st special rata of pa»t>n provided firmiieSorilor^Snrf^SLI^M^IS Komentaiji fc HM»»0*' PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JKDNOTR UrWnliki In apravatlkl prastarti SM7 8. Uwa4sk Am Oíflco of Publication: tWT South Luwndalo Ave. TofaphoM, Roekwoll 4904 *• am - <ü«¡rJ1 £jrrST Chicago, 111., petek, 28. julija (July 28), 1933. ** STEV.—NUMBER 147 je z«o-x>v pod jo N« Oto- tavali «e H niso juncih pravijo, da ao ni-nauče in ničesar nepo-. To velja tudi za špeku-¿dar se otrok opeče, ae poboji ognja in ne nese več . blizu. To pomeni, da se Bfi Špekulant s? pa lah-aikrat opeie in še bo ne-■¡¿v peč - dokler je peč ^ ipekulant—kakor vrtet na karte—ve samo to, da špekulirati, kadar aa-/cene na borzi. Na vsak in za vsako ceno je treba tinti! Na vsak način in «a „eno mora špekulant obo-Polomi, kriza, propasfc— | to porabi brž ko vidi »o-rittiioHt za igro. Boleisn bolezen! i krah leta 1929 je zJK»-tisoče špekulantov aavrica bogastva p ostali so berači, pekulantov je izvršilo Drugi so viseli na nitki da se vrnejo "dobre stsr lere". Vse robanteBje sdi, vse njihovo "revolnci-jT razpoloženje v teku sa* štirih let je bilo zasidrano ii, da se vrne prosperiteta 1929. Prosperiteta pri ■tfi svobodno igro na bor-neomejen "stock mar kot" veltovo dobo Novi I« bona nekoliko oživela, če-t demokratski kongres de-neke okove za to vražjo >. Aha! — so se rasve-otari ipekulantje — pfo-se vrača, mi se vnUia-i v srečne čase. ■e je prodajanje papir-phsti je vrvelo okoli ne-' »varniških delnic. Te ¿11-razbobnali, da je kar lilo borzianskih pisarnah, ji" so pa lezli po vseh kili po berglah — teponl razbiti od zadnjega polo-► in nosili zadnje groše za j« zdaj znano, ni bilo delnicami nobenih pHro* •obenih varilnih stroje? in Piva; bila je le pena, ki i po pivu — vse skupaj h na papirju. kj« dni je pa vnovič zagr-borzah in "suckerji" so obrisali za lepe milijone ii vsoti. Tako so jim is- da je reveže vesolje - veselje zaradi tega. flovek, pa naj bo še ta-in dober, mora privoš-•Podrsek, enostavno mo- ^ dolarjev »o bile is. 11 v najnovejšem polomu f*1 in bitnega trga. Ane. 'šle po vodi - kakor J**J - in Apekulantje »«tvori, ki ne vedo tega W Prej ali slej iigublti! ^ tudi Zdaj niso ■J1 «* ne bodo nikdar. JJo gibali z mezincem, F tr hitP0 dobe domnevajo, da Je v ki ssM?Vi dva mili^onjl tako bolni. Nič dru- ^*«Jji|» glavi ko iS? HomI1,it€' ¿^ diha, dola, ■za "Stock mar-l proti tej ^ ^P^vijo borsne V rou,rn morda pridejo r Premagajo Privaditi ko-H,ru> to jih od-** * *adove dela dru- 12,000 OELOOA JALCEV SE JE ODZVALO S Podpisali ao začasni pravilnik Administrator Johnson je celo optimističen. Kampanjski odbori po državah sa lov. na podpise ur in Vanset r u* bliža Klun* delavske a^;; Pripravljaj« na K. «wtiiaE CmSl kl ^ «VfU. "hode i« bodo posve. Mu - u °Prostitev K¿rr k¡ «> bin S Z^?^ da so po. Washington, D. C. — Federal ni industrijski administrator Johnson je poročal v četrtek sju traj, da je že čes 12,000 delodajalcev podpisalo Rooseveltov splošni pravilnik minimalne me-sde in maksimalnega delovnika Novi tisoči prihajajo dnevno. Johnston je selo optimističen trdno verjame, da bo odsiv delodajalcev splošen kakor hitro do-be v roke "predsednikovo upo-slitveno pogodbo*', ki je bila raz-poalana po pošti na vse pod jot nike v Združenih državah: Roosevelt in Johnson sta prepričana, da bo v avgustu- upoale-nih šest milijonov brezposelnih delavcev. (Medtem je administracija začela s organiziranjem aparata po vsej deželi za kampanjsko delo v prid Niri. Ta aparat bo drezal počasne in godrnjajoče kapitaliste, naj stopijo v vrsto Nire Vsaka država dobi poseben odbor ali "obnovni svet" (recovery council), ki ga imenuje administrator; druge, pomožne odbore imenuje governer. Kampanja sa Niro mora biti splošna in vse Objemajoča. Magična beseda Nira — simbol New Deala — njora biti na vsakem jesiku in vsakdo se ji mora posvetiti. Roosevelt je v sredo odobril drugI pravilnik, ki je prišel pío-atovoljno. To je pravilnik ladje-delniške industrije. Maksimalni delovnik v tem pravilniku je 32 ur v tednu za vsa vladna dela, to je sa gradnjo bojnih ladij, in 96 do 40 ur sa vsa druga dela. Oljni interesi se še niso sedi-nili in Johnson jim je dal uiti-mat, da prihodnji pondeljek jim on predloži pravilnik v podpis če ae do tedaj ne sedlnijo. no sasliianje jeklarskih ma_ tov se sačne prihodnji teden. Jav Zmaga izdelov tlijskili aparatov Družba ae podala aUvkarJem, priznala unijo in druge zahteve Pfiiladetphla, Pa. — Tisti, ki bo hotel kupiti radio s unijsko znamko, vsaj pa izdelanega v tovarni pod unijakimi razmerami, bo imel sedaj prvo priliko v zgodovini te industrije. Tukajšnja tovarna Philco kompanije, v kateri dela dva tisoč delavcev, je prva, ki je padla pod kampanjo nove American Federation of Radio Workers unije. Socialisti, ki ao pričeli s kampanjo sa organiziranje delavcev v tej induatriji in organizirali omenjeno unijo, niso nič manj presenečeni nad uspehom kot u-nijski voditelji. Pozivu na stav. ko so ae prvi dan odzvali vsi delavci — nad dva tisoč. Ces štiri dni j« družba že priznala novo unijo, znižala čas na 40 ur in zviiala plače od 12 do 20%. Mlada unija je takoj po tem uspehu rasiirlla svoje delovanje za organiziranje vseh delaVcev te industrije, ki uposluje 36.000 oseb. 70% industrije Je koncentrirane v tem