TRGOVSKI UST
časopis asa trgovino, Industrijo In otort.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu	Gregorčičevi ulici, v Ljubljani 11.953.
LETO IX.	Telefon št. 552. LJUBLJANA, 6.	novembra 1926. Telefon št. 552.	ŠTEV. 130.
Presekajmo gordijski vozel.
Ena najglasnejših zahtev gospodarskih krogov v povojni dobi je izenačenje neposrednih davkov. Posebno glasne so te pritožbe iz pokrajin, v katerih se pobirajo davki po bivših avstrijskih in ogrskih zakonih. Ti zakoni so bili svoječasno kolikor toliko prilagodeni plačilni zmožnosti prebivalstva. V vojni in povojni dobi se je položaj izpremenil. Vsled devalvacije valute in.nalaganja raznih pribitkov, pa tudi vsled ostre davčne prakse, ki se uveljavlja v posameznih pokrajinah, so postali predvojni davki težko breme, ki ni v zadnji vrsti povzročilo sedanjo gospodarsko krizo.
Ostale pokrajine ne kažejo pravega interesa za izenačenje davkov, dasi imajo tudi same precej ostra davčna merila. Povod je gotovo v prvi vrsti ta, da njihova merila zbog milejše prakse v splošnem ne prihajajo tako občutno do izraza nego ravno pri nas.
Problem izenačenja neposrednih davkov je eden najtežavnejših v naši državi. Finančna uprava se trudi, da najde izhod iz nevzdržnosti sedanjega položajo.-Dosedaj je sestavila že štiri načrte, a niti za zadnjega, ki je izmed vseh še najpopolnejši, ni dosegla — vsaj v celoti ne — sporazuma niti med člani vladne večine v davčnem odboru. Pri izenačenju predpisov za druge dajatve, ki značijo za naše gospodarstvo še hujše breme nego so neposredni davki, — v mislili imamo takse in trošarine, — ni vlada toliko proučevala, študirala in eksperimentirala, ampak je z mirno gesto in redkimi izjemami proširila na vso državo zakone bivše kraljevine Srbije.
Gospodarski krogi v prečanskih pokrajinah so že davno prišli do prepričanja, da bi bil to najenostavnejši način izenačenja neposrednih davkov, kakoršno imperativno zahteva Vidovdanska ustava. Ko se je začetkom leta 1925 vršila pri Centrali industrijskih korporacij v Beogradu konferenca o pridobnini podjetij, ki javno polagajo račune, je njen podpredsednik g. dr. Windischer na konferenci sami in pozneje na anketi, ki še je vršila o tem davku pri generalni direkciji neposrednih davkov, konkretiziral in utemeljeval zahtevo, da se preseka gordijski vozel in enostavno proširi določila, ki veljajo na področju bivše kraljevine Srbije na vso državo. Takratni generalni direktor Stojanovič se je previdno ognil direktnemu odgovoru na stavljeni predlog in ga v svojem resumeju le mimogrede omenil na način, ki je jasno kazal, da s predlogom ni sporazumen.
V našo javnost prihajajo v zadnjem Času vesti, da se niti vladne stranke ne morejo sporazumeti glede posameznih določil. Te vesli niso nikakor nepričakovane. Novi zakon z nameravanimi merili bi višje obremenil celo pokrajine, ki so že sedaj preko mere obremenjene. Tem višja bi torej bila obremenitev za pokrajine, ki do sedaj v splošnem niso imele povoda za pritožbe nad prekomernimi davki. Razumljivo je torej, da imajo zastopniki teh pokrajin resne pomisleke proti novemu zakonu. Za nje izenačenje ni nujno in lahko čakajo. Čim dalje se jim posreči zavleči izenačenje, tem več koristi bodo imeli od sedanjega, za nje ugodnega položaja. Na izenačenju imajo interes samo prečanske pokrajine, ker splošno pričakujejo, da se bodo z novim zakonom znižala davčna merila in omilila njihova sedanja bremena. Na izenačenju na
podlagi sedanjih davčnih’ meril pa tudi mi nimamo pravega interesa, dokler se ne ustvarijo pogoji za enakomerno izvajanje davčnih zakonov v vseh pokrajinah naše države.
Ker pa ti zaenkrat brez dvoma še niso dani, bi bil najprimernejši izhod
iz sedanjega položaja, ki bi, vsaj za enkrat zadovoljil obe strani, realizira-nje svoječasnega predloga Centrale industrijskih korporacij, odnosno njenega podpredsednika g. dr. Windi-scherja, da se proširijo davčni zakoni bivše kraljevine Srbije na vso državo.
Konferenca glede uporabe prispevkov za brezposelne.
Konferenca o vprašanju, kako bi j bilo porasti fond pri ministrstvu za socijalno politiko iz prispevkov, pobiranih temeljem naredbe z dne 28. decembra 1922, se je vršila v četrtek, dn 4. novembra t. 1. na poziv Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Posetovanja, ki ga je vodil provizorni predsednik g. Ivan Schrey, so se udeležili kot odposlanci velikega župana iza ljubljansko oblast g. dr. Suhač, kot zastopnik velikega župana za mariborsko oblast g. dr. Majcen, v imenu občine ljubljanske vladni komisar g. A. Mencinger in dr. R. Fuks, župan mariborski g. dr. Leskovar, kot zastopnik Delavske zbornice njen tajnik g. Uratnik, ravnatelj g. dr. Bohinc v imenu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, g. j dr. Golia kot predstavnik Zveze in- | dustrijcev ter zbornični podpredsed- j nik g. Ivan Ogrin in zbornična tajnika
gg. dr. Windischer in dr. Pless. Po uvodnih poročilih gospoda dr. Fran Windischerja in gospoda Filipa Urat-nika o stanju tega vprašanja in o dosedanjih prizadevanjih na tem polju, se je razvila živahna razprava, v katero so posegli zlasti gg. dr. Leskovar, Filip Uratnik, dr. Windischer, dr. Suhač, dr. Majcen, vladni svetnik Mencinger, dr. Fuks, Ivan Ogrin in dr. Golja, je obvladala soglasnost v mnenju, da je umestno držati se pri tem vprašanju glede uporabe fonda teritorialnega načela. Želeti je, da se čimprej aktivira predmetni fond, katerega bi bilo tako glede že nabrane vsote kakor glede prihodnjih nabirkov porabljati dvodelno in sicer na eni strani za podpiranje brezposelnih neposredno, na drugi strani pa na la način, da bi se pospeševalo s tem denarjem graditev malih in delavskih stanovanj, samske domove, zavetišča.
