http://www.primorski.eu novosti na www.prim o rs ki. e u Primorski dnevnik ČETRTEK, 16. JULIJA 2009_ Št. 167 (19.566) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kmetijstvo tokrat Tondova predhodnica Aljoša Gašperlin Srečanje med slovenskim kmetijskim ministrom za kmetijstvo Milanom Pogačnikom in deželnim odbornikom FJK za kmetijstvo CIaudiom Violinom v Ljubljani je bilo pomembno iz vsaj dveh razlogov. Po eni strani so na njem po-Ieg razpravljanja o težavah, ki jih na kmetijskem področju res ni malo, nakazali smernice za reševanje vprašanj v posameznih panogah in v ta namen tudi ustanoviIi posebne mešane skupine. To bo nedvomno prispeva-Io h krepitvi čezmejnega sodeIo-vanja in utrjevanju medsebojnih odnosov, ki so v zadnjih Ietih, mi-Io povedano, vidno opešaIi. Toda po drugi strani je to znak, da dežeIna vIada misIi resno. VioIino je zagotoviI, da bo z včeraj sprejetimi skIepi seznaniI deželnega predsednika Renza Tonda in deželni odbor. Od tega bo tudi zahtevaI zeIeno Iuč za na-daIjnje sodeIovanje. Sam Tondo pa bo v torek obiskaI sIovenske-ga premiera Boruta Pahorja. Po-govarjaIa se bosta o mnogih vprašanjih, od mednarodnih odnosov do evroregije, infrastrukture, evropskega programa In-terreg in zaščite manjšin. VioIi-nov obisk je prav gotovo dober napotek. Pomembno vIogo je imeIa pri tem Kmečka zveza, ki je biIa bistven povezovaIni čIen med VioIinovim in Pogačnikovim re-sorjem. Ni naključje, da sta oba po včerajšnjem srečanju javno poudariIa njeno posredniško vIogo in prizadevanje za ovrednotenje ozemlja, ki se mora seveda skIadno razvijati na obeh straneh meje. TRST - Grad sv. Justa ITALIJA - Predsednik republike razglasil besedilo, ki ga je parlament sprejel 2. julija Napolitano podpisal sporni zakon o varnosti V pismu premieru in pristojnima ministroma pa je izrazil pomisleke LJUBLJANA - Posebne mešane skupine na kmetijskem področju Spet sodelovanje Slovenski minister za kmetijstvo Pogačnik sprejel deželnega odbornika FJK Violina LJUBLJANA - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Milan Pogačnik je včeraj v Ljubljani gostil odbornika za kmetijstvo Dežele Furlanije-julijske krajine Claudia Violina, s katerim sta se pogovarjala o možnostih čezmej-nega sodelovanja. Pogačnik in Violino sta ocenila, da je kmetijstvo pomembno področje čezmejnega sode- lovanja. Na srečanju so se v ta namen odločili za ustanovitev posebnih mešanih skupin, ki bodo reševale težave v posameznih panogah. Na 3. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj podpisal sporni zakon o javni varnosti, ki ga je parlament odobril 2. julija, ob tem pa je v pismu predsedniku vlade in pristojnima ministroma za pravosodje in notranje zadeve izrazil vrsto pomislekov in zadržkov. Napolitano ocenjuje, da ne more preprečiti uveljavitve zakona, ker je bil le-ta sprejet s široko večino glasov in po dolgi razpravi. Opozarja pa, da zakonska določila v več pogledih niso v skladu z veljavnim kazenskim sistemom, ter poziva vlado, naj sprejme ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Na 11. strani Gabrovec o reformah in o protireformi v slovenski manjšini Na 2. strani Ne turističnemu naselju na Padričah Na 6. strani ■ m v V • V V V Tržiču z nožem za lubenice skozi zid v igralni salon Na 12. strani Dojenčka pustila v razgretem avtomobilu Na 12. strani Goriško didaktično ravnateljstvo zapušča svoj dolgoletni sedež Na 13. strani Razstava o srbski pravoslavni skupnosti TRST - Župan Dipiazza zadovoljen Vlada odobrila načrt za uplinjevalnik v Žavljah RIM, TRST - Včeraj je prišlo do pomembnega koraka na poti do izgradnje uplinjevalnika v Tržaškem zalivu. Rimska vlada je namreč pozitivno zaključila postopek odobritve načrta, ki ga je izdelala španska družba Gas Natural za območje v Žavljah pri Trstu. Novico je sinoči objavil zunanji minister Franco Frattini, ki se je ob nedavnem srečanju šefov diplomacij skupine G8 v Trstu obvezal, da bo posegel za pospešitev od-obritvenega postopka. Kot je povedal Frattini, gre za naložbo skoraj 600 milijonov evrov. Družba Gas Natural naj bi uplinje- valnik zgradila v 40 mesecih. Objekt bo predvidoma obsegal dva rezervoarja z zmogljivostjo 140 tisoč ku-bikov plina vsak, letno pa naj bi predelal do 8 milijard kubikov plina. Novico je pozdravil tržaški župan Roberto Dipiazza. »To je velika priložnost za Trst in za Italijo, saj so energetski viri pomembni,« je dejal. Pristavil je, da bo z uresničitvijo tega načrta končno prišlo do zaprtja škedenjske železarne. Dipiazza se je zahvalil ministru Frattiniju, pa tudi drugim članom vlade, s podtajnikom za okolje Robertom Menio vred, ki so odločilno podprli odobritev načrta. TriesteFUNGHI GOBE IN GOZDNI SADEŽI ^t JURČKI Igy, 7,80 € na kg LISIČKE 6,90 € na kg BOROVNICE 1 kg po 5,40 € Mob. 339 3959569 Trst, Ul. XXX. Oktobra, 13 2 Četrtek, 16. julija 2009 ALPE-JADRAN / CELOVEC - Na Koroškem zaskrbljeno pričakujejo novo šolsko leto Odločni pozivi proti zapiranju malih krajevnih šol Zaradi pomanjkanja števila otrok dvojezične šole v obrobnih krajih tvegajo izginotje CELOVEC - Čeprav so se komaj začele šolske počitnice, se je obenem že začela tudi razprava o morebitnem zaprtju malih, obrobnih šol na Koroškem z začetkom novega šolskega leta 2009/2010. Med zaradi pomanjkanja zadostnega števila otrok ogroženimi šolami je tudi dvojezična ljudska šola v Krčanjah v okraju Velikovec, kateo naj bi obiskovalo v novem šolskem letu le še pet učencev. Slovenska Enotna lista (EL) in tudi manjšinska govornica koroških Zelenih Zalka Kuchling sta se zato že obrnila na predsednika zavezništva BZO Uweja Scheucha in deželnega svetnika Josefa Martinza (OVP) in ju pozvala, naj skrbita za to, da bi občine dobile dosti finančnih sredstev za vzdrževanje prav teh malih ogroženih šol. Enotna lista, ki se že vsa leta aktivno zavzema za krepitev podeželja, v svojem pozivu posebej poudarja, da je zagotovitev obstoja malih šol v obrobnih krajih izredno pomembna. Ob primeru Krčanj pa EL tudi aktivno podpira prizadevanja staršev, da se njihova šola ohrani vsaj še za eno leto. Tudi Zalka Kuchling, govornica koroških Zelenih za izobraževanje in hkrati govornica za narodnostna vprašanja ter namestnica deželnega govornika Holuba, v zvezi s prihodnostjo šolske podružnice na Krčanjah svari deželno politiko: »Če bodo razpuščeni mali razredi, bodo počasi