Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 281. Izven Ljubljane 8 vin. V HUDIMI V P* 6. feCeffltll 1912. Lete xi m velja po pošti: == ia celo lato naprej . K 26 — za pol leta „ , „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 ■a en meseo „ . „ 2-20 za Nemči]o oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za eelo le.o napre] . K 24 — za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 8'— z> en meseo „ . „ >■— V opravi prajeman neteCne K 1*70 ilnserati: Enostolpna petllvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 » sa dvakrat . ...» 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popoat Poslano in reki. notice: enostolpna petltrrsta (72 mm] 30 vinarjev. = Izhaja:= vsak dan, Iz vzemi! nedelje la praznike, ob 5. nri popoldne. gar Uredništvo ja v Kopitarjevi nllol itev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne «= sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski naroi I. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. B. "SM Avstr. poštne bran. račnn št. r4.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravntškega teleiona št. 108. Današnja Številka obsega 6 s»ranl Trem do Adrije. Dr. I. Žitnik. OriAcirra, dd/.azza ! Ksenofon. Najbolj preporno vprašanje med Avstrijo in Srbijo je, ali in kje naj Srbija dobi svoj trem ali varno in zasigurano želez-nično zvezo z Adrijo. Grof Berchtold, mnogi odlični delegati in tudi nemško časopisje, ki ni še gluho za pametne besede, priznavajo Srbiji to pravico. Srbija je še popolnoma agrarna dežela, ki je prisiljena iskati si kupca za svoje agrarne pridelke, ker od zraka tudi ne more živeti. Njen glavni odjemalec je bila habsburška monarhija, ki pa ji je vsled pritiska mažarskih velikih agrarcev skoraj popolnoma zaprla mejo. Ne poslušajmo venomer bedastih fraz, da so avstrijski, po ogromni večini mali kmetje narekavali carinske postavke v trgovinskih pogodbah. Carinski tarifi so kompromis med avstrijskimi indu-strijci in ogrskimi velikimi agrarci. Tudi se ne varajmo, da bi bil olajšani uvoz — seveda s potrebnimi kavtelami — agrarnih pridelkov iz balkanskih držav za naše poljedelstvo tolika nesreča. Stotisoče težko prisluženega kapitala znesemo vsako leto Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bulgari v Švico, na Tirolsko in druge nemške pokrajine za plemeno živino. In vendar bi bilo mogoče, da na Kranjskem, osobito v naši gorenjski Švici povzdignemo živinorejo, ki bi zalagala tudi balkanske države s plemeno živino v zameno s klavno. To vprašanje je gotovo uvaževanja vredno. Dalje je za avstrijsko industrijo in trgovino, malo in veliko obrt balkanski trg vedno še največjega pomena. Najbližji je in bode tudi vedno bcljši, ko se prične na Balkanu novo, živahno kulturno življenje. Slovenci in Hrvatje menda tudi ne bodemo vedno samo ovce strigli in gnojnih košev pletli, dasiravno je tudi to delo potrebno in koristno. Ako pa naša država na vsakem prelazu iz balkanskih držav razobesi napis »Prepovedana pot«, potem se ne čudite, ako nam vračajo z isto mero in se obračajo na druge, postrežljivejše in ku-lantnejše firme. V času železnic in drugih prometnih sredstev pa tudi Makedonci in Albanci ne bodo na mulah in ramah prenašali svojega blaga črez hribe in pečine do trgovskih skladišč. Ta pa so bila in bodo ob morju najugodnejša. Ksenofonto-vih vojakov vriskanje »Gahatva, iln/Mzza.'« ima za modernega človeka neodoljivo moč. Ta uvod se mi je zdel potreben, da boljše razumemo avstrijsko-srbski spor zaradi železnične zveze z Adrijo. Po krimski vojski sc je hotel turški sultan približati Evropi z železnicami od Carigrada na levo skozi Solun, Veles, Skoplje, Mitrovico, Novipazar, Sarajevo, Travnik, Banjoluko in Novi, na desno skozi Odrin, Plovdiv, Sofijo, Niš in Belgrad. Baron Hirš je 1. 1869. dobil koncesijo. L. 1871. sta bili gotovi delni progi Solun—Mitro-vica in Carigrad—Odrin—Plovdiv do Pcd-balkana. Do tedaj je še igral na prve gosli Napoleon III. in veliki vezir Ali paša je bil sekundant. Ko pa je otemnela Napoleonova zvezda, je Rusija izrabila situacijo, dosegla zopet odprto pot po Črnem morju in revizijo pogodeb glede železnic na Balkanu. Že leta 1871. se je porodil načrt transverzalne železnice, ki naj bi vezala z angleškim kapitalom zgrajeno progo Ruščuk—Varna in rumunske črte skozi Bulgarijo proti zapadu ob Drinu do Bara, Uljcina (Dulcigno) ali Sv. Ivana ob Adriji. Ta načrt so podpirali tudi Angleži, da bi že zgrajeni progi Solun—Mitrovica in Carigrad—Sofija ostali Ie sesalki za pristanišča, koder je odrival angleški krošnjar tuje tekmece. Anglež Ralph Earle je pridobil za to idejo turško vlado in barona Hirša; angleški in ruski veleposlanik ter veliki vezir Mahmud Nedim paša so mlatili pšenico pod enim mernikom. In danes je ista situacija, samo da je četrti mla-tič, gospod Pašič kot dobro došel gost. Italija pa komaj čaka, da se pridruži tej zvezi. Hic Rhodus, hic salta! Na berclinskem kongresu I. 1878. se je zopet Avstrija spomnila, da ima na Balkanu svoje legitimne koristi. Člen 29. berolinske pogodbe določa, da dobi Črnogora pristanišči Bar in Ulcinj, Avstrija pa policijsko in zdravstveno pravico na tem ozemlju z dodatkom, da sme Črnagora le z dovoljenjem Avstrije tod graditi ceste ali železnice. In kako je Avstrija varovala to pravico? Leta 1906. je italijanski konsor-cij pričel graditi železnico Pristan—Bar— Virpazar. Avstrijska diplomacija je molčala in dala iz rok pozicijo Italiji, ki jo bode danes ali jutri izrabila tudi proti svcji zaveznici. Že tedaj je pisal Pellegrini, zaupnik min. predsednika Zanardellija: »V zmislu berolinske pogodbe bi Avstrija mogla odreči dovoljenje. Ker pa tega ni storila, smemo sklepati, da se tudi nadaljevanju te [>olilično važne železnice ne bode ustav-jala.« Vsi italijanski krogi pripisujejo tej progi velik strategičen in političen pomen. Ako Avstrija sploh še misli na železnično zvezo Sarajevo—Uvac— Mitrovica— Solun, potem je le še vprašanje časa, da Italija zveže prvi kos svoje železnice s progo skozi Sandžak in si odpre prvo pot na Balkan. Dr. Vladan Georgjevič, srbski ministrski predsednik Milanov, gotovo ni bil nasprotnik Avstrije, in vfndar je opozarjal na potrebo te železnice .-.a Srbijo. Ali ni mogla Avstrija tedaj sama zgradili te železnice do srbske meje in si tako zagloviti tudi prijateljstvo Srbije? Ali pa naj bi vsaj Italiji izbila iz rok ta kol, ki je naperjen proti Avstriji! Toda grof Aherenthal je 1. 