Davčne olajšave za nove hiše.
Edino sredstvo, da se omili stanovanjska beda in povzdigne stavbena podjetnost, je grajenje novih hiš. V Sloveniji v splošnem še jako pomanj-kuje stanovanj. Stanovanjska beda je posebno občutna v mestih Maribor in Ljubljana. V povojni dobi se je z vsemi mogočimi sredstvi izkušalo omiliti pomanjkanje stanovanj. Med ta sredstva je šteti v prvi vrsti davčne olajšave za nove hiše na podlagi Uredbe z dne It), julija 1920. Ta uredba je bila v veljavi samo do konca 1. 1925. Veljala je torej ravno v dobi, v kateri je bil stavbeni materijal in svet najbolj drag, vsled česar se je vsakdo le težko odločil, da zida. V zadnjem času so se prilike v tem oziru nekoliko izboljšale. Zgradba stanovanjskih hiš je s pomočjo kredita ali na zadružni podlagi mogoča tudi ljudem, ki ne spadajo v vrsto kapitalistov, to je trgovcem, obrtnikom, nameščencem in drugim pripadnikom srednjega stanu, ki največ trpi vsled pomanjkanja ali neprimernosti stanovanj ter prekomerne najemnine. Kljub pocenitvi zemljišč in stavbenega materijala pa
se rentabilnost novih zgradb ni dvignila, ker so letos odpadle do konca leta 1925 veljavne davčne olajšave, ki so jako vplivale na rentabilnost, ker so državne dajatve v zvezi z avtonomnimi dokladami tako visoke, da onemogočavajo stavbo vsakomur, ki ne more z lastnimi sredstvi, plačati stavbenih stroškov. Da se omogoči izrabiti ugodno konjunkturo za nove stavbe tudi onim, ki vsled draginje do sedaj niso mogli misliti na zidanje, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ponovno predlagala kabinetu ministra financ, da se navedena Uredba podaljša do uveljavljenja novega zakona o neposrednih davkih, odnosno da novim zgradbam v krajih, v katerih pomanj-kuje stanovanj, prizna iste ugodnosti, kakor novim zgradbam na področju beograjske mestne občine. S tem je podprla istočasno akcijo, katero je v tej smeri podvzel glede davčnih olajšav za nove hiše vladni komisar mestne občine ljubljanske vladni svetnik g- A. Mencinger.
nova VAŽNA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA.
Dne 16. t. m. se vrši v Beogradu velika železniška konferenca, na katero so povabljeni zastopniki gospodarskih, vojaških in drugih zainteresiranih krogov. Prometni minister v svojem spremnem pismu sledeče označuje namen konference:	Predno	začnemo	graditi
važne železniške proge, je treba napraviti splošen načrt železniških prog za celo državo, v katerem naj bo vsaka na novo zgrajena proga del organske celote. Brez splošnega načrta, ki naj bo izraz naše narodne prometne politike, bi gradba posameznih prog mogla povzročili pogreške, katere bi se dale pozneje težko popraviti. Vprašanje železniške mreže je pri nas posebno komplicirano, ker smo ob ujedinjenju prevzeli ne samo dva razna koloseka, ampak tudi razne železniške sisteme, koji so služili drugim namenom, ki so v nasprotju z interesi naše države. Tj razni sistemi nimajo ali nobene ali pa prav slabo zvezo med seboj. Naša naloga je, da razne
sisteme čimpreje in tem solidneje spojimo in napravimo iz njih organsko celoto. Pri tem bo merodajna orijentacija v smislu nalog, katere ima naša država v nasprotju z onimi, za katere so se zgradili. Poleg tega imamo tudi na jugu-zapadu teritorij, ki ni manjši nego teritorij kake manjše države, ki v splošnem nima nikakih železnic, vsled česar mu je nemogoč vsak gospodarski in kulturni napredek. Kar posebno slabo vpliva na naše gospodarstvo, je dejstvo, da kljub 1000 km lastne obale nimamo solidnih zvez notranjosti države s pristanišči. Vprašanje naše bodoče železniške mreže je važen gospodarski problem, od čigar pravilne rešitve je v mnogem odvisen razvoj našega gospodarstva in tudi saniranje sedanje gospodarske krize. Predno se to vprašanje odloči, želi prometni minister zaslišati zastopnike gospodarskih, vojaških in drugih interesi-ranih krogov. Sklepi konference bodo tvorili podlago za predlog, katerega namerava prometni minister predložiti vladi in Narodni skupščini.
Protestno zborovanje privatnih nameščencev v Ljubljani.
•%
V četrtek se je vršilo v veliki dvorani Mestnega doma protestno zborovanje trgovskih, industrijskih in bančnih nameščencev radi napada na Trgovsko bolniško in podporno društvo, ki nam služi v resničen ponos ne samo, ker je ena najstarejših naših stanovskih organizacij, ampak ker vzorno vrši že nad 90 let hvalevredno nalogo zavarovanja nameščencev in njih družin za slučaj bolezni. Naravno, da je napad na pravice take organizacije moral izzvati v vrstah zavarovancev ogorčene proteste, ki so prišli na zborovanju do glasnega izraza.
Zborovanja se je udeležilo okoli 400 zavarovancev ter zastopniki važnejših strokovnih korporacij in organizacij. Navzoči so bili med drugimi: predsednik Trgovskega društva »Merkur in tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr.Fr. Windischer, tajnik Zveze industrijcev dr. Golia, zastopnik Zveze trgovskih gremijev g. Verovšek, predsednik Gremija za ljubljansko okolico g. Zebal, zastopnik Gremija trgovcev v Ljubljani g. Fabiani in zastopnik Narodne strokovne zveze g. Juvan. Zborovanje je otvoril v imenu Društva privatnih nameščencev, uradništva denarnih zavodov, gremijalnega pomočniškega zbora ter lekarniških nameščencev g. V. Urbančič. Predsednikom zborovanja je bil nato izvoljen g. Poljšak, ki je pozdravil zborovalce in predal besedo referentu g. Urbančiču.