izumrle tudi vasi,« poudarja Kuchlingova v izjavi za javnost. Kot EL tudi Kuchlingova podpi- ra pobudo staršev za ohranitev šolske podružnice na Krčanjah. Ob tem opozarja, da se mnogi učitelji, učenci in starši bojijo predčasnega zaprtja, če bo podružnico prevzela ljudska šola v Grebinju. Nanašajoč se na sklepe šolskega vrha z dne 16. junija letos, podpisniki v peticiji zato prosijo za finan- čno podporo ter zahtevajo, da bi morala podružnica šole ostati vsaj še eno leto. To pa naj bi na osnovi svojih pristojnosti zagotovila deželna svetnika Uwe Scheuch (BZÖ) in Josef Martinz (ÖVP), katerima je namenjena peticija staršev. Ivan Lukan POLETNI FOTOUTRIP '09 S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Primož '■M'Llkriii Poslopje šole v Selah Vzemite nas s seboj na počitnice! Po lanskem velikem uspehu se med naše bralke in bralce vrača Poletni fotutrip. Spet želimo videti posnetke z vaših počitnic: ker pa ne bi radi, da bi med počivanjem na domačem ležalniku, poležavanjem na plaži, plezanju po hribih, ali ogledom tujih prestolnic pozabili na nas, je tema letošnjega Fotoutripa ... Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Nato pojdite na spletno stran www.primorski.eu in izberite Fotografije bralcev: če niste še registrirani uporabnik naše spletne strani, storite to nemudoma ...kajti samo tako nam boste lahko posredovali svoj fotoutrip letošnjega poletja! Vaši posnetki pa bodo tako vidni vsem obiskovalcem svetovnega spleta. Dajte torej duška svoji fantaziji in fotografski žilici in pojdite ...Na počitnice s Primorskim! AKTUALNO Senat podprl Hrvaško v EU Senatorka Tamara Blažina RIM - Senat se je soglasno zavzel za vstop Hrvaške v Evropsko unijo in pri tem pozval Zagreb, naj zaščiti pravice ezulov in italijanske manjšine. V ta namen je zgornji dom parlamenta odobril stališče, ki so ga predložile vse parlamentarne skupine večine in opozicije. V razpravi (vlado je zastopal podtajnik CarIo Giovanardi) se je oglasila tudi slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina. Poudarila je, da Demokratska stranka podpira vstop Hrvaške v EU in je izrazila upanje, da bosta Ljubljana in Zagreb čimprej premostiIa znane mejne spore. Vstop Hrvaške v Unijo bi po mnenju BIažine imeI bIagodejne učinke tudi za naš širši prostor. Giovanardi je povedaI, da ItaIija v postopku za vstop Hrvaške v EU nima pripomb v zvezi z izvajanjem zaščitnih zakonov za ItaIijane v Istri in na Reki. V debati sta sodeIovaIa tudi senatorja iz FJK Giulio Camber (Ljudstvo svobode) in Mario Pittoni (Severna Iiga). BoIj kot na poIo-žaj italijanske manjšine v Istri so senatorji vIadne večine opozar-jaIi na odprte probIeme ezuIov. S tem v zvezi je Camber pozval Italijo, naj finančno pomaga ezu-Iom, ki bi radi kupiIi hiše aIi stanovanja v Istri. DEŽELNI SVET - Pogovor s svetnikom Slovenske skupnosti Igorjem Gabrovcem »Sem za reforme, ne za protireformo« Zelo dobro sodelovanje s svetnikom SKP Igorjem Kocijančičem - »Sem eden redkih, ki še verjame v programsko konferenco SKGZ-SSO« TRST-Igor Gabrovec je novinec v deželnem svetu, ni pa novinec v politiki in v manjšinskem javnem življenju. Včeraj smo se o prvem letu Tondove uprave pogovarjali z Igorjem Kocijančičem, danes pa objavljamo razgovor z deželnim svetnikom Slovenske skupnosti. Kako ocenjujete enoletno delo des-nosredinske uprave FJK? Tondova uprava se odlikuje po tem, da brez večjih pretresov kljubuje močnim trenjem med dvema glavnima komponentama, Ljudstvom svobode in Severno ligo. Njima je treba dodati majhno, a odločilno komponento Casinijevih centristov. Kaj pa predsednik Renzo Tondo? Tondo ima za sabo šele prvo leto upravljanja in v tem času se je pojavila globalna finančna kriza, ki ima še nejasne razsežnosti. Ocena bo padla na koncu mandata, ko se bodo o Tondovem delu izrekli državljani-volivci. Kako ocenjujete odnos deželne vlade do slovenske manjšine? Za enkrat ni bilo večjih pretresov. Rekel bi celo, da je glede tega odnos zelo pošten. Kaj misIite s tem? Manjšina, v dobrem in slabem, ni prioriteta te uprave. Za nami je petletje, ki nam je bilo nadpovprečno naklonjeno. Zato je ohranitev sedanjega stanja dejansko že pozitiven rezultat. In vaše delo na tem področju? Osebno se trudim za izboljšanje položaja manjšine povsod, kjer se pojavi priložnost. Naj bo to prispevek kulturni pobudi, javno delo ali program za razvoj kmetijstva. V javnosti se poredkoma pojavljate s kolegom Kocijančičem. Kako ocenjujete vajine odnose? S Kocijančičem imava zelo odkrit in korekten odnos in se usklajujeva vsakič, ko je to potrebno. Osebno ga zelo cenim kot človeka in politika. Cenim njegovo umirjenost in pragmatičnost, imava pa nekoliko različen stil političnega dela. S Kocijančičem sva pravzaprav večkrat skupaj nastopala. Kdaj pa? Ob začetku mandata sva iskala složnost ob sklicu skupščine slovenskih upraviteljev, ki je privedla do politično uravnovešene in zato tudi soglasne izvolitve naših zastopnikov v posvetovalno komisijo za Slovence. Skupaj sva nastopila ob priliki t.i. barko-vljanske afere trobarvnega traka in objavila skupno stališče glede racionalizacije šolske mreže. Šlo je za dva primera, ko sta se najini stališči nekoliko razlikovali od stališč Slovencev v Demokratski stranki. Obe pobudi nista naleteli na pričakovano pozornost, niti medijsko. Sedaj sva s Kocijančičem pisala Deželi, Občini Trst in Pokrajini v zvezi s hudo krizo SSG. Lahko navedem še en primer? Prosim. Februarja letos je SKP grozila z izstopom iz vseh zavezništev z demokrati, ker so ti pristali na evropski volilni zakon, ki se je kasneje izkazal za usodnega obema levičarskima oz. komunističnima komponentama. In kaj ste narediIi? Vodstvu SKP sem izrazil solidarnost glede krivičnosti volilnega zakona . Hkrati sem jih pozval, naj ne izjalovijo tvornih izkušenj na krajevnem nivoju. Na možnosti skupnega nastopanja s Kocijančičem včasih vpliva tudi trenutna temperatura v odnosih med komunisti in Demokratsko stranko, s katero je SSk povezana na osnovi pomembnega sporazuma, neke vrste federativnega pakta. V slovenski manjšini se v tem času dosti govori o reformah. Mislite, da manjšina potrebuje te reforme in, če jih, kakšne naj bi te sploh bile? Ko berem o polemikah glede reform, se mi vse več utrjuje sum, da se tu preprosto le odpira novo poglavje v večni zgodbi nihajočega zaostrovanja