stev. m.
9 umnimi, o torek, dne 4, tususta 1908.
Leto xxxui.
Velja po polti s
»1 telo leto naprej	K 26-—
sa pol leta „	„ 13'—
nt četrt leta „	„ 6-50
na tn meset „	„ 2-20
V upravniitvu t ■i* celo leto naprej K 22 40 -a pol leta „ „ 11-20 na četrt leta „ „ 5-60 tM en mesec „ „ 190
t-H poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
^osamezne Stev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst* i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list za slouenskl narod p......S^s
-J*"' Današnja številka obsega 4 strani.
Uladni sospodarsKI program za Prlmofle.
Pred nekoliko dnevi je predložila posebna komisija, ki pod načelstvom sek-cijskega šefa von Engel proučuje, kako kulturno in gospodarsko dvigniti italijanske južne Tirole in Primorsko, ministrskemu svetu natančno izdelan tozadevni ria,črt, katerega je ministrski svet tudi v polnem obsegu odobril.
Načrt glede Primorske je v podrobnostih sledeči:
GRADBE CEST.
(Izvršilna doba: 15 let.)
Goriška :
Dogradba in poprava cesta v Kolju, južno od doline Rake in ceste v dolini Koz-banjščka. — Poprava ceste Kanal-Lig — Pogorska cesta Vrlipolje-Lig-Kambreska-Srednje — Dolinska cesta Golobrdo-Bri-tof — Cesta Ciginj-Srednje — Cesta Ro-činj-Srednje — Cesta Plave-Vodice-Rav-ne — Cesta na banjšičkem platou: Grgar-Zabrdo-Banjšica-Avše — Cesta Lokovec-Podlešče — Cesta iz Kala čez Lom v Sv. Lucijo — Cesta Čepovan-Frata,Sv. Lucija — Cesta Čepovan-Tribuša v dolino Idrije - Cesta na levem soškem bregu med Tolminom in Kamnom	most
čez Sočo na Kamnu	Poprava
ceste iz Iderskega v Livek — Do-gotovitev ceste iz Tolmina oziroma Št. Petra v Čadro z odcepkom v Zalašče in Ravno — Poprava in dogotovitev cest v takozvanem »Kotu« (tolminski okraj) Cesta Kanal-Vrh-Banjšica z odcepom iz Vrha v Bate — Cesta v trentski dolini iz Loga do Sv. Marije in cesta čez rnojtroški prelaz — Poprava komunikacij, ki peljejo od idrijske državne ceste k tamošnjim hribovskim vasem (tolminski okraj) Cesta Grgar-Zagorje-Ravnica - Cesta Karnica oziroma Vitoški Vrh k Šempasu (na drž. cesto) — Poprava komunikacij v vipavski dolini — Cesta na Krasu (Pliskovica-Brje-Gorjansko, potem v Renče in iz Doberdoba v Sagrado — Nov most čez Sočo med Gradiško in Zdravščino - Nov soški most med Vilese in Cassiglianotn — Cesta I )obra-Vipolže in Vipolže-Šent Flo-rijan — Capriva-Vipolže — Dograditev cesta ob desnem soškem bregu do novega soškega mostu pri Gorici do okrajne ceste Podgora-Ločnik — Ceste Belvedere-Gra-dež — Cesta Medano-Barbana-baška dolina na Kranjsko.
Trst in Istra.
Dograditev komunikacij v takozvanih Brkinih (pol. okraj Sežana in Voloska) -Cesta Dolina čez Prebenek na državno cesto pri Črnikalu in dalje do Podgorji (koprski okraj) — Komunikacije med dolino Rižane in Dragonje; dalje cesta De-kani-Sv. Anton in Sv. Anton-Truške (kop. okraj) cesta Buzet-Draguč-Čerovlje Roč-Hum Cesta Zminj-Barbana — La-binj-Ravne — Komunikacije okoli Kunja, Sv. Martina in drugih krajev v Labinjšči-ni Cesta Čerovlje-Borut-Lupoglava-Brest-Poklon Cesta Pazin, oziroma Gr-doselo čez Kršiklo v dolini Mirne — Golo-gorica čez Krbune do flaminske državne ceste pri Kršani — Cesta Poreč-Morgani Cittanova (poreški okraj)-Tar Dograditev komunikacij v občini Kastavski in moč čez Rečino pri Kukuljatiih Poprave cesta v žminjski občini Komunikacije v Čičariji (Podgrad-Mune; Zejane-Zvaneče; Lanišče-Lupoglava) Ceste, ki bodo peljale od flaminske državne ceste do morja in polotokov Krmenica ter Ri-penda Cesta na otoku Krku, posebno Dobrinj-Omišalj; Baska nova-Baška stara — Vrbenica, Krk itd. Ceste na Cresu in Lošinju —- Cesta <x1 Buje — Umag pri Larsetti čez Gamboc do občinske meje
pri Castelvenere Dogradbe na cesti 1 Barbana-Labinj — Cestno omrežje v občini Bačva (Poreč) — Vezna cesta med Kavranom in cesto Pula-AJtura — Dograditev ceste iz Sv. Ivana v Šterni čez Mon-trilj do puljske državne ceste pri Karojbi — Cesta Vrsar-lemski kanal Rovinj: Monti-Grevalina; Grožnjan-Gurseice (?)
Črni Vrh čez reko Mirno, St. Custoso Luca-Korta Trst-Tržič (Monfalcone).
Železnice.
O tem pravi predlog komisije, da je vlada vse želje glede na železnice upoštevala in uvaževala in bo po dogotovitvi vseh tozadevnih projektov in finančnih načrtov vso stvar natančno proučila, da spravi stvar v tir in zagotovi zlasti finančno stran tega vprašanja.
Pošte, brzojavi, telefoni in avtomobilstvo.
Ustanovi se približno 35 novih poštnih uradov. Brzojavno omrežje se pomnoži. ravnotako telefonske zveze, eventu-elno se bodo prispevki interesentov znižali. Vlada bo subvencionirala osebno avtomobilsko progo iz Trsta čez Opatijo na Reko in iz Poreča v Pazin s podališavo do Rabaca.
Pospeševanje obrti.
Na Goriškem: Ustanovitev deželne kreditne zadruge v Gorici in 28 kreditnih zadrug v drugih večjih krajih; na-stavljenje strokovnih moči za izobrazbo obrtnikov in nadzorovanje zadrug, ustanovitev zadrug za oddajo sirovin in strojev za rokodelce (tu se zlasti ozira načrt na kovinsko obrt, domačo svilno in bombažno obrt, na mizarsko obrt in izdelovanje jader); ustanovitev posebne zadruge za stroje in ribiško orodje; potovalni tečaji: razstave itd.
V Istri: Ustanovitev kreditnih, si-rovinskih, strojnih in skladiščnih zadrug, razstave, kurzi, vzorne delavnice, ustanove za rokodelce, pospeševanje sviine obrti potom izboljšanja plač, vzgoje domačih delavskih moči itd.
Pomorske zgradbe.
Izmed teli so najvažnejše: Poprava pristanišč v Miljah, zgradba pomola v Strugnanu, pomol za parobrode v Porto-roso, poprava pristanišča v Salvoru, Iki, Opatiji, obrežne zgradbe (riva) v Nerezi-nah, pomol za parobrode v Osoru, drugi pomol za večje parobrode v Krku in večje pristaniške zgradbe v Puntu, dalje mnogo svetilnikov ob vsem obrežju. Glede na paroplovbo omenja vladni načrt čisto kratko samo »izpopolnjenje zveze med kvarnerskimi otoki.« Glede na ribištvo se bo povzdignil lov na sardele s pomočjo novih lovskih priprav in nabave novega orodja, daje naprava stražnih ladij, da se preprečijo škodljivi načini lova. podpore za ribiče itd.
Bogoslužje in šolstvo.
Podpirala se bo akcija, da se kmetje rozbremene pobire v naturalijah. Glede na šolstvo navaja vladni program (navajamo le glavne točke): Subvencioniranje »Šolskega Doma« v Gorici, obrtne nadaljevalne šole v Kastvu, Solkanu in Zametu, intenzivno pospeševanje potovalnih kurzov, pospeševanje čipkarstva po vsej Istri, potovalni pouk za pletarstvo v Dobrinju in Sovodnjah, »intenzivno pospeševanje in povzdiga ljudskega šolstva«, restavracije oglejske in poreške bazilike.
