrelil. Posestnik Edvard Poglajen je čakal pretekli petek srnjaka s svojo zvesto spremljevalko — puško. Toda srnjak je čutil, da ga čaka smrt in ga ni bilo. Pozno zjutraj pa je namesto srnjaka priskakljala volkulja, noseč v gobcu srnjaka-mladiča. Poglajen je nameril puško in ustrelil. Volkulja je napravila še par korakov, nato pa se zvrnila s plenom vred ob močni bukvi. Strel ji je šel skozi grlo, prodrl sapnik in v bližini srca privrtal ven. Volkulja je bila že stara, tehtala je 36 kg in je bila dolga poldrugi meter. Srnjak, ki ga. je držala v zobeh, je tehtal dva in pol kilograma. Mesto, kjer je g. Poglajen ustrelil volkuljo, je komaj pol ure oddaljeno od vasi Koče pri Kočevski Reki. Namesto enega plena je imel lovec kar dva. Kljub hitri in izdatni pomoči obeh gasilnih društev trpi pogorela Kuga Jera okrog 25.000 Din škode — zavarovana pa je le za 4000 Din. Nam pa bodi (a požar v spodbudo za ustanovitev gasilnega društva in, kar je še bolj važno, za napeljavo vodovoda. VIŠNJA GORA. Višnja gora praznuje na dan sv. Pelra in Pavk slovesno odkritje spomenika padlim vojakom, katerih je parilo v svetovni vojni 35 iz tukajšnje fare. — Ob pol 10 je skupno shajališče pred šolo, nato se zvrsti med sviranjem godbe in zvonenjem zvonov sprevod sko/.i mesto v farno cerkev, kjer se bode darovala slovesna maša za v vojni padle vojake tukajšnje fare. Po maši bo odkritje sj>omenika, kjer bo govoril vojni kurat g. Fr. Bonač, nato I. i bera in po-grebno zvonenje. Udeležencem orlovskega izleta v Prago Izletnike v Prago opozarjamo na to, (!ii naj vsak prinese s seboj jedilno oro;lje (žlico, vilice, nož in eno krpo). Skodelice s krožnikom dobi vsak udeleženec na posodo proti kavciji. Prtljage ne jemljite mnogo s seboj, najbolje v nahrbtniku. Dobro služi nekaj perila, lahke copate, blazinica (30 krat 40 cm), ena rjuha, lahka odeja, krtača in milo. Obleka naj bo lahka, čevlji komodni (nekovani), ne novi. Potuje so v civilni obleki, kroj lepo zložen. Kdor ima kroj, nuj ga vzame s seboj. Hrano vzemite za prvi dan s seboj. Enako tudi hladilno pijačo, ki ne žeja. Vsak priglašene« prejme te dni po pošli izkaznico. S to izkaznico je vezana vozna olajšava. Vsakdo kupi na osnovi te legitimacije na odhodni postaji vozno karto po četrtinski vozni ceni (lo Št. Ilja državna meja. Pri pevratku izda postaja Jesenice od državne meje, odnosno Maribor, glavni kolodvor, od Št. Ilja državna meja na osnovi iste legitimacijo in potrdila o udeležbi na izletu karte po četrtinski V9zni ceni do katerekoli postaje v naši državi. Znak in knjižice dobite pred odhodom vlaka na postaji. Kdor se loči od vlaka in potuje sam, naj si preskrbi potni list in avstrijski vizum. Duhovnike opozarjamo na to, iia si preskrbijo celebret. Pripravljalni odbor. NAZNANILA. n Na?<;anilo. Dne 29. junija t. 1. bo ob pol i popoldne v dvorani Kat. prosv. društva v Borov-niči žrebanje loterije Kat. prosv, društva. — Od-bor Kat, prosv, društva, Borovnica. n Cerkveni pevski zbor na Krki uprizori na praznik sv. Petra in Pavla popoldus Jurčičevo igro »Rokovnjači«. Cisti dobiček je namenjen za nove org',e n Meščanska šola v Št. Vidu nad Ljubljano. Vpisovanje v I. in II. razred se bo vršilo v soboto in nedeljo, dne 29. in 30. junija od 8—12. V I. razred se bodo sprejemali učenci in učenke, ki so uspešno dovršili 4. razred oziroma oddelek osnovne šole. Prinesli je zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Pri vpisu je treba plačati 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učcncev. Kdor se izkaže s pofrdiiOtn davčne uprave, da njegovi starši ne plačajo 30 Din direktnih davkov, je tega davka oproščen. . n Prostov. gasilno društvo v Naklem priredi dne 7. julija, ako bo slabo vreme, pa naslednjo ne- P 0 DOMOVINI —...... PO SVETU Katoliška cerkev. s Prva sv. maša v zraku. Iz španske Barcelone je dospelo v italijansko Genovo vodno letalo s štirimi motorji, v katerem se je nahajalo 10 španskih škofov na romanju v Rim. Na tem letalu, v katerem so priredili oltar, se je med poletom darovala prva sv. maša v zraku. s Papeškt konzistorij. Iz Rima poročajo, da se koncem oktobra 1929 snide pa-peški konzistorij, na katerem bo imenovanih deset novih kardinalov. s Razno. Papež je sprejel senatorja Marconija, ki mu je predložil načrt za brezžično postajo v Vatikanu. Sv. oče je načrt odobril. — Prve nove vatikanske zlatnike (cekine) so dobili: italijanski kralj, papež, kardinal Gasparri in pa ministrski predsednik Mussolini. — Pri svetovaclav-skih svečanostih v Pragi bodo dne 4. julija skupno nastopili nemški in avstrijski kršč. telovadci. — Pravico javnosti je prejelo jezuitsko katoliško vseučilišče na Japonskem. Nadzornik nad vsemi univerzami na Japonskem je vpisal svojega sina v imenovani katoliški zavod, ker se je prepričal, da je najboljši v državi. — Za zaščitnika vseh katoliških župnikov je imenoval sveti oče sv, Jeana Vianneya, svoj čas župnika v Arsu. — Za letošnje veliko zborovanje nemških katoličanov v Freiburgu bodo postavili ogromen šotor, ki šteje pet ladij ter je 96 m dolg in 72 m širok. Prostora ima za 20.000 ljudi. — Papirnate prižnice, okrog katerih je največ poslušalcev, to je časopisje. Eno služi Bogu, drugo hudiču. Pri kateri papirnati prižnici je pač tvoj stalni prostor? Avstrija. s Velika katoiilka prireditev