med dvema frontama v manjšini. Brez tega očitno ne znamo živeti. In reforme same po sebi? Nihče ne sme nasprotovati pojmu reforme, saj to preprosto pomeni zmožnost, da se neka družba samoizprašuje glede načel, izbir in načrtov. Če lahko uporabim prispodobo, bi primerjal situacijo vozniku, ki na ovinku ne zavira, ali kapitanu ladje, ki se ne izogiba čerem. Bil sem aktiven in prepričan podpornik že skoraj zloglasne manjšinske programske konference in ostajam, verjetno med redkimi, prepričan v aktualnost njenih zaključkov. Mislite torej, da je programska konferenca SKGZ-SSO še vedno aktualna? Njena izhodišča moramo ponovno vzeti v roke in jih kvečjemu prilagoditi spremembam, ki so nastopile v zadnjih letih. Konferenca ni bila sama sebi namen. Nasprotno, šlo je za nov način dela, kjer sta se dve legitimno različni duši v naši skupnosti odločili, da kreneta na pot skupnega in dogovorjenega načrtovanja. Nam to uspeva? Za to so bili in še vedno so potrebni neizmerno potrpljenje, občutljivost, razu- mevanje in pripravljenost na dogovarjanje. To je bila največja reforma v vsem povojnem obdobju. Polarizacija manjšine je zato protire-forma, ki vnaša trenja in je ljudje ne razumejo. Vi ste pred volitvami napovedali, da boste skušaIi biti povezovaIni eIement v manjšini. BiIi ste doIgo Iet vodiIni kader SKGZ, danes ste neodvisni svetnik stranke SSk, ld je sklenila volilni dogovor z Demokratsko stranko. Kako vam uspeva to napovedano povezovaIno vIogo uskIadi-ti z vIogo, ki je pravzaprav strankarska? Dejstvo je, da sem ta trenutek eden redkih, ki ima še vedno dokaj popoln vpogled v formo mentis, razmišljanja in načrte obeh »jeder« naše skupnosti. Govorim o jedrih, saj so se ljudje že zdavnaj naveličali klišejskega poenostavljanja sveta, tudi ko gre za »manjšinskega«. Prepričan sem, da je vsem skupaj in vsakemu posebej potrebno nekaj več srčne kulture in pripravljenosti, da pred zaostrovanjem z določeno mero skromnosti stopi korak nazaj. Potrebno je, da ognjevite proglase na vseh področjih zamenjamo s pogajalskimi mizami in mizicami. Plemeniti nameni, ki pa jih ni lahko uresničevati... Politika oz. stranke naj se povezujejo in sklepajo dogovore na osnovi značilnih ritualov, prioritet in zlasti konkretnih potreb teritorija. In krovni organizaciji? Življenje znotraj organizacij civilne družbe naj se otrese negativnih vplivov političnih računic in logik. Dileme in problemi znotraj naših organizacij in ustanov zahtevajo mirna razmišljanja in racionalne rešitve. S.T. IL / ALPE-JADRAN Četrtek, 16. julija 2009 3 LJUBLJANA - Slovenski minister za kmetijstvo Milan Pogačnik sprejel deželnega kmetijskega odbornika Claudia Violina Mešane kontaktne skupine prava pot za krepitev čezmejnega sodelovanja Violino bo sprejete smernice predstavil v deželnem odboru - Pomemben povezovalni člen je Kmečka zveza LJUBLJANA - Vprašanja čezmejnega sodelovanja, zaščitenih območij, podeželskega načrta in goratih območij in predvsem ustanovitev mešanih kontaktnih skupin za reševanje težav na posameznih področjih so zaznamovali srečanje med ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Milanom Pogačnikom ter odbornikom za kmetij -stvo Dežele Furlanije-julijske krajine Clau-diom Violinom, ki je bilo včeraj dopoldne v Ljubljani. Na njem so Pogačnik in Violino s sodelavci poglobili mnoga vprašanja s posebnim poudarkom na vinarstvu, goratih območjih in čebelarstvu. Sploh pa so določili smernice za nadaljnje sodelovanje, ki jih bodo izvajale t.i. sektorske skupine. Srečanje med Pogačnikom in Violi-nom je bilo torej zelo pozitivno, predvsem glede na dejstvo, da je do tega prišlo po daljšem obdobju, ko so se odnosi med Deželo FJK in Slovenijo ohladili. K zbliževanju med njunima resorjema je bistven prispevek nudila Kmečka zveza, ki se je tudi udeležila sestanka. Zastopala sta jo predsednik Franc Fabec in tajnik Edi Bukavec. Drugi udeleženci so bili direktor deželne direkcije za kmetijske, naravne in gozdne vire Luca Bulfone, direktor deželne službe za investicije na kmetijah Francesco Mi-nussi in direktor deželne agencije ERSA Mirko Bellini za italijansko stran ter za slovensko stran namestnica direktorja na di-rektoratu za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo Simona Vreuc, podsekretar in odgovoren za mednarodno sodelovanje in projekte Marko Verbič, podsekretar s specifičnimi pristojnostmi za stike s slovensko manjšino Vladimir Čeligoj in odgovorna za izvajanje podeželskega načrta 2007-2013 Janja Kokalj Prošek. Pogačnik in Violino sta po krajšem sestanku v ožji sestavi posredovala skup- Na srečanju v Ljubljani so sklenili ustanoviti mešane skupine, ki bodo izvajale sprejete smernice no izjavo. Temu je sledilo srečanje, ki sta ga vodila Violino in Simona Vreuc. Minister in deželni odbornik sta se pogovarjala o možnostih čezmejnega sodelovanja na področju kmetijstva, med drugim pri vinarstvu in skrbi za gorske kmetije. Pogačnik in Violino sta ocenila, da je kmetijstvo pomembno področje obmejnega sodelovanja, ki na projektih Interreg in drugih obstaja že dalj časa. Minister je v izjavi po srečanju še zlasti izpostavil področje vinarstva in naglasil, da na območju že pridelujejo vino iz slovenskega in italijanskega grozdja. Tema pogovora je bila tudi zaščita okolja. Pogačnik je pri tem omenil zaščito gorskih kmetij in pašnikov ter, tudi zaradi podpore EU, ki je je bila de- ležna Slovenija, zaščite čebele kot ogrožene vrste. Violino je poudaril pomen sodelovanja med Slovenijo in FJK tudi že v času, ko je bila meja med državama del ločnice v Evropi, »ki ni bila najbolj pretočna«, in sicer pri kmetijstvu, agriturizmu, vinarstvu in projektih Natura 2000. Nove priložnosti za sodelovanje, je dodal, so tudi pri zaščiti gorskega sveta ter zaščiti čebel. V času gospodarske krize je pomembno, da se Slovenija in FJK osredotočita na »plemenito« kmetijsko proizvodnjo, je še povedal Violino, kjer ne bo poudarek na količini, ampak na kakovosti. Tako Pogačnik kot Violino sta v zvezi s procesom čezmejnega sodelovanja poudarila pomembno vlogo Kmečke zveze, ki si kot po- vezovalni člen in dejavnik na ozemlju vselej prizadeva za sodelovanje. Violino je še napovedal, da bo o sprejetih sklepih poročal deželnemu predsedniku Renzu Tondu in deželnemu odboru, od katerega bo tudi zahteval ustrezno podporo. Na kasnejšem srečanju