PRI Mr
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
DNEVNIK
Leto XXIX. Št. 207 (8609)
TRST, sreda, 5. septembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov prt mc PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tL. *mi «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TUDI MINISTRSTVO Zfl ZDRAVSTVO PREPOVEDALO NABIRANJE IH PRODAJO ŠKOLJK VSEH VRST
Se dva mrtva v Bariju in Neaplju zaradi kolere Primeri bolezni tudi v Cagliariju in v Firencah
V Neaplju so po poročilih zdravstvenih oblasti cepili že 80 odst. prebivalstva - Ženska, ki je zbolela za kolero v Firencah, je komaj prispela iz Neaplja - Še milijon doz cepiva iz Velike Britanije
NEAPELJ, 4. — Kolera je danes povzročila še dva mrtva in sicer enega v Neaplju, drugega pa v Bariju. Število mrtvih zaradi kole-te v Neaplju se je tako povzpelo na 10, od katerih je osem umrlo v bolnišnici «Cotugno».
Poročajo medtem o primeru ko-
lere v Cagliariju, kjer je zbolel neki ribič, ter v Firencah kjer je zbolela 50-letna ženska ,ki se je Pravkar vrnila iz Neaplja, kjer je zaužila surove školjke.
Danes Je v Bari prispel minister za zdravstvo Gui, ki je prisostvoval >eji na sedežu dežele Kampanije, med katero so proučili položaj, ki je nastal spričo sedanje epidemije kolere v pokrajinah Barija in Neaplja .Na zahtevo komunističnih poslancev so danes sporočili, da se bo komisija za zdravstvo pri poslanski zbornici sestala 13. septembra.
Minister za zdravstvo Gui je v okviru ukrepov za boj proti epidemiji kolere izdal ukaz, s katerim je prepovedal prodajo, uvoz, prevoz in nabiranje školjk vseh vrst. Prepoved velja za vse italijansko ozemlje in v bistvu potrjuje ukrepe, ki so jih sprejele razne krajevne oblasti že pred dnevi.
V Bariju je trenutno v obeh bol-
nišnicah, ki razpolagata z oddelki za kužne bolezni, skupno skoraj 200 bolnikov. Le pri četrtini bolnikov so z gotovostjo dokazali prisotnost bakcilov kolere. Deželno odborni-štvo za zdravstvo dežele Apulije je odredile cepljenje vseh uslužbencev številnih podjetij industrijske cone. Po predvidevanjih odbor-ništva naj hi cepili skupno kakih 15 tisoč oseb. Odložili so tekmo Foggia - Juventus, veljavno za italijanski pokal. Bali so se namreč navala navijačev iz Barija, ki bi utegnili razširiti bolezen.
Kljub smrti še ene osebe so neapeljske oblasti dokaj optimistične. Število oseb, ki jih prepeljejo vsak dan v bolnišnico «Cotugno». se manjša: 30. avgusta so dosegli višek, ko so sprejeli v bolnišnico v enem samem dnevu 89 oseb, danes pa je to število padlo na 46. Tudi odstotek oseb, za katere so ugotovili, da so bolne za' kolero se manjša. Skupno so sprejeli do se-
daj 426 oseb, od katerih je osem < prav gotovo bo šla v desetine mi- I Bližnjega vzhoda ugotovil, da vlada
n a LL X a -J I II in	Mnlt.nnln Xlrnrl/\ Ua/1/\ IlCnlzO. * mn 4l’p4otV> IVlflm/š lil CnloČnO 9fll	ISA
umrlo, štirideset pa so jih že odslovili, tako da je sedaj v bolnišnici 378 bolnikov. Računajo, da so v Neaplju in v njegovi pokrajini do sedaj razdelili približno 2 milijona doz seruma proti koleri. V samem mestu so že cepili približno 80 odst. prebivalcev. Položaj je bistveno slabši v predmestjih, kjer so še vedno velike vrste pred ambulantami, kjer cepijo. To razlagajo z dejstvom, da prihaja mnogo ljudi iz bližnjih vasi in mestec v predmestja Neaplja, da bi se cepili. Ostaja še vedno izredno pereč problem mestne čistoče. V Neaplju je kakih 1.200 smetarjev, ki so sedaj vsi na delu. število je odločno premajhno, kot ugotavlja odbornik za mestno čistočo pri neapeljski občini. Upajo, da bodo v teku tega meseca lahko nastavili nadaljnjih 400 smetarjev in da se bo položaj bistveno izboljšal.
Na posebni seji so gospodarski predstavniki Kampanije razpravljali o posledicah, ki jih bo imela epidemija kolere na kampanijsko gospodarstvo. Škoda bo neprecenljiva.
....................m...........................
SESTANEK PRI RUMORJU 0 DEŽELNI POLITIKI ECS
ITALIJANSKI JUG NAJBOLJ ZAOSTALO PODROČJE GOSPODARSKE SKUPNOSTI
V Bruslju bodo kmalu ustanovili posebni sklad za pomoč nerazvitim področjem
RIM, 4. — Pri predsedniku vlade Rumorju je bil danes sestanek ministrskega sveta za uskladitev mednarodnih pobud gospodarske politike. Sestanka so se udeležili, poleg predsednika Rumorja, zunanji minister Moro, proračunski minister Giolitti, zakladni minister La Malfa, finančni minister Colombo, kmetijski minister Ferrari Aggradi, minister za zunanjo trgovino Matteottl, minister za industrijo De Mita, minister za državne udeležbe Gullolti, minister za Jug Donat Cattin •n minister za delo Bertoldi. Navzoč je bil tudi guverner »Banca
d'ltalia» Carli.	,	______
Odbor je obravnaval vprašanje
deželne politike Evropske gospodar-
ic
I
DANES
Iz Barija in Neaplja so sporočili o drugih dveh smrtnih primerih med bolniki, ki so zboleli za kolero. Bolezen se je pojavila tudi v Firencah in Cagliariju, čeprav gre za osamljene primere, ki ne povzročajo zaskrbljenosti. Oblasti v Cagliariju in Firencah so takoj sprožile vrsto ukrepov, da bi preprečile morebitno širjenje infekcije.
V palači narodov v Alžiru, kjer so včeraj zaključili zasedanje zunanji ministri, se bo danes Načela četrta konferenca neuvrščenih držav na vrhu, katere se udeležuje veliko število državnih 9lavarjev in predsednikov vlad. Pripravljalna komisija konference in zunanji ministri so izdelali obširen dnevni red konference.
Politiino življenje na Tržaškem i® včeraj razgibala novica o hudi krizi v devinsko - nabrežinskem svetu, do katere je prišlo na sinočnji seji devinsko - nabrežin-skega sveta zaradi nesoglasja v v®činski koaliciji v zvezi z izvo-litvijo občinske gradbene komisije. Demokristjani v občinskem svetu očitno niso soglašali, da bi bil v komisijo izvoljen komunistični predstavnik in so zato zahte-vali odložitev seje. Ker so bili na 9lasovanju o tej zahtevi preglasovani, so iz protesta zapustili Sejno dvorano, na kar je župan sejo zaključil z ugotovitvijo, da je občinski odbor zašel v krizo.
Na fronti boja proti nevarnosti okuže.ija $ ko ero je bilo vieraj na Tržaškem in Goriškem cepljenih nekaj sto ljudi, v glavnem oseb, bi so zaradi svojega poklica najbolj izpostavljene nevarnosti o-buženja in pa oseb, ki morajo Potovati v države, ki zahtevajo »rumeno knjižico«. Sicer pa je Položaj v Trstu povsem normalen in ne povzroča nobenega zas-krbljenja, kar je ugotovil tudi »zdravstveni vrh«, ki ga je vče-raj sklical prefekt Di Lorenzo in katerega so se udeležili predstavniki vseh mestnih zdravstvenih in higienskih ustanov in organov.
Deželni svet je z včerajšnjo izvolitvijo dveh namestnikov odbornikov (demokristjana Giovan-nija Cociannija in socialdemokrate Bertolija) dobil svojo dokončno strukturo, kot jo je predvide-val programski sporazum in pa nedavno sprejeti zakon o reorganizaciji deželne uprave. Cocian-ni bo prevzel resor za javne pfB-voze in osebje deželne uprave, Dertoli pa resor za šport, rekre- I eeijo in vprašanja mladine.
ske skupnosti. To je za Italijo izredno važno, saj se je gospodarska skupnost lotila tudi reševanja zaostalih predelov v posameznih državah skupnosti. Na to vprašanje je prva opozorila Italija, ki ima svoje južne pokrajine v veliki gospodarski zaostalosti. Zato Italija pričakuje, da bo dobila v okviru razvojnega načrta gospodarske skupnosti za zaostala področja precejšnja sredstva, da pomaga svojemu Jugu.
Resnici na ljubo povedano je bila dosedanja politika do Juga vseh italijanskih vlad, ki so se zvrstile po vojni, mačehovska. Jug ni prijel niti tistega, kar bi moral dobiti na osnovi izglasovanih zakonov v parlamentu. Nova vlada pravi, da bo začela to vprašanje resno reševati.
Po sestanku je minister Colombo izjavil časnikarjem, da so proučili predvsem predloge gospodarske skupnosti v zvezi z deželno politiko. Povedal je tudi, da so v Bruslju ustanovili odbor za deželno politiko in da bo gospodarska skupnost kmalu ustanovila poseben sklad v okviru te politike. Na sestanku so ministri proučili vse podrobnosti o uveljavitvi predlogov gospodarske skupnosti.
Minister za Jug Donat Cattin pa je dejal, da se obravnavano vprašanje nanaša na deželno politiko, ki bi jo morala Evropa odločno izvajati v korist zapostavljenih področij. V sredini teh področij, je dejal minister, je italijanski Jug. Zato je menil, da mora italijanska vlada čimprej dati svoje predloge, da bo o vseh teh vprašanjih čimprej razpravljal ministrski svet gospodarske skupnosti. «0 vsem tem,» je dejal Donat Cattin, «sem se včeraj pogovarjal v Londonu, kjer sem se srečal z britanskim ministrom za industrijski razvoj.»
Po sestanku sta se pogovarjala s časnikarji tudi zakladni minister La Malfa m minister za delo Bertoldi. Njune izjave se niso nanašale na današnji sestanek. La Malfa je ponovno potrdil, da bo še ta teden predložil parlamentu uvodno obrazložitev državnega proračuna za leto 1974, Bertoldi pa je sporočil, da je danes izročil predsedniku vlade vse gradivo, ki se nanaša na predlog za povišanje najnižjih pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelne.
O današnjem sestanku pri predsedniku Rumorju je bilo objavljeno tudi uradno sporočilo vlade. V njem se v bistvu omenjajo vprašanja, ki so jih navedli ministri, hkrati pa je rečeno, da bo morala deželna politika Evropske gospodarske skupnosti predstavljati stalno skrb za postopno reševanje težav na nerazvitih področjih. Pri tem tudi vladno sporočilo pravi, da je najbolj nerazvito področje v EGS italijanski Jug.
prihodnjem 19. zasedanju držav članic NATO, ki bo od 10. do 14. septembra, govor o skorajšnjem obi» sku predsednika Nixona v Evropi, o Kissingerjevem predlogu za pre-osnovo atlantske ^veze ter o konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Za novo delovno pogodbo železničarjev
RIM, 4. — Na ministrstvu za preureditev državne uprave je bil danes sestanek med glavnimi tajniki CGIL, CISL in UIL, sindikalisti železničarjev in ministrom Gavo. Nadaljevali so z razpravo o novi delovni pogodbi. Zdi se, da se je nekaj zataknilo, saj so sindikalisti po sestanku izjavili, da se bodo v četrtek ponovno sestali. Sindikalisti so dejali, da bo prihodnji sestanek odločilen. Vlada se najbolj upira sprejeti zahtevo o povišanju plače za 40 tisoč lir mesečno za delavce in uradnike.
lijard. Največjo škodo bodo vsekakor utrpeli na gostinskem področju, zelo hudo pa je tudi vprašanje tistih, ki gojijo školjke, računajo namreč, da se s to dejavnostjo ukvarja samo v Neaplju in v neposredni okolici več tisoč družin. Obenem so ugotovili, da imata samo dve zadrugi v Neaplju dovoljenje za gojenje školjk. Gojišča ležijo v precejšnji oddaljenosti od obale, onstran valobrana, kjer je morje mnogo bolj čisto kot v pristanišču. Vsa druga gojišča školjk so protizakonita in jih bo treba čimprej odpraviti. Gre za vprašanje, ki se vleče že vrsto let, zaradi neučinkovitosti posegov in ukrepov zdravstvenih in drugih oblasti pa ga do sedaj še nikoli niso rešili. Ostaja vsekakor problem tisočev Neapeljčanov, katerim je prodaja školjk edini vir dohodkov.
V	svoji današnji izjavi pravi prof. De Ritis, ravnatelj univerzitetne klinike v Neaplju, da so gojišča ob neapeljski obali izredno nevarna za zdravje občanov, saj pridejo školjke v neposredni stik z iztrebki velikega dela mesta, ker se namreč mestna kanalizacija zliva prav v tisti del pristanišča.
Florentinske mestne oblasti so takoj sprožile vrsto ukrepov, kakor hitro so sporočili o primeru kolere v mestu. Poostrili so nadzorstvo nad vodovodom ter svetovali prebivalstvu, naj pije mineralno vodo. Takoj je stopila v veljavo prepoved prodaje školjk in drugih mehkužcev, obstoječe zaloge pa je treba nemudoma uničiti. Deželne oblasti so tudi pozvale župane naj zaprejo vse bazene in naj poostrijo nadzorstvo nad raznimi kampingi, še zlasti nad tistimi, kjer ni na razpolago dovolj vode. Lastniki barov in restavracij ter javnih lokalov sploh morajo še bolj kot doslej paziti na čistočo stranišč ter jih večkrat razkužiti. V Firencah je za sedaj kakih 10 tisoč doz cepiva, nadaljnjih 10 tisoč bo prispelo v mesto v prihodnjih urah, od ministrstva za zdravstvo pa so zahtevali še 100 tisoč doz.
V	zvezi s pomanjkanjem cepiva poroča ministrstvo za zdravstvo, da so v Veliki Britaniji naročili še en milijon doz serurtia, ki bo v prihodnjih urah prispelo z letalom italijanskega vojnega letalstva v Italijo.
Oblasti v Cagliariju, kjer je za kolero zbolel ribič Antonio Monni so zahtevale 100 tisoč doz cepiva proti koleri. Najprej bodo cepili uslužbence občinskega podjetja za mestno čistočo, mes-tne redarje ter tiste občinske uslužbence, ki so v neposrednom stiku z občinstvom.
RIM, 4. — Meddeželna posvetovalna komisija za načrtovanje bo imela jutri sestanek, ki ga bo vodil minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti. Proučili bodo vprašanja deželnih financ v zvezi z državnim proračunom za prihodnje leto, še posebno pa predvidene naložbe v kmetijstvu in za javna dela.
Waldheim zaključil obisk na Bližnjem vzhodu
AMAN, 4. — Generalni tajnik OZN Waldheim je po zaključku svojega o-biska v Jordaniji odpotoval v Alžir, kjer se bo jutri udeležil odprtja 4. konference neuvrščenih na vrhu.
Preden je odpotoval iz Amana je Waldheim dejal, da je med svojim enotedenskim potovanjem po državah
na tistem področju splošna želja po miru. Potovanje mu je tudi omogočilo, da je bolje razumel bistvo bliž-njevzhodne krize, kar je bil glavni cilj obiska. Generalni tajnik svetovne organizacije je dejal tudi, da je obiskal taborišča palestinskih beguncev v Jordaniji in da ga je njihov položaj izredno prizadel. Zasedanje generalne skupščine OZN, ki se bo začelo čez dva tedna mu bo nudilo priložnost za nadaljnje stike s predstavniki držav, ki jih je sedaj obiskal.
SULMONA, 4. — Tukajšnji pre-tor si je pridržal pravico odločiti o prizivu, ki ga je vložil zagovornik neke testeninske industrije, ki so jo kaznovali zaradi prekrška zakonskih odlokov proii draginji, o protiustavnosti vladnega zakonskega odloka o zamrznitvi cen. Odvetnik v svojem prizivu ugotavlja, da je vlada sprejela omenjeni zakonski odlok 24. julija popoldne, da pa je stopil v veljavo že z začetkom istega dneva.
Povratek bengalskih beguncev

emmi
Te dni je prispela v Dako prva skupina bengalskih beguncev, ki jih je Pakistan na posredovanje visokega komisariata OZN za begunce, spustil. Skupno bo prišlo v Bangla deš kakih pet tisoč beguncev iz Pakistana
........................niiiiiiiiniiiiiliiimMiiitiimiiiiiiiiHiliiimiiimiiiuitimtmiiiiiMimimfiiMiiitiimiiMimiimiiliiiiiiiiiMiiiiii mn miiiimiiiitin minil iimiiiiiiiiiiiuiiuiniiiiiiiiiniminiiiiiis
ZUNANJI MINISTRI PRIPRAVILI OBŠIREN DNEVNI RED
DANES ZAČETEK ČETRTE KONFERENCE NEUVRŠČENIH DRŽA V NA VRHU V ALŽIRU
Državni glavarji in predsedniki vlad bodo morali odločati tudi o sprejemu nekaj novih članic v skupnost neuvrščenih
V okviru stikov z drugimi voditelji neuvrščenih držav, ki so trenutno v Alžiru, se je predsednik Tito sestal
zambijskim predsednikom Kennethom Kauddo
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiniiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiimiiiiiiHiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiniiiiniiniinmiilmiitiiiiHHiiiiiiiinniiiimHmHninii«
PREDSEDNIK REPUBLIKE NA KONGRESU ITALIJANSKIH JURISTOV
Pravosodni minister Zagori za čimprejšnjo preureditev kazenske zakonodaje in sodstva
BRUSELJ.' 4. — Iz belgijskega 1 glavnega mesta poročajo, da bo na
PERUGIA, 4. — Predsednik republike Leone, ki je na obisku v Umbriji, se je danes udeležil slovesne otvoritve 12. vsedržavnega kongresa italijanskih juristov, ki zaseda pod naslovom: «Državljan, odvetnik in sodnik*. Na obisku v Umbriji spremljajo predsednika Le-oneja tudi nekateri ministri. V dvorani kongresa so Leoneja prisrčno sprejeli.
Ob odprtju zasedanja je imel govor pravosodni minister Zagari. Govoril je o položaju sodstva v Italiji, še posebno pa o zastareli italijanski zakonodaji, ki jo je treba obnoviti. Zagari je poudaril, da mora demokratična država uresni ne samo formalno, temveč tudi stvarno enakopravnost med državljani, da se mora spremeniti v pobudnika pravice in trdnega pravosodja, ustvariti dinamično pravosodje, ki bo predstavljalo važno obnovitveno silo italijanske družbe in zagotovilo državljanu dejansko uživanje vseh pravic in temu primerno stvarno udeležbo v političnem, socialnem in gospodarskem življe nju države.
Zagari je poudaril, da danes ni
dovolj samo izražati željo in voljo po reformi, temveč je treba tudi stopiti na pot reforme zakonikov. Minister je dejal, da so veliko delo, ki ga je opravil parlament o zakonskem osnutku glede pooblastila vladi, da izda zakonik o kazenskem postopku, skupno z obširno politično in znanstveno razpravo ter pritiskom javnosti, postavili pogoje za reformo zakonikov in da je treba to reformo v najkrajšem času sprejeti. Isto velja tudi za preureditev celotne kazenske zakonodaje. Zagari je opozoril, da bo treba opraviti še precej dela za pripravo reforme zakonika o civilni i postopku, o katerem teče v rLžavi obš;rna razprava predvsem v neposredno prizadetih krogih. Kljub temu je poudaril nujnost čimprejšnje reforme tudi tega področja italijanskega prava, da se nudi državljanom sodstvo, ki bo prožno delovalo, da ne bodo ljudje čakali na razsodbe po več let.
Ko je pravosodni minister govoril o vprašanju italijanskih jetniš-r.ic, je dejal, da je treba globoko poseči v reformo. Menil je, da je treba na novo in čimprej preure-
Predsednik Leone
diti celotni jetniški ustroj predvsem z novimi gradnjami. V tej zvezi je sporočil, da pripravlja zakonski odlok za pospešitev postop-
ka o izkoriščanju že nakazanega denarja.	> ■	■
Kongresiste je ' nato pozdravil predsednik republike Leone, ki je povzel najvažnejše misli pravosodnega ministra in naslovil na parlament goreč poziv, naj začne čimprej proučevati in naj čimprej reši vprašanja, ki jih je kongresu predočil pravosodni minister. Predsednik republike je še posebno izrazil zadovoljstvo, da je bil odobren zakon o delovnem pravu.
Tudi Leone je poudaril potrebo po čimprejšnji izgradnji novih jetniških prostorov, v katerih naj bi se začelo strogo izvajati ustavno načelo o prevzgoji obsojencev. Predsednik je dodal, da bo treba preučiti preureditev italijanskega pravosodja, tako da bo omogočena pravica obrambe vsakemu državljanu, v okviru uskladitve osebnega položaja zagovornika z novim razvojem njegove profesionalne dejavnosti. Glede sodnikov pa je pred sednik dejal, da jim je treba zagotoviti neodvisnost, hkrati pa. da je potrebno vnesti v pravosodje nove instrumente, ki bodo v skladu z na piedkom.
ALŽIR, 4. — Ministrski sestanek neuvrščenih držav, ki se je končal danes v Alžiru, je pokazal izrazito željo vseh udeležencev, da se o vseh vprašanjih, ki se tičejo neuvrščenih držav, doseže polno soglasje. To se vidi ne samo v skupnih stališčih neuvrščenih držav o vseh osnovnih mednarodnih vprašanjih, temveč tudi o vprašanjih, o katerih neuvrščene države nimajo pogostoma enakih stališč. To pomeni, da je že zagotovljen popoln uspeh četrte konference nevezanih na vrhu.
Sedaj se lahko z gotovostjo trdi, da so bile mnoge dileme, o katerih se je razpravljalo na sestanku zunanjih ministrov, uspešno razjasnjene, kar bo nedvomno olajšalo deto voditeljev držav in vlad. Zunanji ministri so se na svojem sestanku med drugim sporazumeli, da predložijo četrti konferenci na vrhu, da se za polnopravne nove člane skupnosti neuvrščenih sprejmejo Bangla deš, Peru, Argentina, Katar, Oman, Utan in Malta. Panama se bo udeležila četrte konference kot opazovalec, Švedska pa je povabljena na konferenco kot gost.
