POŠTNINA PLAČANA Leto IIL št. 36 'lrst 5. februarja 1949 IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA RUGGERO MANNA 29. TEL. 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40’— LIR. Cena lir 15 DVOBOJ DOLAR-FUNT Odmev v Trstu •"anzitna trgovina ogrožena Nedavni devizni sporazum mecl ‘galija iin Italijo, po katereVrv r ®rQl ItaMja pri določevanju u-j’-dnega tečaja lire nasproti jun-u s^er-ingu vzeti za ped ago raz-Jfrie funt-dolar (1:4,03), je imel ofrev. tudi, v Trstu. Nenadno, in j.0 izvajanje novih deviznih do-. cb je zadelo zlasti tranzitno n 0 ovino. Mnogi trgovci niso bili pravočas-° aJ'i dovoli obveščeni o novih 0 °čbah, z druge strani se zdi, r * 'ni Popolne jasnosti glede upo-,,,e deviznih določb tudi pri ločujočih. je novi tečaj funta (2,300 J. mnogo višji kakor prejšnji, '"j o01,1(1 današnji na\ črni borzii ^ ’000) gleda Italijanska narodna da sprejme čim manj ob-n 2 Za izplačilo šterlinskih raču-v Urah pol uradnem tečaju s ne dela seveda ovir, a ko stranka zadovolji z neuradnim. štp0/em’ Zato odbija pa izplačilo 1 Jenskih nakazil, ki izvirajo iz _ ega tranzita, to se pravi, Ico Je „z° blago, ki ni bilo dejansko °zeiio na ozemlje Italije, oziro-0(jtt n™ STO in ocarinjeno, temveč 'Trav'jene neposredno skozi trža-g, 0 Pristanišče. Recimo, da je trza-V"1trgovec prodal avstrijski les : šestino (šterlinsko področje) da te pošiljke niso uvozili na področje STO-ja, temveč odšla naravnost1 skozi* luko, po-rini- 11111 nočei° že angleške banke ba i?11*1 funtov na Italijansko Zii°’ P“č pa mu izstavijo nalca-s 0 na dunajsko banko. Pri tem (p da gre za avstrijski n ' 171 zto trgovinskoi izmenjava pd Avstrijo in Palestino. ^ Ogaja se celo, da italijan. ban-“ne sprejme frntov od pomor-d plovnih družb ali prevoznikov ge Preuoznino i?z pristaniške uslu-ža’ k° 9.re za Prevoz blaga iz dr-štf~,-nešterlinskega področja na |ar. lnsko, temveč zahtevajo do- (Po italijanskih deviznih pit°cbnfl morajo podjetja odsto-sic.‘ del izkupljenih deviz Italijan-nJ’ banki). Italijanska banka se Pl Zadovoljuje s pojasnilom, da Ja nP- družbe in prevozna podjet-jirJ>re-’fmajo nakazila v funtih, in ent ^^Poroča, naj od svojih kli-prff’ zahtevajo do’arje. Ker ni je . tako lahko nabaviti do’arje, tram-n0’ se na ta način ovira dry 'u - Promet in delo plovnih zb in prevoznikov. je Juò za rešitev tega vprašanja don ro^ab Washingtona in Lon-Pa a" P°buda za pravilno rešitev 3a729re_ZVU, ki pa je naža’ost ve-7>a a že z rflmskimi s‘.porazumi. g0s? Tj7ner nam zopet dokazuje, da nOst°Ìarsìca xn finančna poveza-Plic- ^TO^ja z Italijo, samo kom-bleffa Vsak naš gospodarsfki pro-kiir- ‘ Ko bi STO imelo lasten otira1”57’ b* se tudi tranzitna trgo-a neprimerno laže razvijala. na ,ežave> na katere so nos,/1 tukajšnji trgovci pri presto,,. sy°jih dobroimetij v funtih ha /ngill> ki izvirajo iz tranzitna r,Sovine- 50 zanimiva izvajanju *°ndonske finančne revije dv’® Banker« (januar 1949). Ni iania ’ da bi morala biti ta izva-tjeva avtentična razlaga angleške žaj žne..P°iitike glede na polo-šter,retJi!e- Pod naslovom »Tuji *ein I!ls*si računi« se bavi list s y vprašanjem. ga istemu angleškega devizne-kert(nadzorstva’ Piše ”Tlle Ban-Vo|i’ Pdvisijo vrste operacij, do-šteri-nitl ,s tujimi (non - residenti si;u lnskimi računi od posebnih žave*n’ V katere so uvrščene dr-oav . las,nikov računov. Revija Je ]a nato pet skupin, v katere ra^^Sleško devizno nadzorstvo 'J r V o posamezne države. V sifur,- skupino, tako imenovano spat)ia° »Scheduied Territories« ročjaa - države šterMnskega pod-rom- jn njihovi državljani, ozi-iiHeto ,trgovci so »residents«. Vsi ki ’ki računov ostalih držav, teg0r-.UVrščene v ostale štiri ka-resiri.!e,’ se imajo za 1u?e (non -se = ”ls7' V drugo skupino, ki raju tnenuje skupina ameriških C0Un!°? (American Account Ve r,es) sodilo ameriške drža-tereBr.edvsem ZDA in tudi neka-$kuDi lz Južne Amerike. Tretjo n° tvorijo tako imenovani prenosni računi (Transferable Account Countries). Sem sodi med drugimi državami tudi Italija, dalje Sovjetska zveza Poljska itd. V četrti skupini so »dvostranski računi« (Rilateral Account Countries). Med temi državami so Jugoslavija, Argentina, Avstrija, belgijsko denarno področje, Brazilija, Bolgarija, Kanada, Nova Funiandija, Kitajska, Danska, Grenlandija, francosko področje, Grčija, Madžarska, Japonska, Paragvaj, Peru, portugalsko področje, Romunija, j Suica, Liechtenstein, Sirija, Tati- ! aer, Trans.iorranija, Turčija, j Urugvaj in Vatikan. Peta skupina ima naslov »ostale države«. V n tej so n. nr. Avganisian, Albanija, Somalija itd. »The Banke ra dodaja: Vsote, za katere so kreditirani v šter-linskih računih državljani v kateri koli izmed držav, ki so navedene v omenjenih kategorijah, se lahko svobodno nakazujejo državljanom v drugih držauah v okviru posameznih skupin ali državljanom v državah prve skupine, t. j. državah š'erlinskega področja. Za druga nakazila te potrebno odobrenje Angleške banke. (Funds standing to the credit of sterling accounts of residents in any of tbese coutries may be freely transfered to residents of other countries within ihe group or to residents of sche-duled Terrritories (I). Oiher transfers require the prior approvai of the Bank of England. ANGLEŠKO MNENJE O DEVIZNEM SPORAZUMU Z ITALIJO »The Bankent (januar 1949) j razlaga v zadnji devizni sporazum med V. Britanijo in Italijo tako-le: Med zmagami, ki jih je treba omeniti v borbi za uvedbo rednega križnega obračunavanja tečajev funta šterlinga v tujih državah je treba postaviti na visoko mesto tisto, ki je bila dosežena v zadnjem sporazumu z Italijo. Glavna poteza tega sporazuma je ta, da bo uporabljena uradna pariteta šterlingov-dolar za križno obračunavanje tečaja, ki nastaja iz trgovinskih kvotacij za šterling in dolar na italijanskem trgu. Način računanja trgovinskega tečaja dolarja ostane neizpremenjen. Italijanski izvozniki morajo prodati polovico svojih dolarskih izkupičkov po svobodnem tečaju in polovico po tečaju, ki ga določijo na podlagi povpreke svobodnega tečaja v teku prejšnjega meseca. Glede šterlinskih transakcij so prenehale svobodne kupčije 27. novembra. Po lem dnevu se sme baviti z izm°niavo funta šterlinga samo Italijanski devizni zavod. Poslej se morajo š erlinski izkupički menjati v lire točno na isti način kakor dolarski, in sicer tako, da se obe polovici transakcije računajo po pariteti 4,93 dolarja za 1 funt. V primeru prodaje funtov italijanskim uvoznikom je Italijanski devizni institut z/zel za osnovo tečaj, po katerem je bilo mogoče kupiti do-!?rie na s voh o rem trgu prejšnjega dne. Ta tečaj se nato pomnoži s 4,03. Po angleško-italijanskem sporazumu za obračunavanje vrednosti funta šterlinga je zadel v Italiji na precejšnjo kri1'ko: Cene blaga, ki prihaja v Italijo s šterlinskega področja, so se dvignile. Tečaj funta, ki je bil prej ofcoii 2.900 lir, je sko il po 27. novembru na okoli 2.3H0 Mr. Poleg tega je odprava prejšnjega načina obračunavanja funta šterlinga onemogočila orbitrarno špekulacijo mnogih italijanskih trgovcev. Po mnenju omenjenega angleškega časopisa prinaša novi sporazum koristi ludi Italiji. Italija je po 6. decembru postala član skupine držav, ki si medsebojno lahko nakazujejo denar (transfe-rabie countries). To članstvo nalaga obvezo, da se sprejmejo šteriingi od drugih članov, obenem pa omogoča članom izvršitev plačila tem državam v funtih. Lahko rečemo, trdi »The Banker«, da prinaša vstop Italije v to skupino v: večini primerov koristi tudi Italiji. V okviru mednarodnega plačilnega sis'ema se je V. Britanija obvezala zajamčiti Italiji 6 milvonov funtov in italijanski zmrznjeni kredit v Angliji (11 mi'ij"nov funtov) ie bil cdtopljen. Poleg tega je Anglija obljubita, da bo v tem letu omogočila Italiji razširitev trgovine z državami šterlinskega področja. »The Banker« pr»nominia, da ni bilo mogoče vključiti Vatikana v okvir novih sporazumov. Po 6. decembru se ;:e postopek z vatikanskimi šterlinskimi računi ločil od italijanskih prenosnih računov in pos’ej se z Vatikanskim mes'om ravna strogo na dvostranski osnovi pri obračunavanju šterlinskih računov. Angleški listi zopet v Trstu. Cez pol leta je trajal devizni boj med Anglijo in Italijo, ki je zadel tudi razpečavanje angleških listov in Trstu. Zaradi tega spora ni bilo nikake podlage za obračunavanje cene teh listov. T-zko so bila ang’eška založništva prisiljena ustaviti pošiljanje list v v Trst. V zadnjih dneh so se rnolešuj li ti zc’et pojavili. Informativni angleški listi stanejo povprečno 35 lir, medtem ko je finanč-i Ust »Financial Times« dražji in slane 70 lir. Avstrijska trgovinska mornarica v Trstu Avstrilsiio-švicarsha-tržaška kombinacija Poglavje o avstrijski trgovinski mornarici v Trsiu je že staro. »Gospodarstvo« je že večkrat poročalo o dunajskih načrtih v tej zvezi. Iz avstrijskih krogov prihajajo zdaj naslednje podrobnosti o tej akciji. Za gradnjo trgovinskih ladij so menda že pripravljeni stroji v avstrijskih tovarnah. Po podpisu mirovne pogodbe, tako računajo na Dunaiu, bo Avstrija za pogon novih ladij lahko izkoristila gorivo, to je nafto iz znanih petrolejskih vrelcev v Zistersdorfu. Na Dunaju računajo, da bi gradili najprej manjše ladje s tonažo 800-1000 bru to reg. ton. Te ladje ne bi vzdrževale samo rednega prometa med Trstom in Levan-tom, temveč bi se posvetile tudi svobodni plovbi skozi Sueški prekop in Gibraltar. Pobudo za to akcijo so dale štiri naslednje družbe: »Oe^errendMsch-Triesti- ner Schiffahrts-Geselltchaft (Oe-strig), »Der Oes erreicshe Lloyd« »Roener, Gehring Co.