Poljedelstvo.
Vodne zgradbe: Vlada bo podpirala zgradbo manjših vodovodov, vodnjakov in napajališč za živino, dalje bo podpirala tudi gmotno od istrskega deželnega odbora predlagani projekt, kako v večji in izdatni meri oskrbeti z vodo okraje: bujski, puljski in kastavski, ako se bo ta načrt izkazal dobrega. Regulacije in razmočvir-jenja ob Mirni, Soči in Vipavi. Kar se spe-cielno agrarnega vprašanja tiče, namerava vlada sledeče: Melioracija planin,
1 pogozdovanje gričev (zlasti okoli Gradi-ške in Devina), pogozdovanje terena okoli Ogleja, Gradeža, Belvedera itd. Obširno pogozdovanje Istre, pomnožitev gozdarskega osobja, pospeševanje kmetiškega šolstva, vzorna gospodarstva, gospodinjske šole, potovalno šolstvo, podpora zadružništvu, posebna subvencija, toda le začasna, italijanski zadrugi v Gorici, da naseli kmete na mala posestva na Furlanskem, oljarske zadruge, kletarske in mlekarske zadruge, povzdiga krmarstva, izboljšanje pridelovanja turščice, poizkuše-vavna polja, kmetijski stroji, vzorna gospodinjstva za izboljšanje pridelovanja so-čivja, vrtnarstvo in vrborejstvo (ob Soči). Izboljšanje živinoreje, bikovne postaje in postaje za ovne ter perutnino, subvencioniranje čebelarskih društev, razstave, vzorni hlevi. Glede trtoreje omenja vladni program zlasti nasajevanje amerikanskih trt. Za vse te agrarne akcije se bodo na namestništvu v Trstu ustanovile sekcije, oziroma odbori, sveti itd. Kar se tiče malarije v Istri in pelagre na laškem Goriškem, se bodo tla izmočvirila. oziroma pomnožili sanitarni fondi.
Bosna — mirna?
Finančni minister Burian, ki je hkrati upravitelj Bosne, brzojavlja v »Zeit« cel članek, v katerem zagotavlja, da se za Bosno ni bati, ker je nje uprava jako »napredna« in ker vlada namerava ustvariti deželni zbor. Ljudstvo je baje že s tem upanjem zadovoljno. — Čudno, da smatra Burian judovsko glasilo za svoj organ, v katerem občinstvo »pomirjuje«. O Buria-novi vladi v Bosni so se slišale že take stvari, ki so za nas vse drugo bolj kot pomirljive. V Bosni se nekaj kuha in ustava v Turčiji bo le pospešila gibanje, ki se v Bosni že dolgo pripravlja. Nakrat lahko stojimo ravno vsled Bosne pred nakritič-nejšimi zapletki.
Danes smo dobili poročilo: Bosanski in hercegovski turški krogi se tajno pripravljajo, da pošljejo v turški parlament deputacijo Bošnjakov in Hercegovcev, ki stanujejo v Carigradu.
Obsojeni v 400 kron globe, ker so razvesili turško zastavo.
»Hrv. Koresp.« poroča iz Banjaluke, da so bili bratje Regler Begovič obsojeni v 400 kron globe, ker so na dan proglaše-nja turške ustave na svoji hiši razvesili turško zastavo.
AVSTRO-OGRSKA.
Gessmann na Tirolskem.
Minister Gessmann je dokončal svoje potovanje v italijanskih Tirolah. Povsod so ga prisrčno pozdravljali. Obljubil je ob slovesu, da izpolni vlada opravičene želje prebivalstva in pohvalil patriotizem laških Tirolcev. V Briksnu si je ogledal Gessmann vodno zdravilišče, ki sta si ga popoldne tudi ogledala skupni finančni minister Burian in bivši dunajski nuncij Va-nutelli.
Vladne obljube češkim Nemcem.
V Tišinu je govoril na shodu znani VVolf. Rekel je, da je tajnost, kar je obljubila vlada Nemcem, da umaknejo svoje nujne predloge. Na to jc našteval, kaj da je obljubila vlada. Poštnih ambulanc ne bodo več delili. Nemci so zahtevali, naj se nakažejo vse poštne zadeve glavnemu poštnemu ravnatelju Wagnerju, podravnatelj praškega poštnega ravnateljstva bodi Nemec, na »Češki severni železnici« naj nastavljajo po nemških mestih zgolj nemške uradnike. Ustanovi se novo nemško okrožno sodišče na Češkem, Čehi dobe tudi svoje okrožno sodišče.
Protinemške demonstracije v Plznu.
Protincmške demonstracije v Plznu se nadaljujejo.
Nov cesarjev spomenik.
V Popicu pri Brnu so odkrili nov spomenik cesarja Franc Jožefa I.
Turški dogodki vplivajo na Bosno in Hercegovino.
Državni finančni minister Burian je brzojavil iz Toblacha, da se morajo poročila o carigrajskih dogodkih previdno presojati. Ni povoda za bojazen, da bi vplivali carigrajski dogodki na okupirani provinci, kjer je naša uprava napredna in se misli na deželni zbor, kar je prebivalstvu znano in je zadovoljno ž njim, dokler se ne uredi državno pravno stališče Bosne.
Ogrski ministrski svet
je trajal 3. t. m. do 8. zvečer. Dne 4. t. m. ga nadaljujejo in končajo. V sredo potuje Weckerle v lšl k vladarju.
Volitev srbskega očaka.
VVekerle je v Košutovi in Apponyjevi navzočnosti zaslišal deputacijo srbsko-radikalne stranke, ki jc prosila, naj vlada izposluje, da vladar potrdi Znojanovičevo izvolitev za srbskega patriarha. Wekerle je odgovoril, da ogrska vlada odkrito ljubi Srbe in srbsko cerkev, kar bo merodajno tudi glede na predloge kroni.
Poletna vojna eskadra
je odplula iz Reke na vaje proti Šibeniku.
Predsednik upravnega sodišča
postane dosedanji podpredsednik marki Bacquehem.
Ministri in ministrski svet.
Ministrski svet se vrši 18. avgusta, udeleže se ga vsi ministri. Notranji minister Bienerth je obiskal po povodnji prizadete kraje v brixleški okolici v Zillerski dolini. Obljubil jc veliko državno podporo.
ZNAMENITI GOSTJE V KARLOVIH VARIH.
Karlove V a r e, 4. avgusta. Znani vpokojeni francoski major Dreyfus biva nepoznan v karlovaških topljicah. Poleg Dreyfusa se pa nahaja v Karlovih Varili tudi znani neposredni povzročitelj bursko-angleške vojske, dr. Jamesoti.
ZAUPNICA POSLANCU VVASSILKU.
Černovice, 4. avgusta. V Vas-kovcu se je vršil shod, ki se ca ip udeležilo več tisoč kmetov. Sklenili so zaupnico državno- in deželnozborskemu klubu ter odobrili, da so se združili bukovinski ru-sinski poslanci z gališkimi. Nadalje so zahtevali, naj se skliče bukovinski deželni zbor. Pričakuje se uspešna državna pomoč in popoln odpis davkov glede na sušo, točo in povodnji.
BARONICA SUTTNER ZA AVSTRIJSKO - ITALIJANSKO PRIJATELJSTVO.
Baronica Suttner je brzojavila italijanskemu zunanjemu ministru, da so na XVII. svetovnem mirovnem kongresu izvolili avstrijski in italijanski delegati odbor. ki ima dolžnost, da prične delati za prijateljstvo med Italijo in Avstrijo. Tittoni je odgovoril, da pozdravlja delo avstrijskih in italijanskih delegatov.
USTAVNA TURČIJA.
