Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 1996 COBISS o 27. ^c6kckw 1996 fro4t*U*ta, fdačatut ftrtt fu&tc Sentjun- Planica" v Kotah 13 R ' ■i j i' i J ■j: 1 . Glasovanje o zaupnici vodstvu Občinskega sveta Vsi naši predsedniki Predsednik ZLSD: Ne bom za okras Priprave na volitve in referendume Pustna reportaža "Planica" v Kotah Kaj je s kabelsko TV NOVO! NOVO! ■ NOVO! ■ NOVO! Jelke" 1 Izdelovanje drobnih | tekstilnih izdelkov! °'°a ™m‘" S'P' Pesnica 15, Šentjur Tel.: 063/743-725 NOVO! ■ NOVO! ■ NOVO! ■ NOVO! ‘.V.V.V.V.V.VAV.V.V. hbI Ul. Leona Dobrotinška 5,63230 Šentjur Telefon: 063/742-401 (nasproti Zdravstvenega doma) eveThiCHRna IRetka Vsem ženam in M$ttm isfceno čestitamo oh km žena! Nwt>ittu> vabi obširen izbor rczAMcsA cvetja m lončnic! VELIKA IZBIRA ČEBULNIC! mm milili 63230 Šentjur Kvedrova 6a in MILAN CAJSKK m5SSK1S8 GR! ZLATARSTVO ODSLEISm) V TmnmmiNBI mmu VŠFMIVRIUDmtmUm 16 prodaja zlatega nalita predelava starega zlata (poseben popust) RŽ)popravila vseh vrst naijta izredno velika izbira ročnih ur in buditi^ ; birmanska, krstna | darila jj brezplačno I graviranje zlata in ur USA DARILA JUDI BREZPLAČNO ARANŽIRAMO! POSLOVNA STRAN p 1 vIvAvIvIvIv/.V/iv^vIvIv/lvIv/lvIv/AvIvIv/lvIvAVAvIvIv!^^ TRGOVINA STORITVE d.o.o. Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743-151. tel.: 741-151 UAM NUDIl izvajanje plinskih napeljav izvajanje oljnih napeljav izvajanje elektroinštalacij in ostale toplovodne opreme Za vse montaže vam izdelamo neobvezni predračun! V trsovim ELBA pa lahko nabavite: oljne gorilce FBR 2001 35KW 47.960,00 SIT plinske gorilce FBR GAS0 35 KW 66.550,00 SIT plinsko zidno peč AURA že od 108.500,00 SIT enoročne pipe PIRALLO že od 6.597,00 SIT digitalni termostat FR0NTIER 8.627,00 SIT gorilci FtuHR 35 KW 37.875,00 SIT bojler električni 801SITAM 13.060,00 SIT bojler kombinirani 801 SITAM 15.453,00 SIT kabli PP/R 3x1,5 m 51,60 SIT kabli PP/R 3x2.5 m 71,10 SIT kabli PP/Y 3x1,5m 50,80 SIT elektroomarica KPMO 2 DES 8.171,80 SIT omarica razdelilna PERT 2 3.780,00 SIT inštalacijske cevi Pl\l 13,5m 24,90 SIT VSE CENE SO BREZ PROMETNEGA DAVKA! s¥išf J1L JL 'i ,M„ J&, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Irena Križnik s.p., Šentjur, Mestni trg 1 063/ 741-709, 855-692 - vodenje poslovnih knjig - računalniške storitve - prodaja pisarniškega materiala - prodaja in inštaliranje računalniške opreme PRIHRANITE ČAS IN DENAR! ZA SAMO 650,00 SIT VAM NUDIMO IZPOLNITEV NAPOVEDI ZA DOHODNINO, KI VKLJUČUJE OBRAZEC IN IZRAČUN PREDVIDENE DOHODNINE. Pričakujemo vas v rednem delovnem času od 6. do 14. ure ter v mesecu marcu dodatno vsak torek, sredo in četrtek od 14. do 17. ure. SE PRIPOROČAMO! POLEG v w “ sodišča Zjimaje postala že res dolgočasna, zato si polepšajte misli na pomlad o prodajalni "S09&71". Posebna ponudba ženskih bluz LABOD, LISCA Ul, Dušana Kvedra 43 Šentjur Tel.: 063/741-616 ^ ati H. ti Možen nakup na več čekov, zamik lačila, kartica AKTIVA! MAGNET d.o.o. INVALIDSKO PODJETJE C. Leona Dobrolinška 3 63230 Šentjur, Tel./fax:743-360 TRGOVINA ŠTORKLJA Nudi vsem cenjenim kupcem bogato izbiro otroške opreme in kon/ekcije domačih in tujih proizvajalcev. Kot posebnost vam nudimo popravilo pletenih vrtnih garnitur (bambus, ratan). V proizvodnem programu pa imamo sedežne garniture iz ratana (naravni material). V trgovini nudimo ugodne plačilne pogoje in popust za zimsko kolekcijo! obisk se FRIZERSTVO E TRGOVINA "Veber” Jakob 21 b, 63230 ŠENTJUR, tel.: 063/741-597 rm O V novo odprtem žensko - moškem C/D frizerskem salonu vam naredimo TRAJNE in vse ostale frizerske storitve s pomočjo hsj naravnih kvalitetnih preparatov f? "BIOLAGE" po zelo ugodnih cenah. ti- Vsaka 11 .frizura je zastonj! Zraven salona lahko obiščete še trgovino, kjer H vam po ugodnih cenah nudimo veliko različnih ^ artiklov. O Večje količine blaga vam brezplačno Ss dostavimo na dom! Vsa naročila sprejemamo na telefon 063/741-597! Z 3> Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA HZ?" v ' ~~”m v ; - * Kulturni dan Posvečen je našemu poetu iz Vrbe. Njegova rima, kot tudi njegova osebnost, ki se še kako sklada z zagrenjeno in zatirano slovensko dušo, sta se nam vsedla v srce ter sta vsaj enkrat letno dober razlog za razmišljanje o kulturi. Prav je, da se ga spomnimo, prav bi tudi bilo, da nas spomnijo na njegove večne resnice, s katerimi živimo še danes, tisti, ki so proniknili v njegovo slednjo skrivnost. Ne bi pa škodilo, če bi se na ta dan zavestno srečali s kulturo svojega kraja, ulice, družine in sebe samega. Pustil bom ob strani osebno kulturo. Ta je pač taka, kot jo vsak doživlja zase. Skorajda ne more biti predmet časopisnega razmišljanja. Razpredam lahko le o tisti kulturi, ki prestopi osebne meje, seže v javnost in sooblikuje skupen življenjski Prostor. Najprej je potrebno pomesti pred svojim pragom: Šentjurske novice! Šentjurske novice so del kulture našega kraja, le, da se bo o njihovem deležu in kakovosti hudo težko