« in »See-frachten-Kontor.« Pri izvajanju svoiih na’rtov sta prvi dve družbi že izvedli že nekaj več kakor pripravljalna dela. Drugi družbi se bavita za zdaj samo s spedicij-skimi zadevami. Fri družbi »Oe-strig« je udeležena zadruga »Trie-sfer Freilager f e-orse-sch»ft« na Dunaju ; 65 odst. in bratje Kozu-lič v Trstu s 35 odst. Bratje Ko-zu ič bed j stavi i na razpolago družbi svo’e urade in svoje zveze z Bližnjim Vzhodom. Z avstrijske sbrani so u e oženi člani »banke« »L-enderbank« in »Kre-dit-Anstalta«, in sicer v nadzornem odboru. »Oestrir« je že kupila v Kanadi dve korveti (vsaka po 1.000 brutto), ki jih zdaj popravljajo v Genovi. Gre za vojaške ladje, ki niso posebno praktične za trgovinski promet, vendar imajo razmeroma veliko brzino (17 milj.). Ladjam so že določili ime, in sicer »Burgenland« in »Vorarlberg«. Pri družbi »Avstria-Lloydi: so s 50 odst. ude'eženi Švicarji in Avs rilci, in sicer s švicarske strani TRADEX - Spedl-tion iz Ženeve, z avstrijske ing. Mayer, sin znanega graditelja ladij v ZD\. »Avs'na-' loyd« predeluje zdaj nekdanje nemške Za gospodarsko rešitev Geriče Po pogajanjih v Vidmu vojne ladje s tonažo 1.450 brrt. v Linču, odkoder jih bodo prepeljali po Donavi v Črno morje. Skupno bo ta družba zgradila 4 ladje, in sicer bo vsaka ladja imela 1.450 ton br. rt. Ta družba bi rada tudi dobila nekaj ladij tipa »Liberty« ^(po 10.000 t.) v okviru Marshallovega načrta. List »Der 'Standpunktu (Me-ran) je posvetil avstrijski akciji poseben dopis iz Trsta. Žitna konferenca V Washingtonu je te dni mednarodna konferenca za sklenitev žitnega sporazuma, ki ji prisostvuje 50 držav. Ameriška vlada je razposlala vabilo 64 državam. Vabilu sta se odzvali tudi Sovjetska zveza in Argentina, ki nista podpisali lanskega žitnega sporazuma (marca 1948). Kakor znano, ni ameriški kongres ratificiral sklenjenega sporazuma, nakar ga je Anglija prva odpovedala. Lanski žitni sporazum je zajel okoli 500 milijonov bušlov (bu-šel - 27,2 kg), medtem ko je v svetovnem prometu letno okoli 800 milijonov bušlov žita. Po lanskem sporazumu bi se žito prodajalo največ po 2 dolarja bušel, najnižja cena pa bi bila za: pridelek letine 1948—49 1,50 dol.; nato bi najnižja cena padala in bi leta 1952—53 dosegla 1,10 dolarja. Uvozniki žita želijo, da se maksimalna cena postavi niže, češ da so danes poročila o položaju na žitnem trgu mnogo ugodnejša, kakor so bila lansko leto. Angleška strokovna revija «Corn Trade News» napoveduje nadaljnje padanje cen žitaricam. Za znižanje cene se potegujejo zlasti Angleži. ŽITNE CENE PADAJO V Chicagu cene žitu stalno nazadujejo, ne samo pšenici, temveč tudi drugim žitaricam. Tako so n. pr. cene 26. januarja pri žitu zgubile 1-1/8 centa pri bušlu, pri k razi 1,14, pri ovsu 1-17/8, rži 21/4 in soji 1/2-11/2 stotinke dolarja. Ce primerjamo današnje cene z lanskimi nam postane padanje cene še bolj očitno. Pšenica prodana 26. januarja za maj 2,19 dolarja za bušel, (lansko leto 2,90; prodana za julij 2,05 (lansko leto 2,60); za september 2,06 (lansko leto 2,56); za december 2,08 (2,09). Koruza za maj 1,42 (lansko leto 2,58); za ju'ij 1,42 (2,47); september 1,39 (2,27); za december 1,32 (1,89). Oves nrodan za maj 0.70 (1,22) julij 0,76 (1,03); september 0,66 (0,93); december 0,67 (0,92).. Ko je mirovna pogodba odtr- < gala Gorico od njenega naravnega zaledja, od Goriške, s katero je bila nerazdružno povezana od svojega postanka (skoro tisočletje), je v Gorici nastalo z gospodarskega vidika to, kar so vsi pametni domačini slovenske in italijanske narodnosTTnapovedova-li: mesto ni moglo več dihati. Kam s tolikimi trgovinami, gostilnami, ! advokatskimi in tehničnimi pisarnami, kam s tolikimi bolnicami j in zdravniki, kam s sodnijsko palačo in drugimi javnimi uradi? Brezposelnost je pričela trkati na vrata. Kot praktični ljudje so goriški trgovci kmalu uvideli, da ne bo mogla svobodna cona dati me- j stu življenjskih pogojev. Zato so se lotili druge akcije, ki naj bi vsaj z gospodarskega vidika od- j stranila pri zeleni mizi vsiljene ! meje in omogočila gospodarsko I sodelovanje med mestom in gori-ško deželo. Trgovinska znornica v Gorici je dala v jeseni lanskega j leta pobudo za pogajanja z jugoslovanskimi oblastvi, do katerih je tudi res prišlo v Ljubljani. To akcijo je pozdravil celo videmski tisk. V začetku je vsa zadeva ime- : la bolj lokalen značaj, pozneje pa so se zanjo pričele bolj zanimati osrednja oblastva v Rimu in Beogradu. Pogajanja v Ljubljani niso uspela, pač pa je bilo dogovorjeno, da se bodo nadaljevala v Beogradu. Toda predstavnikov gorišlce trgovinske zbornice ni bilo v Beograd. Nedavno pa so se v Vidmu pri- ; čela jugoslovansko-italijanska pogajanja za ureditev obmejnega prometa v duhu mirovne pogodbe. Slo je za ureditev železniškega prometa, za dobavo vode Gorici, ki jo prejema iz Jugoslavije, in razna obmejna vprašanja lokal- 1 nega pomena. Ko so bila poga- ; janja o vseh teh predmetih že v teku, so se v Vidmu pojavili tudi predstavniki trgovinske zbornice v Gorici in z oporo predstavnikov ministrstva za trgovino v Rimu zopet načeli vprašanje trgovinske izmenjave med Gorico in Goriško v duhu ljubljanskih razgovorov Obseg trgovinske iz- j menjave naj bi se na željo go- i riških trgovcev celo povečal. V1 Ljubljani je bilo govora o izmenjavi v vrednosti 350 milijonov lir. Predstavniki goriške trgovinske zbornice so predložili, naj bi goriške mehanične delavnice sprejemale v popravilo jugoslovanske kamione in stroje; dalje bi Gorica bila pripravljena dobavljati Jugoslaviji bombažno predivo in tkanine, lekarniške izdelke, elektrotehnični material, stroje za javna dela in razno blago široke potrošnje. Jugoslavija bi s svoje strani dobavljala les, furnir, drva in vse vrste lesnih izdelkov, mleko, povrtnino, oglje, zdravilne rastline itd. Vrednost skupne izmenjave bi dosegla okoli 1 milijarde lir (po 500 milijonov z vsake strani). V ta obmejni promet bi bil v ključen slovenski del nekdanje Julijske krajine (okraj Postojna, Sežana, Tolmin in Nova Gorica), z druge strani pa Gorica, Čedad, Tarčent in Trbiž s podeželjem. Poravnava za izvršene dobave bi se vršila v kliringu po podružnici Narodne banke v Ljubljani, odnosno v Novi Gorici in podružnici Italijanske banke v Gorici. Na koncu leta bi se saldo klirinškega računa prinesel na naslednje leto; ako ne bi prišlo prihodnje leto do sporazuma glede trgovinske izmenjave med Gorico in Goriško bi saldo padel na kontingent izmenjave v okviru jugoslovanslco-italijanske pogodbe tem letu. V Vidmu je bil dosežen sporazum glede trgovinske izmenjave med Gorico in jugoslovanskim podeželjem, ostala pa so nerešna vprašanja, radi katerih so bila pr votno začeta pogajanja v Vidmu, to je vprašanje dobave vode, električne energije in železniškega orometa. Tako ni bilo n.pr. mogoče doseči sporazuma glede cene vode. O teh vprašanjih se bodo pogajali kasneje. ITALIJANSKA TRGOVINSKA BILANCA 1935-1947 (v milijonih lir) Leta Uvoz Izvoz Bilanca 1935 71.790 13.028 2.552 1940 12.908 22.152 3.664 1946 91.484 156.061 26.907 1947 930.544 1.276.076 591.012 Trgovinska bilanca Jugoslavija - Italija aktivna za Jugoslavijo Po poročilu italijanskega tiska iz Beograda so bila jugoslovan-sko-ilalii?nska trgovinska pogajanja začasno prekinjena. Pomočnik ministra za zunanjo trgovino St. Pavelič je odpotoval iz Rima na posvetovanje v Beograd. V jugoslovanski prestolnici so mnenja, da trgovinska pogajanja v Rimu niso še prešla okvira pripravljalnega dela in da ne gre za pravo prekinjenje pogajanj. Treba je sicer cmeniti, da gre za pogajanja omejenega pomena; z italijanske strani stremijo za tem, da bi menjali nekatere kontingente, ki so doloieni v sedanji pogodbi. V zvezi s temi pogajanji in glede na trditev nekaterih tržaških listov, da je jugoslovanska bilanca mo’no pasivna nasprotno Italiji, prinašamo podatke o sta- nju italijanske trgovinske bilance ob zaključku prvega polletja 1943. To so podatki Osrednjega statističnega urada (Istituto Centrale di statistica) v Rimu in so torej uradni. Iz teh podatkov se vidi, da je bila italijanska trgovinska bilanca v prvem polletju 1348 pasivna nasproti Jugoslaviji za 765 milijonov lir po vrednosti in 250.000 ton po količini. Države K- ličina v 1000 ton Vrednost v milijonih lir Uvoz v Italijo Izvoz iz Italije Skupaj Uvoz v Italijo Izvoz iz Italije Skupaj Bilanca s tuj. drž. Argentina 614 44 6-8 70.058 21.146 91.203 48.911 A stralija 38 2 43 10.514 1.766 12 280 8.748 Belgija-Luksenbuik 108 94 262 4.789 8.637 13.476 3.848 Brazilra 26 42 68 6.587 6.241 12 828 346 Angleška Indija 47 25 72 8.226 7.8'2 16.658 394 Kanada 93 14 107 9.796 1.377 11.173 8419 Danska 44 16 60 6.309 4.197 10 506 2.112 Ejipt 31 24 55 9.266 12.532 21.798 3.266 Francija 67 144 215 3.436 14.718 17.654 10.782 Nemčija .. 