mestu in Cam-denu, N. J. Takoj sa to krstno smago ao postale pozorne tudi druge kompanije, ki ao kar čes noč prišle do spoznanja, da ao plače prenizke. Radio Corporation of America Jih je Ukoj zvišala sa 10%, ni pa a tem odvrnila uni-je, kl rapidno dobiva privržen-ee med delavci. Kampanja je v teku tudi za organiziranje At-water-Kent. Liga v konfliktu s Hitlerjem Zahteva vrnitev treh ugrabljen-cev v Saaru. Hitler aahteva vrnitev bivšega ministra tt Francije Ženeva, 27. jul. — Uga narodov je prišla v konflikt s diktatorjem Hitlerjem. Ligina komi sija, ki upravlja nemško Saarsko dolino na temelju mirovne pogodbe, je zadnje dni informiraj nemško vlado, da mora izpustiti tri moške, med temi dva francoska državljana, ki so bili pred kratkim ugrabljeni od nemških fašistov ob meji Saara In s silo odvedeni čez mejo v Nemčijo. Hitlerjeva vlada mora poslati u-grabljence nazaj v Saar. Pariz, 27. jul. — Hitlerjev režim v Nemčiji je storil prvi poskus, da dobi v svoje roke političnega begunca iz Nemčije. Francoska vlada je prejela formalno sahtevo is Berlina, naj retira in pošlje v Nemčijo drja. Otona Klepperja, bivšega pruskega finančnega ministra, ki je ušel v Francijo ob nastopu Hit erjeve vlade sadnjo pomlad. Znamenja so, da francoska vlada se ne bo odsvala. greek proti Kanada se pripravlja -ÍÍH'ÍSiS' na 'mirno' revolucijo HE INDUSTRIJE --1 Kompanijska unija in nizka pla ča posebno na jugu tarča nje* kove kritike Sovja« ta Poljaki v prijateljskem pakta Rusija ae oddaljuje od Nemčije in približava ae Franciji In njenim zaveznicam ———- * Varšava, Poljaka, 27. jul. — Londonski nenapadalni pogodbi med Sovjetsko unijo in Poljsko )o še te dni sledila nova pogodba prijateljatva, ki jo poljaka vlada sklene s sovjeti. Enaka pogodba bo sklenjena med so-vjetsko vlado in Francijo ter malo entento (Cehoslovakijo, Jugoslavijo in Rumunijo). S tem paktom bo Francija s svojimi zaveznicami vred nadomestila Nemčijo, ki je od dni podpisa rapallske pogodbe uživa-prednost pri sovjetih. Ko je moskovska vlada pred par me-obnovila rapallski pakt s lerjevo vlado, je obnovila le mercionalne klavzule pakta, nI hotela podpisati vojaških klavzul. Te je pridržala za avojo novo prijateljsko zvezo. 'new Socialistična anketa o deaHT Philadelphia, Pa. — Dne 29. n 80. julija bo v tem mestu di-striktna socialistična konferenca, na kateri bodo razpravljali novem industrijskem sakonu n o taktiki ter metodah za or-zanislranje delavcev v unije. Glavni namen ankete je, usposobiti in navdušiti člane stranke sa čim večjo aktivnost na strokovnem polju in podčrtati njih nalogo v unijah. Ankete se u-deleže prominentni socialistični in unijski voditelji. 8lične konference bo stranka obdržavaia tudi v drugih krajih dežele. Wsshington. — (FP) — Wil liam Green, predsednik Ameriš ko delavske federacije, je v imena delavstva nastopil proti pravilniku leane industrije, o kate rem se vrše zaslišanja. Admi niatratorju Johnsonu je predloži tudi dokaze o odpuščanju delav cev radi pridruženja uniji leanih in gosdarski delavcev, ki je bi la ustanovljena zadnje čase. Green je koncentriral svoj napad na tri točke pravilnika: na kompanijako unijo, dolg delov nik in niske plače. Legislativn saatopnik lesnih baronov W. B Greeley, bivši načelnik svesne gozdarske službe, katero je ta menjal sa maatnejšo privatno službo, je prišel v Waahington a fikcijo, da podjetniki niao in ne-bodo nikogar odslovili radi pri« druženja delavski uniji. Green je njegov bluff ras kiinkal, ko je Johnsonu predložil šop pismenih Izjav, katere ao mu poslali delavci, ki so bili i sadnjih par tednih odslovi jen radi unijskih aktivnosti. Močno je kritisiral tudi diferenco med minimalno plačo na jygu in severosapadu. Pravilnik določa le 22 in pol centa minimal ne plače na uro sa lesne ln goa-darske delavce na jugu in mak simalni delovnik 48 ur na teden. Delavec, ki bi ne sgubil niti Aega dneva skozi celo lato, bi m-služil ob tej plači komaj $661 no leto. Ta minimalna plača je od 44 do 88 odstotkov nižja kot pa snaša v pravilniku za ostale kraje te industrije. Green je argumentiral, da bi plača na jugu ne smela biti nič manjša kot drugod. To že Is te ga rasloga, ker Štiri tamkajšnje države, ki Imajo veliko leano industrijo, nimajo delavskih odškodninskih sakonov in v slučaju nesreče pobiti delavci ne dobe nobene odškodnine niti svojci v «lučaju smrti. Vse druge države z lesno industrijo imajo to sa-konodajo. 2e radi tega bi plače na jugu ne smele biti nižje kot v drugih krajih, je argumentiral Green Zahteva) je tudi prepoved otrtv škega dela v tej Industriji pod 18, letom starosti. * K zaslišanju bi imela priti tu-di deputacija članov obnovljene unije s sapads. Vsled pomanjkanja sredstev sa potovalne stroške ps so ostali doma ln se obrnili na Greena, da Jih zaatopa. Stavka v Holly wood u končana Hollywood, Cal. — Htavks več tisoč nameščencev v filmski Industriji, ki Je trsjsls nekaj dni, je bila 26. t. m. končana in stav-karji so ae vrnili na delo. Šolski odbor vztraja pri okraitvl izobrazbo Zavrgel je peticije a 350,000 p- dirji na tem pikniku. Tudi tujci ^ vam. L. «nimnio in kot slišimo jih wf, Mew M M vil «K w • lutom prosveta tmm u—«i» m m ras or th* ncDSBATap t—9*U* je yrifiStM, S» Domač drobiž pride mnogo na ta naš piknik. Opozarja se Slovence tudi iz 'drugih naselbin, da pridejo ta I dan pogledat in poslušat Heinie ja. Gostoljubna postrežba vsakemu garantirana. Prostor piknika: Highway 86 (old Loomis rd.) in So. 48rd street. Ob 1. popoldne bo odhod av Obiskovalci razatave Chicago. — Zadnje dni so o- biskali svetovno razstavo in u- tomobilov od zemljišča Sloven- rad SNPJ: Louise Jager, Jennie skega doma na W. National ave. Jager Christine Rebernilek in in 8. 