sporazumeti. So prav vse, vse najslabše in vse najboljše! Čeprav zagotovo preveč zaplankane v moje osebno razumevanje stvari, so vendarle določen odraz splošne, poslovne, politične in bogve kakšne kulture naše občine. Tudi to, da niso drugačne, je znamenje kulture našega časa in našega kraja! Kuj je kultura Šentjurja danes? So to predvsem dober ducat pevskih zborov, folklorna skupina "Trta", pihalni orkester in majoretke, slikarji, pesnice? Alije to plačan profesionalni nastop vrhunskih ustvarjalcev, Slovenskega okteta, Pusar - Jeričeve ali Tisnikarja v Ipavčevi hiši? Ali je to doktor literarne zgodovine, ki se boji, da bi si umazal svoje ime s šentjursko pritlehno kulturo? Ali pretesna športna dvorana, ko so pri nas gostovali "Avseniki"? Morda so pa to razbiti koši za smeti, zanemarjeno javno stranišče v tržnici, zasvinjani bloki, zanemarjen Mestni trg ter v jugoslovanščini preklinjajoča brezposelna mladina? Vse to je naša kultura! Kot je odraz naše kulture to, da smo na sam kulturni dan, ali na njegov predvečer ostali brez sleherne prireditve? Imeli smo le tisto instant televizijsko! KS Dramlje je letos nekaj dni pred praznikom odzivno poskrbela za svoje krajane. Pač ima svojo kulturo! Ali ni odraz določene kulture - tudi politika je kultura - to, daje predsednik SKD, ki velja za kulturnega, odklonil intervju v edinem domačem mediju? Da, vse to in še marsikaj je naša kultura. Le vprašati bi se še morda kazalo, ali smo takšni sami s seboj zadovoljni in če bi se dalo kaj drugače postoriti. Če že ne vsi in vsak dan, pa bi se morda odgovorni lahko kaj takega javno in glasno vprašali na Kulturni dan? Kulturni ustvarjalci pa pokazali, kje smo se v preteklem obdobju približali velikemu mitu kulture iz Vrbe. Pa čeprav le - ta, v tolažbo naši kulturi, v svojem času niti približno ni veljal za kaj hudo kulturnega. Franc Kovač Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, kije vračunan v ceno. Naslov uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ure, telet on med poslovnim Časom 741 286. Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 ______ SLOVENIJA : MADŽARSKA Naslednja številka Vabljeni na meddržavno košarkarsko tekmo 28.2. ob 20.uri v športni dvorani Hruševet! marca 1996 xf°/ Sekretar: Gospod podpredsednik, 'H ste ali niste? Šentjurske NOVICE POLITIKA - KOMENTIRAMO j v..;;., ■ ' x: Občinski svet: glasovanje o zaupnici vodstvu! Podpredsednik Sveta g. Erjavc odstopil Uvodne točke 11. seje Občinskega sveta so bile "krotke" in prav nič ni kazalo na burni konec, ki seje zgodil. Pod točko "Aktualno" je poslanec in župan Malovrh povedal tisto, kar smo ugotovili že v prejšnji številki ŠN. Državni zbor je odvzel 40 milijonov obvoznici ter jih namenil našim neasfaltiranim regionalkam. Za poravnanvo dolgov za obvoznico je državni proračun letos dal 140 milijonov SIT. 105 milijonov "Grdinovega" obvozničnega dolga bo tako še ostalo za naslednje leto in bo zanj občina verjetno vzela premostitveni kredit pri eni izmed bank. Za dom starejših občanov smo dobili 107 milijonov SIT. Za sanacijo škode po jesenskih poplavah nam je vlada dodelila 10,5 milijona SIT, za sanacijo škod (skupaj je bilo naračunano 148 milijonov škode na infrastrukturi ter 5 milijonov SIT v kmetijstvu). 367 000 SIT bo dobilo kmetijstvo, 700 000 SIT je bilo porabljenih za že opravljene sanacije, preostanek pa bo šel za štiri plazove. Zupan je obvestil Svet, da je razpisal volitve v svete KS za 31. marec. Istega dne naj bi bili v vseh KS tudi referendumi za samoprispevke. Pri pobudah in vprašanjih svetnikov je Anita Koleša (LDS) predlagala, da se prostor za kulturnim domom uredi v park, zanemarjeni Mestni trg pa počisti in obnovi. Artnaka (LDS) je zanimalo, ali je občina že nakazala Vegradu lanski, domu strejših oblčanov namenjen znesek 50 milijonov SIT (odgovor: ni nakazala). Z odgovori na prejšnja vprašanja v zvezi z izbiro izvajalca gradbenih del za dom starejših občanov ni bil zadovoljen. Vztrajal je, daje Vegrad še vedno dolžan občini 8 milijonov SIT ( Zupan je trdil, da ne gre za dolg temveč le za nerodno pogodbo prejšnjega IS), ker j e Sklad stavbnih zemljišč, ki je neposredni upnik, pač še vedno del občine. Glede tržnice (zapiralni čas, trženje javnega prostora) je dobil delne odgovore. Dal je še pobudi, da se prevozi otrok v šolo organizirajo tako, da otrokom ne bo treba ob 6. uri zjutraj iz postelje, vrtci pa naj prilagodijo svoje urnike evropskemu delovnemu času. G. Erjavec (ZLSD) ni bil zadovoljen z odgovorom glede najemnin za občinske prostore. Zahteval je, daje najemnina 16 DEM/m2, kot je bilo dogovorjeno. Vprašal je, zakaj niso znani vsi najemniki ter kolikšna je najemnina za Vinoteko v Ipavčevi hiši. G. Gorečan je na vprašanje, ali so graditelji avtoceste pristali na plačilo odškodnine za uničene lokalne ceste, dobil odgovor, da niso. Osrednja točka dnevnega reda naj bi bila problematika zdravstva v občini. Iz priloženih materialov ter ustnih