MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upravai Maribor. Aleksandrovo mota Sc 13 , Talefon 3440In2436 lakaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. url i Velja mosaCno prajoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din , Oglaal po ceniku / Oglase oprsjema tudi oglaanl oddelek Jutra” v Llubllanl t Poitnl čekovni račun It. 11.400
99
JUTRA
99
Od ilirskega pokreta do Jugoslavije
Ob stoletnici nastanka ilirske ideje
Te dni poteka sto let, kar je pričel tedaj šele 231etni dr. Ljudevit Gaj zbirati v Zagrebu okoli sebe idealne mladeniče, ki so nekaj let pozneje ustvarili ' znano ilirsko gibanje in dvignili hrvaški narod iz mrtvila k narodni, kulturni in politični zavesti, postavili pa tudi nove temelje za bodoči razvoj jugoslovanske ideje. Hrvaški narodni prerod, izveden pod geslom ilirstva, je tako postal važen za vse južne Slovane. Dotlej so bili Hrvati naTodno nezavedni, in nekaj časa je celo izgledalo, da se bodo na severu potuadžarlli, na jugu in jugozahodu pa poitalijančili. Narodnega kulturnega življenja skoraj ni bilo, politično pa se je osnavljalo na temeljih zveze z Madžari. Oni redki posamezniki, ki so pisali v. narodnem jeziku, so se posluževali treh narečij, kaj-kavščine, čakavščine in štokavščine, tako da o kakšni hrvaški kulturni skupnosti sploh ni bilo govora.
Mladi Gaj in njegovi še mlajši prijatelji, katerim so se pozneje pridružili tudi starejši rodoljubi, so zanešeni po češkem slovanstvu zasnovali preroditev svojega naroda na širši podlagi. Hoteli so združiti v enoto ne samo Hrvate, ampak tudi Slovence, Srbe in Bolgare. In ker so bili takrat še prepričani, da smo‘južni Slovani potomci starih Ilirov, so dali že nekaj iet pozneje svojemu po-kretu ilirsko ime, ki naj bi združilo vse brate od Gosposvetskega polja' do Soluna in ustja Duhava. Poleg tega so se pa odločili tudi za štokavščlno "kot književni jezik, opustili slovenščini sorodno kajkavšeino in se tako zlili s Srbi v eno jezikovno skupino, dasi si niso prisvojili njihove cirilice, ampak po češkem vzorcu ustvarili pisavo, ki je po dr. Ljudevitu Gaju dobila ime gajica.
Dunajske in budimpeštanske oblasti so z vso silo pritisnile na novi ilirski Pokret in ga naposled, a šele več ko deset let pozneje, sploh prepovedale. Razpadel pa bi bil tudi sam, kajti Ga-Jeva iezikovno-kujturna Ilirska ideja praktično ni bila izvedljiva. Bolgari, Srbi in Slovenci se illrstvu niso priključili. Z njimi so soglašali le redki posa-
mezniki, ki niso imeli za seboj močne opore. Izmed Slovencev je bil najpomembnejši naš prleški rojak Stanko Vraz, ki je bil najprej Ilir, pozneje pa je skupaj z ostalimi Iliri postal Hrvat. Ilirsko gibanje se je namreč naposled, kar je bilo popolnoma naravno, spremenilo v hrvaško narodno preporodno gibanje. Nekaj let pozneje je sledila že premaganemu ilirstvu celo reakcija docela nasprotne smeri, ki je dobila vodilno geslo v velebrvatstvu.
Dasi ilirstvo kot jezikovno in kulturno zlitje vseh južnih Slovanov ni uspelo in je ostalo tako le romantičen sen romantičnih duš, je vendar dalo ob koncu prvo realnejšo podlago za jugosto' vansko politično idejo, ki se je v drugi polovici prejšnjega stoletja sicer počasi, v letih od 1900 do 1914 pa silovito naglo razvijala, dokler ni med svetov no vojno popolnoma dozorela In ustvarila našo današnjo državo Jugoslavijo. Brez Gajevega ilirstva bi bil krenil narodno politični razvoj Srbov, Hrvatov in Slovencev v morda čisto drugo smer, ali pa bi potreboval za dosego končne, ga smotra dosti več časa. Ilirstvo je to. rej prvi pričetek današnjega politično državnega jugoslovanstva. Iz tega vidimo, da je tisto, kar je bilo v njem real nega, zmagalo kljub temu, da je Ilirstvo samo propadlo, obonemoglo pa je ono, kar ni računalo z velikimi in suverenimi Silami zgodovinskih ■psiholoških in so. cialnib naravnih pojavov,- ki so skorai docela neodvisni od volje posameznikov in tudi celo velikih pokretov. To veliko in nespremenljivo resnico je potrdila tudi vsaka poznejša novoilirska akcija.
Po vsem tem je dovolj jasno, v čem je bila veličina ilirstva in kakšna je nje gova večna vrednota, pred vsem pa, zakaj moramo mi, današnji Jugoslova-ni, slaviti dr. Ljudevita Gaja in njegove idealne soborce. Izbojevali so nam ve liko spoznanje in nam pokazali pravo pot v bodočnost, po kateri edino more mo doseči one ideale, ki nam bodo ustvarili moč, zanos In slogo združenih bratov.
Zaključek pariških posvetovanj
Med angleškimi in francoskimi državniki je bil dose* žen popoln sporazum — Uradno poročilo in Macdo-
naldova izjava
Pogoji za avstrijsko posojilo
Francija je pripravljena dati Avstriji posojilo, če sodeluje z njenimi zaveznicami, reiormira upravo in se odreče pri”
ključitvi k Nemčiji
PARIZ, 14. junija. Na konferenci francoskih in angleških državnikov se je obširno razpravljalo tudi o finančni pomoči republiki Avstriji. H er r lot je izjavi!. da je načeloma pripravljen dati Avstriji posojilo v višini 170 do 200 milijonov šilingov v francoskih frankih. Prav tako se strinja tudi s tem, da se kredit, katerega je lani dala Avstriji Anglija, v celoti obračuna kot del tega posojila, tako, da bo znašal okoli 300 milijonov šilingov.
Ob tej priliki pa je Herrlot izjavil, da
Francija tega posojila nikakor ne bi mogla dovoliti, če bi Avstrija še nadalje zapirala svoje meje za blago njenih srednjeevropskih zaveznic Jugoslavije, češkoslovaške, Romunije in Poljske. Franclja smatra avstrijsko posojilo kot del finančne pomoči Podunavju. Mimo tega zahteva, da Izvede Avstrija temeljite reforme In da se enkrat za vselej odreče prizadevanju za priključitev k Nemčiji. Če vsi tl pogoji ne bodo izpolnjeni, francoski parlament za posojilo ne bo glasoval.
PRIZNANJE MANDŽURIJE.
fOKIO, 14. junija. Voditelji stranke sejukaj in minseito so izročili parlamentu peticijo, v kateri zahtevajo, da mora Japonska takoj ali čimprej priznati novo mandžursko državo in njeno vlado. Vlada pa baje zahtevi ne bo ustregla,; ampak bo počakala na poročilo preiskovalne komisije Društva narodov, ki bo izdano najbrže šele meseca septembra.