12th street. Pozneje bo Anna'Lusha, Milwaukee, Wis.; vsako uro čakal truk za prevoz Ernestine Jug, Mineral, Kans. na piknik in nazaj onih, ki ni- * majo svojih avtomobilov. Nov grob Na avtoroobiliste ee apelira» Pueblo, Colo.—Tu je 24. t. m. Ljft M pridružijo paradi, ravno umrla Mary Okičič, stara 62 let; tako tudi na vse one, ki imajo Zapušča moža in štiri odraščene narodne noše, da se oblečejo in otroke. r pridejo v parado. Ii in grob I Preskrbljeno je v vseh ozirih Milwaukee, Wis. — Dne 24. izbomo. Izvajale se bodo tekme Tratar stara82 let in doma od okuflno pHpi.avlj*4oni. kjer ao otroka močili, da ae je zavedel. Poleg notranjih poškodb ima tudi ottok eno nogo zlomljeno. Terezija ae zdravi v novomeški bolnišnici, Barbeta pa ao aretirali. Ko je priznal, je za razlog navedel svoj sum, da Terezija ni njegov otrok. Vaš-čane je Barbetovo dejanje tako razburilo, da ao morali orožniki čuvati Barbeta pred napadom. Premetena aleparka. — Je to 46 letna Marija Streharjeva iz Lahovč pri Krašnji, kamniški o-kraj. Ze leta 1926 je bila pred poroto obsojena na 14 mesecev ječe radi sleparij, in 7. julija letos je spet aedela pred malim sodnim senatom v Ljubljani. Zaradi sleparij. Iz kmečkega vra-žjeverstva in splošnega pohlepa po čim večjih obrestih je znala ta ženaka kovati kapital zase. Prisleparila je nad 300.000 Din, in ta denar tudi investirala v tihotapstvo kokaina in drugih mamil. In nekaterim kmetom in kmeticam je bila ta aleparka tako pri srcu, njene obljube tako lepe, da so si celo izposojali denar proti intabultfciji na poee-stvo, samo da bi vlekli od nje lepe obresti. Toda aleparka je zmerom izginila brez sledu. Njena metoda je bila preprosta: hodila je od kraja do kraja, se izdajala za trgovko, ostala pri hiši nekaj dni, molila na vso moč z domačimi, če so bili pobožni, nazadnje pa jih je z obljubami velikih obresti pridobila, da «o ji posojali denar, in to kar po 50 tisoč Din in še več. Sleparka je po areticiji vse priznala, samo zaradi nekih vsot je njeno knjigovodstvo v nesoglasju z očitki državnega pravnika. Priznala je tudi, da denarja ni zapravljala, marveč vlagala v veliko, tajno podjetje, kakor je rekla. Imen družabnikov ne mara izdati. (Kaj se ni ta žen- j ska učila pri poklicnih bankirjih in trgovcih?) Nastopile so razne priče. Stara ženica Marija Stoparjeva iz Homca ji je posodila ' 56.300 Din; na neko njivo je vzela posojilo, da ji je dala lahko tako visoko vsoto. Vso domačijo je zapravila s tem. tfeža Rakova iz Homca ji je posodila 55.000 Din in se je zadolžila. Umrla Marija Tomdeva ji je dala 56.-000 Din. Obljubila ji je sleparka obresti, da ji ne bo treba nikoli več delati. Ana Dacar-jeva iz Vasenega je nasedla sle-parkini pobožnosti. Skupaj sta Solili. Posodila ji je 20.400 in. In na enak način je izvabila tudi od drugih tisočake, ki ao si jih mnogi izposojali, samo da ao lahko ustregli Streharje-vi. Tudi ta je trdila, da si s posojilom pridobijo zaaluženje pred bogom. Na razpravi je sle-parkin branilec prebral tudi pismo, ki ga je prejel iz Gorice. Podpisan je neki Ivan Troben-tar, ki piše: "Potrudite se za njo! Vse bo pošteno plačala. Meni je to nemogoče. I^ihko bi ji nakazal (denarja), a se nahaja v "hiši žalosti". Meni pa je nemogoče iti tja, ker sem v strahu, da se mi kaj pripeti. Rešite jo iz hiše obupa I" Ko je predsednik vprašal obtoženko, kdo je pisal to pismo, je rekla obtoženka: "NJe povem. Imava kupčijake zveze. O tem ne govorim rada!" Gre pač za zastopnika spretno organizirane družbe za tihotapstvo kokaina. Streharjevo ao obsodili na 2 leti in pol robije. Pritožiti se Streharjeva ni marala, češ, lah- ko bi mi še več naložili. In se je sprijaznila z obsodbo. Cei dve leti in pol bo pa spet aktivna v svojem "podjetju" v krogu svojih "družabnikov" . . . Umrli so: v Mozirju tovarnar Alojz Goričar, v celjski bol. nišnici 79 letni posestnik Jurij Goričar ia Kok*rja pri Gornjem gradu, v Hrastniku 69 letna Helena Planson, ruska emigrant-ka, v Ljubljani delavec Simon Murko, v Mariboru mlada učiteljica Vida Bogateč. Je šeJ v smrt? — % Županjih njiv v kamniškem okraju se je pred 14 dnevi odpeljal na kolesu proti Ljubljani 18 letni Ivan Bodlaj in se ni več vrnil. Vse povprašanje za njim je brezuspešno. Sodijo, da je izvršil samomor, ker je bil fant zadnje čase zelo potrt. Ce bi se bil spotoma ponesrečil, bi se gotovo že zvedelo. Policijska racija se je spet izvršila pred tednom, in sicer na berače. V pomanjkanju dela in kruha ae lotijo beračenja mnogi brezposelni, moški In Ženske, in so med njimi seveda tudi ljudje, ki so še popolnoma krepki, a morajo vseeno toeračiti, ker ne morejo drugače živeti. Policija pa je priredila racijo nanje. In — kakor pravi '«Jutro", je bila racija "zelo uspešna". Po-lovili SO okrog 30 beračev in med njimi več žensk. Vse so a-retirali ter odvedli v zapore, oji koder jih bodo odgnali v pristojne občine. In potem bodo apdt prišli v mesto za