1908., tedaj še baron, tudi Sandžak vrnil Turčiji in s tem sam pretrgal od Srbije neodvisno zvezo s Solunom. Italijanski minister T i t -toni, ki je sicer odločno zagovarjal zvezo z Avstrijo proti irredenti, je takoj tedaj izjavil, da se more Italija sprijazniti z ane-ksijc Bosne in Hercegovine, ker se jc Avstrija umaknila iz Sandžaka. Tudi je T i 11 o a i naglašal expressis ver-bi s«, da se bode z dovoljenjem grofa Aehrenthala mogel italijanski kapital udeležiti pri zgradbi transverzalne železnice od Donave do Adrije, ki bode italijanski industriji odprla pot v balkanske dežele. Sedaj pa je toliko hrupa, ko Srbija samo to želi, kar je bilo Italiji že dovoljeno. Seveda: »Quod licet jovi, non licet bovi,« jezika zbesnelo nemško časopisje. In vendar vsi razlogi govore za mirno poravnavo s Srbijo. Leta 1883, je Avstrija sklenila pogodbo s Srbijo, Bulgarijo in Turčijo, da se železnice dograde do avstrijske meje. V poletju 1888 so že prvi vlaki dr-drali od Dunaja preko Pešte, Belgrada in Niša proti Carigradu in od Niša skozi Skoplje proti Solunu. Vse to je bilo korektno. Ako pa se je avstrijska diplomacija hotela ogniti vražje Srbije, zakaj pa ni v 30 letih zgradila železnice od bosanske meje »jusqu' au-dela de Mitrovica«? Vzrokov je več. Prvi je la, ker je relacija Dunaj—Pešta—• Belgrad—Niš—Solun (1322 km) za 170 km, relacija Pešta—Niš—Solun celo za 270 km krajša, nego skozi Bosno in Sandžak. Drugi, morda še tehtnejši razlog je, ker Mažari ovirajo v Bosni železnice, ki bi krajšim potom Avstrijo vezale z Dalmacijo in Solunom. Tu imate zopet mažarsko kopito! Dne 14. t. m. je pan Bilinski moral priznati v bosanskem odseku avstrijske delegacije, da so se desetletja prepirali ve-ščaki, aLi naj so bosanske železnice do Adrije ozko- ali normalnotirne. Desetletja sta se ruvali avstrijska in ogrska vlada za posamezne proge. In še sedaj nista popolnoma edini, ali naj se Srbiji dovoli trem do Metkoviča ali do Spljita. Treba bi bilo zgraditi samo še 40 km dolgo železnično zvezo od Užic v Srbiji do Vardišta v Bosni, in Srbiji bi bila odprta pot do Adrije skozi Novo Avstrijo. To bi pomirilo tudi viteza Hohenblum-Simiča, ki bi rad obesil vsaki srbski buši burovž na vrat, da se ne izgubi na avstrijska tla. Bivši trgovinski minister clr. Baernreither bi bil užaljen, ako bi kdo dvomil o njegovem nemškem prepričanju. In ta odlični nemški politik je 20. t. m. naglašal isto, kar smo na tem mestu trdili: Srbija ima vso pravico, da sili do morja-Omogočite ji izvoz ali preko Bosne in Hercegovine ali pa tudi skozi severno Albanijo. Ta preporna proga s pristaniščem vred more biti mednarodna, kakor je mnogo drugih, n. pr. skozi Švico. Toda, prosti hočemo biti, pa ne znamo biti pravični. V načrtih je še pet drugih lakozvanih transverzalnih železnic od Donave do Adrije. Najvažnejša v političnem oziru in tudi najresnejša je od Valone do Bitoija (Monastir), kjer se pričenja proga do So-luua in odpira železna cesta na vse strani po Balkanu. Žc Rimljani so poznali pomen valonskega pristanišča. Reclus imenuje Va-lono z ozirom na Brindisi vis-a-vis: »Le Calais dc cette Douvres d' Ualie«. Iz Valone si Italijani odpro pot v srce Albanije in Makedonije. Italijanski trgovci že več let rote vlado, naj dogradi in uredi pristanišči v Draču in Valoni ter železnici do Srbije in Bulgarije, da prehiti in izpodrine vsako tujo državov Albaniji. Kdor se utabori v Valoni, ta ima v rokah ključ do Adrije. Torej na severu Albanije in na jugu srečavamo Italijo. Če razmišljamo ta položaj, vsiljuje se nam misel, da je v tem prepiru Srbija le strelovod, ki naj odvaja strelo. Ko bi mogli odgrniti zaveso ter opazovati borbe diplomatičnih atletov, morali bi stiskati pesti, ker vojna ni ženito-vanjski ples. Tudi mi smo prepričani, da hoče Italija avtonomijo Albanije od Bojane do Valone. A ravnotako gotovo je, da sc bode Italija ustavljala vsaki drugi državi, ki bi se hotela zasidrati v albanskih pristaniščih. Tudi Nemčija je zadovoljna s to politiko, ker hoče imeti odprta vrata tudi v Albanijo. Čemu pa smo ji zgradili žcleznico ob Soči? Zvesto i mi prisegamo, da radi za dom tvegamo blago in kri. Toda bojimo se, da bi prejalislej morali ponavljati Dantejev stih iz »Pekla«: »Nessun maggior dolore che ricordarsi del tempo felice nella mi-seria«. Pomcarž o mednarodnem polo-Žfljll. Francoski ministrski predsednik Poincare je govoril v zborničnem od- LISTEK. Ma sveti. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) »Sedaj pa tvoje poročilo,« reče Sinan vitkemu knezu, ki je ves ta čas ležal pred njim na obrazu nepremično kakor postava na nosilnici. »Se enega ujetnika imate, kajneda, velikega emirja Hasana. Kjo pa je oni francosKi ogled uh.« »Gospod,« je rekel, »storil sem, kakor si velel. Viiez, ki je pravkar odšel, je krmaril ladjo v zaliv, kakor je bilo dogovorjeno. Napadel sem pri dnevnem svitanju. Saladinovi vojaki so se hrabro borili, kajti ta gospica nas je ugledala, jim dala znamenje, cla so imeli časa zbrati se, in mi smo mnogo ljudi izgubili. Naposled pa smo jih premagali in pobili vse razun princa Hasana, ki smo ga ujeli. Pustil sem na mestu nekaj ljudi, da stražijo ladjo. Ladijinemu moštvu smo prizanesli, ker so bili služabniki Franka Lozela, jih 'zpustili na obrežje skupno z neko frankovsko žensko, ki je bila služabnica te gospice, da si poiščejo pot do najbližjega mesta. To žensko sem hotel usmrtiti, ker pa je ta gospica, vaša ujetnica prosila za njeno življenje, češ, da je prišla iz dežele Frankov iskat svojega moža, sem ji prizanesel, ker nisem imel posebnega povelja Včeraj zjutraj smo odrinili proti Masijaiu; princ Hasan je bil v nosilnici skupaj z onim frankovskim ogleduhom, ki je bil nekaj časa tukaj ter vam sporočil o lad-jinem prihodu. Ponoči sta spala v istem šotoru; princa sem pustil zvezanega pod varstvom straže; ali zjutraj, ko smo prišli pogledat, smo opazili, da je Hasan pobegnil — kako, ne vem — frankovski ogleduh pa je ležal z ramo od noža skozi srce mrtev v šotoru. Glejte!« in odgrnil je rjuho z nosilnice in prikazalo se jc trdo truplo ogleduha Nikolaja, ki je mrtev ležal tam z izrazom groze na svojem obrazu. »Tudi ta je našel konec, kakor ga je bil zaslužil,« je zamrmral Wulf Godvinu. »Iskal sem ga povsod brez uspeha, nato pa sem prišel sem s to gospico, vašo ujetnico in Frankom Lozelom. Govoril sem.« Ko je Sinan čul to poročilo, je pozabil na svojo mirnost, planil z divana in stopil dva koraka naprej. Tu sc je ustavil; jeza mu je gorela v iskrečih se očeh. Ža tr.nolek si je pogladil brado in trata sta na njegovem kazalcu opazila prstan, ki je bil tako močno podoben tistemu, ki ga je imel Godvin okoli vratu, da bi ju nikdo ne mogel j razločiti. »Človek,« je rekel Sinan z zamolklim glasom, »kaj si storil? Zakaj si pustil, da je pobegnil emir Hasan, največji prijatelj in general sultana iz Damaska. Ob tem času je tam ali vsaj že blizu in tekom šestih dni bomo videli Saladinovo vojsko jezditi po naših poljanah. Zakaj nisi pomoril moštva in frankovsko ženske? Tudi ti bodo prinesli vest o zajetju ladje in te gospice, ki je iz Saladinove hiše in ki bi jo rajše imel nego celo frankovsko kraljestvo. Kaj porečeš?