predstavitev predstavnikov zdravstva ( dr. Moser - JZ ; dr. Kovač Škoberne - zasebniki -splošna medicina, dr. Kalajdijska- zasebniki-zobozdravstvo) ni bilo zaznati srži nesporazumov, ki so po uvedbi zasebne zdravstvene dejavnosti vse leto vznemirjali šentjursko javnost. Direktor JZ Zdravstvenega doma dr. Moser je pojasnil, da je nadaljevanje prakse s splošnimi ambulantami na Ponikvi in v Loki vprašljivo zaradi izbire osebnega zdravnika in posledične neekonomičnosti. S to razlago zlasti ni bil zadovoljen g.Korže (SDSS), kije menil, da bi Ponikva morala imeti tako splošno kot zobno ambulanto. Dr. Kovač - Škoberne Draga je povedala, daje zasebna praksa v Šentjurju, kljub temu, da pokriva okrog 70% vse zdravstvene dejavnosti, v izrazito podrejenem položaju in je zahtevala, da občina zasebne zdravstvene delavce enakovredno vključuje v kreiranje zdravstvene politike v občini in jim zagotovi enakovredne pogoje za delo. Slednjemu sta odločno nasprotovala župan in dr. Moser, češ da se občina lahko pogovarja samo s predstavniki javnega zavoda, ki je uradni nosilec zdravstvenega varstva v občini. Takemu razumevanju urejanja zdravstvene problematike svetniki niso pritrdili. Sprejeli so sklep, da naj odbor za družbene službe do naslednje seje obravnava to in drugo nakazano problematiko ( ambulanta na Ponikvi, nakup Vi tare za dežurno službo, organizacija lastne reševalne službe...) ter pripravi sklepe za Občinski svet. Pripombe na osnutek odloka o oskrbi z vodo v občini Šentjur, s katerim se določa, da se morajo vsi vodovodi prenesti na JKP, so pokazale, da se svetniki ne strinjajo z monopolom JKP in popolno centralizacijo te dejavnosti v občini. Zahtevali so, da se o vključevanju vseh vodovodov v občini (tistih, ki oskrbujejo več kot 5 potrošnikov vode) v en javni občinski vodovod, izrečejo po krajevnih skupnostih. Razprava o poročilu predsednice gospe Osetove o enoletnem delovanju Občinskega sveta je krepko razburila strankarske duhove. Medtem, ko je predsednica sveta v poročilu ugotavljala, da je bil šentjurski Občinski svet "izredno uspešen", z njeno ugotovitvijo pa so se več ali manj strinjali tudi g. Čoki in g. Zdolšek iz SKD ter g. Cvikl iz njene stranke, so ji opozicijski svetniki iz LDS in ZLSD najodločneje ugovarjali. G. Artnak (LDS) ji je očital nezakonitosti (izvolitev podžupana Pungartnika), prelomitev podpisanega sporazuma, vodenje sveta brez znanja in talenta, pristranskost, slabo delo občinske uprave, mafijskost občinskega vrha itd. Delo sekretarja sveta je ocenil za nestrokovno in podvrženo strankarski kombinatoriki, podžupan Pungartnik pa po njegovem mnenju figurira zgolj kot politično - strankarska trofeja. Predlagal je vodstvu sveta, da razmisli o odstopu. Z njegovo kritiko seje povsem strinjal tudi g. Erjavec (ZLSD), ki je odstopil kot podpredsednik sveta, ker kljub svoji funkciji in večkratnim opozorilom ni dobil nobene možnosti, da bi lahko vplival na delo sveta. Sam sem delo občinskega sveta in vodstva ocenil v svojem imenu, saj SDSS, na katere listi sem bil izvoljen v svet, kot stranka že dolgo več ne funkcionira. Zavrnil sem oceno predsednice Osetove o izredni uspešnosti Občinskega sveta z ugotovitvijo, da se je v preteklem letu svet skoraj izključno ukvarjal le sam s seboj. V resnici je sprejel le tri odloke, ki urejajo šentjursko javno življenje in še od teh sta dva strokovno zelo slaba. Kot primer malomarnega dela sem posredoval jezikovno oceno Odloka o varstvu zraka, ki so jo pripravile šentjurske slavistke. Njihova ocena je bila, da je odlok nerazumljiv, napisan v uradniškem jeziku prejšnjega stoletja in ima v 12 členih kar 36 slovničnih in pravopisnih napak. Kot urednik Šentjurskih novic sem še posebej poudaril skrajno nesprejemljiv odnos vodstva Sveta in občine do javnosti, kije v ^"^^NOVICE POLITIKA - KOMENTIRAMO LVr'V marsičem celo slabši od tistega, ki ga je prakticirala prejšnja, javnosti in demokraciji kaj malo naklonjena Grdinova oblast. Tako javnost o številnih sestankih odborov, komisij, koordinacije in predsedstva ter o drugih vsebinskih dogajanjih na °bčini ni bila doslej obveščena niti enkrat samkrat. Sledil je dramatični govor župana, kije, očividno pretresen, svetu najprej pikro poočital, da se gre mučno "partijsko samokritiko", poznano iz prejšnih časov, ter nadaljeval z naštevanjem številnih uspehov preteklega leta ( šola Hruševec, obvoznica, dom starejših občanov..). Predsednica sveta je bila bolj samokritična. Priznala je nekatere napake, do katerih pa naj bi ne prišlo namerno, temveč kvečjemu zaradi njene in sekretarjeve politične neizkušenosti. Obljubila je, da se bo potrudila ter Občinski svet v prihodnje vodila pošteno in strokovno. Kljub temu, daje g. Artnak (LDS) pojasnil, da LDS ni in ne bo zahtevala glasovanja o zaupnici, je predsednica vztrajala, da svet o zaupnici njej in sekretarju Sveta kljub vsemu glasuje. Njena zahteva je bila na prvi pogled dopadljiva, žal pa Je ob njej