Gospod Urbančič je v glavnem v svojem poročilu povdarjal, da so dobile bolnišnice v Sloveniji v soboto nenadoma ukaz, da se člani Trgovskega bolniškega in podpornega društva ne smejo več zdraviti kakor do sedaj v drugem, marveč v tretjem razredu. Ukaz se je seveda brezobzirno takoj izvršil in so bili člani društva, ki se nahajajo po bolnicah, takoj premeščeni iz drugega v tretji razred. Referent je nato podal historijat ustanovitve Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki je začelo svoje delovanje leta 1835. Opisal je tež-koče, ki jih je imelo kasneje to društvo z uvedbo obligatornega bolniškega zavarovanja, zlasti pa težkoče, s katerimi se bori društvo izza časa, ko je v letu 1922 izšel zakon o zavarovanju delavcev. Trgovskemu bolniškemu društvu »Merkur« v Zagrebu je sicer v zakonu zajamčena samostojnost, Trgovsko bolniško društvo v Ljubljani bi se pa moralo v smislu zakona takoj likvidirati. Intenzivnemu posredovanju naših stanovskih organizacij, zlasti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo se je posrečilo, da je moglo to velezaslužno društvo vršiti doslej svoje naloge na polju zavarovanja privatnih nameščencev samostojno, dasi kot organ Središnega urada, vendar je bilo tudi to le provizorij brez zakonske podlage. Temu provizoriju hočejo sedaj napraviti konec s tem, da se društvo likvidira in njega premoženje preda Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Ob koncu referata je g. Urbančič prečital resolucije, koje je dal nato predsednik v razpravo.
Predsednik Trgovskega društva
Merkur g. dr. Fran Windischer je v zbranih besedah podčrtal pomen in važnost Trgovskega bolniškega in podpornega drušva. Ukrep Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je prišel nad društvo kakor
preiki sod. Po izčrpnem izvajanju o težavah pri borbah za obstoj tega društva, kojemu so sledili zborovalci z glasnim odobravanjem, je g. dr. Fran Windischer predlagal k prečitanim resolucijam neke spremembe, ki so bile soglasno sprejete. Obenem je g. dr. Fr. Windischer predlagal, naj bi se poslalo v Zagreb k Središnemu uradu deputacijo, ki bi predsedniku urada tolmačila zahteve, izražene na zborovanju. Predsednik urada je odličen strokovnjak, znan kot smotren in prevdaren organizator ter bo brez dvoma pokazal največje razumevanje za težnje take organizacije, kakor je naše Trgovsko bolniško in podporno društvo. Izjavo govornika g. dr. Frana Windischerja, da je depu-taciji, koja pojde v Zagreb, rade volje na razpolago, so zborovalci sprejeli z In, rnimi aplavzi.
Nato je g. Urbančič podal referat o drugi točki dnevnega reda: o uporabi fondov, nabranih po naredbi ministra za socijalno politiko za podpiranje brezposelnih. Njegov referat je izčrpno izpopolnil g. dr. Windischer, ki je zborovalcem poročal tudi o rezultatih ankete, ki jo je tozadevno sklicala Zbornica za trgovino, obrt in industrija in katere so se udeležili zastopniki mariborske in ljubljanske oblasti, mestnih občin Ljubljane in Maribora, Zveze industrijcev in Delavske zbornice. Ob koncu obširnih izvajanj je predlagal izpopolnitev resolucije, kar se je soglasno sprejelo.
V soglasno sprejetih resolucijah se zahteva:
1. Da se Trg. bolniškemu in podpornemu društvu tako j vrne ugodnost uporabe II. razreda v bolnicah. To ugodnost je imenovano društvo nudilo vse doslej brez nevarnosti za svoj obstoj skozi 90 let, oziroma je društvo nudilo pred uveljavljenjem novega zakona celo uporabo sanatorija »Leo-nišče v Ljubljani. Uporabo II. razreda bolnice dovoljuje ludi § 205. šta-
. tula SUZOR.
2. Da ravnateljstvo Trgovskega bolniškega in podpornega društva takoj skliče občni zbor, poda tam pregledno sliko o dosedanjem delovanju in stavi na dnevni reti tudi volitev novega odbora. Naloga poslednjega bodi, da doseže z vsemi razpoložljivimi sredstvi nadaljno avtonomijo društva.
3. Da ministrstvo sedanjemu pro-vizornemu stanju napravi konec na ta način, da izposluje potom finačne-ga zakona Trgovskemu, bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani isto ugodnost, kot jo daje zakon o zavarovanju delavcev iz 1. 1922 v §. 202. Trgovskega društva Merkur v Zagrebu. Za zahteva se ponavlja že ves čas od uveljavljenja zakona. Društvo šteje preko 4000 članov, torej daleko večje, število kot je predpisuje zakon zagrebškemu Merkurju za njegov obstoj.
Zahteve so utemeljene s tem, da društvo v lastnosti bolniške blagajne obstoja že 91. let, torej 50 let več, kot se je v bivši Avstriji uvedlo obvezno zavarovanje delavstva. Ves čas obstoja je društvo nudilo svojim članom vse ugodnosti in elani so uporabljali blagajno vedno res le tedaj, ko so jo ra-biii. Iz statističnih in bilančnih podatkov je razvidno, da se Trgovska bolniška blagajna tudi še sedaj uporablja le v skrajnem slučaju.
Nameščenci smatrajo, da utemeljuje nadaljno avtonomijo ne samo dolgoleten obstoj društva, ampak tudi njihov stan, katerega življenski pogoji in potrebe so docela drugačni, kot oni ročnega delavstva.
4. Strokovne organizacije, ki fungi-rajo kot sklicateljice zborovanja, se pooblaščajo, da budno pazijo na izvedbo naših zahtev in v slučaju potrebe skličejo ponovno zborovanje.
Nadalje se je še sprejela naslednja resolucija:
Po zaslišanju referata zahtevajo na protestnem zborovanju zbrani nameščenci — člani Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani — da se takoj izda pravilnik za vpo-rabo fonda, ki se je nabral pri min. soc. politike iz prispevkov delavcev, nameščencev in delodajalcev, pri čemur naj se varujejo interesi nameščencev,' ki trpe na brezposelnosti še
bolj kot fizični delavci. V pravilniku naj se varuje glede uporabe nabra- , nega denarja teritorijalno načelo.
mit im ——muh ■ mmmmmmmammmmamm j
Belga.
Belgijski kralj je dne 25. oktobra t. 1. podpisal dekret o stabilizaciji bel- j gijske valute, ki je bil še isti dan ob- j javljen.	;
Kurz za stabilizacijo znaša 173 bel- ; gijskih frankov za en funt šterling zla- j ta (1 funt šterling = 25.216 zlatih j frankov) ali 14'42 švicarskih frankov — 100 belgijskih frankov.
Z navedenim dekretom je Belgija uvedla novo vrednostno enoto : Bel- I go«, ki se bo za enkrat porabljala sa- j mo za preračunavanje. Belga bo vred- j na 5 stabiliziranih papirnatih fran- j kov, kar ustreza 0‘209.211 gramov zlata. Na tej podlagi je vreden 1 dolar 719193 belg ali 1 funt šterling 35 belg.