« »Gospod,« odgovori vitki častnik in glas se mu jc tresel, »vsemogočni gospod, jaz nisem imel nobenega povelja od tebe pomoriti ladjino moštvo in Frank Lozel mi je povedal, da se je z vami dogovoril, da jim prizanesemo.« »Potem, suženj, je on lagal. Dogovori! se je z menoj po tem mrtvem ogle-duhu, da se vse pomori, in dalje, ali ti ni znano, da želim smrti, ne življenja, če ne dam posebnih povelj v takem slučaju? Kaj pa s princem Hasanorn?« »Gospod, ničesar no vem. Mislim pa. cla je moral podkupiti ogleduha, ki mu je. bilo ime Nikolaj,« in pokazal je truplo, »da mu je prerezal vezi, pozneje i ga jc pa umoril iz maščevanja, kajti poleg trupla smo našli težak mošnji-ček poln zlata. Da ga je sovražil kakor jc sovražil tistega Lozela, dobro vem, kajti nazival jih jc pse in izdajalce; ker ju ni mogel udariti, ko je imel zvezane roke, jima je pljuval v obraz ter ju preklinjal v imenu Alahovem. To je bil vzrok, da sem z ozirom na to, ker je bilo Lozela. strah biti blizo njega, postavil kot stražnika tega ogleduha Nikolaja, ki je bil drzen človek, pred šo-torom pa dva stražnika; Lozel in jaz sva pa stražila gospico.« »Ukaži pripeljati ta dva vojaka,« jc rekel Sinan, »da pojasnita to stvar.« Takoj sta sc postavila vojaka poleg svojega stotnika, vendar nista vedela ničesar povedati. Prisegala sta, da nista zaspala na straži, da nista slišali najmanjšega glasu, a vendar ni bilo princa, ko jc jutro napočilo. Zopet si je gospod smrti gladil svojo črno brado. Nato pa jc vzdignil znamenje ter rekel: »Tu vidite znamenje. Pojdite.« »Gospod,« je rekel Fedai, »dolgo vrsto let sem ti zvesto služil.« »Tvojega službovanja je konec Pojdi!« se je glasil resni odgovor. (Dalje.) seku za zunanje zadeve velevažen govor z ozirom na mednaroden položaj. Med drugim je izvajal: Dolžan sem, da govorim previdno in se morem le o politiki francoske vlade izjaviti, katere sicer ne morem postaviti v popolno svetlobo, a vsaj jasno jo morem definirati in označiti. Francija jc storila vse, da prepreči vojsko na Balkanu. Ko je pa vojska izbruhnila, jc Francija vse. storila, da se je na Balkan omejila. Od začetka sem smo se udeleževali z veseljem razgovorov med evropskimi ve-levlastmi; vedno smo in šc sodimo, da je mogoče sedanje težkoče le s sporazumno skupno akcijo rešiti. Razgovar-jali smo se samoobsebi umevno v popolnem sporazumu z našimi prijatelji ln zavezniki (Anglijo in Rusijo) in jih bomo le sporazumno ž njimi nadaljevali. V naši zunanji politiki je kontinuiteta neobhodno potrebna in želimo, da sc pri odstranitvi sedanjih dogodkov vnovič pokaže moč naših zvez. V. uvedenih diplomatičnih dogovorih smo si vodno vnaprej zagotovili soglasje Anglije in Rusije. Prezgodaj bi bilo naglašati, da smo neprestano postopali popolnoma intimno in zaupljivo z njimi in da hočemo tudi naprej tako postopati. Dolgo časa smo se bali, da nastanejo na Balkanu težave. Že junija meseca smo razpravljali z Rusijo vse možnosti. ki lahko za Evropo prealislej na Balkanu nastanejo. Rusija je zagotovila, da ostane zvesta načelu status rjuo. Mir pa jc bil v vedno večji nevarnosti radi podaljšane turško-laške vojske in radi izgredov ob črnogorski meji, v Macedoniji in v Albaniji in ker je Turčija izvedbo preosnov zavlačevala. Poincare izjavi, da se mu je zdelo, cla lahko vsled konvencij, ki sta jih sklenili Bolgarija in Srbija ter Grška in Bolgarija meseca aprila, povzročajo krize in spore. Ker smo hoteli Turčiji dobro, smo jo večkrat na nevaren položaj opozorili in ji svetovali, naj mir z Italijo pospeši in izvede na Balkanu preosnove, a zapletljaji so postajali vedno nevarnejši. Za iniciativo Avstro-Ogrske meseca avgusta se jc v njegovi nenavzočnosti juslični minister Briand zelo interesiral in izjavil, da zasleduje Francija na Balkanu splošno miroljubno politiko in da se vzdrži status quo in da. se glede na to strinjamo z dunajsko vlado. Briandovim izjavam jc Poincare pritrdil, tucli Busija je pritrdila. Predno so se pa velevlasti glede na reforme sporazumele, so postalo razmere na Balkanu resne. Glecle na nevaren položaj je Francija smatrala potrebno, da jc v Sofiji, Belgradu, Atenah in v Cetinju svetovala mir in priporočila Turčiji, naj preosnove na Balkanu izvede. Septembra je Francija razpravljala s svojimi prijateljicami in zaveznicami, kako zagotoviti skupen dogovor, a Bolgarija, Srbija in Grška ter Turčija so 30. septembra, oziramo 1. oktobra mobilizirale. S Sazonovom se je dogovoril, da se skrajno nastopi za mir. Formula status quo, ki je danes zastarela, jc velevlasti združila, a po nesreči jc Črnagora napovedala Turčiji vojsko tisti dan, ko jc posredovala Avstrija. Upali smo Ie še, da sc vojska po času in ozemlju omeji. Kar se tiče nadaljnega postopanja, smo najprej skrbeli za to, dn se nobena velcvlnst ne bi poizkušala okoristiti z dog odki na Balkanu in smo tako ugotovili, cla nobena 110 namerava razširiti svojega teritorija na Balkan. Francija kot glavni upnik Turčije svojih gospodarskih interesov nc opusti in bo potrebno določiti, koliko turškega javnega dolga prevzamejo balkanske države, katere bodo zasedeni teritorij najbrž anektirale. Velevlasti že zdaj raz-molrivajo, kako naj bi se to vprašanje rešilo. Balkanske države so o tem že obveščene. Velevlasti so se dozdaj tudi sporazumele, cla vojaške operacije ne tvorijo dovršenih dejstev a so tucli zagotovile. da nobena ne stori kakega posebnega koraka na svojo r?ko ter sc 110 vplete lako daleč, da bi ne mogla potom več nazaj. To je najboljša garancija za evropski mir. Kar tiče premirja, upa Poincare, da se mu Grki brez obotavljanja pridružijo. Svoj govor je končal, cla hoče Francija svoje pravice in čast braniti z vsenr silami, čc bo treba. Poincarejcv govor dokazuje soglasje tripeletente glede sedanjih spornih vprašanj in veliko prizadevanje Francije, cla se ohrani mir, vsled česar ji je največ na tem, cla sc sporne zadeve med velevlastmi skupno rešijo. Zato se je ugotovilo, cla nobena evropska velc-vlast ne zasleduje na Balkanu teritorialnih interesov in sc je drugič doseglo, do nobena, velevlast nc bo postopala na svojo roko. Ako se je to res doseglo (pravzaprav je Poincare rekel, cla »se clajo velevlasti k sreči voditi od tega načela«), poten-" je upanje na mir precejšnje. Govor Poincareja kaže veliko simpatijo do balkanskih držav in sc tam, kjerc izraža obžalovanje, da je prišlo clo vojske s Turčijo, bere kot ironija. Pomembno je, da jc Poincare o zasedenih ozemljih sodi, da se bodo ocl strani balkanskih držav anektirale. To zato poudarjamo, ker se danes vsi sovražniki Slovanov zelo trudijo, da bi se ustvarila avtonomna Makedonija. PihZij na Balkanu. MXRQLJUBNA IZJAVA GENERALA GONRADA. Belgrad. »Universal« objavlja in-terviev svojega dunajskega dopisnika z avstrijskim arinadnim nadzornikom generalom pehote Conradom pl. Hdtzen-donom. Vršil se je takole: Časnikar: Kako sodite o sedanji vojski? Sc bo li tudi v ostali