sta se delegaciji dogovorili, kot rečeno, da bosta ustanovili mešane sektorske kontaktne skupine za vsako panogo, od razvojnih projektov za Kras, Brda in Benečijo do gorskih in zaščitenih območij ter podeželskega načrta. Namen skupin bo izvajati smernice, ki so jih nakazali včeraj v Ljubljani, so poudarili, pri vsem tem pa bodo imeli pomembno vlogo lokalni sogovorniki. A.G. V TOREK Tondo tudi pri Pahorju LJUBLJANA - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo bo v torek, 21.julija na uradnem obisku v Sloveniji. Srečal se bo z nekaterimi ministri, sprejel pa ga bo tudi premier Borut Pahor. To bo priložnost za obuditev vsestranskega sodelovanja med našo deželo in Slovenijo, ki je v zadnjem času pravzaprav skoraj zamrlo. V pripravah na obisk, ki mu v Ljubljani in Trstu pripisujejo velik pomen, je bila direktno soudeležena tudi slovenska manjšina v Italiji. Tudi o Ton-dovem torkovem obisku se bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš danes dopoldne v Ljubljani pogovarjal s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Žekš se bo po pogovoru s predsednikoma krovnih organizacij sestal s predstavniki novoustanovljenega gospodarskega omizja Slovencev v Italiji. Predstavili mu bodo namene in načrte tega vsemanjšinskega telesa, ki bo po poletnih počitnicah svoje delo predstavil tudi institucionalnim telesom Furlani-je-Julijske krajine. Vse ven: popusti do 50% TV - VIDEO - TELEFONIJA GOSPODINJSKI APARATI na izbranih in v prodajnem mestu posebej označenih artikih 5d?W0 TUD. OB PONEDELJKIH zJU^Z Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽK (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 Odprto od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 ^^ EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) 4 Četrtek, 16. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Kriza začenja dobivati oblike anarhične revolucije JoZe Pirjevec_ Po svetu imam nekaj prijateljev, ki mi pogosto pošiljajo izrezke iz časopisov, če mislijo, da me bo ta ali oni članek zanimal. Najbolj zvest je Peter Merku iz Erlangena, ki skrbi, da sem obveščen, kaj piše nemški tisk o aktualnih mednarodnih vprašanjih, predvsem kar zadeva naše kraje. V eni od zadnjih pošiljk sem tako dobil duhovito fotografijo z vrsto postrojenih lepotic v vročih hlačkah, pred katerimi je korakal ugleden gospod. V oblačku nad njegovo glavo je pisalo: »Pozdravljam nove italijanske ev-roposlance«. Lars iz Kopenhagna se v nasprotju s Petrom omejuje na en sam časopis, na Neue Zucher Zeitung, ki sicer ne poroča pogosto o nas, a kadar to stori, poroča temeljito. Izrezki pa prihajajo tudi od drugod, posebno iz Slovenije, včasih tudi od ljudi, ki jih ne poznam. Tako me je na primer pred dobrim mesecem Anglež, ki živi v Domžalah, opozoril na oceno nove knjige o prvi svetovni vojni (Mark Thompson, White War: Life and Death on the Italian Front), ki jo je objavil aprila letos ugledni list »London Review of Books«. Kot je mogoče razbrati iz recenzije, je avtor precej proitalijansko usmerjen in ne pozna razmer na avstrijski strani fronte, proti čemur je moj dopisnik upravično in argumentirano protestiral. Zadnji izrezek, ki sem ga dobil, je pravzaprav tema moje današnje glose. Poslal mi ga je kolega Janko Pleterski, ker je pač menil, da me bo zanimal. In res me je. Gre za intervju z Veljkom Rusom, našim znanim sociologom, ki je izšel v soboto, 27. junija, na straneh ljubljanskega »Dnevnika«. Rus, ki je med drugim na SAZU član istega razreda, v katerega spadava s Pleterskim, razmišlja v svojem dolgem pogovoru predvsem o sodobni politično-ekonomski krizi pri nas in v svetu, in skuša nakazati, kaj bi morali storiti, da se rešimo iz nje. Kriza začenja dobivati oblike anarhične revolucije, ki močno spominja na delavske upore 19. stoletja, kakor pričata nedavna grožnja francoskih delavcev, da bodo pognali svojo fabriko v zrak, če jo bodo zaprli, in protest sardinskih uslužbencev FIAT-a. Celo pohlevni Slovenci so pripravljeni na uporabo sile, če sem prav razumel izjavo delavke soboške »Mure«, ki je grozila z njo, če vlada ne bo znala rešiti njihovega podjetja. Očitno je, da je nebrzdani kapitalizem, kakršen se je razbesnel v zadnjih desetletjih, posebej po padcu berlinskega zidu, dokazal, da povzroča »trg«, ki ni podvržen pravilom igre, katastrofalen kaos, katerega žrtev so bogati in revni, stari in mladi (ti še posebej). Kako najti izhod iz zagate? Veljko Rus , ki je na to temo pravkar objavil knjigo, »Tretja pot med antika-pitalizmom in postsocializmom«, pravi, da bi bilo treba odpraviti neposredni vpliv strank na izvršno oblast (ta naj bo v rokah strokovnjakov), obenem pa, da je treba uvesti »egalitarni kapitalizem«, ki naj sloni na udeležbi delavcev pri dobičku. Govori tudi o »tretji poti«, kar me spominja na Edvarda Kardelja in na njegovo samoupravno utopijo. Kaj pa če je imel slovenski politik prav, ko je trdil, da imajo utopije naslednjo lastnost: prej ali slej se uresničijo. VREME OB KONCU TEDNA V noči na soboto prehodno poslabšanje Darko Bradassi_ Z okrepitvijo subtropskega anticiklona so se po pričakovanjih vremenske razmere pri nas občutno izboljšale, predvsem pa stabilizirale. Naše kraje je predvsem v višinah dosegel zelo vroč afriški zrak, v zadnjih dneh smo namerili kar dva višinska rekorda. Temperatura na višini 5810 metrov je v prostem ozračju dosegla -6,5 stopinje Celzija, kar je na tej višini nov letošnji vročinski rekord, pravzaprav ozračje ni bilo na tej višini tako toplo skoraj dve leti, in sicer od 16. avgusta 2007, ko je radiosonda iz Campoformida namerila -5,9 stopinje Celzija. V torek pa se je tudi ničta izoterma povzpela najvišje letos, in sicer do višine 4663 metrov. Poleg tega so bili naravnost presenetljivi tudi podatki o vlagi v višjih plasteh ozračja. Od višine 4000 do 5000 metrov je radiosonda namerila le 4 do 5-odstotno vlago, kar v bistvu pomeni, da skorajda ni bilo vodne pare v zraku. Zrak je bil visoko nad nami popolnoma suh in zelo vroč. Zato je te dni tudi prevladovalo sončno in suho vreme, tudi v gorah brez omembe vrednih vročinskih neviht. V prizemnih plasteh pa se je povečal občutek soparnosti, saj priteka z jugozahodnikom postopno bolj vlažen zrak, vlaga pa se zaradi zelo stabilnega ozračja kopiči predvsem v spodnjih plasteh. Najvišje temperature v tem tednu