653 69 722 6 985 6.813 13 797 173 Iran (55 3 658 9. 07 2.125 11.632 7.382 8 edska 40 31 71 5.330 8 376 1 1.706 3.046 Švica 22 250 272 11.912 23.158 35.070 11.246 Velika B iianija 1°3 129 382 10.D4 12.929 23.073 2 78' ZDA 4.267 113 4.380 166.022 22.597 188 719 143.325 higosla' ija 238 12 2C0 6.572 5.809 12.384 —.'66 Odale države 1.767 629 2.396 69.933 67.57b 137.609 2.357 Skupni promet 8.903 1.645 10.548 415.388 227.428 642.816 187.960 Čvrste trgovinske vezi med Vzhodom in Zapadom «Gospodarstvo» je že večkrat, ugotovilo, da se trgovina med tako imenovanimi vzhodnimi in zapadnimi državami razvija neglede na politične odnose med Vzhodom in Zapadom. Stalin je sam izjavil da ni načelne ovire za gospodarsko sodelovanje med državami s kapitalističnim sistemom in državami s socialističnim gospodarstvom. Prav tako so tvorci Marshallovega načrta priznali, da si ni mogoče zamisliti obnove evropskega gospodarstva, ako se ne pospeši trgovinska izmenjava med vzhodnimi in zapadnimi državami. Vse kaže, da se v zadnjem času izmenjava blaga med vzhodnimi in zapadnimi državami stopnjuje. Poglejmo n. pr. trgovino med ZDA in Sovjetsko zvezo. Trgovina med Sovjetsko zvezo in ZDH Kljub politični napetosti med obema državama in kljub temu, da so ZDA ustavile izvoz strateškega materiala v Sovjetsko zvezo, je ta vozila v ZDA v preteklem velike količine mangana poleg drugega blaga. V zadnjih mesecih je izvoz mangana nekoliko nazadoval, vendar je še novembra dosegel vrednost 1,4 milijona dolarjev in je bil še vedno večji kakor aprila (1,3 milijona dol.) ali februa-ja (1,1 mil. dol.) lanskega leta. Sovjetska zveza izvaža v ZDA predvsem krzna.. V začetku januarja se je mudilo v Moskvi pet predstavnikov ameriških in angleških podjetij, ki se bavijo s to trgovino. Dva predstavnika sta še na poti v Moskvo. Med temi kupci so Sidney Hollander, Daniel in Aleksander Sheshanov iz New-Yorka; Seymour Stein, ki zastopa new-yorške in londonske tvrdke, Jerry Kenton iz Londona, Isaiah Sheer iz New-Yorka in Green iz Londona so na potu v Moskvo. Američani mešajo svoj tobak s sovjetskim. V Moskvi se zdaj pogajajo Američani s sovjetsko tvrdko «Razno-export» za nakup tobaka; kupci krzna se pogajajo s podjetjem «Sojuzpušnina». ZDA kupujejo s Sovjetski zvezi tudi bombažne odpadke ,ki se rabijo za žimnice. Dva ameriška kupca Kauders in Lush sta zaključila kupčijo za dobavo bombažnih odpadkov v vrednosti več milijonov dolarjev. Blago sta si ogledala v Murmansku in nato v Moskvi zaključila posel. Prav tako je Cecil Kutz iz Bostona kupil v Moskvi veliko količino takšnega bombaža. Američana Willy Heineberg in Hubert Friedberg si ogledujeta velike zaloge sovjetskega tobaka na samih poljih v južnih predelih Sovjetske zveze. Izmenjavo blaga med Sovjetsko zvezo in zapadnimi državami pospešuje tudi okolnost, da je Sovjetska zveza uvedla kupčevanje na podlagi vzorcev, ki si jih kupci lahko ogledajo tudi na mestu. Američani in Angleži kupujejo poleg rud tudi papir. Izjave ameriških in angleških kupcev so zelo optimistične glede daljnjega razvoja trgovine s Sovjetsko zvezo. Živahna trgovina med Poljsko m Zapadom Kakor znano je Poljska obnovila trgovinsko pogodbo z Anglijo ki predvideva ogromno izmenjavo blaga. Nedavni trgovinski sporazum s Francijo predvideva izmenjavo velikih količin blaga. Tako je Poljska naročila v Franciji za 436 milijonov frankov raznega gradiva, ki ga potrebuje za obnovo države. Češkoslovaška na ameriškem trga Cehosiovaška razvija živahno propagando v zapadnih državah za plasiranje svojega blaga. V času od 12.—30 januarja je priredila na sejmišču Rockfeller Center Museum of Science and Industry razstavo češkoslovaškega blaga, ki jo je obiskalo 43.000 ljudi. Dr. K. Fink trgovinski predstavnik pri češkoslovaškem poslaništvu v ZDA je izjavil, da je namen te razstave pospešiti trgovinsko izmenjavo med ZDA in Ce-hoslovaško. V 1. 1948 je Cehosiovaška uvozila iz ZDA za 30 milijonov, izvozila pa za 20 milijonov blaga. Da bi ohranila svoj ugled kot zanesljiv pogodbenik, je Cehosiovaška uredila svoje obveze, ki izvirajo iz najetja mednarodnih posojil na Zapadu zlasti v ZDA. V New-Yorku kupuje obveznice dolarskega posojila predvojne Ce-hoslovaške in je svoj dolg na ta način znižala od 1,291.000 na 1,058.000 dolarjev. Cehosiovaška redno izplačuje 6% obresti za to posojilo.. Prav tako je Cehosiovaška vrnila 7,443.926 dolarjev ameriški izvozni in uvozni banki, ki ji je posodila 23 milijonov dolarjev. Mednarodni denarni sklad je odobril Cehoslovaški posojilo 6 milijonov dolarjev. Bolgarija plačuje svoje dolgove na Zapadu Bolgarska vlada je sklenila z Združenjem evropskih upnikov sporazum, v katerem se je obvezala, da bo poravnala svoje dolgove, ki izvirajo iz mednarodnih posojil v funtih, švicarskih frankih in francoskih frankih ter iz 7% in 7,5% — posojil v dolarjih. Pričenši s prvim oktobrom 1949 bo Bolgarija plačala v treh letih zaostanke (za čas od 16. maja 1940 do 31. decembra 1948), ki jih dolguje na račun obresti za najeta posojila v inozemstvu; plačala bo 68 dolarjev za vsako obveznico, glasečo se na 1000 dolarjev. Trgovina med Jugoslavijo in ZDA Po sklenitvi najnovejšega trgovinskega sporazuma z V. Britanijo se je povečal zlasti izvoz lesa. Po vesteh iz ameriškega izvora se je v zadnjem času povečal izvoz jugoslovanskega bakra v ZDA. V letu 1947 je Jugoslavija izvozila v ZDA za 3,870.574 dolarjev bakra in svinca, medtem ko je izvoz bakra in kroma v 11 mesecih lanskega leta dosegel vrednost 894.000 dolarjev. V decembru lanskega leta so ZDA uvozile iz Jugoslavije za 1,225.000 dolarjev svinca, 870.000 dolarjev bakra, 180.000 kromovih koncentratov, za 22 milijonov dolarjev antimona in 17.000 dolarjev živega srebra. Po poročilih iz istega izvora so Američani kupili v Jugoslaviji januarja 1949 za 1,234.000 dolarjev bakra in 128.000 dolarjev kromovih koncentratov. Madžarska ponuja mangan ZDA TRANZIT CEZ TRST? Na ameriškem trgu je zbudila pravo senzacijo vest, da je tvrdka Po sporazumu na londonski konferenci, katere so se udeležili predstavniki vodilnih zapadnih! držav in Beneluxa, je bilo Porurje postavljeno peti! mednarodna nadzorstvo po določbah posebnega statuta. Glavno besedo v nadzorstvu bodo imeli Američani in Angleži. Sporazum je bil sklenjen brez sode'ovanja Sovjetske zveze, to se pravi izven dogovorov v Potsdamu, po katerih bi morale reševati to vprašanje .štiri zavezniške si’e (ZDA, Sovjetska zveza, Anglija in Francija). Nadzorstvo zadeva predvsem delitev proizvodov, ne pa sarme proizvodnje. Gre predvsem za pridobivanje premoga in ogromne jeklarne, jedro nekdanje nemške oboroževa’ne industrije. Na konferenci zunanjih ministrov v Varšavi (junija 1948) je bil sprožen predlog, da se Porurje postavi pod mednarodno’ nadzorstvo štirih velikih sil. Za-Parine države niso upoštevajte te sovjetske zamisli. Ozemlje pod mednarodnim nadzorstvom obsega po'eg pravega) Porurja še nekatere važne industrijske okraje, med njimi Dies-seldorf. V Porurju je osem ve'ikih mest (Bochum, DoAmund, Duisburg, Essen Gelsenkirchen, Henne, Muelheim, Oberhau°en.) Po'eg tega s.o prišla pod kontrolo še druga velika mesta kakor Duesseldorf, Deak and Co., ki trguje z rudami v New-Yorku, ponudila v imenu Madžarske okoli 10.000 ton manganove rude, ki vsebuje okoli 38% mangana. Madžarska bi dobavila mangan čez Trst. Mangan je zelo cenjen na mednarodnem trgu kot «strateška» ruda, ker je nujno potreben za izdelavo finega jekla.. Po poročilu ameriških listov je uvoz sovjetskega mangana v ZDA, ki je lansko leto dosegel 31% vsega uvoženega mangana, v zadnjem času nekoliko nazadoval. Tvrdka Deak and Co. je ponudila Američanom tudi madžarski aluminij. Njen predstavnik ni navedel še cen. Dodal je, da prihaja mangan iz vzhodnih držav. G. Deak je pripomnil, da je stalno v stiku z madžarskima podjetjima «NIK», ki izvaža težke industrijske izdelke in industrijske surovine, in s tvrdko «FERUNION», ki se bavi z izvozom proizvodov lahke industrije. Poleg teh dveh tvrdk predstavlja Deak in Co. madžarsko industrijo tudi v državah Južne Amerike. Za pospeševanje turima V Pragi so se sestali predstavniki Sovjetske zveze, Poljske, Ce-hoslovaške, Bolgarije, Madžarske in Romunije, da bi se posvetovali o ukrepih, ki so potrebni za pospeševanje mednarodnega tu-rizma.Na sestanku je bilo poudarjeno, da bodo dobrodošli tudi tujci iz držav, ki niso bile zastopane na sestanku. — Bolgarska turistična agencija «Balkan Turist» dela na to da bi privabila čim več tujih gostov v bolgarska kopališča na Črnem morju. * ŽIVAHNA TRGOVINA MED ŠVICO IN VZHODNIMI DRŽAVAMI Dunajski list ugotavlja, da se je v zadnjem času švicarska trgovina močno nasloni'a: na vzhodne države. Švica je ritienila trgovinske sporazume z Jugoslavijo in se pogodila g’ede odškodnine za podržavljeno švicarsko imetje v Jugoslaviji. Češkoslovaška vlada je da’a švicarski tvrdki Brown-Boveri naroòi’o za 34 milijonov švicarskih frankov. Dosežen je bi' sporazum tudi glede odškodnine za podržavljeno podružnico Brown Boveri na Češkem. Hagen, Krefeld, Solingen in Wup-pertal. Ozemlje pod mednarodnim nadzorstvom šteje 5,8 milijona duš in obsega 7668,33 kv. km. Na kV. km pride 751 prebivalcev. Navajamo kratek preg ed proiz-votdnije v tem prelfLelu, ki sodi med najbogatejše ria suetu. Po'eg tega so na naši razpredelnici podatki o zaposlenosti prebivalstva, in sicer v tisočih. Vsega zaposlenega prebivalstva je 3,824.900. PROIZVODNJA Premog (1000 t) 7335,6 Surovo železo 406.3 Surovo jeki o 509,8 Val ani izde ki 292,9 ZAPOSLENOST Zapast. prebiv. (1000) 3824,9 Zapast, v industr. 