NOVE VOLITVE NA IRSKEM?
DUBLIN, 14. junija. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, namerava de ra razpustiti sedanji parlament in izvesti julija nove volitve. Volitve bi bile prav v času svetovnega evharističnega kongresa v Dublinu. Obenem pripravlja zakon, po katerem bo preprečeno natlaljno delovanje angleških podjetij na trškem.
PARIZ, 14. junija. Po zadnjih posvetovanjih francoskih in angleških državnikov v nedeljo zvečer je bilo izdano uradno poročilo, ki naglaša, da je bilo ugotovljeno, da se Francija in Anglija docela strinjata glede reševanja vseh onih vprašanj, o katerih bo razpravljala konferenca v Lozani.
Po konferenci je odšel ministrski predsednik H e r r I o t v elizejsko palačo, kjer je o poteku in sklepih obvestil državnega predsednika L e b r u-n a. Včeraj po so M a c d o n a 1 d, sir Simon in H e r r i o t skupaj odpotovali v Ženevo, odkoder odidejo nato v Lozano.
Pred odhodom iz Pariza je M a c d o n a 1 d sprejel časnikarje in jim dal to-le izjavo: »Naša posvetovanja niso bila uradna. Povedali smo si svoje mi-
sli in obrazložili svoje poglede. Izčrpno sma razpravljali o vseh vprašanjih, ki pridejo na dnevni red lozanske konference. Pri tem se nismo prav nič pogajali in nismo sklepali kompromisov. Čisto preprosto smo primerjali svoja mišljenja In ugotovili, da se glede vsega docela strinjamo. O tem bomo obvestili vse svoje tovariše v Ženevi in v Lozani. Britanska in francoska vlada sta prepričani, da bodo na konferenci v Lozani doseženi koristni in praktični sklepi. Storili bomo vse, da se to zgodi« Ob koncu pa je še pripomnil: »Če se najde na konferenci praktična rešitev o vseh najvažnejših vprašanjih, potem bodo odstranjeni največji vzroki sedanjega gospodarskega nereda, najdeno bo zdravilo, ki bo preprečilo popoln gospodarski razkroj Evrope.«
Snovanj e Papenove stranke
Novo stranko naj bi vodil dr. Eckener — Borila b! sc
proti hitlerjevcem In levičarjem — Energičen nastop
južnonemSkih ministrskih predsednikov
njala, bo baje ponudeno znanemu predsedniku Zeppelinovih podjetij dr. Eckenerlu.
BERLIN, 14. junija. Vse nemške stranke se nervozno pripravljajo na volilno borlo. Nemalo presenečenje pa le pripravilo javnosti nedeljsko zborovanje nemške državne stranke, kateremu je prisostvoval tudi bivši finančni minister Dletrich. Stranka je sklenila, da bo z vsemi svojimi silami podpirala sedanjo Papenovo vlado. Obenem pa izjavlja, da je pripravljena sodelovati tudi pri osnovanju nove stranke, ki bi se borila prav tako proti hitlerjevcem kakor proti levičarjem. »Montag am Morgen« pravi, da je osnovanje take stranke že sklenjena stvar. Vodstvo novega pokreta, na katerega bi se Papenova vlada nasla-
' BERLIN, 14. junija. Državni predsednik von Hindenburg je v nedeljo sprejel ministrske predsednike južno-nemških dežel in njihove izjave glede državne politike. Kakor zatrjujejo, so ministrski predsedniki zelo energično obrazložili svoje stališče in neprikrito nastopili proti sedanji državni politiki. Bavarski ministrski predsednik dr. H el d je baje dejal Hindenburgu, da bo njegova vlada državnega komisarja, če bi ga osrednja berlinska vlada poslala na Bavarsko, na meji aretirala.
Današnja seja senata
Imenovanje ministra dr. Kramerja za Marinkovičevega namestnika. Interpelacije in peticije
BEOGRAD, 14. junija. Današnja seja senata, katero je vodil podpredsednik dr. Novak, je bila zelo kratka. Uvodoma je bil prečitan kraljev ukaz o imenovanju ministra dr. Alberta Kramerja za namestnika ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr, V oje Marinkoviča, za časa njegove odsotnosti v Ženevi in Lozani. Nato je bila prečitana Interpelacija senatorja Ceroviča na finančnega ministra v zadevi poslovanja načelnika katastrskega urada v Skoplju, Ljublslava Iliča.
Minister za gozdove in rudnike je obljubil, da bo na eni prihodnjih sej odgovoril na Interpelacijo senatorja Marjanoviča in tovarišev radi poneverb v državnih gozdovih, pri katerih je bila oškodovana država. Nato je bilo sprejeto poročilo verifikacijskega odbora o zasedbi dveh prostih senatorskih mest. Imenovana sta odvetnik G juro Kost u r iz Zemuna In Industrialec Jovan Cvetkov Iz Niša. Slednjič so bile pre-čltane razne peticije In izvoljen je bil posvetovalni odbor za zakonski osnutek
o ureditvi vodnega režima med Jugoslavijo in Romunijo. Prihodnja seja bo jutri ob 17. url.
VOLČJA NADLOGA.
BANJA LUKA, 14. junija. V okolici Bosanskega Broda so se te dni, kar je poleti nenavadno, pojavila velika krdela volkov in napravila kmetom veliko škode.
BREZPOSELNOST NA POLJSKEM.
VARŠAVA, 14. junija. Dne 1. t. m. je
bilo rfa Poljskem po uradnih podatkih ministrstva za socialno politiko 279.138 ljudi brez posla in zaslužka.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Danes še močno oblačno brez posebnih padavin, jutri vedrejše in nekoliko topleje.	__________
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo-seiove« grenčice, Če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in SDeceriiskih trgovinah.
V nesreči biti malodušen, to samo povečava zlo
Kulturno slavje na meji
Slovesna blagostovitev in otvoritev nove šolske stavbe v Lokavcu pri Gornjem Cmureku
Naša nekdaj najbolj ogrožena narodna in sedanja državna meja ob zeleni Muri, tik že skoraj docela potujčene Apaške. kotline, je doživela v nedeljo lep in pomemben narodni praznik. V Lokavcu pri Gornjem Cmureku je bila otvorjena in blagoslovljena nova šola, katero so zavedni in po napredku stremeči domačini sezidali iz lastnih sredstev. Iz Maribora so pohiteli v Lokavec pevci Glasbene Matice pod vodstvom g. prof. Mirka in številni zastopniki društev in korporacij ter drugi rodoljubi.