Zunanji ministri neuvrščenih držav so sinoči sprejeli predlog dnevnega reda četrte konference na vrhu, ki bo dan v potrditev voditeljem držav in vlad, ki se sestanejo jutri. Osnutek dnevnega reda je naslednji:
otvoritev konference: izvolitev u-radnih organov: sprejem dnevnega reda: poročilo predsednika tretje konference: priporočilo sestanka zunanjih ministrov; organizacija dela; splošna ocena sedanjega mednarodnega položaja in vloga neuvrščenih; proučevanje političnih vprašanj in koordinacija akcij neuvrščenih držav za kre-
pitev svetovnega miru in varnosti;
a)	napredek j>ri izboljšanju mednarodnih odnosov, napori za zmanjšanje mednarodne napetosti, demokratizacija mednarodnih odnosov in univerzalno izvajanje načela miroljubne koeksistenc|;
b)	skupni ukrepi Sfl napori v borbi proti napadalnosti, za odstranitev tuje okupacije in groženj neodvisnosti in varnosti neuvrščenih držav, vštevši vse oblike vmešavanja in podrejanja;
c)	krepitev ukrepov za borbo proti kolonializmu, tuji dominaciji, neokolonializmu, apartheidu, rasni diskriminaciji, in za zagotovitev učinkovite podpore narodnoosvobodilnim gibanjem;
d)	krepitev mednarodne varnosti, ustvarjanje področij miru in krepitev naporov za splošno in popolno razorožitev;
e)	ukrepi proti grožnjam suverenosti držav nad njihovimi naravnimi viri, vštevši posebno grožnje dejavnosti nadnacionalnih družb;
f)	koordinacija stališč v odnosu na bodočo konferenco o pomorskem pravu:
g)	ukrepi za pomoč narodom in državam žrtvam napadalnosti, kolonializma m tuje okupacije;
h)	k-epi te v vloge in učinkovitosti OZN;
i)	dosežki v koordinaciji in solidarnosti med neuvrščenimi državami in koord:nacija njihove akcije v OZN; proučevanje gospodarskih vprašanj in mednarodne akcije za pospeševanje gospodarskega in socialnega napredka neuvrščenih držav:
a)	stanje mednarodnih gospodarski odnosov in poslabšanje gospo darskega položaja držav v razvoju, obveznosti razvitega sveta v mednarodni akciji za razvoj:
b)	dveletni pregled izvajanja mednarodne strategije razvoja in potreb za nujno reševanje vprašanj, ki so nastala kot rezultat stalnega razvoja mednarodnih gospodarskih odnosov, vštevši posebno večstranska trgovinska pogajanja in reforme mednarodnega monetarnega sistema;
' c) nadaljevanje akcije na osnovi deklaracije iz Lusake o neuvrščenosti in gospodarskem napredku ter akcijskega programa iz Georges-tovvna o gospodarskem sodelovanju med neuvrščenimi državami;
d)	posebni ukrepi v korist najmanj razvitih držav, vštevši tudi tiste člane med nerazvitimi, ki nimajo izhoda na morje;
e)	ugodni napredek v regionalnem, medregionalnem in mednarodnem gospodarskem sodelovanju;
f)	napredek koordinacije akcije neuvrščenih držav v reševanju gospodarskih vprašanj v OZN in drugih mednarodnih telesih; ukrepi za napredek sodelovanja in koordinacije med neuvrščenimi državami, vštevši področje prosvete, kulture, znanosti, informacije in druge; bodoči sestanki neuvrščenih držav, vštevši datum in mesto prihodnjega sestanka na vrhu; razno.

NA VČERAJŠNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
Kriza v devinsko-nabrežinski občini Svetovalci KD zapustili sejno dvorano
Do preloma je prišlo pred glasovanjem za sestavo nove gradbene komisije ■ Kaže, da demokristjani nasprotujejo prisotnosti komunističnega predstavnika v komisiji
Na včerajšnji seji devinsko - na-brežinskega občinskega sveta je prišlo do hudega preloma v večinski koaliciji. Člani demokraščanske svetovalske skupine očitno niso bili pripravljeni na glasovanje za izvolitev članov občinske gradbene komisije in so, potem ko so ostali svetovalci zavrnili njihovo zahtevo za prekinitev seje, zapustili sejno dvorano. Pridružil se jim je socialdemokratski svetovalec.
Ko je župan dr. Legiša dal na
Odbor za proslavo bazoviških žrtev
sporoča, da bo dne
6. septembra ob 17. uri
ob 43. obletnici ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča,
POLAGANJE
VENCEV
v počastitev njihovega spomina na grob mučenikov na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu.
9. septembra ob 15. url
pa bo na mestu ustrelitve, pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici, kratka
SPOMINSKA
PROSLAVA
pred začetkom svečanosti odkritja novega spomenika padlim za svobodo.
diskusijo tietjo točko dnevnega reda, izvolitev članov nove gradbene komisije, se je najprej javil k besedi svetovalec Parentin (KD), ki je prosil za desetminutno prekinitev. Kljub negodovanjem svetovalca Markoviča (KPI), je župan na to privolil. Po prekinitvi je zopet spregovoril Parentin, ki je dejal, da Krščanska demokracija ni pripravljena na to razpravo in predlagal, naj bi to točko dnevnega reda prenesli na eno izmed prihodnjih sej. Temu predlogu je najprej o-stro nasprotoval posl. Škerk, ki je dejal, da skuša KD onemogočiti komunistom, da bi imeli svojega predstavnika v gradbeni komisiji. To vedenje je ocenil za nesramno in poudaril, da je KPI predlagala za svojega zastopnika v gradbeni
komisiji prof. Roberta Costo.
Tudi svetovalec Brezigar (SSL) je nasprotoval odložitvi te točke dnevnega reda. Dejal je, da gre za izredno sejo in bi morali biti vsi pripravljeni na razpravo, obenem pa omenil, da je bila obnovitev gradbene komisije na dnevnem redu prvič že na seji 14. marca 1972, a so z njo vedno odlašali. Svetovalec Colja (PSI) je prav tako ostro nasprotoval odložitvi, medtem ko je Zanevra (PSDI) izjavil, da se bo vzdržal glasovanja, ker da so problemi preveč zapleteni in političnega značaja.
Župan dr. Legiša je dal predlog na glasovanje. Sam se je, kot predsednik gradbene komisije, vzdržal; za Parentinov predlog je glasovalo vseh 8 demokrščanskih svetovalcev in, kljub glasovalni izjavi, da se bo vzdržal, tudi socialdemokrat; proti so glasovali vsi ostali: 6 komunistov, 2 predstavnika SSL in o-ba socialista. Predlog je bil torej zavrnjen, zaradi česar je Parentin povabil demokrščanske svetovalce, naj zapustijo sejno dvorano. To so tudi storili, sledil pa jim je socialdemokratski svetovalec.
Po kratkem posvetu z načelniki svetovalskih skupin je župan dr. Legiša pred na pol prazno dvorano ugotovil, da je zaradi odsotnosti najštevilnejše komponente večinske koalicije prišlo do krize. Zato je prekinil sejo.
Pred tem je občinski svet razpravljal še o nekaterih vprašanjih, o čemer bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk.
Sfja izvršnega odbora SKGZ
V ponedeljek se je v Trstu sestal izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Na svoji prvi seji po poletnih počitnicah je okvirno pregledal položaj zveze, delovanje njenih komisij in nekaterih članic ter se še zlasti zadržal pri u-gotovitvi, ki izhaja iz pogovorov predstavnikov zveze s strankami ustavnega loka pred deželnimi volitvami, da so potrebni novi koraki v Rimu, da bi napredovala naša stvar o globalni zakonski zaščiti, kakor to izhaja iz zakonskih o-snutkov strank in dokumentov or-
ganizacij. Člani izv
li doslej opravljeno delo v zvezi s proslavo 100-letnice političnega društva Edinost ter nakazali možnost proslave 30-letnice osvoboditve in 20-letnico ustanovitve SKGZ, ki bo prihodnje leto.
Govor je bil tudi o gorskih skupnostih, zaščiti Krasa, upravljanju narodne imovine, odprtju strokovnega zavoda v Trstu in o akciji za gradnjo kulturnega doma v Gorici. Na seji, ki jo je vodil predsednik Boris Race in na kateri je o neuresničenih sklepih in načrtih spregovoril tajnik dr. Darij Cupin, so bile glede obravnavanih vprašanj porazdeljene odgovornosti med posamezne načelnike komisij in čla-
DREVI OB 21. URI
Množični sestanek za spomenik v Bazovici
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Bazovici sporoča, da bo danes ob 21. uri v Bazoviškem domu množični sestanek v zvezi z nedeljsko svečanostjo odkritja spomenika in vabi vaščane, da se sestanka udeležijo v čimveč-jem številu.
Prav tako vabi vaščane, da naj danes zvečer ob 20.45 prisostvujejo prihodu štafetnega teka z Opčin v Bazovico.
KRATKO ZASEDANJE DEŽELNEGA ZBORA FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE
Z izvolitvijo Bertolija in Cociannija zaključeno imenovanje deželnega odbora
Prihodnja seja bo 1. oktobra ■ Svetovalci niso volili elanov nekaterih komisij, ker se načelniki skupin še niso dogovorili
Včeraj dopoldne se je deželni svet sestal na izredno kratki seji, na kateri je z večino 36 glasov (nekaj svetovalcev levosredinske koalicije je u-pravičeno manjkalo) izvolil dva nova »namestnika odbornika*, ki jih predvideva programki sporazum in pa nedavno sprejeti zakon o reorganizaciji deželne uprave. S tem glasovanjem je dejansko zaključena faza imenovanja nove deželne vlade Furlanije - Julijske krajine, ki jo — poleg predsednika dr. Antonia Comellija — sestavlja deset odbornikov in štirje namestniki.
Svetovalci so na predlog odbora izvolili za nova namestnika odbornika demokristjana Giovannija Cociannija
ne izvirnega odbora.
iMiiimiiiiiimMiBinniiMMiiiiiiiiimiiiiiiimHimiiiiiiiiiiiMmiiiiiuiuimmiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiimiiimiiiiiuimimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiimmiiiiiiiiiil
STANJE V NAŠEM MESTU NE VZBUJA NOBENE ZASKRBLJENOSTI
«Zdravstveni vrh» na prefekturi sprejel nove preventivne ukrepe
Včeraj je prispela v Trst večja pošiljka cepiva proti koleri Naval na občiinski higienski urad v Ul. Torino
Včeraj zjutraj so v našem mestu začeli cepiti proti koleri vse tiste, ki so namenjeni v države, kjer zahtevajo mednarodno potrdilo o cepljenju proti koleri — «rumeno knjižico* — in tiste, ki so najbolj izpostavljeni nevarnosti okuženja. V Trst so namreč pripeljali večjo količino cepiva proti koleri vrste «ber-na», ki so dodelili higienskemu uradu, pokrajinskim laboratorijem za higieno in bolnišnicam.
Največ ljudi se je prijavilo v občinskem higienskem uradu v Ul. Torino ,kjer se je že kmalu po 8. uri zbrala precejšnja množica. Približno tisoč ljudi je potrpežljivo čakalo v vrsti dokler niso ob 14. uri zaprli ambulanto. Do takrat so cepili več sto oseb, ostali pa se bodo morali povrniti danes zjutraj.
Cepijo vsak delavnik od 8. do 14. ure in za sedaj cepijo samo tiste, ki imajo potni list in potrdilo, da morajo na potovanje.
V okviru preventivnih ukrepov, da se v Trstu ohranijo higienski pogoji,
vršnega odbora so prouči-
■Ililimiiniiminn—-ni.-..............-.....iiiiiiiiiiiniiiiiiiHiM-uiiimimiiiiiiiiuiiiiiiiM.iiiiiimimiimmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiu
VČERAJ POPOLDNE PRED GLEDALIŠČEM ROSSETTI
Protestna manifestacija odpuščenih igralcev italijanskega gledališča
Prvi znaki uspeha odločnega nastopa, enotnosti m solidarnosti z igralci • Stališče ARCi
Igralci Teatra Slabile s transparenti pred Rossettijem
Važno obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika v SI
Ker zaradi pojavov kolere v Italiji sedaj tudi Sovjetska zveza zahteva od italijanskih državljanov, ki potujejo na njeno ozemlje, mednarodno potrdilo o opravljenem cepljenju proti koleri, obveščamo vse tiste, ki so se prijavili za IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V SOVJETSKO ZVEZO dne 26. septembra t. 1., da se morajo TAKOJ CEPITI PROTI KOLERI.
Da bi jim prihranili dolgo čakanje smo po posredovanju agencije AURORA izposlovali za naše izlemike iz Trsta in okolice cep-I enje pri Pomurskem uradu za zdravstvo (Ufficio Sanita marittima) j/l . Moto Fratelli Bandicra (nasproti stare železniške postaje Sv. Andreja - Čampo Marzio), V PETEK, 7. SEPTEMBRA OB 10. URI. Vsakdo naj prinese s seboj osebni dokument in če že ima, tudi staro mednarodno potrdilo (rumeno knjižico) o cepljenju proti kozam.
Kdor od Izletnikov se iz kakršnegakoli razloga ne more cepiti, naj to nemudoma v teku današnjega dne sporoči upravi Primorskega dnevnika, tel. 795-823.
Brez mednarodnega potrdila o cepljenju proti koleri nihče ne bo mogel na izlet v Sovjetsko zvezo!
Vse izletnike, ki se bodo cepili, prosimo da se vduehod’0 do 14. t. m. zglasijo na upravi Primorskega dnevnika (Ul. Montecch 6/11) s potnim Ustom, dvema fotografijama in da poravnajo zadnji obrok.
Včeraj popoldne so odpuščeni igralci tržaškega Stalnega gledališča uprizorili v Drev. XX. set-tetnfore pred poslopjem gledališča Rossetti protestno manifestacijo, da bi javno mnenje opozorili na dogajanje v tržaškem italijanskem gledališču. Igralci so nosili transparente z gesli o avtoritarizmu vodstva gledališča in proti odpustom. Manifestacija je trajala nekaj ur in vzbudila precej zanimanja pa tudi precej razburjenja med voditelji gledališča, saj ni izključeno, da bd v prihodnjih dneh utegnilo piriti do zaostritve spora, čeprav so tudi znaki, da utegne morda že danes priti do srečanja med zastopniki igralcev in vodstva gledališča na deželi ali na občini.
Kot znano je spor v Teatro Sta-bile sprožil sklep vodstva gledališča o odpustu 12 stalnih igralcev. Igralci, njihovo združenje in sindikati pravijo, da za odpust ni bilo »upravičenega razloga* in da gre za dejanje, ki je kaznivo po statutu o pravicah delavcev.
Voditelj sindikata italijanskih igralcev dr. Russo bo imel jutri v Rimu tiskovno konferenco, na kateri bo pozval vse italijanske igralce k bojkotu tržaškega Teatra Stabile. Pokrajinski odbor združenja Arci pa je v svojem včerajšnjem tiskovnem sporočilu ugotovil, da je do spora prišlo zaradi pomanjkanja demokratičnih postopkov pri upravljanju gledališča in njegovega kulturnega programa. Arci se zavzema za ustanovitev posebnega odbora, v katerem bodo zastopani interesi delavcev, sindikatov, študentov in kulturnih združenj ter organizacij, ki naj sode luje pri kultumj politiki gledališča, ki zadeva vso skupnost.
S svojo prisotnostjo pri popoldanski protestni manifestaciji so izrazili svojo solidarnost z odpuščenimi igralci tudi nekateri člani Slovenskega stalnega gledališča in pa člani italijanskega radijskega odra.
V poznih urah smo zvedeli, da je eden od odpuščenih igralcev, Mimo Lo Vecchio, prejel pismo predsednika Teatra Stabile dr.. Bot-terija, v katerem preklicuje njegov odpust, češ, da je bil na dan 20. avgusta, ko so igralci odklonili da bi začeli z vajami za predstavo režiserja Bordona, odsoten zaradi bolezni. V sindikalnih in igralskih krogih ocenjujejo to kot prvi delni uspeh svojega odločnega nastopa, enotnosti in solidarnosti, ki so je bili deležni. Menijo tudS, da dr. Botteri s tem v bistvu priznava, da je bil sklep o odpustu igralcev zgrešen in da jim je bila storjena krivica.
je bil na prefekturi pravcat »zdrav-stveni vrh», katerega so se udeležili prefekt Di Lorenzo, kvestor D'An-chise, poveljnik karabinjerjev polkovnik Marzella, pokrajinski zdravnik dr. Rubino, pokrajinski živino-zdravnik dr. Tomatis, občinski zdravnik dr. Fabiani, zdravniki Bot-teghelli in Hrovatin, kot predstavnika ravnateljstva splošnih bolnišnic, ravnatelj otroške bolnišnice «B. Ga-rofolo* dr. Maraš, dr. Bartoli za ravnateljstvo bolnišnice za pljučne bolezni pod Obeliskom, ravnatelj bolnišnice pri Magdaleni dr. Konecny, predstavnik deželnega odborništva za zdravstvo dr. Raimondi.
Na tem «vrhu* so preučili najprej zdravstveno - higienske stanje v Trstu in še posebej potek bolezni črevesja. Splošna ugotovitev je bila, da je stanje v našem mestu povsem normalno in ne vzbuja zaskrbljenosti.
Za vsak primer pa so upravam bolnišnic svetovali, naj odslej skrbno pregledajo bakteriološko stanje vseh, ki bi kazali simptome črevesnih obolenj. Doslej so vsi taki izvidi dali negativne rezultate.
Prav tako so na sestanku sklenili, da v Trstu okrepijo službo mestne čistoče, nadzorstvo nad prodajo hrane, v kopališčih in boj proti mrčesu.
Luško poveljstvo je poleg prepovedi nabiranja in uživanja školjk, prepovedalo tudi zasebni ribolov v pristanišču in Tržaškem zalivu nasploh. Prav tako bodo odslej strožje nadzorovali in preprečevali nabiranje školjk izven umetnih gojišč.
Vsekakor pa ostaja prvenstveni način boja proti vsakršni okužbi stroga osebna higiena; umivanje rok: uživanje zgolj prekuhane zelenjave, skrbno pranje sadja, pri čemer se priporočajo dezinfekcijska stredstva.
Na spstanku so razpravljali tudi o smotrni uporabi razpoložljivih doz cepiva proti koleri. Doslej je bilo cepljeno bolniško osebje, osebje v luki in občinskih službah, včeraj pa tudi nekaj sto meščanov, ki potujejo v inozemstvo.
Zdravstvene oblasti v Trstu bodo v najkrajšem času poskrbele, da se v Trstu ustvari zadostna zaloga kemijskih in antibiotičnih zdravil, ki služijo pri preventivi, kakor tudi pri zdravljenju infekcijskih bolezni.
Promet na mejnih prehodih z Jugoslavijo je bil včeraj precej manjši kot v prejšnjih dneh predvsem zato, ker jugoslovanske oblasti svojim državljanom ne dovolijo potovati v Italijo s potnimi listi, če niso cepljeni. Zaradi tega je bilo tudi po mestnih ulicah znatno manj avtomobilov z jugoslovansko registracijo.
Z današnjim dnem Ul. Roma enosmerna
Danes zjutraj je začela veljati nova prometna ureditev po Ul. Roma, ki bo odslej enosmerna. Po Ul. Roma bodo avtomobili in druga vozila lahko vozila samo v smeri od Ul. Ghega proti Korzu. Prvi del ceste — od Ul. Ghega do Ul. Milano — je že enosmeren, z novim odlokom pa bo vsa središčna ulica postala «mestna arterija* za hitrejše pretakanje vozil skozi mestni center. Ukrep spada v vrsto posebnih prometnih ukrepov, s katerimi bo promet v našem mestu popolnoma preurejen.
V kratkem bodo uvedli enosmerno vožnjo tudi po Korzu od Borznega trga proti Goldonijevemu trgu, po Ul. Carducci od Stare Mitnice proti Oberdankovemu trgu in seveda preuredili vozlišča na Goldonijevem trgu, Trgu S. Giovanni in pri Portičih. Na Trgu stare mitnice bodo tudi odstranili avtobusno postajo, saj prihaja sedaj do precejšnjih zastojev zaradi potniških avtobusov, ki obračajo prav sredi tega pomembnega vozlišča. V kratkem bodo vsi avtobusi peljali do glavne avtobusne postaje na Trgu LibertA.
Zaradi današnje spremembe v Ul. Roma bodo avtobusi pro*e Štev. 17 začasno vozili po Ul. XXX otto-bre od Korza do Ul. Carducci. Ko pa bodo dokončana dela v Ul. Fil-zi in v Ul. S. Spiridione, bodo avtobusi vozili po teh dveh ulicah,
po katerih bodo lahko vozila peljala samo v smeri od Korza proti Trgu Dalmazia, torej v nasprotni smeri, kot do sedaj. Nadalje bo Ul. Mazzini zaprta za promet zasebnih vozil in vožnja bo dovoljena samo avtobusom Acegata in taksijem.
Volitve novega pokr. tajnika KD
V petek, 14. t. m. se bo sestal pokrajinski odbor Krščanske demokracije, ki bo izvolil novega tajnika. Dosedanji tajnik Sergio Coloni je namreč odstopil, ker je bil izvoljen za deželnega odbornika. Po statutu KD pa sta ti dve funkciji nezdružljivi
Pokrajinski odbor bo moral tudi imenovati odgovorne referente, za razne sektorje, ki jih bo predlagal novi tajnik.
• V soboto, 8. t. m. se bo na sedežu v Ul. Pondares 8 sestal pokrajinski odbor in upravni odbor pokrajinskega sindikata upokojencev CGIL. Razpravljali bodo o vsedržavnih pogajanjih z Rumorjevo vlado za povišanje minimalnih pokojnin INPS. Obenem bodo razpravljali o kampanji za včlanjenje za leto 1974.
Smrtna prometna nesreča v Sesljanu
Sinoči okoli 21.30 se je v Sesljanu pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala mlado človeško žrtev. 16-letnd Oreste Gattone iz Trsta, Drevored d'Annunzio, 44, se je s prijateljem, 14-letndm Lu-ciom Grudnom iz Gorice, Ul del Carso 15, peljal na svojem motorju KTM 125 z evidenčno tablico TS 41150 po drevoredu, ki vodi od velikega parkirnega prostora v Se-sljanskem zalivu proti restavraciji La Caravella.
Kaže, da je mladenič v bližini hotela Delfino po desni prehiteval avtomobil bianchina z evidenčno tablico TS 46137, ki ga je upravljal 23-letni Picardo Giovanni iz Trsta, Ul. Damiano Chiesa 11. Motor je najprej trčil v avtomobil, nato ga je zaneslo in je trčil v bližnje drevo, končno pa se je zaletel še v drugo drevo in se vnel. Gattone je bil pri' priči mrtev, Grudna pa so z avtom Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek in mu ugotovili zlom desnega zapestja, pretres njožganov in udarec po vsem telesu. Okreval bo v 30 dneh.
Gattonejevo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
iz Gorice, in socialdemokrata Renata Bertolija iz Vidma.
Ko je predsednik deželnega sveta dr. Alfredo Berzanti prebral izid volitev, se je zahvalil svetovalcem in napovedal, da ostale točke dnevnega reda, se pravi imenovanje članov nekaterih komisij in strokovnih odborov, odpadejo, ker se načelniki svetovalskih skupin š-; niso dogovorili o
Renato Bertoli
Gino Cocianni
kandidaturah. Svet je nato zasedal nekaj minut za zaprtimi vrati, nakar so se člani zbora razšli. Prihodnja seja bo, po napovedi predsednika Ber-zantija, prvega oktobra.
Takoj po izvolitvi zadnjih dveh odbornikov (»namestniki* so namreč le formalno), je predsednik deželne vlade odv. Antonio Comelli razdelil časnikarjem izjavo, v kateri zatrjuje, da bo z ustreznimi pooblastilnimi akti dodelil zadnjima dvema odbornikoma pristojnosti, za katere so se dogovorile stranke leve sredine. Tako bo Renato Bertoli vodil resor za šport, rekreacijske dejavnosti in za vprašanja mladine, Gino Cocianni pa resor za javne prevoze ter osebje deželne uprave.