856,9 Premogovniki 373,6 Železarne in jek'ame 84,2 Lahka kov. industr. 6.0 P emogovni izdelki 3,7 Kemija 38,1 Industr. stek'a 6,2 Strojna industr. 64,6 Želez—jek1, gradnja 38,3 E ek-tro industr. 23,4 Kovinski izdelki 56,0 Gradbena industr- 42,4 V Porurju je 81 visokih peči. Gospodarska in človeška sila Porurja ///) Ozemlje pc» ni edn cu-o dni m noofzons/vo. Mah» l& a'telen pieoos s itiofotofim vtizIU v Jitifetiticuul1 V zadnji številki je »Gospodarstvo« poročalo, da je več tržaških motornih prevoznikov odšlo na delo v Jugoslavijo, kjer je pri izvajanju petletke dovolj zaslužka tudi za tuje prevoznike. Po naših podatkih je danes na delu v Ju- , goslaviji okoli 30 tržaških kamio- j nov. Prevoznina se obračunava j na osnovi zakonskih določb v Ju- ! goslaviji, in sicer v dinarjih. Na- 1 kazilo tržaškim prevoznikom pa se izvrši v lirah v Trstu, in to na podlagi tečaja: 1 dinar za 10 lir. Tržaški tečaj je za prevoznike pač zelo ugoden. Danes navajamo v izvlečku zakonske določbe, ki urejajo promet z motornimi vozili v Jugoslaviji. Kdor razpolaga z motornim vozilom, je dolžan ravnati se strogo po zadevnih zakonskih odredbah in tarifah. Tako se n. pr. mora po členu 2. splošne tarife izstaviti za vsako plačano uslugo predpisano potrdilo. Izguba časa. tehtanje in ostali stroški niso vračunani v prevoznine. Stranka je dolžna sama natovoriti in iztovoriti blago. Ce to delo izvrši prevoznik, se za to zaračunajo pristojbine, ki jih določijo pristojne oblasti. Prevoznina za natovorjeno blago se zaračunava, kakor da je izkoriščena vsa nosilnost vozila. Prevoznik je dolžan izkoristiti najmanj 80 odst. nosilnosti vozila; nosi'nost mora biti označena na vsakem vozilu. To velja tudi za vozilo s prikolico, kjer se pri obračunavanju upošteva skupna nosilnost. Prevoženi kilometri se računajo od mesta, s katerega je vozilo odšlo, da bi izvršilo prevoz. Klasifikacija blaga glede plačila prevoznine pri motornih vozilih: I, skupina: blago, ki je namenjeno preh ani in obnovi, kakor žitarice, mlinski izdelki, krma, hrana, mleko, sol, vžigalice, pe-trolei, sladkor, sveže sadje in povrtnina, sveže meso, goriva, gradbeni material, umetna gnojila in ambalaža; II, skupina: surovine in odpadki, ki so namenjeni predelavi v industriji in obrti, material namenjen obnovi, polizdelki, namenjeni daljnji predelavi, tekoča goriva in mazila, dokončni izdelki za prehrano, testo, marmelade, sir itd. in zadevna ambalaža. III, skupina: industrijski proizvodi, alkoholne pijače, luksuz- no in vse ostalo blago, ki ni navedeno v prejšnjih skupinah. PROMET IZVEN MESTA Za promet izven mesta se ima prevoz blaga v daljavo 10 km čez mejo mestnega rejona. Prevozna tarifa je v tem primeru naslednja: za blago I. skup. din 6 po toni in km, za blago II. skup. din 7 in za blago III. skup. din 9. Prevoznina se računa samo v enem praven. Za ambalažo se pri povratku plača 50 odst. normalne prevoznine, ako se ambalaža vrne. Za prevoz novega blaga pri povratku vozila se plača polna tarifa. Cas za nalaganje in razkladanje blaga je določen na 20 minut, za vsako tono; za prekoračenje tega časa je treba plačati 25 din po toni in to za vsake pol ure. Izguba časa se plača tudi v primeru, če vozilo ni zaposleno po krivdi naročnika. LOKALNI PROMET V lokalni promet sodi vsak prevoz dò 30 km čez mejo mestnega rejona. Plačilna tarifa je naslednja: Blago 1. skup. din 50 po t. na uro Blago II. skup. din 60 po t. na uro Blago III. skup. din 80 po t. na uro TARIFA ZA NAJEMNINO VOZILA Gre za oddajo vozila za lokalno vožnjo v mestu, kamor je vozilo naročeno, in sicer za najmanj 2 dni. Vozilo sme prevoziti dnevno povprečno največ 150 km. Za večje razdalje je treba plačati naknadno po kilometrski tarifi. Poleg najemnine se poravna tudi odškodnina za garažira-nje vozila. Najemnina znaša za Philipsovi izdelki Tvrdka N. V. Philips Verkoop. Mij voor Neder! and Eindhoven, nudi elektrotehnične priprave po naslednjiih cenah: električna svetilka za kolo (dinamo) 1.3,55 hfl (hal. go dinarjev), žepna sveti ka (dinamo) 7.75 hfl, sveti ka za obsevanje 36 hfl, foto-žarnica »Pho-tolita« 6,50, brivski aparati 39 in 47 hfl, električni gramofon z zvočnikom in o: a če v a cem 360 hf . en dan in tono prevoženega bi3" ga: I. skup. din 450, II. skup. din 525 in III. skup. 675. Najemnin3 se ne plača ob nedeljah državnih in verskih praznikih, v primerih višje sile, v kolikor se vozilo ne uporablja. Ako je delno v kvaro se najemnina plača: ako vozilo dela več kot 6 ur vsa najemnina: če dela več kot tri ure, polovic3 najemnine in če manj kot 3 ure se sploh ne plača. PREVOZ KOMADASTEGA BLAGA V MEDMESTJU Komadasto blago se prevaža v ločenih komadih. Posamezni k°" madi smejo biti najtežji 500 kg’ a najmanjša težina, pri kateri se računa prevoznina, znaša 30 kg-Prevoznina znaša pri teži do 30 kg din 1.12. Od 30 kg do 100 kg znaša prevoznina 1.12-210, od 100-200 kg din 2.10-3.50, od 200-300 kg 3 50-4.90 in od 300-400 kg din 4.90- 6.30. Pošiljke morajo biti dobro omotane in samo za takšne odgovarja prevoznik. V primeru potrebe mora pošiljatelj pomagati pri nakladanju in razkladanju. Po z3" kijuntvi prevozne pogodbe se mora pričeti s prevozom najkasneje naslednjega dne. V nasprotnem primeru in če prevoznik ni kriv zamude, gredo vsi stroški na breme pošiljatelja, ki se mu obenem zaračuna ležari-na. Naslovnik mora blago dvigniti v roku 24 ur po prejetem obvestilu, da je blago prispelo, sicer se zaračuna iežarina. V prevoznino je zaračunan prevoz iz stanovanja do skladišča ali obratno. Za komadaste pošiljke je treba pl8-čati 50 odst. več. TEHTANJE BLAGA Tehtanje blaga se plača po naslednji tarifi: tehtanje na cestni tehtnici din. 5, tehtanje na skladiščni tehtnici do 100 kg din 2, za vsakih nadaljnjih 100 kg po I din. Ležarina se plača za vsakih 100 kg brutto težine 2 din na dan- Luška tarifa pri prevozi h iz luških skladišč v vagon ali obratno znaša največ 70 odst. normalne. Kriza tržaške male in srednje industrije Jugoslavija bi lahko zaposlila del tržaške industrije Mala in srednja tržaška industrija sta, kakor znano, v obdobju velikih gospodarskih težav. Množijo se vesti o resnem finančnem položaju prenekaterih podjetij i skoraj vsakdanji odpusti uemvcev m nameščencev, ki so zaposleni v mali in srednji industriji pa tudi v obrti, so najvidnejša znamenja hude krize. V seznamih meničnih tečajev naletiš vedno bolj pogosto na imena podjetij, ki so v preteklosti slonela na solidni gospodarski podlagi. Veliko zaskrbljenost je n. pr. zbudil gospodarski položaj dveh tukajšnjih manjših ladjedelnic — Martinuzzi in Fel-szegi —. Vojna uprava je bila prisiljena prevzeti v svojo režijo poslovanje obeh obratov; podjetja bodo po uradnem zatrdilu skušali rešiti. Pogosto pa so takšni ukrepi podobni postopni ilkvi-daciji, ki naj bi omilila posledice nenadnega poloma na socialnem polju. Podobna nevarnost preti mno- gim drugim manjšim podjetjem. V resnih finančnih težkočah so n. pr. že delj časa nekatera podjetja kemične industrije, kjer so odpusti z dela na dnevnem redu. Splošno je znano, da ni skoraj podjetja v kovinski in strojni panogi, ki bi ne bilo v zadnjih časih odslovilo nekaj svojega delavstva. Težko sta prizadeti mizarska industrija in obrt. Položaj gradbene industrije in malone vseh podjetij, ki so ' z njo posredno ali neposredno povezani, je med najresnejšimi. Težko-če so se pojavile tudi pri živilski industriji. Lahko trdimo, da se Zadovoljivo vzdržuje le oni del industrije, ki zadošča ožjim potrebam domače potrošnje. Da je mala in srednja industrija na našem področju zelo razvita, nam prikazujejo naslednji podatki o n enem številčnem stanju. Med malo in srednjo industrijo smo uvrstili tudi obrtna podjetja: ko se posojilo nanaša le na raz- širjenje in tehnično izpopolnitev posameznih obratov. Zmogljivost male in srednje industrije in obrti bi lahko zadovoljila že dane® mnogo večje potrebe, razširitev obstoječih obratov ni tako nujna zadeva. Tehnična izpopolnitev nekaterih trenutno solidnejših podjetij pa bo imela za posledico, po mnenju mnogih opazovalcev, le izločenje gospodarsko šibkejših podjetij. Vprašanje ni namreč, koliko in kako proizvajati, temveč predvsem, kam in kako usmerjati industrijske in obrtne proizvode. Jasno je, da bodo domače potrebe zaposlile malo in srednjo industrijo ter obrt le do neke določene stopnje in da se bo njihova dejavnost razvila le, v kolikor bo znala pridobiti zadostno število odjemalcev. Zagotovitev primernih