Slovesnost se je pričela kmalu po 16. uri. Otvoril jo je šolski upravitelj g. Mirko Cujnik, ki je orisal kratko zgodovino dela za novo šolo in pozdravil odlične goste, šentlenarškega dekana g. Gomilška in ostalo duhovščino, okrajnega šolskega nadzornika g. Karbaša, ministra v p. g. dr. Kukovca, zastopnika vojske polkovnika g. Putnlkoviča, zastopnika NO g. dr. Miloša Vauhnika, predsednika Glasbene Matice g. Arnuša in g. prof. Mirka, zastopnike ostalih društev in korporacij, Sokola, gasilcev, katoliških in prosvetnih društev in končno vse zbrano ljudstvo in šolske otroke.
Po pozdravu je gospod dekan ob asistenci štirih duhovnikov opravil slovesni obred blagoslovitve in v krasnem govoru obrazložil zbranim pomen današnje slavnosti. Zaključil je svoje tople besede s pozivom, naj se tamkajšnje obmejno prebivalstvo zaveda, da je slovensko in da ne bodo naši kraji nikdar več prišli v roke onih tujcev, ki še danes stegajo svoje grabežljive roke po
naši lepi zemlji. V imenu šolske oblasti je nato spregovoril nadzornik g. Kar-baš, ki ima za gradnjo šole velike zasluge. V imenu NO je govoril minister g. dr. Kukovec, v imenu vojske pa polkovnik g. Boža Putnikovič. Zastopnike mariborskih društev in gospoda dekana je pozdravila tudi šolska deca ter jim podarila cvetje z domačih poljan. Po blagoslovitvi je šolski zbor zapel dve lepi pesemci, nakar je Glasbena Matica zaključila slavnost z zborom »Domovina, mili kraj...«
Gostje so si nato ogledali novo šolo in se podali na malo zakusko, katero so jim priredili domačini. Zunaj pa se je med tem razvila velika ljudska zabava, ki jo je pozdigovala še pesem Matičarjev. Takega praznika v Lokavcu še nikdar ni bilo.
Za novo šolo so si pridobili največ zaslug šolski voditelj g. Mirko Cujnik, ki deluje že 6 let neumorno na tej obmejni postojanki; učitelj g. Kralj, ki je sam okrasil novo šolsko stavbo in prostor pred njo; župan g. Kocbek in prvi občinski svetovalec g. Senekovič, ki sta dala na razpolago ves material in svoje ljudi za veselični prostor. Razen teh bi bilo pa treba omeniti še veliko imen, saj so sploh vsi prispevali vsak po svojih močeh.
Prepričani smo, da bo nedelja 12. t. m. ostala globoko v spominu vsem tisočem domačinov in okoličanov, kakor tudi vsem gostom iz Maribora in od drugod. Naša meja se prebuja in utrjuje. Pred bodočnostjo nas ni več strah.
CERVANTES
Iz gledališke pisarne.
Gledališka blagajna je odprta samo ob delavnikih od 11.—12. ure, na kar opozarjamo gledališko publiko.
Prošnja na fotoamaterje.
Uprava »Pohorskega doma« prosi fotoamaterje, ki so slikali nedeljsko slavnost pri Pohorskem domu, naj odstopijo nekaj lepih in posrečenih posnetkov. Posnetke naj izroče magistratnemu asistentu g. J. Gorupu v predsedstveni pisarni na magistratu.
Nova trgovina v Mariboru.
Nove Benkove podružnice mesnih izdelkov na Aleksandrovi cesti ne bo vodil mesar g. Kirbiš, kakor smo to pod gornjim naslovom pomotoma najavili, ampak jo bodo upravljali sami Benkovi uslužbenci.
Nezgode.
V tukajšnjo bolnišnico so prepeljali včeraj štiri ponesrečence. Dijakinja Dragica Nemčeva si je pri padcu na domačem vrtu zlomila desno roko v komolcu; čevljarski pomočnik Lojze Jedločnik je tako nesrečno padel s kolesa, da se je hujše poškodoval na glavi; pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je padel s črešnje 71etni Vilko Majhenič in dobil težke notranje poškodbe. Pri nekem trčenju avtomobila z vozom pa se je ponesrečila 191etna Jerica Koražijeva iz Maribora, ki je dobila hude odrgnine na obrazu.
Volitev cerkveno-konkurenčnih odborov.
V petek 24. t. m. bo ob 19. uri v kazinski dvorani skupna seja okoliških občinskih odborov iz Radvanja, Tezna, Pobrežja, Košakov in Krčevine ter mariborskega občinskega sveta, na kateri bodo volitve v cerkveno-konkurenčne odbore.
Pozor, gospodinje: peka brez masti!
Okusno in lahko prebavljivo je meso, ki se peče v plinskem pečnjaku. Dokaz o tem, kakor tudi o praktični kuhi s plinom s posebnim ozirom na štednjo, bo predočila mariborskim gospodinjam že dobro znana gdč. Erika Pergova iz Dunaja-Karlsruhe v sredo 15. t. m. ob petih popoldne in v četrtek 16. t. m. ob osmih zvečer, obakrat v obednici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Vstop prost!
Dobrodelna tombola.
Tukajšnje Prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi 3. julija dobrodelno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za temeljito popravilo reševalnega avtomobila. Na tomboli bo deset glavnih dobitkov (tombol), in sicer: 4000 Din v gotovini, originalni šivalni stroj »Singer«, vreden 4000 Din, žensko ali moško kolo po želji, voz drv (2 klaftri), otomaiia in še drugi dragoceni predmeti. Tombolske karte se bodo prodajale po 3 Din. Ker Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v preteklem letu radi 601etnice obstoja ni priredilo tombole, pričakuje poveljstvo , da meščani tej prireditvi ne bodo odrekli blagohotne naklonjenosti. (Nemško besedilo, ki smo ga objavili v sobotni številki, je pomotoma bilo dostavljeno naši redakciji. Za »Večeinik« je bilo namenjeno slovensko besedilo. Op. ur.)
Mojstrski izpiti.
Pri zbornici za TOI v Ljubljani je banska uprava postavila posebne izpraše-valne komisije za opravljanje mojstrskih izpitov iz vseh rokodelskih strok. Izpite bodo pomočniki lahko opravili tudi v Mariboru. Prijave za izpit morajo prosilci vložiti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Prijavo morajo kolekovati s 5 Din ter priložiti za izpričevalo kolek za 30 Din in znesek 230 Din za izpitno takso. Podkovski kovači, vodovodni, kanalizacijski in plinski inštalaterji ter izdelovalci strel ji v pa morajo za izpitno takso plačati 280 Din. V prijavi morajo prosilci navesti točen naslov in omeniti, iz katere stroke želi prosijec delati izpit ter podati tudi kratek življenjepis zadnjih šestih mesecev. Vsa podrobnejša pojasnila pa bodo objavljena v »Obrtniškem glasniku«.
Frizerska tekma v Mariboru
V nedeljo se je na svečan način zaključil učni tečaj brivskih pomočnikov z javno tekmo v Gambrinovi dvorani. K tekmi se je prijavilo žal samo 7 udeležencev tečaja. Očividno so ostali drugi zanimanci ob strani, ponajveč menda iz neke neumestne bojazni ali sramežljivosti, ker take tekme še niso videli. Upajmo, da bo prihodnjič odziv drugačen. Pomočniški zbor je določil za udeležence tekme tri nagrade: zlat prstan, cigaretno dozo in orodje za kodranje. Razen tega je vsak tekmovalec dobil še diplomo.