Giovanni (Gino) Cocianni se je rodil
1.	1927 v Gorici, kjer sodeluje že dalj časa v javnih upravah. Za deželnega svetovalca je bil izvoljen v vseh treh mandatnih dobah, ko je bil v prejšnjih Berzantijevih deželnih vladah že odbornik za načrtovanje, predsednik prve stalne komisije, član tretje deželne komisije, odbora za preverjanje mandatov ter ekološke komisije deželnega sveta.
Renato Bertoli pa je star 49 let in je profesor na tehničnem zavodu »Ma-lignani* v Vidmu. Na listi PSDI je bil prvič izvoljen v deželni svet leta 1964, ko je bil predsednik tretje stalne komisije deželnega zbora. Bil je tudi podpredsednik zavoda za ljudske hiše (IACP) v Vidmu in pokrajinske trgovinske zbornice. Od leta 1969 je tudi pokrajinski tajnik socialdemokratske stranke v Vidmu.
Pred samim koncem seje je predsednik zbora Berzanti napovedal interpelacije, ki jih je prejel odbor. Med temi sta tudi dve Lovrihovi, v katerih protestira zaradi grobe diskriminacije do slovenskih kulturnih organizacij v neki publikaciji deželne uprave in pa zaradi pomanjkljivih prevozov med Mačkoljami in Trstom. O trii vprašanjih poročamo na drugem mestu.
Gledališča
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
gostuje jutri, 6. septembra ob 20. uri (po jug. času) v NOVI GORICI s predstavo I. Preglja »Tolminci*. Po dramatizaciji M. Mejaka za SSG priredil F, Benedetič. Predstava na prostem.
Ponovitev: v soboto, 8. septembra ob 21. uri (po italijanskem času) v
DOLINI na prostem.
Kino
Občinski bazen »Bruno Bianchi* bo
zaprt za občinstvo od 21. septembra dalje zaradi vzdrževalnih del.
Prosveta
PD Slovenec vabi vse člane na sestanek in prvo pevsko vajo, ki bo danes, 5. t. m. ob 20.30 v srenjski hiši.
linmmimiimiiiiimi..
PO POČITNIŠKEM PREMORU
PRED NOVIMI NASTOPI PARTIZANSKEGA ZBORA
Jutri v Milanu na prazniku «Unita», v nedeljo ob odkritju spomenika padlim v Bazovici, nato v Izoli, Devinu in Bujah
Po minulih avgustovskih počitnicah je 24. avgusta ponovno začel z rednimi vajami Tržaški partizanski pevski zbor. Bazoviški dom je zopet oživel. K vajam prihaja še nekaj novih pevcev, tako da je njih število, brez instrumentalnega ansambla, daleč nad sto. Izvršni odbor zbora pravzaprav niti ni imel počitnic, saj se je večkrat sestal in uredil mnoga vprašanja, kot na primer naročilo primernih uniform in drugo. Poskrbel je tudi za napovedovalca, ki bo poslej, kjer bo to potrebno, vsako pesem predstavil občinstvu neposredno pred izvedbo tudi v italijanščini.
Dirigent Oskar Kjuder je za več predvidenih nastopov v septembru dopolnil in obogatil program.
Med nastopi v tem mesecu naj omenimo nastop na pokrajinskem festivalu komunističnega tiska na Pončani, dalje nedeljski nastop zbora v Štanjelu, kjer je bila velika proslava ob 30. letnici splošne vstaje primorskega ljudstva, ustanovitve Kosovelove brigade, kmečkih uporov in praznika občine Sežana. Nadalje bo Tržaški partizanski pevski zbor nastopil na vsedržavnem festivalu lista «17-nitd* v četrtek 6. t.m. v velikem milanskem parku, med areno in
aiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiinHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiii
NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Italijanščina in trgovsko računstvo predmeta včerajšnjih pismenih nalog
Danes bodo na licejih in na učiteljišču pisali nalogo iz latinščine, na trgovski akademiji pa nalogi iz nemščine in trgovinstva
Na slovenskih višjih srednjih šolah se popravni izpiti redno odvijajo. Včeraj so na vseh štirih zavodih pisali nalogo iz italijanščine, na trgovski akademiji pa tudi nalogo iz trgovskega računstva. Tudi včeraj so se javili skoraj vsi dijaki. Odsotnost so zaDeležili le na znanstvenem in klasičnem liceju. Na znanstvenem liceju se niso javili trije dijaki, na klasičnem liceju pa je manjkal eden.
Italijanščina je že od nekdaj trd oreh za naše dijake. K popravnim izpitom jih je moralo zato kar 29. Med njimi so tudi trije privatisti z učiteljišča. Levji delež pade na znanstveni licej, saj je imelo ob koncu šolskega leta negativno oceno v italijanščini 19 dijakov. Na trgovski akademiji jih je bilo 6, na klasičnem
nalogo iz trgovskega računstva, vendar le trije dijaki.
Danes bo na treh šolah »klasične smeri* na sporedu pismena naloga iz latinščine. Tudi latinščina sodi med tiste predmete, ki zelo »žulijo* naše dijake. Na učiteljišču je prva na spisku najštevilnejših izpitov, saj se bo z njo moralo poleg privatistov spoprijeti kar deset dijakov. Nekoliko manj jih je na znanstvenem liceju (6), na klasičnem liceju pa bosta morala opraviti izpit iz latinščine le dva dijaka.
Na trgovski akademiji bodo pisali nalogi iz nemščine in trgovinstva. Nemščina je poleg angleščine očitno najtežji predmet za »trgovce*, saj se bo moralo z njo spoprijeti kar 25 dijakov. Če upoštevamo, da nemščino
liceju eden, na učiteljišču pa nihče, i poučujejo le v prvih treh razredih, če seveda izvzamemo tri privatiste je to res veliko število. Nalogo iz Na trgovski akademiji so pisali tudi' trgovinstva pa bo pisal le en dijak.
gradom, ob slavoloku miru, kjer bodo nastopile kulturno umetniške skupine številnih narodov med 9-dnev-nim festivalom in kjer se bo partizanski pevski zbor iz Trsta pred-stavil več desettisočem gledalcev.
Tržaški partizanski pevski zbor bo v nedeljo 9. t.m. nastopil tudi v Bazovici ob odkritju spomenika padlim borcem NOB, potem 15. septembra na tradicionalnem ribiškem prazniku v Izoli, naslednjega dne pa že na kmečkem taboru v Devinu.
Vsekakor pa moramo še omeniti, da je bil zbor povabljen na veliko proslavo istrskega in primorskega ljudstva, ki bo dne 30. septembra v Bujah, ob 30-letnici splošne vstaje v teh krajih in sklepa za priključitev matični domovini.
Poleg tega je zbor v teh dneh izdal svoj almanah, ki so ga za publiko na nastopih natisnili v dokajšnji nakladi. Zbor namerava tudi ob pomembnejših priložnostih izdati svoje glasilo in tako učinkovito poglabljati vezi med pevci in napredno demokratično javnostjo, ki ljubi, podpira in neguje tradicije narodnoosvobodilne borbe.
Dj. Pl.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 5. septembra LOVRENC
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.36 — Dolžina dneva 13.05 — Luna vzide ob 15.26 in zatone ob 00.03 Jutri, ČETRTEK, 6. septembra LJUBA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,5, najnižja 19,6, ob 19. uri 25,8 stopinje, zračni tlak 1020,1, rahlo pada, brez vetra, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. septembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 66-letni Americo Di Marcotullio, 81-letni Giuseppe Bobek, 71-letni Massimiliano Blasevich, 77-letna Argia Hirsch vd. Savaldi, 77-letni Guido Vecchiet, 86-letna Anna Blokar vd. Forcessin in 63-letni Otta-vio Rescigno.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41, Piz-zu) - Cignola, Korzo Italija 14, Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Esculapio, Ul. Roma 15, INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4, Alla Maddalena, UL Istria 35, Chiari • Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki* ob 20.30 »Der Kaisertraum von Mi-ramare* v nemščini; ob 21.45 »Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Zvezo vzdržuje avtobus proge «36» z odhodom iz Ul. Beccaria ob 19.40 in ob 21.00, iz Miramara pa ob 21.40 ter ob 22.55. Postanki v Miramar-skem drevoredu št. 7, na Rojanskem trgu št. 37 ter pred gostiščem «Ma-rinella*.
Nazionaie 16.00 »Furia gialla*. Barvni film. Igra Chang Yi.
Excelsior 16.00 »Milano trema: la Po-iizia vuole giustizia*. Barvni film. Luc Merenda, Richard Conte, Martine Brochard. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 »Un uomo, una don-na». Igrata Jean - Louis Trintignant in Anouk Aimee. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 »La morte dietro il can-cello*. Igrata Peter Cushing in Britt Ekland. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 »La monaca di Monza*. Igrata Anne Heywood in Antonio Sa-bato. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Stella di latta*. Barvni westem film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Tutto queUo che avreste vri"t" saoere sul sesso ma non -	’
mai osato chiedere*. Woody Allen. Barvni film. Prp-i-v--'- -- mladrii pod 18. letom.
Capitol 16.00 «Un uomo da rispettare*. Igra Kirk Douglas. Barvni film.
Cristallo 16.30 Serija znanstveno - fantastičnega filma: «La guerra dei mondi*. Igrata G. Paul in B. Ha-skin. Barvni film.
Impero 16.00 «11 grande dittatore*. Cmobeli film. Igra znani gledališki umetnik Charlie Chaplin.
Filodrammatico 16.30 »...e non liberar-ci del male*. Barvni film. Jean Gou-pil, Catherine Wagener. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Wang, la furia che uccide*. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 »I terrificanti delitti degli assassini della via Mor-gue*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 1G.3C «11 diavolo bianco*. Igra Steve Reeves. Barvni film.
Ideale 16.30 »Una pištola per cento croci*. Tony Kendall, Marina Kul-ligan. Barvna kavbojka.
Abbazia 16.30 «L’uomo dagli occhi di ghiaccio».M -A. Sabato, B. Bouchet. Kriminalka.
Razstave
Hlavaty pri «Grči»
V	soboto zvečer je v galeriji «2 x GO* v prijetnem gostišču «Grča» v Hruševici pri Štanjelu odprl razstavo svojih del tržaški slikar dr. Robert Hlavati, ki je prinesel na razstavo kakih 15 akvarelov, ki vsi prikazujejo kraške motive. V spodnjih prostorih gostišča in sicer v veliki obednici, je dr. Hlavaty razobesil na steno štiri akvarele, ducat akvarelov pa je razobesil na stene majhnega razstavišča, ki je v prvem nadstropju gostišča. Hla-vatyjeva razstava v Hruševici, ki zasluži vso pozornost, bo trajala mesec dni, do konca septembra.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja tržaški slikar Livij Možina.
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo danes ob 18.30 otvoritev slikarske razstave Demetrija Ce-ja. Razstava bo odprta do 13. t. m. vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure ob delavnikih in od 10. do 13. ure ob praznikih.
Izleti
PD »I. GRBEC* iz Skednja priredi 16. septembra 1973 izlet na Bled. v Bohinj in k slapu Savice. Vpisovanje v društvenih prostorih od 18. do 20. ure.
SPDT obvešča, da bo proslava Dneva planincev iz Slovenije v Bovcu, 8. in 9. septembra 1973. Izlet bo z osebnimi avtomobili. Program: prenočitev v taboru na prostoru cam-pinga. kjer bo planinski ples. Osrednja proslava bo v nedeljo ob 10. uri - kulturnim programom. V restavraciji »Kanin* bo razstava planinske fo-tograi i je
PD »Slavko Škamperle* obvešča izletnike na Gardsko jezero, ki bo 8. in 9. septembra, da bo odhod 8. septembra ob 6.15 izpred cerkve pri Sv. Ivanu. Obenem prosi tiste, ki niso še poravnali celotnega računa, da to uredijo v prvih dneh tedna.
Prispevki
Ob priliki praznika narodnih noš v Kamniku darujeta Justa Kralj (Trebče št. 182) 2.000 lir in Stanislava Kralj (Trebče 149) 2.000 Ur za SPZ iz Trsta.
BANCA Dl CREDITO Dl TRI E ST E TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TBST . UL F FILZI' 10 ’.m 38-101, 30-045
URADNI TEČAJI	BANKOVCEV
Ameriški dolar	591,25
Funt šterling	1451,50
Nemška marka	241,50
Avstrijski šiling	32,50
Švicarski frank	189,50
Francoski frank	135.—
Dinari debeli	38.—
drobni	39.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
GORIŠKI DNEVNIK
S. septembra 1973

OD JUTRI DO SOBOTE V NAŠEM MESTU
Gastroenterologija aktualna tema 27. tržaških medicinskih dnevov
Zagotovljena številna udeležba italijanskih in tujih specialistov - Otvoritveni slovesnosti bo prisostvoval podtajnik ministrstva za zdravstvo posl. Valianti
Pod pokroviteljstvom medicinske fakultete tržaškega vseučilišča in pod častnim predsedstvom znanega tržaškega kirurga prof. Valdonija se pričnejo jutri 27. zdravniški dnevi. Predsednik tega simpozija je prof. Taglia-ferro, tajnik pa prof. Belsasso. Vlado bo predstavljal podtajnik ministrstva za zdravstvo posl. Valianti.
Na letošnjem simpoziju bodo govorili o gastroenterologiji. Zdravljenje želodčnih in črevesnih obolenj se v zadnjih letih zelo razvija predvsem zaradi modemih diagnostičnih sredstev. Prav ta napredek medicinske vede je razlog za vključitev gastroenterologije
na spored tržaških zdravniških dnevov. ki so si v 26 letih pridobili že precejšen sloves.
Zasedanje bo trajalo tri dni. Jutri se bodo prva predavanja začela takoj po otvoritvi. Prof. Gavriliu iz Bukarešte in prof. Belsey iz Bristola bosta govorila o plastičnih operacijah na požiralniku, o gastrektomiji pa bodo govorili prof. Monti, ravnatelj In štituta za kirurško kliniko tržaške u-niverze, ter prof. Torsoli in prof. Allesandrini z rimske univerze. Popoldne bo okrogla miza o povrača-nju, na kateri bo ravnatelj inštituta za radiologijo pri tržaški univerzi go-
•HiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiffiiiiiiiiiiiiiMiMiiiMiiiiiiiiiiiiiitiimiiiHiiiiin
L0VRIH0V0 VPRAŠANJE PREDSEDNIKU DEŽELNE VLADE
Zakaj ni avtobusne proge za Mačkolje in Prebeneg?
SAP ukinila vožnje v Prebeneg 1. februarja letos - Pasivnost deželne uprave - Odprto vprašanje pokrajinskega prevoznega konzorcija
Deželni svetovalec KPI in dolinski župan Dušan Lovriha je včeraj vložil v deželnem zboru nujno vprašanje o javnih prevoznih storitvah za vasi Mačkolje in Prebeneg.
Gre za avtobusno zvezo, ki jo je do prvega februarja letos vzdrževala družba »SAP*. Res je, trdi Lovriha, da so bile avtobusne vožnje redke, so pa zadoščale za najnujnejše potrebe prebivalstva.
SAP je februarja letos zaprosila deželno upravo, oziroma deželno od-bomištvo za prevoze, naj ji dovoli ukiniti eno izmed prog. Pri tem zasebno podjetje SAP sploh ni vprašalo za mnenje dolinsko občinsko upravo. Na veliko presenečenje vseh je deželni odbornik za prevoze sprejel zahtevo SAP in izdal dovoljenje za ukinitev ene izmed prog, medtem ko je bila druga skrčena. Tako je danes Prebeneg brez avtobusa, medtem ko vozi v Mačkolje en sam avtobus. In to le dvakrat na dan: zjutraj iz vasi v mesto, zvečer iz mesta spet v Mačkolje.
Tako stanje povzroča upravičeno negodovanje prebivalstva, še posebej pa družin katerih otroci se šolajo v mestu, saj po pouku ni-, majo nobenega avtobusa za povratek. Prav tako ostajajo brez vsakršnega prevoznega sredstva va-
Ameriški veleposlanik v Rimu John Volpe je včeraj popoldne zaključil svoj dvodnevni obisk v našem mestu. Dopoldne ga je najprej sprejel predsednik deželnega odbora odv. Comell: nato pa predsednik deželnega sveta dr. Berzarti. Veleposlanika je spremljal ameriški konzul v Trstu Theodor Russel. Po razgovoru z dr. Berzantijem si je veleposlanik ogledal novi sedež deželnega sveta, potem pa mu je dr. Berzanti izročil v dar zbirko starih podob Trsta.
Po obisku pri najvišjih predstavnikih deželne uprave se je veleposlanik Volpe podal na obisk k županu Spaccinjju. Spaccini je gosta seznanil s tehničnimi problemi občinske uprave, zlasti z mehanizacijo služb, s podmorskim vodovodom ter načrtom za hitre cestne povezave in preureditev mestnega prometa. Veleposlanik si je nato ogledal občinski mehanografski center z elektronskimi možgani, ki bodo urejali mestni promet.
_____o_ _________=_ __ rZgodaj popoldne je veleposlanik
ščani,°ki morajo v mesto za naku-l-Volpe odpotoval v Rim z ronške-
pi, k zdravniku, za izplačilo pokojnin in podobno.
Lovriha v svojem vprašanju spominja novega odbornika za prevoze, Cociannija, da je večkrat tudi sam, kot dolinski župan, posegel pri njegovem predhodniku Va-riscu (KD), kakor tudi sami prebivalci, ki so odborniku poslali peticijo z več sto podpisi. Vsi ti posegi so bili zaman.
Res je, da je deželno odborni-štvo pisalo družbi SAP, naj takoj obnovi avtobusno zvezo s Prebe-uegom in celo zagrozilo, da bo v nasprotnem primeru preklicalo koncesijo za opravljanje javnih prevoznih storitev. Ko pa je SAP zahtevo še enkrat zavrnila, je odbor-ništvo za prevoze na grožnjo pozabilo.
Lovriha zaključuje svoje vprašanje z zahtevo, naj tokrat poseže sam predsednik deželnega odbora odv. Comelli, saj prebivalstvo Mač-kolj in Prebenega že več kot pol leta čaka na rešitev tega akutnega socialnega vprašanja.
V	razgovoru pa nam je deželni svetovalec in dolinski župan Lovriha povedal še sledeče: čuti je bilo tudi kritike na račun občinske u-prave, a so neupravičene. Jedro vprašanja ostaja namreč v dejstvu, da majhne občine, kot je Dolina, ne zmorejo stroška za lastno avtobusno službo. Ker pa je dokazano, da je koncesija zasebnim podjetjem škodjiva, se napredne upra ve že dalj časa zavzemajo za ustanovitev pokrajinskega konzorcija za upravljanje prevoznih storitev. Ali, Preprosteje povedano, da bi se vseh šest občin tržaškega področja pridružilo tržaški, ki razpolaga z velikim javnim podjetjem, kot je ACEGAT. S pomočjo deželne uprave bi tak konzorcij vseh šestih občin lahko reorganiziral, po vsem ozemlju pokrajine, avtobusne proge in zagotovil vsem vasem ustrezne Prevozne usluge. To zahtevajo prav te dni sindikati uslužbencev avtobusnih podjetij, kot tudi napredne sile. V deželnem svetu leži že več mesecev zakonski osnutek svetovalca inž. Cuffara (KPI) o ustanovitvi deželne prevozne službe, ki naj bi, decentralizirano, poslovala s pomočjo pokrajinskih medobčinskih konzorcijev.
Lovriha, ki je sodeloval pri pripravljalnih sestankih za ustanovitev pokrajinskega konzorcija za prevoze, nam zatrjuje, da se je zataknilo pri tržaški občinski upravi.
Mladi Gropajc ranjen
pri igrišču za golf
V	zgodnjih popoldanskih urah se je laže ponesrečil 19-letni Oskar Kalc iz Gropade 6. S svojim fiatom 124 nove registracije je trčil v tovornjak, ki ga je šofiral 32-letni Luigi Franzot iz Gradišča. Do trčenja je prišlo v bližini igrišča za golf pri Padričah.
Kalpa so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa. U-gotovili so mu močne udarce po Prsih, hrbtu in komolcih, zaradi cesar so ga sprejeli v kirurškem oddelku. Ozdravel bo v enem tednu.
Veleposlanik Volpe zaključil obisk
voril o radiološki diagnozi, primarij gastroenterološke službe tržaške bolnišnice prof. Belsasso bo govoril o endoskopski diagnozi, prof. Stipa iz Rima o instrumentalni diagnozi, že omenjeni prof. Monti pa o terapiji.
V drugem dnevu bodo prikazali najsodobnejše dosežke v diagnosticiranju želodčnih in črevesnih obolenj. O svojih odkritjih bo govoril znani japonski zdravnik prof. Hara, prof. Koch iz Erlangena bo govoril o odnosih med radiologijo in endoskopijo, sodelovali pa bodo še prof. Vicari iz Nancyja, prof. Belsasso, prof. Visin-tini, prof. Allegra iz Firenc in prof. Cheli iz Genove. Temu zasedanju bo predsedoval prof. Labo iz Bologne. Tudi v petek bo okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali prof. Nordio iz Trsta, prof. Monti, prof. Angelini, prof. Durat (Genova), prof. Della Cella (Genova), prof. Booth in prof. Siliš (oba iz Londona).
Tretjega dne zasedanja bodo govorili izključno o rakastih obolenjih na kolonu in sigmi. Razpravo bo vodil prof. Tonelli, sodelovali pa bodo prof. Sirtori iz Genove, prof. Di Matteo iz Rima in Tržačana prof. De Sandre, ravnatelj inštituta medicinske patologije ter prof. Giarelli, ravnatelj inštituta patološke anatomije. Sodelovali bodo tudi zdravniki iz tujine: prof. Hernandez iz Pariza bo govoril o radiološki diagnozi, prof. Todd iz Londona o terapiji, prof. Deyhle iz ZUri-cha pa o endoskopiji kolona. V soboto popoldne bodo prof. Vecchioni iz Verone, Tagliacozzo iz Cagliarija, Za-nella iz Parme in Fegiz iz Rima obravnavali kirurško terapijo rakastih obolenj na kolonu, kot zadnje pa bo na sporedu predavanje ravnatelja inštituta za kirurško patologijo pri tržaški univerzi prof. Leggerija. ki bo govoril o radikalnih kirurških posegih.
NA PRITISK PROTIFAŠISTIČNIH IN NAPREDNIH SIL
Na širokih pokrajinskih izhodiščih se oblikuje proslava Goriške fronte
Pripravljalni odbor bo izdelal program manifestacije, ki bo najkasneje do 15. oktobra
ga letališča.
Važno opozorilo KZ vinogradnikom
Kmečka zveza opozaria vse vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti (oziroma so jih imeli, čeprav že prodane) 31. avgusta, najkasneje do (*. septembra irosai inskemu uradu občine, v H,'"4 •"■ehiva
Kdor bi Imel se vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan z globo od 10.000 do l.OOO.OoO lir.
Tajništvo Kmečke zveze b> članom
izpolnjevalo prijave do 6. septembra in jih potem oddalo pristojnim uradom.
Tajništvo Kmečke zveze
Na sedežu pokrajinske uprave so se v ponedeljek popoldne sestali člani pokrajinskega odbora, načelniki skupin v pokrajinskem svetu, predstavniki občin Tržiča in Gorice, predstavniki borčevskih organizacij ANPI in API za pokrajino Gorica ter predstavniki tržaškega in videmskega zavoda za preučevanje osvobodilnega gibanja. Sestanek so sklicali z namenom, da se pogovorijo o proslavi 30-letnice Goriške fronte, enega prvih množičnih oboroženih spopadov med protifašističnim prebivalstvom ter nacističnimi okupatorji v Italiji.