Zadnji belgijski poizkus za stabilizacijo valute v letu 1925 se je ponesrečil. Takratni kurz 107 belgijskih frankov za 1 funt šterlingov je bil previsok za dejanski položaj pred enim letom. Prebivalstvo v splošnem ni bilo naklonjeno novotariji in se ji je deloma celo upiralo. Odpor je prišel do izraza pri izdavanju novih zakladnic notranjega posojila, ki se je ponesrečilo. Vlada si je vsled tega pomagala s kratkoročnimi posojili, daai je inozemski konsorcij pritiskal na konsolidacijo notranjega dolga. Vsled kreditnih težav je vlada obupala nad uspehom in odstopila.
Novemu ministrstvu se je s sinotre-nimi predpripravami posrečilo izvesti pred enim letom zamišljeno stabilizacijo. Sklenila je z mednarodnim bančnim sindikatom stabilizacijsko posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev, ki se bo porabilo izključno za stabilizacijske namene.
Belgija je bila v predvojni dobi članica latinske denarne unije. V vojni dobi je imela dvojno valuto: papirnate franke in papirnate marke, katere so dala v obtok nemška okupacijska ob-lastva. V povojni dobi se je tudi njena valuta precej razvrednotila potoni inflacije, ki je od leta do leta naraščala. Sedanjemu ministrstvu se je posrečilo paralizirati inflacijo in preiti z belgo na zlato valuto.
Belgijska valutna stabilizacija se bo posrečila. Stabilizacijski zakon ni umeten,' kajti proračun je uravnovešen in nove inflacije potom kratkoročnih posojil se ni bati. Na zlato pre-računjena plačilna bilanca ni neugodnejša nego je bila pred vojno. Narodna banka razpolaga z zadostnimi sredstvi, da prepreči nepričakovana presenečenja.
Belgijska vlada je s smotrenimi pripravami postavila šolski vzgled za stabilizacijo valute, na katero se pripravljajo vse države z devalvirano valuto, med drugimi tudi naša država.
Položaj na svetovnih tržiščih z taombaževino.
Letošnje leto je Amerika pridelala izredno veliko bombaža. Rekordna le* tina je povzročila padec cen in s tem neorijentiranost na tržišču. Posli v bombaževini so bili od tega časa jako slabi, ker se je splošno pričakovalo, da bo cena sirovin vplivala tudi na ceno fabrikatov. Proti splošnemu pričakovanju se to pričakovanje ni izpolnilo. Industrija vzdržuje prejšnje cene, češ, da je v dobi poslovne krize na njih itak več popustila, nego bi v interesu rentabilnosti svojih podjetij smela popustiti, ker so šla vsled izostalih večjih naročil ob krizi tudi pod lastne cene. Za gotove izdelke iz bombaže-vine torej za enkrat ni misliti, da bi se pocenili.
Cena bombažu se bo stabilizirala na gotovi višini, čim bodo natančnejše znani vsi žetveni rezultati. Izrednega pomena za višino cene utegne biti ameriška akcija, da se vzame 4 milijone bal letošnjega pridelka iz prometa, ako jo bo mogoče uspešno izvesti. Strokovnjaki pa dvomijo, da bo imela ta akcija uspeh, ako se ne usmeri na to, da se produkcija bombaža drugo leto omeji, kajti v primeru ugodne letine v letu 1927 bi ostala zamišljena akcija brez pravega uspeha
Iz stališča držav, ki bombaž uvažajo in predelujejo, je le želeti, da bi bila prizadevanja producentov vzdržati ceno na primerni višini brezuspešna. Cena za bombaž je do sedaj napram ceni v letu 1925 padla približno za 40%, in sicer samo v zadnjih treh mesecih za 33*/2 %. S tem je že šla pod ceno v predvojni dobi.
Cene za fabrikate in polfabrikate iz bombaževine so imele v zadnjem času kljub prizadevanju industrije tendenco navzdol, vendar pa ne v izmeri, ki bi vstrezala znižanim cenam za sirovine. Nasprotno pa je veletrgovina padec cene sirovin upoštevala v izdatnejši meri, da poživi posle. V celoti se cene za fabrikate niso znižale v taki meri, da bi mogle vplivati na cene oblek.
Najvažnejši mednarodni bodoči sejmi in razstave.
Do 7. novembra je še odprta Nemška automobilna razstava v Berlinu.
Do 30. novembra na Dunaju razstava za optiko in fino mehaniko.
Do 1. decembra traja razstava v Filadelfiji, v spomin 150 letnice neodvisnosti Zedinjenih držav.
Od 3. do 19. decembra v Parizu Mednarodna aviatična razstava.
Od 4. do 15. decembra v Bruslju 20. mednarodni automobilni salon.
Od 21. januarja do 6. februarja 1927 v Parizu 7. mednarodna razstava izdelkov iz kavčuka.
Od 21. februarja do 7. marca v Birminghamu Britanski industrijski se-jem.
Od 3. do 13. marca v Ženevi automo-bilski salon z razstavo garažnega in cestnega prometa.
Od 6. do 12. marca v Leipzigu Mednarodni vzorčni sejem in Tehnični j sejem.
Od 7. do 20. marca v Lyonu Medna- j rodni vzorčni sejem.
Od 20. do 27. marca v Pragi Pomla- j danski sejem.
Od 2. do 12. aprila v Baselu 11. Švi- ; carski vzorčni sejem.
Od 30. do 7. maja v Londonu 8. med- j narodna tobačna razstava in konfe- j renca.
V maju 1927 v Kblnu Mednarodna razstava za tovorne iri specialne avtomobile.
Maja do junija v Ženevi Mednarod- j na glasbena razstava.
4.	do 27. maja v Londonu Medna- j rodna petrolejska razstava.
Sreda maja do oktobra v.Munchenu: Das Bayerische Handvverk.
Sreda maja do začetka junija v Dortmundu Nemška poljedelska razstava.
Od junija do septembra v Dresdenu Papir, njegovo izdelovanje in predelovanje.
Od junija do septembra v Stuttgartu: Stanovanje novega časa.
Od 9. do 27. julija v Essenu Nemška pekarska razstava.
NUDDHAt
m
TRAČE MARK _
Ako piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raji
Trgovina.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: M. Kramar, Kamnik; Maks Petovar, umetni mlin in oljarna, Ormož; Franc Arih, lesna trgovina, Srednji.vrh; Matilda Stoklas, trgovina z vinom, Sv. Andraž v Halozah; Rudolf Lorber, trgovina z vinom in žganjem, Zgornji Jakobski dol.