Žirija, ki je bila sestavljena iz treh mojstrov iz Maribora, Celja in Ljubljane ter iz dveh pomočnikov iz Ljubljane in Zagreba, je po tankovestni presoji izdelkov priznala nagrade: prvo Jeronimu Dobo-šlču od tvrdke Dobaj, drugo Franju Knezu od tvrdke Gjurin, tretjo Hermanu Drekslerju od tvrdke Mareš. Žirija je pa v splošnem izjavila, da so izdelki tekmovalcev presenetljivo dovršeni in je težko bilo iz tako dobrih izdelkov določiti najboljše. Ta pohvala naj bo Pomočniškemu zboru v ponos im spodbudo za nadaljevanje započetega vrlo koristnega strokovnega dela. Iz sedanjih tečajnih prireditev naj se razvije trajna izobraževalna ustanova brivskih in frizerskih pomočnikov, v kateri bodo udeleženci imeli priliko za izpopolnitev v strokovni izobrazbi in pridobivanja teoretičnega znanja, ki ga bodo neobhodno potrebovali kot bodoči mojstri.
K tekmi se je zbralo precej občinstva, ki je z zanimanjem sledilo tekmi in z odobravanjem pozdravilo razsodbo žirije. Vsa družba je po tekmi ostala zbrana v prosti zabavi, katero je poživljal pevski zbor »Svobode« in oddelek železničarske godbe.
Dekliška kolonija Rdečega križa v Ba-karcu.
Na praznik sv. Petra im Pavla odide dekliška kolonija »Podmladka Rdečega križa« na štiritedensko letovanje v Ba-karac. V kolonijo se sprejemajo na hrano tudi odrasli. Bakarac je prijetno, mirno in poceni letovišče. V okolici so gozdiči, sredi BakaTCa je lep park, ki nudi gostom prijetno senco. V privatnih hišah in v gostilni so na razpolago čiste sobe in dobra hrana. Natančnejše informacije daje voditeljica kolonije ga. Her-ma Bračičeva, Wildenrainerjeva 17.
Dr. Klara Kukovec, specijalistka za ženske bolezni, ne ordi-nira do 14. julija.
Otroško igrišče v Ljudskem vrtu.
Mestni svet je sprejel in odobril na zadnji seji vse predloge mestnega mladinskega kuratorija, zadevajoče ureditev centralnega otroškega igrišča v Ljudskem vrtu. Odveč bi bilo zopet poudarjati potrebo takega igrišča, o čemer smo že tolikokrat pisali, in moramo samo toplo pozdraviti inicijativo kuratorija in pripravljenost mestnega gradbenega urada, ki je takoj pričel s preurejanjem tistega zanemarjenega in opuščenega prostora v Ljudskem vrtu. Ta kraj je kakor nalašč za otroško igrišče, kjer bodo imeli naši malčki dovolj solnca in čistega zraka in prostora, da se bodo lahko razigrali po mili volji. To igrišče bo pred vsem namenjeno za tisti najmanjši drobiž, ki ga vodijo matere in varuhinje. Za nadzornika igrišča je določen nadzornik mariborskih igrišč, ki je ves dan na prostoru. Na vidnih mestih bo mestni gradbeni urad postavil table z napisom: »Nogomet prepovedan!« Otvorilo se bo že zgrajeno stranišče in prostor bodo posuli s peskom in mivko. Na zapadni strani igrišča bo Olepševalno društvo postavilo več novih klopi, mesto pa bo preskrbelo igrišče s pitno vodo.
S policije.
Aretirani so bili neki Drago V. radi obrtnega prestopka, Rudolf R- ker ie vozil brez voznega dopustila, neka Zorica, ki je blodila po ulicah, in potnik Dimitrije Mihajlov, ker je prekoračil dr-žavno mejo brez potnega lista. Anica Lašičeva iz Rač pa se je zglasila na policiji in prijavila, da ji je bilo včeraj dopoldne ukradeno iz veže tukajšnje splošne bolnišnice moško kolo, črno pleska-no, vredno 1300 Din. Kolo si je bila izposodila od svojega znanca. Isto smolo je imela včeraj tudi tkalka Jožica Pla-ninškova, ki si je izposodila kolo od bratranca. Med delom il je kolo nekdo odpeljal z dvorišča tovarne Doctor in drug, kjer je zaposlena. Kolo je bilo skoro novo in vredno 1500 Din. Planinškova sumi, da ji je kolo ukradel kak delavec. — Zabeleženo Imajo med prijavami nezgodo v kuhinjo hotela »Meran«. Ko sta nesli snoči kuharici Terezinka Donkova in Anica Martičeva velik lonec kropa, se je Terezinka spotaknila in padla. Pri tem se je lonec prevrnil, in obe sta dobili hujše opekline. Terezinko so morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico, dočim je ostala Anica v domači oskrbi.
3%pred
Krvava drama na Jelovcu.
Pred malim kazenskim senatom je sede. včeraj na zatožni klopi 201etni žagar Josip Tomažič, obtožen, da je na letošnji praznik Vnebohoda z nožem zabodel Josipa Odarja, ki je kmalu nato izdihnil.
Obtoženec se je lansko leto preselil na Jelovec, ker je dobil službo žagarja na Magerljevi žagi. Poiskal si je stanovanje pri posestniku Odarju. Tam se je kmalu udomačil in so ga Odarjevi imeli radi, ker je bil miren in priden fant. Posebno všeč je bil Odarjevi starejši hčerki Štefki, katere srce si je kmalu pridobil. Med njima je vzplamtela goreča ljubezen, ki pa ni ostala brez posledic. Da bi Jože potolažil nesrečno dekle in da bi za sramoto ne zvedeli ljudje, je dekletu obljubil zakon. Nekaj časa sta vse to skrbno prikrivala, in sta si bila Jože in stari Odar dobra prijatelja. Ko pa je oče opazil, da s Štefko ni vse v redu, je Odarjevo hišo zapustil mir. Čeprav je že bilo na tem, da se Jože in Štefka vzameta, vendar stari Odar ni mogel preboleti sramote, ki jo je napravila hiši hčerka. Posebno kadar je bi', kaj vinjen, je ostro zbadal rajo in Jožeta. Najhujše pa mu je bilo, ker so mu sosedje vedno polnili ušesa radi mladih dveh.
Na praznik Vnebohoda je Odarjevo družino povabil sosed Veronek v vinograd. Prišli so tudi drugi fantje in so s« pomudili tam do mraka. Židane volje so se naposled odpravili domov. Jože i« Štefka sta stopila hitreje, ker je morala ona pripraviti večerjo. Posedli so za mizo, zbijali šale na račun Štefkine prijateljice Milke in čakali na večerjo. Stari Odar pa je sedeč za pečjo začel svojo staro pesem. Zbadal je Štefko in Jožeta. Jože mu je sicer zabrusil, da ni on prvi, pa tudi zadnji ne, ki bi se mu kaj sličnega pripetilo, in vedno hujša jeza ga je popadala. Med tem je Štefka že pripravila večerjo. Prinesla je na mizo tudi hleb kruha in velik nož.