poslom, ki ga ne bodo našli, začeli bodo beračiti, aretirali jih bodo in tako dalje. Preseljevanje v množici. — Najemnikom, ki ne zmorejo plačevati najemnine, odpovedo hišni lastniki stanovanja. A če najemniki ne najdejo drugega stanovanja, hišni lastnik pa 'Jih ne mara imeti več v hiši, se obrne hišni lastnik na sodišče ter preko njega odpove stanovanje z določenim rokom. Po tem sodnem odloku mora najemnik iz hiše, sicer ga "uradno" vržejo s pohištvom na cesto. Takih sodnih odpovedi ja za vsak določeni rok zelo mnogo in kadar pride dan teh sodno odpovedanih selitev, oživijo ljubljanske ulice: pohištveni transportni vozovi prevažajo pohištva v vse Sfrneri. Letos je bilo podanih že blizu 700 sodnih stanovanjskih odpovedi, samo od 1. aprila do julija jih je bilo 816. Večina teh odpovedancev se bo selila prve dni avgusta. So to povečini uradniške in delavske družine, ki imajo enosobna in dvosobna stanovanja. Dvosobna stanovanja «o najbolj iskana, in zaradi tega je njih najemnina sorazmerno najdražja. Dvosobna stanovanja v mestu (brez kopalnice, predsobe, vrta itd.) stanejo do 1000 Din in več, v predniestaju pa do 900 Din, s kopalnico 1000 Din. Eno-sobnih stanovanj je težko dobiti izpod 400 do 500 Din. Njih visoka cena ae vzdržuje zaradi mnogega povpraševanja. In namesto da bi razni zavodi in podjetja zidali mogočnih palač z dragimi stanovanji, naj bi rajši zidali stanovanjske hiše z dvosobnimi in enosobnimi stanovanji. Pokojninski zavod n. pr. bi vsekakor storil mnogo bolje za svoje člane in tudi za svoje imetje, da bi tiste milijone, ki Jih je potrošil za zgraditev "nebotičnika", vložil v zgraditev stanovanjske kolonije. In iz tistih mnogih milijonov bi lahke* zgradil Pokojninaki zavod celo vrsto kolonij. S koristjo take kolonije bi se lahko zavod bolje bahal kakor v višino in mogočnostjo svojega nebotičnika. Hiši iz neprozoriMg« stekli In nlkei Iz aluminlji Senzacionalni uspehi v vseh znanstvenih področjih Stotine velikih znanatvenikov in njihovih manjših, a aato nič manj važnih pomagačev delujejo v svojfh laboratorijih neprestano, da bi rešili probleme, ki jih prožita potreba in alučaj. Da-li bo uspeli praktično uporabni ali samo teoretično, to je ia trenotek nepomembno, kajti vsako novo dognanje pomaga znanosti naprej, v vsakem novem odkritju so kali za nova apoina-nja in bodoče uapehe. V zadnjem času vzbuja veliko pozornost izum enega najboljših angleških inženirjev jeklarske stroke, Cooper-Colesa, ki je aeatavil neprozorno steklo, ki je prozorno samo z ene strani. Pri šipi iz takšnega stekla je mogoče videti n. pr. skozi okno vse, kar se dogaja zunaj, ni pa mogoče od zunaj opaziti, kaj ae godi znotraj. Vaa skrivnost tega stekla je preprosto v tem, da je po eni strani prevlečeno s ailno tenko kovinsko plastjo, ki dovoljuje s te strani prost pogled na nasprotno stran, oaeba, ki gleda z neprevlečene atrani proti prevlečeni, pa ae v tej samo zrcali in ne vidi, kaj je za šipo. Cooper-Colesov izum ima velik praktičen pomen, saj je bila potreba po steklu s takšnimi lastnostmi že davno živa, še posebno velika pa je danes, ko prihajajo v modo (a ne samo v modo) iz stekla zidane hiše. Cooper-Coles je rešil vprašanje enostransko neprocornega stekla po večletnem proučevanju nauka o atomih. Takšno proučevanje je sedaj še v nekem drugem področju obrodilo velik aad. V glavnem poznamo že davno hipnotične osnove svetlobnih u-činkov na fotografske plasti. Bromosrebrna plast se pod vplivom svetlobnih Žarkov spremeni in v njej nastajajo različno spremenjena mesta. A kako ae Izvrši ta sprememba in zakaj jo moremo potem "razviti" in "fi-ksirati", to je povedal sedaj prof. Pohn iz Gtittingena. j Najmanjši drobci bromovega srebra sestoje is pozitivnih jeder in negativnih elektronov. Pod vplivom žarkov ae elektroni Izločujejo in okoli njih se posneje pri razvitju zbirajo delci kovin* skega arebra v podobi temnegg praška, dele po tem zbiranju srebrnih delcev okrog elektronov postane latentna slika vidna Ta ugotovitev Je videti na prvi pogled dokaj malenkostna a vendar je obsežen v njej ves razvoj bodoče fotografije in odkritje fotografskih plaati s takšnimi laatnostmi, ki o njih današnji ljubitelji sivo-črno-bels umetnosti šele sanjajo . . . "Absolutna ničla" se imenuje temperatura—278 stop. Celzija. Ta najnižja možna temperatura vlada morda nekje v svetovni prostornini In človek je še nI dosegel. To se pravi: po zadnjih poskusih nas loči od nje samo še 0.27 stopinje. Temperaturo —-272.72 stop. Cenzija so dosegli namreč te dni profesorji Haas, Kramer in Wiersma v laboratoriju lejdenskega vseučilišča. Preko pol stoletja trdega boja Je bUo treba, da je znanost prišla eksperimentalno tako bll-tu absolutne ničle: Keveda so učenjaki, ki dvomijo, da-ii bo kdaj mogoče doseči to ničlo sa-no. A o marsičem so že dvo-nili, kar s« Je pozneje izkazalo kot možno. Ce bi hoteli omeniti vse vai-te letošnje uapehe trmastega raziskovalnega in izumiteljskega dela, bi morali nekoliko ted-iov vsak dan polniti kolone te 1 Slomška Mirite Podporna Jitfnta\ Urtaaovtyaua S. aprila MM fa***. 