prišlo do zapletov. Ob takorekoč izsiljenem glasovanju J'je opozicija spretno nastavila zanko, v katero seje gladko ujela; e nekaj trenutkov zatem, ko je obljubila svojo pripravljenost voditi Občinski svet drugače, politično preudarno, dosledno zakonito, je v nebovpijoči obliki ponovila očitane ji napake. Z Javnim glasovanjem o zaupnici, ki ga je izvedla v nasprotju z določili Poslovnika (po Poslovniku ima pravico zahtevati glasovanje o zaupnici le 5 svetnikov in mora biti tajno), je ne le grobo kršila zakonitost temveč je tudi takorekoč prisilila svoje Liberalci in klerikalci - drugič koalicijske svetnike v nesimpatično demonstracijo že večkrat očitanega podrejanja strankarski disciplini ne glede na argumente in koristi volilcev. Res so ji vsi svetniki vladajoče koalicije brez rezerve zvesto sledili, vsa opozicija, ki je očitno vedela, da gre za nesprejemljiv postopek, pa ni hotela glasovati oziroma se je vzdržala. Na prihodnji seji bo zagotovo še s krepkejšimi argumenti glasno zahtevala odpoklic vodstva Občinskega sveta. Ali je občinski vrh vztrajal na javnem glasovanju, ker je obseden od bojazni, da bi ga pustili na cedilu njegovi koalicijski svetniki in bi utegnil izgubiti oblast, kot se mu je to zgodilo v času Grdinove "samovlade", ali pa zaradi nepoznavanja Statuta (ki ga je sam pripravil), lahko le ugibam. Vprašanje je, ali bo opozicija na naslednji seji zahtevala regularno glasovanje o zaupnici? Morda se bo celo odločila za ta korak, čeprav v resnici ni nobenega znamenja, da bi tajno glasovanje dalo bistveno drugačen rezultat. Bolj negotova bo podpora podžupanu Pungartniku, seveda, če bo prišlo do glasovanja tudi o njegovem delu. Opozicija tako ali tako zanj že dolgo trdi, daje zgolj "politično strankarska trofeja", kot vse kaže, pa se tej oceni približujejo tudi nekateri "vladni" svetniki. Celo v SDSS nekateri niso prepričani, da ga je še koristno držati na krmilu občine. Ne glede na to, da sem se vzdržal pri glasovanju o zaupnici "mojemu" vodstvu Občinskega sveta, pa nisem prepričan, da bi od zamenjav lahko pričakovali kaj več. Raven delovanja Sveta in razmerja v njem sta do naslednjih volitev več ali manj zabetonirana. c v Brez razprave o Vegradu Pričakoval sem, da se bo na tako provokativno napisan članek predsednika LDS 8- Artnaka oglasil kdo iz "klerikalnega" bloka, a odziva, žal, ni bilo. Ker se politični teksti pri nas tako redko pojavijo v javnosti, pa tudi zato, ker kot svetnik SDSS spadam, P° Artnakovi klasifikaciji, v "črnikasto" združbo, vendarle ne morem dopustiti, da bi Liberalci in klerikalci" šli brez odziva mimo. Ne bom oporeka! Artnakovemu poimenovanju šentjurskih političnih struj. V načelu ima lahko celo prav in je res morda trenutna šentjurska vladajoča struktura nekoliko preveč "cerkvena". To me ne moti. Moti me le njegova sila preprosta delitev na 'dobre in slabe dečke". Dobri, seveda njegovi, so za napredek, razvoj, oni drugi pa sedijo na bremzi" itd. V resnici ni in ne more biti tako enostavno. To se navsezadnje lepo vidi že iz samega Artnakovega razmišljanja: v celem tekstu ni pravzaprav niti enega samega otipljivega dejstva, ki bi v resnici dovoljeval predpostavljeno delitev na dobre in slabe. Celo nasprotno, ne morem se znebiti vtisa, daje g. Artnak potrdil, da so si oboji podobni po tem, da so prepričani, da so le oni tisti, ki znajo voditi občino. Razlikujejo se le, ker se ne marajo in so eni na oblasti, drugi pa bi radi bili. Ko se bo na naslednjih volitvah zadeva morda obrnila in bodo Artnakovi "dobri dečki" sedeli v foteljih v prvi vrsti, očitno ne bodo prav nič drugačni od "krščanskih". Če ne bodo Cel° slabši? Če jim je še vedno svetel vzor proslula "Grdinova diktatura" - in to je očitno njihova najopaznejša šentjurska identifikacija - potem si bom dovolil reči, da Jc sprememba imena očitno le slaba mimikrija njihove "rdeče" miselnosti oziroma Njihovega "rdečega klerikalizma". Sem pač trdno prepičan, da je demokracija čisto nekaj drugega, kot so diktature in klerikalizmi vseh vrst. Leve, desne ali sredinske Pozicije, slednje naj bi bile menda celo dosmrtno rezervirane kar za šentjursko LDS, so oziroma naj bi predstavljale le različne demokratične poti do istega cilja, to je do skupnih koristi občine. Ne dajo se enostavno prisvojiti, potrebno si jih je izboriti. Tega Pa gospodje iz LDS, sodeč vsaj po tem , kar so napisali, niso niti poskušali. Je pač tako, da smo vsi za "kapitalizem" in se opazno reazlikujemo le po odnosu do demokracije. Gradbeni odbor za izgradnjo šentjurskega doma starejših občanov je imel svojo drugo sejo. Na njej so se sezanili tudi s pomisleki šentjurske LDS, češ, da so izbrali manj ugodnega ponudnika. Odločili so se, da o zadevi ne bodo ponovno razpravljali. Odločili so se pač z glasovanjem in to na podlagi strokovnega mnenja Constructe in ni razlogov, da bi odločitev spreminjali. Končno se pa na odločitev tudi ni nihče pritožil. Na sestanku smo izvedeli, daje spor