v proslavo zlatega mašniSkega jubileja papeža se je vršila 17, junija na Dunaju. Pred bivšim dvorom se je zbralo 150.000 ljudi v nepreglednem sprevodu katol. društev z godbami in zastavami, telovadcev, telovadkinj, katoliških študentov, srednješolcev itd. Govoril je kardinal Piffl. Na koncu je pozval navzoče, naj obljubijo papežu pokorščino, nakar so stotisoči odgovorili s »Hočemo«. Sledila je evharistična procesija. Popoldne je zborovalo katoliško šolsko društvo. Tudi tu je govoril kardinal Piffl, da živi Avstrija v šolski sramoti ter obstoja v Avstriji že 60 let liberalni šolski zakon. Kat. šolsko društvo naj ustanavlja in podpira easebne šole. s Briand obdolžuje Avstrijo. Briand kot predsednik poslanišlce konference v Pa- jk'io 14. julija, ob 3 popoldne na lastnem vrtu javno tombolo z mnogimi dobitki ka!»r: sobna oprava iz trdega l&a za dve osebi, vreča moke, hleb emen-jaiskega sira, krapon podplatov itd. Po tomboli vrtna veselica. v . n Prostovoljno gasilno društvo v Rakitni pod »■runom bo imelo v soboto 29. junija t. L otvoritev gasilnega doma združeno z mladinsko predstavo in vrtno veaelioo. S čistim dobičkom bo društvo na-»avito nove cevi. K obilni udeležbi vabi od^. „NaŠ zakon Pravi mlada gospa je srečen," Mica- »Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam." Varuje perilo! rizu ji poslal tajništvu Društva narodov poročilo, v katerem trdi, da Avstrija dolžne razorožitve ni izvedla, nasprotno, obe bojni zvezi, »Heimvvehr« in »Schutzbund«, sta bogato preskrbljeni celo s strojnimi puškami. Briand tudi poudarja, da delujejo v Avstriji še vedno vse tovarne za strelivo, da pošilja Avstrija orožje na razne strani, tudi na Madžarsko, in da se avstrijski in nemški štabni častniki medsebojno zamenjujejo in se tako vrši preuredba avstrijske kakor tudi nemške armade na skupni način in po istem vzorcu. Angllfa. s Prva ženska — minister. V novi angleški vladi Macdonalda je postavljena za ministra tudi ena ženska. To je prva ženska minister na Angleškem in se imenuje Margareta Bonfild. s Manjšinsko vprašanje dela celo Mac-donaldu težave. To se je jasno videlo te dni. Angleški časopis »Sunday Times« je objavil neki članek sedanjega angleškega ministrskega predsednika Macdonalda, kjer se trdi, da bo treba pravično urediti tudi 51 .-azmere Slovanov ia Neatfev, ki so biO do-,}-;•!i.-ni lalššL Radi Se izjave Italijani se-v; da ostro profcstiralš ia sam Ma«kraald je izjaviL da je d-' Učni čianek napisal še kot voditelj opezšcije In da sedaj* ko vodi vlado, d«,Učna izjava ni oKroiajiia. Kdo na; priaror-kim Storentem pc-saga. ee Masso-Uni k- Angfežs lahko ustrahuje? Amerika. s Kake />vi pred^edsik Zdrvieaih držav? Mnogi menijo, da kronan« glave in predsednIti republik žive brezbrižno in da so najsrečaejiši ljudje na sveto. Vendar temu ni tako. zakaj znano je, da imajo dobri iladarfi veliko truda in skrbi. ako hočejo, »ia vlada v njih državi red. mir in blagostanj*?. Tako n. pr. pravijo, da dela predsednik Združenih držav Hoover nt prt trgoma v svojem uradu 12 do 14 ur dnevno in pride v Belo hišo dve uri prej kot drugi uradniki. Hoover živi skromno, je pa strasten kadile«. s Hsfever vabi Maedcoaida. Predsednik Zedinjenih driav Amerike, Hoover, je povabil novega angleškega ministrskega predsednika Maedonalda v Ameriko. Tja naj bi prišel na poletje. Ameriško časopisja pripisuje nameravanemu obisku veliko važnost, posebno v zadevi razorožitve oborožene sik' na morju. -r Dr. Pitamie v Beli hiši. Naš dr. Leonu! Pitamie, jugoslovanski poslanik za Ze-dinjene države, ki je nedavno dospel v Washing!oa, je bil te dni sprejet pri predsedniku Hcoverju v Beli hiši. Ob tej priliki so ga tudi slikali in so njegovo sliko priobčili v raznih ameriških časopisih, s Bazne. V Clevelandu so umrli: Frank Zupančič, Terezija Selišnik iz vasi Sivee pri Nevljah, John Pctrovčič iz vasi Saboee-vo pri Borovnici. Drobne novice. Elektrarna cb ruskem Dajestrn bo naj- vfčja na svetu in bo veljala štiri milijarde dinarjev. Delavska franka t aacleške« parla-»eB»B šteje 2Š9, konservativci 260. liberalci 58 in drugi 8 poslancev. D« fe«dš*U» kamenje tri delavce, ! aaeti o rinii r»aše*a' rojaka lenacija V-rhovca i/ : likuU Ur* Trebnje. Bili <© vi trije takoj j K>rtvi in pogreb ^ je vrši! 7. aprila na mesr-' aesi pokopališč« »a,lbnr> Zapušča v Ame-I rtki eaeii brata, kateri je bil navzoč pri po-I grebu. v starem kraju pa kolikor je nam zna-oo 4 brate ia eao s^slro Imarjc pa tudi vesela novice Lstasovili ' sr»o ii droštvo p«xl varstv sv. Antona Pad. in je pod zastalo kranjske šk>»eo«ke katoliške jedsMUe. katere glavni ara«l je v Ameriki juikt 111. Društvo dobro napreduje in ;ieje dinedaj J9 člane v. Jednota zahteva tudi izpolnjevanje verske dolžnosti ob veliki noči. česar (bč lili aisnjo m.:»!i storiti radi jezika. ki »a ne razumemo. Zato nas bedo obiskali duhovni vodja cd Jednote iz Amerike g. Rev. Cvrček. k«ker naci je »poročeno Veselimo se, da borno prejeli sv. zakramente. ker sc na^e duše ie zelo potrebne ckrepčila. Z delem je ponavadi, žitna je minula i& pričela se pomlad, tako bo sedaj že malo krajši čas. — Matija Golob in dru?i — Levvatk. KANADA. Tukaj nas je sedaj lepo število Slovencev. kateri po večini imamo vsi delo. Nekaj na^ dela v koper niajni. drugi zopet v Smeltri 'topilnici