Stari Odar ni odnehal. Kar naprej je godel za pečjo in marsikatero grenko je morala Štefka preslišati. Ko je oče ponovno začel zmerjati Štefko in ji spona-šati, da bo že tako mlada morala pestovati »candro«, je to Jožeta tako pogrelo, da je pograbil nož in ga zasadil v mizo. Stari Odar se je zresnil, zgrabil vrč z vodo in polil Jožeta. V tem hipu je Jože izdrl nož iz mize, planil na Odra in mu zasadil nož v prsi. Odar se je nekoliko opotekel in se zgrudil — mrtev.
Drugi dan so prišli po Jožeta orožniki in ga odgnali.
Pred sodniki.
Obtoženec, fant bledega obraza, sloke postave, nekoliko boječ, je plaho odgovarjal na predsednikova vprašanja. Med čitanjem obtožnice je bil zelo nemiren in razburjen. Priznal je krivdo, zagovarjal pa se je s silobranom. Priče niso izpovedale nič obtežilnejšega in so ga nekatere zelo razbremenile. Po kratkem posvetovanju je senat, upoštevajoč vse olajsilne okolnosti, izrekel milo sodbo: 5 et strogega zapora, v katerega je obsojencu vštet preiskovalni zapor. Obsojenec je kazen sprejel s plahim obotavljanjem in se komaj obranil solz.
Razpravo je vodil vss. dr. Tombak, Prisedmika sta bila okrožna sodnika Kolšek in dr. čemer. Obtožnico je zastopal državni pravdnik dr. Sever, obtoženca je branil dr. Ravnikar.
Oh, mama, jaz naše učiteljice ne mo-
rem trpeti! To je neznosna ženska.«
»Ne smeš biti taka, Milica! Ali ne veš, kaj uči sveto pismo: ljubi svojega bližnjega?«
»Oh, mama, ko je bilo sveto pismo pisano, takrat naše učiteljice še ni bilo na sveta«
Okrožni zlet mariborskega sokolskega okrožja
Beseda po sijajni nedelski sokolski prireditvi na Teznem
kazal, da je jugoslovansko Sokolstvo
Prvi okrožni zlet mariborskega sokolskega okrožja na Teznem je za nami. Za nami je njegov sijaj, v nas pa živi mogočno neutešljivo hrepenenje po še večjih in po še veličastnejših uspehih. Prvi naš okrožni zlet na Teznem je le prvi korak v bodočnost, korak navzgor, tako ponosen, samozavesten, orjaški in zmagovit, da je upravičena naša trditev: Komur mlado življenje rodi take plodove smotrenega dela, se mu ni bati nikogar in ničesar!
Tyršev veliki nauk, tako vzvišen in Plemenit, kakor ne more na enakega pokazati nobena druga organizacija, je Pognal v našem duševnem življenju globoke korenine. Naš okrožni zlet je do-
prevzelo s svetimi čuvstvi spoštovanja iin z najresnejšo voljo udejstvovanja dragoceno dediščino nesmrtnega učitelja! Slava mu!
Zdravo! Zdravo! odmeva naš hrib in gaj. Ljubezen je v nas in sila, zdravje in lepota, poštenjaštvo, vedrost, čilost, zvestoba: v globini duš in src se lesketajo biseri čednosti, kreposti in vrlin, ki jih dvigamo, ker hočemo z njimi preroditi in za vsako plemenito borbo usposobiti ves naš narod, brez izjeme in pridržka, da, ves naš narod, ki je žila in vir zdrave in mlade krvi v ogromnem telesu vsega Sokolstva in Slovanstva! Zdravo!
Ležišča črnega premoga
Odkritja v Rušah, Zbelovem in Konjicah
Že pred tedni so našli na vznožju Pohorja pri naših staroslavnih Rušah plasti črnega premoga, ki ga imamo Slovenci, sicer v nezadostni količini, samo še v Orlah na Kranjskem in ga moramo zato, kakor vsa ostala Jugoslavija, uvažati iz Češkoslovaške in Anglije. Preizkušnja ie pokazala, da je ta premog izredno dobre kvalitete in bi bilo izkopavanje trava blagodat ne le za Dravsko dolino, temveč tudi za državo. Vprašanje pa ie, če so plasti tako izdatne, da bi se izplačale velike in drage naprave, ki so Potrebne za eksploatacijo v velikem In dobičkanosnem obsegu. To bodo pokazala nadaljnja raziskovanja.
črni premog, le nekoliko slabše kvalitete, je bil odkrit tudi v Zbelovem pri Poljčanah, kjer se pripravljajo na obnovitev dela. Sedaj je pa rudar Ferdinand Ošlak iz Maribora odkril v konjiški okolici doslej docela neznana ležišča prvovrstnega črnega premoga s 7668 kalori-
jami. Ležišča je odkril v bližini prometne ceste in konjiške železnice, tako da bi bilo izkopavanje im odpošiljanje razmeroma lahko. Kakor v Rušah, tako pa je treba tudi pri Konjicah še temeljito preiskati plasti premoga, preden se prične pravo in resno^ delo. Rudniške naprave morajo biti vedno preračunane vsaj na dolga desetletja, če ne že na stoletja, sicer so nerentabilne.
Bližnja bodočnost bo torej pokazala, ali so ta nova odkritja velikega ali le malega in trenutnega pomena. Če se ugotovi, da so plasti najdenega črnega premoga na naših tleh dovolj bogate, potem se nam odkrivajo sijajni izgledi za bodočnost, kajti premogovniki te vrste niso tako odvisni od raznih kriz, kakor so oni, ki nam dajejo rjavi premog in lignit. Na vsak način pa Je potrebno, da se najdišča temeljito in zares strokovnjaško preiščejo! To je v interesu naše domovine in vse kraljevine.
Iz Studencev pri Mariboru
Dober rod studenški. Sobotni nabor občine Studenci je pokazal, da so Stu-denčani korenjaki, kajti od 72 nabornikov jih je bilo potrjenih 50. To so zdaj ponosna studenška dekleta na take fante!
Smrtna kosa. V noči od sobote na nedeljo je nenavadno umrl mali, komaj 41etni Vladko, sinko vrlega sokolskega delavca Joška Bezjaka. Milemu otročiču blag spomin, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje!
Javni nastop našega Sokola bo v nedeljo 19. t. m. Za nastop je veliko zanimanja, kajti izvajale se bodo točke, ki bodo vsakogar interesirale. Nastopili bodo vsi oddelki, ki se z vso vrnemo pripravljajo. Posebno točko sporeda bo
tvorila tekma v koški, igra, ki jo redko vidimo na sokolskih prireditvah.