s krajani iz ulice Pod vrbco zglajen. Gradbeno dovoljenje naj bi bilo do 15. februarja v rokah izvajalcev in le ti ne vidijo nobenih razlogov, da dela ne bi opravili do dogovorjenega roka. Na sestanku so tudi predstavili projekt doma. Dom bo dokaj razgibana in prijetna stavba, ki bo imela pod eno streho vse potrebno, od kuhinje,skupnih dnevnih prostorov do ambulante in kapelice. Bivalne prostore z izhodom na vrt bo imel že v kletni etaži, vhod v pritličje bo z zgornje strani, na podstrešju pa bo še 20 nadstandardnih stanovanjskih enot. Gradbeni odbor seje zavzel za predlog, naj bi v Šentjurju že predvideli v.d. direktorja doma ter ga tudi takoj vključili v delo. Vsaj dosedanje izkušnje s šolo v Hruševcu kažejo, da bi bilo to zelo priporočljivo. AKTUALNO Volitve bodo 31. marca Volitve v svete KS so pred nami, povsem jasno paje že tudi, kako bomo volili. Sistem volitev bo večinski. Vsaka KS bo razdeljena na volilne enote, v vsaki volini enoti pa bo ena lista za najmanj tri ali največ 7 članov sveta KS. Število kandidatov na listi ni omejeno, izvoljeni pa bodo tisti, ki bodo dobili največ glasov. To pomeni, da tokrat ne bo več tiste zmešnjave z občinskih in državnozborskih volitev, ko smo takorekoč morali voliti stranke in tiste kandidate, ki so jih one postavile na prva mesta. Morda to celo pomeni, da država prihaja k pameti. Pomembno je tudi to, da je zelo poenostavljen način kandidiranja. Politične stranke imajo svoja pravila, ki pa niso več edinoz-veličavna. Kandidate bi lahko postavili tudi zbori volilcev, ki pa menda nikjer niso bili sklicani, tako, da pride v poštev druga varianta, po kateri lahko kandidaturo postavi katerakoli skupina 10 občanov, ki imajo stalno prebivališče v KS. Le da morajo listo podpisati ter jo overoviti na občini, na oddelku za notranje zadeve. Liste morajo biti predložene občinski volilni komisiji najkasneje do 6. marca do 19. ure. Svet KS Šentjur - mesto o volitvah in referendumu Na razširjeni seji sveta KS Šentjur - mesto so se temeljito pogovorili o pomembnih dogodkih, ki jih čakajo ta in prihodnji mesec. Vsi postopki za izvedbo volitev in referenduma - kot je znano, se bo oboje zgodilo 31. marca - tečejo, nekateri so celo že zamujeni. Svet ni toliko zaskrbljen zaradi volitev, ker računa, da bodo zanje poskrbele stranke, več skrbi ima s pripravo referenduma za krajevni samoprispevek. Kot je znano, prejšnji referendum v Šentjurju ni uspel in je zato Šentjur v svojem razvoju krepko zaostal. Gradili so se sicer posamezni objekti, v katere so investirali država in nekatera podjetja, ki pa na samo kvaliteto življenja v Šentjurju niso kaj dosti vplivali. Svet KS je v svoj referendumski program vtkal kar precej projektov, ki naj bi bili za Šentjurčane privlačni. Tako predvidevajo ekološko sanacijo Šentjurja, prostorsko in funkcionalno dograditev kulturnega doma, preskrbo s pitno vodo, urejanje ulic, pločnikov in zelenic ter izgradnjo podvoza proti H ruševcu. Morda pa bodo investirali tudi v razširitev kabelske TV ali celo izgradnjo domačega tv studia. Zbor obianov Šentjurja: sivi kitajski zid je potrebno podreti! Sklical gaje svet KS in seje zgodil v petek, 16. februarja, v skupščinski dvorani. Prišlo je preko 50 občanov, kar pomeni, da Šentjurčani niso neobčutljivi na skorajšnje volitve in glasovanje za samoprispevek. Zanimivo (in hkrati žalostno) je, da se zbora ni udeležil nihče z občine. Enako so se "izkazali" tudi predstavniki strank. Mar to pomeni, daje politika krajevne skupnosti že čisto odpisala? Začetek je bil medel. Prisotni so na različne načine izražali svoje pomisleke glede referendumskega programa, zlasti še zaradi velikega vlaganja v podvoz proti Hruševcu. Iz razprav je velo tudi precej nczaupanja(Hernavs, Zabukovšek, Hvale...), ker naj bi se denar tudi v preteklosti porabljal tako -tako. Nazadnje je le prevladalo mnenje, da mesto Šentjur brez samoprispevka ne bo rešilo množice svojih razvojnih težav ter da so volitve prava priložnost, da si izberemo vodstvo, ki mu bomo zaupali. Opazno je bilo tudi mnenje, da se Šentjur mora rešiti tutorstva občine, ki si je v neposredni preteklosti takorekoč prisvojila vse pristojnosti krajevne skupnosti. Temperatura je narasla ob razpravi o "nogometnem zidu". Ocenili so, da ne gre le za grobi poseg v estetiko kraja, temveč tudi za ogrožanje šole in varnosti. Izglasovali so več sklepov; zahtevali so, da vodstvo KS povzame vse možne ukrepe, da se serija nesprejemljivosti in nezakonitosti v zvezi s "sivim kitajskim zidom" prekine ter ograja odstrani. Krajani Pešnice so bili še posebej ogorčeni, ker seje njihova množično podpisana peticija na občini enostavno izgubila. Nekoliko se je zapletlo pri kandidiranju za Mestni svet(tako naj bi se odslej imenoval svet KS Šentjur - mesto). Zbor občanov namreč ni zbor volivcev in nima pravice kandidiranja, lahko postavi le svoje kandidate s podpisi desetih krajanov. Ker staro vodstvo KS ni pripravilo kandidatne