Na sestanku so se dogovorili, da sestavijo koordinacijski odbor, ki bo pripravil množično manifestacijo in predavanja o tem velikem odporniškem dejanju italijanskega in slovenskega prebivalstva na Goriškem 8. septembra 1943.
Enotna manifestacija bo v Gorici najkasneje do 15. oktobra. Priredili jo bodo v dopoldanskih urah, popoldne pa bodo na sporedu o-krogle mize, razprave, diskusije in druge podobne pobude o tej pomembni obletnici. Ves material, ki ga bodo tako zbrali, bodo natisnili v posebni knjigi.
Medtem ko je pripravljalni odbor natančno določen ter niso k organizaciji manifestacije pripustili občin Doberdob in Ronke ter ladjedelnice Italcantieri, od koder je bilo največ borcev, pa je udeležba na manifestaciji odprta tudi za druge ustanove.
Oblikovanje široke in enotne manifestacije je rezultat pritiska demokratičnih in protifašističnih sil, med katerimi zavzema pomembno
mesto tudi sama tržiška občinska uprava, ter spoznanja teh sil, da ni mogoče izkrivljati zgodovine in da ni mogoče sprejemati odločitev, ki bi bile v nasprotju z duhom bratstva med italijanskimi in slovenskimi protifašističnimi borci in italijansko - jugoslovanskega prijateljstva, ki temelji prav na partizanskih izročilih.
Vsako zanikanje zgodovinskih dejstev ne bi bilo nič drugega kot potuha šovinističnim in revanšisti-čnim silam.
Pokrajinski odbor ANPI bo vrhu
tega priredil tudi nekaj samostojnih proslav, med katerimi bosta tudi proslavi v Doberdobu in v Selcah. 10. septembra bodo v San Pie-ru proslavili prvega padlega proti-fašista na Goriški fronti, ki je bil iz te občine. Prihodnje dni pa bodo na prazniku »Unita« v Ronkah predstavili Fogarjevo knjigo o Goriški fronti.
Ožji pripravljalni odbor za proslavo Goriške fronte, ki so ga izbrali v ponedeljek na pokrajini, se bo znova sestal v četrtek in izdelal podrobnejši program proslave.
niiHiiiimmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiitiiminiiiiiiiiiiiiiiitmiiimitiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiitiiiii
PRIHODNJA SEJA V PETEK, 14. SEPTEMBRA
Tudi za občinske može konec poletnih počitnic
Na seji bodo odborniki odgovarjali na vprašanja svetovalcev - Gradnja dveh novih teniških igrišč na Rojcah
Važno obvestilo izletnikom v Sovjetsko zvezo
Izletnike, ki so se prijavili za izlet Primorskega dnevnika z letalom v Sovjetsko zvezo, opozarjamo, da zahtevajo sovjetske zdravstvene oblasti potrdilo o cepljenju proti koleri. Zaradi tega naj se Izletniki nemudoma javijo na občinskem zdravstvenem uradu v Ulici Mazzini, kjer se bodo lahko cepili proti koleri. Podrobnejše informacije dobijo v pisarni Primorskega dnevnika v Gorici.
■iiiiiiniiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiu
V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM
V mesecu avgustu je nekoliko upadel prehod tujih turistov
Ustaljen maloobmejni promet - Kateri mejni prehodi so izkoriščeni, kateri ne?
Avgust je mesec dopustov in turizma. Reke ljudi se valijo iz severa proti južnim krajem, iz zahodne strani na Balkan in proti Črnemu merju, v Dalmacijo ali na italijansko jadransko obalo, če temu dodamo šg maloobmejni promet, je mera polna.
Podatki obmejne policije za letošnji avgust pa vendarle kažejo, da se je globalno število potnikov preko meja na Tržaškem v primerjavi z lanskim avgustom zmanjšalo. Letos je bilo vseh prehodov (s potnimi listi in prepustnicami) 7.788.242, v lanskem avgustu 7 milijonov 830.252 in v avgustu leta 1971 9.088.656.
Pretežni del potnikov od tega števila odpade na mednarodni promet s potnimi listi in sicer 4.440.536. Medtem ko je «domači» promet več ali manj ustaljen, saj je z italijanskim potnim listom šlo preko meje 2.078.307 oseb (lani 2.099.946), pa se je število tujcev znatno zmanjšalo: od lanskih 2.714.823 na letošnjih 2.382.289.
Poglejmo še, kakšna je struktura tujskega osebnega prometa preko naših meja Jugoslovanov je bilo skoraj milijon (998.227), Nemcev 459.950, Avstrijcev 134.969, Angležev 98.459, Francozov 179.783, Grkov 18.502, Švicarjev 115.078, državljanov ZDA pa 45.814.
To so bili podatki o mednarodnem prometu*, pri nas pa je treba temu prišteti še maloobmejni promet, ki je v avgustu zabeležil skupno 3.327.646 prehodov, torej več, kot ob istem času lani (3 milijone 15.483). Razpredelnica, ki jo je sestavil statistični servis oomej-ne policije, nam nadalje pove, da Tržačani večkrat »skočijo* preko meje, kot pa jugoslovanski sosedje. Razmerje je skoraj 2 proti 1, oziroma 2.307.360 prebivalcev italijanskega obmejnega področja proti 1.020.286 prebivalcem sosednega jugoslovanskega področja. Vendar smo ob istem času lani zabeležili znatno manj prihodov iz Jugoslavije (823.382), kot pa letos. Stanje se torej izboljšuje.
Poglejmo končno še na katere mejne prehode je padlo glavno breme maloobmejnega prometa. Iz teh številk bi verjetno lahko razbrali tudi, katere bloke bi se dalo izkoristiti za tujski promet, saj so za maloobmejnega le relativno izkoriščeni.
Rekordno število prehodov beleži škofijski blok, kjer je s prepustnicami bilo v avgustu skoraj milijon prehodov (945.376). Preko Ferneti-čev je šlo — s prepustnicami — 586.362 ljudi, preko Lazareta pa, verjetno zaradi poletnega časa in kopanja, 466.986 ljudi. Na četrtem
mestu je blok pri Plavjah, ki je vedno veljal za «pomožni mejni prehod*, ko so bile Škofije preobremenjene s prometom. Tod je šlo 324.070 ljudi.
Peta je Lipica (219.981) in šele na šestem mestu mednarodni prehod pri Pesku, ki pa velja za najbolj «počasnega* in kjer se le s težavo ureja prehajanje meje v dveh vrstah. Tod je šlo 219.321 ljudi. Zadnji, ki ga statistika omenja, je blok pri Repentabru, kjer je bilo 116.008 prehodov (preko o-penske postaje, z vlakom pa 4.496), čeprav deluje še več drugih blokov, ki so udobni, a jih ljudje malo poznajo: Osp za Mačkoljami, Socerb, Korošci, Čampore, Gorjansko.
Prihodnja seja občinskega sveta v Gorici, prva po poletnih počitnicah, bo v petek, 14. septembra ob 18.30. Tako je sklenil občinski odbor na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer. Tudi odborniki so se tokrat prvič sestali po poletnih počitnicah in njihova prva seja je bila tudi zelo dolga: zaključila se je ob 22.30. Na njej so razpravljali o interpelacijah in o vprašanjih svetovalcev. Odborniki so interpelacije in vprašanja proučili ter se sporazumeli za odgovore, ki jih bodo svetovalcem posredovali na prihodnji seji.
Na predlog odbornika za javna dela Agatija so odobrili konvencijo o pripravi gradbenih zemljišč v Ulici Duca d’Aosta. Odobrili so nadalje načrt za dve novi teniški i-grišči v športnem parku na Rojcah ter načrt za zgradbo, ki jo bodo zgradili poleg igrišč, da bi v njej namestili higienske naprave in stanovanje za hišnika.
Odborniki so nato odobrili nakup naprav za razvedrilo otrok, ki jih bodo namestili v Ul. Michelstaedter, v ljudskem vrtu in v parku Ri-membranza. Odobrili so tudi stroške za popravilo mestnih šol.
Na predlog odbornika za osebje Paulina so uredili položaj vodilnega in pomožnega občinskega osebja. O delovanju svojih resorjev sO poročali še odborniki Brancati, To-massich, Moise in Rovis.
Kmalu dokončno priznanje za vina okoliša «Isonzo»
V Uradnem listu republike št. 209 z dne 13. avgusta letos je ministrstvo za kmetijstvo in gozdove objavilo vest, da je državni odbor za priznanje tipičnih vin dal pozitivno mnenje o tipičnem vinu «Isonzo*. Istočasno so tudi objavili pravila za produkcijo vin v tem okolišu.
Upoštevajoč obstoječe zakone lahko vsakdo vloži priziv na ministrstvo za kmetijstvo in gozdove do 12. oktobra letos.
Prijava vina
Kmečka zveza obvešča vse vinogradnike, pridelovalce grozdja in mošta, da morajo prijaviti najkasneje do 6. septembra količino vina, ki so ga imeli v zalogi dne 31. avgusta 1973. Prijave sprejemajo na občinah v uradnih urah. Za občino Gorica sprejema prijave Kmečka zveza, Ul. Malta 2.
kaj let. Na takšen način omogočijo tudi večjim ladjam dostop v pristanišče. Pristamško poveljstvo je izdalo s tem v zvezi nekaj odredb o plovbi.
Jožefa Gergoleta-Bezeka s Poljan ni več
DOVOLJ CEPIVA PROTI KOLERI V GORICI
Ministrstvo za zdravstvo poslalo 5000 doz cepiva
V boju proti koleri je zelo važna odločna prepoved prodaje morskih školjk
Bliža se novo šolsko leto
Sprejemamo
ki so predpisane na slovenskih šolah, obenem pa o poza rja m o svoje obiskovalce na bogat izbor vsako vrstnih šolskih potrebščin.
Vi&aHUL
TRST — ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792'
Izguliljeno-najdeno
Na občinskem oddelku za ekono-mat v sobi 110 občinskega poslopja hranijo predmete, ki so bili najdeni v avgustu na javnih ulicah in katere lahko lastniki dobijo nazaj ob delavnikih od 9. do 12. ure. Med predmeti so: italijanska in tuja valuta, torbe, torbice, denarnice, zlati obesek za ključe, prstan, ure, zapestnica, vžigalnik, krila kopalni kostumi, jope, obleka, moški klobuk, dežni površnik, dežniki, torba z oblačili, otroški voziček.
Hude posledice
nerodnega padca
Sinoči se je zatekla v bolnišnico 88-letna Antonia Šušteršič vd. Škerl iz Ul. Fiordalisi 12. Včeraj opoldne je padla v svojem stanovanju. V bolnišnici so ji ugotovili zlom desne noge v stegnu in kot posledico tudi srčne motnje, zaradi česar so jo sprejeli v ortopedskem oddelku s pridržano prognozo.
9 Predsednik deželnega odbora odv. Comelli je poslal brzojavko furlanskemu pisatelju Carlu Sgorlo-nu, v kateri mu čestita k zmagi na literarnem natečaju cCampiello*. Nagrado je Sgorlon osvojil z romanom «11 trono di legno*. V brzojavki pravi Comelli, da je Sgor-lonov roman pomemben, ker opisuje dobre lastnosti in značilnosti furlanskega ljudstva.
NAROČITI SE NA
Primorski dnevnik!
Deset dni se bo zdravil v tržiški bolnišnici 31-letni Paolo Bertolini iz Pierisa, ki je iz še neznanih vzrokov padel včeraj z motorjem in se precej poškodoval.
• V Tržiču so z bagrom pričeli kopati kanal, ki vodi z odprtega morja v pristanišče Portorosega. Delo opravljajo enkrat vsakih ne-
Včeraj zjutraj ob 10. uri je v bolnišnici v Trstu umrl naš dolgoletni raznašalec iž Poljan Jože/ Gergolet, po domače Bezek. Že pred 16 leti je bil prvič operiran na levem očesu zaradi notranjih bolečin. Pred nekaj meseci je bil ponovno operiran v Gorici, nakar je bil po krajšem počitku na domu premeščen v Trst.
Prejšnji mesec je praznoval 70. letnico rojstva, meseca februarja pa 44 let skupnega življenja z ženo Matildo Cotič. Zakonca sta imela hčerko in tri sinove, od katerih je Julko že več let odbornik občinske uprave v Doberdobu, izvoljen na listi občinske enotnosti. Skozi vse življenje je pokojni Bezek garal, da je preživljal sebe in družino. Še v mladih letih, kot sirota, se je zaposlil v tržiški ladjedelnici, v kateri je potem služboval polnih 40 let. Kot večji del naših ljudi, je pokusil grozote fašistične diktature in nemške okupacije. Bil je med prvimi Poljanci, ki so organizirali v vasi ilegalne shode s partizani in pripravljal vaščane za vključitev v NOB. Po osvoboditvi se je vključil v kulturno prosvetno delovanje. V njegovem stanovanju so dolga leta vadili petje fantje pevskega zbora Dol - Poljane. Raznašal je Primorski dnevnik in drugo slovensko napredno čtivo, sinovi pa so vsa ta leta aktivno urejali vaške odnose z občinsko upravo v Doberdobu.
Poljancem in vsem, ki smo poznali in cenili njegovo delovanje, bo ostal v spominu kot zgovoren in prijazen mož, vedno pripravljen na vsako uslugo. Ob bridki izgubi izrekamo v imenu Primorskega dnevnika družini globoko sožalje.
Pogreb bo danes ob IS. uri iz cerkve v Doberdobu na pokopališče.
Goriški prefekt dr. Molinari je izdal dekret o prepovedi nabiranja, prevažanja, prodajanja in kakršnega koli drugačnega manipuliranja z morskimi školjkami. To pomeni, da so karabinjerji, financarji, policaji, mestni stražniki in pripadniki prometne policije pooblaščeni, da v vsakem trenutku aretirajo vsakogar, ki bi ga zalotili pri kršenju tega odloka. Gre za dejanje poguma, ki je nastalo v p-epričanju, da je varnost državljanov nad partikularnimi interesi posameznikov. Kakor je bilo mogoče izvedeti iz časopisnih in agencijskih vesti, so bile namreč ravno morske školjke povzročitelj prve okužbe s kolero in je zato nujno odločno preprečevati trgovino s tem blagom.
V občinski zdravstveni ambulanti so tudi včeraj cepili proti koleri nekaj stotin oseb. Gre za prostovoljno in preventivno cepljenje tistih, ki imajo takšne zaposlitve, za katere je cepljenje nujno potrebno. To kar gre za normalni dotok interesentov, so sedanje kapacitete zdravniškega in pomožnega osebja več kot zadostne. Tudi cepiva ne primanjkuje in je zato odveč vsakršna bojazen, da bi ga zmanjkalo. Pokrajinski zdravnik dr. Bruno Gre-gorig nam je včeraj povedal, da je z ministrstva za zdravstvo iz Rima prišlo 5000 doz, kar docela ustreza sedanji stopnji potrebe.
Izleti
SPD is Gorice priredi 8. in 9. septembra Izlet z lastnimi sredstvi na proslavo »Dneva planincev*. 8. septembra vzpon po želji na Prestrelje-nik, Rambon ali na Svinjak. V nedeljo, 9. septembra bo osrednja proslava na trgu v Bovcu ob 10. uri s kulturnim programom, zvečer pa planinski ples pri kresu. Prenočitev na taboru planincev (kamping). Naprošamo planince, da se javijo na sedežu v Ul. Malta 2, najkasneje do petka.
Kino
Šolske vesti
šola Glasbene matice - Gorica obvešča, da vpisovanje v glasbeno šolo traja do 15. septembra 1973 od 9. do 12. ure v prostorih šole, Ul. Malta 2. Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne in stranske predmete.
Prispevki
...	. ____ daruje 4
tisoč lir za Slovensko planinsko društvo v Gorici.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 cUn tram che si chiama desiderio*. Marlon Brando in Vivian Leigh.
CORSO 17.15—22.00 «L'onorata fami-glia: uccidere e cosa nostra*. R. Pellegrini in S. Stefanelli. Prepovedano mladini pod 14. letom. Barvni film,
MODERN1SSIMO 17.15-22.00 «L'inso-lente*, H. Silva in S. Glaser. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
VttTORIA 17.30—21.30 »Violenza con-tro violenza*, C. Macchia. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
CENTRALE 17.00—21.30 «Quelle spor-che anime dannate*. J. Oameron in G. 0'Connors. Barvni film
Tržič
AZZURRO 18.00-22.00 «La morte ar-riva con dieci cubetii di ghiaccio*. I. Ballin. Barvni Ulm.
F\..ELSIOR 17.30-22.00 «11 soitario del West». O. Bronson.
PRINCIPE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA »Zločin v Ulici Morgue*. ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA »Prelom*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE Prosto.
RENČE »Tarzan in žena leopard*, ameriški film — ob 20.
PRVACINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves ^»n m oonoči ie lekarna Pontom e Bassi, Raštel. tel. št. 83-349.
iJI./l l(i\A LEKARNA V IKŽICli Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Centrale. Trg Republike, tel. 72341.
Iz goriškrga matičnega urada
ROJSTVA: Gianluca Tensi, Fede-rico Luisa, Carlo Olivo, Denis Boz-zero. Monica Brumat, Sonia Calliga-ris, Elisa Stabile, Elena Comand, Raffaella Bressan, Daniele Pisk, Michela Grusovin, Tanja Gaeta, Roberto De-iusl in Dario Ferletic.
SMRTI: 88-letni upokojenec Franc Luzmk, 92-letna upokojenka Figlia Piutti vd. Candiago, 82-letna gospodinja Alojzija Faganelj vd. Manfreda, , 61-letni upokojenec Alojz Kristančič in 7d-letni upokojenec Franc Pod-vrscik.
nNiiiiiiiNiiiiiiiimiiiiNiMiNiiiimMiiiuiimmaMmiiMuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiMfiiiMiiiim
Slike z ocenjevalne avtotekme
um i ii um laa ■ umil ■ iiiiiiiiiiii iiiimii ii ii t nisi ■ um i mam um mi i ■ 11 ■ i im« im im i m ■ ■■■■ i >i n 11 iiiibiiiiiiiiiiiiiiii
- USLUŽBENCI STAVKAJO ŽE SEDMI DAN
Tudi zdravniki umobolnice so solidarni s stavkajočimi
Poziv sindikatov krajevnih uslužbencev vsem delavcem v pokrajini
Nobenih novosti na področju stavke uslužbencev psihiatrične bolnišnice. Stavka se je nadaljevala tudi včeraj in uslužbenci bodo stavkali tudi danes. Danes zjutraj se bodo v bolnišnici sestali zastopniki sindikata bolničarjev civilnih bolnišnic iz vse pokrajine z zastopniki sindikata bolničarjev umobolnice. Razpravljali bodo o solidarnostni akciji ostalih s stavkajočimi.
V ponedeljek zvečer so se na pokrajini sestali načelniki skupin za razpravo o proslavi tridesetletnice Goriške fronte. Po tej razpravi so govorili tudi o položaju v umobolni cl.
Zastopniki sindikatov so nam včeraj sporočili, da pričakujejo vabilo pokrajinske uprave za ponovni sestanek, do katerega bo morda prišlo danes.
Zdravniki v umobolnici so izrazili solidarnost s stavkajočimi že ob začetku stavke prejšnji teden. Včeraj so zdravniki poslali pismo pred
sedniku pokrajinske uprave, prokuratorju republike, prefektu, pokrajinskemu zdravniku, sindikatom in tisku. V tem pismu pozivajo zdravniki upravo naj sklene čimprej sporazum z uslužbenci, da bi se odpravile morebitne motnje v poslovanju bolnišnice. V pismu zdravniki trdijo, da so se zaradi stavke ustvarile določene motnje v notranjem življenju bolnišnice in da če bi se stavka nadaljevala, bi zdravniki zavrnili vsakršno odgovornost za morebitne negativne posledice. Zdravniki tudi trdijo, da bodo svoje stališče zaostrili, če se spor ne reši.
Zabeležiti moramo tudi izjavo po krajinskih tajništev sindikatov krajevnih uslužbencev FIDEL-CISL, FN DELO-CGIL in UNDEL-UIL. Izjavo so porazdelili v obliki letaka v tovarnah na Goriškem. Sindikati zahtevajo široko solidarnost, saj delavci umobolnice skrbijo za bolne ljudi .delavce, ki so zboleli zaradi izkoriščanja na delovnem mestu.
V Tolminu je tekmovalce ta spremljevalce pozdravil tamkajšnji župan inž. Ferdo Papič. Na naši sliki ga vidimo med govorom, poleg njega pa je sovodenjski župan Jožef češčut, ki se je Tolmincem zahvalil za lep sprejem ta poudaril tesne vezi, ki vežejo Slovence s te ta z one strani
državne meje
Tekmovalci so se morali na svoji poti vaditi tudi v streljanju. Nn naši sliki vidimo dva tekmovalca. Marsikdo je bil tej nalogi kos, nekateri pa so ostali s točkami daleč za prvimi
V RAČAH PRI MARIBORU UMRL IVAN GABRŠČEK
Pred kratkim je umrl v Račah pri Mariboru učitelj Ivan Gabršček. Po rodu je bil iz Kobarida, kjer se je rodil 1892. Učiteljišče je opravil v Kopru in bil med tistimi tedanjimi profesorji in študenti, ki so se z znanim pedagogom dr. Viktorjem Bezkom tedanjim ravnateljem učiteljišča v Kopru na čelu potegovali, da bi se slovensko učiteljišče preselilo iz Kopra v Gorico, kar se je dejansko tudi zgodilo in je Ivan Gabršček v Gorici tudi maturiral. Bilo je to tik pred začetkom prve svetovne vojne, leta 1913. Ko se je prva svetovna vojna začela, so Gabrščka mobilizirali, še prej pa je bil učitelj na osnovni šoli v Dolini pri Trstu. Po mobilizaciji so ga poslali na bojišče na Tirolsko, kjer je bil ranjen in se je nato zdravil v neki bolnišnici na Češkoslovaškem.
Po končani prvi svetovni vojni je kot napreden človek in Maistrov borec odšel na Koroško, da bi se boril za priključitev Koroške k Jugoslaviji. Ko pa je medtem Primorska prišla pod Italijo, je ostal kar na Koroškem, seveda v tistem delu Koroške, ki je bil priključen k Jugoslaviji. Tu je tudi našel namestitev in sicer na osnovni šoli v Guštanju oziroma sedanjem Ravnem. Pozneje je služboval še v raznih krajih okoli Maribora.
Ko je leta 1941 Štajersko zasedla nacistična vojska so nacisti Ivana Gabrščka izselili in sicer v Lazarevac v Srbijo, kamor so izgnali tudi toliko drugih slovenskih zavednih ljudi.
Pokojni Ivan Gabršček je bil so-
rodnik Andreja Gabrščka, znanega časnikarja in tiskarja, ki je v dobi Avstrije deloval v Gorici. Ivan Gabršček je dobil dober pedagog in kot rojen za učiteljski poklic, ki zahteva vsestransko razgledanost in ljubezen do otroka. In tako je v raznih krajih okoli Maribora vzgojil veliko mladine. Dobro je obvladal tudi gjasbo in igral celo vrsto inštrumentov začenši z violino, klavirjem in orglami itd. Zato so ga iskali tudi kot pevovodjo za tedanje pevske zbore. In še eno posebnost bomo navedli, ki je tipično njegova. Bil je namreč usposobljen tudi za poučevanje ženskih ročnih del in če na neki šoli ni bilo učiteljice za ročna dela, je kar sam prevzel ta predmet.