Protituberkulozna liga pri Sv. Lenartu v Sov. gor.
objavlja, da bo imela svoj letni redni občni zbor v nedeljo 19. t. m. ob pol 10. uri v prostorih šolskega poslopja osnovne šole pri Sv. Lenartu. Vabljeni so vsi, ki imajo razumevanje in zanimanje za tako važno ustanovo, ker je liga še nova in potrebuje izdatne podpore v vsakem oziru.
Mariborski veslaški klub.
V četrtek 16. t. m. ob 20. uri obvezna seja za vse odbornike v lokalu mestnega avtobusnega podjetja. — Predsednik.
Spori
Prvenstveni teniški boj
ATK Zagreb :SK Rapid 4:3.
Medtem, ko je v nedeljo ves drugi mariborski šport počival, se je na belem polju v Ljudskem vrtu odigraval vroč boj. Spoprijela sta se ATK iz Zagreba in SK Rapid, ki sta se borila za naslov finalista v zagrebški coni. Pa je boljša vigranost parov prinesla zmago Zagrebčanom. Med njimi so se odlikovali Ku-kuljevič II in mladi Antolkovič, od domačih pa je briljiral dr. Blanke s svojo krasno igro in Hitzl z razantnimi streli. Rezultati so pri gospodih single: Antol-kovič:Leyrer 6:3, 6:1; Blanke :Freuden-reich 6:1, 6:3; Halbarth:Reichsman 6:3, 6:1; Hitzl:Kukuljevič 6:2, 6:3. Gospodje double: Bigič-Antolkovič :Holzinger-Hal-barth 6:1, 6:1; Kukuljevič-Freudenreich: Hitzl-Blanke 6:1, 6:4.
Motoklub na Pohorju.
Ljudje so zmajali glave, ko so brali, da priredi Motoklub izlet na Pohorje. Kako bodo neki prišli gor s temi težkimi ropotali? Pa vendar: pripuhali so korporativno na Pohorski dom in k Ruški koči. Dospeli so vsi brez defektov, in prask. Na Pohorskem domu jih je sprejela navdušena množica, godba jim je zaigrala — saj tudi ne pribrenči na te višave vsak dan motor. Še lani so časopisi pisali o velikih uspehih posameznikov, ki so z motorji in avtomobili prišli na Pohorje — zato pa je tem večji uspeh tega izleta motokluba, ki je dokazal, da ima klub izvrstne vozače, in disciplinirano članstvo. Le tako naprej!
Prvi izlet MVK.
V nedeljo je novi mariborski veslaški klub priredil svoj prvi izlet s čolni v Ormož. Udeležili so se ga veslači iz Ruš, Fale, Maribora in Ptuja. Start je bil ob 8. uri iz pristana in po lepi dveuimi vožnji so veslači priveslali v Ptuj, kjer so jih prav prisrčno sprejeli tamkajšnji veslači. V Ptuju je bil nato skupni obed, na katerem je bilo izrečenih več napitnic. Popoldne so izletniki odrinili dalje v Ormož, odkoder so se z vlakom vrnili domov. Udeleženci so vsi navdušeni o tem tako uspelem izletu in upajo, da ga bodo mogli kmalu ponoviti.
Iz Peker in Limbuša
Smrtna kosa. Po kratki bolezni je med prevozom v graško bolnišnico umrla mlada gdč. Marija Kučerjeva. Naj v miru počiva, žalujoči rodbini pa naše iskrene sožalje!
Gradbena sezona. Kolonija pri kolodvoru in ob glavni cesti se veča. Grade pa se večinoma le enostanovanjske hiše.
Sokolsko življenje. Naš Sokol je pod vodstvom br. Skilana uprizoril veleza-bavno komedijo »Trije vaški svetniki«, ki je zelo dobro uspela. Te dni je pa uredil tudi že svoje telovadišče in poletel v nedeljo tudi na okrožni zlet na Tezno.
Vinotoči rastejo ko gobe po dežju. Kmetje, ki ne morejo prodati vina, otvar jajo vinotoče, ki so vsako nedeljo jako dobro obiskani. Naši kraji nudijo meščanom lepe sprehode, a tudi dobri pristni pekrčara marsikoga privabi.
SIRITE „VEČERNIK“!
S slavnosti na Sv. GottHardn v Švici
* * ’ * '***'. V. * - • 28
KUis
■
»it 'mi
ob priliki proslave 501etnice obstoja znamenitega 15 km dolgega predora. Pri tej priliki so blagoslovili spomenik v čast
zgraditelju in delavcem proge m Airolu, južni postaji tega predora. Spomenik ja odkril švicarski zvezni predsednik Motta.
Skrivnosti primitivnega ljudstva
Življenje in običaji črncev v srednji Afriki.
Dasi postaja paradi modernih prometnih sredstev svet vedno manjši, so še vedno obsežne pokrajine, ki so nam malo znane ali celo neznane. Med malo znane pokrajine spada tudi ekvatorialna Afrika. Ne morda zemljepisno, saj so na zemljevidih zaznamovane vse reke in gore, ampak tembolj narodopisno, posebno duhovno. Le polagoma nam požrtvovalni in neustrašni raziskovalci ter potniki razkrivajo tajne življenja primitivnih ljudstev Konga, Sudana itd. Tako je nedavno objavil svoja zanimiva srečanja z bantuškimi črnci v osrednji Afriki italijanski publicist in potnik Arnaldo Frac-caroli.
Posebno zanimivo je opisal obed pri nekem zamorskem poglavarju v Sudanu, kjer mu pa jedi niso teknile in se je zato prezgodaj poslovil. Vpogled, ki ga je v razgovoru z »vladarjem« dobil v življenje njegovega ljudstva, je pa kljub temu dragocen. Tako mu je poglavar povedal, da je svoji dve mladoletni hčerki oddal v najem dvema mladeničema. Ako bosta deklici dobri delavki in ako bosta rodili otroke, potem, je dejal, upa, da ju bosta
mladeniča obdržala in se z njima poročila. Poglavr je deklici oddal zato, ker ju doma ni potreboval. Vse obsežno gospodinjstvo in gospodarsvo mu vodi zadosti vzorno sedem žen. Takšno število zakonskih družic v osrednji Afriki ni nenavadno. ČimveČ žen ima kdo, tem bolj je cenjen. Po tem se presoja tudi njegova moč in bogastvo.
Ob tej priliki mu je poglavar povedal tudi zanimivo zgodbo o nekem misijonarju. Nekega dne je namreč dopotoval v kraj Stanleville misiouar oče de Berge z osemnajstimi redovnicami. Domačini so bili trdno prepričani, da so vse redovnice njegove žene, zato so bili silno navdušeni za njegovo vero, ki omogoča in dovoljuje tako veliko število žen. Vsi po vrsti so pričeli prestopati v novo vero, postajali so katoličani. Ko so pa izvedeli, da redovnice niso misionarjeve žene, so bili silno razočarani in navduševanja za katoličamstvo je bilo takoj konec, s tem pa tudi uspehov očeta de Bergea. Sicer pa so črnci zadovoljni, če pridejo belci k njim s svojimi ženami, ker potem puste pri miru njihove. Kadar pa žele kakšno uslugo ali dar, ponudijo Evropcu v zahvalo najlepšo ženo ali deklico svojega rodu, in so skrajno užaljeni, če je ne sprejme.