smo ponekod namerili že v preteklih dneh, povečini pa jih bomo predvidoma namerili jutri. Postopno se namreč segrevajo tudi nižji sloji ozračja, radiosonda iz Campofor-mida je včeraj na višini 1570 metrov namerila 18,2 stopinje Celzija, kar je za okrog 6 stopinj Celzija več od dolgoletnega povprečja. Najtopleje bo pred vremensko fronto, ki bo dosegla naše kraje v noči na soboto. Z jugozahodnikom bo namreč pritekal proti nam še toplejši in bolj vlažen zrak. Na višini okrog 1500 metrov pričakujemo temperature okrog 20 stopinj Celzija, morda tudi kakšno stopinjo več. Povečala se bo tudi soparnost. Dnevne temperature se bodo tudi pri nas ponekod lahko dotaknile 35 stopinj Celzija, vlaga pa bo marsikje tudi čez dan presegala 50 odstotkov. Najtopleje bo na Goriškem, nekoliko manj vroče, toda soparno, pa ob morju, ki ima trenutno skoraj 25 stopinj Celzija. Danes in jutri bo prevladovalo sončno in vroče vreme. V noči na soboto bo prišlo do prehodnega in razmeroma kratkotrajnega, toda izrazitega preobrata. Območje hladnejšega severnoevropskega zraka, ki se trenutno zadržuje nad osrednjo Evropo, kjer se pojavljajo močne nevihte in se je ozračje občutno ohladilo, bo namreč kratkotrajno doseglo tudi naše kraje. Preobrat bo zaradi sedanjih vročih temperatur izrazit. Temperatura se bo v slabih 24 urah spustila za več kot 10 stopinj Celzija. Med preobratom se bodo pojavljale plohe in nevihte, ki bodo ponekod lahko močne. Niso izključena tudi krajevna neurja. Poslabšanje bo, kot kaže, najbolj izrazito v Karnijskih Alpah ter deloma v Julijcih in v osrednjih nižinskih predelih, manj občutno pa ob morju. V nedeljo se bo vremenska slika spet umirila, prevladovalo bo sončno vreme ob prijetnih temperaturah. Ponekod bodo predvsem v popoldanskih urah lahko nastale posamezne plohe ali nevihte. V prihodnjem tednu se bo, kot kaže, znova okrepil anticiklon, ki nam bo prinesel povečini sončno in postopno bolj vroče vreme. Na sliki: Vremenska fronta se je včeraj premikala preko srednjeevropskih držav. Darko Bradassi ČEDAD - Še o srečanju v okviru Mittelfesta Nikakršne milijarde Evrope ne bi mogle rešiti nekdanje Jugoslavije Jože Šušmelj Gianni De Michelis ČEDAD - V ospredju ponedeljkovega srečanja »Od padca Berlinskega zidu do nove Evrope«, ki je uvedlo ciklus okroglih miz »Prove d'Europa - Poskusi Evrope« letošnje izvedbe Mit-telfesta, je bil tudi razpad bivše Jugoslavije in krvave vojne, ki so mu sledile. O tej temi so govorili zlasti bivši italijanski zunanji minister Gianni De Michelis (italijansko zunanjo politiko je vodil prav v obdobju, ko sta Slovenija in Hrvaška proglasili svojo neodvisnost), sedanji generalni tajnik Izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude Pietro Ercole Ago in dolgoletni generalni konzul Slovenije v Trstu Jože Šušmelj, ki pa se v marsičem niso strinjali. Italija se je na začetku devetdesetih let potegovala za združeno Jugoslavijo in je to storila tudi na vrhu v Umagu, kot se je spomnil tudi Ago. Takrat je skušala prepričati nasprotujoče si strani, naj odstopijo od svojih načrtov. »Miloševičevi pritiski na eni strani in odločna zahteva Slovenije po neodvisnosti pa so preprečili kompromisno rešitev tega vprašanja.« Evropa takrat ni znala rešiti problema Jugoslavije, še dodatno pa so zadevo po Agovem mnenju zakomplicirale ZDA, ki so kar naenkrat odrekle svojo podporo Beogradu, zaradi česar je propadel dogovor, s katerim bi mogoče lahko preprečili krvavo vojno v Bosni. Sicer so potem prav Američani dosegli dokončni dogovor, ki je pomenil konec vojne. Na Balkanu pa še danes niso našli ustrezne rešitve za vsa vprašanja, proglašena neodvisnost Kosova namreč še vedno buri duhove in ostaja za Srednjeevropsko pobudo neke vrste »črna luknja«. Italijanski politik je še vedno prepričan, da Evropi razpad Jugoslavije ni koristil. Ko je Italija sklenila štiristranski dogovor z Madžarsko, Avstrijo in Jugoslavijo, je De Michelis mislil, da se bo prav v slednja najhitreje vključila v takratno Evropsko skupnost. To se ni zgodilo takrat in še se vedno ni, kar je za vse velik neuspeh. Bivši zu- Pietro Ercole Ago nanji minister je povedal, da nosi tudi Evropa v veliki meri odgovornost za dogodke na Balkanu. »Če bi Evropska skupnost takrat finančno podprla Markovičevo vlado, bi se lahko razpadu Jugoslavije izognili, večina evropskih liderjev pa je temu predlogu nasprotovala.« De Michelis je poudaril, da je še danes po celem svetu glavni problem, kako doseči sožitje različnih narodov in ljudi različnih veroizpovedi. Pot, ki so jo izbrale bivše jugoslovanske republike gotovo ni prava, izkušeni italijanski politik pa je izrazil tudi svoje neodobravanje nad slovensko blokado hrvaških pogajanj z EU. »Presenečen sem, da predstavlja problem majhen del ozemlja, ki bo po vstopu Hrvaške v EU itak del skupnega evropskega prostora.« De Michelisu je takoj odgovoril Šušmelj, ki je dejal, da pri tem ne gre za košček zemlje, temveč za prost dostop na odprto morje, to je za mednarodno pravico, ki jo je Slovenija uživala že v prejšnji skupni državi. Po drugi strani pa je tudi Italija dolgo časa blokirala slovenska pogajanja z EU, in to zaradi pravzaprav že rešenega vprašanja vračanja nepremičnin italijanskim ezulom. Glede Jugoslavije je dolgoletni slovenski generalni konzul povedal, da je bil glavni razlog za njen razpad prihod na oblast Miloševiča in njegove centralistične politike, ki je skušala odvzeti suverenost posameznim republikam. Slovenija in Hrvaška sta pravzaprav že po vojni želeli svojo samostojno državo, poleg tega pa je bila Jugoslavija s kulturnega vidika dokaj nepovezana. Šušmelj je tudi poudaril, da »nobene milijarde Evrope ne bi rešile Jugoslavije, saj je bilo že prepozno, saj so se povsod že močno uveljavili nacionalizmi«. Manj negativnih posledic pa bi mogoče bilo, če bi Evropa skušala doseči spoštovanje jugoslovanske ustave iz leta 1974, v kateri je pisalo, da se posamezne republike svobodno odločajo za skupno državo in lahko iz nje kadarkoli izstopijo. (T.G.) PRIMER MUŽENIČ - Mnenje strokovnjaka M. Cerarja »Vodstvo RTV Slovenija krši ustavne pravice novinarja« LJUBLJANA - Pravni strokovnjak Miro Cerar v mnenju, ki ga je na njeno prošnjo posredoval novinarki RTV Slovenija Mir jam Muženič, ugotavlja, da če novinar na listi politične stranke kandidira za evropskega poslanca, to