tržišč izven našega ožjega področja, je torej za vso tržaško industrijo, z'asti pa za malo in srednjo de:avnost, osnovne in bistvene važnosti. Do tega zaključka so prišli, menimo, že vsi mali in srednji industrije! obrtniki, razen nekaterih, ki _ iz druaih prikritih razlogov računajo na čudežne umetne injekcije iz tujine. že sam današnji položaj tržaške industrije zlasti pa srednje in male, ki ne more dovolj zaposliti niti svojega sedanjega delavstva, nas navaja k jedru vsega vprašanja: Treba je rešiti krizo odjemalcev. Te je treba poiskati tam, kjer so. Zakaj ne bi n.P1"-STO posnemal Italijo, ki je Pri pogajanjih z Jugoslavijo za ureditev obmejnega prometa, ponudila goriške mehanične delavnice za popravila jugoslovanskih motornih vozil? Jugoslavija je to ponudbo v načelu tudi sprejela. Ni dvoma, da bi Jugoslavija, ki se je z vsemi silami vrgla na izpolnitev polletnega načrta in ki ji je dragocena pomoč tudi sosedov v premnogih panogah, lahko zaposlila precejšen del tržaške industrije. V poštev prihajajo predvsem podjetja, ki delajo za opremo ladij, in sploh ona, ki so $e specializirala v pomorstvu. Prav tako potrebuje današnja Jugoslavija gotovo tudi razne vrste gradbenega materiala in vsakovrstno stroje. Ce je Jugoslavija ugodil3 Italiji glede njenih mehaničnih delavnic v Gorici, gotovo ne bi odbila podobnih ponudb iz Trita- ti vode Panpge Industrija za pridelovanja kmetijski proizvodov Ribiška industrija Kamnolomi . Mizarska in podobna industrija Živilska industrija Usnjarska industrija Industrija papirja . Grafična industrija Metalurgična industrija Mehanična industrija Industrija rudnin . Gradbena industrija Tekstilna industrija Industrija in obrt oblačil Kemična industrija Industrija sanitarnih izdelkov in podobno Industrija za izdelovanje pogonske sile Prevozna industrija .... Razne mešane industrije . Tržaška srednja in .mala industrija ter obrt zaposlujeta danes okrog 25.000 delavcev in nameščencev. To je brez dvoma veliko števtio, če ga primerjamo s številom delovne sile, ki je zaposlena v tržaški veleindustriji in ki znaša le nekaj nad 8 000. S tega stališča nadkriljujejo vprašanja mrie in srednje industrije in obrti celo probleme tržaške os-” ne veleindustrije. Deistvo pa je, da pridejo vprašanja manjših proizvajalcev le poredkoma v ospredje in to le v najskrajnejši sili. Mali in srednji industrij-ci ter obrtniki se pritožujejo zaradi premajhnega zanimanja s strani odgovornih čiriteljev za njihove bistvene težave. To nji- Stevilo 40 2 80 559 515 123 30 123 19 970 199 950 89 1.234 168 651 49 1.439 28 hovo nezadovoljstvo je prišlo večkrat do Dr” za v javnih razpravah s predstavniki veleindustrije. Doslej se je pomoč oblasti mali in srednu industriji izrazila le s podeljevanjem manjših posojil. Vedenje malih in srednjih in-lusirijcev napram EBP je bilo nasplošno zelo oprezno; upali so kvečjemu, da jim bo pomoč v okviru EBP prinesla trenutno rešitev iz zagate. žarnic posolilo i milijonov lir namenjeno mali in srennu i> dustriji pa predstavlja za mnoge male in srednje industrijce raz-č”ran:e. Računali so namreč predvsem na kredite za premostitev fin->n-n^eS^ev ^dea'na, ker Hk6dišLdr05je še dobrih : V°5’e v »mesta- Poeg 2av j ah ni še dc 6va’a Pravlja’na de’a p< hrnogo časa. Kakor Ija agencija ATI so nekateri gospodarski krogi pred'aga'i ang'o-ameriški vojaški upravi, naj posreduje za derekviriranje bivše avstrijske -in italijanske vojašnice v ulici Rossetti. Gre za pet velikih zgradb, ki so zdaj le deloma zasedene po vojaštvu. Tiskovni umd conskega predstavništva Consko predsedništvo je ustanovilo poseben tiskovni urad, ki ima namen vzdrževati slike s tržaškim tiskom. Urad ima svoje /costure v palači nekdanje prefekture (tel. st. 44-51, 44-52, 44-53, notr. 34). Za načelnika urada je bil postavi en dr. Man-zuttn, nekdanji ravnatelj lista »vdorna e di Tries.e«. ludi conski tiskovni urad sklicuje tiskovne konference po vzoru Urada za obveščanje javnosti (PIO) ZVU. Morebitna vprašanja časni karjev ki sodijo v pristojnost conske uprave, bo vojaška uprava odstopila conskemu tiskovnemu uradu. — Prva tiskovna konferenca je bila pretekli ponedeljek. Načelnik tiskovnega urada je izjavil, da je namen tiskovnih konferenc odstraniti pritožbe v zvezi z oči kom, da je delo občinskega in pokrajinskega sveta zavito v tajnost. Conski predsednik dr. Palutan je nato razložil notranji ustroj conske uprave. Na konferenci je bilo postavljeno vprašanje, zakaj je vojaška uprava obvezno usmerila težki tovorni promet Sesljan—Trst na novo cesto Sesljan—Opčine—Trst, s čimer je bila podaljšana pot za 11 km. GOSPODARSTVO TRSTA PO PODATKIH OECE Po podatkih, ki jih je objavila OECE, bo znašala industrijska proizvodnja na angloameriškem področju STO-ja v obdobju od 1. julija 1948 do 31. junija 1949 okrog 65 odst. predvojne (1938— 100). Kmetijska proizvodnja bo narastla (v primerjavi s 100= 1938) za 13 odst, blagovni tranzit pa za 15 odst. Donos ribištva bo v istem obdobju za 17 odst, manjši, kakor v letu 1938. Potrošnja žita bo dosegla okrog 480.000 stotov. Težki tovorni promet čez Opčine Sesljan - ZVU je odredila, da se mora ves težki tovorni promet razvijati samo po glavni cesti Trst-Katina-ra-Opčine-SesIjan in ne več po obalni cesti Trst-Barkovlje-Mira-mar-SesIjan. Kot razlog tega ukrepa se navaja okolnost, da je vzdrževanje obalne ceste predrago, ker se pogreza zaradi nestalnega terena. Z novo uredbo je predvsem prizadet promet z nafto ki doseže dnevno do 70 cistern. Nova cesta je za okoli 10 km daljša kakor obalna in se vzpne mnogo višje. Predstavnik petrolejske čistilnice «Aquila» v Zaz-ljah je izjavil, da novi ukrep zmanišuje konkurenčno silo tržaških čistilnic v borbi za trg v zgornji Italiji, kjer se pojavlja konkurenca beneških skladišč. Nova cesta je bila grajena prav z namenom, da olajša zveze med bodočo industrijsko luko v Zavij ah in zaledjem. STO v Ameriški literaturi Ameriški leksikon v manjšem obsegu «The American College Dictionary», pri katerem je sodelovalo 355 ameriških strokovnjakov, omenja tudi Trst, o katerem pravi: Pomorsko pristanišče na severnem koncu Jadrana, poprej na severovzhodu Italije; vključeno v internacionalizirano Svobodno tržaško ozemlje (503 kv. milje), postavljeno pod Organizacijo združenih narodov 1. 1947, 257.256 prebivalcev po cenitvi z 1. 1946. Kot strokovnjak za mednorodno pravo se v knjigi navaja profesor Earle H. Ketcham. V' Bruslju so sklenili pogodbo za prevoz 27.000 ton rurskega premoga iz Antverpena v Trst. Pošiljka je že v teku. * Delegati tržaških prevoznikov bodo prisostvovali konferenci v San Remu, na kateri bodo obravnavali predvsem turistična vprašanja. Petrolej okrog Sueškega prekopa Družba »Anglo Egyptian Oil-fieldes« je prLela na Sinajskem .polotoku že leta 1947 z večjimi raziskovanji petrolejskih področij. Doslej so vrtali na petih krajih in našli tri vrelce, ki vržejo dnevno okrog 640 ton nafte. Strokovnjaki sklepajo, da je to področje med najbogatejšimi petrolejskimi ležišči na svetu. Računajo, da bo proizvodnja petroleja na Sinajskem otoku, lahko dosegla in presegla iransko proizvodnjo nafte (6.000 ton dnevno). Sueška državna čistilnica in tovarna omenjene družbe ne bosta mogli predelovati vso surovino, ki bo izvirala s Sinajskega polotoka. Da postaja sueško področje iz dneva v dan važnejše, dokazuje tudi okoliščina, da je pravkar družba za sueški prekop sklenila, da bo zgradila nov kanal vzporedno s starim. Novol plovno po' bor’o zgradili v puščavi, 30 milj daleč od Port Saida. Računajo, da bo prekop dograjen v treh letih. Star prekop pa bodo poglobili in usposobili za prekop večjih ladij. Izpolnjene bodo tudi pristaniške naprave v Port Saidu. Poleg tega je egiptska vlada odobrila načrt za zgraditev velike električne centrale v Suezu. SOVJETSKI NAKUPI BOMBAŽA V EGIPTU Egiptska vlada je prepovedala izvoz 25.000 bal bombaža, ki ga je kupila Sovjetska zveza. Egipčani trdijo, da je bil bombaž namenjen deiansko Cehoslovaški. Egipt bi rajši prodal bombaž neposredno Cehoslovaški, in sicer za dolarje. KRIZA MALE KABOTA2E V ITALIJI »L’Avvisatore Marittimo« poroča, da je zapos'itev ad.evja male kabotaže v Italiji tako šibka in da so prevoznine tako nizke, da so skoraj vse manjše ladje v raz-premd po ita ijan kih lukah. Zato prodajajo ma i brodarji svoje lad e po nizkiih cenah. Te ladje se danes proda ajo po cenah, ki se sukajo med 50 in 60% kupne/ cene pred krizo. Niti te cene ne privabijo posebno mnogo kupcev. Mornarji iščejo de o v drugih strokah. Pomoč vlade je neznatna. Iz italijanskega gospodarstva Kii}iq& m ìmijjQ, Poljski koledar Prejeli smo: Kalendarz informator Polaka za g ranica. Izd. Poljski rdeži križ, str. 237. Poleg koledarja za leto 3949 vsebuje pregledne podatke o gospodarskem in kulturnem življenju obnovljene Poljske. Podan je pregled zunanje trgovine in razmaha industrije, elektrifikacije in izvajanje trilet. načrta. Iz seznama poljskih mest se vidi, da je Varšava leta 1933 štela 1,178.914 prebivalcev, leta 1946 478.755 in leta 1947 560.510 duš. Priložene slike in zemljevidi prikazujejo jan ju poljske prestolnice. Današnja Poljska ima okoli 24 milijonov prebivalcev in zavzema osmo mesto med evropskimi državami; okoli 16,3 milijona Poljakov živi na deželi in okoli 7,6 milijona v mestih. Gostota znaša 77 prebivalcev na 1 kv. km. Kulturno življenje Poljske odseva iz pregleda šol vseh vrst. knjižnic in delovanja gledališča. Večbarvne slike pričajo o strahotnem razdejanju Varšave, pa tudi o novem gospodarskem in kulturnem vzponu. ’ »Bollettino d’informazioni — Tanjug — Notizie dalla Jugoslavia. Izd. agencija »Tanjug« v Rimu. Gre za propagandni bilten, Ki prinaša ' vesti o napredku nove Jugoslavije na vseh področjih. Bilten je pisan v italijanščini. Sestavki so opremljeni z lepimi slikami. »RAZGLEDI«, prva številka 1949 posvečena spomiiinu Franceta Prešerna.. Trst, ul. Ruggero Manna 29. »Razg edi so izš i v novi okusni opremi; načrt za ovitek je izdelal Avgust Bucik. Modalni atimki KRUH SAMO ZA »ITALIJANSKA DRŽAVLJANE« V tržaškem občinskem uradu, ki izstavlja delavske knjižice, je pribito opozorilo: Delavske knji-' žice se izda!ja*}o »izkljuično ita* lijamskim državljanom s stalnim bivanjem.