rude), katero pa sedaj na spomlad nameravajo povečati. Plače so ia/.lične proti odgov arjajočeinu delu in nevarnostim, kar ni preslabo. Kar se tiče opojnih pijač, jih imamo različne vsebine, ker tukaj ne poznajo ameriške proliibicije, zato nimamo nikakih suhaških agentov kljub temu predpustnih zabav nismo nobenih imeli, imamo pač premalo zanimanj« /.i take stvari. Naš edini napredek je tukaj, da smo si ustanovili društvo >Triglav<. Upam. da bomo v kratkem gradili svoj društveni dom, katerega zelo pogrešamo, kadar pridejo drugi naši rojaki, znanci in prijatelji v to naselbino, naj uživajo naš trud in naj ««■ ^e dolgo spominjajo nas in našbuja in bolnike ozdrav-Ija samo z besedo in dotikanjem. Velik je in lepo raščen. Njegova vna-njost je mila in Častitljiva. Njegovi lasje imajo nepopisno barvo; padajo mu v kodrih preko ušes 'n se usipljejo prikuplji-»o po ramenih. S pročo lih ima razdeljene kakor vs' Nazarenei. čelo ima Visoko in gladko; lica imajo lepo naravno rde-nos in usta so normalno lepa. Gosta brada I« iste barve kot lasje in pada no sredi razdeljena, » obliki vilic. Oči so le-Pe> bleščeče in resne. Ce !»vori ali dela, vse s'ori 'Podobno in resno. Nje- A še vedno je to bolje kot pa nikoli biti pijan v tej solzni dolini,« ga je zavrnil debeluhar. Če bi nekaterim ne šlo vino v glavo, bi sploh ne imeli ničesar v njej... Kaj namerjaš o binkostmh počitnicah, da se oddahneš po svojih napornih študijah?« »Se še nisem odločil,« se je obotavljal sloki. »A čuj, Dahnovv, pojdi z menoj na moj dom; oglej si kraj, kjer je bil tolikrat tvoj očka, kjer se je utrdilo prijateljstvo najinih očetov.« »Hvala za prijateljsko vabilo. Vendar pridem, da odkrito povem, rajši jeseni na lov ... Ali te hoče tvoja mati že zopet prikleniti na dom?« je vprašal m ga ostro motril. , »Predlog za predlog, Degenthal? Napravimo izlet v Nekarsko dolino; razgovarjal sem se ze z nekaterimi najinimi prijatelji.« »To bi ne bilo tako napačno; pisal bom o tem d°m»Hudirja vendar, tak odloči se enkrat sam!« je jezno zaklical debeluhar. »Saj se ne drzis svoje matere za krilo.« Drugi se je čutil užaljenega v svojem ponosu m zravnal se je bolj pokonci. »O tem lahko mislis, kakor hočeš" e rekel toda ni mi všeč to brezobzirno vedenje do domačih, kakršno imajo mnog. tukaj V tem je nekaj pobalinsko surovega, kar me odbija.« »Mene tudi,« je rekel debeluhar, »čeprav nisem več tako srečen, da bi imel dom, A otrok je otrok, mož je pa mož. Vsako pretiravanje se s časom pre- vrže v nasprotje in če zdaj vprašuješ mater za vsako malenkost, je nekoč ne boš niti v najvažnejših zadevah vprašal za svet..., zakaj nihče se vedno ne pokorava.« V teh besedah je bilo nekaj resnice, ki je drugi ni znal zavrniti. Da se je podrejal tuji volji, je postala njegova navada, deloma je smatral to kot otroško dolžnost. »Moja mati me je skoraj povsem sama vzgajala,« je rekel čez nekaj trenutkov, kakor da se opravičuje, »in jaz ji ne bi hotel nikoli v ničemer nasprotovati.« »Nikdar! Ne zameri mi: to je nezmisel. Mož naj nikoli ne govori tega, po čemer se ne bo ravnal. Tvoja mati je pametna ženska, ki bo spoštovala tvojo voljo prav tako, kakor ceni svojo lastno. Navadi njo in sebe na samostojnost, ki jo boš nekoč vendar imel; to bo potem za oba dobro.« Degenthal je molčal; mimogrede je sekal s palico cvetne glavice ob potu; čudno se mu je zdelo, ko je nenadoma začul grajati nekaj, kar je sam doslej smatral za krepost. Njegova mati je namreč, kakor mnoge matere, ki morajo same vzgajati svoje sinove, radi njegovega otroškega čuvstva imela nad njim neomejeno blast. Začel je zdaj umevati, zakaj je tako pogosto njegov vzgojitelj delal na to, da bi njega premestili kam drugam; postal je nekam čudno potrt, kot se to vselej dogaja, kadar opazimo, da nam nekaj manjka. V mehkem pesku skoraj ni bilo čuti kopit dveh konj, ki sta se že močno približala, in mimo njiju sta zložno jezdila dva jezdeca, da nato v naglem diru brž izgineta. »To sta konja!« je kakor prešinjen zaklical do-beluhar. »Kaj takega že dolgo nisem videli St sera se grudil pod težo te misli, vendar še nikoli nisem tako nazorno občutil božanske moči zakramenta kot v tem trenotku. Marija se je z velikim naporom izpovedala o vsem življenju in s trpko bolestjo sem občutil, koliko lepote in koliko miru sem uničil, kakšno lilijo sem poteptal. Kar nenadoma pa je obstala in nato rekla. »Ah, Francesco — vse drugo pa že sam veš! Kaj moram vseeno praviti?« Najraje bi za vpil; skočil pokoncu in zbežal. A nepremično sem obsedel, le prikimal in odgovoril: »Da, Marija, moraš. Bogu se obtožuješ, ne meni.« Kje so bile tedaj moje prazne besede o naravnih pravicah, s katerimi sem tako često lepšal in prikrival najino dejanje? Sedaj, pred obličjem smrti in kot namestnik Vsemogočnega sem moral sam zatrjevati, da je bilo le ničevost in pregreha. A krivda je težila sodnika samega, ki je zasliševal namesto Boga, mnogo bolj kot spovedenko, ki jo je sedaj z ganljivo ponižnostjo priznaval. Nisem si upal dati odveze, dokler nisem Marije prosil, naj mi odpusti, kar sem zagrešil. A ona ni hotela o tem nič slišati in je le sebe obtoževala. Tedaj sem ji glasno molil kesanje — priznati vam moram samo, da sem ga radi ganotja in ihtenja komaj molil — in pri tem mi je vsaka beseda prišla iz globine lastne duše. Nato sem izgovoril skrivnostne besede, ki nas uboge grešnike spet vodijo v očetovo naročje božje. Vidno je bilo, kakšen mir se je tedaj polastil Marijinega srca. Dasi jo je kuhala vročica, se je blaženo smehljala, spet poljubljala križec in ustnice so se ji premikale v tihi molitvi. Kot ukopan sem stal ob njenem ležišču in molil z njo. Kar je spet uprla svoje oči name in rekla: »Kajne, Francesco, če ozdravim, se bova morala ločiti?