Evropi razširila? — Con-rad: Težko se na to odgovori. Sodim, da bi nihče v Evropi ne mogel na to odgovoriti. Kakor sodim, se bo pa vojska omejila na ozemlje, kjer se jc pričela. — Časnikar: Kljub temu dohajajo iz dobro poučenih krogov brzojavke, ki govore o sporu med Srbijo in Avstrijo in ki trde, da bo med navedenima državama vojska nastala. Con-rad: Te govorice so prenagljene, da nc rabim drugega izraza. Srbija do zdaj svojih zahtev še ni jasno formulirala. Prepričan sem ,da se sporazumljenle mirno doseže. — Časnikar: Kako sodi Vaša ekscelenca o obnašanju Ilumu-nije v sedanjih razmerah? Ali jc bilo dobro ali slabo, ker Rumunija ni nastopila? — Conrad: Ne morem si^dovo-liti, da soclim in šc manj, da kritizu-jem stališče, ki ga jc Rumunija zavzela. Zagotavljam Vam pa, cla ima Rumunija vladarja, ki zadevam pozorno sledi in jih tako modro in previdno presoja, cla se država na njegovo politiko lahko zanese. — časnikar: Trdi se, da ko se vojska konča, so Rumunija za. svoje miroljubno stališče, s katerim je pripomogla vzdržati evropsko ravnotežje, odškoduje s teritorialnimi konpenzacijami, in sicer se rektifict-cira ... » . . meja Dobrudžc proti Bolgariji,« dopolni Conrad in pristavi: Stoji, da jc Avstrija odkrita prijateljica Rumunije in da jo bo podpirala kjerkoli in kadar bo to potrebno. — Časnikar: Dovolite vprašanje, če ni imela Vaša misija v Bukarešt političnega značaja, ki je za Rumunijo zanimiv? V prvi vrsti jc šlo za konciolenčni obisk na ukaz cesarja. Ob tej priliki sem tucli obnovil zagotovilo, da je Avstro-Ogrska zvesta prijateljica Rumunije. XXX VPRAŠANJE MIRU. — BALKANSKA ZVEZA NI ZRAHLJANA. Atene. »Heskia« tolmači izjavo grškega poslanika v Parizu Romanosa glede na premirje tako, da se ne sme tega, kar je Romanos govoril, tolmačiti, kakor da so balkanske države sprte med seboj. Naravno je, da je vsaka zaveznica za premirje posebne zahteve stavila. Glede na mirovne pogoje se zaveznice dogovarjajo za skupen predlog. ki zagotovi smoter vojske in popolno slogo zaveznic. Dunaj. Srbski poslanik v Parizu, dr. Vesnič. odpotuje kot prvi srbski delegat v London. Prideliti mu nameravajo znanega profesorja Cvijiča, natančnega poznavatelja etniških razmer na Balkanu. Soiija. Bivši ministrski predsednik Malinov se je o miru zelo optimistično izjavil. Soiija. Predsednik sobranja Danev odpotuje takoj, ko sc vrne iz Čataldže, v Bukarešto, iz Bukarešte pa odpotuje k mirovnim pogajanjem v London. XXX AVSTRIJSKO-SRBSKI SPOR. Belgrad. Kakor sodijo tukajšnji diplomati, je položaj med Avstro-Ogrsko in Srbijo kritičen in ga splošno pesimistično presojajo. Nekemu časnikarju je izjavil ruski poslanik Hart-wig: Srbija je upravičena, da zahteva Albanijo. S Turčijo se je Srbija uspešno vojskovala in zasedla tisto ozemlje, ki je potrebuje. Avstro - Ogrska se s Turčijo ni vojskovala. Kako naj torej utemeljuje gotove pravice n. pr. do Albanije. Hart\vig je izjavil, cla kar je storil, j c storil po naročilu svoje vlaie in da ni res, da bi bil delal politiko na svojo pest. London. »VVestminster Gazette« piše: Če so ve-levlasti dobro poučene, Po sledovih vojne med Odrinom in Čataldžo. (Konec.) Vzrok strahu. Šli smo skozi vasi, ki so ravno nehale goreti. Izvedeli smo, da so vasi Pomakov, Pomak je bulgarskega pokoljenja, oblači se kakor bulgarski Makedonec, ne govori drugega nego bulgarski, ohranil je vse lastnosti Bulgarov, a je fanatičen mohameda-nec, smrtni sovražnik Bulgarov. On dokazuje, kako m ravnokar izšel, nadaljevanje pa bo sledilo v tedenskih presledkih. Naročniki naj sa takoj zglasijo, da nam bo mogoče določiti visokost naloga za poznejše sešitke in vse potrebno pripraviti za točno razpošiljanje. Istočasno priporočamo: M svobodnim solnem SfcefeUfim Povesi Mil MOV. F. S. Finžoar. Cena il s-, eies. ves. K 4-. Ta roman je po enoglasni sodbi vseh literarnih krogov najlepše slovensko leposlovno delo in je ravno danes posebno aktualen, ker nudi najboljši vpogled v zgodovino Balkanskih narodov. ZSodovinsha povest z Balliaiia 11 -1, vezano II -f. Škenderbeg je največji krščanski junak, kolikor se jih jc kdaj rodilo na Balkanu in se njegovo ime ravno sedaj večkrat imenuje v časopisju. On je rešil domovino turškega jartna in ta povest o Skender-begovi vstaji je silno zanimiva in poučna. m bi Uniform mm Ob tej priliki opozarjamo tudi na to velezanimivo knjigo, ker je važno primerjati sedanjo vojsko na Balkanu s predzadnjo med Rusi in Japonci. pntt povesi iz leta 1573, (M š«, K rso. vez. R 2 so. To je posebno zanimiva povest, ki pretresljivo opisuje trpljenje naših praciedov in njih obupne boje za prostost. Knjiga je pisana vseskozi na zgodovinski podlagi. šmmLmm^mm i mim sciieno shrambo, da bi dobil tam sena za živino. Seno sc je moralo iz senene shrambe metati v kolarnico, od koder se je potem nosilo v hlev. — V kolarni-ci je bilo tudi več druzega orodja, kakor vozov itd. Ko pa je Jožef Rožič prilezel do onega mesta, kjer je bilo jemati seno, je stopil na rob nekih desek, kjer mu je zmanjkalo prostora, da bi si utrdil stopinjo, in je padel nazaj v kolarnico ter se na glavi tako poškodoval, da je dne 2. t. m. v groznih bolečinah umrl. — Nesreča na lovu. Župan v Gor. Dravogradu David Manhart in Jakob Bradstatter iz Gor. Dravograda sta bila v gorah na lovu. Nakrat e pridrvel snežni plaz, ki je oba lovca odnesel in zasul. Doslej trupel ponesrečenih lovcev še niso dobili. — Odbor idrijske pidružnice »SI. planinskega društva« sklicuje na dan 18. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni člana g. Vekoslava Kobala redni občni zbor. Uuiiipske novice. lj čestili sv. Nikolaja so se v Ljubljani silno pomnožili. Včeraj je bilo V Ljubljani 7 društvenih Miklavžev i h večerov. Najodličnejši je bil Miklavžev večer v Unionu tako po cfeklni uprizoritvi, kakor po mnogoštevilnem občinstvu in točni izvršitvi. Kakor vsako leto, ie tudi letos govor g. dr. Jeršcta otročičem bila odlična točka tega večera. S tem, da se Miklavževi večeri vsako leto množe, je omogočeno na ta poezije polni večer stotinam otročičem izlivati svoje želja in prošnje v prisrčne molitve. Izredno mnogo je bilo včeraj tudi privatnih Miklavževih večerov, di videli smo vč raj v Ljubljani voziti se Miklavža s spremstvom v dveh elegantnih avtomobili. Ii Literaren sestanek v »Matid Slo- vensk'«. Prvi Ietošnii literarni sestanek sc V>o vršil dne 7. decembra t. 1. (v soboto) ob 6. uri zvečer v orostorih »Matice Slovenske« [Kongresni trg št. 7). Na dnevnem redu bo orrgram za hrvatsko knjižnico«, ki jo izdaja »Matica Slovenska«, in sicer n. nr. vprašania: 1. Ali naj »Matica« izdaja starejše »klasične« hrvatske nisatelje, ?li pa moderne? — 2. Kako bi bilo s nesHško ali nrioovedno hrvatsko antolo-j?i'o? — 3. Vprašanje hrvatsko-srbskega slovarja in slovnice. — Na sestanek niso v?blieni Ie literati, arnoak še prav posebe