« Tržačani dobro vedo, da se brez delavske knjižnice ne more nikdo zaposliti. Po razlagi občinske uprave, ki se pri tem klicuje na razlago angloammi-ške vqjaške uprave, so samo tisti »italijanski državljani s stalnim, bivanjem,« to se pravi pravi pripadniki STO*ja, ki so bili 10■ junija 1940 na STO-ju ali pa v inozemstvu kot itaiijhnski državljani. Kdor je moral za časa fašistične! vladavine iskati kruha po svetu i drugod p rositi za novo državljanstvo, da bi kruha lahko dobil, ter se je po z'omu fašizma vrnil v Trst, ta ni »italijanski državljan in ne dobi delavske knjižice. Zanj zopet velja: S trebuhom za kruhom! ZA 4 MILIJONE DOLARJEV ITALIJANSKEGA SADJA V NEMČIJO Italijanska delegacija je ugodno zaključi a pogajanja za JEIA-o (Joint Export-Import Agency) glede izvoza ita Panskega južnega sadja v zagadno Nemčijo. Pri pogajanjih so sodelovali tudi nemški izvedenci, kar z zadovoljstvom; ugotavlja nemški gospodarski tisk. Slo je za to, da se izkoristi preostanek 3,8 miijona do arjev v lita. ijanjsko-nemških gospodarskih odnosih. Ita.ija bo izvozila v Nemčijo: mil. d-ol. pomaranč za 1,15 (po 100) limon za 0,8 (po 270) mandarinov za 0,1 (po 120) jabolk za 0,2 (po 100) cvetače za 0,5 (po 68) čebule za 0,1 (po 32) salate za 0,03 (po 35) paradiž, cveta za 0,35 (po 355) paradiž, kan. za 0,05 ■mand\ jev za 0,13 (po 650) To so maksima’ ne cene za b ago postavljeno na nemško mejo, in sicer v dolarjih. ZDA NOČEJO PRODATI LADIJ ITALIJI »United Press« poroča iz Wa-shdngtona, da je predstavnik dr-žavne pomorske komisije izjavil, da ni ne državni dtepartement ne ECA zahteval od komisije ladij» da bi ustregel že j am ItaTj e, ki bi rada nekaj trgovinskih ladij- V smislu veljavnih zakonskih določb ne sme več komisija prodajati/ ladij tujcem. Ko bi hote'a ustreči tej že ji, bi mota Kongres menjati zakonski doočbe. Sicer pa ZDA nimajo več v rezervi ladij za takšne namene. Skoraj vse potniške ladje so bile obnovljene in postavljene v službo. Osta’e so demontira i in jih proda i kot staro železo. Komisij a ima v rezervi samo še nekaj ladij, ki so namenjene vojaki. Tudi kdor bi hotel kupiti ameriške ladje, k.i so v trgovinski s’užbi, bi moral izposlovati dovoljenje komisije; pa tudi takšnih ladij je prav malo na razpolago. AMERIŠKA VLADA PROTI KARTELU GUMIJA Ministrstvo za pravosodje v Washingtonu je pri zveznem sodišču v Clevelandu vložilo ovadbo proti trem ameriškim m angleškim družbam, ki proizvajajo gumi, češ da so se pregrešile proti zakonu, ki prepoveduje sporazume o monopolskih cenah, med frusti. Nedovoljeni sporazumi so bili v smislu obtožbe sklenjeni med temi ameriškimi in angleškimi družbami: Dunlop Rubber Co., London, Consolidated Rubber Manufacturers, London in New-York, ter United States Rubber Co. New-York. Pod obtožbo so tudi italijanske tvrdke Italia Pirelli, Milan in Pirelli — Revere, italijansko-ameriška družba za elastičen sukanec. — Tako poroča Assiciated Press. Gospodarski drob 1 ZAGREBŠKI VELESEJEM Zagrebški velesejem bodo letos priredili v času od 15. sept. do 2. oktobra. Običajno je bila ta prireditev maja meseca. Sklenili so, da bodo letos znatno razširili razstavljalni prostor in zgradili več novih paviljonov. RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA LETALSTVA Jugoslovansko civilno letalstvo bo povečalo za 4 krat število letal. Letos bodo med drugim uporabljali letala za razkuženje ma-laričnih področij na 45.000 ha površine. Letala bodo uporabili tudi strokovnjaki za fotografsko merjenje predelov, na katerih bodo izvrševali melioracijska dela. BLAGO MORA BITI BOLJE Moskovska »Pravda» glasilo komunistične stranke, je sprožila vprašanje potrebe po proizvodnji boljšega blaga. List poudarja, da ni dovolj, da se plan izpolni samo po količini, temveč je treba proizvajati tudi dobro blago. INDUSTRIJA MRAidORJA V ITALIJI se ne razvija ugodno. Proizvodnjo v letu 1948 cenijo na 90.000 ton, medtem ko je običajno znašala 280—300.000 ton. Izvoz je bil omenjen. Domača potrošnja je tudi skromna. Nova arhitektura zapostavlja mramor. Načrti za proizvodnjo v letu 1949 bodo skrčeni. (Boljši je položaj na sektorju manj vrednega mra-morja. * » * Avstrijski les za turški premog. V zadnjem času so šle skozi tržaško pristanišče velike količine jamskega lesa, ki je bil odposlan v tranzitu v Turčijo. Avstrija bo v zameno prejela iz Turčije premog. Avstrijski listi trdijo, da bo Avstrija na ta način prišla do premoga cenejše, kakor če bi ga naročila iz Slezije. VENDAR NEKAJ KORISTNEGA PRI ATOMSKI BOMBI Učenjak profesor Wright H. Alamos je izjavil, da je plutonij t. j. radioaktivna snov v atomski bombi, užiten v malih količinah tudi za človeka. Njegova hranilna vrednost je velika in uporabljati se da kot hrana. V primeru lakote ga bomo lahko nosili s seboj v malih količinah. Prvi korak h pravilnemu izkoriščanju stanovanjskega prostora Treba izkoristiti vojaške zgradbe Po uradnem obvestilu je an-gloameriška vojaška uprava pripravila načrte za obnovo 200 med vojno porušenih stanovanj, ki bodo po dograditvi na razpolago pripadnikom zasedbenih čet. Stro ški za ta načrt bodo znašali 1/4 milijarde lir. Enako vsoto bodo namenili zgraditvi turističnega hotela v Barkovljah (s 145 sobami) za družftie vojakov. Denarna sredstva za te načrte bodo črpali iz posebnega sklada, ki ga bo .o zbrali s pooiranjem stanovanjskih doklad, na stanovanja ki pripadajo prizadetim vojaškim useuam. 2 javnim denarjem (državni prispevek 525 milijonov lir) pa bo Zavod za ljudske hiše (ITCP) zgradil 240 stanovanj. V načrtu je poleg tega zgraditev nadaljnjih 480 stanovanj po zadružnih ustanovah (državni prispevek 50 odst.) 525 milijonov lir) Ker se morajo te zadruge prav za prav šele ustanovili, je zelo verjetno, da bo prišlo do uresničenja tega načrta šele v daljnji bodočnosti. Pri derekviziciji stanovanj bo sodeloval posebni odbor, ki ga bo imenoval conski predsednik. To bi bil v bistvu za zdaj gradbeni program na "angloameriškem področju STO-ia Čeprav upoštevamo tudi zgradbe, ki so jih že dogradili, lahko računamo, da bo z novimi zgradbami si no-vanjska kriza rešena le za okrog 25 odst. Nov program vsebuje novost: Kontno so pričeli z reševanjem vprašanja derekvizicije stano- j vanj, ki so jih zasedle vojaške edinice. Prisotnost 10.000 voja- j kov (deloma z družinami) brez dvorna omejuje razpoložljivost s stanovanji in poslovnimi prostori. Stisko ie še povečalo mnogo uradov, ki so posredno ali nepo- sredno v zvezi z vojaško zasedbo in prisotnost posadke, ovira tudi gospodarski razvoj Trsta, tako je n. pr. znano, da danes najde lahko v Trstu dostojno prenočišče le 600-700 gostov. Prav tako se ne morejo razviti mnoge pobude gospodarskega značaja zaradi pomanjkanja poslovnih prostorov. Znano je, da se morajo celo inozemska predstavništva boriti v tem pogledu s skoraj nepremostljivimi težavami. Omenili smo, da je bilo končno načeto vprašanje vojaških re-kvizicij in ureditev dokončnega odnosa med zasedbenimi silami in zasebno imovino Računajo, da je v Trstu in okolici prisilno zasedenih okrog 600 stanovanj. K temu moramo dodati neprimerno večje število prostorov, ki jih je vojaška oblast zasedla sporazumno z 'as n ki ai ker so bili državna imovina. Splošno je znano, da ima veliko povpraševanje po stanovanjih s strani pripadnikov ameriške in angleške vojske za posledico znatno podražitev na v mu in za pr-sto razpoložljiva stanovanja in prostore v novih ali obnovi'enih zgradbah. Glede ostalih stanovanj pa za vojaške osebe ne veljajo omejitve stanovanjskega zakona. Vse vprašanje, narekuje temeljito preučitev, predvsem pa hitre ukrepe. Tako bi vojaške oblasti lahko preučile možnosti boljšega izkoriščanja preštevilnih vojačkih zgradb v Trstu in okolici. Stvar spada sicer v zadeve vojaškega značaja. — Poveljstva so v « m pogledu zelo občutljiva — in ne spuščali bi se v to vprašanje, ako bi ne imeli pred očmi dve dejstvi: prvič, da pripada vsa biv=a vojaška imovina STO-ju kot državi, drugič, da bodo morali prej