« Ustrašil sem se. V velikem razburjenju sploh nisem mislil na to, da se mora s kesom družiti tudi trdni sklep, in to vprašanje, ki ga duhovnik pri tujem bolniku nikoli ne pozabi, mi ni prišlo na misel. Pritrdil sem; a radi veselega presenečenja, da je Marija sedaj sama na to mislila in da je milost božja spet zaživela v njeni duši, se sprva nisem zavedel, kaj pomeni ta odgovor tudi zame samega, še-le ko sem ga že izgovoril, mi je padla vsa njegova teža na dušo. Vrgel sem se na kolena in stokajoč pritisnil svoj obraz na rob postelje; Marija je pa mukoma dvignila levico, me poskusila tešilno pogladiti po laseh in je šepnila: »Ne skrbi, saj ne ozdravim.« Dvignil sem glavo. Ko sem ji zrl v mirno, bledo in neskončno lepo obličje, me je premagala stara ljubezen, ki se mi je zdelo, da mi je v tihi bolesti in mučnih dvomih zadnjih mesecev tako često omrzila in se sprevrgla še enkrat z vso silo in me potegnila za sabo. »Ne — nikakor,« sem zaklical, »ni res, ne more biti res!« in sem jo hotel še enkrat poljubiti na ustnice. A zabranila mi je z roko rekoč: »Ne, Francesco —- to je greh.« Skoro nisem čutil pritiska njene oslabele roke, a zato je bil vtis njenih besedi tem sil-nejši. Osramočen in žalosten sem povesil glavo in odvrnil le to: »Prav imaš, odpusti.« To so bile zadnje besede, ki sva jih iz-pregovorila. Tik nato je obšla bolnico nenadna slabost, želela je vode. Ponudil sem ji kozarec, jo netoliko dvignil in podprl. Prav ko so se ji ustnrce dotaknile kozarca, je nena- doma oslabela, da ji je omahnila glava. Po. iožil sem jo nazaj, poklical postrežnico in poiskal svoj brevir. Zelo vznemirjen, a ves topeč se v sočutju sem molil molitev, ki ste jo nato tudi vi. Dasi sem jo že tolikokrat molil ob smrtni postelji, vendar mi njena resroba, njena lepota in spravna dobrota še ni nikoli tako prevzela srca. Baš, ko sem končal, je Marija izdihnila. Mrtvaški zvonec ste slišali — zdaj razumete tudi, zakaj me je Vaš prihod tako prevzel. Ce bi le malce prej prišli, bi mi prihranili najtežji trenotek mojega življenja.« Pripovedovavec je utihnil in me vprašujoče in proseče pogledal, kot bi pričakoval tolažbe od mene. Jaz sem bil pa ganjen v globočini svoje duše in nekaj časa sploh nisem mogel spregovoriti besedice. »Don Francesco,« sem spregovoril čez čas, »spomnite se, kaj je govorila pokojna: Bog je pravičen, a tudi usmiljen. Da ste jo morali sami izpovedati, ni bila samo kazen, ampak tudi največja milost, ki Vam jo je mogla nakloniti usmiljenost božja. Če Vas morda še kedaj v življenju napade izkuš-njava, vas bo ta ura grozeč ustavljala. In mislim, da boste te mrakotne razvaline drugačni zapustili, kot ste bili ob prihodu. »Bog daj,« je rekel, globoko vzdihnil in vstal.« — »Oprostite, pogledam samo, ali me strežnica potrebuje. Takoj se vrnem.« Nove knfifje. Deset let drž. slovenske osnovne in meščanske šole v Mariboru. Knjiga obravnava v prvi vrsti prehod mariborskega šolstva iz nemško-avstrijske smeri v slo- >In kakšna jahačica!« je dejal drugi. »To ti je bila ljubka! Katera neki je?« ,Ah, če bi rada uveljavila svojo lepoto, bi ne smela sesti na tega belca! To je bilo najdivnejše, kar sem bil kdaj doživel!« »No, to je stvar okusa; jaz pa sem spričo dame na belca popolnoma pozabil. Dahnow, ti vendar poznaš vso okolico tod: kdo je bila? Gospod se mi je zdel zelo znan; dama je bila črnolaska.« Fant, dobro si pogledal! Domačina nista bila; tu ni takih konj, gotovo sta tujca; v tem kraju vedno kar mrgoli tujcev. Sicer pa, prijatelj, če hočeš še dolgo strmeti za lepotico, hvala lepa za to šalo... bodi tako dober in poglej nekoliko kvišku.« »To človeka seve strezni, nič dobrega se ne obeta,« je rekel drugi in se ozrl v sive oblake, ki so se preteče zbirali nad njimi. »Stopiva nekoliko hitreje; na ta način prideva pod streho, še preden- se ulije,«. »Teci sam,« je mirno rekel Dahnow. »Zame pa to ni malenkost; ob vso sapo prideš in še znojen si povrhu... zame je vedno eno zlo dovolj.« »Potem dovoli, da te prepustim lastni usodi. Moja pa lahko tekmuje z viharjem. Torej danes ob štirih, Če te ne vzame naliv. V nevarnosti, da te odnese veter, hvala Bogu, nisi.« Kmalu je prispel do mesta in tu sta ga zopet srečala ona dva jezdeca, ki sta se zdaj vračala. Neposredno v njegovi bližini je vihar dami pograbil klobuk in ga drvil daleč preko mokre ceste. Dahnovv je s svojim veščim pogledom opazil, s kako dovršeno jahalno umetnostjo je mlad« dama svojega konja v največjem dira brzdala in ga ustavila. Umeje nego bi človek pričakoval od njegove postave, je skočil študent za odnešenim klobukom in ga »rečno ujel, še preden je padel v iarek. Zmagoslavno 5« se je vrnil z ubežnikom, da ga izroči lastnici. Majhna, orokavičena roka je segla po nJem, zardel obrazek, okrog katerega so razmršeno viseli premočeni lasje, se je poklonil v zahvalo in izpod črnih trepalnic ga je pogledalo dvoje modrih oči, tako ljubeznivo, da so debeluharju kljub trdo zapeti suknji globoko šli do srca. Zahvalne besede je udušil vihar; komaj se je mlada dama pokrila, že se je pognala za gospodom v mesto in ko je debeluhar dospel tja, je že davno ni bilo več videti na ulicah. »Grom in strela, fant je imel prav, to je bila res krasna deklica! Če bi ne bil človek v tako žalostnem stanju po tem nesrečnem nalivu, bi šel spraševat po hotelih, kdo je!