Češkoslovaški-jugoslovanski promet v septembru. Izvoz iz Jugoslavije v septembru je znašal 649,200.000 dinarjev, v lanskem septembru pa 867,600.000 dinarjev. V Češkoslovaško je izvozila Jugoslavija v letošnjem septembru pšenice za 67,300.000 Din, hmelja za 12,400.000, piašičev za 8,700.000, pšenične moke za
3,900.000	dinarjev itd. Niso pa še priobčene številke, koliko je Jugoslavija iz Češkoslovaške importirala.
Pasivnost ruske trgovske bilance. Po mnogih pasivnih mesečnih bilancah ruske zunanje trgovine je bil september
končno vendarle aktiven; od skupnega prometa v znesku 104,700.000 rubljev je prišlo na import 50 milijonov rubljev, na eksport pa 54,700.000. Kljub temu ugodnemu septemberskemu zaključku je bila pa vsled premoči ostalih mesecev skupna trgovska bilanca gospodarskega leta 1925/26 pasivna. Vsa trgovina je znesla 1.259,500.000 rubljev, import je dal 672,000.000 rubljev, eksport 586,700.600, tako da je prišel pasivni saldo na
86,100.000	rubljev; ta pasivni saldo je pa vseeno skoraj za polovico manjši kot oni lanskega leta, ki je znašal 152,900.000 •rubljev.
Jugoslovanska zunanja trgovina. V prvih devetih mesecih tekočega leta smo izvozili 3,700.000 ton blaga v vrednosti 509 milijonov zlatih dinarjev; v istih mesecih lanskega leta je znašala izvožena količina 3,200.000 ton, vrednost pa 581 milijonov dinarjev. Po teži se je uvoz povečal za 13.15%, po vrednosti je pa šel /a 12.41% nazaj. Je pač prodajna vrednost lani in letos precej drugačna.
Poljsko trgovsko brodovje. V Pariz je id šlo odposlanstvo poljskega trgovskega i ti industrijskega ministrstva, s kapitanom Pistlnom na čelu, da se pogaja tam o nakupu 5 trgovskih ladij. Vsaka teh 5 ladij vsebuje 2500 reg. ton prostornine, stanejo pa vse skupaj 125.000 funtov. Poljaki jih bodo plačali v obrokih tekom pet let. Te ladje naj bodo temelj bodoče poljske trgovske mornarice.
Mednarodni pšenični kartel. V Kanadi krožijo govorice o ustanovitvi velikega mednarodnega pšeničnega kartela. Iniciativo za kartel je dala Kanadska pšenična zveza, obstoječa že iz leta 1920; govori se, da bodo pristopili kartelu producenti Avstralije, Argentine in Zedinjenih držav. Londonski krogi žitne trgovine pa tem vestem nič kaj ne verjamejo in pravijo, da bi bil zlasti pristop Argentine z velikimi težkočami spojen.
Industrija.
Trusti v Švici. Leta 1900 je bilo v Švici samo 16 trustov in podobnih družb, koncem leta 1925 pa že 432. Deležna glavnica teh družb je bila na koncu leta 1899 ‘239,200.000 frankov, na koncu leta 1925 pa 1.185,800.000 frankov. Število družb je naraslo za 27krat, znesek kapitala je pa zrasel samo za petkrat; to ima svoj vzrok deloma v zgubah med vojsko. Vsi trusti pa predstavljajo komaj dvajsetino števila akcijskih družb, njih kapital pa nekako petino narodnega kapitala akcijskih družb.
Denarstvo.
Inflacija — zadnje sredstvo v Rusiji.
Pred par dnevi je imel gospodarski svet v Moskvi sejo in je sklenil novo emisijo červoncev. Pri seji so poudarjali, da je nova emisija zelo nujno potrebna in da se mora takoj izvršiti. Ta sklep pomeni konec finančne politike Sokolnikova, ki ni pripustil doslej nobene nove emisije. Poudariti je treba, da se je obtok bankovcev v zadnjem času zelo pomnožil. V juliju je znašal 700 milijonov rubljev, 1. septembra 800 milijonov, 1. oktobra 850 milijonov, 16. oktobra 890 milijonov rubljev. Omenjeni sklep ima jasen inflacijski značaj.
Prodaja tujih plačilnih sredstev potnikom v inozemstvu. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem morajo banke, ki imajo pravico poslovanja z devizami in valutami, kakor tudi menjalnice, ki smejo trgovati z valutami, potom potnih dokumentov, opremljenih z vizumom one države, v katere potujejo, prodajati našim državljanom inozemska plačilna sredstva v razni moneti in sicer: za Romunijo, Bolgarijo, Grčijo, Albanijo in Madžarsko do zneska 8000 dinarjev, a za vse ostale države do zneska , 12.01K) Din.
Strokovno šolstvo.
Komercijalni tečaji. Vpisovanje v ko-mercijalne večerne tečaje trgovske akademije se vrši še nadalje na trgovski akademiji (Aškerčeva ulica D/TI.) v ravnateljski pisarni. Predavanja se prično drugi teden. Dan pričetka bede objavljen v časopisih. Predmeti so nastopni: Knjigovodstvo, slovenska trgovska korespondenca, trgovinstvo, trgovsko, obrtno, stečajno in menično pravo, slovenska odnosno nemška stenografija, nemški oziroma italijanski jezik s trgovsko korespondenco.
=mni=
3!l =
Veletrgovina
is
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko in | deželne pridelke = raznovrstno rudninsko vodo = Lastna pražarna za kavo In mlin za dišave z električnim obratom.
CENIKI NA HAZPOLAOOl m —3iiiie==iii===^i»ii===E==
RAZNO.
Poziv poplavljencem! Gremij trgovcev v Ljubljani naproša vse prizadet© iz poplavljenih krajev, da ne nadlegujejo trgovstvo za darove, ker je Gremij tozadevno, kakor že objavljeno, uvedel nabiralno akcijo. Nabrano blago kakor denar se bo izročil merodajnim faktorjem, da ga porazdele ined prizadete poplav-Ijence. — Gremij trgovcev v Ljubljani.