liste (te pravice menda tudi nima) do sporazuma ni prišlo in bodo liste vložene kasneje. Predsedujoči zbora, kije tudi predsednik ZLSD, je skušal predstaviti kandidate svoje stranke, a je kaj hitro ugotovil, da ne bo šlo. Zanimivo je, da sta se na njihovi neformalni listi znašla prejšnji županski kandidat LDS g. Grdina in pa predsednik malo prej hudo kritiziranega NK Šentjur g. Vili Romih. Zbor občanov v Kraševcu: podvoz mora biti! V avli šole se je zbralo kar okrog 40 občanov iz Hruševca, ki seveda o nujnosti podvoza niso dvomili, v povezavi z obvoznico in podvozom pa so povedali kar nekaj krepkih na račun občinskih oblasti. Še posebej jih je ujezilo, da na zbor ni prišel prav nihče od odgovornih z občine. Tako je kar precej težkih vprašanj je ostalo brez odgovorov. Npr.: Koliko denarja je bilo že porabljenega za vse vrste načrtov? Zakaj se podvoz ni gradil hkrati z obvoznico? Zakaj si železnica ne zgradi podvoza, če že hoče imeti izvennivojsko križanje s cesto? Koliko je denarja in kje se porablja denar, ki se nabira v Skladu stavbnih zemljišč? Zakaj ima Hruševec samo 3 svetnike? Zakaj železnica tako počasi odpira rampe? Na zboruje precejšen aplavz požela Jimmyijeva zamisel o Hruševcu kot samostojni KS. Glede samoprispevka pravzaprav niso imeli prigovorov, saj je vsem bolj ali manj jasno, da se bo večina sredstev iz vsega šentjurskega samoprispevka porabila ravno za podvoz in se bo izgradnja podvoza potegnila krepko v naslednje tisočletje, če ne bo izglasovan. Tudi volitev so se lotili resno in so kar na zboru podpisali kandidatno listo. Državni proračun se ni izkazal Državni proračun je pod streho in zdaj se natančno ve, koliko bo za kaj denarja. Obvoznica je od faze predloga proračuna do sprejetja izgubila 40 milijonov, dom starejših občanov pa 12 milijonov. Tako imamo za obvoznico na razpolago 140 milijonov SIT ter za dom 107 milijonov. Za naše neasfaltirane regionalke so na razpolago naslednji zneski: Čmolica - Lesično 13,9 milijona SIT, in Planina -Sevnica 9,3 milijona. Očitno je, da naše regionalke ša vsaj desetletje ne bodo pod asfaltom. Z VSEH VETROV • * •:» f ni l*l$®E6SBlSs msmmm Kmetija' v hotelu Alpos: čas bo prinesel svoje Ob koncu prejšnjega meseca je bil v hotelu Alpos zelo dobro obiskan posvet kmetij cev, ki sta ga organizirala šentjursko govedorejsko društvo in kmetijska svetovalna služba. Restavracijska dvorana je bila takorekoč polna do zadnjega kotička. Prevladovali so šentjurski kmetje, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Konjic in Šmarja. Svetka kmetijskega ministra g. Kreka ter ugledna profesorja iz Ljubljane dr. Orešnika m dr. Pogačarja so prišli poslušat tudi učenci kmetijske šole ter kmetijski svetovalci iz sosednjih občin. Po uvodnih besedah strokovnega tajnika govedorejskega društva g. Brgleza in predsednika društva g. Zdolška iz Okroga je dobil besedo svetovalec ministra g. Krek. Tema ujegovega predavanja je bila perspektiva slovenskega kmetijstva v pričakovanju ovropskih integracij. Večji del svojega nastopa je. g. Krek uporabil za oris stanja slovenskega kmetijstva. Ponovil je več ali manj znane ugotovitve o naših težavah zaradi razdrobljenosti kmetij, nizki učinkovitosti kmetijske proizvodnje, nezadostni podpori države ter napovedal težave pri prilagajanju gvropskemu trgu. Zaključil je z ugotovitvijo, Kje so naše kmetije? da gre pri priključitvi EU za višje gospodarske interese in da nihče ne ve povedati, kaj to za slovensko kmetijstvo pomeni. Treba bo pač počakati, da bo čas prinesel svoje. Bolj pregleden in pedagoški je bil nastop profesoija Orešnika. Ob temi " Vpliv prehrane molznic na kakovost mleka" je poleg znanih večnih resnic povedal tud nekaj novih, ki jih velja v skrajšani obliki tudi povzeti. Na primer: - Ni krmljenja" na beljakovine v mleku"! Nizka vsebnost beljakovin je le skupen simptom za napako v prehrani molznice. - Visoko proizvodne molznice (nad 6000 kg mleka) v obroku ne potrebujejo odličnega mladega sena temveč grobo seno, ki ima dosti vlaknine. - Molznica tudi na najboljši paši potrebuje 4 kg grobega sena. - Vime potrebuje za fiziološko obnovo le 30 dnevno presušitev. - Presušene krave so v hlevu najpomembnejša skupina. - Ko krmite krave, se morate zavedati, da krmite mikroorganizme v vampu. - Za prehod s poletnega obroka na zimskega je potrebno tritedensko prilagajanje vampa. Prof. Pogačar, čeprav vrhunski strokovnjak s področja selekcije goveda, s svojim predavanjem ni uspel dovolj pritegniti poslušalcev. Njegova ugotovitev, da je naš rejski cilj večji dohodek, je bila postavljena jasno, nisem pa prepričan, daje dovolj jasno prikazal pot, kako priti do tega cilja. S slovenskim generacijskim rejskim napredkom 10 do 15 kg mleka, ni bil zadovoljen, kot tudi ne z odstotkom (27%) v mlečno kontrolo vključenih molznic. Po vsakem predavanju naj bi se razvila tudi razprava, a je ni bilo prav obilo. Nekoliko so se prisotni razvneli le ob vprašanju, ali je čas poroda (ponoči ali podnevi) odvisen od časa zadnje molže pred presušitvijo. G. Zdolšek iz Okroga je zagotavljal, da zadnja jutranja molža pred presušitvijo z gotovostjo zagotavlja porod podnevi. Zanimivo je, da se je v to, skorajda bi lahko rekli sofistično razpravo, vključil ing. Kuder s celjskega živinorejskega zavoda, ki je za potrditev te teze zastavil celo pravi praktični poskus na 36 molznicah. Ocenjujem, da posvet, predvsem zaradi le načelne ter previsoke profesorske ravni predavanj, ni dal dovolj tistih praktičnih napotkov, ki bi šli živinorejcem morda bolj do živega. F. K. Na zborovanju govedorejcev v hotelu Alpos smo med drugim slišali, da za Bavarsko velja, da je kmetija s 30 molznicami tista najmanjša enota, ki je še lahko ekonomična in konkurenčna. Koliko je kmetij v naši občini, ki bi zadostile temu kriteriju? V evidenci članov govedorejskega društva smo našli podatke o naših naj večjih rejcih. Največ molznic ima kmetija Mastnak iz Lokarij in sicer 24. Zdolšek iz Okroga jih redi 21, 20 krav redijo pri Žnidarju v Dolgi gori, po 19 pri Pevcu v Slatini in Kolarju v Pletovarju, po 17 pa pri Pevec Martinu v Slatini in Ivanu Korenjaku v Lazah. Skratka, po bavarskih kriterijih bi bili vsi naši največji kmetje kmalu na bobnu.________________________________________________ Odslej na telefon s kartico Na celjskem je telekom namestil 291 telefonskih govorilnic, od tega jih je kar 195 takih, kjer lahko uporabite čip kartico. Trenutno So na voljo kartice s po 100 in 400 impulzi, prodaja pa jih kar 70 Pooblaščenih prodajalcev. Prednost čip kartice je v tem, da se izognete rokovanju z denaijem jn žetoni, telefonski pogovor pa vam odvzame s kartice ravno toliko impulzov, kot jih porabite. V Šentjurju so "čip govorilnice" pred zdravstvenim domom, na tržnici, v Hruševcu in na pošti. Dogajanja v OŠ Hmševec se umirjajo. Ustanovili so že Svet šole, čaka jih le še izbira ravnatelja. Kot vse kaže, gre le še za formalnosti, saj so menda drug z drugim povsem zadovoljni. Čeprav se LDS formalno še vedno ni odpovedala zahtevi, da ima v Svetu šole svojega predstavnika, so pozicije že več ali manj jasne. V svetu šole so kot predstavniki staršev Maks Koželj, Tatjana Oset in gospa Ketiš; občina je vanj delegirala Brigito Jelenc, Mirana Korena in gospo Martinčič; predstavniki šole pa so Marija Voga, Cvetka Leskovšek in Jože Brečko. Predsednica Sveta je Marija Voga, njen namestnik pa Maks Koželj. Ker je bila šola v Hruševcu nekaj časa predmet ostre politizacije, nas je zanimalo, kako se je le ta odrazila v sestavi sveta. Ker se člani Sveta pač ne deklarirajo kot "rdeči" ali "črni", je težko dokončno reči, kaj je kdo. Po prvih razpravah v Svetu pa vse kaže, da bo OŠ H ruševec ostala "črna". Svet se nagiba k temu, da bi šolo poimenovali po škofu Slomšku, v nasprotju z navodili Občinskega sveta pa se je tudi odpovedal najemnini za veroučno uporabo razredov. Zvedeli smo tudi, da verouk na šoli poteka brez problemov. Obiskuje ga okrog 80% učencev in sicer je verouk takoj po končanem pouku. Tudi dolgo pričakovane tribune v športni dvorani so končno nameščene. Športni delavci pravijo, da malomarno, a vendarle. Kdo je zakrivil skoraj šestmesečno zamudo, ni težko uganiti. Odgovoren zanjo je vsekakor Alpos kot prevzemnik opremljanja telovadnice. Na teleskopskih tribunah, ki so pritrjene na balkon in jih bo možno namestiti v 30 minutah, bo prostora za 800 gledalcev. Pravi krst bo športna dvorana doživela to sredo, ko se bosta v njej pomerili košarkarski reprezentanci Slovenije in Madžarske. Šentjurske NOVICE mmnnH Z VESH VETROV Župan proti zasebnikom Razprava v Občinskem svetu o zdravstveni problematiki v občini še sicer ni zaključena, a se vendarle že da naslutiti, da bistvenih premikov ne bo prinesla. Po prvem delu razprave bi si celo upala trditi, da bomo zasebni zdravstveni delavci potegnili še krajši konec. Zanimivo je, da se je proti zasebni praksi v zdravstvu pravzaprav najodločneje opredelil župan Malovrh. Že v slavnostnem govoru ob otvoritvi ginekološke ordinacije je zasebno zdravstvo v načelu ocenil za negativno, tokrat na seji občinskega sveta pa je svojo trditev, da pomeni uvajanje zasebne zdravstvene dejavnosti korak nazaj, tudi obširneje obrazložil. Ne bom polemizirala z njegovim mnenjem, temveč bom povedala le svojega. Naša družba se je pač jasno opredelila tudi za zasebno delo v zdravstvu in če to našemu županu ni všeč, lahko sicer zavira normalen razvoj, ne more pa ga ustaviti. Če pa že bo pritisnil na zavoro, bo šentjurskemu zdravstvu zagotovo napravil slabo uslugo. Tako v zdravstvenih vrhovih kot v politiki je še mnogo pomembnih glav, ki sanjajo, da je zdravstvo nekaj posebnega, nekaj takega ,za kar tržne zakonitosti ne veljajo. Zal, ali pa na srečo, še kako veljajo!