« je sam seboj godel debeluhar. »Sicer pa sem bil videti prav čeden dečko,« je pristavil z otožnim pogledom na premočeno obleko. »No, kaj nisi utonil?« je vprašal veselo nekaj ur pozneje grof Degenthal, ko je došel svojega prijatelja tik ob vhodu v domenjeni hotel. »Ne, kot vidiš. Imel sem pa srečo in sem nekaj doživel.« »Debeli ljudje imate vedno srečo!« »Vi hrti se ji pa umikate s pota. l/gani, koga sem videl! Najlepša prilika, da se seznaniš... viteško službo sem vršil.« »Lepo jahačico? Je-li padla s konja in si jo rešil?« »Žal, je padel le njen klobuk.« »Žal? Neotesanec! No, in kdo je?« »To ni bilo zapisano v klobuku.« »Torej tudi ti nisi prišel posebno daleč s svojim znanstvom. Vendar vstopiva, drugi že čakajo.« Mladci so se bili zbrali k poznemu kosilu na čast gostu, ki je želel nekaj dni kot divjak nemoteno živeti dijaško življenje. Okrog mize, kjer so se bili usedli, je bilo kmalu veselo: smeh in pogovor se je govi opomini so mili, graja Častitljivo resna. Nihče ga še ni videl, da bi se smejal, mnogi pa, da je jokal. Zelo zmeren je, žejo razumen in skromen; kratko: on je eiovek, ki s svojo veliko lepoto in z duševnimi odličnostmi daieč nadkriljaje navadne ljudi.« Dvomesečno življenje brei možganov. Na pato-loSko-aBatomičnem zavodu prof. dr. Š veh le v Pragi so imeli zdravniki priložnost opazovati zelo redek, vendar ne povsem nemogoč primer življenja otroka, ki je bil skoro brez inožgan in je vendarle živel dva meseca. Tretji dan po rojstvu so prinesli na kliniko imenovanega zdravnika deklico z nenavadno majhno glavico. Otrok je živet dva meseca in je te dni umrl. Zadušila ga je bila pljučnica. Raztelesba deteta je dognala, da je^bil otrok skoraj brez možganov. V lobanji so našli ln nekaj malih možganskih delcev. Navadno umro otroci v takih primerih že par dni po rojstvu. Komodni profesor. Neki profesor na »Columbia university< v New Yorku se je te dni podal na ribji lov ravno ob času, ko je 100 dijakov čakalo na skušnjo. Za rihtt lov ia vensko in jugoslovansko. Obenem posv< Ca kratke spominske članke vsem tist? velikim možem, ki so 1. 1918-19 vzdržali najtežjo pezo prevrata v Mariboru. Knjiga je pisana zelo živahno. Moti samo na-ivnc-navduševalni slog, ki bi znal zgodovini kritičnosti prej škodovati kot koristiti. Zakaj so izpuščene odlične šole šolskih sester v Mariboru, nam ni jasno. — Knjigo krasi zelo veliko prav dobrih slik. Priporočamo. Sirota Jerica. Pravljica v štirih slikah, Spisal Fran Albrecht. Stane vez 15 Din, nevez. 7 Din. Dobi se po vseh knjigarnah in obeh Prosvetnih zvezah. Pevske točke v Učiteljski tiskarni. Znana pravljica o siroti Jerici zopet na nov način obdelana je našla dramatično obliko v tem drobnem delcu. Vloge so za otroke ter bo spretno predstavljana brez dvoma napravila na gledalce močen vtis. Strički Matički. Znani mladinski pisatelj Albin čebular poklanja mladini novo zbirko pesmic. O Božiču so izšli njegovi »Prijateljčki v ugankah«, ki so se mladini zelo prikupili. Ta zbirka pa prvo daleč prekaša tako po vsebini, kakor tudi po opremi. Na 50 straneh je Zbranih 48 pesmic, vmes pa posejanih 30 slik. Ko človek čita pesmico za pesmico, živo občuti lepeto našega slovenskega jezika! Kakor bi bisere stresal z lepe škatljice otroku v naročje, tako vre kitica za kitico, melodijozno kakor ena sama blagodoneča pesem. — Da pisatelj in založnica ne iščeta dobička, je pač najbolje dokazano s tem, da stane zbirka mehkovezana 8 Din, v celo platno z napisom v zlatu pa 1_£ Din. Pošilja se poštnine prosto, ako se pošlje denar (lahko tudi v znamkah) v naprej Brezalkoholni produkciji v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Dr. St. Bevk: Zdravilne rastline v besedi in podobi z navodilom, kako se nabirajo in suše. Str. 80, cena 6 Din. Ker je Slovenija jako bogata zdravilnih zelišč in bi njih nabiranje lahko tvorilo znaten vir dohodkov zlasti revnih slojev, je bila knjižica potrebna. Obsega popis in slike 44 najvažnejših zdravilnih rastlin (škoda, da ne v barvah), ki rastejo pri nas v večjih množinah, dalje stro-kovnjaška navodila glede njih nabiranja, sušenja in prodajanja ter končno jako priročen koledarček za nabiranje. Ker je knjižica pisana v izredno prijetni, domači besedi in cena jako nizka, smo prepričani, da bo prišla v slednjo slovensko vas, zlasti pa v roke mladini. Dobi se po vseh knjigarnah in na vseh pri P. R. K. organiziranih šolah. Pomoč delavcem — članom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva. Cena 4 Din. Tako je naslov knjižici, ki jo je izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Knjižica ima namen nuditi zavarovanemu članstvu splošna praktična navodila, kako mu je postopati v slučaju obolenja in obratne nezgode. Knjižica obsega 96 strani in ima priključen pregled prispevkov, ki se predpisujejo delodajalcem, in navaja zneske, ki jih sme delodajalec odtegovati od delavčevega zaslužka v namene zavarovanja. Knjižici so pridejane razne tabele o prispevkih, dajatvah in rentah. Cena je izvanredno nizka, ker stane knjižica samo 4 Din. Dobiva se pri Okrožnem uradu v Ljubljani in pri njegovih ekspoziturah. Kupujem vsako količino: arnikovo in bezgovo cvetje, ržene rožičke, pod-leskovo seme — po najvišji čeni."