17. Juaga I SOT P diiari USnala W7-W Sa. LawaJalo Atu. Ckicaga, Itt. . . T* Rackwoll 4M4 GLAVNI ODBOR a N.P.J. UPRAVNI ODSEK: VINCKNT CAINKAR, prodaodnlk,...Mt? S. Lawndalo Avo., Chicago, m. PRED A. VIDER. gl. tajnik.........SM7 8. LswndaU Ava., Chicago, HL LA WHENCE GRADIAHEK, taj.bol.o4d. Í867 8. Uwndalo Ava., Chtoago, III. JOHN VOGRICH. «L blagajaMc......MIT 8. Uwndalo Ava., Chicago, III. FILIP QODINA, upravitelj glatt la... 8S57 8. Lawndfelo Avo., GMoaga, III. JOHN MOLSI, uradnik glaaUa......M67 8. Uwndalo Ava., Chicago, XU. ODBORNIKI t FRANK 80NTRAK, prvi podprcdaodnlk.......m K. 741 h St., Glovaland, O. JOHN J. LOKAR JR., drugi podpradaadnlk..US* E. ltOth St., Glovaland, O, GOSPODARSKI ODSRKt MATH PKTROVICH, prodaadnlk...........m S. 140th St.. Clovaland, O. ANTHONY CVETKOVICH..............9§8 Sonooa Ava., Brooklyn, N. Y. JOHN OUP...................149 8. Proapoct Ava., Clarondon Hilla, tU. POROTNI ODBRKt JOHN GORfiEK, prodaodnlk..............414 W. Hay St, Sprlngfiald, I1L ANTON 6ULAR...................................Box 8?, Arma, Kana. JOHN TRČEU..................................Boa SBT, Stiahana, Pa. FRANK PODBOJ.................................Boa 61, PsrMtlU, Ba. FRANK BARBICH........................181« E. 11«th St., Clovaland, O. NADEOBN1 ODSEK: FRANK ZAITZ, f>rod>sdnUt..................9488 W. BStft St., Chicago, UL FRED MALGAI................................ GaOlval Parit, Paru, I& vol« JACOB AIMBR0E1CH............. .418 Piaraa 8t., Kvaloth, Minn. poBoai--kimh*4hn i afcvntaM MteraSii. al MaJt v ct ata««, m vrti uuwi vsa fuma, ki M MHiik M »Mfa ct. »frtMtelha. saj m aa«M* aa »linaiiH* vaa DBWA8N1 prtlljfttv* ta HnH. M M Uta* al. W«*M|I «Sms« In MmIi hM» MJ M M« «»r*«*** «sUm mJ m artOfcJ* took s»*« vi 1 Äsvr'n.-SÄ. VSI DOPiai ta Srag* aH "m^Íbo m nal artíllala aa Jaha Si hosv8to," im? a OfftM akaaM Ia U " «a, lil S T avwl Ava., Ohtaaea. Itt. i faltaaai Nora i cimuniim Ali „m Htmfii M M«M imln iSasAS ka aSŠPSMia la Isa slmlafy^i aSMaa Hallara af ilS tanaflt ahaaM M aMfaaaaS I* iSa mtalaat «na hu.*"*** ""'i*' ^ Caw»lalaUi i »amaina Mm «ufe rt Um aaaaallva baart Mia. akalviaaa rt Aa 8aart rt Saawfl—ia. ÁBSMfc IsIlBB || la PimI rubrike. Govoriti hi morali o razdelitvi atomov, o odkritju 1}. planeta, o izdelovanju novovrst-nega eksploziva sa angleško vojsko, o fabrikaciji novega strupenega pitna, ki bo rosll v bodočih vojnah kakor steklen del is* pod neba na glave vojskovanja željnih ljudstev govoriti bi morali o stotinah in tlsoMi podobnih laboratorijskih asdov. Zaključimo s odkritjem nttrnbar-8klh profesorjev Kaula in Nau-manna, ki trdita, da spreminjata aluminij v nikel. To bi bilo silno važno odkritje, kar aluminija Je dosti povsod, nikla pa malo. Obenem bi takšno odkritje pokazalo pot do uresničenja vsakovrstnih sanj stare alkimije. Seveda preiskuje sadaj oal trop učenjakov, da-li sa nista Ntirtiberžana zmotila kakor tal, že toliko apremlnjevaleav snovi pred njima. O rezultatu bomo Ae poročali. V EVROPI PREHIVA ČETRTINA flX)VKflTVA Po poslednjih podatkih mednarodne komisije za popis vsega Človeštva Živi danes v E-vropl 606 mIHJonov ljudi. To se pravi, da stanuje na vsakem kvadratnem kilometru povprečno petdeset ljudi. Od konca svetovne vojne pa do danes sa Je povečalo število evropskih prebivalcev za nad šestdeset milijonov duš ali za jnHkratno prebivalstvo Jugoslavije. Evropa je najbolj gosto naseljena celina na svatu. Ker število zemeljskih prebivalcev Ae ni doseglo dve milijardi (2000 milijonov), eUnuje torej v Evropi več kot četrtina celot* nega človeškega rodu. Amerika Je na primer za 76^ manj foeto naseljena kakor Evropa, a najbolj redko naseljena celina je danes Avstralija, kjer prideta povprečno na en kvadratni kilometer samo dva prebivaloa. Po najnovejših podatkih Društva narodov ima Azija danes 1108 milijone prebivalcev, Amerika £00, Afrika 142, Avstralija pa 10. Ith a kaliva i odbor trne reakcfcmarae laashe |*st kosal KeéeraHea oí v Cfcirag*. ||auL| m H||l| življenja nt Martu Ja po novih raslskovaajlh mogoče Astronomom Llekove svesdar-ne v Kaliforniji ni uspelo dognati samo to, da ima premičnlca Mart nstomu ozračju podobno o-sračje, katerega ia fotografirali. Tudi temperature, ki vladajo na sosednem planetu, so smerlll a tako občutljivim Instrumentom, da kale toploto sveto, ki Je oddaljena sto angleških milj. Na Martu vlada po najnovejših podatkih temperatura 16 stopinj Cenafja opoldne In več stopinj pod niilo ponoči. V ozračju, ki mu Je vllfna kakšnih 100 km, naatajajo oblačne tvorbe, ki prl-nsAsjo obilen dal. To pomeni s drugimi beiedaml, da ao dani vsi pogoji sa rasvoj živega !fv-Usnja. Kakšna so neki Martova bitja T Na to vprašanje, ki Uko sanlma človeški rod, odgovarjata profesorja Pree In Ahapley s omenjene svesdarne, da pripadajo — če aploh ekslstlrajo — vsekakor nizkim živalskim vr-sUm; podobns bodo našim rs-kom ali morskim klobukom In sploh vodnim Hvalim brez okostij, ker na Msrtu po vsej priliki ni hitro tekočih voda, v katerih bi plavajoča bitja naletela na znaten odpor. NI torej povoda, da bi morala Imeti trda okostja. Telssa Martovlh živali morajo biti vrhu tega prilagode-na veliko slabotnejšlm svetlobnim prilikam, saj prejema ta planet komaj polovico svetlobne množine, ki Jo solnoe daje sem* IJI. Po nazlranju snanega astronoma prof. Plekerlnga niso nekateri Mar tov I prekopi, ki se začasno pojavljajo ln spst Izginjajo, nič drugega nego (»oslcdira velikanskih nalivov In poplav, ki razsajajo na ostarsli premični-cl. To pa pomeni, da morajo biti eventualna Martova bitja