________________ Naša politika je zasebno zdravstvo v načelu sicer sprejela, na drugi strani pa mu vztrajno meče polena pod noge. Ali ste vedeli, da je cena storitve, ki jo opravi zasebnik in jo plača Zavod za zdravstveno zavarovanje, kar za 25 do 30% nižja od "državne" zdravstvene storitve? Pri tem pa "državni" zdravniki delajo z aparaturami in v ordinacijah, ki jim jih je kupila država, zasebniki, ki smo tudi del mreže osnovne zdravstvene dejavnosti, pa plačujemo najemnino za zdravstvu namenjne prostore ter vlagamo svoje prihranke v opremo. V Šentjurju smo se za zasebno dejavnost odločili vsi zobozdravniki, trije zobotehniki, dve fizioterapevtki in štirje zdravniki, tako, da opravljamo 70% vse zdravstvene dejavnosti. Mar niso rezultati dela in visoke številke opredeljenih pacijetov zadosten dokaz zaupanja ljudi? Ali g. župan v zasebniku ne vidi bolj motiviranega strokovnjaka temveč le koristoljubneža? Prav gotovo ima zasebna zdravstvena dejavnost tudi senčne strani, toda, mar jih dražje "državno" zdravstvo nima? Nametala sem le nekaj dejstev za razmislek, zlasti za razmislek županu in pa tistim občinskim svetnikom, ki niso pripravljeni enakovredno obravnavati obeh strani, državnih zdravnikov in zasebnikov. Dr Draga Kovač Škoberne Kulturni praznik v Dramljah Osrednja prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku je bila v nedeljo, 4. februarja, v Dramljah. Organizatorji so bili Ljudska univerza Šentjur, KS Dramlje ter OŠ in prosvetno društvo iz Dramelj, prizorišče pa je bila avla osnovne šole. Glavna točka prireditve je bil nastop šentjurskega pihalnega orkestra. Za številne Drameljčane, ki so do zadnjega kotička napolnili šolsko avlo, je nastop šentjurskih godbenikov očitno pomenil pravo kulturno osvežitev. Dodobra so si s ploskanjem ogreli dlani, poskočnejše in vedrejše melodije pa so jih tudi ponesle s seboj v svet ritma. Odzivnost občinstva je gotovo prav ugodno delovala tudi na godbenike, saj so le ti, po mojem mnenju, svoj nastop opravili sproščeno in bolje kot pred dobrim mesecem v Šentjurju na božično - novoletnem koncertu. Kot se za kulturni praznik spodobi, so se na prireditvi predstavili tudi domači ustvarjalci. Folkorna skupina OŠ Dramlje pod vodstvom Marinke Vok je odplesala nekaj belokranjskih plesov, nastopila sta renomirana moški in ženski pevski zbor, nekdanji Podoglarji so se tokrat predstavili kot Drameljski fantje (vodi jih David Jager). Nekaj novega in svežega je pokazala plesna skupina šolske košarkarske lige (vodi jo Darja Slejko). Vsi nastopajoči oziroma vodje skupin so si prislužili rožice in poljubčke. Dopadljivi in pestri prireditvi bi morda lahko le poočitali, daje čisto pozabila na nesrečnega poeta iz Vrbe, katerega spominu je bila pravzaprav posvečena. In še ena pripomba: ena ali dve točki nista bili na ravni prireditve in bi bilo prav, da se režiserju ne bi "zmuznili" na oder. Glavni sponzor prireditve je bila KS Dramlje. Prav sponzorstvo KS pa kaže na določen napredek, saj dokazuje, da v Dramljah svojo KS pojmujejo širše kot le servis za asfaltiranje cest. F. K. Slovenski oktet tudi v Šentjurju Na svoji poslovilni turneji po Sloveniji se je priljubljeni Slovenski oktet ustavil tudi v Šentjurju. Izkazala se je občina, ki je stroške poravnala iz proračuna, ter je prireditev podarila svojim občanom za Kulturni dan. Dvorana kulturnega doma v Šentjurju je bila 9. februarja zvečer pretesna. Polno je bilo v parterju, polno na balkonu, nekaj desetin ljubiteljev lepega petja pa je uživalo kar stoje. Poslušalci so prišli z vseh krajev občine, še najštevilnejši med njimi pa so bili verjetno pevci naših pevskih zborov. Kot se spodobi, so izvajalce nagradili z bogatim aplavzom. Morda se bodo nekateri hudovali, ker bom kritičen tudi do tega "nedotakljivega" slavnega slovenskega ansambla, ki je v svoji 45 - letni zgodovini postal pojem lepega petja. Ni dvoma, da se je Slovenski oktet zelo postaral in temu primerna je tudi kakovost nekaterih njegovih glasov. Ne vseh, drugi tenorji in drugi basi so še vedno na ravni svoje slave, brez prvih tenorjev, tako se mi vsaj zdi, pa pravega petja ni. In teh Slovenski oktet nima. Morda je tako kar prav, bomo znali bolje ceniti tiste glasove, ki so zrasli na domačem dvorišču! F.K. Šentjurske NOVICE FOTOREPORTAŽA Tr z_ :: : _ : _ P||<*| m|o| ŠlFOklh USt mar|j* RUDI DEBELAK RIŽEVO ŽGANJE SREDIŠČE VRTENJA ARABSKI ŽREBEC NATRIJ VISOK HRIB DOMAČA ŽIVAL DOMAČE ORODJE BAJKA ŽENSKO IME GEODET. TOČKA POKRIVALO GOROVJE V MAKEDONIJ SPRIMEK SNEGA BLAGAJNA VODNA ŽIVAL LITER VOJAŠKA FORMACIJA POLJŠČINA MOČ PRAPROT. ALENKA tvor. ČIR RIBA ENOTA ZA EL. MOČ NADOMES. DENARJA IGLASTO DREVO POLITIK (MARKO) 3.14 NARODNI PLES RIMSKA 50 ITAL. DENARNA ENOTA SESTAVIL: JOŽE MASTNAK-MARJAN Nagrade za križanko številka 33 podeljuje Zlatarstvo Milan Gajšek iz Šentjurja. Žreb jih je razdelil takole: Gajškove uhane bo nosila Kaja __°scdla s Ponikve, zlata obeska pa Marjana Baumkirher z Brda in Marija Moškatelc iz Tratne. Spoštovani urednik! „ Upam, da ste opazili, da sem izpustila gospoda" pred "urednikom". Sem namreč zadnjič prebrala, da Vas je nekdanji tovariš 'n se