Položaj v Turčiji pač ni tak, da bi ga b il sultan vesel, dasi trde, kako da je sultan vesel novega toka. Prav imajo naj-brže tisti šaljivi listi, ki slikajo sultana z ustavo v roki s kislim obrazom, obdajajo ga pa častniki, ki mu groze z revolverji. Da je sultan premeten, jc res. Dejansko pa nima zdaj nobene oblasti. Saj vladajo mla-doturški odbori, ne pa sultan. V Carigrad je došlo 300 vojakov drugega armadnega zbora s častniki in civilisti, da se zahvalijo sultanu za ustavo. Sultan jih je pozdravil skozi okno in jim naročil, naj pozdravijo v njegovem imenu doma svoje tovariše. Vojaki so živahno pozdravljali sultana in se odpeljali po železnici nazaj v Odrin. »Voss. Ztg.« poroča, da pomenja vojaška prisega na ustavo, da obrne armada orožje
proti vsakomur in tudi proti sultanu, če krši ustavo. Bivši sultanov ljubljenec Izet paša, kakor sodimo po zadnjih poročilih, ni bil izročen turškim oblastim. 'Pač pa je obkolilo turško brodovje angleško ladjo »Marijo«, na kateri se nahaja tako sovra-ženi izvršitelj sultanovih tajnih ukazov, bogati izet paša. Pred angleškim konzulatom v Dardanelih je priredilo kakih 1000 oseb demonstracijo. Klicali so živio Angleški in zahtevali, naj jim izroče Izet pašo. »Ikdam« poroča, da je angleško poslaništvo odbilo zahtevo o izročitvi paše in naročilo, naj parnik »Marija« nadaljuje svoje popotovanje. V Brusi so pretepli pobeglega Cerkeza Ahmet pašo, v muni-cipalnem gledališču pa nekega častnika, ki je govoril v prilog prejšnjim mogotcem. Protirevolucijo so vprizorili v Odritni navadni vojaki dveh polkov. Korakali so po mestu in izjavili, da nočejo sprejemati povelj od mladoturških odborov iu častni kov. »Ikdam« objavlja članek, ki napada Rusijo in Bolgarijo, češ, Rusija ostane star sovražnik Turčije, bolgarska vlada je pa orodie ruske vlade. Vse je na las podobno začetku francoske revolucije. Sultana slave, kakor so slavili francoskega kralja Ludovika, ko je dal ustavo. Vse je navdušeno za sultana, kakor so bili pred dobrimi sto leti Parižani za Ludovika. Sultanovi ljubljenci pa beže in ga zapuščajo, kakor so bežali ob francoski revoluciji francoski plemiči. Morebiti bi jo potegnil sultan še sam, ko bi mladoturki ne pazili tako nanj
Mladoturki in Albanci.
B e 1 g r a d, 4. avgusta. Odposlani-štvo mladoturških častnikov potuje po važnejših starosrbskih iu albanskih me stih, da se dogovori z načelniki albanskih rodov o stališču, ki ga zavzamejo Albanci. Albanci so namreč postali zelo nezadovoljni, ko so proglasili ustavo.
Rusko časopisje in turške zadeve
Peterburg, 4. avgusta. Rusko ča sopisje ogorčeno piše glede na protiruske demonstracije v Carigradu in proti novemu turškemu ministrstvu.
Sultan ne odpošlje posebnega poslaništva v Berolin.
P r a n k o b r o d, 4. avgusta. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da niso resnična poročila nekaterih listov, ki so pisali, da odpošlje sultan v Berolin posebno odposlaništvo, da naznani nemški vladi, da so uvedli v Turčiji ustavo. Tudi ni res, da bi bilo deputaciji naročeno, naj prosi nemškega cesarja Viljema za nemške častnike, ki naj bi reorganizirali tur ško armado.
CESAR VILJEM PROTI PROTIPOLJ-
SKEMU ZAKONU?
Krakovski »Czas« priobčuje na čelu lista pismo iz Poznanja, v katerem se glasi: »V tukajšnjih poljskih krogih se pripoveduje, da se je cesar Viljem v pogovoru z nekim njegovim zaupnikom izrazil tako-le: »Jaz sem sicer podpisal razlastitveni zakon, ker bi bilo odrečenje sankcije povzročilo resno notranjo krizo iu bi bil jaz primoran odsloviti vse ministre, kateri so se preveč angažirali v tej aferi. Ali dokler jaz živim, se ne bo izvrševalo tega zakona.«
NEMŠKI CESAR V STOKHOLMU.
V Stokholm je došel 3. t. m. nemški cesar Viljem. Priredili so mu slavnostni sprejem. Viljem je imenoval švedskega kralja Gustava za nemšk. admirala, švedsko kraljico pa za poveljnico ,34. pruskega pehotnega polka. Kralj Gustav je podeli! Viljemu veliki križ Vazovega reda. Cesar in kralj sta obiskala ridarholmsko cerkev, kjer je položil Viljem venca na krsti kralja Oskarja in Gustav Adolfa. Sestanek je političen, ker obstaja, kakor smo poročali svojčas, med Švedsko in Nemčijo tajna zveza, ki je naperjena proti Angleški, Ru siji in proti Danski.
S t o k h o 1 m, 3. avgusta. Malo pred 10. uro je jahta »liohenzollerti« z nemškim cesarjem in cesarico v spremstvu več vojnih ladij prispela pred Stokholm. Kralj in kraljica ter spremstvo, med temi minister za zunanje stvari in švedski poslanik grof Taube, so se podali na jahto »Hohen-zollern«. Ko so se izvršili pozdravi, je jahta odplula v Stokholm, kjer so se visoka gospoda s spremstvom izkrcali. Godba je zaigrala nemško narodno himno. Predsednik državnega sveta je pozdravil cesarja, nakar se je carska dvojica s kraljem in kraljico v kočijah ob ovacijah prebivalstva odpeljala v kraljevo palačo.
NEMŠKI TVORNICAR UMORJEN V KOTORJU.
M o n a k o v o, 4. avgusta. Monakov-ski listi poročajo, da je bil umorjen v Ko-torju lastnik velike strombinske pivovarne, komerčni svetnik Dittl.
MILIJONSKO POSOJILO.
B r e g e n c , 4. avgusta. Bregenški občinski svet ie sklenil proti kršč. soc.
manjšini, da najame 4,200.000 kron za šolske zgradbe, za dobrodelne zavode in za prometne stavbe.
POROKA PRUSKEGA PRINCA JOAHI-MA Z BARONICO LIEBENBERG.
C u r i h , 4. avgusta. Pruskemu princu Joahimu so dovolili, da sme objaviti svojo poroko z baronico Liebenberg. Princ bo bival s svojo soprogo deloma na Angleškem, deloma v Švici.
SRBSKA SKUPŠČINA
je pričela 3. T. m. podrobno razpravo o proračunu za leto 1908. Soglasno so odobrili kraljevo civilno listo. Pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva je izvajal naprednjak Marinkovič, da so popolnoma prekinjene zveze s Črno goro, slabe pa razmere z Bolgarijo. Zunanji minister Mi-lovanovič je nastopil proti Marinkoviče-vim izvajanjem. Skupščina je odobrila na to proračun zunanjega ministrstva.
Dnevne novice.
? Ta vprašaj velja vsem tistim somišljenikom in somišljenicam, ki se »Slov. kršč. soc. zveze« še niso spomnili z nika-im darom. Mnogo je še takih naših somišljenikov. Zakaj se ne pridružite podpornikom velepomembne »Slov. kršč. soc. zveze«? Prosimo, odgovorite z eno krono »Slovenski krščansko socialni zvezi« Kdor da več, bolj mu bomo hvaležni.