Pred upokojitvijo je služboval kot šolski upravitelj v Šempetru pri Mariboru, ko pa je šel v pokoj, se je naselil v Račah pri Mariboru, kjer je pred dnevi tudi umrl.
Ivan Gabršček je bil eden tistih učiteljev starega kova, ki so opravili tako hvalevredno nalogo med našim ljudstvom v pretekli in polpretekli dobi, eden tistih učiteljev, ki so posvetili vse svoje življenje vzgajanju ljudi in ne le poučevanju v šoli. Rekli smo, da je bil dober učitelj, dober pedagog, dober pevovodja, hkrati pa je bil tudi velik ljubitelj narave, poznavalec prirode in v tem smislu tudi poznavale • zdravilnih rastlin in bil je vsakomur na voljo, ko je kdo potreboval nasvet, kako naj zdravo živi. In tudi sam je dočakal lepo starost.
Stanko Skočir
JUGOSLOVANSKI ISKALCI NAFTE SO NAJELI PLOŠČAD
Svedri ploščadi še niso prodrli
«Neptun» do nafte
Velikanski stroški, ki pa bi se izplačali, če bi odkrili nafto - Doslej prihaja iz vrtin le zemeljski plin, ki pa je eden od znakov za nafto
ZAGREB, septembra. — Po predvidevanjih bo Jugoslavija leta 1980 potrebovala na leto okoli 20 milijonov ton nafte. Jugoslovanski vrelci pa dajejo sedaj komaj 3.400.000 ton »črnega zlata*, kar je komaj 38 odstotkov sedanje jugoslovanske porabe ostalih 62 odstotkov, praktično dve tretjini sedanje porabe nafte mora torej Jugoslavija uvažati. Seveda gredo za to velikanska sredstva, ki bi jih lahko porabili za druge potrebe, vrhu tega pa postaja, posebno v zadnjih časih, svetovni trg nafte zelo negotov, kajti celo ameriške družbe imajo težave z dobavitelji, v glavnem z arabskim svetom, ki zahteva vedno višje cene, oziroma vedno večjo samostojnost pri vnovčeva-nju tega trenutno edinega bogastva, s katerim razpolaga arabski svet. če vzamemo v poštev ti dve dejstvi in sicer velikanska sredstva, ki se trošijo za uvoz nafte, ter negotovost tržišča, ki spravlja v nevarnost dobavo nafte tudi v trentkih nujnih potreb, potem je razumljivo, da tudi jugoslovanska podjetja trošijo velika sredstva za iskanje nafte na lastnem, torej jugoslovanskem o-zemlju ter na priobalnem morju, torej na Jadranu. V teh načrtih in naporih se je v glavnem iz-
...................................HMiiiuiiimmiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiii...nun....
V KRIŽU UDARNIŠKO ZA SPOMENIK PADLIM
Poleg fizične sile udarnikov Je bilo na delovišču tudi .veliko mehanizacij«
m
mm
Osem Križank je poskrbelo za partizanski golaž udarnikom
sfeSMSL.*
Se posnetek za spomin na uspelo množično akcijo
*;• 'it i.«-:.* :%.T

kazalo zagrebško podjetje »INA*.
O iskanju nafte vzdolž Dalmacije smo že govorili in pisali in ni dolgo tega, ko je prišla iz Dalmacije tudi vest, da se bo letošnje iskanje nafte zaključilo, da je iz nekih vrtin bruhnil naftni plin, kar dokazuje navzočnost nafte na tem področju, da pa bodo za sedaj nadaljnje vrtanje prekinili. K tej vesti bomo dodali še nekaj podatkov, ki smo jih zbrali v jugoslovanskem tisku.
Jugoslovanski iskalci nafte so naleteli v Franciji plovečo ploščad za iskanje nafte »Neptun*. Je to velikanska ploščad, za katero plačajo dnevno 28.000 dolarjev najemnine. To pa je velika vsota, vendar le takšne velike naprave omogočajo tolikšne vrtine na morskem dnu in po jugoslovanskih podatkih so z »Neptunom* letos navrtali za 7.000 metrov vrtin. Seveda vrtalci pričakujejo, da bi nekega dne bruhnila iz vrtine nafta. Toda iz vrtin v Belem ratu, na Ugljanu in Olibu je vsakokrat bruhnil na površje plin, naftni plin, ni se pa pokazalo «čmo zlato*, pa čeprav je res, da je naftni plin ali podzemeljski več ali manj gotov znak, da je nekje »v bližini* v globini nafta. Naftaši pa iščejo nafto, pa čeprav je tudi res, da bi mogel podzemeljski plin, če bi ga odkrili v velikih količinah, služiti za oskrbovanje Dalmacije s ceneno energijo, saj je znano, da v Dalmaciji ni niti rudnikov, niti ne drv, pa tudi »avtohtone* električne energije ne, to se pravi samostojnih dalmatinskih central. Zato bi podzemeljski plin prišel kot naročen.
In vendar je še najbolj dragocena — nafta. V Dinaridih, kamor spada tudi dalmatinsko o-brežje in priobalno morje, bi nafte moralo biti. Vsak podatek, ki govori o tem, je dragocen, kajti na osnovi pritiska, s katerim buhne na dan plin, na osnovi sestavine samega plina itd., strokovnjaki ocenjujejo, ali se izplača vztrajati pri načrtih, kajti stroški niso majhni. Pravzaprav smo prej omenili tri vrtine. Po jugoslovanskih podatkih bi bilo treba počakati še na zaključek četrte vrtine, kajti s tem bi bil zaključen letošnji program »Neptuna*.
Vrtalna ploščad »Neptun* je bila »na delu* v Jugoslaviji še pred dvema letoma. Tokrat so jo ponovno privlekli iz Jonskega morja. Da bi nepoučenemu bilo jasno, da ne gre za neutemeljeno iskanje, bomo povedali, da postaja zadnje čase iskanje nafte na morjih vedno bolj pogost pojav in življenjski problem. Na vsem svetu išče po morjih nafto že nad 400 premičnih ploščadi, kakršna je »Neptun*. V lanskem letu so v vsem svetu odkrili s temi sredstvi naftnih ležišč za eno milijardo 200 milijonov ton nafte, oziroma 17 odstotkov celotne svetovne proizvodnje.
Zagrebško podjetje INA »proizvede doma*, torej načrpa iz jugoslovanskih vrelcev 2.400.000 ton nafte od 3.400.000 ton, kolikor ji dajo vsi jugoslovanski vrelci. Zato je razumljivo, da pade glavni del bremena v iskanju nafte na to podjetje, ki je za raziskovalna dela doslej porabilo nič manj kot 26 milijard dinarjev. To je velikanska vsota. Iz tega pa tudi izhaja, da je rešitev prav v nadaljnjem vrtanju in iskanju, kajti če znaki kažejo, da je v globinah nafta, bo nekega dne vendarle bruhnila na dan in krila vse dosedanje stroške, saj smo že rekli, da postaja nafta na zunanjem trgu nestabilna in vedno dražja, zato je domača nafta dvakrat bolj dragocena kot uvožena, ker z domačo nafto razpolaga država kadarkoli hoče in po izvršenih investicijah tako rekoč sama vre na površje.
Vrtalna ploščad Neptun, v katero so bila vložena tolikšna sredstva in hkrati tolikšni upi, je v svojem jedru podobna Eifflovemu stolpu, vendar pa ima ob straneh še druge visoke jeklene stolpe, v morje pa segajo njene »noge* tudi do 118 metrov globoko. Slop, ki je na neki način podoben slovitemu pariškemu stolpu, je visok 64 metrov. Na ploščad prihajajo tehniki in delavci s helikopterjem in šele ko človek prispe na ploščad, opazi, kako velika je in koliko strojev in naprav ;e na njej. Sicer pa nam bo najbolj zgovorno prikazal njen obseg naslednji
težka
Križ, ki je bil v času narodnoosvobodilne borbe, razen skrajno redkih izjem, ves na strani Osvobodilne fronte in ki je dal 250 borcev, aktivistov in kakorkoli organiziranih ljudi, ter dal izredno velik krvni davek, saj je na seznamu padlih in pogrešanih nič manj kot 55 imen, se namerava dostojno oddolžiti spominu padlih tudi s spomenikom, ki ga bodo postavili sredi vasi in sicer na kraju, ki mu domačini pravijo »Na klancu*.
Pred kakimi desetimi dnevi so na kraju izkopali že jarek za temelje, preteklo nedeljo pa se je že ob rani uri, med 6. in 7. zjutraj zbralo na delovnem mestu 80 Križanov, 72 moških in 8 žensk, ki so se lotili dela. da so postavili betonsko osnovo za
postavitev spomenika. V »jarku*, ki je dolg 22 m in poldrugi meter širok stoji sedaj betonski temelj in podstavek, v katerega je bilo vgra-^ jenih 60 kub. m betona. Preden so zabetonirali temelj, so skopali jarek poldrugi meter globoko do žive skale.
K osemdesetim delovnim močem, kolikor se jih je zbralo v nedeljo na udarniškem delu »Na klancu*, bomo dodali še to, da so Križani dali na razpolago še pet mešalcev betona, tri tovornjake in razno drugo mehanizacijo, na pomoč pa je priskočil tudi en Prosečan, ki je dal na razpolago tudi svoj tovornjak.
Vtem ko so moški opravljali svoje težaško delo »Na klancu* je osem žensk pripravljalo delavcem par-
tizanski golaž, tako da so ob 9. uri mogle postreči vsem s porcijo okusnega golaža, ki so ga žejni udarniki zalili s kozarcem dobrega domačega vina. Ne smemo pozabiti še, da so Križani našli med svojimi ljudmi tudi elektrikarje, vodovodne inštalaterje, zidarje, praktično vse stroke, kar so jih potrebovali za delo.
Ob II. uri je bilo delo že končano in tedaj se je tajnik pripravljalnega odbora v kratkem nagovoru zahvalil udarnikom in jih pozval še za nadaljnje delo. kajti odbor upa, da bo spomenik, za katerega je napravil načrt arh. Darij Jagodic, postavljen že spomladi prihodnjega leta, kvečjemu čez leto dni, torej septembra 1974.
podatek: vsa ploščad je nič manj kot U.500 ton.
Ker je ploščad dragocena in ker je draga tudi najemnina zanjo, saj smo rekli, da mora podjetje INA plačati za najemnino po
26.009	dolarjev, na dan, je logično, da jekleni velikan dela ncč in dan. Čez noč je ploščad osvetljena, da jo opazijo plovila ki plujejo mimo. Kadar pa je vreme megleno, krožijo okoli ploščadi posebne ladje, ki opozarjajo mimo ploveča plovila, da se izognejo ploščadi. Tudi ta plovila je treba plačati, tako da so stroški iskanja nafte še večji. Tem vrtanjem sledita od blizu dve jugoslovanski ladji, na katerih imajo posebne stroje in naprave. laboratorijsko opremo
Na ploščadi je zaposlednih kakih 50 ljudi. V glavnem so tujci, Jugoslovanov je kakih 20. Raziskovalna dela vodi inž. Fadel Su-liman, ki je po rodu Arabec, ki pa je končal šolanje v Jugoslaviji, se v Jugoslaviji oženil z Jugoslovanko, tako da ga smatrajo za Jugoslovana. Na »Neptunu* pa so tudi strokovnjaki iz drugih dežel. Francozi, Italijani in Angleži, osebje pač, ki se je v dolgih letih delovanja te ploščadi v raznih predelih sveta zbralo in strnilo v zanimiv kolektiv.
Londonov «BeIi očnjak* pride
na filmski trak
RIM, 4. — Kdo se ne spominja Belega očnjaka, pogumnega psa iz iz istoimenskega Londonovega romana. In *Beli očnjak» pride na filmsko platno. Film bo napravil Lucio Fulci, ki bo vlogo pogumnega psa tpoverib nekemu nemškemu volčjaku. Waedona Scotta, simpatična junaka v romanu, pa bo upodobil znani in zelo simpatični italijanski filmski umetnik Franco Nero. Lepa Virna List pa bo igrala misionar-ko sestro Angelino. Kot je Virna Lisi izjavila, se rade volje odpove, v filmu seveda, svoji lepoti in bogatim toaletam, da bi prevzela vlogo preproste in skromne nune, kajti *kako bi mogla odpovedati to vlogo, kako bi mogla odkloniti ponudbo, saj bi se s tem hudo zamerila sinu*, ki je prav v letih, da mu je Londonov roman prav «po meri*.
V tem filmu bodo nadalje igrali John Steiner, Rick Battaglia, Fernando Rej/, Carole Andr e. Daniel Martin, ki bo igral Indijanca Taglisha Charlija, malega Mit-šaha pa bo igral Missaele.
Da bi film dobil čimbolj verodostojen pečat, da bi zgodbo kar se da približali realnosti, je filmska grupa preživela dva meseca na ledenikih avstrijskih Alp, kjer so zgradili tudi naselje, vas Klon-dike, kjer so v začetku tega stoletja odkrili Londonov bajni rudnik zlata, ki je bil dejansko osnova romana, v zgodovini ZDA pa začetek nove dobe.
iiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiaiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
PO NEPOPOLNIH LETOŠNJIH PODATKIH
Puljsko letališče bodo še razširili
V prvih sedmih mesecih so imeli skoraj 200 tisoč potnikov - V bodoče jih bodo imeli milijon
Letošnja turistična sezona se bliža koncu. Po nekaterih letoviščih je sicer še vedno veliko domačih in tujih gostov, vendar gneče, kakršna je bila pred tedni, ni več. Zato pa je bilo zadnje čase «bolj gosto* na cestah, ker so se turisti vračali domov. Iz Dalmacije in iz Kvarnera v glavnem proti srednji Evropi. Nič manj prometa pa niso imeli na puljskem letališču, ki je po prometu drugo jugoslovansko turistično letališče, takoj za dubrovniškim. O tem najzgovorneje pričajo podatki, ki seveda niso še popolni, ker se nanašajo le na prvih sedem mesecev, ki pa so hkrati značilni. V prvih sedmih mesecih je pristalo na puljskem letališču 2278 letal, prispelo ali odpotovalo pa je z njimi 185.000 potnikov.
To je prav gotovo rekordno število potnikov v letošnji rekordni turistični sezoni. To število se bo seveda še močno povečalo, ko se bodo upoštevali tudi podatki za najbolj turistični mesec, za avgust, pa tudi za september in zato so povsem u-pravičene trditve, da je puljsko letališče, za dubrovniškim, najbolj pomembno turistično letališče v Jugoslaviji.
Ko smo pred leti pisali o začetkih puljskega letališča, smo poudarjali, da je to razmeroma skromno letališče. Danes pa lahko beležimo, da morejo na puljskem letališču pristajati tudi največja potniška letala, kar jih danes uporabljajo v letalskem prometu. To se je moglo videti tudi 19. julija ko je na puljskem letališču pristalo mogočno letalo yumbo jet s 380 potniki. To letalo je eno največjih potniških letal na svetu in vendar je brez težav pristalo v Pulju. In od tedaj so na progi med Puljem in Londonom uvedli redno progo teh letal.
Da bi moglo puljsko letališče sprejeti tolikšna letala, so razširili pristajalno stezo in tudi dovozne ploščadi, hkrati pa so nabavili tudi ustrezno opremo, za kar so porabili 180 milijonov dinarjev.
Ob tej »rekonstrukciji* je pristajalna steza še vedno dolga »le* 3.300 metrov, kljub temu strokovnjaki menijo, da bi moglo na tem letališču pristati tudi letalo «boeing 747» s 440 potniki.
Čeprav puljsko letališče spada med dobra letališča, še ni »celotno in dokončno zaokroženo*. Letališče pri Pulju spada upravno v okvir brniškega letališča in v projektivnem uradu Brnika so že dokončali dokumentacijo za nadaljnjo razširitev puljskega letališča in sicer v tolikšni meri, da bi moglo sprejeti tudi milijon potnikov na leto. Že 1. januarja prihodnjega leta bodo začeli z deli za razširitev pristajalne ploščadi in sicer za površino 10.000 kv. metrov. Prav tako bodo začeli širiti letališčno zgradbo, ki je bodo povečali za 1200 kv. m. še enkrat bodo razširili pristajalno stezo in sicer tokrat za 22 metrov, stranske steze pa bodo osvetlili. Letališče bo dobilo tudi nov stolp z najnovejšimi in najpopolnejšimi napravami za kontrolo letenja.
Modernizacija puljskega letališča bo pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj turizma v Istri. Z njim so se namreč močno približali Istri najrazličnejši evropski centri, od koder prihajajo v Istro že prave množice turistov. Samo v juliju je pristalo na puljskem letališču 482 letal, ki so pripeljala malo manj kot 80.000 turistov.
Kakor meni upravnik puljskega letališča inž. Ante Vodopivec, bi bil promet v juliju in avgustu še večji, če bi hoteli vzdolž istrske obale ne bili tako polni in prepolni. Sicer pa predvideva letošnji načrt potniškega prometa na puljskem letališču 350.000 potnikov in 2.800 letal v domačem in mednarodnem prometu. Ker so v sedmih mesecih dosegli 2278 pristankov in odhodov, je gotovo, da bodo v tem smislu načrte presegli, zelo verjetno bodo presegli tudi načrtovano število potnikov, saj so se v prvih 7 mesecih približali številu 200.000 potnikov. če so v prvem polletju močno povečali promet, v primerjavi z lanskim, je gotovo, da ga bodo tudi v drugem polletju in s tem si bodo ustvarili tudi pogoje za nadaljnji razvoj.

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne ukvarjajte se s finančnimi špekulacijami, pač pa s solidnim trgovanjem. Prejeli boste lepo ali bogato darilo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdni in ne kažite prevelike odrezavosti do predstojnikov. Majhen spor v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S svojo inteligenco boste uspeli rešiti težko vprašanje. Svoja čustva boste povezali s potovanjem.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Z uspehom boste opravili svoje naloge. Negativni tuji vplivi pri sentimentalnih odnosih.
LEA/ (od 23.7. do 22.8.) Imeli boste občutek, da je vaše delo nekoristno. Uprite se takšnemu razpoloženju. Prijeten večer.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne lotite se nekega tveganega posla, ker vam bo spodletel. Skušajte
se razvedriti v družbi drage osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Važna sprememba v zvezi v vašim delom. Razumevanje s strani drage osebe vam bo v uteho.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V katerem boste odgovorili na vam postavljeno vprašanje. Ne bodite preveč samoljubni.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zadovoljivi finančni uspehi vam bodo odprli nove poti. Ne kažite prevelike občutljivosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaradi vaše strokovne pripravljenosti boste uspeli pri težki nalogi. Umirjeno vzdušje v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Brzdajte svojo mrzlično dejavnost in se posvetite manjšim vprašanjem. Ne bodite ljubosumni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svojem poslovanju boste morali premagati nekatere težave. Uresničile se bodo vaše želje.
Žolčni
kamni
odlično
dražilo
SREDA, 5. SEPTEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
16.00	V evroviziji
SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU Prenos iz Beograda
18.15	Program za otroke
PRIGODE THYLLA ULENSPIEGLA Pripravila Tito Benfatto in Nico Orengo Režija: Alessandro Brissoni Tretje nadaljevanje
18.45	I RAGAZZI Dl PADRE TOBIA
Avtorja Mario Casacci in Alberto Ciambricco Režija: Ital0 Alf aro
19.45	ŠPORTNE VESTI
ITAL. KRONIKE IN NAPOVED VREMENA
20.30	DNEVNIK
21.00	SIENA: UNA CORSA NEL TEMPO
Piazza del Čampo je baje eden najbolj popolnih in slavnih mestnih trgov, in to zaradi arhitekture, ki trg obdaja. Leandro Castellami začne prav od tu svoje raziskovanje dolge zgodovine tega mesta in sicer, zgodovino, ki se začne v 12. in zaključi v 16. stoletju. Enajst ulic oziroma cest se «razvrsti* iz tega »življenjskega središča* Siene in po teh enajstih cestah se lahko človek napoti ali v ostale predele mesta ali pa tudi v preteklost Siene. Do 15. stoletja je bila Siena svobodna občina, ki je bila pod vodstvom »belih* nep~estano v boju s Firencami, torej mesto, ki so ga pretresali notranji spori in tokovi in je zato pogosto menjavalo oblast oziroma vlado. Siena ima bogato preteklost, posebno ima bogato umetniško zgodovino, ki izhaja iz 13. in 14. stoletja, to se pravi iz gotskega obdobja, kar je očitno v njeni arhitekturi. V 15. stoletju pa začne blagostanje tega mesta upadati in to predvsem zaradi vedno ostrejših notranjih spopadov, zaradi česar mesto izgubi svojo življenjsko moč in svojega borbenega duha.
22.00	ŠPORTNA SREDA
Kronike z domačih igrišč in iz tujine
23.00	DNEVNIK
NAPOVED VREMENA IN ŠPORTNE VESTI
DRUGI KANAL
19.30	V evroviziji
SVETOVO PRVENSTVO V PLAVANJU Prenos iz Beograda
21.00	DNEVNIK
21.15	LA CITTA’ NUDA
Film v režiji Julesa Dassina, v katerem igrajo v glavnih vlogah: Barr Fitzgerald, Howard Duff, Dorothy Hart, Don Taylor, Ted De Corsia, House Jameson in Anne Sargent. Film «Cittd nuda» oziroma Golo mesto je eden najbolj zna nih filmov iz Dassinovega "ameriškega^ obdobja. Potem ko je Jules Dassin napravil v Hollywoodu tri filme in sicer «Forza bruta», »I corsari della strada» ter že omenjeni film «La citta nuda» je moral pobrati šila in kopita in se umak niti iz «ultrademokratičnih» ZDA, kajti McCarthgsti mu niso dali do sape. Seveda je ubral pot Evrope, kjer se je v kratkem vključil v evropsko proizvodnjo, logično v tedanjem stilu neorealizma.
Na bazi neke dokaj preproste detektivke je režiser ustvaril zgodbo, ki se dogaja v Nero Yorku in je dokaj nenavadna, seveda za tedanjo filmsko ustvarjalnost. Njegova filmska kamera zapusti zaprte prostore filmskih studiov in kulis in stopi na ulico, med ljudi, v vsakdanje, resnično življe nje mesta, česar si do sedaj, posebno v Ameriki, ni upal noben režiser. Zaradi tega je kritika njegov skrajno življenjski film sprejela z navdušenjem.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
11.00	OTVORITEV ČETRTE KONFERENCE NEUVRŠČENIH Prenos iz Alžira do 12. ure
16.00	SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU Prenos v barvah ‘ lz Beograda ' 111
18.40	FILM ZA OTROKE 19:10 OBZORNIK
19.30 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU 20:45 RISANKA	... ""
21.00	DNEVNIK
21.25 PROPAGANDNA REPORTAŽA
21.40	S.O.S. - NOBILE Italijansko - sovjetski film
Rež ja: Mihail Kolatozov v glavnih vlogah: Claudia Cardi nale, Peter Finch, Hardy Krueger, Sean Connery, Massimo Girotti in Mario Adorf.