o-premj^pa s vsem, da lahko kiju* buJejoTem deževnih viharjem. Kan venci Ja odpravila obilgatao zavarovanje Cleveland, O. — Zadnja konvencija Lotomotive Engineers unije Ja odpravila obligatno sa« varovanja, katero Je Mlo do sa« daj v veljavi. • Zavarovalni de* pertment Je uniji delal mnogo preglavic, Ae več ps članom rad I visokih aaeamantov. Kontrola bratovščine je oeU-la v rokah Johnstonove administracija, ki ima v novi eksefcutl-vi osam članov, profreslvtl, ki so prišli aa konvencijo, da porazijo Johnstons. pa tri. AdmlBl-•tracfja Ja Isvollla svojega kandidata tudi 8a urednika glasila, Paul ftmltha 18 Chlcsfa, ki Ja porasli urednika CaiU Rudalp- fioU n« Blagovni ga j« Po^avjla- Skozi okno je videl vrete sedečih otrok, kov in deklic, ki «o sloneli nad belimi zvedel. Na ribniku »o plavale race, «Ur zapuščen čoln je letal prevrnjen med ločjem. Cerkvica ev. Rozalije na desni 'strani Je ata-U v aolncu, onkraj gozda ao na Sv. Uršulo bili naslonjeni vinogradi, za katerimi ee je bočila preko obzorja ¿iroka Konjiška gora z gozdi, ki ao goreli v jesenski svetlobi. Prijetno peketata konja skozi bukovo bosto. Kraj ceste »o naložena v eežnje cepljena polev na. Žolna trka, globlje vrešči šoja kakor stara raztogotena klepetulja. Pred vasjo je odslovil voznika. Na trati ob cesti je šola. Otroci so zunaj na dvorišču in se igrajo. Odmor je. Justin gleda na to življenje, ki ga ni zajela vojna, in mu je milo. Deklice ae drže za roke, napravile so obroč, v sredi kleči punčka, ei zakriva obraz in poje: "Marička ždi na kamenu", dečki pa drve okoli dreves kakor neugnana žrebeta. Iz šole stopita ženski z detetom, ki se radostno požene na cesto. V veselem otroškem diru se jima izmuzne Izpred pogleda in že ga išče manjša, klicaje; — Bogo I Bogo! Justina sprejeti kakor tiaoč strel. Umakne se za drevo in se zgrabi za levo stran. Moj bog, to so Ana, Bogo in Marta! Bledi in vse mu plane zopet na dan. Pismo, bolezen in pogled na te ljudi, na katerih Je nekdaj tako visel. Potem zopet ugasne in oči mu obvise na Ani, ki išče otroka. Gleda jo kakor slepec, ki je spregledal. Ali je to Ana, njegova žena? Srce strašno trpi. Planil bi k nji in jo po-ljubil. Borba v njem narašča. Toda če je res. Ce te nte več ne ljubi? Če nimaš ničesar več pri nji? Za trenutek biča samega sebe in psuje: — Tedaj sem jaz tisti, ki nimam ničeear iskati! Jaz, pes garjavi! Deček priteče izza vrta. Žena ga hoče ujeti, pa se ne da. Glasno se smeje in steče po cesti. Justin atrmi v otroka. Divja radost ga vrže na cesto, požene se proti dečku, ki se ustraši neznanca in obstoji kakor pred prikaznijo. — Bogo , . . zašepeta Justin in steguje roko. Za njim priteče Ana in ga prime za roko. Justin jo gleda in se smehlja. Nič hudega ni več v njem. 8amo pogled in ta trenutek. Radost, ki zapira grlo, da ne more spregovoriti besede. Gre ji naproti. Bogo se plašno skriva v njeno krilo. Tedajci ga Ana spozna. — MoJ bogi Justin ... ti si? Obstane sredi ceste. Silovitost trenutka jo za hip atre, da se zgrozi. Tu pred njo stoji človek, ki je bil nekdaj vea njen. Tu pred njo je obraz, hipoma takšen, kakršen Je bil, ko je odšel. Tu je obraz, ki se ji je brisal It srca. — Ana, pravi Justin, jaz sem . . . Kakor v omotici mu da roko. Objame jo, stisne k sebi. V divji bolesti, ko zopet ne ve, ali je to njegova Ana ali tujka, ki jo Je srečal na cesti, jo poljubi v lase. Ana z zaprtimi očmi odreveni. Potem se hipoma zave in se vrne vase. Oklene se ga ta roko In zašepeta, pritiskajoč roko na levo stran:- — Tako si me Iznenadll. Zakaj nisi pisal? Justina boli vedno huje, vrača se mu dvom Bo- in že aega po besedo, ki bi bHa ostra kakor rezilo. — Ali ae me niai nadejala? jo vpraša. — Ne! Kako, če nisem vedela. Že vee teden sem tu. — Tu si — ? bije vanj. — Ostala bom pri Marti do konca vojne, pravi Ana. V Ljubljani je prehudo. Ali nisi prejel pisma, v katerem ti pišem, da je moral Wydra na fronto? — Ne, ne! pravi naglo Justin in akala se mu odvali s srca. Toda olajšanje zatre. Nato se obrne k otroku. Bogo Je stekel k Marti, ki hiti k njima. — Justin? — Marta! Kolikšno presenečenje! Potem se skloni k otroku in ga dvigne, go se otepa in zajoče. — Bogo, pravi Ana, to je očka, ki je prišel iz vojne. Tvoj očka! Dete se plaži neznanega obraza. — Kakšen fant je! zahrope Justin. Iz nahrbtnika vzame pločevinast avto, ki ga je kupil v Gradcu. Počene na tla in ga navije. Igrača zdrči po gladki cesti. Bogo steče za njo. —' Dobiš ga, pravi Justin, če si moj! Bogo ga objame okoli vratu in reče: — Pliden očka! Justin ga prižema k sebi. Ko ga hoče poljubiti, ae krčevito zgane, od radosti omamljen zahrope in potlači ihto. Vsi strnjeni v občutje tega presenečenja gredo molče po cesti v Šolo. — Pojdita v mojo sobo tačas, da končam pouk! pravi Marta ip gre po deco na dvorišče. Zgoraj v sobi se Bogo spusti na tla in ae zatopi v igračo. Ana in Justin sedita ta mizo. Tuja sta ai. Oba sta majhna in strnjena v te štiri stene ter ne vesta drug za drugega. Čutita bližino, pa sta plaha, da se komaj upata pogledati. Ana, še vsa topla od ljubezni, ae Obupno bori. V nji je vae atrto, da ne ve aama zase. Tu pa Je človek, ki Jo morda le ljubi in je bil njen! Obupno išče po aebLin ae vprašuje: Ali je še kaj tega Človeka v meni? Bogo pleza na njegova kolena. Oče je tega njenega otroka, potrjuje v