: »Dr. Šusteršič v Dolini pogorel!« Pretresljiva vest je včeraj zagrnila belo Ljubljano deloma v žalost, deloma v veselje, kajti včerajšnji »Narod« je priobči brzojavko, da je dr. Šusteršič v Dolini pri Trstu pogorel, kar je seveda »klerikalce« silno pretreslo, liberalce pa neizmerno vzradostilo. Samo to so se vsi izpraševali, kako je mogoče, da dr. Šusteršič, o kate rem v Ljubljani malodane vsak človek ve, da je v Toblachu, obenem v Dolini pri Trstu gori, tako da je že čisto pogorel Brzojavka v »Narodu« — to je rešitev te uganke — je plod razgrete domišljije in strašne groze liberalnih učiteljev v Do-ini, Boljuncu in Ricmanjih, ki so na shodu v Dolini 2. t. m., zroč v obraz predavateljema F. Terseglavu in S. Ravnikarju iz Ljubljane, mislili, da imajo v osebi enega teh dveh pred seboj samega pristnega klerikalnega zmaja, katerega si mislijo po-osobljenega v osebi dr. Šusteršičevi. Kakor kaže ^Narodova« brzojavka, so se začeli tržaški liberalci že lagati in upati je, da bodo ta teden v »Narodu« in »Edinosti« nagromadili še lep kup gorostasnih laži. V Dolini niso pogoreli naši ljudje, temveč, kakor smo včeraj vestno in natančno sporočili, so pogoreli liberalci in »edinjaši« in da nas ni bilo, bi bili kmetje zlasti boljunškega učitelja Urbančiča grozovito pretepli. Kako neki smo mi pogoreli, ko pa liberalci niso mogli priti niti do besede! Mi smo se iz gostilniških prostorov »Konsutnnega društva« le podali zborovat na drug prostor, ker nismo mogli vsled peklenskega vrišča 20 s celega Brega in I rsta skupaj stelegrafiranih učiteljev in par drugih razgrajačev mirno govoriti in se pomeniti z dolinskimi kmeti. Mi smo pogoreli! In vendar smo ustanovili »Izobraževavno društvo« v navzočnosti najmanj 100 Dolinčanov, pa še na zborovaiišču, kjer so ostali liberalci, smo pustiti naše ljudi, ki so tudi tu bili v taki večini, da liberalci niso mogli govoriti. Komaj se jc kdo na oder skobacal, je že moral doli! Sam dolinski nadučitelj Bunc ve povedati, kako strahovito je pogorel on z vsemi svojimi pristaši, saj. se je nasproti predavateljema iz Ljubljane skoro-da jokal, ko so kmetje hoteli Urbančiča zmikastiti, Buiieu pa povedali toliko gor-kih, kolikor jih še nikoli ni slišal v 301etni dobi svojega učiteljevanja! Dobro veste, da vam je v Dolini za vedno odzvo-nilo! Naše društvo šteje v Dolini že blizu 100 članov in kmalu se bomo zopet videli. O Bunc, tvoja slava je v Dolini štrbunk-nila za vedno v globino!
Shod v Košani. V nedeljo, dne 2. avgusta popoldne se je vršil jako dobro obiskan shod v Košani. Udeležnikov je bilo gotovo nad 400. Shod je otvoril v imenu izobraževalnega društva gosp. župnik K. Lenassi. Govorili so pa gg. drž. poslanec Jožef Gostinčar, Jakob Milavec in Iv. Nep. Gostinčar. Udeležniki so bili zelo zadovoljni s shodom.
+ Slovenska zmaga. V Vernbergu na Koroškem so zmagali pri občinskih volitvah Slovenci v 2. iu 3. razredu.
f Poročil se je danes v Mirnu pri Gorici g. dr. Jožef Dermastia z gospodično Ivanko Pahor. Iskreno čestitamo!
-f- Liberalni učitelji. Učiteljsko razbijanje po shodih in sirovo zabavljanje mora ljudstvu omrzeti šolstvo. Pa poročajo se nam še razne druge stvari o liberalnih učiteljih, ki morajo razburiti najmirnejše-ga človeka. Tako se nam poroča, da je neki liberalni učitelj prijel v šoli dva deč-
ka, jima s silo razklenil usta in vanje pljunil. Ogorčeni starši tako zasramovanih otrok so zahtevali preiskavo in kazen, pa zdi se, da izkušajo šolske oblasti ta grozni slučaj prikriti. Sploh se opazuje neka tendenca, da se taki slučaji zagrebejo v po-zabljenost. A to je velika krivica proti otrokom in staršem in v kvar šolstvu. Le z jasno in odločno odkritostjo se služi šolstvu!
-f »Ainico«, glasilo nekaterih katoliških duhovnov v Trstu, v nekem članku »Pepi e Toni« na nečuven način sramoti Slovane v Istri in se drzne imenovati jih »ščave«, kar zdaj niti laški liberalni listi ne prakticirajo! Ta »katoliški« »Amico« tudi napoveduje, da bodo italijanski katoličani pri deželnozborskih volitvah šli z laškimi liberalci skupno v boj proti »šča-vom«. Nam ni nič mar, kaj bodo laški katoličani v tem oziru storili, toda to je za list, ki hoče veljati za katoliškega, sramotno, da v času, ko se govori nekaj o narodnostnem sporazumljenju v Istri, vnema zopet strasti in psuje Slovane zaradi njihove narodnosti. »Amico« ni glasilo italijanske krščansko-socialne stranke, temveč le nekaterih zagrizenih laških kate-hetov v Trstu in zato pričakujemo, da se od merodajne strani tem ljudem dopove, do kam sinejo v svoji nacionalni prenapetosti, ako nočejo priti v kolizijo s svojim duhovniškim poklicom, ki se nikakor ne zlaga z nedostojno pisavo njihovega lističa. Ne dvomimo, da se bo to storilo.
+ Od državne železnice. Premeščeni so: Melf)itzky Herman, strojni komisar od kurilnice v Gorici k železu, ministrstvu. Eccheli Silvij, pristav od ravnateljstva v Gorico. Schubert Julij od ravnateljstva odd. VIII. na Dunaj. Wunsch Adolf, od ravnateljstva odd. VIII. v Trst prosta luka. Garbari Pompe.j asistent iz Gorice k ravnateljstvu odd. VIII.; nadalje uradniški aspiranti: k ravnateljstvu odd. Vil. Korošec Josip iz Herpelj Kozine, odd. VIII. Šu-bic Alojzij iz Gorice, Beslan Rajko iz Gorice v Kranj, Dattrich Edgar iz Gorice v bt. Lucijo-Tolmin. Sprejeti za volonterje: Piga Viljem pri obrat, vodstvu Splet, Petne Josip za postajo Rocol, Schulz Rudolf za Gorico, Karger Gustav za obratno vodstvo v Splitu.
—	Izpremembe v finančni straži. Prestavljeni so: Nadstražnik Gašper Kregar iz Postojne v Idrijo in Peter Držaj iz Idrije v Postojno; stražniki: Franc Pust iz Litije v Ljubljano, Matija Božič iz Ljubljane v Mengeš, Jožef Hauptmann iz Mengša v Ljubljano, Ivan Lenassi z Jesenic v Kranj in Jožef Kerhin iz Kranja na Jesenice. Nadstražnik Anton Werli je začasno vpokojen.
—	Umrl je na Kontovelju Matija Da-nev, star 67 let.
—	Poročil se je g. Ivan Ravber, c. kr. orožniški postajevodja iz Tomaja, z gdč. Alojzijo Macerolovo iz Križa.
Smrtna nezgoda. Pri nalaganju ste-l.ie, je padel v Dobovcu na Kumu dne 1. avgusta tako nesrečno raz voz Franc Do-linšek iz Zavošja. da si ie zlomil tilnik in bil v par hipih mrtev.
—	Na vojaške vaje je prišel dne 3. avgusta 47. pešpoik v senožeško okolico. Vojaki stanujejo deloma v Senožečah, deloma v Dolenji vasi. in ostanejo ondi približno deset dni.
Kakšno bo vreme ta mesec? Kakršno je bilo v petek in soboto, četrti in peti dan po mlaju, tako bo do novega mlaja ali pa še par dni čez. Za julij se je naša napoved, ali prevzaprav lunina napoved izpolnila: Skoro prelepo vreme, le ob luninih izpremenih kaj dežja! Ob štirih luninih izpremenih se vreme rado izpremeni, in Heršeljnov ključ v Mohorskem koledarju po navadi ugane. Zapomniti pa je treba, da se vreme ne izpremeni vselej ravno tisto uro, ko kaže koledar, ampak že dan prej ali dan kasnej. Četrti dan po mlaju pa kaže splošni značaj vremena za tisti lunini mesec. Toraj: Kakršno je bilo v petek in soboto!