Nobiiejeva odprava z balonom »Italia* na Severni tečaj leta 1928 je bila svojevrstna senzacija, o kateri je podrobno pisal ves svetovni tisk. Potem ko se je balon zrušil, se je začelo naporno, negotovo in nevarno iskanje preživelih. Le malo članov odprave je preživelo katastrofo, med njimi je bil tudi poveljnik balona in vodja odprave general Umberto Nobile. Preživele je odkril in rešil sovjetski ledolomilec. 23.35 POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.00	SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU Skoki v vodo za moške
19.30	PLAVANJE. FINALE Prenos iz Beograda
21.00	ŽIVLJENJE V ŽIVALSKEM VRTU Serijski film
21.15 POROČILA
21.30	BRAZILIJA — Dokumentarni film Slavka Jančarja
22.30	ZABAVNO GLASBENA ODDAJA
23.00	SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU VATERPOLO — Barvni prenos iz Beograda
NEW YORK. 4. — Goveji žolčni kamni so zadnje čase eno najbolj dragocenih surovin, kar jih Kanada iz ZDA izvažajo na Dalj-nji vzhod, prvenstveno na Kitajsko in Japonsko. Po pisanju lista «Wall Street Journal* uporabljajo Kitajci in Japonci to »surovino* za pripravo raznih zdravil, pa tudi kot komponento nekaterih zelo učinkovitih spolnih dražil. Zaradi tega so Kitajci in Japonci pripravljeni plačati žolčne kamne po kakršni koli ceni, praktično po ceni, ki jo ima zlato.
Žal pa je tega »blaga* zelo malo na razpolago, saj so v vseh kanadskih klavnicah lani nabrali le za kilogram, v vseh ameriških pa za dva kilograma žolčnih kamnov, kar nam z druge strani posredno pove, da ameriške krave niso tako žolčne, kot so žolčni, ihtavi Američani.
TRSI A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila, 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Jpoidne z vami; iJ.ou Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.30	Koncert; 18.45 Jazz; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor m folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.15 Nove knjige; 21.50 Johnny Sax in njegov orkester; 22.05 Zabavna glasba.
TRSI
12.10	Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15,10 Poletni spored; 16.20 Pianist Nino Gardi;
19.30	Deželna kronika.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 17.30, 18.30,
19.30,	21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.10 Orkester Fla-negan; 10.00 Otroški kotičev: Prvi dan v šoli; 10.15 Z nami je...;
11.15	Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.45 Parada plošče; 16.00 Orkester; 16.15 Današnji pevci;
17.00	Pisan spored; 17.40 Vrstijo se popevkarji; 18.00 Narodno zabavna glasba; 18.45 Leskovic, Etuda za veliki orkester; 19.00 Popevke; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Ritmi za godala; 22.00 Literarna oddaja;
22.15	Londonska filharmonija;
23.00	Pop jazz; 23.35 Glasba za lahko noč.
P«Clf*NAI.NI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.40 Puccinijeva »Manon Lescaut*;
11.30	Četrti spored; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.55 Televizijska glasba; 19.25 Ravel, Respighi, Beethoven; 20.20 Serenada; 21.20 V. Caioli: »Ap-
puntamento all’uscita», radijska drama; 2Z.20 »Andata e ritorno*. Ji PKv-OKAIVl
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
7.40	Pojeta Marcella in Franco Toitora; 8.40 Kako in zakaj?;
8.40	Melodrama, 9.50 Nadaljevanka; 10.35 Poseben program z Ma riangela Melato, 12.40 Opra vljjvci; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Radijska priredba; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče; 20.10 «Andata e ritorno* z Mino; 20.50 Plošče.
III PROGRAM
10.00	Koncert; 11.00 Albenizove skladbe; 11.40 Sodobna ital. gla sba; 12.15 Brahmsov romanticizem; 13.30 Liszt in Bartok; 14.30 Portret avtorija; 15.30 Schumannova komorna glasba; 17.20 Stra ni iz albuma; 17.35 Sodobni jazz;
18.00	Beethovnove skladbe: 18.45 Koralna glasba; 19.15 Koncert:
20.15	Ameriška povojna kultura.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 7.50 Rekreacija;
9.10	Glasbena matineja; 10.05 Nenavadni pogovori; 10.25 Mladinski zbor RTV Ljubljana: 10.40 Zgrad ba marksističnega mišijenja; 11.15 Prokofjev: Pavliha — simfonična suita; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetij ski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam.
15.10	Oktet bratov Pirnat; 16.40 Trio Lorenz izvaja skladbe Da nila Švare; 17.00 »Loto vrtiljak*;
18.10	Operni koncert; 19,00 Ak tualnosti; 19.20 Listi iz pop atbu ma; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene raz glednice; 21.00 Simfonični orkester; 22.20 Vedno lepe melodije;
22.15	Revija popevk; 00.05 Literarni nokturno — J. Stadler: Pe smi; 00.15 Plesni zvoki.
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
5. septembra 1973
PO PRVIH PLAVALNIH TEKMAH NA SP V BEOGRAJSKEM BAZENU
Niz svetovnih in evropskih rekordov po zaslugi plavalcev NDR, ZDA in SZ
Tudi Jugoslovani in Italijani prišli do državnih rekordov - V vaterpolu vedno težje za ZDA in ZR1\
BEOGRAD, 4. — Vrsta svetovnih, evropskih in državnih rekordov je dala že prvim petim finalom pečat vrhunskega športnega dogodka. Veselijo se lahko vsi: ZDA in NDR, ki sta si precej bratsko delili ko lajne, pa SZ, ki je ob porazu Bu-reja le dobila državni rekord s Kriukinom, do Italijanov, ki jih je razočarala Calligarisova, so jim pa drugi prinesli državne rekorde, in Jugoslovanov, pri katerih je Rudan popravil za 7/10 svoj rekord.
Prvi so slavili Američani: na 200
m prosto so zasedli prvi dve mesti z Montgomeryjem in Krumpholzem, vzhodni Nemec Pyttel pa je bil 3. Tekma sama je bila precej zanimiva, zmagovalčev čas pa za 2 desetinki slabši od Spitzovega svetovnega rekorda. Razočaral je Sovjet Bure, ki se je zadovoljil s šestim mestom, sicer pa je ta plavalec dosti boljši na 100 m. Rudan je s časom 2’01”78 postavil nov jugoslovanski rekord, Linhart pa je preplaval progo v 2’02”57. Oba sta bila izločena že v kvalifikacijah. Ista usoda je doletela Italijana Cin-guettija in Pangara, prvi pa je z 1’58”40 izenačil lastni državni rekord.
Med ženskami je na 200 m mešano prišlo do precejšnjih presenečenj. Favoritinja je bila svetovna rekorderka Enderjeva, premagala pa jo je druga vzhodna Nemka Hubnerjeva, ki je s časom 2'20”51 izdatno izboljšala prejšnji svetovni rekord (2’23”). Italijanska Calligarisova je tako v kvalifikacijah kot v finalu popravila državni rekord, to pa ji ni bilo dovolj za kolajno: zadovoljila se je s 4. mestom. Efen-dičeva je v kvalifikacijah zabeležila čas 2’34”73.
Svetovni rekord je dosegel tudi John Hencken na 100 m prsno. Najprej je preplaval razdaljo v času 1’04”35, nato pa celo 1’04"02. Prejšnji rekorder Taguči je bil šele tretji, za Hrjukinom, ki je izboljšal evropski rekord s časom 1’04”61. Italijan Lalle je bil zadnji v svoji
V OKVIRU LETOŠNJIH 13. SŠI
Drevi štafetni tek Opčine-Bazovica
Sodelovalo bo več kot 200 tekačev iz dvanajstih društey
DANAŠNJI SPORED Finali
skoki s trimetrske deske — moški
200 m prosto — ženske 400 m mešano — moški 100 m hrbtno — ženske 100 m prsno — ženske 4x100 m prosto — moški VATERPOLO (izločitve)
A skupina
Velika Britanija — Mehika Nizozemska —■ Avstralija Sovjetska zveza — Jugoslavija B skupina
Romunija — Madžarska Italija — Izrael C skupina ZDA - Grčija Zah. Nemčija — Bolgarija
skupini s časom 1’10”97, Jugoslovan Divjak pa je bil z 1T0”16 prav tako izločen že zjutraj.
Na 100 m hrbtno ni bilo problemov: Matthes je zmagal z veliko prednostjo in je v zadnjih metrih celo demonstrativno zmanjšal hitrost, kar je povzročilo negodovanje občinstva. Na vsak način je vzhodni Nemec dokazal, da še vedno nima nasprotnikov. Nenad in Predrag Miloš sta izpadla že zjutraj. Nenad je dosegel čas r01”04, Predrag pa 1’01”56.
SP DANES NA TV
16.00 - 18.00 moški skoki s trimetrske deske (1. IT in JU)
19.30	- 20.30 200 m prosto ženske, 400 m mešano ženske, 100 m prsno ženske, 4x100 m prosto moški (2. IT in JU)
21.30	- 22.20 vaterpolo: Sovjetska zv. — Jugoslavija (JU)
ŠD Polet bo v okviru letošnjih SŠI priredil drevi štafetni tek na progi Opčine — Bazovica. S tem tekom želi naša športna mladina počastiti spomin vseh tistih, ki so darovali svoja življenja v NOB.
Pred začetkom teka bodo predstavniki ZSŠDI, ŠD Polet in drijgih. društev, ki sodelujejo v tem teku, položili venec na spomenik bazoviških žrtev.
Proga teka samega bo vodila, kot smo že omenili, z Opčin, od koder bo krenila ob 20.30 z dvorišča Prosvetnega doma po Ul. lticreatorio, Ul. Cardi in nato po Bazoviški cesti skozi Trebče in Padriče do bazoviške cerkve, kamor bodo tekači predvidoma prispeli okrog 21. ure.
Proga meri skupno 8,200 km in je razdeljena na dvajset odsekov. Vsak odsek bo meril približno 400 m, nekateri (prvi, peti, sedmi, sedemnajsti, osemnajsti in devetnajsti) so nekoliko daljši, nekateri (drugi, četrti in deveti) pa krajši.
Za sodelovanje pri tem teku se je prijavilo dvanajst društev, in sicer Adria, Bor, Kontovel, Rod Modrega vala, Zarja, Kras, Polet, Cankar, Slovenski tržaški skavti, Primorec, Škamperle in Gaja. Skupaj bo sodelovalo na tem teku torej približno 240 tekačev.
Vsako društvo bo moralo samo razpostaviti svoje tekače na njemu določene odseke do 20.30. Po zaključku teka pa se bodo zbrali vsi tekači v Bazovici.
MOD. PETEROBOJ
BERLIN, 4. - Michel Colladent. 20-letni francoski vojak, je osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka v modernem peteroboju. Drugi je bil Amerikanec McCormick, 3. pa Francoz Cortes.
Med ekipami je 1. mesto zasedla Francija, 2. ZDA in 3. Zahodna Nemčija.
• « •
LONDON, 4. — Jutri se bo začelo svetovno prvenstvo v modernem
peteroboju za člane. Prijavilo se je 55 tekmovalcev iz 18 držav. Glavni favoriti v obeh konkurencah, posamični in ekipni, so Sovjeti.	—
OBVESTILA
i Šahovski odsek kulturnega krožka Devin - Štivan priredi (za svoje člane) v društvenih prostorih v Devinu jutri, 6. septembra z začetkom oh 26.-30 simultanko z enim najboljših šahistov iz Tržiča (s kandidatom za državnega mojstra) Giorgiom Gasserjem).
Vljudno opozarjamo na točnost.
ZSŠDI iskreno čestita svojemu referentu Gianiju Furlani-ču in njegovi soprogi Sonji ob rojstvu njunega prvorojenca Dejana, kateremu želi v življenju vse najboljše.
Izredno zanimiva je bila tudi štafeta 4x100 m mešano ženske. NDR je zmagala s svetovnim in evropskim rekordom 4'16”84, ostale ekipe pa so se borile tako rekoč posebej: ZDA so bile druge z 9” zaostanka pred ZRN. V prvi izmeni je vzhodna Nemka Richterjeva dosegla tudi evropski in svetovni rekord na 100 m hrbtno s časom 1’04”99.
V vaterpolu je do presenečenja prišlo že včeraj zvečer, ko so ZDA izenačile tudi z ZRN in se znašle v slabem položaju. Kmalu bi jim danes pomagala Grčija, ki je tekmo z Bolgarijo zaključila pri 4:4, zaradi napake pri sodniški mizi (ure niso ustavljali med prekinitvami) pa bodo morali tekmo ponoviti. ZRN je nato zgubila s Kubo in se dokončno poslovila od tekmovanja. Jugoslavija je zanesljivo odpravila Avstralijo, v čeprav z igro, ki ne obeta nič dobrega. Prelahko vodstvo in pa mnoge menjave so slabo vplivale na domačine, ki pa te tekme niso vzeli resno. Jugoslavija, SZ, Madžarska in Italija so sicer že v finalu, kot tudi Kuba. V C skupini manjka še eno ime, Bolgarija pa ima sedaj precej lahko delo.
REZULTATI
PLAVANJE (finali)
200 m prosto — moški:
1.	Montgomery (ZDA)	1'53”02
2.	Krumpholz (ZDA)	1'53''61
3.	Pyttel (NDR)	1'53”97
200 m mešano — ženske:
1.	Hubner (NDR)	2’20”51
2.	Ender (NDR)	2'21"21
3.	Heddy (ZDA)	2’23’ 84
100 m prsno — moški:
1.	Hencken (ZDA)	1’04”02
2.	Hrjukin (SZ)	1’04"61
3.	Taguči (Jap.)	1’05”G1
100 m hrbtno — moški:
1.	Matthes (NDR)	57”7-i
2.	Stamm (ZDA)	58”77
3.	Wanja (NDR)	59''08
Štafeta 4x100 m mešano — ženske:
1.	NDR	4‘16”44
2.	ZDA	4'25”80
3.	ZRN	4’26”57
SKOKI V VODO
KVALIFIKACIJE Deska (3 m} — moški:
1.	Di Biasi (It.)	točk 605,(H
2.	Boggs (ZDA)
3.	Strahov (SZ)
V finalu so še: Russel (ZDA), Vasin (SZ), Hoffman (NDR), Ca-gnotto (It.), Scott (Kan.).
VATERPOLO
Nizozemska — V. Britanija 8:1 Romunija — Španija	10:4
Bolgarija — Grčija	4:4
(neveljavna)
SZ — Mehika	7:4
Kuba — ZRN	6:5
Jugoslavija — Avstralija 10:6
VODNO SMUČANJE
BOGOTA, 4. — Svetovnega prvenstva v vodnem smučanju v Bogoti, ki se bo začelo 10. t.m., se bodo udeležili tudi trije predstavniki Italije: Terraziano, Hoffer in Merlo.
BOKS
SAN DIEGO, 4. — V pogovoru s časnikarji, takoj po končanem treningu, je Ken Norton izjavil, da bo gotovo premagal Claya tudi v drugem dvoboju. Kot edino taktiko — je povedal Norton — bo izbral takojšen in stalen napad na nasprot-
nika, ki verjetno nima več tolikšne vzdržljivosti kot on.
• * •
LONDON, 4. — Ameriški niredi-telj Jerry Perenchio je ponudil Fo-remanu 5 milijonov dolarjev (skoraj 3 milijarde lir) za dvoboj proti zmagovalcu srečanja med Clayem in Nortonom. Angleški prireditelj Astaire bi v tem primeru odkupil televizijske posnetke dvoboja za 360 milijonov lir.
PORTILLO, 4. — Italijan Giulia-no Besson je zmagal v smučarski kombinaciji za «Andski Kandahar* v Portillu (Čile). Drugi je bil Plank (It.), 3. Corradi (It.), 4. Kono (Japonska) itd.
Med ženskami je zmagala Kanadčanka Cliffordova pred Japonko Okitsujevo.
NOGOMET
FOGGIA, 4. — Italijanska nogometna zveza je danes sklenila preložiti tekmo Foggia - Juventus, ki bi morala biti na sporedu v nedeljo.
PRED PRVO NOGOMETNO TEKMO ZA ^MEMORIAL f. PUNTARJA*
ŽAROMETI NAD PROSEŠKIM IGRIŠČEM
Velika udeležba na slovesnosti - Igrišče je usposobljeno tudi za uradne nočne tekme ■ Nova nujnost: tribune
Sinoči so na Proseku s kratko slovesnostjo prvič uradno prižgali žaromete, ki osvetljujejo tamkajšnje nogometno igrišče. To je prvo naše igrišče, ki je uradno usposobljeno tudi za igranje nočnih tekem.
Slovesnost je začel tajnik Primorja Darij Tence, ki je spregovoril v slovenščini, za njim pa je povzel besedo v italijanščini predsednik Sergij Cibic.
Slovesnosti je prisostvovalo nad 700 oseb, med katerimi so bili kot gostje tudi deželni svetovalec Drago Štoka, deželni svetovalec FIGC Salvadori, podpredsednik pokrajinskega odbora FIGC Fratte ter predsedniki športnih društev Rajko (Tabor - Sežana), Sedmak (Vesna), Lisjak (Kontovel), Kralj (Primorec), Brass (Zarja), Rustja (O-
iiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
limp:ja), Cimador (Aurisina), Lasič (Libertas Barkovlje), De Carli (Libertas Prosek), Pečenik (Breg).
Po govorih je ustanovni član Primorja Franc Kapun prižgal novo razsvetljavo, nato pa sta ob zvokih koračnic, ki jih je igrala proseška godba na pihala, prikorakali na igrišče enajsterici Primorja in O-limpije. Takoj nato je dal sodnik znak za začetek prve tekme, veljavne za »Puntarjev memorial*.
Novo razsvetljavo na proseškem igrišču sestavlja 16 žarometov, ki so postavljeni na štirih, 20 metrov visokih drogovih. Igrišče je razsvetljeno z jakostjo 115 luxov in je to celo nekaj več, kot zahtevajo določila za igranje uradnih tekem.
Skupna vrednost razsvetljave je
13. slovenske športne igre Pravilnik tekmovanja s kajakom
GORICA, 4. — V nedeljo bo v Gradišču pri Gorici veliko mednarodno tekmovanje v hitri hoji. Nastopili bodo tekmovalci iz Bolgarije, ČSSR, Poljske, Španije, Švice, Madžarske in seveda Italije. Tekmovali bodo na razdalji 20 in 50 kilometrov.
1.	Tekmovanje organizirajo taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice.
2.	Tekme bodo pri kontovelskem pristanu, dne 13. septembra od od 14. ure dalje.
3.	Vpisovanje do neposredno pred startom.
4.	Tekmovanje je za posameznike, predvidene pa so kategorije:
a) člani in mladinci (letnik 1954 in starejši)
B) naraščajniki (letnik 1955 in mlajši)
c) ženske (vsi letniki)
5.	Proga bo za a in b kategorijo dolga približno 300 m, za ženske pa 150 m.
6.	Glavnega sodnika določi prireditelj.
7.	Organizator si pridržuje pravico spremeniti ta pravilnik.
8.	Za kar ni predvideno v tem pravilniku velja splošni pravilnik SŠI in pravila FIC.
9.	Prireditelj ne odgovarja ■ za morebitne poškodbe 'in drugo škodo, ki bi jo tekmovalci utrpeli v okviru tekmovanja.
približno 15 milijonov lir, Proseča-ni pa so večji del napeljave opravili s prostovljnim delom in so s tem precej pomagali Primorju, da je lahko prišlo do Razsvetljenega igrišča z nekoliko nižjimi stroški.
Pri tem pa zopet ne moremo mimo ugotovitve, da je proseško igrišče res dobilo novo pridobitev, vendar najpotrebnejšega še vedno nima. Brez tribun, za katere so oblasti že zdavnaj dale zagotovilo, da jih bodo zgradile, res ni mogoče privabiti ob rob igrišča večjega števila gledalcev. Prav sinoči smo lahko videli, da s postavitvijo tribun na proseškem igrišču ne bo več mogoče dolgo odlašati.
V prvi tekmi veljavni za »Memorial E. Puntarja* je Primorje premagalo Olimpijo z 2:1 (1:0).
Danes bo ob 20.30 na sporedu druga tekma turnirja med Vesno in proseškim Libertasom.
B. R.
HOKEJ NA KOTALKAH
LIZBONA, 4. — Španija je sinoči osvojila naslov mladinskega evropskega prvaka v hokeju na kotalkah. V zadnjem kolu je premagala ZRN s 4:1, medtem ko je Portugalska, drugouvrščena na končni lestvici, premagala Italijo s 4:3. Končna lestvica:
1. Španija 11 točk: 2. Portugalska 10, 3. Nizozemska 8, 4. Italija 5, 5. Švica in Francija 4, 7. ZRN 0.
BEZBOL
BOLOGNA, 4. — V tekmovanju za medcelinski bezbolski pokal je Nikaragua premagala Argentino z rezultatom 5:2.
.........................................................•■nun«...........................nniiiniinliinnninniliiMnnimininin.....................................................................................................
TUDI TAKO POJMUJEJO ŠPORT V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
ŠPORT JE LAHKO ZA MARSIKOGA VELIKA ŽIVLJENJSKA AFIRMACIJA
Košarka v svojem razvoju še ni dosegla vrhunca
iiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiMimmiiHiiiiiiiiiiiiiuiniiititiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiimiiiimiiiiiiiiiiii
PADALSTVO
^JADRANSKI P0KAL»
Za Sovjetsko zvezo prvo in drugo mesto
Danes bodo na sporedu skupinski skoki na cilj iz višine 1000 m
PORTOROŽ, 4. — Na mednarodnem padalskem tekmovanju za »Pokal Jadrana* na letališču v Sečovljah so danes dopoldne padalci desetih držav skakali v drugi in tretji seriji skokov iz višine 1500 metrov. Zares odlično pripravljeni tekmovalci Sovjetske zveze so s skoki v samo središče zmagali tudi v tej drugi disciplini tekmovalnega programa. Druga je bila B ekipa So-
vjetske zveze, tretje mesto pa so zasedli padalci Bolgarije.
Jugoslovani so bili tokrat za spoznanje boljši. Prva ekipa je namreč dosegla v končni razporeditvi sedmo mesto, druga pa dvanajsto.
Jutri bo na sporedu tretje disciplina tekmovalnega sporeda za »Jadranski pokal*, skupinski skoki na cilj iz višine 1000 metrov.
L. O.
Naš znani košarkarski trener Branko Lakovič nam je po svojem povratku iz ZDA pripravil še en prispevek o svojem bivanju v domovini košarke, katerega danes priobčujemo.
1 Dan odhoda v Suffieldu. Žalostni obrazi mladih tečajnjkov jo jasno kazali, da je odhod grenak. Vsi na tečaju (trenerji, tečajniki, sam Oscar Robertson) so se na Campu-su odlično počutili. Ustvarila se je velika družina prijateljev.
Zame je bil odhod še težji. Moral sem se ločiti od izrednih košarkarskih učiteljev, iskrenih prijateljev, predvsem pa seim se moral ločiti od velikega košarkarja in človeka Oscarja Robertsona, ki mi je bil predvsem v zadnjem tednu velik prijatelj.
ISKREN POGOVOR Z
O. ROBERTSONOM
Fantje so se vračali v razne kraje ZDA, nekateri z osebnimi avtomobili, z avtobusi, vlaki, z letalom. «The Big O* je vse prijazno pozdravljal, dajal jim je zadnje nasvete.