^- STER6AR ANT„ Kamnik, Slovenija. Sfava misiionariu Dne 6. julija bo preteklo 110 let, kar se je v Škocijanu pri Mokronogu rodil naš afriški misijonar provikar dr. Ignacij Kno-blehar. Za to slovesnost mu bodo rojaki 26. maja vzidali spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Knobleharja slave drugi narodi kot učenjaka, afriškega raziskovavca in misijonarja ter priznavajo njegovo delo. Tem bolj naj ga mi slavimo kot svojega rojaka, na katerega smemo biti ponosni. S spoštovanjem izrekajmo njegovo ime! Kdo bi ne občudoval njegovega velikega navdušenja za misijone v tedanjih ža misijone tako težavnih časih- To navdušenje ga je zvabilo, da je kot bogoslovec odšel v Rim, da bi se v zavodu propagande čim prej in čim bolje izobrazil za misijonarja. Tu ga je čakala bridka prevara, ko ga v zavod niso sprejeli. Moral se je sam preživljati in večkrat stradati, a v sklepu ni omagal. Ponovno prošnjo za sprejem so mu uslišali. Tako je po dobro dovršenih bogoslovnih študijah prejel mašniško posve-čenje. Ves navdušen za delo med pogani je z veseljem pozdravil sklep predstojnikov, da v spremstvu drugih misijonarjev odide v osrednjo Afriko, kjer bodo ustanovili nov misijon. Nekaj časa se je še pripravljal na Libanonu. S tovariši se je sešel v Aleksan-driji, odkoder so po skoraj petmesečni vožnji prišli v Kartum. Toda misijonski voditelj apostolski vikar Kazolani se je vrnil v 16 bil tako navdušen, da je na vse drugo pozabil in lnko so morali dijaki na njega čakati. To je nevarno. V zlatarsko trgovino so prišli trije elegantni zli k j v: i z namenom, da bi eden ali drugi kaj izmaknil, ko bi jim prodajalka razkazovala blago. Prodajalka ;e bila pa močno škilava. »Nesramnost,« je zašepe-lal drug drugu, »nastaviti tako škilavo osebo, da nikoli ne veš, nli gloda tebe ali mene.« Stadkor - arabski izum. Za sladkor se moramo zahvaliti Arabcem. Arabski zdravniki so ga prvi rabili, in sicer kot zdravilo, Kot zdravilo je potem služil vse tja do srednjega veka in le premožni ljudje so si ga mogli privoščiti. Tudi zlato je potrebno. Ženitovanjski posredovalec: »Ta dama, ki Vam jo priporočam za nevesto, ima zlat značaj.« Ženitovanjski kandidat: »Ali poseduje dama morda še kakšne drugačne zlate zadeve?« Ni še v raju. Mož je ležal dolgo v nezavesti. Ko se prebudi, vpraša: -»AH sem že v raju?« žena mu odgovori: »Ne še, saj sem se jaz poleg tebe!« mešal med pogovor in pokanje šampanjskih zamaš-kov. Dahnow je pripovedoval svoj jutranji dogodek z njemu prirojenim humorjem. Nenadoma je Degenthal dregnil prijatelja: »Poglej tja, on je«-, mu je zašepetal in ga opozoril na gospoda, ki se je bil usedel k sosednji mizi. »Zdi se mi, da ga moram poznati«, je zamišljeno pristavil Degenthal; »ta obraz sem prav gotovo nekje že videl.« »Prav tam sedi naš junak, a brez nje,« se je tiho obrnil Dahnow k ostalim, »Očividno kak oblasten oče ali pa ljubosumen soprog, ki hoče lepotico skriti pred svetom.« Oči vseh mladcev so se ozrle v tega moža. »Mislim,« se je zasmejal nekdo, »da ta ne kaže svoje dame zastonj! To je Karsten, sloveči ravnatelj cirkuških jahače v. Poznam ga prav dobro, saj sem ga videl še pred nekaj tedni na D., kjer je prirejal svoje predstave.« »Živel Karsten! Dcbeluhar, potem bomo tudi tvojo lepo jahačico še videli,« so šepetali drugi. »Ima mlado ženo, ki je baje iako lepa; prav ta bo.« . »Ne, potem je bila to Nora, mala Nora,« je zaklical Degenthal. »Kako je vendar mogoče, da je nisem takoj spoznal! Moram jo zopet videti!« »Nora, mala Nora?« je začudena rekel Dahnow. »Kakor je videti, si zelo napredoval, da imaš že taka znanstva.« , ■ »Nora Karstenova!« je rekel Degenthal, ne da bi se menil za ugovor. »Zato me je tako presenetil ta obraz. Kako se je razvila!« . Degenthalu je vzplamtelo oko. Tedaj je Karsten vstal in je hotel oditi. Degenthal je skočil kvišku m mu zastavil pot. »Gospod ravnatelj Karsten,« je rekel in glas se miu je tresel od razburjenja, »ali smem obnoviti najino znanstvo? Od onega dne v Ženevi se nismo videli več.. . Grof Degenthal,« je pristavil, ko ga je ravnatelj začudeno gledal. »Grof Degenthal«, je ponovil ta, »to mi je v veliko presenečenje in veselje...«, hvaležni spomin ga je tako prevzel, da ni mogel spregovoriti. Podal je mlademu možu obe roki, ki mu jih je ta prijazno stresel. »Videl sem vas davi, ko ste jezdili iz mesta«, je nadaljeval Degenthal, »in vaš obraz se mi je takoj zdel znan.« »Od tedaj je že zasnežilo tu gori«, je rekel ravnatelj in si smehljaje šel z roko skozi lase. »Jaz bi vas ne bil spoznal, gospod grof. A v vaših letih je to poklon. In gospa grofica, vaša gospa mama, se ima dobro? Spominjam se je le z največjo hvaležnostjo.« Spet se je možu glas tresel od ganotja. »Moji materi je, hvala Bogu, prav dobro. Bivali smo skoraj ves čas na svojih moravških posestvih; šele v dobi svojih visokošolskih let sem se ločil od nje.