Za poduk in kratek 6as. V sponiin Tomažu Sinku. Dne 26. avg. 1895. je umrl v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici nekdanji dekanijski »pot«, krojač Tonnaž Sinko, čegar vzgledno življenie naj v kratkih obrisih opišemo. Zraven treh čč. gg. domačih sta pokojnega še spremljala na mirodvor č. g. novomašnik Korošec in stričnik, župnik pri Sv. Bolfanku, oba v isti hiši rojena, kakor rajni Tomaž. Dvojčka Jožef in Tomaž sta bila porojena dne 1. dec. 1. 1812 v Biserjanah. Gospodar Jožef že- 17 let v hladnem grobu počiva, a Tomaž je dočakal 83 let, zmiraj živeč v bratovi hiši v ljubi zastopnosti. Veselo je tako družinsko življenje, kjer brat ali sestra doma ostane. Tomaž je bil imeniten krojač za ves kraj, izučen za razna cerkvena oblačila, posebno pa so ga radi šivat prosili za platneno obleko še zadnja leta. Njegovo samsko življenje je bilo vzgledno in pobožno, saj je bil poseben častivec D. M. rožnivenske in sv. Alojzija. Veselje je imel v cerkvi pomagati, zlasti gospodom pri sv. maši streči, dokler je le kolena pripogibati mogel. Svoje tri stričnike je naučil ministrovati in s tem že takrat temelj položil k večji častni službi. Kako ganljivo so Ijudje gledali — kaj takega se pač malokdaj nameri — ko sta dvojčka, že 55 let stara Jožei in Tomaž 1. 1877. pri oltarju kot ministranta pri sv. maši stregla, Jožef svojemu mlademu sinu in Tomaž stričniku ob času poroke neveste M. Sinko s Korošcem. Tomaž je to službo prav pobožno opravljal, znajoč, da angelje nadomestuje; — o da bi se tudi Vsi ministranti spominjali, da je ministrovanje angeljska služba. Tomaž je vedno reduo zahajal' k službi božji, tudi popoldanski; a po večernicah je rad doma katekizem ponavljal, sv. evangelj bral ali življenje svetnikov; vse te knijge kakor tudi druge šolske je hranil prav spoštljivo. Kje pa je nekateri današnji mladenič rad ob nedeljah in praznikih, posebno po večernicah ali zvečer? Koliko pa mara za katekizem, za knjige? — Še v visoki starosti je vestno hodil po listek za velikonočno spoved, in ko mu so neki gospod rekli, da njemu, že 70 let staremu, ni potrebno priti, rekel je: >Gospod, mladim moram dober vzgled dajati«. Rad je tudi bolnike obiskoval, postregel ali vsaj s krščansko besedo potolažil. Da je bil Jožefovim otrokom dobrotljivi strijc, to je sosedom dobro znano; ker je veliko pripomogel k dobri kršč. odgoji z besedo in vzgledom, zaslužil je, da je v starosti, posebno v polletni hudi bolezni imel pri svojih hvaležno postrežbo. Ker je vselej 5č. gg. duhovnike ljubil in visoko spoštoval, dal mu je Bog tudi milost, da je večkrat bil z dušnimi dobrotami previden, dokler ni svoje duše izročil vsemogočnemu Bogu, kateri mu naj za vse skazane dobrote obilno v nebesih poplača! Hvaležni stričniki. Šmešnica. Stotnik vpraša vojaka: »Vi, Janez Prismodunski, kaj bi napravili, ako bi vas v vojski krogla zadela?« — »Okoli- bi pal, gospod aupman!«