PARLAMENT. DR KOROŠEC GLEDE URADNIŠKE PRAGMATIKE IN ZAHTEV DELAV-SKEGA TER KMEČKEGA STANU. Dunaj, 6. decembra. Danes se je vršilo in končalo 1. branje od gosposke zbornice poslanski zbornici vrnjene uradniške prag-matike. Dr. K o r o š e c je v svojem govoru izjavil, da je »Slovenski klub«, kateri uradnikom rad privošči potrebno in pravično izboljšanje njihovega službenega razmerja, obenem pa ne more zanemarjati prav tako upravičenih želja kmečkega in delavskega stanu, predlagal strankam in zborničnem upredsedniku, naj postavi na dnevni red današnje seje obenem zakon o kmečkem zadružništvu. Stranke so pa to odklonile in se pokazale s tem v posebni luči. Stališče »Slovenskega kluba« nasproti uradniški predlogi je zdaj bistveno olajšano, ker je gosposka zbornica sprejela večinoma tiste izpremembe, ki jih je svoj čas klub, kateremu govornik pripada, predlagal. Govornik izraža upanje, da bo poslanska zbornica pokazala isto vnemo, da reši kmečkemu in delavskemu ljudstvu potrebne zakone, kakor jo kaže glede uradniške pragmatike. — Nato se je predložilo poročilo brambnega odseka glede zakona o preskrbi vdov, otrok in sorodnikov rezervistov v slučaju mobilizacije. Govorilo je nekaj govornikov, med njimi Schuhmeier, na kar sta se izvolila generalna govornika. Prihodnja seja v torek. — Danes, jutri in v ponedeljek zboruje j u s t i č n i odsek. Kljub temu, da češki radikalci obstrukcijo še vzdržujejo, se upa, da se zakon o vojaških dajatvah v slučaju vojne nevarnosti ali vojske do od vlade postavljenega termina reši. PREPLAŠENA NEMŠKA FANTAZIJA, SRBSKA BOMBA V VLAKU LJUBLJANA — DUNAJ! BOMBA JE BILA LE — ELEKTRIČNI APARAT. Dunaj, 6. decembra. Iz Gradca se brzojavlja dunajskim listom: V osebnem vlaku Ljubljana — Dunaj, bi se bila kmalu pripetila strašna nesreča. V Celju so našli na hodniku nekega vagona dinamiino bombo, ki je bila čisto montirana in bi bila brezdvoma ne le razgnala vlak, ampak poškodovala tudi celo progo. Bombo so previdno spravili na policijo in pozneje aretirali nekega sumljivega moža v kmečki obleki, ki je bil v Štorah naglo skočil z voza in se hotel odpeljati z nasprotnim vlakom nazaj v Celje. Moža so oddali okrajnemu sodišču. Njegova identiteta še ni dognana. Opravičeno se sumi, da je mož preoblečen srbski četaS. Celje, 6. decembra. Naš dopisnik nam javlja: Bomba, katero so našli v osebnem vlaku Trst—Dunaj, se je na policiji izkazala kot navaden električni aparat, ki ga je nekdo v vozu pozabil. »Sumljivega« moža je policija že izpustila. ZASTRUPLJENJA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 6. decembra. Tu sta zakonska Ripp vsled zastrupljenja s torto umrla, trije otroci dr. Schona, ki so torto zaužili, umirajo in tudi sin trgovca z lesom Brauna, je vsled istega vzroka težko zbolel. Obolelo je še deset drugih rodbin. Vse torte pohajajo od enega slaščičarja. RUSKI CARJEVIč OSTANE HROM. London, 6. decembra. »Daily Mail« ima od svojega peterburškega dopisnika poročilo, da bode carujevič ostal ves svoj živ dan hrom. RAZLAGA O POSTAVI PROTI JEZUITOM V NEMČIJI. Nemški zvezni svet je postavo iz leta 1872. proti jezuitom v seji dne 28. t. m. takole tolmačil: Ker so nastali dvomi o pojmu prepovedanega delovanja redov v zmislu razglasa državnega kanclerja dne 5. julija 1872 in ker zahteva bavarska vlada avtentično razlago tega pojma, je zvezni svet sklenil: Prepovedano je redom vsako duhovsko ali drugačno versko delovanje nasproti drugim, kakor tudi poučevanje. Prepovedano versko delovanje pa ni, v kolikor to ne nasprotuje deželnim postavam, čitanje tihih sv. maš, nove maše v rodbinskem krogu in podelitev zadnjih sv. zakramentov. Znanstvena predavanja, ki se ne dotikajo verstva, niso prepovedana. Prepoved se ne tiče pisateljskega delovanja. rjafli - vsi se spomnite »Slovenske Strele"! Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 6 decembra 1912. Pšenica za april 1913.....1^02 Rž za april 1913 . .....1053 Oves za april 1913 ...... H'23 Koruza za maj 1913..... Koruza za julij .1912 . . « . • Nadškof Baucr-Olomuc, Nadškof de Almarec-Sevllla. NOVI KARDINALI. Nadškof Nagl-Duna], DRŽAVNI ZBOR. V ju stičnem odseku je včeraj Stiirgkh izjavil, da se je posrečilo omogočiti, da se sicer zakonski načrti glede na armado ne bodo izpremenili, pač pa da se besedilo v postavi sami dopolni. Druge nič manj važne točke se bodo pa pojasnile z odredbami, da se pomisleki odstranijo. Sekčni načelnik Reuter je nato predlagal, da naj § 1 slove: V slučaju kake mobilizaije in če se armada izoppolnjuje v vojno stanje, se lahko vporabljajo vojna dela, dokler obstaja vojaška nevarnost ali če je vojska izbruhnila. Glede na § 4 je predlagal: Osebno se lahko pritegnejo v vojne namene, a ne v vojno črto. civilisti, ki še niso 50. leta prekoračili in sicer mlajši pred starejšimi in če le mogoče take osebe, ki so po svojem navadnem poslu sposobne za do-tično delo. V odredbah se določi, da bodo za dela v armadi pritegnili kolikor bo mogoče civiliste v domači občini ali v bližnji okolici in ne pred 17. letom. izpred sodišča. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V RUDOLFOVEM. Uboj med cigani. Dne 4. t. m. se jc vršila porotna obravnava proti ciganom: Alojziju Raku, Edmundu Raku, 16 letnemu Viljemu Raku. Vidu Reicherdu in 19 letni Albini Huber, radi hudodelstva uboja. Meseca avgusta t. 1. se je po Dolenjskem okrog Zatičine klatilo več ciganskih rodbin, med katerimi so bili tudi gori navedeni, ki so gojili že dalj časa jezo proti ciganu Francetu Grilu. Franc Gril in njegovi ljudje so prenočevali dne 26. avgusta pri posotnici Mariji Brozovič v Gornji Dragi; druga ciganska rodbina — Rajhardova — pri kateri so bili Vid Rajhardova nezakonska hči Albina Iluber in pa Alojzij, Edmund in Viljem Rak, se je pa nastanila v bližini Potokarjeve gostilno. Dne 27. avgusta t. 1. zvečer so prišli cigani, in sicer Vid Rajhard s svojo pri-ležnico. in pa vsi trije Raki v Potokar-jevo gostilno. V to krčmo je vstopil tudi Franc Gril, na katerega so bili Rajhard in Raki jezni in proti kateremu so sc cigani: Edmund, Alojzij in Viljem Rak zagrozili, da ga bodo, predno bode napočil drugi svit, tako nabili, da bo dobil drugo »farbo« in da bodo lahko napravili klobase iz njega. Kmalu potem se je cigan Franc Gril podal spat v hišo posestnice Brozovič. kamor so ga prišli vsi trije navedeni Raki zmerjat. Gril je vstal in se podal k njim, nakar so ga s sekiro po hrbtu in z ži-lovko po glavi udarili, da se je zgrudil na tla. Grila so potem prenesli v Bro-zovičf-vo hišo. kjer s° je Grileva ciganska družina zaprla. Kmalu nato so pa prišli k Brozoviču šc štirje cigani; tu so razsekali vrata one sobe, kjer je bil Gril zaprt, potegnili Grila izpod postelje, kjer je bil skrit ter ga začeli z noži obdelovati. Pri tem obdelovanju z noži sta bila največ udeležena Alojzij in Edrnund Rak. Naposled so Grila izvlekli na prosto, ga tam pustili in odšli. Gril je seveda radi zadobljenih 16 poškodb takoj umrl. Pri napadu na Grila je eden izmed navedenih ciganov napadel tuid ciganko Jožefo Ful in jo težko ranil. Napadalec je bil cigan Alojzij Rak. Sosedje so potem cigane prijeli in jim veleli, da morajo počakati tako dolgo, da pridejo orožniki, nakar so se cigani jeli upirati in gro- Zflhvala. Za vse obilne dokaze iskronega sočutja povodom prerane smrti iskreno ljubljene soproge, matere in tašče, gospe Marije Ferjen za mnogobrojno čast-io spremstvo na zadnjem potu pokojnice, za darovano cvetje, ter sploh za vso izkazano ljubav, kakor tudi za postrežbo med njeno boleznijo izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Jesenice, Gorenjsko, dne 4. decembra 1912. 