ali slej preurediti vo- jaške zgradbe za druge koristnejše potrebe, ko bo dokončno stopila v veljavo mirovna pogodba. Vojaška imovina na STO-ju predstavlja v resnici ogromno vrednost, ki se po današnjem tečaju lire doseže v milijarde. Naj omenimo le, da je Italija zgradila za potrebe svojih 7-8 polkov, kolikor jih je med dvema vojnama vzdrževala običajno na tukajšnjem področju 9 velikih vojašnic katerim je treba dodati še 3 večje komplekse, ki jih je zapustila Avstrija. Nekatere med najmanjšimi vojaškimi zgradbami so že preuredili za civilne namene ali za potrebe civilne policije. Vse ostalo pa je kot vojaška imovina, kar je naravno, dodeljeno uporabi ameriških in angleških čet. Vsakdo pa se lahko že na zunaj prepriča, da niso te zgradbe izkoriščene v polni meri in da niso baš vzdrževane. Skoda je n. pr., da bo kmalu razpadla velika zsradba v vojašnici bivšega avtomobilističnega centra v Roco-lu, če ne pokrijejo in popravijo. Vojaška poveljstva imajo pač svoje kriterije za razmeščanje vojaških edinic in njihovih organizacij na našem področju. Predstavniki VU so že večkrat izjavili, da sama VU ne more odločati glede zadev čisto. Najnovejši ukrepi VU potrjujejo, da je zadeva pravilnega izkoriščanja stanovanjskega prostora v mestu zares pereča. Predvsem bi bilo želeti, da se tudi izkoriščanje vojaške imovine ustrezno reši v korist vsega prebivalstva. Mnoge vojaške zpradbe, ki so zdai le slabo zasedene, bi se dale preuredit n. pr. za stanovanja, v šole, v poslovne in razstavljalne prostore in celo v zdravilišča. PRED VOJNO IN DANES GENE NA DROBNO POVPREČNO 60-KRAT VIŠJE Primerjava med predvojnimi in povojnimi cenami najvažnejših tržnih predmetov predstavlja osnovo za prenekatero ugotovitev, pa tudi za izvajanje zanimivih praktičnih zaključkov. Ce bi namreč vojni dogodki in povojni gospodarski pretresljaji imeli enak vpliv na tržne in proizvodne pogoje pri vseh vrstah blaga, bi brez dvoma opazili približno enako podražitev vseh tržnih predmetov. Stvarno pa * indeks podražitve pri posameznih vrstah blaga odkrivajo znatno neenako-mernost. To nam predvsem potrjuje, da smo še precej daleč od normalnega tržnega položaja ali vsaj od pogojev, ki so v predvojnih normalnih časih urejali medsebojno sorazmerje cen. Vsekakor da se sedanje cene v primerjavi s predvojno dobo prilagoju-jejo postopno povprečni podražitvi. mnogi predmeti, ki so bili, da se laKO izrazimo, iz enega ali drugega razloga precenjevani, kažejo jasno tendenco navzdol, ali pa vsaj tendenco na stalnost. Nasprotna tendenca se opaža seveda pri blagu, ki je najmanj podražilo. Primerjava predvojnih cen s povojnimi nam lahko tako siuži do neke mere pri predvidevanju nadaljnjega razvoja tržnih cen in zatorej splošne tržne tendence. Nastaja seveda vprašanje: Koliko znaša povprečna podraži- Pralno milo (kg) . , Parmezan (1 kg) Maslo (1 kg) Moški čevlji (par) . Goveje meso (1 kg) . Salama (1 kg) .... Bombažne tkanine (m) . Slanina ( 1 kg) . Drva (stot) .... Fižol (1 kg) . Kruh 1 kg).................... Olivno olje (1) . Oglje (stot) .... Riž (1 kg).................... Kinemat. predstava (1) . Mleko (1)..................... Krompir (1 kg) .... Sladkor (1 kg) .... Moško sukno (m) . Moške nogavice (1 kom.) . Vino (1)...................... Volna v štr. (gr. 100) . Nogavice bemberg (kom.) Kozarci stekleni (kom.) . Tramvaj (vožnja) Posoda iz alum. (kg) . Plin (1 k. m.) . Električna energija (kWh) Iz navedenih podatkov, ki obsega'o 28 raznih predmetov, je razvidno, da se je 14 vrst blaga podražilo nad povpreko (ki znaša 60-krat), 13 pa pod povpreko. V prvi iskupirai so skoraj sami kmetijski proizvodi (razen mleka, krompirja in vina). Pripomniti pa je, da so industrijski proizvodi presegli že 1- 1939 visoke točke v primerjavi s kmeitijrikimli proizvodi in so že zaradi tega indeksi podražitve industrijskih proizvodov v primerjavi > omenjenim Letom danes nekoliko nižji. Vzroke za neenakomerno podražitev moramo iskati za vsako vrsto blaga Ravnatelj višje avstrijske poljedelske šole prof. Flatscher je predaval o vprašanju svetovne rezerve lesa. Po njegovem mnenju bodo izginile v Evropi vse rezerve lesa v teku 50-60 let, v severni Ameriki pa celo v teku 30-40 let, če ne bodo izvedli primernih ukrepov za ohranitev gozdnega bogastva. Po mnenju predavatelja obsegajo gozdovi na svetu skupno okrog 3 milijarde ha, to je 1/5 vsega suhozemlja. V Evropi odpade na gozdna zemljišča okrog 26 odst. celokupne površine. Svetovni letni prirastek lesa se suka okrog 1,7 milijarde kubičnih m. medtem ko se potrošnja giba od 2,2 do 2,6 milijard kubičnih metrov. To pomeni v drugih be- tev tržnega blaga v povojnem obdobju v primerjavi s predvojnim? Odgovor je preprost, na splošno menijo, da se je blago v drobni prodaji podražilo 60-65 krat, na trgu na debelo pa nekoliko manj. Za presojanje zadeve smo za naše čitatelje sestavili spodnjo razpredelnico. Podatki, ki so navedeni v njej, slonijo na uradnih statističnih ugotovitvah na tržaškem trgu na drobno. -V prvem in drugem stolpcu so za posamezne predmete zabeležene cene na drobno v letu 1938 (provpre-ka). odnosno v oktobru 1948 (povpreka). Številke v tretjem stolpcu povedo, kolikokrat se je navedeno blago podražilo (po stanju oktobra 1948) v primerjavi s povpreko v letu 1938. V zadnjem stolpcu pa je označena cena, ki bi jo imelo blago, če bi se bilo podražilo 60-krat, kolikor namreč znaša povprečna podražitev. Te številke bi predstavljale nekako pravilno ceno, ki bi jo morali imeti posamezni predmeti, če bi prišlo do normalizacije tržnega položaja. Te številke bi predstavljale nekako pravilno čeno, ki bi jo morali imeti posamezni predmeti, če bi prišlo do normalizacije tržne- ga položaja. 4,00 469 117 240 15,01 1.706 114 900 15,08 1.383 92 905 85,00 7.460 88 5.10.0 10,76 907 84 645 22,00 . 1.831 83 1.320 9,55 790 83 573 10,03 791 79 602 18,00 1,300 72 1,080 1,74 119 72 104 2,30 163 71 138 7,40 526 71 444 55,00 3.800 69 3.3.0 2,00 131 65 120 1,50 90 60 90 1,16 68 59 70 0,45 26 58 27 6,70 363 54 402 73,00 3.900 53 4.520 5,50 294 53 330 2,64 136 52 158 73,00 3.900 53 4.520 10,00 470 47 600 0,75 25 33 45 0,50 15 31 30 30.00 748 25 1.800 0,73 17,45 24 44 1,25 20 16 75 posebej. Čudno se na pr. zdi, da- se je mas'o podražilo 92-krat, par-Ime^am ipa celo 117-krat, mleko pa le 95Hkrat. Navidezno protislovje je razum'jivo, če upoštevamo spremembe g'ede tržišč, ki so osknbova'a Trst z m ekom, in kakovost mleka v predvojni in povojni dobi. Najdražji so vsekakor izdelki, kii izvirajo iz živalskih surovin. Sorazmerno večja] podražitev bombaža je v zvezi s trenutnim svetovnim po’ožajem na bombažnem trgu. Pri kmetijskih proizvodih se opaža poman. kanje dotoka blaga iz bližnjega zai’edja. $ sedah, da se vsako leto poseka vsaj 50 odst. več, kakor znaša naravni prirastek. Potrošnja v Evropi in Ameriki poleg tega narašča vsako leto za 3 odst. V gozdovih vsega sveta je 144 milijard kubičnih metrov lesa. Fogozdo-valna dela ne krijejo škode, ki jo povzroča sečnja. GRADBENI MATERIAL Pred pričetkom nove gradbene sezone so cene gradbenega materiala na debelo v Trstu naslednje: običajna opeka lir 6,30 za komad; votla opeka cm 26x13x8 lir 6,85; votla opeka 26 x 13 x 6 lir 5,20 za komad; strešniki 26 cm 11,6 za komad; srednji kamenitl zdrob lir I 940 za kub. m. Omenjene cene | so bile uradno določene. Italija bo uvozila več lesa ? Po vesteh, ki jih prinašajo italijanski gospodarski listi so trenutno zaloge lesa v Italiji zelo skromne. Ker računajo, da se bo gradbena delavnost razvila letos v mnogo večji meri kakor lansko leto in ker ne morejo računati na domačo proizvodnjo, prevladuje mnenje, da bo uvoz lesa v Italijo v letu 1949 za okrog 300.000 kub. m večji od uvoza v letu 1948, ki stvarno znaša okrog 1/2 milijona kub. m. Glede uvoznih tržišč je po vesteh iz ita'ijanskih gospodarskih krogov položaj naslednji: Jugoslavija. Uvozni kontingent za leto 1948 je znašal 200.000 kub. m mehkega in 36.000 trdega lesa. Kontingent mehkega lesa so uvozniki slabo izkoristili, medtem ko je bil kontingent trdega l"sa skoraj v celoti izrabljen. Iz Jugoslavije se uvaža les z licenco ministrstva, kar predstavlja precejšnjo oviro za hitro poslovanje. Sicer zdaj ne delajo težav pri podaljšanju uvoznih licenc, ki so bile za leto 1948, z veljavnostjo za teto 1949 na račun dolgoročnih dobav, ki so predvidene v italijansko-jugoslovanski trgovinski pogodbi. Menijo, da bodo v drugem letu izvajanja omenjene pogodbe določili približno iste kontingente kakor v letu 1948. Avstrija. Trgovinska pogajanja, ki so v teku, predvidevajo baje knn'ingent. 