Premog na Ogrskem. Ogrski kmeti zahtevajo z ozirom na sedanje pomanjkanje premoga, naj vlada izvoz premoga nadzoruje, oziroma prepreči, da bo krita domača potreba, zlasti potreba kmetijstva. V zvezi s sedanjim položajem na svetovnem premogovnem trgu so se pridružili zahtevam kmetov sedaj tudi indu-strijci in zahtevajo, naj se izvoz premoga prepove. In ravno v zadnji številki smo brali o pogodbi ogrske premogovne industrije za nabavo premoga italijanski industriji, in to za dobo več let naprej. Ogrska premogovna industrija, ki je bila še pred par meseci prav slabo zaposlena, se nahaja z drugimi premogovnimi industrijami vred sedaj na višku in dela prav dobre kupčije. Pametni narodni gospodarji svetujejo, naj te dobre konjunkture nikar ne zlorabi, naj misli na bodočnost in naj si s primernimi cenami osvoji inozemske trge tudi za bodočnost.
5425 km brez prestanka. Francoza ilignot in Coste sta Letela v aeroplanu brez prestanka 5425 km daleč. Rekord t( vrstnega poleta se je tako-le razvijal: Lani sta letela 3. in 4. februarja Arra-chart in Lemaitre iz Pariza v Villa Cis-neros ob afriški zahodni obali, 3166.3 km daleč. Nato je rekord počival. Letos je šlo pa zelo hitro naprej. 26. in 27. junija sta letela brata Arrachart iz Pariza v Ba-soro v Mezopotamiji, 4375 km daleč. — 14. in 15. julija Givier in Dordilly iz Pariza v Omsk v Sibiriji, 4715 km. — Dne 31. avgusta in 1. septembra Challe in Weiser iz Pariza v Bender Abbas na koncu Perzijskega zaliva, 5175 km. — 28. in 29. oktobra Rignot in Coste iz Pari,za v Djašk, 5425 km. Djašk je od Bender Abbasa naprej, tam, kjer prehaja cesta Ormus v zaliv Omau. Letela sta 32 ur, torej ca 170 km na uro. Francozi imajo tudi še dva druga znamenita avi-atična rekorda: Bonnet 486.4 indiciranih kilometrov na uro; Callizo dvig v zrak 12.442 m visoko.
Italijansko-ncmška pogodba sklenjena. Glasilo strokovnih organizacij >11 Lavoro d' Italia« javlja, da je italijan-sko-nemška pogodba, o kateri so toliko govorili, le dni v Berlinu glasom verodostojnih vesti že dovršeno dejstvo. Ta pogodba — pravi >11 Lavoro d’ Italia«, bo brezdvomno močno ukrepila sedanji mednarodni položaj fašistovske Italije.
.Tubilarna številka »Drvotržca«. Koncem tega leta bo praznoval strokovni list »Drvotržec« 30-letnico svoje ustanovitve. List je edini te stroke v državi. Zastopa stalno interese lesne industrije in trgovine, kakor tudi šumarstva. V mesecu decembru izide jubilarna številka »Drvotržca« v velikem obsegu, s številnimi in zanimivimi članki. Tudi naklada bo znatno zvišana. Uprava lista je že začela z nabiranjem inseratov in
se interesentom toplo priporoča. Uprava se nahaja v Zagrebu: Strosmajerjeva ulica 6 (dvorišče, desno).
Gospodarske vesti. Češkoslovaška je dovolila nadaljne olajšave za izvoz nekaterih vrst premoga v Italijo in skoz Nemčijo. — Dunajska tekstilna tovarna Preis in dr. je zašla v denarne težkoče. Vzrok je splošna gospodarska kriza. Pogajajo se za dolgoročni moratorij. — Pisali smo o nemškem trustu vagonov. Okoli 40 tvrdk je še izven pogajanj. Če pridejo zraven, bo razpolagal trust z akcijskim kapitalom 100 milijonov mark. — Hapag in Severoameriški Lloyd de-mentirata vesti o združitvi. — V ogrski industriji se vršijo pogajanja o nadaljni Koncentraciji posameznih panog; namen je tudi redukcija režijskih stroškov. Velike sitnosti delajo personalna vprašanja. V Ameriki cenijo svetovni pridelek trsnega sladkorja v bodočem letu na
10,103.000	ton nasproti 16,170.000 tonam v preteklem letu. Produkcijo pesnega sladkorja cenijo na 8,209.000 ton, v preteklem letu je znašala 8,272.000 ton. Kakor vidimo, je pesnega sladkorja še zmeraj šele za dobro polovico trsnega. — V zvezi z oddajo turškega monopola špirita na poljsko družbo so doslej poljske žganja rne eksportirale v Turčijo 2,300.000 litrov špirita v približni vrednosti treh milijonov zlatov. Na podlagi teoretičnih računov bo znašal letni eksport v Turčijo okoli 3 milijone litrov. — Pristanišče v Danzigu so v preteklem poldrugem letu z zneskom 8 milijonov goldinarjev izdatno razširili. Sedaj ga bodo še bolj in bodo za to najeli nadaljnih 25 milijonov goldinarjev dolga. Računijo na prirastek poljskega eksporta lesa, žita in sladkorja ter na pomnožitev doslej zelo majhnega poljskega uvoza. Mislijo tudi na to, da bi velik del ruske zunanje trgovine prevedli čez Danzig. — Češkoslovaške železnice so vsestransko uredile železniška obmejna vprašanja z Ogrsko in z Avstrijo. Sedaj se vodijo enaka pogajanja s Poljsko in upajo, da bodo do konca leta z njimi gotovi.
:: TRIKO'PEKlLO
za moSRe, lene in otroke, volna v raznih borvoh, rokavice, nogoilce. dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, (IcžnIKl. klott. Sifoni,žepni robci, police, vlice,noži, škarje, potrebSCIne xa Šivilje, krojače. Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana	j
blizu Prefiernovego spo- « menlka.	X
l Pajni!]« cena!	Na	veliko in malo! t
£♦»♦»♦♦♦♦»*♦♦»»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦** mmmummmmmaatBttmm —— i ———ammmmtmmm
Ljubljanska borza.
Petek, dne 5. novembra 192(i.