3794 Rodbina Ferian, GuStin in dr. Pretnar. Mlekarska n .'na v Predosljiii pri Kranju razpisuje službo Tozadevne prošnje naj se vlože pri zadrugi do 20 t. m. — Nastop službe 15. januarja 1913. 3795 z enoletno sodno prakso želi s f.la-nuarjem 1913 vstopiti v odvetniško pisarno. Gre tudi na deželo. Naslov pove iz prijaznosti uprava tega lista pod štev. 3797. (Znamka!) „Tref(", srednje velikosti, rujave dolge dlake, se je zatekel. — Odda naj se proti nagradi v Ljubljani, Mestni trg 24, II. nadsiropje." 3791 Štev. 1053. pr. f Na porodniškem oddelku deželne bolnice, oziroma na c. kr. babiškem učilišču je izpraznjena služba i ^lišLC3 V z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado 100 K ter s pravico do dveh petletnic po. 100 K. Poleg teh prejemkov uživa šolska babica še državno nagrado v letnem znesku 105 K ter prosto stanovanjo in prosto svečavo v deželni bolnici. Prošnjam za to službo je priložiti krstni list. domovinski list, pravnostno spričevalo, zdravniško potrdilo o fizični vsposobljenosti, babiška diploma in dokazilo o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika ter jo v njih tudi navesti, če je prosilka samska ali omožena in kje da je sedaj izvrševala prakso. Tako opremljeno prošnjo je predložiti do dne io. Jsinsgris mi 3 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjiltega. V Ljubljani, dne 5. deccmbra 191 l'. žiti s strelom. Trije cigani, menda Raki, so bili odšli, druga dva so pa prijeli orožniki. Valentin Rak, Vid Rajhard in Albina Huber so se zagovarjali, da so nedolžni, med tem ko sta Alojzij in Edmund Rak uboj priznala. Porotniki so vprašanje glede Alojzija in Edmun-da Raka potrdili, glede ostalih treh pa zanikali. Porotno sodišče je Alojzija Raka obsodilo na sedem let in pol težko ječe, Edmunda pa na sedem let težke ječe. Po razglašeni sodbi je prosil Edmund Rak, naj mu predsednik pove po nemško, ki razume bolje nego slovensko, na. koliko je obsojen, kar se mu jo ugodilo. Nato je Edmund Rak vzkliknil in odgovoril: »Sicben Jahre, das ist keine Kleinigkeit.« Razpis. 3798 Pri podpisanem županstvu se razpisuje služba občinskega sluge z mesečno plačo 60 K. — Prošnje se sprejemajo do konca tega meseca. Mestno županstvo v Kostanjevici dne 5. decembra 1912. Franc Kržlčnik, župan. St. 39.153/12. 3792 Radi razširjenega nastopa Sccsisre o Cargradu in eoropslski Turčiji, odredilo je c. kr. ministrstvo za notranje zadeve z razpisom z dne 18. novembra 1.1., št. 6845/S., pfttdneeans 7.{£raostaerc® naizarouanje ussSs iz europejske Turčije Zahajajočih oseb. Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati, odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gosUirišargi in spiah osi, bi obdajajo prenočišča in slano-oanša, ravnotako tudi pagtauarji družin glede družinskih udov, naznanijo laka! asako iz eurepsjske Turčije došlo osebo pri mestnem zglaševalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo. Zdravstveno nadzorovanje vrši se za čas petih dni, brez osobnega nad* legovanja in brez omejitve prostega prometa. Prestopki proti tej odredbi se bodejo v smislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198. kaznovali. Pri tej priliki opozarja mestni magistrat, da je šc vedno v veljavi ministrska naredba z dne 10. septembra 1911, drž. zak. št. 183, ki prepoveduje oziroma omejuje uvoz in prevoz naslednjega blaga oziroma predmetov iz evro« pejske Turčije: 1. rabljenega osobnega perila, stare in nošene obleke (rabljenih efektov), rabljenega posteljnega perila (rabljenega posteljnega puha). Če se odpošljejo taki predmeti kot potna prtljaga ali v slučaju prese« litve, podvreči jih je glede zdravstveno-policijske revizije in zdravstveno-poli-cijskega postopanja od slučaja do slučaja veljavnim posebnim določbam. 2. Prepovedan je nadalje uvoz in prevoz cap in cunj. Izvzete so pa: a) cape in cunje, ki se odpošljejo kot veletržno blago, stisnjene in v balah zvezane z obroči; b) sveži odpadki iz predilnic in tkalnic, iz konfekcijskih zavodov in i« belilnic; umetna voda, shoddy in odpadki novega papirja. Prevoz sub 1. in 2. označenega blaga in predmetov pa je dovoljen, če so tako spravljeni, da je vsaka manipulacija z njim med potom nemogoča. Razkužbi podvreči sme se le ono blago in one predmete, ki jih krajna zdravstvena oblast smatra za okužene. s IsseStBIS IU agisirai ljubljanski. di;e 30. novembra 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar T. r. Št. 40.027. 3788 Že mnogo let se oproščajo blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostile listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečevanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci: J. C. Raraann, Mestni trg št. 8, Vaso Petričič nasl. J. Samec, Mestni trg št. 21 in L. Schwentner, Prešernova ulica št. 3. Vrliutega bode v zmislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni uradni sluga tucli letos oprostno listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti eno krono in na vpisalni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinali. Mestni magistrat ljubljanski, dne 4. decembra 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar I. r. Št. 38.586. 3793 Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 19. novembra 1912 se v svrho nabave splošnega regulačnega načrta za severni del mesta Ljubljane razpisuje javno konkurenco za vse strokovnjake na polju zazidavanja mest in so se za nagrade določile sledeče cene prva cena......... 1000 K druga cena ......... 