sebi in bežno prieluškuje komaj sliinemu bobnenju. Tam je vojna! Tam je ljubezen ... ki je ne ame biti! Justin pa, ves prevzet od ljubezni do otroka, ki se mu vzpenja na kolena, in premagan od njegovih besedi, ki Jih prvič sliši, hrepeni: ^ Ne, ne! Vae bo še dobro in lepo! Toda le išče plamenčka, da bi ujel njeno srce. S trpko roko seže po pismu in ji reče: — Glej, Ana, tole me boli. Preden prebereš, ti povem, da ničeear ne verjamem .. . Ana bere . . . V trenutku, takoj pri prvih besedah, se zavd, da ae upirajo vanjo prežeče oči. Vse moči tbe-re in odločen, trden, neomahljiv sklep dotorl. Smehlja se, ko prečita do konca, le prsti se ji malce tresejo. Pogleda v njegov obrat in reče počasi, premišljeno: — Niti besedice ni res v tem pismu! — Ni bilo, res ni bilo? — 'No! Ne! ' / Ana ve, da Je v njem dvom. Ve, da je tato prišel nepričakovano. Stopi k njemu, da se gs dotiks. Justin ae tagleda v njen obraz, ki se mu zdi tuj in hladen, pa je vendarle zmagan. _ mi V1**0* ra¿un: P0™' ceaija. Pri vratih so celo tiščale žene s svojimi radovednimi obrazi. — Kdo bi mislil, da so ti bacili? J gnoju so, močvirju, v umaza- noati, v zraku, povsod, še celo v vinu. Kar strese me. Brrr — je previdno, nekam skrivnostno o-kušal vino. — Da, da! Kaj me gledate možje? V vinu ao bacili, v zraku, kamor človek pogleda, in nam strežejo v življenju, a mi riti ali izvleči? Pa sem se odločil za izvleči, da ne bi nič te nesnage ne ostalo v telesu. — — Živijo Merček! — ga primejo možje za roke in ga dvignejo, da ga nesejo po vasi. - Živijo Merček! — kriči vsa vas. / Naslednji dan je stala pred njegovo kočo cela procesija betežnikov, zakaj glas se je že razneael po devetih farah. — Potrpite malo! Samo še jih ne vidimo, to je tisto hudo, malenkost, — jih tolaži Merček. ki nam veže roke, da smo vča-— Samo nekoliko moči še, da te- sih brez moči kakor otroci. Kam meriš? — ga previd-| no prime v besedi Stefkov. — Saj rečem, možje — nada-j ljuje skrivnostno, — da je to naša smrt, ti bacili, ki ao nevidni, meljito potegne, zakaj malo ni nič. — V koči Bedi in nekaj kleplje, a če je doklepal ne vem, zakaj Rutaraki Ravničani tega ne povedo radi. 2e so mislili Janezu kakor angeli, a hujši od razboj- Merčku postaviti spomenik, nikov. Ej, ej, možje! se je na- tista procesija še vedno čaka, še muznil. — Poetavim, da je tudi kg ijudj€ nig0 naveličali in prav elektrika nevidna, poetavim, da Uftt0 tako trdovratno molče, prav I Ima prečudno moč. Poetavim, daUat0 |e je zrak neviden in od njega ži-jjn vimo. Postavim, da ogenj nedolžno plapola, pa se človek pošteno opeče, če roke pomoli vanj. Postavim —! — si je zopet nekoliko oplaknil grlo. Vaščani so skoro zlezli vanj. Radovednost jim je klestila ob raze in silila iz oči. — Postavim, da magnet pri- niso postavili apomeni IX Dobrodelnost — sredstva is Kakor pravi pripovedka, sta svetnika Krispin in Krispijan kradla usnje, da sta delala re-vlačuje železo, da je to čudovita! vežem zastonj čevlje. Čeprav moč, nevidna pa vseeno vleče, se jima ne more odrekati dobre-kakor bi imela roke. No, sej po- ga namena, vendar so pozneje znate magnet! Nekaj nevidne- označevali za Krispina Človeka, ga privlačuje vidno. Ali kaj šite možje? ali-1 ki izkazuje dobrodelnost na stroške drugih. Krispini današnje — Govori, daj, govori! — si- dobe pa so še bolj prebrisani: lijo vanj možje. Kapitalistični podjetnik priškr- VEUlU IZNAJDBA Hribi ao daleč od bistroumnega sveta, ki ga je pollzala civilizacija in se zato imenuje izobražen. Hribi so odročni, odtujeni, neprijazni, aapuftčeni in slove po svoji prvobitnosti. V hribih prebivajo hribovci, čudni ljudje, da nas Rog varuje pred njimi in med nje priti. Nekateri hribovci no čudaki, drugi sanjači, tretji imajo Čarobne moči. četrti ao odurni kakor rja. peti topoglavi, šesti preneao vae, sedmi ao aamotarji, med katere Je apadal Janez Merček. Pa mlatite, da je v hribih tako, kakor nem vam povedal, bi rekel, da je narobe, če ae ne bi dolincem preveč zameril, zakaj tam bi lahko naštel še vseh sedem poglavitnih grehov. Janez Merček Živi v Rutarskih Ravnah, če že nI umrl, ko jih je dopolnil »edemdeaet. Pod Golo reber si je poetavil kočo. a hrbtom obrnjeno v hrib. obraa pa ji Je gledal po kopaati Bloški planoti. Tam Je Janei Merček premišljal to čudno življonje, ki Je poatavllo človeka in tiaoč čudnih čudov na avet. Caaa aa premišljevanj* je I-mel dovolj. Skrbi za otroke ae je anebil. ko jo je zadnjič ain pobral v Ameriko, ae\eda h res posebnega sloveea. lena mu Je pe tudi umrla, saj ae je doatikrat spominja In mu je hudo. Zato živi sam, premišljuje, u-krepo. bere atare Koledarje In druge knjige, ae včasih prikaže v Rutarskih Ravnah in razburi vso vas s svojimi predlogi tako, da skoro delo zastane, deprav ga ni dosti, zaradi uboštva, ki stiska vse ljudi v hribih. Kaj bi obdelovali, skalo ne morejo?! Postavim, da je predlagal, naj nr.pravijo Ravničani elektriko v Rutarskih Ravnah. Seveda, kako bi napravili elektriko? Ce jo delajo oblaki, jo bo tudi Ravni čan, še vrabec bi. Treba je kako to urediti, ujeti, shraniti in potem počasi rabiti. Janez Merček Je nekaj delal na Strašlškem hribu, kamor je atrela kot za stavo udarjala. Elektrike ni mogel napraviti. Prehitro jo je zemlja popila. aaj bi strela kmalu tudi njega popila, da ni bil močan in nekoliko proč od cikaatega