—	Slovenec Matija Jančigaj v Ameriki umoril 15letno Slovenko. Iz Oregon City, Oregon., se nam poroča sledeča tragična zgodba: V Portland, Oregon, so prijeli konštablerji, detektivi in policisti s pomočjo krvnih psov morilca Matija Jan-čigaja, ki je v svoji ljubosumnosti ustrelil in namestu ubil 151etno Marijo Smrekar. Morilca je preganjala množica skoro tri ure daleč, in bi ga gotovo linčala, da ni pravočasno prišla na lice mesta policija, ki e morilca iztrgala iz rok množice. Ko ga je dobila policija v svojo oblast, je še drvi Ia za njim množica, kričeč: Obesite ga! Na drevo z njim! Morilec se je dal mirno prijeti in se je skoro smejal ves čas. ko so ga peljali v ječo. Umor, ki ga je izvršil Jančigaj na 15Ietni Mariji Smrekar je bil premišljen iu hladnokrven. Zvršil se je na sledeči način: Jančigaj je večkrat nad-egoval nedolžno deklico, a deklica o njem seveda ni hotela ničesar slišati, ker je bila prepametna. Jančigaja je slednje tako bo-
lelo, da ga je pričela daviti grozna ljubosumnost, v kateri je sklenil, da umori deklico. V soboto ponoči okolu dvanajste ure se je napotil iz svojega stanovanja proti 14. cesti, kjer je Marija Smrekar prebivala pri svojih stariših. S seboj je prinesel lestvo in po njej splezal do prvega nadstropja, odprl odkno in stopil v sobo, kjer je spala Marija Smrekar s svojo sedemletno sestrico Anico. Poživinjeni človek je zbudil obe deklice in se vsedel k njima na posteljo. Dočim je mlajša Anica pričela kričati na pomoč, je Marija vprašala Jančigaja, kaj hoče v njenej sobi. Jančigaj je pa ta trenutek vstal, stopil k oknu in potegnil revolver iz žepa. Nato je pa nameni deklici revolver naravnost v srce. Nato je pa pustil v sobi svoj klobuk, suknjo in patrone, tekel navzdol po stopnjicah in na dvorišče, kjer je srečal otrokovega očeta, kateremu je rekel: Mary sem ustrelil! Nato je pa zbežal po Main St. v bližnje gorovje. Uboga mati je po tem morilčevem klicu takoj hitela po stopnjicah navzgor, da pogleda za svojim otrokom. Dobila je deklico v krvi ležati med sobo in stopnjicami, in baš ko je dospela mati, je revče izdihnilo. Medtem pa je bil že izdan generalni alarm za morilcem. Dasi je bila polnoč, vendar so se prebudili vsi prebi-vavci; vsak je zgrabil za prvo orožje, ki ga je dobil pri rokah in bežal za morilcem. Mestna policija je spustila tudi krvne pse za njegovim sledom. Na potu so prijeli dva druga Slovenca, o katerih so mislili, da sta morilca, vendar se je takoj skazalo njih nedolžnost, ko so prijeli Matija Jančigaja. Jančigaj je prišel v hišo Slovenca Peter Kurnika, kjer ga je slednji vprašal, kaj je naredil to noč. Jančigaj je odgovoril, da je umoril deklico, in da naj hiti po policista. Medtem so že dospeli policisti, katere je pripeljal Kurnik. Nato so morilca odvedli v ječo. Smrekarjeva družina, obstoječa iz šest sinov, ki so že odrasli, in dveh hčerk, Anice in Marije, ki je sedaj mrtva, je prišla pred dvema leti iz Michi-gana v Oregon Cit.v. Družina je bila po vsej slovenski naselbini osobno spoštovana, kot ena najbolj uglednejših. Tudi pri drugih narodnostih je bila priljubljena. Družina je imela nekaj časa na stanovanju borderje, dokler ni gospodar več dovolil, da prebivajo v hiši. Pred petimi meseci je prišel v hišo stanovat tudi Matija Jančigaj, ki Se'-je zagledal v petnajstletno Marijo, ki je bila na slovesu izvanredne lepote. Deklica je seveda smejaje poslušala njegove besede. Od časa, ko je Jančigaj odšel iz hiše. je najbrž koval maščevanje v svojem srcu. Pogreb umorjene se je vršil tri dni po unioru iz cerkve svetega Janeza in truplo je bilo pokopano na katoliškem pokopališču. Morilec Matija Jančigaj pride najbrž v jeseni meseca novembra pred zvezino okrožno sodišče. O obsodbi hočemo poročati.
— Še nekaj o tržaškem morilcu Foe-dranspergu. Morilec Foedransperg j e p o umoru L u c i e n n e Fabris iskal še druge žrtve. V nedeljo 26. julija, to je dan po umoru Fabrisove, je bil Foedransperg popoldne v Barkovljah v družbi z vdovo Celičevo. Skupaj sta šla v Caffe-chantant »Excelsior«. Potem je Foedran spremil Celičevo domov, a se je kmalu na to povrnil in povabil neko šan-sonetko na svoj dom. Toda ista je ponudbo odklonila. Pomisliti treba, da je hotel to »divete« zvabiti na svoj dom, ko se je v istem nahajalo že razkosano truplo Fabrisove. Bodi omenjeno, da je nek čevljar, ki je šel v nedeljo zjutraj rano mimo Foe-dranove hiše, slišal iz hiše ropot, kakor da bi nekdo sekal. Morilec je razkosaval truplo svoje žrtve — in k tej jc hotel bržkone še pridružiti drugo. Na raznih hišnih preiskavah je našla policija v Foedran-spergovem stanovanju mnogo steklenic, polnih raznih strupov, tako n. pr. morfine in opija. Da je imel Foedransperg že davno namen, napraviti iz svojega stanovanja zločinski brlog, dokazuje razun onih skrivališč v omari, kjer so našli dragulje, tudi jako umetno in ženijal-no kombinirani zapah za durmi stanovanja. Ta zapah je tako napravljen, da se duri najprej same od sebe zapro, a potem ravno tako avtomatično zaklene zapah duri od znotraj. — Tako pred dnevi policijska komisija, ki je šla za trenotek ven iz stanovanja, ni mogla kar nakrat zopet noter. Kovač ni mogel nič pomagati in moral je redar po lestvicah zlesti skozi okno v stanovanje, da bi vrata od znotraj odprl.
Siri se glas, da je Foedransperg pred nekoliko meseci z roparskim namenom napadel na ulici Reggero Manna nekega pa-santa. A redarji so na vpitje napadalca prihiteli pravočasno in tolovaj jo je popihal. — Dvorni in kabinetni kurir Rothmund, v čegar stanovanje jc Foedransperg pred leti hotel utihotapiti neki tajinstveni zaboj, pravi, da se jc seznanil s Foedranspergom leta 1902. Ze 12 let pozna Focdran-spergovo sestro in njegovo mater, ki že več let oskrbujeta njegovo, Rothmuudovo.
posestvo, blizu Gradca. Foedranspergova mati in ena sestra torej še živita.
Foedransperg ima baje, kakor zdaj poročajo iz Trsta, tudi sokrivko pri umoru. Neka gospa Reitinger je Foedransperga soboto zvečer videla, kako je v spremstvu neke žene hotel zavoj zagnati v morje. Gospa Reitinger je bila v spremstvu drugih dam. Foedrausperg zavoja ni zagnal v morje, marve. ko je videl, da ga dame opazujejo, se s svojo spremljevalko hitro oddaljil. — Posestnica neke hiše, kjer je Foedrausperg svojčas stanoval, je izpovedala, da je Foedrausperg uporabljal toaletna sredstva, da je zdaj bil podoben mladeniču, zdaj starcu. — Neki mož v Roja-nu se spominja, kako je Foedrausperg pred časom kupoval neki gozd in vzkliknil: »Oh, koliko sem jih v tem gozdu že napravil!« — Kako zločinske narave je Foedrausperg, dokazuje to, da je od sobote do nedeljo spal blizu razkosanega trupla. — Dognalo se je, da se je približal mnogim ženskam, o katerih je vedel, da so petične, pa mu nobena ni šla na litn. Kar se tiče suma, da je bil Foedrausperg tisti, ki je pred letom napadel v veži neke hiše s sekiro raznašalca denarja, pismonošo Velikonjo, se povdarja, da je o onem napadalcu znano, da je bil plavolas, da je govoril italijansko z nemškim naglasom, kakor Foedrausperg in da je takrat Foed-ransperg bil uslužben pri Bergerju, torej čisto blizu hiše, kjer je bil Velikonja napaden. — Ko so včeraj Foedransperga peljali v jetnišnici na izprehod, so bila okna bližnjih hiš, iz katerih se vidi na jetniško sprehajališče, zasedena od ljudi, ki so klicali: »Obesite ga! Iztaknite mu oči!« — Foedranspergu so morali za izprehod od-kazati drug prostor. Da preprečijo samo-umor, so pobrali stekla iz okna njegove celice, katero vsak dan natančno preiščejo.
—	Uboj na Primskovem pri Kranju.