Ženini in zakonski običaji so v osrednji, ekvatorialni Afriki sploh zanimivi. Ko se mož hoče znebiti svoje žene, jo čisto pre-
prosto vrne staršem. Žena odide od moža brez ugovarjanja in vzame seboj tudi vse otroke, če jih ima ter vse ostale svoje stvari. Mož pa v tem primeru izgubi posojilo, katero je dal staršem, ko se je poročil. če pa hoče žena ^zapustiti moža, potem vrnejo starši možu odkupnino, in stvar je v redu. Ločena žena mora takoj najti drugega moža. Čimveč otrok ima, tembolj jo snubci obletavajo. V osrčju črne Afrike je torej čisto narobe kakor pri nas v beli Evpropi.
Zanimivo je nadalje, da je v vsej osrednji Afriki zelo razširjen kult oboževanja prednikov. Nekatera plemena spravljajo in hranijo posušene glave vseh svojih prednikov. Njim so očetje, dedi in pradedi. zaščitniki hiše in naselbine. Če jih kdo užali, zagreši največji greh in je za vselej proklet in izločen. Zato se primerijo taki grehi le zelo poredkoma. Pa tudi Ijudožrstvo ni še popolnoma zatrto. Zdi se, kakor da se je zraslo v enoto z življenjem mnogih črnskih plemen. V skritih in oddaljenih zatišjih pragozdov, kamor nikdar ali^ zelo poredkoma pride Evropejec, se še često obhajajo pojedine človeškega mesa. Lani so črnci ubili celo dva komisarja kolonialne uprave in ju spekli ter pojedli. Sledila je seveda najostrejša kazen. Ekspedicija kolonialne vojske je obkolila naselbino in postre-Ijala kanibale.
Nadaljna močno razširjena vera je, da
so stari ljudje čarovniki. Črnci pravijo tako: Ako so doživeli tako visoko starost, pomeni, da so v zvezi s hudobnimi duhovi. Zato jih pobijejo. To se dogaja skoraj redno. Število onih, ki dožive visoko starost, je zato pri njih nenavadno majhno. Domačini jih, če le morejo* pojedo, ker so prepričani, da se na ta način polaste njihovih čarovniških sposobnost, zaradi katerih so jih pravzaprav ubili. Čudna je ta logika! Nekatera plemena pa mislijo, da je dolžnost dobrih otrok, da pojejo svoje starše, kadar postanejo bolehni in slabotni.
Domačini osrednje Afrike zelo ljubijo življenje, boje se bolezni in trepetajo pred čarovnijami, ker so prepričani, da po« vzročajo vso zlo. Zato so čarovniki pri njih najbolj spoštovani, bolj kakor sami poglavarji. Iz strahu pred njimi seveda. Če jih kdo napade, se obupno branijo, če pa umirajo, so nenavadno mirni. O evropskih razmerah imajo čudne pojme. Vedo samo to, da žive nekje za gorami, rekami in morji mogočni sultani belih ljudi, ki vladajo ves svet, ki lahko letajo po zraku, hodijo po vodi in pod vodo in se lahko med seboj pogovarjajo čez hribe in doline. Zato se jih boje.
Ali pa niso vkljub vsemu teinu morda vendarle srečnejši kakor smo mi, otroci velike kulture in civilizacije.
Ipoisslniaite se CM9
izraz li ču-seboj
šolstvo,
U*	•**	-	*	‘
VOHUNI
■M
Mariborski »V E C ER NIK« Jutra
V M a r i b o r u, dne 14. VI. 1932.
EJ3K3»®EES6SW
Iz tajnih arhivov.
Atifie> letel ec, ki.pripelje vohuna za sovražno ; lijuiP. tudi sam vohun ali ne? 5^nbfeqiSw»S: vilŠaoira p je izjavilo, da ni theroSdajho, izreči razsodbo o tem vprašanju; 4pri dtugi razpravi pa so oba letalca, oprostili. Uniforma ju je ščitila, in nabito, je bilo ugotovljeno, da se sodelavec kakega vohuna, če nosi uniformo, neiniffit 'obsoditi radi vohunstva.
Za ta način vohunstva so uporabljali najraizličnejše ljudi. Pogosto so to bili prebivalci zasedenega ozemlja, ki so dobro poznali vsa pota in se pri znancih lahko poskrili. Po navadi so imeli pod civilno obleko še francosko uniformo. Kadar so bili v nevarnosti, so slekli vrhnjo obleko in so bili potem vjeti kot francoski vojaki, kar jim je rešilo življenje.
Francozi so se posluževali tudi dezerterjev iz Elsasa. Ker so poznali nemške vojaške predpise, so bili precej varni pred razkrinkanjem. Preoblečeni v nemške uniforme, so se pomešali med vojake in
,na ta način izvedeli marsikaj važnega. Vendar pa so ti ljudje več riskirali kot pa, Francozi, kajti če so jih dobili, je bila njihova usoda brezpogojno zapečatena;
Polkovnik Nicolai pripoveduje zanimive podrobnosti o načinu, kako so tihotapili vohune za linijo. Leta 1915. so vje-li devet vohunov, od katerih so štirje imeli uniformo. Pet letal je takrat padlo Nemcem v roke. Če so kakega vohuna vjeli, so Nemci poskusili nastaviti letalu, ki bi prišlo po vohuna, past. Vendar,pa so imeli pri tem zelo malo uspeha. Včasih so sicer opazovali letalo, ki je krožilo nad njihovimi glavami, ki pa se ni spustilo, ker ni bilo nobenega znamenja, da je pristanek brez nevarnosti.
Polkovnik Nicolai ugotavlja, da često ni prišlo letalo po vohuna. V tem oziru pa se gotovo moti, ako očita francoski in angleški špijonaži, da je pustila svoje agente na cedilu. Najbrže izvira ta domneva od izjav nekega francoskega vohuna, ki je pri zasliševanju izpovedal, da se le redkokdaj vrnejo letala po vohune, ker je taka naloga preveč nevarna in težavna. Junaški vohun je na ta način
hotel zaščititi svojega letalca in prepričati Nemce, da ne pride nobeno letalo ponj. Na vsak način imamo izpovedi poročnika Halla, ki je dobil povelje, naj gre po vohune, ki jih je izkrcal za sovražnimi linijami.
Na drugi strani pa je mnogo vohunov odklonilo povratek z letalom. Agentom, ki so vohunili v Belgiji, je biio lažje se vrniti s pomočjo prebivalstva. Belgijci so te vohune tako dolgo skrivali, dokler se ni nudila prilika pretihotapiti jih preko meje.
V zadnjem letu vojne so vohuni skakali z letal s padali. Na ta način so bolj neopaženo prišli na cilj; toda ta način prihoda v sovražno deželo je bil zvezan s precejšnjimi težavami. Včasih se padalo ni pravočasno odprlo; razmesarjena trupla teh nesrečnežev- pa so kasneje našle nemške patrulje.