Ulago. Les: Bordonali 28/28, od G—12 ni, fco meja, t vag., den. 310, bi. 310, zaklj. 310: hrastova drva, suha, zdrava, meterska, 10 do 15% okroglic, fco Postojna tranz., 16 vag. den. 23, bi. 24, zaklj. 24; hrastove podnice, 43, 50 mm, 2.00 in 2.80 m, L, It., fco meja, den. 1230; smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm napr., 4 m, fco nakl. post., den. 200. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75/70, 2%, fco nakl. post., bi. 292.50; pšenica, 73/74, fco vag. nakl. post., bi. 287.50; koruza umetno sušena, za XI., XII., fco vag. nakl. post., bi. 175; koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl. post., bi. 125; koruza v storžu, nova, fco vag. nakl. post., bi. 90; kioruza umetno suha, par. slov. post., 1 vag., den. 205, bi. 205,'- zaklj.., 205; rž, 71/72, 2%, fco vag. nakl. posl., bi. 215; oves novi, fco nakl. post., bi -157.50; ječmen krmilni, 62/03, fco vag. nakl. post., bi. 160; ječmen krmilni, 63/64, fco vag. nakl. post., bi. 165; ječmen letni, 65/66, fco vag. nakl. post., bi. 185; otrobi drobni, fco vag. nakl. posl., bi. 125; fižol beli, 3—4%, fco vag. nakl. post., bi, 175; fižol rmeni, 3—4%, fco vag. nakl. post., bi. 175; krompir, fco vag. slov. post., bi. 135; laneno seme, fco Ljubljana, den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana, den. 370; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. posl., bi. l(K).
Vrednote. Invest. pos. iz 1. 1921, den. 73j loter. drž. renta, den. 330; zast. listi Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; kom. zadolžn. Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica, den. 194, bi. 198; Ljublj. kred. banka, den. 1-15, bi. 145, zaklj. 145; Merk. banka, Kočevje, den. 95, bi. 97; Prva hrv. štedionica, Zagreb. den. 865, bi. 868; Kred. zavod, Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne, den. 70;*Združ. papirnice, den. 102; Stavbna družba, den.> 55, bi. 65; >Šešir<, den. 104.
Ldtno šivalni »troji in
najboljši kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELINCA
Nainlž)e Gritzner Tud, ;
ceneI	Adld1 n« obroke!
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk ▼ vezenju brezplačno. — Večlelna garancija.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene za meso v Ljubljani (dne 30. oktobra). Govedina: V mesnica,h po mestu 1 leg 18, na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, II. 15, vampov 8—10, pljuč
8, jeter 18; teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20, II. 17, jeter 15, pljuč 18; svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 22.50, II. 1!) do 20, pljuč 10, jeter 15, slanine trebušne 18, slanine, ribe in sala 21, slanine mešane 19, masti 25, šunke (gnjati) 35, prekajenega mesa I. 32, II. 30; drobnica: 1 kg koštrunovega 13—14, jagnjetine 20; klobase: 1 kg krakovskih 45, debrecinskih 45, hrenovk 35, posebnih 30, pot prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 67, prekajene, slanine 28 do 30, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28—30; Perutnina: piščanec; majhen 15 do 18, večji 20—25, kokoš 25—35, petelin 25—30, raca 20—25, domač zajec manjši 10—15, večji 16—30; mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50—3, 1 kg surovega masla 40, čajnega 55, masla 45, bohinjskega sira 36—44, sirčka 9 do 10, par jajc 3.75 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani. 1 kg kave Portoriko 70—74, Santos 52—56, pražene kave I. 92—100, II. 76 do 80, III. 56—60, kristalnega belega sladkorja 13.50, v kockah 15.50, riža I. 22, II. 7—9, 1 liter namiznega olja 20, jedilnega 18, 1 kg testenin I. 12, II 8.50 dinarjev.
Mlcvski izdelki na trgu v Ljubljani
(dne 30. oktobra 1926). 1 kg moke št. 0 Din 5.25, št. 1 4.50, št. 3 4.—, št. 5 3.75 do 4, 1 kg kaše 6—7, ješprenja 6—8, ješ-prenjčka 10—13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50—4, koruznega zdroba 4—5, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke I.
9, II. 8, ržene moke 5.
Ljubljanski živinski sojeni. Na živinski sejem dne 3. t. m. v Ljubljani so pri-i peljali 202 konja, 79 volov, 81 krav, 12 | telet in 350 prašičkov za rejo. Cene so bile sledeče: voli i. v T)IH, H- "o0 j?|n> III. 7 Din; krave klobasice 3-4 Um, krave debele 5—6.50 Din; teleta 11.50 do 12 Din (vse za 1 kg žive teže). Cene konjem so padle: na sejmu je stal prav dober konj 5000 do 6000 dinarjev.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 29. oktobra 1926 se je pripeljalo 222 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 da 6 tednov stari komad Din 62—100, 7 do 9 lednov stari 125—150, 3 do 4 mesece stari 250—300, 5 do 7 mesecev stari 420—450, 8 do 10 mesecev stari 525—550, 1 leto stari 900 do 1100. 1 kg žive teže 15—17. Prodalo se je 149 svinj.
vabila in vse kaže, da bo tako tudi ostalo. Cene so se držale na višini preteklih tednov in so bile notacije tele: železo v palicah 5/10, valjana žica 6, surova pločevina 5/12 do 5/16 6, srednja 6/15 do 7, lina od 7 naprej.
Zdi se, da je ustanovitev kartela velik korak naprej na polju konsolidacije evropskih gospodarskih razmer. Ne oai-raje se na to, da se tudi v drugih deželah priznava eksistenčna pravičnost kartela, tako v Angliji in celo v Italiji, se javlja v kartelu potreba po ureditvi meddržavnih vprašanj s prijateljskimi dogovori. Te dni so prišli v London nemški industrijci, da se tam pogajajo; med njimi so ljudje svetovnega slovesa, tako dr. Diuisiberg, dr. Cuno, dr. Schacht. Angleško časopisje pravi, da je prišel nagib od nemške strani in da naj se z angleško-nemškim dogovorom dopolni angleško-francoski dogovor. Neki angleški list piše:	Kljub uradnim nemškim in angle-
škim dementijem moremo reci, da so industrijska pogajanja v Komseyu v ozki zvezi z vprašanjem pristopa Anglije k kontinentalnemu jeklenemu kartelu in jih italijanski kovinski krogi z velikim zanimanjem zasledujejo. Italijani se bojijo, da ne bi imel kartel za posledico prenehanje dovoza surovin iz Francije.«
Nii brez pomena vest nekega francoskega lista o svetovnem trustu elektrotehniške industrije. Pobudo za tak trust so dali Amerikanci; s trustom naj se začne zaenkrat pri elektrotehnični industriji Združenih držav in Kanade. Imeni, ki jih imenujejo, sta Lovvenstein in Dumi. Prvi kontrolira že .sedaj več kanadskih in južnoameriških električnih podjetij. Takoj po ustanovitvi ameriškega t rus ta misli priti Lovvenstein na evropski kontinent. Začel bo s ponudlbo posojila 24 milijonov dolarjev konsorci-ju S i e m ens-Schuckert, ki prednjači pri pri organizaciji nemške električne industrije. Načrt gre na vso Evropo.