V noči od 2. na 3. avgusta je v gostilni pri »Šlapa-birtu« nastal prepir med fanti. Jakob K. iz Visokega, znan kot delomržen postopač, je zasadil Tinetu Jenko iz Pod-reč nož v prsa, da je ta na mestu izdihnil.
—	Sestanek liberalnih dijakov na Gorenjskem. Iz Kranja se nam poroča: »Vesna« je včeraj 2. avgusta zborovala v Kranju. Med 12 akademiki, ki so strašili po mestu, je bilo par takih, ki so absolvi-rali 4. razred ljudske akademije. Govor na grobu Prešerna je izostal. Pri »večeru je vrlim akademikom nadrobil par fraz so-akademik, poslanec Pire, ljudje pa niso prišli poslušat ne njega, ne akademikov, ampak bošnjaško godbo iz Trsta, ki je prav dobro svirala. Ljudskoizobraževalno delo je začela »Vesna« s »sijajnim plesom«. Veseli nas pa tembolj, da se je zbralo prejšnji popoldan pri Grajžarju mnogo več naših akademikov, kakor je bilo »Ves-njanov«, ki so si brez reklame in sijajne veselice osnovali gorenjski odsek »Dijaške zveze«. Naj bi videli svoj cilj v stiku z ljudstvom, in zlasti vplivali na kmečko mladino, ki je najbolj zapuščena. To delo bo lepše in hvaležnejše, kakor komerzi z bombastičnimi napitnicami in ples v salonski suknji.
—	Strokovni list »Promet in gostilna«. Pred nami leži 3. številka ilustrovanega strokovnega mesečnika »Promet in gostilna«, ki ima sledečo vsebino: 1. Podpirajte nas! Naročajte list »Promet in gostilna«! Uvažujte naš program! 2. Glavna navodila za poverjenike deželne zveze — za predsednike in tajnike prometnih društev in za take, ki hočejo snovati prometna društva. 3. Okrožnica našim prometnim društvom, hotelirjem, restavraterjem, gostilničarjem in posestnikom letoviških stanovanj. 4. Otvoritev krajevne železnice Kranj-Tržič. 5. Zidajte v kranjskem slogu! b. Državne podpore za tujski promet. 7. Železnica na vrh Triglava. 8. Pletarska obrt in vrboreja na Kranjskem. 9. Deželna zveza za tujski promet na Goriškem in njeno delovanje. 10. Francoska Niča — kraljica tujskega prometa v Evropi. 11. Društvene vesti, razno, šport, književnost in umetnost. Nekateri teh člankov so jako lepo ilustrovani. Zanimiva so zlasti izvajanja v člankih »Zidajte v kranjskem slogu!«, »Železnica na vrh Triglava«, »Pletarska obrt in vrboreja na Kranjskem« ter »Francoska Niča — kraljica tujskega prometa v Evropi«. Morda, da o enem ali drugem teh člankov še spregovorimo. Iz drugih člankov se pa da posneti, da se list zanima tudi za druge slovenske pokrajine in ne samo za Kranjsko in vsled tega ga prizadetim krogom v vseh slovenskih pokrajinah najtopleje priporočamo, ker moramo biti Slovenci veseli, da se je našel konzorcij požrtvovalnih ljudi, ki je začel izdajati list, o katerem moramo reči, da bi bila največja škoda za nas, ako bi vsled brezbrižnosti zlasti prizadetih krogov in razumništva moral prenehati, posebno ker je letna naročnina majhna, namreč 5 K. Naročnino sprejema deželna zveza za tujski promet v Ljubljani.
—	Umrl je dne 2. avgusta v Komnu g. Josip Kovačič, veleposestnik, bivši večletni župan, predsednik cestnega odbora in vlastenik zlatega križca za zasluge. Bil je marljiv gospodar in vzoren oče.
—	Za provizorično učiteljstvo. Upravno sodišče je v zadevi dunajskega učitelja Katschinke razsodilo, da ima provizorični učitelj pravico pritožiti se proti odpustitvi in da ta pritožba odložilno vpliva na odpustitev oziroma da mora v tem času še dobivati plačo.
—	Poročil se je trgovec g. Alojzij Mesesnel na Brezovici z gdčno. Ano Cinnau.
—	Obešenega so našli pri Litiji skladiščnega delavca Adolfa Vladiko.
—	Zopet nesreča s puško. V Gorjanah pri Djakovu se je neki šestletni deček igral z revolverjem in pri tem ustrelil triletnega Matija Lecha.
š Umrl je Jakob Lempl, dekan v Skalah, 1. avgusta v Gradcu pri usmiljenih bratih. Prepeljejo ga v Skale.
—	Radi nemirov v Rogatici je bilo, kakor poročajo iz Sarajevega, obtoženih 54 oseb, vsi obtoženci so bili pa oproščeni.
Cerkveni letopis.
k Nadškof dr. Franc Sedej je prišel za nekaj časa v beljaške toplice.
* Voditelji III. reda so se danes zbrali v ljubljanskem frančiškanskem samostanu iz cele provincije k prvemu skupnemu posvetovanju o stanji 111. reda in o nadalj-nem, enotnem postopanju, da se poživi, razširi iu organično vredi 111. red, ki je velikega pomena za cerkev in družabni red, ako je lepo osnovan in vojen. Zbralo se je deset voditeljev pod predsedstvom preč. p. provincijala.
Ljubljanske novice.
Ij Gospod deželni glavar Šuklje je danes inspiciral deželno bolnišnico in ga je vodil sedanji vodja dr. Vinko Gregorič. Gospod deželni glavar si je natanko ogledal vse naprave.
Ij Danes zvečer se vrši v hotelu »Union« koncert vojaške godbe št. 17 iz Celovca, katera je dospela semkaj k slavnosti odkritja spominske plošče v Bosni padlih junakov našega domačega pešpol-ka. Vstopnina prosta.
Ij Velik tujski promet se zapazi sedaj v našem mestu. Večina tujcev potuje proti jugu. Danes ponoči je bil hotel »Union« do zadnje sobe popolnoma zaseden.
Ij Zet najbogatejšega moža na svetu. Včeraj se je pripeljal v avtomobilu mi-ster Mac Cormick s soprogo ter se nastanil v hotelu »Union«. Mister Cormick ima za soprogo hčerko milijarderja Ro-ckefeller, ki je najbogatejši mož na svetu. Avtomobil njegov je bil pravcati čar ter reprezentira znatno premoženje. Cormick je veleindustrijalec ter izdeluje gospodarske in poljedelske stroje in ima poleg bogate žene še 22 velikanskih tovarn.
Ij Novo subretko dobi slovensko gledališče v osebi gdčne. Peškove, ki prične na slovenskem odru svoje umetniško delovanje. Gdčna. Peškove slovi kot izbor-na pevka.
Ij Zanimanje za veliko priredbo pevskega društva »Ljubljana« je tako veliko, da se je za priredbo začel zanimati tudi tiskarski škrat, ki je v sobotni številki »Slovenčevi« pokazal, da slavnosti kar ne more pričakati. Zato je v listu napravil, da bo slavnost 13. avgusta. Škrat bo moral pač nekoliko potrpefi, kajti obširne priprave za to velikansko slavnost se do 13. avgusta ne morejo izvršiti. Slavnost se vrši v nedeljo, dne 13. septembra.
Ij Tenorist g. Stanislav Orželski je angažiran na hrvaškem narodnem gledališču.
Ij Poroč"l se je danes v frančiškanski cerkvi g. Jožef Korošec, uradnik državne železnice na Herpeljah. z gdčno. Katarino Pinter.
Ij Na oklicih je g. dr. Edvard Šerko, zdravnik, z gdčno. Emilijo Travner.
Ij Zadrugi krojačev v Ljubljani je deželna vlada potrdila spremenjena pravila.
Ij Trgovine z železnino bodo odslej zapirali ob 7. uri zvečer.
Ij Poročil se je posestnik in gostilničar v Trbovljah g. Jožef Beber (Weber) z godčno. Justino Kosem iz Ljubljane.
Ij Kinematografske predstave. Danes zvečer je v kinematografu g. L. Genija v Latermanovem drevoredu zopet nov zelo zanimiv spored, na katerega p. n. občinstvo že sedaj opozarjamo. Med drugimi zanimivimi točkami so posebno lepe »Bernardinski psi«, »Beg kaznjenca« in druge.