600 K tretja cena.........400 K in 200 K je komisiji v razsodišču še na razpolago za eventuvalni nakup ali nadaljno nagrado drugih načrtov. Pri osnutku načrta se bode posebno ozirati na ugodno zvezo z obstoječim delom mesta in pa na način zazidavanja. Razsodišču načeljuje mestni župan. Razsodišče obstoji iz stavbenega in olepševalnega odseka občinskega sveta, treh uradnikov mestnega stavbenega urada, zastopnika mestnega fizikata, enega zastopnika c. kr. deželne vlade in deželnega odbora ter c. kr.profesorja inženirja g. Jaroslava Foersterja v Ljubljani. Načrti se morajo najkasneje do 1. februarja 1913 do 12. ure opoldne oddati v mestnem stavbnem uradu v Ljubljani. Situvacijski naris s potrebnimi višinskimi točkami in navodilo se dobi pri mestnem magistratu ljubljanskem proti upošiljatvi 5 K. Mestni magistrat ljubljanski, dne il. decembra 1912, Naročajte „Dom in Svel"! »Dom in Svet« prinaša najlepše slike o vojski na Balkanu! Ravnokar izišla 12. številka letošnjega letnika »Dom in Sveta«, s katero završuje »Dom in Svet« 25. letnik, ima poleg odlične leposlovne vsebine: Sama. Povest. Spisal F. S. Finžgar. — Črtomir in Bogomila. Novela. Spisala Lea Fatur. — Iz glo-bočin. Zlcžil S. Sardenko. — Okoli Azije in Amerike. Spisal dr. Vinko Šarabon. -— Dr. Karolu Štreklju za spomin. Spisal dr. A. Breznik. — Jesen. Zložil Ksaver Meško. — Lundska kripta. Spisala M. Gregorčičeva. — To in ono; — tudi celo vrsto najlepših slik o vojski na Balkanu. »Dom in Svet« priobčuje v letošnji 12. številki naslednje aktualne slike: Utrdbe ob Bcsporu. — Pogled na Carigrad proti morju. — C. Stabiorsky: Mohamed v puščavi. — Carigrad: Galatski most, — Makedonski voj-nik. — Turški častniki se posvetujejo. — Veliki vezir Kiamil paša. — Odstavljeni sultan Abdul Hamid. — Miriditi v albanskih gorah. — Makedonski kristjani beže pred Turki. — Guslar peva o turški vojski. — Črnogorske strojne puške. — Albanci. — General Janko Vukotič. — Utrjena gora Taraboš pri Sakdru. — Jermak Timoljejev prekorači Tobol. — Skoplje. — Skader. — Obmejna patrulja. — Srbski kralj Peter. — Gešov. — General Savov. — General Vičev. — Makedonski četaši izdelujejo bombe. — Makedonski prostovoljci streljajo na Turke. — Črnogorski kraljevič nagovarja miriditske poglavarje. — Turki v Carigradu demonstrirajo za vojsko. — Carigrad: Glavni vhod v sultanov grad. — Nazim paša. — Belgrajski metropolit blagoslavlja srbske zastave. — Prizren. — Srbski princ Arzen. — General Putnik. — Skadrska ulica (turški del). — Črnogorke sc peljejo čez Skadrsko jezero vojakom na pomoč. — Črnogorski kralj opazuje obstreljevanje Taraboša. — Pogreb prvega črnogorskega ranjenca. — Imovita Miriditka, — Albanski Miridit. — Po bitki pri Kuma-novem. — Pred lazaretom v Belgradu. — Srbska straža na savskem mostu pri Belgradu. — Grška pehota na poti v Solun pozdravlja kraljeviča Konstantina. — Solun: Pristanišče in grad. — Mahmud Muk-tar paša. — General Dimitrijev. — Husein HUmi paša. — Bolgarsko topništvo v ognju. — Bolgarska pehota pred Odrinom. — Mobilizacija bolgarskih čet. — Odhod bolgarskih čet na bojišče. — Ulica v Odrinu. — Makedonska zastava: »Svoboda ali smrt«. — Bolgari ženo turške vjetnike v Staro Zagoro. — Bolgarski vojaški novinci. — Bolgarska pehota v taborišču. — Abdulah paša. — Bolgarski pešci v strelnih jarkih. — Na bolgarski bojni ladji, — Zahvalna služba božja pred sofijsko stolnico po bitki pri Ljule-Burgasu. — Pogled na Carigrad z Zlatega roga. — Nagrobni spomenik slutana Murada I. na Kosovem polju. — Cerkev sv. Irene v Carigradu, izpre-menjena v skladišče za orožje. — Ruski prestolonaslednik Aleksej. — Grof Stiirgkh. — Naročnina: 10 K, za dijake 7 K, za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir, za Nemčijo 11 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v Katoliški Bukvarni v Ljubljani. — V vsako rodbino z novim letom tudi »Dom in Svet«! Najlepše božično ali novoletno darilo je naročilni listek za »Dom in Svet«. Slike z bojišta. »Letajoča brigada«. Iz Skopi ja se poroča: Zima je prišla, zlasti noči so zelo mrzle Zima me hudo zdeluje, toda kaj je to v primeri z nadlogami tistih, ki spe na bojišču v šotorih ali pa opazujejo s puško v roki v bojnih vrstah so-vrage, da jim zabranijo naskok ponoči. Včeraj sem sedel v hotelu »Slobo-da« s starim svojim prijateljem, stotnikom Živoradom Lazarevičem, ki je komandiran k takozvani »letajoči brigadi«, ki je vzdrževala pri prodiranju v Staro Srbijo zvezo med prvo (prestolonaslednika Aleksandra) in tretjo (generala Jankoviča) armado. Bitke ni okusil; kakor hitro namreč je ta brigada zavzela bojno pozicijo, da začne boj z Arnavti, so začeli ti takoj bežati in to se je zgodilo prav često v dobi, ko je brigada napravila več nego 5000 kilometrov neprestanega pohoda po gorskih hrbtih. Prijatelj Živorad mi je pripovedoval, da je večkrat jedel na konju in da mu je v posodo deževalo. Nekoč na nekem izmed najvišjih hribov so pa vendar jedli — omelete, ki jih je sam poveljnik oddelka pripravil. Častniki in moštvo so vsled mraza zelo trpeli. Spati so pri ognju in zjutraj so bili od slane vsi beli. V bitki pri neki turški trdnjavi je neki poročnik s tremi vojaki začel naskok in ko so mu rekli, da naj počaka da se topovi pripiavijo je odgovoril: »Ali naj čakam, da bodo Turki beža- li« in je s tremi vojaki začel sam naskok. Veliko število Turkov je ubil — a padel je sam in njegovi trije vojaki. Takšne častnike, kakoršne ima Srbija, ima menda sam Joaponska in zato so tudi Japonci zmagali pri Port-Arturju in Mukdenu kakor Srbi pri Kuma novem. Srbsko sodnijstvo v zasedenih krajih. Iz zasedenih krajev. I\o je srbsko vojaštvo prišlo v Skoplje, je našlo celo mesto v popolni anarhiji. Turšik uradniki so bežali in tisti urad, ki je bil od občanov v naglici sestavljen, je bil brez moči nasproti ropajoči sodrgi, ki se je organizirala in poizkušala ropat tudi takrat, ko so bilo v mestu žc srbske čete. Vojaška uprava je takoj ostro nastopala zoper te razbojnike, ki so mislili, da ko so Srbi mesto zasedli, smejo ropati premoženje turških občanov. Predvčerajšnjim so ujeli četo roparjev. ki so oropali hiše Turkov Ah-med FenJija, Tefik efendija in drugih, Roparji so bili postavljeni pred vojaško sodišče, katerega predsednik jc bil polkovnik Tudžakovič. Turki so prišli kot tožitelji in s strahom povedali svoje pritožbe; poročnik Stanič je bil zagovornik tožencev; sodišče jih je obsodilo v ječo na 15. 