samo po sebi nikakor ne sme biti razlog, da se pravno in dejansko poslabša njegov poklicni in delovnopravni položaj. V nasprotnem primeru bi bili namreč ogroženi temeljni človekovi pravici, tj. enaka in svobodna volilna pravica ter svoboda (političnega) združevanja, opozarja Cerar v načelnem mnenju. Po njegovem torej z ustavnopravnega vidika vodstvo medija krši ustavne pravice novinarja, če mu zgolj zaradi kandidature na politično funkcijo prepove ali omeji nadaljnje opravljanje njegovega dotedanjega dela ali poklica. Če novinar na listi politične stranke kandidira na volitvah za poslanca Evropskega parlamenta, je njegovo kandidaturo treba obravnavati povsem enako kot kandidaturo vsakega drugega kandidata. Iz pravic drugih subjektov ter iz ustave ne izhaja nobena omejitev volilne pravice ali svobode političnega združevanja, zaradi katere bi lahko delodajalec kandidaturo na volitvah štel za razlog, da se novinarju ali drugemu (javnemu) delavcu kakor koli omeji njegovo nadaljnje opravljanje poklica in dela, navaja Cerar. Treba se je zavedati, dodaja, da je v državi veliko poklicev in delovnih mest, kjer deklarirana politična pripadnost morebiti ni v vseh pogledih zaželena. Toda dokler konkretni delavec, kljub svoji politični pripadnosti, kakovostno in v drugih pogledih korektno opravlja svoje delo, navedena pripadnost ne sme biti razlog za kakršnokoli diskriminacijo. To po njegovih besedah velja tudi za novinarsko delo, pri čemer je v primeru, ko novinar poroča o političnih in drugih s politiko tesneje povezanih temah, pomembno tudi, «da pri svojem celotnem delu ne daje vtisa oz. videza politične pristranskosti». O vsem tem pa delodajalec «ne sme vnaprej postavljati nekih pravnih ali dejanskih domnev, pač pa lahko šele v primeru, ko je objektivno razvidno, da novinar pri samem delu deluje politično pristransko (tj.nepro-fesionalno), sprejme omejitvene oz. druge ustrezne delovnopravne ukrepe zoper novi-narja». Cerar ob koncu mnenja dodaja, da v tem pogledu v Sloveniji še nimamo razvite in ustaljene ustavnopravne prakse, zato je razumljivo, da prihaja tudi do takšnih nesporazumov, kot se je zgodil v primeru Muže-ničeve. Muženičeva je, kot je znano, na volitvah v Evropski parlament kandidirala na listi LDS. Vodstvo RTVS je ocenilo, da kot kandidatka na volitvah ne more nadaljevati dela v informativnem programu. Po navedbah RTVS, ji je zato predlagalo, da bi svoje novinarsko delo nadaljevala v kakšnem drugem programu javnega zavoda. (STA) / ITALIJA Četrtek, 16. julija 2009 5 JAVNA VARNOST - Državni poglavar pisal premieru in pristojnima ministroma Napolitano razglasil zakon, vendar z zadržki Demokratska stranka osvaja pomisleke - Di Pietro: Predsednik bi moral zakon zavrniti JAVNE FINANCE Pokojninska reforma in ■ v • v v« — »davčni sat« RIM - Vlada je včeraj odobrila dokument o gospodarskem in finančnem načrtovanju (DPEF) za obdobje 2010-2014. Dokument predvideva, da se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 5,2 odstotka BDP, leta 2010 naj bi zraslo za 0,5 odstotka, v obdobju od 2011 do 2013 pa za 2 odstotka BDP na leto. Javni primanjkljaj bo letos predvidoma znašal 5,3 odstotka, v naslednjih letih pa naj bi postopoma padel, tako da bi leta 2012 dosegel 2,9 odstotka. Javni dolg bo po oceni vlade letos dosegel 115,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa celo 118 odstotka, nakar naj bi se postopoma nižal. Če je javni dolg visok, pa je zasebna zadolženost k sreči sorazmerno nizka, tako da bo letos »agregirani dolg« dosegel 221 odstotka BDP, kar je znatno pod povprečjem v EU, ki znaša 246,7 odstotka BDP. Predsednik vlade Silvio Berlusconi in gospodarski minister Giu-lio Tremonti sta na tiskovni konferenci po seji vlade poudarila, da so italijanske javne finance tudi po oceni EU in specializiranih mednarodnih organizacij sorazmerno solidne. Medtem se je včeraj razvede-lo, da vlada v okviru finančnega manevra predvideva tudi reformo pokojnin in uvedbo t.i. »davčnega ščita« za vrnitev kapitalov iz tujine oz. iz davčnih oaz. Kot določajo amandmaji k vladnemu odloku proti krizi, se bodo javne uslužbenke od leta 2010 smele upokojiti pri 61. letu starosti, od leta 2018 pa pri 65. letu starosti. Vlada sploh predvideva prilagoditev pokojninskega sistema vse daljši življenjski dobi. Kar zadeva davčni ščit, pa amandmaji k vladnemu odloku določajo uvedbo izrednega 5-odstot-nega davka na kapitale, ki bi se vrnili iz tujine oz. iz držav zunaj EU. Šlo bi dejansko za davčni odpust, kar je že vzbudilo ostre kritike v opozicijskih in sindikalnih krogih. Predsednik države Giorgio Napolitano ANSA SODSTVO - Višji sodni svet Šesta komisija negativno o reformi ministra Alfana f RIM - Šesta komisija Višjega sodnega sveta, ki je pristojna za obravnavanje vprašanja reforme sodstva in upravljanja le-tega, je soglasno negativno ocenila zakonski predlog pravosodnega ministra Angelina Alfana o reformi kazenskega procesa, o katerem trenutno poteka razprava v senatu. Predlog, menijo člani komisije, krši vsaj štiri ustavna načela in utegne imeti uničujoč učinek na potek preiskav. Člani šeste komisije Višjega sodnega sveta (v enem slučaju je ločeno mnenje podal le predstavnik struje Neodvisnega sodstva Antonio Patron) so si edini v zaskrbljenosti glede nekaterih točk zakonskega predloga. V prvi vrsti jih skrbi usoda obveznega kazenskega ukrepanja, tudi zaradi predloga o podelitvi širše avtonomije sodni policiji pri iskanju in pridobivanju novic o kaznivih dejanjih, kar utegne ošibiti vlogo tožilstva pri preiskavah in privesti sodno policijo, za katero je trenutno pristojno prav tožilstvo, pod nadzor izvršne oblasti. Med ostalimi ustavni- mi načeli, ki naj bi jih Alfanov odlok kršil, sta še načelo naravnega sodnika in načelo primernega časa trajanja procesov. Vendar, menijo člani komisije, je že bistvo zakonskega predloga v nasprotju z ustavo, ki javnim tožilcem podeljuje vlogo porokov zakonitosti kazenskega ukrepanja ter pravic preiskovanih in obtoženih oseb. Osemnajst strani dolgo mnenje je komisija sprejela po hitrem postopku, Višji sodni svet pa bi lahko o njem prav tako po hitrem postopku razpravljal že danes na plenarni seji. PRISELJENCI - Minister Ronchi »osupel« UNHCR kritiziral Italijo zaradi ravnanja z begunci ŽENEVA - Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je