« »In tu ste hoteli spoznati porensko dijaško življenje. To je bila dobra misel. In kaplan, vaš prejšnji vzgojitelj, živi še pri vas? Bil je tako prijazen, da mi je včasih pisal; a jaz sem radi svojega nemirnega življenja slab dopisovalec.« - »Seveda, kaplan še živi in je vedno pri nas. Nikakor ne bi mogli pogrešati zvestega prijatelja. Na vas smo se pogosto spominjali in še kajkrat govorili o onih dneh v Švici... Saj to je bila vendar gospodična Nora, ki je danes zjutraj z vami jezdila?« je vprašal mladi mož in pri tem lahno zardel, kar je bilo pri njem kaj hitro, kot pri mladi deklici. , »Da,.moja hčerka je bila«, je rekel ravnatelj. »Pred kakim pol letom se je vrnila iz samostana, kamor sem jo bil dal v vzgojo. Bilo mi je slednjič mogoče, da sem vzel svojega otroka k sebi, ker sem se zopet poročili 4" Evropo zaradi bolezni, njegov pomočnik p. Rilo pa je umrl v Kartumu. Tako je 29 letni Knoblehar moral prevzeti misijonsko vodstvo. In to je bil nov misijon sredi Afrike pred 80 leti! Pogumni Knoblehar se težav in skrbi ni ustrašil. Navdušeno se je lotil dela. Ustanovil je tri misijonske postaje. Došel je daleč proti ravniku kot prvi Evropec. Sedemkrat je potoval v oddaljeno postajo Gondo-koro. Leta 1850 se je vrnil v domovino, da bi dobil misijon sredstev in misijonarjev. Imel je lepe uspehe. Na Dunaju so ustanovili posebno misijonsko družbo, ki naj bi podpirala njegov misijon. Doma je dobil mlade, navdušene misijonarje. V Rimu je dosegel, da njegovega misijona niso opustili, kakor so nameravali. Vesel in z novim pogumom se je po velikih težavah vrnil v svoj misijon. Toda z žalostjo je kmalu moral gledati, kako so tovariši legali drug za drugim v prezgodnji grob. Zato se je sam še toliko bolj trudil. A napori, skrbi in nezdravo podnebje so spodkopali tudi njegovo zdravje. Spet si je zaželel ljubljene domovine, a je ni dosegel. Umrl je na potu v Napolju leta 1858. Groba ni našel med ljubečimi rojaki, tudi ne r.ied ljubljenimi zamorci, ampak v tujini, kjer še zdaj počiva. Le deset let je delal v misijonu, dosegel je starost samo 38 let, a v tem kratkem času je naredil veliko. Zato ga slavimo in po-snemajmo v navdušenju za misijone! Prvovrstna gor\ilr^g jermer\§ in mlinsko-tehnične potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35. in« u sum »Ali niste rekli, da boste sneg odkidali okoli hiše, ako vam dam kosilo,« je vprašala odhajajočega vandrovca. »Seveda sem rekel.« »No, zakaj pa tega ne naredite?« »Saj bi ga odmetal, pa baš radi vas ga ne bom,« je odvrnil postopač, »hočem namreč, da naj bo to za vas šola, da ne verjemite vsakomur vsega.« * V družbi, v kateri sta se nahajala tudi dva znana pevca, je pogovor nanesel na petje. Eden izmed onih dveh je dejal: »Da, bili so časi, ko sem imel še čist in lep glas. Nekoč sem v veliki dvorani pel »Poslednjo pošto« s takim navdušenjem, da so poslušati skupaj zlepili programe, ki so jih imeli v rokah ter hiteli venkaj, da bi jih kot pisma oddali na zadnji pošti.« »Peter je bil napaden in ubit, ko je šel dolgove plačevat.« »No, vidiš, kaj ima človek od tega, če dolgove plačuje?« Neki gospod je imel zelo nerodnega hlapca. Vsakokrat, kadar je voz sestavljal, je zamenjal končnici; ena, ki bi imela biti spredaj, je nataknil za zadnjem koncu in narobe. Gospodarju je bilo končno dovolj in dal je napisati r.a vsako končnico veliko črko Z. »Vidiš, tepec neumni,« mu je kazal črki, ta Z pomeni: za spredaj, in ta Z: za zadaj.« V Degenthalovem obrazu je bilo brati iznenade-lije, kar je ravnatelj opazil in nastal je kratek, mučen molk. .Nekaj domačnosti je vendarle treba pri našem nemirnem življenju. Človek gre v leta :, je nekoliko prisiljeno zopet nadaljeval Karsten. ; Moram vam torej voščiti srečo,;: je rekel Degen-tlial, da bi mu pomagal iz mučnega trenutka.: A gosjx>-dična Nora..., ali bi smel tudi z njo obnoviti znan-Stvo?« Če me le hočete počastiti! Trenutno stanujem še tu v hotelu, a sem najel pred mestom vjlo, kjer bosta stanovali nekaj časa moja žena in hči. Moja žena potrebuje miru in moja hči se ne udeležuje mojega posla.« »In kdaj najlaže dobim vas in vaše dame doma?<: 'je vztrajal Degenthal. »Zjutraj sem vedno zaposlen; toda ob večerih, kadar smo prosti, sem pri svoji družini. Jutri je že takšen dan.« »Tedaj pridem jutri. Ali bi me hoteli že vnaprej priporočiti gospodični Nori?« je vprašal Degenthal in mu znova stresel roko. f »Moja hči bi mi gotovo težko odpustila, če bi ji ne privoščil tega svidenja. Prav tako kot jaz tu Ji oi>a ni pozabila vaše dobrote, gospod grof.« Med živahnim pogovorom so bili ostali mladci usmerili svoj pogled na nju in tudi ravnateljev pogled je preletel skupino. »Meni se zdi, gospod grof«, je rekel, »da vidim med vašimi znanci gospoda, ki sem mu dojžan v imenu svoje hčere neko zahvalo; to je oni krepki gospod, na oglu. Ali vas smem prositi, da me predsta? vite?« r »Moj prijatelj Dahnovv. Da, pripovedoval ml je o svojem doživljaju. Stopiva bliže... Dragi prijatelj, 8' gospod ravnatelj Karsten želi nekaj govoriti s teboj. Ravnatelj Karsten ... barcn Dahncw, nekoliko težka meklenburska pasma, ga je v šali predstavil Degenthal. Zdi se mi, gespod baron, da ste menda vi danes zjutraj tako ljubeznivo pomogli moji hčerki iz zadrege«, je rekel ravnatelj z ono preprostostjo v vedenju in besedi, ki kaže izobraženega in izkušenega meža. »Žal, me moja postava takoj izda; zato ne morem ponižno tajiti svejega plemenitega čina. Sicer pa je bila sreča povsem na moji strani nasproti tako lepi dami,« je vljudno rekel Dahnovv. Ravnatelj se ie priklonil. »Če dovolitev, je z največjo mirnostjo nadaljeval debeluhar,« potem pridem sam k dami po zahvalo in vas spričo svojega viteškega čina tudi jaz prosim za dovoljenje, ki ste ga pravkar dali mojemu prijatelju Degenthalu.