»Kako, da še nisi odpotoval, Oscar?*
»Tečaj se bo zaključil, ko bo zadnji tečajnik zapustil dom.*
»Kaj si, na primer, svetoval malemu Craigu (črnec, 7 let star, naraven talent za košarko)?*
»Rekel sem mu tole: Craig, rad te imam, ker si pridno delal in požrtvovalno treniral. Pokazal si veliko zanimanje za košarko, ker si si ta tečaj plačal s tem, da si delal v kuhinji. Revež si, kot sem bil jaz, ko sem imel tvoja leta. Nato sem treniral vsak dan, večkrat na dan. Sedaj igram v NBA. Si me razumel .. .»
«Tudi jaz te razumem. Ne razumem pa tega velikega navdušenja do igre tvojih tečajnikov. Trenirali so praktično po deset ur dnevno, nihče pa se ni dolgočasil, nagajal.*
Robertson: »Vedeti moraš, da je pri nas košarka zelo priljubljen šport. Za marsikaterega fanta, posebno za revne fante, je prav šport življenjska afirmacija.*
»V redu, toda le za določeno skupino ljudi. Tu na tečaju pa so prav vsi trenirali ... kot nori?!*
1 »To pa so naše delovne nšvade. Ne vem, kako je pri vas v Evropi. Tu, ko se lotiš " Športa,'‘drl^š šport in delaš zelo resno Ni uspeha brez resnega dela, veTke volje in ambicije. Poznaš ti človeka, ki nič ne dela in nato uspe?*
Pomislil sem: »Poznam jih stotine . . .»
NOVE DIMENZIJE V KOŠARKI
»Oscar, prejšnji teden sem bil v Springfieldu. Ogledal sem si pro fesionalno tekmo. Za moje pojme je bilo to nekaj čudovitega. Mislil sem, da je to sploh višek v košarki. Je torej košarka v NBA dosegla svoj cilj? Se odpirajo košarki nova obzorja?*
Robertson: »Košarka še ni dosegla svojega konca, ker se tudi ta igra razvija s človekom in z zgodovino človeka. Ko so v ZDA komaj začeli gojiti košarko, je bila ta igra počasna, vse preveč študirana. Nato se je ritem igre povečal. Obrambe so postale neizprosne. Z metom iz skoka in s protinapadom ter z velikimi branilci, kot sta Bill Russel in Wilt Chamberlain, je košarka privabila v hale na tisoče ljudi. Mislim, da je košarka priljubljena, ker je moderna, aktualna.*
»Torej, košarka bo v bodoče u-brala nove poti?*
«Težko je reči, katere poti bo u-brala. Gotovo je, da se bo individualna tehnika posameznikov še izboljšala, ker so delovni pogoji boljši in ker izkušnje rastejo. Medtem ko smo v napadu že dosegli velik odstotek uspešnosti, pa tega ne morem reči za obrambo. In prav v. tem vidim razvoj košarke v bližnji I
bodočnosti: obrambe bodo boljše, s tem pa bo spektakel nespremenjen,*
»Kdo je bil najboljši košarkar vseh časov?*
«Bob Cousy, ker je prvi uvedel v košarko ritgstoigrv^iflta^jft, ,in
asa*®! i si
»Kdo pa je najboljši trener?* »Red Aiiertrcrttr,-1,-trener Boston
Celtics.*
»Poznaš evropsko košarko?*
»Žal, le malo. Poznam Aleksandra in Sergeja Belova. Gledal sem finalno tekmo po TV v Mtlnchnu med SZ in ZDA. Američani so zelo slabo igrali.*
«RAD BI PONOVNO OBISKAL SLOVENIJO*
»Svoj prvi veliki uspeh si doživel na olimpijskih 'grah v Runu, leta 1960 Si se kdaj kasneje vrnil v Evropo?*
»Dvakrat. Prvič smo, mislim, pred petnajstimi leti, z ekipo Boston Celtic opravili kratko turnejo po Evropi. Igrali smo na Poljskem, v Jugoslav ji in Turčiji.* -»Si bil v Sloveniji?*
»V Ljubljani in na Bledu. Bilo je res krasno. Rad bi se vrnil kot tu rist v te kraje.*
Oscar Robertson, 33 let star, 12 let zaporedoma »Ali star* v profesionalni ligi NBA, član »superstar* ekipe vseh časov, (Bob Cousy, Ro ger Mikan, Bill Rusšel. W<lt Chamberlain, Oscar Robertson, Jerry West) se je poslovil: »Videli se bomo prihodnje leto, morda V Evropi.*
Pozdravili so me tudi ostali prijatelji, tečajniki, trenerji.
Dospel sem v New Vork, vstopil sem v letališko halo družbe Ali-talia. Prvo besedo, ki sem jo slišal v tej hali, je bil pozdrav med Milančanoma:	»Buonasera, avvo-
catoll*
Pomislil sem:	»Res, drugačna
mentaliteta.*
Branko Lakovič
V nedeljo so startali nogometaši Primorske v enotni' ligi. Letos je liga najmočnejša doslej. V njej nastopa 13 klubov, med njimi prvič Brda in Vodice iz Šempasa, medtem ko se je Piran vrnil iz zanod-ne conske slovenske lige. V višje teka»vi>iii>tnpB»iyi r napredoval lan-
..ski m wK .laiMuMa.
OB STARTU V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI
LETOŠNJA KONKURENCA DOSLEJ NAJMOČNEJŠA
Tudi tekmovalna določila so letos zelo stroga
Letošnje tekmovanje vod' kopr-.fikfl npgo.ms.tna .eodzveza. . Vsi klubi morajo imeti obvezno mladinsko in pionirsko ekipo.
Letos je režim tekmovanja zelo strog. Namreč'že po dveh javnih opominih igralec ne sme nastopati na eni. tekmi. Poleg sodnika na teknil pa lahko igralca letos prvič kaznuje tudi delegat tekme. Klubi morajo imeti tudi prostore za sodnike in grstujoče moštvo. Tudi letos vsi klubi igrajo na svojih igriščih. Tako Hrvat ni še nadalje nastopajo kot gostje,' ki letos prvič tekmujejo v pr morski ligi, pa vse »domače* tekme igra v Novi Gorici, na pomožnem igrišču. Obljubljajo pa, da bodo že v prihodnji sezoni igrali pa domačem, Renča-ni so poleti popolnoma prenovili i-grišče in bodo tako jeseni gostovali v Novi Gorici na glavnem igrišču, nekaj tekem pa bodo odigrati tudi v Mirnu.
Prvo tekmo so izkoristili v Šem pašu za otvoritev novega igrišča. Povabili so tudi nekaj zelo znanih gostov.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji razpisuje mesto uradnika za svoj tržaški urad. Interesenti naj vlože pismeno prošnjo za sprejem v službo' najkasneje, do sobote, 8. t.m. na sedežu združenja (tudi po pošti) v Trstu, 'Ulica Geppa 9/1, kjer lahko prejmejo tudi vse potrebne informacije. Urad je odprt od 8. do 14. ure.
Povrnimo se nekoliko na tekmovalno plat
Kot se vidi iz rezultatov v predtekmovalnem obdobju so se vse e-kipo dobro popravile. Med favorite lahko štejemo Piran, Proleter, Bilje, Renče. Preseneti pa lahko še kdo drug. ■	'
Nhjfč muhasti po imata vsekakor Piran, ki se bo hotel že v naslednji sezoni vrniti v slovensko consko ligo in pa postojnski Proleter, ki je že lani za las zgubil prvo mesto. Omeniti moramo, da se je dobro okrepilo tudi moštvo iz Bilj, medtem ko startajo Renčani nekoliko oslabljeni, z močno spremenjeno ekipo. Odšli so: Pance v Bilje, Kavčič v VOzila, Simčič pa je preneha! igrati. Pristonrli so naslednji igralci: Zelinšček in Krivec, bivša igralca Salonita iz Anhovega, Rebec iz Adrie, Ivančič iz Tol-hvna ter nekaj m'?dincev. Na koncil posredujemo š? iziavi oredsrd-mkov nogometnih klubov Renč in Bilj;
Branko Turel — TVD Partizan
Renče: »Po lanski uspešni sezoni se za letos nismo naibolje pripravili. Tarejo nas poškodbe, tako da nismo mogli uigrati moštva. Na srečo imamo v prvih kolih lažje nasprotnike in bomo v sredmi prvenstva znatno močnejši. Zadovoljni bi bili, če bi obdržali lansko uvrstitev, to je tretje mesto.*
Jože Ušaj — NK Bilje: »Leto« prvič tekmujemo tudi z mladinci, kar je za nas zelo pomembno, saj bomo tako lahko črpali igralce iz lastnega kadra. Dogradili smo tudi slačilnico s skupnimi silami, to je, pomagali so z udarniškim delom tudi miadi in starejši vaščani. Pomemben delež pa so prispevale tudi gospodarske organizacije ter krajevna skupnost. Pred tekmova-pjem smo dobro pripravljeni in pričakujemo, da se bomo tudi dobro uvrstili.*
Igor Varl
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Bil je tudi ljubitelj bogate mize. Znal je prirejati fantastične pojedine, pa tudi sam je rad veliko jedel, še posebej meso, In je bil zanj obrok treh kilogramov kuhane govedine samo uvod k samemu kosilu.
V marsičem se je zelo razlikoval od svojega predhodnika Dona Luoiana - «trdega». Bil je Jovialen, bonvivant, toda to nas ne sme nikakor zapeljati na misel, da mafija pod njim ni bila mafija in da za to jovialnostjo ni bilo tudi resnične mafijske odločnosti in okrutnosti. Prav pod njegovo vladavino, še posebej v prvih letih, je mafija izvršila na tisoče umorov, najrazličnejše spletke in rope fantastičnih razsežnosti.
Don Calogero Vizzini je imel srečno obdobje v času prve svetovne vojne in neposredno po njej. S svojo skupino članov mafije je nagrabil veliko, ko je špekuliral z rekvizicijo živine za vojsko. Vojski je dobavljal živine kolikor jo je hoteda, dobival je dobro ceno, toda podtaknil je tudi veliko živine, ki Jo je bila kradla njegova skupina. To so na koncu tudi odkrili, pa je prišel še enkrat pred sodišče, toda, spet ni bilo dokazov...
((Celotna afera s procesom, ki se je tako končal,« piše Pantaleone, «je bila samo koristna Vizziniju, katerega ugled Je potem še bolj narastel. Najbolj je vplival sodni pravdorek, da so Vizziniju oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. To pa
je pomenilo, da je bil velik mojster, takšni pa samo vzbujajo občudovanje. Pred sodiščem je bilo več visokih oficirjev in državnih funkcionarjev, o aferi so potekale razprave v rimskem parlamentu, v siredišču vsega pa je bil Vizzini. To mu je zagotovilo avtoriteto v vsej pokrajini in postal je znan na celotnem otoku.«
Po prvi svetovni vojni je ustanovil ((zadruge bivših vojakov in povratnikov«, predsednik ene največjih zadrug pa je postal njegov brat duhovnik Don Salvatore Vizzini, medtem ko je njegov nečak postal direktor te zadruge. Zadruga je bila samo navidezna, kmetje so bili pravzaprav njegovi sužnji, ker pa je bila to zadruga, je uživala nekatere ugodnosti od države, to pa je izkoriščal Vizzini. Prva leta ni imel nihče poguma, da bi ga tožil, ko pa je vendar do tega prišlo, se je zadeva vlekla po sodiščih dvajset let dokler ni postala brezpredmetna, ker so vsi tožitelji prispeli pod zemljo na ((skrivnosten način.«
Seveda, Don Calogero Vizzini je imel tudi neprilike, in to v obdobju fašizma, a ne morda zato, ker bd bil morda protifašist iz prepričanja. Resničen član mafije ima samo eno prepričanje, samo eno idejo in ideologijo, to pa je ideologija mafije.
ŠEF MAFIJE PREJME FAŠISTIČNO ODLIKOVANJE
Don Calč je namreč nameraval sodelovati s fašizmom in Mussolinijem. Kako je to bilo, o tem ne pripoveduje zgodovina fašizma. Ko Je leta 1922 Mussolini inscenirai svoj znani «pohod na Rim« (kar je bilo v bistvu komedija, ker so vrata Rima in oblasti Mussoliniju že tako odprli kralj, vojska In buržoazija!), sta v tem «pohodu» sodelovala tudi dva odreda članov mafije, ki jih je bil odposlal Don Calč. Hotel si Je pridobiti zaslug za nov režim. No, toda to še ni bilo vse.
Zgodovina je zapisala, da je Don Calč še pred «pohodom na Rim« nekajkrat prihaj -1 v Milan k Mussoliniju in imel z njim pogovore na sedežu fašizma v Via Cannobio. Takrat se
je zavezal «duceju», da bo financiral tisto veliko kolono fašistov, ki bo z juga, iz Kalabrije in s Sicilije, korakala na Rim pod vodstvom «kvadrumvira» in Mussolinijeve desne roke Mi-chela Bianchija. Tista dva odreda članov mafije sta bila samo del omenjene kolone. Zahajal je tudi v hišo Benita Mussolinija in je bil prijatelj njegove žene Rachele.
Don Calogero Vizzini je vse to počenjal, da bi Izkoristil fašistični režim in z njim delil oblast na Siciliji kot se mu je to bilo posrečilo poprej z liberalnim režimom.
Nasprotno pa ga je Mussolini izkoristil, kasneje pa je vstal proti njemu. Ni bal namreč voljan deliti oblast še s kom, pa tudi z mafijo ne. čutil se je tolikanj močnega, da je bil prepričan, kako si lahko pokori Sicilijo tudi brez mafije. Seveda, bila mu je na poti, utegnila pa bi mu postati tudi zelo nevarna v primeru kake krize, ker bd v takšnem slučaju zagotovo prešla na stran možnih nasprotnikov Mussolinija, da bi se vključila v nov režim.
Zato je leta 1926 Mussolini napovedal svojo »plemenito« akcijo: osvoboditev Sicilije izpod pogubne mafije! Seveda je blefiral. To je bila akcija neke bande proti drugi bandi. Mussolini Je na Sicilijo poslal svojega prefekta Cesara Morisija, ki je bil znan kot »človek močne roke«. Izkazal se je bil v operacijah proti protifašistom. Mori je prejel polna pooblastila.
Ko je Don Calogero Vizzini, šef sicilske mafije, spoznal, da je Mori nevaren in da je Mussolini prešel v ofenzivo, je sklical svoj tribunale dei novanta, to je, vse poglavarje mafije in sklenjeno je bilo, da se zadeve lotijo s posebno taktiko: brez nasprotnega udarca. Bitke ne bodo sprejeli, pustili bodo Mussolinija, da se zadovolji in da naj delno celo uspe, toda glavnina se bo «zakopala», pritajila in čakala na svoj čas. Don Calč, ki ni bil šolan in ni znal latinščine, je takrat izgovoril geslo, ki se ga Je bil naučil od svojega brata kanonika-«Posi Jata resurgofn Čakali bodo na vstajenje. Uporniško je
celo na svojo hišo v Villalbi napisal z ogljem to geslo — Post fata resurgo!
Prefekt Cesare Mori pa je medtem začel z akcijo na drastičen 'način. Začele so se velike aretacije vseh tistih, za katere so mislili ali sumili, da v posameznih krajih in območjih vodijo konspirativno organizacijo mafije. Niso veliko izbirali, pa so pri tem nastradali tudi številni, ki niso imeli z mafijo nobene zveze. Mori je poslal na stotine in tisoče ljudi v kon-finaoijo na otoke ali pa v jetnišnice. Dogajalo se je da so se pred sodiščem znašli skoraj vsi moški iz Kakega kraja. Pogosto so bile celo največje sodne dvorane premajhne za množico obtoženih in so morali imeti sodne obravnave na prostem. Mori je bil energičen, vendar so se dogajale tudi čudne stvari. Še naprej je vladal «zakon molka«. Nihče, niti člani mafije, niti tisti, ki to niso bili, ni hotel pred sodiščem govoriti in vsi so rajši pristajali na sleherno kazen, kot da bi povedali kaj, kar bi jih stalo glave, pa čeprav v jetrn sni d, kajti človek tudi v jetnišmici ni bil varen pred mafijo.
Bil Je seveda zajet tudi bivši Mussolinijev prijatelj in financijer Don Calogero Vizzini, šef sicilijanske mafije, pezzo da novanta. Seveda sta tako Mussolini kot Mori dobro ve dela, kdo je, toda Iz formalnih razlogov so morali imeti proti njemu dokaze in priče. Proti njemu so inscenirali dva procesa, obtožnica pa mu je pripisovala tudi serijo umorov to-da, po stari sicilski tradiciji, ni bilo niti ene same priče ki ba bremenila Don Calogera! Le kdo bi si to sploh upal'
Bil je obsojen samo na dve leti konflnacije in poslan z otoka na polotok, v pokrajino Matero. Seveda pa ni v kon finaciji pasel lenobe. Zelo spretno je držal vse niti do ((zakopane« mafije v domovini in se ukvarjal, kot poprej, z zadevami zemlje. Ni si več nabavljal zemlje na Siciliji, da bd ne bodlo v oči, temveč na območju Chiancdana in to za nekai desetin milijonov lir.	J
(Nadaljevanje sledi)
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
5. septembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
OB TRETJI OBLETNICI OBSTOJA LJUDSKE VLADE
Množična demonstracija čilskih delavcev proti prevratniškim naklepom desnice
Ivan Ouintana: «K ljub tujemu posegu in odporu oligarhičnih skupin smo v bistvu izpolnili svoje obljube»
SANTIAGO DE CHILE, 4. - Čilski delavci so danes svečano proslavili tretjo obletnico izvolitve Salvadorja Allendeja za predsednika republike z mogočnim zborovanjem na trgu pred predsedniško palačo. V teh treh letih je zavel v Čilu nov veter, čeprav je morala levičarska vladna koalicija «U-nitad Popular* premostiti vrsto težav in zaprek.
Take obletnice so vedno prilika za obračune. Kljub notranjim težavam, ki jih je povzročija desnica s prevratniškim rovarjenjem, z načrtnim bojkotom vseh vladnih ukrepov za izboljšanje položaja, so voditelji levičarske koalicije dokaj zadovoljni z obračunom prvih treh let ljudske vlade. Komunistični poslanec Ivan Quin-tana je v tej zvezi izjavil: »V bistvu smo izpolnili obljube: začeli smo boj proti imperialistom, podržavili smo vrsto tovarn in zgradili tako imenovano socialno področje, izgnali smo tuje monopole, spravili smo v tek proces
zahodne države na morebitne ne- rali biti predstavniki vseh opozicijskih
AMIN IN NIX0N
V zvezi z nepotrjenimi vestmi iz Stockholma, da je bil a-meriški predsednik Nixon predlagan kot kandidat za Nobelom nagrado za mir, je ugandski predsednik Idi Amin poslal ameriškemu kolegu (kot mu navadno pravi) telegram, v katerem mu je čestital, istočasno pa podvomil o verodostojnosti omenjenih govoric.
Amin piše, da je zvedel, da je bil baje Nucon predlagan za kandidata za Nobelovo nagrado za mir in v tej zvezi pripominja: tNajprei bi, vam rad iskreno čestital ob kandidaturi. Menim pa, da oseba ali organizacija, ki je predlagala vašo kandidaturo, je želela le, da bi tisk o tem poročal in vas razveselil, saj ste zadnje čase čemerni zaradi bohotenja vohunske afere Watergate. Moje prepričanje ni zgolj sad osebnega razmotrivanja, pač pa je osnovano na dejstvu, da bi bila vaša kandidatura za Nobelovega nagrajenca za mir udarec po glavi tistim, ki se resnično borijo za mir v svetu spričo dejavnosti vaše vlade v svetu, zlasti pa na Bližnjem vzhodu in v Jugovzhodni Aziji. Ta dejavnost ni drugega kot dolga veriga umorov, mučenja narodnjakov in vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.*
<Ljudje, ki resnično ljubijo in se zavzemajo za mir, imajo še živo v spominu bombardiranja superbombnikov B-52 nedolžnega civilnega prebivalstva v Vietnamu in v Kambodži. Še danes podpirate, in z vedno večjo vnemo, sioniste v sistematičnem uničeva'nju palestinskega naroda. To vsekakor ni obračun vztrajnega boja za mir, ki bi opravičil mednarodno priznanje. Spričo teh neovrgljivih dejstev sem prepričan, da niso mislili resno tisti, ki so predlagali vašo kandidaturo za Nobelovega nagrajenca za mir.*
varnosti, ki bi utegnile nastati zaradi popuščanja mednarodne napetosti, če ne bi prišlo v Sovjetski zvezi do demokratizacije družbenega življenja.
Te vesti iz virov zahodnih agencij So seveda verjetno zelo pristranske ter ne prikazujejo pravega smisla Saharovih izvajanj.
Naloga sovjetske propagande je bila seveda pri vsem tem zelo lahka: prikazala je Saharova kot propagandista zahodnega imperializma ter tako mobilizirala najvplivnejše ljudi na kulturnem in znanstvenem področju. Zato ni nič čudnega, če so Saharova obsodili članj Sovjetske akademije znanosti, skupine znanstvenikov, pisatelji, glasbeniki in drugi kulturni delavci. Za Saharova se je do sedaj potegnil samo en član Akademije znanosti SZ, in sicer Igor Šafarevič. Pravijo pa, da se z njegovim mišljenjem strinjajo tudi nekateri drugi člani akademije.
Grozil j« s smrtjo sestrici, ker mu starši niso kupili igrače
RABAT, 4. — Razjarjen, ker mu starši niso hoteli kupiti igrače, je neki 14-letni maroški deček ugrabil 6-letno sestro. Zaprl se je z njo v svojo sobo in zagrozil, da jo bo zabodel, če ne bodo starši ugodili njegovi želji. Pred odločnim dečkovim nastopom so starši popustili in zadeva se je srečno končala. Časnik «L'Opi-gnon», ki poroča o dogodku, pa ne pove, kaj se je zgodilo z dečkom, ko je osvobodil sestrico.
Peron zavrača vsakršno nasilje
BUENOS AIRES, 4. - V prvem televizijskem govoru po povratku iz izgnanstva je general Peron snoči izjavil, da bo sestavil vlado »nacionalne enotnosti*, če bo na volitvah 23. septembra izvoljen za predsednika.
Peron se je pohvalno izrazil o svojih političnih nasprotnikih in poudaril, da jo nujno ustanoviti politični državni svet. Člani sveta, med katerimi bi mo-
pelitičnih sil, bi morali aktivno sodelovati z vlado pri reševanju perečih problemov Argentine. Bivši predsednik je tudi poudaril, da bo eden od glavnih ciljev njegove politike ustanovitev skupnega latinskoameriškega tržišča.
Ob koncu svojega govora je Peron obsodil nasilje skrajnežev. Poudaril je, da soglaša z zahtevo, da je treba spremeniti državne strukture, toda ne »z drastično, nasilno revolucijo, pač pa z reformami, torej z revolucijo v okviru ustavnih meja*.
RIM, 4. — Ameriški časnikar Jack Begoti je bil danes izpuščen na začasno svobodo. Begon je bil aretiran pred dvema tednoma na ukaz namestnika rimskega državnega pravdnika dr. DelTOrca zaradi hlinjenja ugrabitve in prisvo-jevsnja tujih sredstev.