na italijansko vlado naslovil pismo, v katerem jo prosi za pojasnila glede »zaskrbljujočih« obtožb, da naj bi bili nezakoniti priseljenci, ki so jih na morju prestregle italijanske oblasti, žrtve slabega ravnanja. Italija je obtožbe med drugim že označila za žaljive. Italijanske oblasti so 1. julija v bližini italijanskega otoka Lampedusa pre-stregle čoln z 82 nezakonitimi priseljenci, večinoma iz Eritreje. Priseljence so premestili na libijsko ladjo in nato poslali v Libijo, so dejali na UNHCR. Po oceni razmer v Eritreji in srečanju z ljudmi, ki so imeli stik z italijanskimi oblastmi, je bilo jasno, da so nekateri v skupini potrebovali mednarodno zaščito, je v Ženevi poudaril tiskovni predstavnik UNHCR Ron Redmond. Poleg tega naj naj bi se nekateri pripadniki italijanske mornarice pri premeščanju potnikov na libijsko ladjo posluževali sile, pri čemer je bilo šest ljudi ranjenih. Vseh 12 ur, kolikor je trajala plovba, naj jim tudi ne bi dali nobene hrane. Prav zaradi res- nosti teh obtožb se je UNHCR odločil pojasnila poiskati pri italijanski vladi, je še dejal Redmond. Minister za evropske zadeve Andrea Ronchi je že dejal, da je pismo UNH-CR prebral z osuplostjo, UNHCR pa bi bilo po njegovih besedah moralo biti sram zaradi »prenagljenih, napačnih, dema-goških, žaljivih in odvratnih« obtožb. Te žalijo italijanske oborožene sile, »ki v svetu vsak dan izkazujejo svojo moralnost, sočutje, sposobnosti in žrtve,« je dejal Ronchi. Kot najbolj presenetljivo je označil to, da je UNHCR objavil sporočilo, ne da bi pričanja priseljencev pred tem preveril pri italijanskih oblasteh. UNHCR bi se moral opravičiti Italiji, je še dejal Ronc-hi. Redmond je sicer ostro kritiko glede ravnanja s priseljenci namenil tudi Grčiji. UNHCR skrbi povzroča predvsem usoda ljudi po nedavnem porušenju nezakonitega taborišča priseljencev v mestu Patras. Veliko ljudi, ki je tam prebivalo, je sedaj brez strehe nad glavo, je dejal Redmond. ABRUCI Berlusconi na počitnicah v L'Aquili RIM - Premier Silvio Berlusconi je pred dnevi sporočil, da namerava letošnje poletne počitnice preživeti v osrednji Italiji -na območju, ki ga je aprila opu-stošil uničujoč potres. Tam - natančneje v mestu LAquila - je Berlusconi sicer minuli teden tudi gostil vrh skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G8). Potem ko se je v petek poslovil od svojih kolegov iz skupine G8, je Berlusconi branil svojo odločitev, da vrh, ki bi naj po prvih načrtih potekal na Sardiniji, prestavi v to mesto, obenem pa napovedal, da bo sam tam preživel avgust. »Poiskal bom hišo, kjer bom lahko živel avgusta, da si bom sam ogledal, kako napredujejo obnovitvena dela,« je povedal novinarjem. Več deset tisoč ljudi, ki so v potresu izgubili domove, sicer še vedno prebiva v šotoriščih ali pri prijateljih in sorodnikih. Pravila za ureditev položaja negovalk RIM - Italijanska vlada je v zakonski odlok proti gospodarski krizi uvrstila popravek, ki določa pravila za uskladitev položaja negovalk in hišnih pomočnic z zakonom. Kdor bo oblastem posredoval lažne izjave z namenom, da bi uredil položaj negovalke, tvega od enega do šest let zaporne kazni. Z besedilom zakonskega odloka se ukvarja poslanska komisija za proračun in finance. V Strasbourgu poenotili plače, Mastelli ne gre STRASBOURG - »290 evrov za dnevnico? To je res sramotno. Saj ti sploh ne vedo za plače italijanskih parlamentarcev.« Tako je evropski poslanec Clemente Mastella razkačeno ocenil poenotenje plač v Evrospkem parlamentu v Strasbourgu. Do letos so plače namreč izračunavali na podlagi honorarjev, ki jih parlamentarci prejemajo v posameznih državah; sedaj pa je vsem dodeljena enaka vsota, to je 7.666,31 evra bruto oziroma 5.700 neto mesečno, pa še pokojnino ob koncu petletnega mandata gre k temu dodati. Italijanski poslanci so doslej »plavali v denarju« in se na novosti posledično težko privajajo, medtem ko se jih Litovci, Bolgari in res mnogi drugi kratko malo veselijo. Ne splavu kot sredstvu za načrtovanje rojstev RIM - Poslanska zbornica je včeraj z glasovi desnosredinske večine in stranke UDC sprejela resolucijo o mednarodnem moratoriju proti splavu kot sredstvu za omejevanje rojstev, za katero je dal pobudo predsednik UDC Rocco Buttiglione. Sprejeti dokument obvezuje italijansko vlado k podpiranju resolucije Združenih narodov, ki naj bi obsojala uporabo splava kot sredstva za demografsko načrtovanje in jamčila pravico žensk, da jih nihče ne prisili k splavu ali jih k temu nagovarja. Demokratska stranka in Italija vrednot sta se vzdržali z izjemo Paole Binetti in drugih pripadnikov t.i. struje teodem v DS, ki so resolucijo podprli. EVRO 1,4089 $ +0,70 RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj razglasil zakon o javni varnosti, ki ga je parlament odobril minulega 2. julija, hkrati pa je v pismu predsedniku vlade ter pristojnima ministroma za pravosodje in notranje zadeve izrazil »dvome in zaskrbljenost« glede narave zakonskega ukrepa. Predsednik ugotavlja, da se je zakonsko besedilo, ki med drugim uvaja možnost ustanavljanja obhodnih straž in opredeljuje ilegalno priseljevanje za kaznivo dejanje, med obravnavo v parlamentu pomembno razširil, tako da obsega »raznorodne norme, mnoge od katerih ne spoštujejo načel organskosti in sistematično-sti«. Nekatera določila se po predsednikovi oceni »slabo usklajujejo s splošnimi načeli veljavnega kazenskega sistema«. Zaradi vsega tega državni poglavar poziva predsednika vlade in pristojna ministra, naj sprejmejo primerne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki jih v pismu podrobneje navaja. Pravosodni minister Angelino Alfano je dejal, da bo skupno s kolegom Robertom Maronijem predsednikovo pismo pazljivo prebral in, če bo potrebno, v skladu z njim tudi ukrepal. Sicer pa je podčrtal, da je predsednik zakon vendarle razglasil, kar pomeni, da mu v temelju ne nasprotuje. Predstavnika Demokratske stranke Marco Minniti in Lan-franco Tenaglia sta podprla pripombe državnega poglavarja in se zavzela za to, da bi jih vlada upoštevala. Vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro pa je menil, da bi moral predsednik zakon zavrniti. »Izražati dvome v zakon, potem ko ga razglasiš -to so, žal, le prazne marnje,« je dejal. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 15.7. 