« »Gotovo;-, je rekel ravnatelj. »Četudi živita moja žena in hči precej sami zase, me bo zelo veselilo sprejeti gospoda.« Degenthal mu je še enkrat segel v roko; ravnatelj se je lahno priklonil tudi vsem ostalim dijakom in se poslovil. v Kmalu nato sta Degenthal in Dahnovv zapustila hotel. »Greš terej res jutri tja?« je vprašal Dahnovv svojega prijatelja. »Seveda«, je potrdil Degenthal. »Nič umevnej-šega nego to. Moja mati bo zelo vesela, ko bo zopet čula o mali Nori, za katero smo se vsi tako zanimali.« Dahnovv je nekoliko podvomil nad grofičinim veseljem. »Vsekakor je to zamotana stvar in jaz bi glede tega mogoče vprašal za svet svojo mater, če bi jo še imel,« je rekel z napol ironičnim glasom, kakršnega je rad uporabljal nasproti mlajšemu prijatelju. >Nora je vendarle malo drugačnega stanu, kot si ti.« Hlapec: »Če gospodar ne prekliče, kar je rekel, potem grem proč.« Dekla: »Kaj pa ti je rekel?« Hlapec: ; Je rekel, da čez štirinajst dni lahko grem.« * Gospodinja: Z vašimi izpričevali ni-sem posebno zadovoljna. Nova služkinja: Jaz tudi ne, a kaj, ko pa boljših nisem dobila.;. * Stari oče ni bil nič kaj zadovoljen z današnjo mladino in večkrat je tudi svojo vnukinjo pokaral. »Ne, ne, Franca, dandanes dekleta niso več taka, kot so bila nekoč.« Francka je že poznala tako govorjenje, zato ni nič odvrnila. »Da, da, saj v današnjih časih dekleta ne poznajo nobenega sramu,< je nadaljeval ded, saj nobena niti ne zardi. Ko sem l il jaz mlad, so zardevale sramu kot kuhan rak.« »Oha, stari oče, kaj pa ste jim pravili, da so zardevale/ je vprašala Franca, nakar je ded molčal. * Neka žena je prišla v prodajalno, da bi kupila primerno darilo za god svojemu možu. Vse, kar ji je prodajalec razkazal, ie odklonila, nobena reč ji ni ugajala. Celo uro s? je mudil ž njo, a še ni nič izbrala. »Veste," je dejala, jaz bi ga rada prav iz-nenadila.« Nevoljen kumi ji je odvrnil hladno: Polem se pa vstopite za vrata, ko bo mož domov prihajal in ko jih bo odprl, zavpijte na ves glas: bu-u-u-u-u-u.« Oe so v hotelu stenice. V Prago je prispela mlada gledaliSka igralka iz Brna. Ustavila se j" v nekem uglednem pruskem hotelu in tam prenočila. Spati ni mogl.i, kajti stenice, ki jih je kar mrgolelo, so jo vso n i! grizle. Drugo julro Jo odšla igralka naravnost k zdravniku, se pustila preiskali in je na pldiagi zdravniškega spričevala vložila proti lastniku ho tel« tožbo. Za izid r.iz; prave je vladalo v Pragi veliko zanimanje, kajti igralka je zahtevala 1200 češkoslovaških kron odškodnine. Hotelir se je seve upiral in lagal, pomagalo mu pa ni dosti. Sodišče je igralki priznalo pravico do odškodnine in sodnik je celo omenil, da zahteva ni pretirana. 1200 Kf odškodnine za eno noč je sicer malo huda kazen, zdi se pa, se ei !]!!!!!!Afrika! ! N Azija! !!!!!' ;Azija!• !!!!!,'!•! 1 ' * '^9. ^S^Sastralija!!!! .'•!•» i •ii-rrTT: Amerika !!!!!!!!■ A os* «.»,,« I I , , , , ,, j« zoprn. Zobje slabo barve kvarijo najlepši obrai. Ob« hibi odstranite pri enkratni .vporabi krasno osvežujočo Clilorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčasto ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo! Poskusite najprej z malo tubo. KI stane Din. 8'—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospodo (trdo ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglaa ItoS tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete bezplačno cnifpBskusno tubo za večkratno uporabo. Tvorniee Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 57 Pepeek (iz šole): »Mama, gospod' ka-tehet je rekel, če bom priden, da pojdem v nebesa.« Mati: »No, ali ni prav tako?« Pepček: »Ne. Vi ste pa včeraj rekli, da boin šel na Bled, če bom priden. Kdo od vaju je govoril resnico?« * Pečar: »Moj sin je silno razvajen, vse, kar vidi, hoče imeti.« Lunarica: »Dajte, da ga seznanim 8 svojo starejšo hčerko.« Namenite nagrobne spomenike, kakor tudi druge kamnoseške izdelke dobite najceneje pri domačinu Josip Zagoreu, kamnoseku v Novem mestu, poleg starega pokopališča, kakor (udi v Brsljinu št. 27. Radi obilne zaloge zelo znižane cene.— Previamcm tudi v prenoviranje stare spomenike in vklesanje novih »spisov, po najnižji ceni. Na željo pridem delo Izvršit na razna pokopališča na Dolenjskem. Za obilna naročila se priporočam *• Josip Zagon. KamnoseK MESTNI POGREBNI ZAVOD Imbroltv trg 7 V LJUBLJANI Telefon št. 2015 Postaja Cest. želez, pri Sv. Petra mostu Edino pogrebno podjetje v mestu LJubljani, prevzema in izvršuje razredne pogrebe od Din 500'— višje ter prepeljave mrličev iz mesta in deželne iolnice v vse kraje države z vozovi, avtomobili in po železnici po najnižjih cenah. IzvrSKev točna in solidna. Pri pogrebih In prepeljavah Iz deželne bolnice še posebni popusti. Velika zaloga raznih lesenih in kovinskih krst, ter vseh mrtvaških potrebščin. NaroiHa se sprejemajo v vsakem dnevnem In notnem