Angleška septemberska produkcija kaže nadaljno nazadovanje. Produkcija surovega železa je prišla od 539.000 ton v aprilu nazaj na 13.600 ton v avgustu in na 12.500 ton v septembru; produkcija surovega jekla je pa šla gor, v avgustu je znašala 52.100 ton, v septembru 95.700 ton, a je še vedno daleč zadaj za .časom pred šttrajkom. Na angleškem kovinskem trgu se razmere tudi v zadnjem tednu niso spremenile, položaj je slej-koprej nejasen. Cene so se še naprej utrdile in so bile slednjič: Cleveland .št. 3 šil. 116/6, št. 4 116 šilingov, št 1. šilingov 117 pence 6. — Francoski listi poročajo o trajnem nazadovanju domačega povpraševanja, ki se je opazilo na francoskem domačem trgu že v juliju. Novih kupčij v železu in jeklu je 'zmeraj manj, cene so se pa vsled ustanovitve kartela dobro držale. Zadnje notacije na francoskem trgu so bile te le: železo v 900 do 920 f—’	----
.	U11HU V
Kupujmo in podpirajmo
domači izdelek, izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
KOVINSKI TRG.
V okitobru je bil označen ameriški trg po trajno dolbri kupčijii; veliko je bilo naročenega in kupljenega alasti železniškega materijah. Za četrto četrtletje niso v prav nobenih skrbeh, izgledi so označeni kot zelo ugodni. Tudi trg surovega železa je dober, cene so šle gor. Dvig cen na evropskem kontinentu in pa izostanek angleških ponudb sta imela v zadnjih dveh tednih za posledico znatno nazadovanje v uvozu kontinentalnega blaga v Ameriko.
V Evropi ni bilo v zadnjem času nič novega. Kupčija je še nadalje zelo ži-
 surova plbcfevlnd
950 do 1000, srednja 1350 do 1400, fitia 15ix< do 1650 frankov. Ek sp ort na trgovina je precej mirna, cene so v skladu s padajočo tendenco in nadalje trdne. — Zaposlenost luksemburških tovarn je bila tudi v zadnjem času zelo ugodua. Tovarne ne ponujajo dosti, ker imajo že dosti naročil na daljši rok. — Tudi belgijski trg ne kaže nobene spremembe; domačega trga tendenca je dobra. Cene polfabrikatov .so zelo trdne, zlasti v trgovinskem jeklu; cena železa v palicah je šla spet gor. Zadnje notacije 1000 belgijskih frankov, surova pločevina 1200, srednja 1300, fina 1400. — Trdna tendenca nemškega železnega trga traja naprej, zaposlenost je dobra, novih naročil dosti. Zlasti veliko je inozemskih naročil in bo imela nemška kovinska industrija tukaj dosti dobička. Eksportna trgovina je zelo živahna. Cene so ostale v zadnjih dneh nespremenjene in so no-tirale: železo v palicah 134 mark, surova pločevina 128, srednja 140, fina 165, valjana žica 139. — Na Češkoslovaškem nič novega. Kupčija kaže slej kop rej nekoliko boljše znake kot v poletnih mesecih, kar je v prvi vrsti sezijski pojav. Zaposlenost strojne industrije je še zmeraj nezadovoljiva. Vsled zvišanja cen na mednarodnem kovinskem trgu in vsled splošne trdnejše tendence, ki je posledica ustanovitve kartela, smatrajo razmere v eksportni trgovini za zboljšane. 1( mednarodnemu kartelu pa Češkoslovaška še ni pristopila, in so pogajanja spet odgodili. Končni zaključek bo pa gotovo pristop.
Kako si vzdržava dama
svoio mladostno svežost?
ZeSia vsake dame le, sš obraniti svoio mladostno svežost do starosti. To dosega Američanka "m Francozinja s kulturo telesa in s prikladnim oblačenjem, posebno pa z obutvijo.
Ona ie spoznala, da i@ dobro negovana noga temeljni pogoj za dobrobit. m ulici - v zimi - usnjati čevlji, doma, v uradu ali pri delu čevlji iz bSaga - to je njeno geste.
D £$ Ul Šk nos8te doma ali svojem poslu čevlje iz žameta ali lastinga. Čevelj šz tkanine
l# m 1 »I 3» f zrači nogo, jo vzdržuje suho in toplo, je gibek in udoben, preprečuje utrujenost. Mm™iMiaa olajšuje delo.
Priporočamo naš model:
1445 iz Sa žameta
Din 99 •
4345 is fa lasfluga
Din 99
II-
. 10. Z.. Lipa, il
iivriuje vse spedidjske posle -reekspedidje, vskladl£{enja, prevoze, carinjenje robe, — Telefon Jt. 723.
Liljia, lira cesta 1.
• vv
, niosi
izvršuje ocarinjenje, carinske jeklamadje, rekurze In vsa v carinsko stroko spadajoša dela. — Telefon št. 723.
Veletrgovina
GREGORC & VERLIČ
Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo sveže praženih kav iz lastne prežame, razno žganje in špiritus, kolonijalno in Špecerijsko blago ler rudninske vode.
Zahtevajte cenik! — Točna postrežba. — Telefon št. 246.
Vse vrste trgovske knjige kot: amertkaa* skl jourrtali, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne štrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi izdelki najugodneje
A. JANEŽIČ, Ljubljana
Florijanska ulica št. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgrovskih knjig.
Na veliko t
Na malo T
Izšla Je
Blasnlkova
za navadno leto 1927
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski kolectar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak Citati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Mašin aaidnii
tiskarna in litografičnl zavod
Ljubljana, Breg štev. 12
TISKARNA MERKUR
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
Račun pri pošt. ček. zav. št. 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d.
lastna knjigoveznica.
Naročajte in razširjajte
»Trgovski list"!
„	fjR/.
TRGOVSKA BANKA D. D. UUBUANA
:	»»»rTV-H***	t+r.tt.7Xnr*t*CP9!t&'^*rtmrrt1*'1!	t	*•» Vatov.**.-•'	■vi	'	W	___
PODRUŽNICE:
•	v *------
MariliBr. Komnik. liovo nesti, Ptuj, Rakik, Slfivenjgradec, Slovenske Kenijce, Prevalje.
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 20,100.000 —.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,458
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgov*ko-indu»trlj»ko d. d >MERKUR> kol izdajatelja in tiakarja: A. SEVER, Ljubljana.