14.7. ameriški dolar 1,4089 1,3991 japonski jen 131,57 130,34 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,6250 44,9035 685150 9,5599 45,1890 68,5070 ll lUMjIVa l upila danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4453 0 85760 UOjJU/U 7,4458 0,85755 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,9746 90190 10,9725 9,0355 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,900 15179 26,014 15159 jviv.aiji\i Malih. estonska krona TAnnt 15,6466 273,25 15,6466 275,79 1 1 laOŽ r\ ^ ČRNOMELJ KA 22/33 ZAGREB 19/31 ¿Si ^NAPOVED ZA DANES Vroče bo na celotnem deželnem območju. Vreme bo jasno do rahlo oblačno. Od popoldneva se bo v hribih lahko pojavila kakšna vročinska nevihta. Večinoma sončno bo, le v osrednji Sloveniji bo občasno več oblačnosti. V popoldanskem času lahko v gorskem svetu in osrednji Sloveniji nastanejo posamezne nevihte. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. TOLMEČ O 23/30 VIDEM O 24/31 O PORDENON 25/30 O GRADEC 20/32 TRBIŽ O 14/30 o 14/29 KRANJSKA G. ČEDAD O 25/30 CELOVEC O 17/31 o¿a TRŽIČ 17/32 o KRANJ o 15/29 S. GRADEC CELJE 16/32 O M. SOBOTA MARIBOR ° 18/31" 017/30, PTUJ O K UUBLJANA GORICA N. GORICA 18/32 N. MESTO 18/32 27/31 ____ 20/33 SOnS7T/2iNA - ° ^ KOČEVJE TRST O J X clib S! O 21/34^/T-N - O PORTOROŽ O V ČRNOMELJ 20/32 REKA 22/33 OPATIJA ZAGREB 19/31 PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI V petek bo sprva še lepo vreme in še toplo, popoldne se bodo v Karnji pojavljale prve nevihte, ki se bodo proti večeru lahko širile proti nižinam. V soboto bo precej hladneje z nevihtami. V petek bo sončno in vroče, ponekod bo znova pihal jugo-zahodnik. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno s padavinami, deloma plohami in nevihtami. Hladneje bo. ZVEZDNIK - V soboto v Hamburgu Robert Redford se je vnovič poročil PALESTINA Izprijanje z zvečilkami GAZA - Palestinsko gibanje Hamas sumi izraelske obveščevalne službe, da prebivalce Gaze oskrbujejo z žvečilkami, ki povečujejo spolno slo. Na ta način naj bi skušal Izrael pokvariti mlado generacijo v Gazi. Hamas je na območju Gaze odkril dva tipa seksualnih stimulansov, ki so jih na območje prinesli preko mejnih prehodov z Izraelom, nato pa so jih razdeljevali mladim. Prvi naj bi bil v obliki žvečilke, drugi pa kapljic. Gibanje je po besedah tiskovnega predstavnika Islama Šahvana tudi že aretiralo nekaj Palestincev, ki so pomagali pri dostavi spornih artiklov v Gazo, in ugotovilo, da so povezani s sionističnimi obveščevalnimi službami. Celotna zgodba je izbruhnila, ko se je nek Palestinec javno pritožil, ker naj bi njegova hčerka po žvečenju izkusila "sumljive stranske učinke". Izraelska vojska obtožb ni želela uradno komentirati, jih je pa nek vir označil za "absurdne". (STA) HAMBURG - Ameriški igralec in veliki ljubljenec občinstva Robert Redford (72) se je v Hamburgu poročil s svojo dolgoletno spremljevalko, slikarko Sibylle Szaggars (51). Kot pisanje nemškega časnika Hamburger Abendblatt povzema nemška tiskovna agencija dpa, se je par v družbi 30 svatov poročil v soboto. Igralec, režiser, producent in v zadnjem času vse bolj goreč okoljevarstvenik Redford in v Hamburgu rojena Szaggarjeva sta par od leta 1996. Za oba je to drugi zakon, Redford je bil z Lolo Van Wagenen poročen 27 let. Redford in Szaggarsova največ časa preživita na posestvih v Utahu in Kaliforniji. Par po poročanju časnika Hamburger Abendblatt načrtuje še eno poročno slovesnost, ki bo septembra v Mehiki. (STA) ZDA - Širi pa se uživanje mamil Vse manj ljudi vinjenih za volan NEW YORK - Ameriška nacionalna uprava za varnost na avtocestah je sporočila, da je na ameriških cestah vse manj voznikov pod vplivom alkohola, obenem pa veliko tistih, ki so pod vplivom različnih mamil. Po podatkih raziskave omenjene uprave je imelo v ZDA leta 2007 le 2,2 odstotka voznikov v krvi več alkohola, kot je dovoljeno v vseh 50 zveznih državah in prestolnici Washington. Prva takšna raziskava je bila opravljena leta 1973 in je odkrila 7,5 odstotka voznikov s preveč alkohola v krvi. Alkohol je na ameriških cestah leta 2007 sicer zahteval življenja okoli 13.000 ljudi. Raziskava iz leta 2007 je prvič doslej ugotavljala tudi, ali vozniki uživajo mamila, in ugotovila, da je takšnih kar 16,3 odstotka, vendar le čez konec tedna in ponoči. Najpogosteje je v uporabi marihuana, ki jo je uživalo 8,6 odstotka voznikov, kokain 3,9 odstotka in prav toliko razna zdravila na recepte. Anketa, ki je zajela 11.000 ljudi, je bila prostovoljna in anonimna in večina udeležencev je pristala na alkoteste. Prav zaradi tega naj bi bila njena statistična vrednost nekoliko sporna. Zagotovo pa raziskava odraža trend v ameriški družbi. ŽIVALI - Raziskava britanske znanstvenice Mačke za dosego ciljev prilagodijo svoje predenje LONDON - Mačke so razvile subtilno tehniko predenja, ki igra na psihologijo njihovega gospodarja, tako da jim pomaga od njega doseči to, kar želijo, ugotavlja v torek objavljena britanska raziskava. Ko nekaj hočejo, ponavadi hrano, mačke svojemu predenju ponavadi dodajo višji zvok, ki spominja na mijavkanje ali klic na pomoč. To "predenje moledovanja" pri človeku sproži starševski nagon, ki mački pogosto omogoči, da doseže svoj cilj, ne da bi vzneje-voljila svojega gospodarja z običajnim mijavkanjem, ugotavlja raziskava. Avtorica raziskave Karen McComb z univerze v Sussexu je pojasnila, da je idejo zanjo dobila, ker jo je njen maček Pepo zjutraj redno zbujal, ker je želel hrano. "Spraševala sem se, zakaj je to pre-denje tako neprijetno in se mu je tako težko upreti," je dejala in dodala, da se je po pogovorih z drugimi lastniki mačk zavedla, da se tudi ostale mačke obnašajo podobno. McCombova je nato testirala človeški odziv na dva tipa pre-denja - tistega, ki izraža čisto zadovoljstvo, in tistega, ki "moleduje" za hrano ali pozornost. Ko so ljudje poslušali obe vrsti predenja, so celo tisti, ki nimajo nikakršnih izkušenj z mačkami, ocenili, da je "predenje moledovanja" bolj vsiljivo in manj prijetno, je dejala avtorica študije, izsledki katere so objavljeni v reviji Current Biology. Kot še ugotavlja raziskava, ta posebna zvijača pri predenje deluje le pri mačkah, ki živijo same z gospodarjem. Tiste, ki živijo v družinah, se namreč morajo zateči k povsem običajnemu glasnemu mi-javkanju, če želijo, da so njihove želje uslišane. (STA)