Francoski poročevalski urad je naravnost na genijalen način izrabljal vohunske sposobnosti prebivalstva v ozemlju, zasedenem od Nemcev. V ta namen je bilo tudi potrebno letalo, ki pa je sedaj mesto ljudi prevažalo golobe.
Golobe so na primernih krajih vrgli z letala; ker pa je bilo na zaboju pritrjeno padalo, so golobi nepoškodovani prišli na zemljo. V vsaki kletki je bila- hrana za dva goloba in pismo, naslovljeno na najditelja, V pismu je bilo napisano, da najditelj lahko zelo koristi domovini, čeprav mu usoda brani, da se ne more bojevati za domovino. Golobe naj pošlje z vestmi o premikanju nemških čet nazaj v francoski glavni s-tan. Poleg je bila tudi pola z vprašanji, na katera naj po možnosti odgovori; priloženo pa je bilo tudi navodilo, kako naj ravna z golobi. Končno je bilo priloženih nekaj bankovcev, kar naj bi bili dokaz, da zna Francija nagraditi usluge, katere bi ji storili.
Mnogo pisemskih golobov je na ta način prišlo preko meje z važnimi vestmi-Mnogo golobov je bilo ustreljenih od nemških vojakov, ki so imeli nalog, ustreliti vsakega ptiča, ki bi bil podoben golobu.
Brez dvoma je bil tak plen tudi prijeten priboljšek k ne posebno obilni me-naži. Mnogo kletk je padlo v nemške strelske jarke.
PODZEMSKA ŽELEZNICA V MOSKVI.
Iz Londona je odpotovalo več inženirjev v Rusijo, da napravijo načrte za novo podzemsko železnico v Moskvi. Načrte bodo izdelali brezplačno, če bo Rusija naročila del materiala v Angliji.
TAJNA TISKARNA BANKOVCEV V BERLINU.
Nedavno je berlinska policija odkrila tajno tiskarno, v kateri so se tiskali bankovci po 20 mark. Ob tej priliki je zaplenila 50.000 izvodov takih bankovcev. Lastniki tiskarne in ponarejevalci so bili aretirani.
DOBRA POLICIJA.
Iz Berlina je bil pobegnil neki bančni blagajnik s pol milijona mark. Policija je takoj obvestila vse mednarodne oblasti in oddala po brezžičnem potu tudi sliko zločinčevo v petero različnih posnetkih. Kmalu zatem javlja policija v Tirani (Albanija), da je štiri izmed iskanih zločincev že prijela, petemu je pa tudi že na sledu.
LISTNICA	UR
Pedagog. Seveda ubijajo take metode šolo in vzgojo. Ne gre, da bi bil učenec -nekak poskusni kunec za vse mogoče domisleke, ki so teoretično izvrstno zamišljeni, žal pa le prepogosto gredo mimo jako neteoretičnih reakcji otroka, in je efekt stoprav nasproten, nego bi moral biti oziroma je bil pričakovan. Je pač zmotna ta predpostavka, da tisto, kar naj bi bilo, že tudi Je. Tisto z individualiziranjem pouka je pri naših šolskih razmerah praktično nemogoče. Prvič treba za to samih izvrstnih pedagogovi — teh imamo le malo — drugič so pa večinoma prenapolnjeni razredi že itak tako težka preizkušnja živcev in moči učitelja ali učiteljice, da več od njih zahtevati skoro ne gre. Kakor rečeno: s šolo eksperimentirati je za vzgojo in otroka škodljivo. Otrok si želi vodilne roke tako doma kakor v šoli in ne gre, da se s pedagogičnimi eksperimenti otroku življenje otežava.
Otrok dobro čuti, če v vzgoji in v pou ku ni sistema in ravne linije. Nam se zdi, da je dandanašnje eksperimentiranje s šolo značilen pojav oziroma duševnosti nas odraslih: ker se sami tirno nesigurne, nesigurne sami s in nesigurne nasproti otrokom, in njihova vzgoja in s tem tudi to vse skupaj bi bilo veliko manj problematično, da (rti že odraslim samim vse postalo vprašljivo. Zato je dobro zapisala nedavno neka pedagoginja: Poskrbimo mi odrasli, da najprej sami sebe zopet vzgojimo!
Gospod dr. V. V. Dobro rezonirate, toda iz Vaših izvajanj mi jasno opredeljen pojm »pravo«. Pa Vam zato citiramo Schopenhauerja: Pravo je samo na sebi brez sile. Od prirode pa vlada samo sila, in še-le kadar se ta dvigne do prava, tako da s pomočjo sile zavlada pravo, tedaj je rešen problem upravljanja države.
Schmelin g trenira
Svetovni noitsarsKi prva«. mas. ocumc-ling (levo) se zdaj v Ne\vyorku pridno pripravlja na boj proti Jacku Sharkeyu, ki mu hoče odvzeti naslov svetovnega prvaka.
Dober sadjevec
po Din 2— in vino po Din (L— toči gostilna Košir, preje Achtig, Maribor, Melje.	1885
Starejšega gospoda
sprejme mirna družina v vso oskrbo. Naslov; v upravi »Večernika«. 1887
Oddam
čisto, opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ruška cesta 7/II, vrata 3. _________________________________________1884
Na prodaj:
vila, 2 stanovanji, vrt Din 160.000.-hlpoteka Din 80.000.—. Hiša v centru, velik lokal, stanovanje Din 60.000.-Pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.	1889
Morske ribe
vsak dan sveže in različne pri Po-vodniku, Rotovški trg 8.	1858
Rakova rižota
vsaki ponedeljek ob 19. (7.) uri pri Povodnlku, Rotovški trg 8.	1859
Inž. arh. Jelenec & inž. Šlajmer
naznanjata, da je v nedeljo, dne 12. junija zvečer preminul v splošni bolnici njih dolgoleten zvesti sodelavec,
Pavel Boruta
gradbeni delovodja.
Marljivega nastavljenca ohrani podjetje v trajnem spominu.
Solina.
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
160
CistHec oken — doma.
večja množina
■nakulaturnega papirja
Vprašati v upravi „Jutra“ in „Večernika‘‘ Maribor, Aleksandrova 13
SOKLIČ
cutopnua u (prejmete
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"I
Oglas.
Na dan 15.. tek. meseca u 11 časova održače se u Komandi 45. pešadiskog puka usiraena licitacija za prodaju konjskog d j umreta za vreme od 1. VII. 1932. god. do 1. Vlil 1933. godine. Uslovi mogu se videti kod blagajnika puka svakog dana za vreme rada.
Iz Kancelarije Komande 45. pešadiskog puka br. 5332 od 10, VI. 1932. godine.	1890
Predno greš na potovanje ne pozabi kupiti si
Krasno izbiro po najnižjih cenah ima
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
TISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Tilu ii ni—mi n i 11 u 11 n mr n m Mr~ifrmrTTT^
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
STANKO DETELA V Maribora.