12 iu 10 let. Ta obsodba je vzbudita pri Turkih opravičeno občudovanje; niso mogli verjeti, da bi srbski krščanski režim mogel biti tako strog nasproti krščanskim krivcem, četudi so Turke oropali. Vsi Turki so se poklonili in z največjim spoštovanjem odšli iz sodnijske hiše. Razne stvari. Nov orjaški daljnogled v Amerki. Za zvezdarno na Mount Wilsonu v Kaliforniji grade nov daljnogled, ki bo po obsegu in povečevalni sili prekašal vse dosedanje daljnoglede. Stekleno zrcalo ima 25 ni f>remera, medtem ko ima znani orjaški te-eskop Lord Rosse kovinasto zrcalo s ^samo« 18 m premera. Največje težkoče je bilo premagati pri napravi primerno velike steklene leče, ki bi bila brez razpok in zračnih prostorov. Francoska tovarna zrcal v St. Gobainu pri Parizu je že pred leti napravila ploščo določene velikosti, ki pa ni bila brez zračnih mehurjev, tako da so se bali, da plošče ne bo mogoče tako iz-brusiti, da bi dobila natančno določeno obliko zrcala. Vendar je pa tovarna dovolila, da se z brušen;em poizkusno začne in da bo zahtevala plačilo le tedaj, ako se z brušenjem in gladenjem toliko uspe, da se bo zrcalo dalo uporabiti. Nato se je na observatoriju pričelo z delom, ki se je sedaj srečno dovršilo. Tudi montiranje teleskopa je v glavnem dovršeno in je tako izvrstno izpadlo, kakor se preje niti mislilo ni. Orjaški teleskop bo namreč služil za fotografiranje zvezd in je zato potrebno, da po cele ure z največjo natančnostjo sledi dnevnemu obračanju neba tako, da ostanejo določene točke zvezd po cele ure nepremično na fotografski plošči. Astronomu in voditelju zvezdarniške delavnice G. W. Ritcheju se je posrečilo rešiti to nalogo. Teleskop pride v kratkem v uporabo ter bo človeštvo obogatil z novimi nebesnimi čudesi. Nemški zrakoplov na Češkem, Te dni je pristal blizu Jičina na Češkem zrakoplov, v katerem so bili trije častniki iz Nemčije. Ko je padel zrakoplov na tla, si je eden izmed zrakoplovcev zlomil nogo, tako da so ga morali prepeljati v bolnico. Ostala dva častnika pa sta nazaj v Draždane odpotovala z vlakom. Žrtev podgane. »Slovanski Dennik« poroča: V občini Tokut se je kmet Andrej Lieb zbudil ponoči vsled skeleče bolečine, iz lica mu je tekla kri; ugriznila ga je bila podgana. Preden se je zdanilo, mu je zatekla glava. Zdravnik, ki so ga poklicali, je potrdil zastrupljenje krvi. Nesrečnega moža so mislili odpeljati v Budimpešto, pa je izdihnil dušo, predno so prišli ž njim do vlaka. 150.000 kron honorarja za 30 večerov dobi pevec pruske kraljevske opere i Herman Jadlowsker, ki bo vsako leto skozi tri leta gostoval 10 večerov na odru ljudske opere v Budimpešti. Državna Izkušnja proi sorice ku-hanja. Na francoski visoki šoli za ku-■ lianje in gospodinjstvo v Grignonu je ' izpraznjeno učiteljsko mesto. Francosko poljedelsko ministrstvo je razpisalo državno izkušnjo za to mesto. Oglasilo se je samo 12 kandidatinj, ker se je prt zadnji taki izkušnji, ki se je vršila pred tremi nuseci, pokazala velika strogost, tako da niti ena kandidatinj ni prestala izpita. Kandidatinje so morale skuhati priprosto (po miri odličnih gosposkih miz seveda) kosilo s šestimi jedili, ki so pa bila izbrana tako, da kandidatinja svojega morebitnega neuspeha ni mogla prikriti s kako ostro pikuntno polivko. Izpraševalna komisi- ja jc kuharske proizvode šestih kandidat in.j označila z »vžitno«, ena je dobila red »dobro« in le ena »izvrstno«. O družili se komisija niti izreči ni hotela. Kandidatinji z »dobrini« in »izvrstnim« redom sta dobili nalog, da za končno izkušnjo skuhata še kosilo po svoji izbiri, da se bo poljedelski minister prepričal tudi o njuni kulinarični fantaziji. Zmagovalka pri končnem izpitu pa najbrže ne bo dolgo ostala kuharska profesorica v Grignonu, ker že sedaj prihaja zanjo nešteto imenitnih ponudb. Ukradena prtljaga ruskega carja. Pri nedavnem potovanju ruskega carja iz Spale v Carsko selo je izginila iz prtljage skrinjica s 50 srebrnimi krožniki, ki so bili zaznamovani z ruskim orlom in s 100 srebrnimi žlicami. Tatvini so prišli na sled šele v Petrogradu. Za izsleditev tatov je. razpisana nagrada 2000 mark. Kje ljudje najdalje žive. Kakor poroča francoski list »Liberte«, je živelo 31. grudna 1911. leta v Evropi približno 7000 ljudi, starih nad sto let. Najmanj takih starcev imajo narodi z visoko kulturo. Največ stoletnih ljudi jc bilo na Bulgarskem. to je 3888, potem na Rumunskcm 1704, na Srbskem 573, v Španiji 410, na Francoskem 213, v Avstro-ogrski 113, v Italiji 97, na Angleškem 92, na Ruskem pa 13 ljudi. Nemčija, Belgija in Skandinavija ne pridejo v tem oziru niti v poštev. Na Danskem n. pr. sta živeli 1911. leta samo dve osebi, imajoči nad sto let. NAJLEPŠE DARILO ZA NAŠE ŽENSTVO. Lansko leto je izšla knjiga, o kateri so izrekli slovenski časopisi vsled njene temeljitosti, mnogostranesti, jasnosti itd. najbolj laskavo pohvalo. Že uspehi prvega leta, s katerimi se more ponašati edinole ta knjiga, so pokazali, da je bila vsa ta pohvala popolnoma na mestu. Knjiga samo sebe najbolje priporoča, zato se tudi vedno hitreje širi med našim ženstvom. Kdor hoče torej svojo ženo, hčerko, sorodnico ali gospodinjo razveseliti s posebno primernim in koristnim darilom za Božič ali Novo leto, naj ji kupi knjigo Magdalene Pleiweisove Slovenska kuharica. Šesti natis izpo- rolnila in priredila S. M. F e 1 i c i t a Ka-i n š e k , šolska sestra in učiteljica Gospodinjske šole v Ljubljani. Dobita se dve izdaji: Velika izdaja s slikami v besedilu in 18 finimi tabelami, elegantno vezana 6 K. Mala izdaja z okrajšanim besedilom in brez slik 3 K, vezana 3 K 60 vin. Ker je to najboljša in najobširnejša slovenska kuhinjska knjiga, naj je ne pogreša nobena gospodinja. Druga knjiga, ki se je tudi zelo priljubila našemu ženstvu, pa ima naslov Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Ta knjiga velja 2 K 20 vin., vezana 2 K 80 vin. Te dve knjigi naj se ne pogrešata v nobeni hiši. Dobita se v »-Katoliški Bukvarni« v Ljubljani. * Najboljši slovenski roman. Če vza-meš v roke katerikoli slovenski časopis tega ali drugega naziranja in poiščeš v njem oceno o Finžgarjevi povesti davnih dedov »Pod svobodnim solnce m«, povsod boš čital isto trditev, da je to najlepši, najzanimivejši in največji slovenski roman, dika in ponos našega leposlovja. — Njegova aktualnost se poudarja tudi zato, ker je izšel ravno sedaj, ko se vršijo veliki dogodki na Balkanu. Saj je Finžgarjev roman zgodovina velikih zmag junaških Slo-venov na Balkanu. — Cena za to bogato opremljeno delo je jako nizka; I. del velja namreč samo 3 K, elegantno vezan 4 K. — Knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Oferravallo Vi železtiato J{ina-Vmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odllkovan'8 in častn' diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Iziigsrnfl okus. Večkrat odlikovano. /GOD zdravniških spričeval. c. 'n kr. dvorni dobavitelj THST-Barkovije. ■ ■ ■■ Zastopstvo in zaloga ta O 0) 4. ca > 6> •O M N Tv. O. Smitli Ac Bros UI\l)ETn\0()l) „CORONfl" cena K 375 (na obrobe). OGLJENI PAPIB (od K 10 naprej). BARVNI TRAKOVI za vse sisteme. PISARNISKE OPRAVE (amerikanski pulti itd). VSE PISARNISKE POTREBŠČINE. Telefon št. 38. 3354 Starejši in spreten kilneavRieorsKi pomočnik se sprejme takoj. Prednost ima oni, ki se razume na vudovodne naprave. Jakob Preželj 3775 instalater in ključavničnrski mojetet Novomesto. stanovanje oll lokal m trgovino dalje 3762 velik stekleni salon pripraven »a delavnico se odda na Tržaški cesti št. 21 (nasproti Tobačne tovarne.) Pozor trgovci! Od sobote, dne 9. novembra, dalje se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. 3529 Izgotovljene obleke za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini w 2934 Ljubljana Pj| ŠllifU zrau- *hoilie Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne« OdKovorni urednik: Miha MoSkei«. *