250.000 kub. m. večinoma žaganega mehkega lesa. Uvozna dovoljenja bodo izdajale carinarnice. Cehoslovaška. Uvoz češkoslovaškega lesa v ItaiVo, ki se je naslanjal na kompenzacije, je v zadnjih časih skoraj popolnoma prenehal. Cehoslovaška zahteva v zameno predvsem surovine, ki pa jih Italija ne more dobavljati. Madžarska. Začni trgovinski dogovor (16. decembra 1948) predvideva uvoz 6.000 kub. m madžarske žagane bukovine in hra-stovine. Za uvoz zadostuje izvozno madžarsko dovoljenje domačemu izvozniku. Sovjetska z,reza. Pra- kar sklenjena trgovinska pogodba predvideva, da bo Sovietska zveza uvnzi'a v Ita’iio 150 000 kuK m mehkega žaganega lesa ter 25.000 kub. m trdega lesa. Dovoljenja izdajajo carinarnice. Prevoz se bo vršil po morju. Švedska. Po zadnjih spremembah trgovinske pogodbe med Švedsko in Italijo (26. nov. 1948), ki bodo veljale do 30. sept. t~ 1., bo Švedska uvozila v Ita’ijo 9.000 kub. m predvsem mehkega lesa. Finska. Za zdaj ne predvidevajo nikakšnega uvoza lesa iz Finske v Italvo. Na vidiku ni pogajanj za uvoz lesa, čeprav je bila med voino Finska za Italijo važna dobaviteljica lesnega materiala. PROGRAM AVSTRIJSKEGA IZVOZA LESA V 1948 je Avstrija izvozila 457.000 kub. m mehkega žaganega lesa (1. 1947 137.000 kub. m). Največji odjemalec je bila Italija (286.000 k. m), nadalje Grčija (56.000), Švica (39.000) in Holandija (29.000). Za izvoz lesenih hišic so lani predelali 38.000 kub. m lesa (1. 1947 7.000). Računajo, da bo letošnji izvoz ostal na isti višini, skušali pa bodo povečati izvoz končnih lesnih izdelkov. Tudi izvozna tržišča bodo ostala v glavnem ista. Izvoz se bo morda povečal v smeri Nemčije, kamor pa bodo pošiljali predvsem zaboje. BRODNINE V TRSTU Mehki les iz Trsta v gmška pristanišča 30 š;i'ing o v ta kub. m, za Pa estimo 35 šilingov, za turška pristanišča 35 šiVmgov; železnina za Egipt. 55 ài'imgov za tono, za' Turčijo 60 šilingov za tono. Vina iz Trsta v grška puiirtam'šča 70 šilingov, v Egipt za 70 ši kisov, sr turška pristanišča 80 šilingov. Bak'-eni izde ki iz Trsta za Egipt 80 ši'insov; v Grč\o 80 šVingov, za Turčijo 50 šilingov. Izdaja; Založba »Gospodarstva« Odgovarja: Dr. Oblak Stanislav Tiska »Zadružna tiskarna« v Trstu Svetovne rezerve lesa V 50 letih ostane Evrojia hrez lesa ? .113 •O JR 3S VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 21-1 3-11 Min. Maks. Funt šterl-ing 9.350 9.400 9.350 9.400 21-1 3-11 Min. Maks. Napo eon 7.300 7.500 7.300 7.500 Južna že'eznica 2.910 3 055 2.750 3.055 Do ar 660 665 660 675 Sp o ne zavarov. 9 825 9.550 9.300 9.875 Francoski frank 128 138 128 137 Assicuratrice 1.340 1.295 1.250 1.363 Švicarski frank 168 169 168 171 Riun. adir- aie. 2.740 2.700 2.575 2 930 F 'n» št- pan'r 1.960 1.950 1.950 1.960 Jerolimič 1.800 1 800 1.800 1.800. Avstrijski šiling 19,50 18 18 19,50 »Istra — Trst« 700 625 625 700 Zlato 1.120 1.110 noo 1.120 »I ošini 5 153 5 153 5.150 5.150 Mart inoliò 1.150 1.700 1/50 1 730 Premuda 3.765 3.765 3.765 3.765 BANKOVCI V ZURICHU Tripkovič 7.000 7.600 7.000 7.600 dne 31. januarja 1949 Onenski tram 1.020 1.020 1.020 1.020 ZDA 3,98 Begija 7,35 Tržaški tram. 580 580 580 583 Ang- ija 11,80 Ho andska 80— Terni 637 608 602 64.1 Francija 0,85 Švedska 81,— ILVA 340 347 300 357 Itali'a 0,60 Palestina 9— Zdx ;ad- ladj. 360 312 312 360 Avstrija 11— Španija 10 — Ampe'ea 300 300 300 30) Cehoslovaška 0,80 Argentina 44— Arrigoni 320 320 320 320 TRZNI PREGLED Tržni položaj se v drugi polonici januarja in prvem tednu februarja ni bistveno izpremenil. Čeprav ni po mnenju opazovalcev tudi za bližnja bodočnost pričakovati večjih presenečenj, sd vendar postali kupci zelo oprezni. Posledica vsega tega je znatno zman.šamje tržnih zalog, ki Zadostujejo najnujnejšim potrebam. Proizvajalci pa' s svoje strani vstrajajo na doseženih položajih. Mi tržiščih v’ada splošno mrtvilo tako v pogledu cen, kakor v pogledu blagovnega prometa. Pozornost poslovnih ljudi se sedaj obrača na uvozno politiko italijanske vlade, kil se spričo znanega položaja odraža tudi na tržaškem trgu. Napovedujejo namreč uvoz znatnih količin živi1; višina uvoza ter obdobje, v katerem se bo ta izvajal, predstavljata današnje neznanke tržnega po ožaja-Odtod precejšnja) negotovost pri poslovni dejavnosti in v nekaterih primerih dobro preračunani špekulacija. ŽITARICE Zaradi manjšega povpraševanja so beleži e skoraj vse vrste žitaric zmerno nazadovanje. Koruza je naup o ino ohranFa krepke cene. Cena riža je neko iko nazaiova a. Na najhliž ih tržiščih Benečije so zadnje kvotacije naslednje: Pšenica I 10 200-10.500 ir za stot f.oo proizvajalec, II 9.900 do 10.300, III 9.60Ò—10100; koruza 6.300—6 600, be’a koruza. 5.900 do 6.000; rž 6.700—7.000; ječmen 5.600 do 5.800 Ur za stot. ŽIVINA Kupčije na živinskem trgu so še vedno precej omejene. Cene goveji živini so ostale večinoma stalne ali pa so nekoliko nazadovale. Prašiči so še zgubili na ceni; ustavila se je tendenca k podražitvi prašičkov za rejo. Za primerjavo navajamo cene, ki so jih zabeležili v začetku februarja na naslednjih tržiščih. Rovigo; živina za zakol za kg žive teže na debelo: voli lir 280 300, krave 250—300; teleta lir 490 510; biki 240—270. Pitani prašiči 370—390. Kokoši 630—650. Zajci 200—220. Parma: Voli lir 270—330; krave 240—300, krave III lir 140—170; teleta 500—550. Prašiči do 170 kg lir 360—380, nad 170 kg lir 380 400; prašički 500—550. Zajci 230 240 za kg. MLEČNI IZDELKI Pri mlečnih izdelkih se opaža jasna tendenca k pocenitvi, kar je razumljivo, če pomislimo, da je cena teh proizvodov dosegla v primerjavi z ostalimi kmetijskimi proizvodi najvišjo točko. Največ je zgubilo na ceni maslo, zaradi večjega dotoka tega blaga iz inozemstva. Pravkar so v Italiji razdelili kontingent masla, ki ga bodo uvozili z dolarskega področja. Vrednost uvoza bo znašala okrog 1 milijon lir. Cene masla na debelo: 1.000 1.080 v Lombardiji, lir 950—1.000 v Benečiji, lir 950—1.000 v Emiliji za kg fco proizvajalec. Na tržaškem tržišču so cene masla, kakor običajno, nekoliko višje. OLIVNO OLJE Zaradi večje razpoložljivosti ostalih maščob, predvsem pa masla se je olivno olje nekoliko pocenilo. Napovedujejo da bodo v Italijo uvožili 60.000 stotov semenskega olja, kar bo verjetno vplivalo na italijanska tržišča, ki dobavljajo Trstu olivno olje. Kupci so zaradi tega postali previdni in ne izvršujejo večjih nakupov, upajoč na pocenitev. Proizvajalci vztrajajo kljub temu pri starih zahtevah. Motena te n ie F. CANARIJA Trst, ulica Moreri 7 - tel, 7109 Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3 - tel, 5125 ODHOD IZ TRSTA Novigrad 6.30 (ob delavnikih), 8.00 (ob nedeljah). Reka 7.00. Ljubljana-Postojna 7.00. Portorož 12.30, 19.45. Buje 6.30, 16.30. Koper 63.0, 12.30, 16.30, 19.45. PRIHOD V TRST Novigrad 19.00 (ob delavnikih), 19.15 (ob nedeljah). Reka 18.00. Ljubljana-Postojna 18.30. Portorož 9.00, 9.30, 11.00, 18.45, 19.00. Buje 9.30, 11.00. Koper 9.00, 9.30, 11.00, 11.30, 18.45, 19.00, 19.30. Proga Koper—Sežana Ohhod iz Kopra ob 8.10 in ob 12.30, Prihod v Koper ob 12.00 in ob 17.30, Proga Sežana—Koper Odhod iz Sežane ob 8.00 in ob 14.00. Prihod v Sežano ob 10.30 in ob 17.00. VINO Na vinskem trgu vlada še vedno precejšnji zastoj. Proizvajalci vztrajajo še vedno pri starih cenah. Večje povpraševanje vlada za finejše vrste vina. V Trstu so zadnje kvotacije vina na debelo naslednje: belo sicilijansko vino lir 89 za liter na debelo; belo Co-negliano lir 72; briško vino lir 100, belo istrsko vino lir 80, črno istrsko vino lir 76; kraški teran lir 150. RAZNE ŽIVLJENJSKE POTREBŠČINE V Trstu na debelo: milo 300 400 za kg; zeleno pralno milo 275 300; pšenična moka lir 105—110; koruzna moka lir 75—85; kakao lir 940; riž 115—120; orehi 300— 320; bosanske češplje 255—270. LES Cene mehkega lesa so v Trstu ostale v glavnem neizpremenjene. j Na Madžarsko je šlo čez Trst 5.595 stotov kave (večinoma & rila iz ZDA). Manjše količine S» bile namenjene Avstriji (418 st0, tov) ter na Cehoslovaško (24 sW" tov). Glede trgovanja s kavo m1 Trstom in Cehoslovaško se trgoyc' pritožujejo, da jim je zelo težK° sklepati posle, ker ne najde)6 kompenzacijskega blaga, ki bi 6 strezalo povpraševanju čehoslf vaških uvoznikov. Po morju je lo poslanih 600 stotov kave D> Malto, 480 v Belgijo, 412 v N°r veško. V Italijo so odpeljali nekaj °a ka» 960—980; «San Domingo» 890; pražena kava I 1.450, II !• lir. XVfin tibUauimai pripomore vsakemu naprednemu in obrtniku do uspeha trgovcu «I Kakršno koli tiskovino, ovojni papir, vrečke, registre» škatle, napise i. t. d. v eno-ali večbarvnem tisku vam lično, hitro in po zmerni ceni nap avi ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA ZADRUŽNA TISKARNA TEL 2g.i7J TRST, UL s. FRANCESCO 20 LASTNA KNJIGOVEZNICA - KLIŠARNA - PRORAČUNI BREZPLAČNO PAPYROS trgovina s papirjem na debelo Trst, al. F. Severo 10 = Tel. 64=53 nudi vse vrste pisarniškega tiskovnega in ovojnega papiri3-Velika zaloga papirnatih vrečk in ovoj. papirja za jestvinčarj6- SOC. E »CA ACCIMAHI -B. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - ** m vseli pre II. K. D. A.T.fl. m. vi««J KOVINSKI USMERJEVALCI WBSTMBB® , AVTOMOBILE - TEMÓNE POTKI TELEFON 54 - 20 ZAVOhE IN SUHE SKLOPKE - OPBE^Lj AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREB»1 TRST, UL. FABIO SEVERO Autopodjctjc S.T.1H* družba, z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71'°9 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sred ♦ ♦ ♦ Cene zmerne » * » TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN jUGOSLA VIJ0 ko Ut 6is Vr o «01 ste Ar fl! Le 'L 5 bi ”41 h. VRi h 55 Ijbi S V t> k'jt $ki, % s