Britanska filmska igralka Goldie Hawn na Trgu Revolucije pred Kremljem. Igralka ima eno glavnih vlog v filmu »Dekle s Petrovke*, ki Je ambientiran v Moskvi
IHIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHinilllllllHIIIIiniUllllltllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHItllllllllHIIIItllillllilllllMIHIMIIIKIIIIimilllllllllllllllllllllllllllll
TERORISTIČNA DEJAVNOST SE SELI V AVSTRIJO
ŠTIRI EKSPLOZIJE ZAVOJČKOV POVZROČILE PREPLAH NA DUNAJU
Policija meni, da gre za teroristična dejanja ene same skupine - Ni eksplodirat zavoj, namenjen poslanki
DUNAJ, 4. — Davi je na policijski postaji na Trgu Duetschmeister eksplodiral poštni zavojček. 47-let-ha uradnica Doris Martner, ki je odprla zavoj, je dobila razne poškodbe in opekline na čelu in pod pazduho. Vid so ji rešili naočniki. Skoraj istočasno je eksplodirala še neka druga pošiljka, na srečo brez človeških žrtev.
Kmalu potem je prišlo še do drugih dveh eksplozij, to pot pri zasebnikih. Ena od pošiljk je eksplodirala v rokah nekega 82-letnega u-pokojenca, ki živi v 13. okrožju («Hietzing») ter ga hudo ranila. Do druge eksplozije pa je prišlo v 1. okraju, in sicer v Ul. Singerstrasse (blizu cerkve sv. Štefana). Na srečo ta eksplozija ni terjala ne človeš-
kih žrtev in niti ranjencev.
Policijske oblasti domnevajo, da so bile vse štiri eksplozije sad naklepa iste osebe, oziroma skupine oseb. Vsi zavoji so bili pripravljeni na isti način, šlo je za škatle iz lepenke.
Da bi bila mera polna, je nekoliko pozneje prišlo še do poskusa atentata s pošiljko, ki je bila naslovljena na avstrijsko poslanko Margo Hubinek, ki pripada avstrijs-ski ljudski stranki (OEVP), se pravi stranki avstrijskih demokristjanov.
V tem primeru ni prišlo do eksplozije. Ko je ženska prejela pošiljko, jo je njen mož odnesel iz previdnosti na hišni balkon ter poklical policijo.
Zavojček, ki ga je prejela Marga
agrarne reforme. Kljub velikim težavam, kljub tujemu posegu in kljub ostremu odporu oligarhičnih skupin, ki branijo svoje prednosti, smo korenito spremenili državno strukturo in družbo.
Zagrešili smo tudi nekaj napak. Najbolj pereč, najbolj dramatičen je problem inflacije, ki ga bomo rešili le s pomočjo vseh Čilencev. V okviru teh težav je perspektiva dokaj ugodna in v naslednjih treh letih bomo utrdili ljudsko, revolucionarno vlado*.
že navsezgodaj so se na določenih zbirališčih v santiaškem predmestju začeli zbirati čilski delavci, ki so se v štirih sprevodih napotili pro ti središču mesta k predsednikovi pa lači. Množična mobilizacija (manifestacije se je udeležilo na desettisoče delavcev) je pokazala še enkrat, da čilski delavci zavračajo prevratniško politiko desnice,
Kljub prazničnemu vzdušju pa napetost v državi ni popustila. Prevozniki vztrajajo pri svoji zapori. Pridružile so se jim tudi druge kategorije kot zdravniki, piloti in delno trgovci. Krščanska demokracija se je odločila za politiko čelnega spopada z vlado in vse kaže, da je dialog z vlado dokončno pretrgan.
Položaj pa se je nekoliko zjasnil v vojski. Po dolgem pogovoru z A-llendejem je vrhovni poveljnik mornarice admiral Montero preklical svojo ostavko. Vlada je medtem izgnala enega najodločnejših AUendejevih sovražnikov. generala v pokoju Roberta Viauxa. Viaux, ki je bil dve leti in pol v zaporu, je bil obtožen da je skušal leta 1970 ugrabiti vrhovnega vojaškega poveljnika generala Schneiderja, ki je bil ubit v spopadu z ugrabitelji.
Polemika o Saharova še vedno telo živahna
MOSKVA, 4. - V Sovjetski zve zi se je polemika o nedavnih izjavah, ki jih je podal sovjetski znanstvenik Andrej Saharov (eden od fizikov, ki je odločilno prispeval pri izdelavi sovjetske H bombe) nekaterim tujim dopisnikom, še bolj razplamtela. Saharov je v svojem napol skrivnem interjuju opozoril
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIimilllllllllllllllUlllllllfllllliailllllllllllllUIIIIIIIIIMIIIllllllMllllllllllllUllllllllllllllllllllflllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIII*
NEZASUSAN UKREP FRANCOSKIH OBLASTI
Pater Berthier Perregaux izgnan Boril se je za pravice emigrantov
Krvav obračun rasističnih izgredov v Franciji: 7 alžirskih delavcev ubitih v nekaj dneh
MARSEILLE, 4. — Francoske o-blasti so danes izgnale iz Francije 39-letnega protestantskega pastorja Berthiera Perregauxa, švicarskega državljana, ki je aktivno deloval v okviru marsejske severnoafriške skupnosti. Marsejski prefekt je utemeljil dekret o izgonu s trditvijo, da »je pater kršil določila francoskega zakonika, ki prepoveduje tujcu, da bi se aktivno angažiral v francoskem političnem življenju*.
Ukrep je zaostril napetost v Marseillu, kjer 30 tisoč alžirskih delavcev od včeraj stavka proti rasni diskriminaciji. Odločen nastop severnoafriških emigrantov je izzvala vrsto rasnih incidentov, v katerih so štirje alžirski delavci izgubili življenje samo v marsejskem okrožju, da o lovu na Arabca, ki so ga priredili padalci v Toulousu in atentatih v Parizu, ki so terjali tri mrtve sploh ne govorimo. Emigranti protestirajo proti valu rasne nestrpnosti, ki je zajel južno Francijo, proti kampanji desničarskega tiska, ki razpihuje sovraštvo med Francozi in emigranti in zahtevajo podporo demokratičnega javnega mnenja v boju za svoje pravice.
In v tem vzdušju je dozorela zadeva Perregaux, ki je sprožila val protestov vseh desničarskih organizacij. Pater Perregaux je prišel v Marseille septembra 1967 kot odposlanec organizacije CIMADE katere glavni cilj je pomoč emigrantom. V tem svojstvu je pater organizi ral osnovnošolske tečaje za sever noafriške emigrante. Kmalu pa je spoznal, da pastorsko delo ne zadns tuje in zaradi tega je prišel nav zkriž z mareiskimi oblastmi. Policija ga je prvič priprla januarja lani, ko se je udeležil protestne manifestacije proti porušenju neke »bidonville*, kjer so živeli izključno emigranti. Njegovih »zločinov* pa ni bilo še konec: marca letos je javno podprl gladovno stavko alžirskih delavcev proti diskriminaciji in večkrat je javno obsodil izkoriščanje severnoafriške delovne sile.
Junija letos je marsejski prefekt zahteval njegov izgon. Zahteva je sprožila val protestov, a prefekt ni odnehal. Pater Perregaux je moral pred posebno komisijo, ki odloča o izgonih. Skupna izjava marsejskega nadškofa msgr. Etchegara.va. rektorja marsejske pravoslavne župnije patra Argentija, predsednika dežel
nega sveta reformirane francoske cerkve patra Jeanneta, da je pater Perregaux deloval po navdihu evangelija in odločen protest sindikatov nista zalegla. Komisija je odredila izgon švicarskega patra. Značilno pa je vsekakor, da je odlok postal pol-nomočen dan po stavki alžirskih delavcev.
Žena protestantskega pastorja je izjavila časnikarjem, da so danes zjutraj okrog 6. ure policisti vdrli v stanovanje in odvedli njenega soproga kot kriminalca. Po čudnem naključju je telefon odpovedal prav v tistem trenutku, izgnanemu patru in njegovi soprogi pa niso notifici-rali odloka o izgonu. Takoj po aretaciji so agenti odpeljali Perregauxa na letališče, kjer so ga prisilili, da je stopil na letalo namenjeno v Ženevo.
Ksenofobija določenih krogov francoskega prebivalstva ne preseneča: pred nekaj leti so v Orleansu začeli pravi lov na Juda, judovske trgovine pa so nato sistematično bojkotirali. Odpor proti Arabcem pa je tudi posledica izgubljenih kolonialnih vojn v Maroku, Tuniziji in nato v Alžiriji, kjer so celo učili osnovnošolske otroke, da so potomci starih Galcev.
Od osvoboditve Alžirije brani alžirske delavce (v Franciji jih je okrog 600 tisoč) sveženj meddržavnih pogodb med Alžirom in Parizom. Proti njim se je v zadnjih mesecih razvnela rasistična kampanja, ki jo desnica pridno podpihuje s svojimi listi (»Alžirci nas prikrajšajo za vsakdanji kruh*, «Alžirci so divjaki, ki nimajo pravice živeti v omikani družbi* in podobno). Kampanja je dosegla svoj višek sredi avgusta in v nekaj dneh je 7 Alžircev obležalo v krvi.
Ne gre pozabiti, da je Komunistična liga organizirala 21. junija letos manifestacijo — ki jo je vlada izkoristila, da je proglasila ligo za neustavno in da je aretirala njenega tajnika — kot protest proti zborovanju fašistične «Ordre noveau*, ki je skušala dvigniti francosko javno mnenje proti emigrantom.
Odgovornost za rasne izgrede ne gre torej pripisati izključno desnici, ki ni še pozabila nekdanjo kolo nialno »grandeur*, pač pa tudi vladi, ki ni odločno nastopila, da bi
nastanku in da bi učinkovito branila emigrante.
17 otrok ob starše zaradi prometne nesreče
PARIZ, 4. — Sedemnajst otrok je ostalo brez staršev zaradi strahovite prometne nesreče v Franciji. Vzrok nesreče je neodgovorno vedenje šoferja Guya Guerina, ki je v pijanosti pognal svoj tovornjak po enosmerni cesti z blazno hitrostjo v prepovedani smeri. Nepričakovano je Guerinu privozil nasproti avtomobil, v katerem so bili štirje zakonci. Trčenje je bilo neizogibno in zakonci, ki so imeli deset in sedem otrok, so bili pri priči mrtvi.
Agenti prometne policije so aretirali neodgovornega šoferja in ga prijavili sodišču zaradi nenamernega u-mora.
Hubinekova, je meril v dolžini 20 cm, v širini 15 cm in v višini 10 cm. Na zavojčku je bil prilepljen pisemski ovoj v katerem je na notranjem listu pisalo, da je treba delati z zavojčkom zelo previdno, ker da vsebuje neki predmet ,ki je bil pred kratkim patentiran v ZDA, Pošiljatelj je neka izmišljena oseba, kot so pozneje ugotovili.
Avstrijska policija je priporočila vsem državljanom, naj ne odpirajo sumljivih poštnih pošiljk in naj takoj obvestijo o teh primerih policijske organe.
Dogodek je danes v avstrijskem glavnem mestu in sploh po vsej Avstriji povzročil veliko senzacijo. Vsi se sprašujejo zakaj ta nenavaden val atentatov po zgledu tega, kar se dogaja v Severni Irski in tudi drugod. V nekaterih krogih ne izključujejo možnosti, da gre za nacistične provokacije. Razen, seveda, če ne gre za dejanje neuravnovešenega človeka, oziroma skupinice ljudi, kar pa je manj možno.
Ladja «0sijek» nasedla pri Rabu
REKA, 4. — Jugoslovanska ladja »Osijek* reške družbe «Jadro-linija*, ki plove na progi Dubrovnik — Reka, je sinoči nasedla na plitvine pri otoku Rabu. Od 150 potnikov in 36 članov posadke se ni nihče poškodoval. Na kraj nesreče so	°eki tarajekt, ki
.je ponesrečence prepeljal na Reko. Ladja «Osijek» se je precej hudo poškodovala na skrajnem delu motornega aparata.
Za volanom tovornjaka ga je ugriznil gad
NEAPELJ, 4. — Blizu Neaplja je na »sončna avtocesti* gad ugriznil nekega šoferja, ki je upravljal tovornjak v smeri Caserte. Mladenič je vedel povedati le, da je, ko je bil v. kabini za volanom začutil, da ga nekaj ugriznilo v prsi. Zgrabil je gada ter ga vrgel skozi okno. Šofer se zdravi sedaj v neki bolnišnici v Neaplju.
Giovanni Ventura ne bo osvobojen
MILAN, 4. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D'Amforo-sio, ki vodi preiskavo o pokolu v kmečki banki na Trgu Fontana, je zavrnil zahtevo fašističnega založnika Venture po izpustitvi na začasno svobodo, češ da je potekel rok preventivnega zapora. D’Am-brosio je v utemeljitvi svoje razsodbe poudaril, da je bil Ventura aretiran v zvezi z atentatom na kmečko banko šele avgusta lani
V zvezi s preiskavo je milanski sodnik zaslišal danes grofa Pietra Loredana in bivšega partizana Alberta Sartorija, ki je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost. Govora je b'lo predvsem o prvem srečanju med Venturo in Sartori-jem v nekem neapeljskem hotelu.
Po zasliševanju je Sariori izjavil, da nd nikoli postal delničar Venturove družbe »Litopress*. če bi bil slutil — je {»udaril Sartori — kaj ima Ventura za bregom, pa bi s« bil skušal infiltrirati v njegove vrste.* Ob koncu svoje izjave je še poudaril, da je grof Loredan poučen o številnih dejavnostih Fredove in Venturove prevratniške organizacije.
ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OGROŽENIH JEZIKOV IN KULTUR
Mednarodno združenje AIDLCM za pravice koroških Slovencev
V pismu Kre&kemu se združenje zavzema za dvojezične napise na Koroškem, v pismu zunanjemu ministru SFRJ pa se zahvaljuje za njegov naslop v Helsinkih
Mednarodno združenje za zaščito o- gio Calabrii in slovenske na Koro-groženih jezikov in kultur (AIDLCM) škem.
nam je poslalo s prošnjo za objavo Poudariti pa je treba, da z izjemo pismi, ki ju je naslovilo dne 29. ju- nekaterih manjšin, ki jih lahko v pri-
lija t. 1. na predsednika avstrijske vlade Bruna Kreiskyja v zvezi s položajem slovenske manjšine na Koroškem, ter dne 28. julija t. 1. na zunanjega ministra SFR Jugoslavije v zvezi z njegovim posegom v prid etničnim manjšinam v Helsinkih.
V	pismu predsedniku avstrijske vlade Brunu Kreiskyju je rečeno, da predsednik lahko že vrsto let opaža »s kakšnim zanimanjem in s kakšno budnostjo naše združenje sledi razvoju dogodkov v zvezi s slovensko manjšino v Avstriji, manjšino, ki je zdaj predvsem zainteresirana za rešitev vprašanja postavitve dvojezičnih krajevnih napisov.
Za časa našega zadnjega kongresa v Celovcu (julija 1972) in tudi potem nismo nehali poudarjati tako Vam kakor deželni vladi Koroške, kako si želimo, da bi vprašanje napisov bilo rešeno na podlagi obstoječih obveznosti in tako, da bi bilo v celoti zadoščeno pravicam in dostojanstvu slovensko govoreče manjšine v Avstriji; in videti je bilo, da so tudi odgovori, ki ste nam jih Vi blagovolili poslati na naše intervencije kazali tako pripravljenost avstrijskih oblasti.
Čeprav uradno nismo bili obveščeni o ustanovitvi posebnega odbora, ki naj bi preučil vprašanje postavitve krajevnih napisov, in čeprav nismo bili povabljeni, da bi pri delu omenjenega odbora sodelovali, kar bi glede na ugled našega združenja vsekakor bilo umestno, pazljivo sledimo delu odbora in smo prepričani, da kljub odsotnosti predstavnikov Slovencev v odboru, ne bo prišlo do nikakršne odločitve, ki bi nasprotovale specifičnim pravicam Slovencev, državljanov avstrijske republike*.
V	pismu zunanjemu ministru SFR Jugoslavije pa je rečeno v uvodu, da je »združenje vzelo z velikim zanimanjem na znanje vest o Vašem izrednem posegu v prid etničnim manjšinam na kongresu evropskih zunanjih ministrov v Helsinkih* in da bi združenje želelo imeti prevod tega posega.
Pismo se nato nadaljuje : «Naše združenje, ki si prizadeva, da bi branilo in pospeševalo kulturo manjšinskih etnij, si je postavilo ogromno nalogo, ker so manjšine izredno številne. Na našem zadnjem kongresu v Celovcu (julija 1972) so naši odbori preučili položaj vseh manjšin in ugotovili, da je v tem trenutku posebno labilen položaj grške manjšine v Reg-
meri z drugimi imamo za privilegirane (švedska manjšina na Finskem), so ena bolj druga manj vse manjšine podvržene nesprejemljivim pritiskom in stalnemu procesu kulturnega nazadovanja in razosebljanja.
Zato si lahko predstavljate, kako nam je bila Vaša izjava v Helsinkih v posebno zadoščenje. V imenu predsednika našega združenja, katalonskega pisatelja Salvadorja Espriuja, v imenu federalnega sveta, v katerem so predstavniki vseh etnij, in v svojem osebnem imenu Vam pošiljam Izraze hvaležnega spoštovanja in globoke naklonjenosti vseh, ki si prizadevajo za obrambo in rast manjšinskih jezikov in kultur*.	■
■mmiiiiiiiHiimmiiimmiiiimiiiiiimiiiiimmiiiiia
HONGKONK, 4. - Kitajska: tiskovna agencija «Nova Kitajska* je sporočila, da je danes prvič priplula v južnovietnamsko pristanišče Dong kitajska tovorna ladja. Pristanišče Dong je v rokah enot začasne revolucionarne vlade.
# * *
RIM, 4. — V primerjavi z avgustom lanskega leta se je letos promet na avtocestah družbe z državno udeležbo IRI zvišal za 8,6 odstotka.
* # *
PARIZ, 4. — Neznanci so danes ponoči ukradli v pariški umetnostni galeriji «Art et Valeur* petdeset litografij znanega španskega slikarja Salvadorja Dalija.
• • •
DUBROVNIK, 4. - Inženir v pokoju Vučevic, ki že 40 let preučuje zgodovinske dokumente in Homero-vo pesnitev, da bi rekonstruiral potovanje mitološkega junaka O-diseja, trdi, da je itaški kralj pristal tudi na dalmatinskih otokih.
* # #
HONGKONG, 4. — Formoška tiskovna agencija je danes sporočila, da so z balonom poslali na ozemlje LR Kitajske izbor Čankajškovih govorov in kopico drugega propagandnega materiala.
Spet bombe v Veliki Britaniji
GOSPODARSKI IN DRUŽBENI PREMIKI V SODOBNEM EGIPTU
Naserjev «nationalni socializem na razpotju
Liberalizacija zasebne pobude ob nadzorstvu države
KAIRO, 4. — Egiptovski predsednik Sadat je sprožil v zadnjem času poglobljeno debato o gospodarskih in socialnih razmerah v sodobnem Egiptu. Pobudo je treba povezati z dejstvom, da so določene smernice, ki jih je uveljavil pokojni predsednik Naser že pred več kot 10 leti ter jih pozneje 1. 1968 ponovno potrdil, v določeni meri preživele, saj ne odražajo današnjih potreb v okviru spremenjenih notranjih in mednarodnih odnosov.
Skladno s Sadatovo pobudo je generalni tajnik Arabske socialistične zveze Mohamed Hafez Ganem izjavil na sestanku s predstavniki »nacionalnega kapitalizma* in obrtništva: »Po preusmeritvi do katere je prišlo 15. maja 1971 (kot je
znano je bila tedaj poražena v zatrla rasno sovraštvo že ob samem f Egiptu skupina Ali Sabrija), se za-
sebni sektor v splošnem državnem gospodarstvu nenehno razvija, ker so bile odstranjene vse ovire, ki so mu bile napoti.
Ganemov govor je izzvenel kot zaključek določene razvojne faze v egiptovskem gospodarstvu ter kot začetek nove, kjer naj bi oblasti in prizadeti natančneje, tudi v duhu zakonov uokvirili dejavnost zasebnega gospodarskega sektorja.
»Socialistični zakoni*, ki jih je predsednik Naser izdal 1. 1961 so precej omejevali zasebno gospodarsko dejavnost ter prepuščali celotno vodstvo gospodarstva »javnemu sektorju*, to je v bistvu državnemu kapitalu, oziroma enotnemu načrtovanju gospodarstva s strani državnih organov.
Naserjeva zamisel se je posebn i spočetka obnesla, saj je napravi la red v kaotičnem stanju, ki je
bilo posledica prejšnjega dolgoletnega brezvladja pod režimom kralja Faruka. Toda s časom je razvoj presegel tedanje okvire politične zamisli egiptovskega državni ka ter ponovno postavil zahtevo po učinkovitejšem posredovanju določenih oblik zasebnega gospodarskega sektorja. V kolikor je znano, ne namerava sedanji režim popustiti glede načelnega stališča, da je treba ohraniti vodilno vlogo državnega gospodarstva v egiptovskih gospodarskih in družbenih odnosih, treba bi bilo le čimbolj pospeševati zasebno pobudo na določenih področjih,
V ta namen je skupna komisija ljudske zbornice in socialistične zveze izdelata 4. avgusta delovni dokument o katerem so razpravljali prav sedaj na sestanku s predstavniki «na "'analnega kapitalizma* in obrtništva. - -.
Kot smo že dejali, gre za zaključek neke razvojne faze, saj so v tem smislu oblasti sprejele že nekatere ukrepe. Gre v glavnem za liberalizacijo na področju trgovine ter za nove olajšave zasebni kom tudi na deviznem področju, posebno kar se tiče izvoza in uvoza. Poudarjajo, da gre za spremembe v dosedanjem gospodarskem režimu, ki naj bi napolnile vrzeli, katerim nj bil državni sektor kos.
Kaj več o tej novi usmeritvi se bo verjetno zvedelo konec tega meseca, ko se bo sestal kongres Arabske socialistične zveze, ki naj bi po predvidevanjih obveščenih krogov zamenjal «nacionalno akcij sko listino*, ki jo je izdelal Naser konec 1. 1962 ter »Marčevski proglas* iz 1. 1968 (ki ga je prav tako izdal Naser) z novim dokumen tom, ki naj bi upošteval vse nastale spremembe.
LONDON, 4. — Medtem ko policija izključuje možnost, da bi ulstrski gverilci pripravili bombni atentat, v katerem so bili ranjeni trije londonski policisti, so v Birminghamu našli' močan peklenski st-oj v središču mesta. Vedno v Birminghamu je policija v nedeljo odkrila in komaj pravočasno onesposobila močno bombo, ki so jo teroristi skrili v vhod neke palače.
Bombo, ki je snoči počila v rokah nekega londonskega policista, so našli v ukradenem avtu «mini morris* (na sliki), ki je bil parkiran na prepovedanem kraju. Policisti so odvlekli vozilo na policijsko postajo in so vzeli nič hudega sluteč v svoj avto zavoj, ki ga je neznanec »pozabil* v «mi-niju*.
Zavoj je bil naslovljen poveljstvu policije v East Endu. Po mnenju preiskovalcev je atentat delo kriminalcev, ki so se hoteli maščevati policiji. Peklenski stroj je namreč povsem različen od tistih, ki so jih našli v teh dneh v Londonu in v Birminghamu.
VATIKAN, 4. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov kaže, da se bo papež Pavel VI. udeležil srečanja vatikanskih diplomatskih predstvanikov, ki se bo začelo jutri v vili »Tusculana*