Ij Kdo psuje. Pod tem naslovom bomo z imeni priobčevali vse tiste »Narodove« somišljenike, ki z »Narodovimi« psovkami na naše telovadce kažejo svojo oliko. Na večer škofjeloške slavnosti je v Ljubljani klical: Čuki! trgovski pomočnik pri tvrd-
ki Česnik A. Jurjevec. G. Jurjevcu stori vsak somišljenik gotovo uslugo, ako ga v Cešnikovi trgovini ne nadleguje.
Ij Uradna poneverba. Dne 30. julija je izginil poštni sel v Spodji Šiški, oženje-iii, a ločeni 321etni Karol Šircelj. Uganka je bila rešena šele danes. Šircelj je namreč dvignil na ime neke stranke 700 kron denarja in ž njim neznano kam pobegnil. Ako je Šircelj odnesel kaj več, dosedaj še niso dognali.
Ij Odklonjeni ženin. V soboto je prišel v stanovanje neke ljubljanske gospodične neki Štajerc in jo pozval, naj mu takoj sledi v cerkev k poroki. Prinesel je seboj vse potrebne dokumente in tudi priče je pripeljal seboj. Gospodična je dejala, da ne gre ž njim, ženin je pa rekel, da prej ne zapusti stanovanje. Gospodična ni mogla storiti druzega, kakor da je ženina in priče pustila same v svojem stanovanju, ona pa je pobegnila k prijateljici.
mmrnm u Mm poroflia,
RAZPUŠCENO LAŠKO DRUŠTVO.
Trst, 4. avgusta. Namestništvo je razpustilo goriško društvo »Fascio giovani-le«. To je tretje iredentovsko društvo, ki ga je vlada zadnji čas razpustila.
FIKSIRANJE POVOD ARETACIJE.
Zagreb, 4. avgusta. Včeraj sta bila po nalogu Cerkoviehevem aretirana dva mlada človeka, ker sta Cernkovicha fiksirala.
ČEDNO GOSPODARSTVO.
Zagreb, 4. avgusta. Hrvaški listi poročajo, da je ban Rauch proračun za leto 1908 že znatno prekoračil.. Vse kar se sedaj izdaje, gre že na račun leta 1909.
SENZACIONELNA KONFISKACIJA.
Sarajevo, 4. avgusta. »Srbska Rieč« je zaplenjena, ker je prevedla članek »Neue Freie Presse«, ki govori o uvedbi ustave v Bosni. Konfiskacija je bila utemeljena s »kršenjem javnega miru«. Proti uredniku je uvedeno sodnijsko postopanje.
OGRSKA VLADA NOČE NOVOIZVOLJENEGA SRBSKEGA PATRIARHA.
Budimpešta, 4. avgusta. »Budapesti Hirlap« poroča, da ogrska vlada ne bo izvolitve Znojanovičeve za srbskega patriarha predložila v sankcijo.
DEMONSTRACIJA PROTI NEMCEM V RIMU.
Rim, 4. avgusta. Ko je na Piazza Co-lonella kapelnik mestne godbe hotel igrati nemške skladbe, pričel je en poslušalcev klicati: »Proč z Nemci! Ne maramo nemške glasbe!« Nastal je tepež. En godec je z glasbilom tolkel po občinstvu. Posredovati je morala policija.
USTRELIL ZENO, KER JO JE ZAMENJAL Z DRUGO.
Norderney, 4. avgusta. Tu je neki krojaški pomočnik iz Wiirtemberga streljal na neko damo iz Bremna, ki se je ob obali sprehajala. Nato se je mož sam ustrelil. Ženska je omedlela, mogla pa je še povedati, da moža ne pozna in da jo je bržkone zamenjal z drugo.
AVSTRIJA KUPUJE ZRAKOPLOV V NEMČIJI.
Berolin, 4. avgusta. Semkaj so dospeli avstrijski častniki in si ogledali zrakoplov majorja Grossa. Odtod se podajo na Bo-densko jezero, da si ogledajo Zeppelinov zrakoplov. To je v zvezi z namero Avstrije, kupiti zrakoplov v vojaške svrhe.
NEMIRI NA FRANCOSKEM.
Pariz, 4. avgusta. Tu je v neki kavarni prišlo do velikih spopadov med civilisti, vojaštvom in policijo. Civilisti so metali na vojake steklenice, stole in celo mize. Veliko oseb je ranjenih, veliko tudi zaprtih.
VELIK VSPEH GROFA ZEPPELINA.
Friedrichshafen, 4. avgusta. Danes ob % 7. uro zjutraj se je grof Zeppelin s svojim zrakoplovom, ki se da voditi, vzdignil v zrak. Ob 7. uri je pasiral Kostnico, ob 7. uri 15 minut Schaffhausen. ob 8. uri 45 minut v višini 200 metro^ pa Basel. Zrakoplov se da izvrstno krmariti. Zeppelin je iz zrakoplova spustil karto. Množica je priredila velike ovacije. Pozdravili so ga častni streli iz topov. Po 10. uri je bil Zeppelin nad Miihlhausnom ob Reni in je nadaljeval svojo pot.
HOMATIJE V TURČIJI.
Carigrad, 4. avgusta. Veliki vezir in vsi ministri so podali demisijo. Vezirjeve demisije sultan ni sprejel.
NEVAREN POLOŽAJ V TURČIJI.
Carigrad, 4. avgusta. Položaj v Carigradu je nevaren. Mladoturki in častniki stavljajo vedno nove zahteve.
GRŠKO-TURŠKI SPORAZUM?
Carigrad, 4. avgusta. Semkaj sta dospela princ Andrej grški in njegova sopro-
ga. Grki so ju entuziastično sprejeli. Grški listi ob tej priliki pišejo o grško-turški zvezi.
TURŠKA MORNARICA.
Carigrad, 4. avgusta. Vsi pomorski častniki so poslali sultanu peticijo, naj odslovi mornariškega ministra.
VELIK POŽAR.
Chicago, 4. avgusta. Tu so eksplodirale kemikalije v ladjedelnici. Nastal je požar, ki je uničil več skladišč, sto vagonov in velikanske zaloge žita.
UPOR V DRINOPOLJU. Drinopolje, 4. avgusta. O vzrokih upora tukajšnje garnizije se danes poroča, da se je v nedeljo raznesla po Drinopolju vest, da je sultan umorjen. Vojaki so nato ubili nekaj častnikov in se odpeljali v Carigrad pogledat, ali je sultan res ubit.
GLEDALIŠKEGA BLAGAJNIKA USTRELIL.
Pariz, 4. avgusta. V nekem gledališču na Boulevardu de Strassburg je vinjeni italijanski pevec Enrico Trombetta ustrelil gledališkega blagajnika Duchemina, ker mu je ta branil, da bi pevec zase in za tri osebe, ki so ž njim prišle v gledališče, zamenjal sedeže. Blagajnik je bil takoj mrtev.
ŠEST MEST POGORELO.
London, 4. avgusta. Iz New-Yorka poročajo: Gozdni požar v Sernie divja dalje. Pogorelo je že šest mest. Zgorelo je 150 oseb, na stotine oseb ie pa ranjenih. Škode je nad pet milijonov dolarjev.
Ilzborna dietična namizna pijača, i
O dobroti Bilinske vode ilaj se vpraša domači zdravnik. E Dobi se pri Mihael Kastner|u v Ljubljani.	1
Vl^HIMHHHBM^HHr
1646 40-4
TRŽNE CENE.
Budimpešta 3. avgusta.
Pšenica za oktober......11 24
Rž za okt......... 9 40
Oves za okt........ 8 22
Koruza za maj I. 1909 ..... 7 28
Eiektiv: ozdržno.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
a m a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
3	9. zveč.	739-4	16-9	sl. szah.	jasno	
\	7. zjutr.	399	11-7	sr. jug		00
	2. pop.	372	25-2	sr. jzah.	v	
Srednja včerajšnja temp. 17-6°, norm. 196°.
Poslano.