bil-*ka. ki ae je kraj nJega raztoa-nil na tiaoč delov. Potem Je dejal, da bi jo mogel delati potok, ki je tekel v grapi. Pa potok je bil tako pohleven« da v največji povodnji nI obračal za poet debelo kamenje. Torej g elektriko za enkrat ni bilo nič In Janez Merček se je po breauepešnih poizkusih aa nekaj časa skril pred svetom v svoji koči. Ko pa Je zaradi suše potok v grapi usahnil, da ljudje niao |. mell vode niti aa živino, je hotel delati vodo ia zraka. Res škoda, da ni o*telo več, kakor pri po. lakuaih. Zakaj Iz araka ni iatla-nll niti kapljice vede, «oprav Jo nekaj v rebri kurfl In pokal a mednar jem. Toliko čaaa je čaral. — Veselite se vaščani Rutar-1 ne kar se da zaslužke svojih deških Ravan, zakaj mnogo je i- lavcev — pri tem mu pride rav-menitnih mest, ki niso prišla na no prav večno tarnanje o krizi tako priprosto misel, kakor vam — da par kovačev ali metuljev izmozgavanju delavstva, gospod tako — plemenit veni ju iz majhne birokrat da miru žilica njegovega i ma. Ker pa nima tujega iz katerega bi vzel, pa p na svoj način: on dobro rabi dobrodelna akcija t jega funkcionarja, da o slavospeve — tu najde godno polje. Ce ima ie čo, da iz svojega položaja mu ukazuje, potem se ka, odkupi svojih službenih i aH s primernim Dotendi priganjaštva nad svojim skim inventarjem, in tako dobi čas, da se "posveti" delnosti. In kaj kmalu tudi njegovo ime. Tudi riekiral prav nič, ampak jo zaslugo še zadovoljno lja v kalkulacijo — v n sttlo za morda manjkaj« sobne talente — za kak rang. To so samo prit mnogovrstnih varijant dobrodelstva. Delavstvo in tudi noče iskati za i šitve v dobrodelnosti, ker veda, da ima moralno do vse socialne zaSčite. stvo terja od družbe, za ustvarja neizčrpne zakli gaatva, socialno pravita pa milosti. Toda zadnje nastopila za dobrodelno« ca ta konjuktura. V koli lavptvo to delavnost pod| mora vendarle v tem t« nju znati razločevati od prave dobrodelnosti,! bi mu pričel govotriti o plemenitosti Krispin, ki to dal direktno rediti z i vimi prispevki. (Po francoskem dr* vihta, ki je ljudje nieo pomnili. I jo bom povedal jaz, ki bo ozre- za kakšno dobrodelno akcijo Dejal je, da je to njegov uapeh, čeprav je toča vae aadje oklesti-la in žito zmrcvarila, kakor mesar ovco v mesnici. Seveda ao ljudje drugače govorili, kakor je on hotel In Želel. In ono o mlinih na burjo, ki je atalno pihala tri letne Čaee Mlini bi mlell žito, kamenje, gonili mlatilnice, črpali vodo iz grape in bog zna, kaj bi še mogli delati. Skoda, da Je burja tak poltkuani mlin prevrnila v grapo in ga tako razbila, da niti na deaka ni oetala cela in so tju d je imeli le trešek. Janez Merček je dejal, da je vaemu kriva zemlja, na katero se mlin ne da trdno priveaati. Potem je prišlo tiato zadnje, kar je Janezu Merčku prineio NTlIko slavo. V Rutarskih Ravnah je naato-pila svojo zmagovito pot Higijena, ki je obiakala v hribe v obliki razetave in ja. Seveda je bil Janša atalno navzoč, zakaj to. kar je slišal. Je bilo daleč nad njegovo čila ljudi za vse sedanje In bo-| doče dni. — Ti, Merček? — ao vsevprek apraševali možje. — Bolezni ne bo! Našel sem I in kar naenkrat je obelodanjen njegov plemeniti čin, ki ga je atoril. Niti aolda ni dal iz svojega, pa je bil venčan s hvalo in slavo — in kdo bo potem še TISKARNA S.N.P pričakovanje. Nepreetano j« go-1fUvo> smrt ta bacile in bakterije, ka-|kaj verjel bajki o izkoriščanju in kor so oni našli smrt za nas. Pogin razbojnikom! — —• Pogin! — je zadonelo zboru. Merček živi, giblje a pametjo, kakor že dolgo ni. In našel Je - 1- — Našel je, slftite! Janez Merček je našel. — — Postavim, da so bacili in bakterije povzročile! vseh bolezni, ki nam krajšajo življenje. TI pridejo v telo. No, kaj je treba? Iadreti jih je treba, izvleči, s si-lo, sami ne bodo šli. Toda kako? i — Izvleči? — ae čudijo možje. — Saj niso zobje, niti železo, ki ee zapiči v telo. — — Izvleči, pravimi — — I kako. če Jih ne vidiš? — — No, kaj pa magnet? — se musa Merček. — Kako magnet? — kimajo z Ali ste že naročili P to ali Mladinski Uftn prijatelju ali aorodi domovino? To je odi trajne vrednosti, Id mal denar lahko P gvojcem v domovino SPSBJfeMA VSA ti J — Da ne rae u mete možje, saj _______ ___________ ki n,i0 X*4* f,lv* M MUnikih ara- aa - prav kratijo človeka f*7 ** ™umet vleče železo, no, o bacilih, bakterijah, o nevidnih aovrašnlklh. vortl atih prav življenje. — Kaj kapitaliat, kaj elab čl vek. kaj Italijan, aaj tega vid In ae ga morem braniti, a U vidna stvarca. Pride, je ne dtš. niti čntiš prvi hip. potem aavlje vrat. M pa rabi roke. ao ie tako močne, če jih morel? kako bi. postavim, magnet vlekel bacile? Seveda bi bil magnet drugačen. Druga aila bi bila v njem .. . Poetavim. če bi jo I dobili is sončne svetlobe? — — TI ei našel? TI? — ga tresejo možje. _ _ ____, _ _ ~ meeee sem iskal, da da je prihrumela čez Krim ne- Otepaj ae. stiskaj pwií, ¿kj nM »agnet aa bacile. Sa- v tiskarsko obrt spadajoča j Tiaka vabila aa veeelice In shode, vizitnfae, knjige, koledarje, letake Itfl. v slovenskem. v slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeailu a VODSTVO TISKARNE ¿PELIRA NA 8. N. P. K DA TISKOVINE NA«OCA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasalle Saj. vodrfv. fW. «Mi. adfcko jolo 1*™ frm S.N.P.J. gRlNTJ 2657-69 Se. tawndals A«** Tmm aa date ss šelje tsil *>*