Po mestu se širijo govorice, da mislim obrt opustiti, da tudi ne živim kakor bi morala kot zakonska žena in udova. Ker se pa ne zavedam nikake krivde in trpim na ugledu svoje časti in obrta, bodem vsakega, ki bo kaj takega govoril, sodnijskim potom poiskala. Nadalje upam, da bodem obrt tudi naprej tako vodila kot moj pokojni soprog, ter se z največjim spoštovanjem priporočam si. občinstvu za nadaljna naročila.	1857 3-2
Josipina Smerke
vdova pekovskega mojstra. Rimska cesta 5.
Hotel »ILIRIJA", Ljubljana,
: Kololodv orske ulice. :
Jutri, ¥ sredo, 5. avgusta 1908:
= Velik =
koncert
popolne društvene godbe
pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika V. Talicha.
Začetek ob 8. uri. — Vstop prost.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
1890 M M. Novak, hotelirka.
Ob vsakem vremenu!
The Roynl Monter Blo
The greatest Bio-Theater of the world,
Vsak dan velika
predstava
v Lattermannovem drevoredu.
Danes nov spored.
Začetek eb polu 9. zvefter — Ob nedeljah In praznikih tudi popoldne ob 4. uri.
Cene: Loža za 4 osebe 6 K; fotelj 1*60 K; I. prostor I-20 K; II. prostor 80 v.; UI. prostor 60 v.; IV. prostor 40 v.	1889 3
L. Geni	M. Gavri6
ravnatelj.	poslovodja.
Išče se stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami za novem-berski termin. — Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje J. L. K".	1876 3—2
- - Majhno - -
stanovanje
je za oddati ali takoj ali pa z november terminom. — Stari trg št. 10. — Povpraša se tam v pro-1845	dajalni.	5—2
Proda se še dobro ohranjen
Slasoulr za K 90.
Poizve se na št. 13, I. n.
Poljanski cesti
1868 3-2
Menpferd-liliino-mlečno-milo.
Najmilejše milo za kožo. TS®
67 * 40-18
Zahtevajte zastonj
ta frank« maj vcHM, bog.t. HoiIr»T«»i (lavni cenik > n.d 3000 ilikaml »eb vral atkclnaillb, ircbrnlb in zlatih ar, kakor tatfl ntb vrat eolldnlb zlilnln In artbrnlo, gad-benega aredja, Jeklenega In aan|alefa blaga pa livlrnlb tovarniiklb cenah.
Nlkri renanl. on......K •*—
ivlc. h vir. „Ro«kopl" pal. ara . „ §■— reglatr, „ Adler Raikapl ", nUiel. faraoni a aldra........
Oaldln rem. ara „Lana", kateifc a
dv«jolra plaUeni....... rM
aecbr. ren. ara „Olort»"	. . » ('41 „ „ dvojni plaii . . „ aklep. verižica z rinile. aa para In karab., ti gr. leika . . „ 1» dUnd. z „Lana" kolesjem . . „ 10 S« K »•«•, budilka K 3 90, kuhlnjika ara R »•— ara K »-80. plamena (amitval ________al Zamaaaa davoHeaa, aH denar naza|t —
i Prva tovaraa u are Hanns Konrad, f, km ha. dvorni aeioinlk v Moatn (Brfli) 654, fiaiko.	331» 1-4
1884 3—1
Štv. 054.
Natečaj.
Podpisano županstvo sprejme v službo
poljskega čuvaja
kateri bi moral biti zanesljiv in je še nekaznovan. Plača po dogovoru. Nastop takoj.
Županstvo Moste, 3. avgusta 1908.
Župan: M. Marenčiča
boljših starišev in z dobro šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. 1885 1 — 1
Davorin Podlesnik, Radeče pri Zidanem mostu.
Učenec
Dobro izvežban
CERKVENIH
želi službe pri kaki župni cerkvi. Naslov pove upravništvo »Slovenca". 1887 i—i
Sprejmem takoj
1848 3—3
za brivski obrt, ki ima veselje do tega dela.	..
Milan Hnjdln, brivec. Jesenice-Fažine.
1787
6 5
velika, najemninska, še davka prosta, z vsem potrebnim ter mešana trgovino tik prijaznega mesta na Sp. Štajerskem, kjer je dokaj Kranjcev naseljenih, je na prodaj za ceno 40 000 K. Izplačati je podpolovično. Istotam je na prodaj dvoje posestev, eno z gostilno. Naslov v upravništvu.
odpotuje do 10. septembra t, 1.
Zlate sretinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
TTajbol/. kosm. Zobo-iistil. sredstvo
Izdelovatel)
G. <&yd/
'Ljubljana, Spltal.-Strltar. nI T
>
■HMHKMSSMHn
Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro nrejeno
podobarsko inpozla-tarsko obrt
v Wolfovih ulicah št. I
nasproti frančiškanske cerkve
ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljev itd. in zagotavlja kolikorm6žno umetno in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih.
Cene zelo zmerne I Priznano dovršena dela I 466 Z odličnim spoštovanjem 52—21
Aleks. Gotzl
podobar in pozlatar.
Radi selitve se pod ugodnimi pogoji da v najem dobro idoča
trgovina
z mešanim blago m. Stoji poleg glavne ceste, pri katerej se nahajajo tudi tovarne.
Ponudbe naj se pošljejo na naslov Mirko Lunaček, Travnik pri Rakeku.	is82 3-1


1883 2-1 |	■
■c.* kompanjon
izobražen ekonom in gozdar samec, srednjih let, vešč administracije, enojnega in dvojnega knjigovodstva, z večletno prakso gospodarstva in gozdarstva različne industrije, želi vstopiti, v lesno trgovino, večjo opekarno ali oknarno, cement tovarno, vinsko trgovino ali večjo špedicijo slične stroke. Dopisi na upravništvo »Slovenca", pod šifro ,,neudrudljiv".
Razpis.
Za preložitev okrajne oeste Zatičina-Krka pri Gabrovšici in Muljavi ter za popravo deželne ceste pri Gabrovšici na okroglo 15 800 K, oziroma 4800 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 15. avgusta t. 1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu cestnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom :
»Ponudba za prevzetje gradbe okrajne in deželne ceste pri Muljavi in Oabrovšici."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Cestni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri podpisanem okrajnocestnem odboru.
1883 3-1
Okrajnocestni odbor v Višnji gori.
3aurta dražba.
Na javni dražbi se bode prodalo dne 7. avgusta t. I. dopoldne ob 10. uri v sobi št. 16 o. kr. okrajne sodnije v Ljubljani Ivan Boltovo
posestvo v Štepanji vasi.
Novo zidana hiša je pripravna in ima najlepšo lego za izvrševanje špecerijske trgovine, mokarije in trgovine z deželnimi pridelki in nudi za tako obrt sigurno eksistenco.
Hiša in gospodarsko poslopje z vrtom je sodno cenjeno na 25.550 kron. — Ker more dve tretjini kupnine ostati na 1. stavku vknjižene, omogočen je nakup z malim denarjem.
Pojasnila daje pisarna upravitelja Boltove konkurzne mase
dr. M. Hudnika
1886 3—1	odvetnika v Ljubljani.
Drazbeni oklic.
Za zgradbo novih stranišč pri ljudski šoli v Žužemberku vršila se bode zmanjševalna dražba
dne 9. avgusta ob II. uri dopoldne
pri županstvu v Žužemberku, kjer so tudi obrisi in troškovnik na vpogled Morejo se tudi pismene ponudbe, naslovljene na županstvo v Žužemberku do dne dražbe vložiti.
Sklicna cena je 3700 kron.
Županstvo Žužemberk, dne 30. julija ioos.
1874 3-2
Vehovec, župan.
M
S Jt
>o
u >
R C 01 o
MT' Cena vrčku 20 vinarjev. _
Najboljše izvirno, dvojno vležano
prazdro] (Urquell) In črno pivo (Bockbler)
:: iz meščanske budjeviške pivovarne se toči :a
v Sodnilskih ulicah 4 in na Rimski cesti 5.
- Dobi se tudi pristni domači šampanjec. ——
O
0 3
tt <
1
O«
w
C 10
Za vsako c e n o »Angleško skladišče oblek"
prodajam od I. — do 15. avgusta vso poletno obleko za dame, gospode, deklice, dečke in otroke.
1326
O. BERNATOVIC
Podružnica a w Spljetu. i
Delniška glavnica I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani,
Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po
11	01
12	|0.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrat po kulantnem kurzu.

Podru&nica i v Celovoii, g
I Rezervni fenef i .
i i * aaOrOti©. i <■• ?