SEMINAR O ZDRAVSTVENEM VARSTVU V CESTNEM PROMETU
Promet v —10 odstotkov
Na že petem seminarju o prometu, ki je bil pred časom v Portorozu, so s svojimi prispevki sodelovali zdravniki, medicinci dela, psihiatri-alkohologi. kirurgi-travmatolo-gi, psihologi in pravniki. Seminar je imel poudarek na akciji - 10 odsfotkov. kar pomeni za navedeni odstotek znižati število promelnih nesreč.
Epidemije cestnega travmatizma se nismo resno lotili, kaj šele, da bi jo obvladali, je menil prof. dr. Modic. Potrebno bo ekipno delo različnih strokovnjakov, saj to epidemijo povzroča splet dejavnikov, ki jih lahko obvla-damo le združeno z usklajevanjem, sistematičnim in usmerjenim delom. Ta epidemija je vsestransko povzro-čena. njeni dejavniki pa izhajajo iz lastnosti in sposobno-sti voznika, vozila, cestc, širšega okolja in skladnega delovanja vseh področij in segmentov družbe na vseh ravneh.
Posebno pozornost moramo posvetiti olrokom in mla-dini, starejšim in tranzitnim voznikom (zdomci), utruje-nosti, vplivom alkohola, drog in nekaterih zdravil.
Predstavnik republiškega sekretariata za notranje za-deve je ugotavljal, da se v naši republiki uenehno pove-čuje Stevilo prometnih nezgod z mrtvimi. poškodovanimi in malerialno ikodo Med subjektivnimi in objektivnimi vzroki zavzema glavno mesto človek. Raven prometne kulture in vzgoje je nizka, prepialo smo investirali v grad-njo in modernizacijo cest ter v boljše prometno tehnične rešitve. Tudi na področju vzgoje voznikov in drugih deležencev v prometu ni bistvenega napredka... Zatorej se tudi ne smemo čuditi. da smo upoštevaje eropsko statistiko, v prometni varnosti še vedno na zadnjem mestu.
Iz leta v leto se povečuje število voznikov in motornih vozil na cestah. istočasno pa tudi nedisciplina vseh udele-žencev v prometu. prehitra vožnja, nepravilno prehiteva-nje, izsiljevanje prednosti, alkoholiziranosl... Vse to kaže na slabo prometno osvešienost, katere posledice so vse bolj zastrašujoče, opozarjajo nas na to.da gre pri prometni varnosti za splošni družbeni problem, ki ni več samo ekonomski in tehnoloSki. ampak vedno bolj psiho-loSki in sociološki.
Statistiini podatki o promctnih nezgodah so zastrašu-joii. Posebno pretresljiv je podatek, da je v 17.405 prometnih nezgodah v zadnjih desetih letih in prvih
9 mesecih leta 1988 umrlo 604 otrok in mladoletnikov, 17.748 pa jih je bilo telesno poškodovanih. To predstav-Ija 20. rmzredo* nmrlih otrok in 590 razredov poškodova-nih otrok, med katerimi je precej invalidov.
Temeljitejšo skrb za varnost otrok moramo začeti z iz-obraževanjem predšolskih otrok in nadaljevati v osnov-nih in srednjih tolah. Vkljuiitev v prizadevanja, ki sta jih spodbudila svetovna zdravstvena organizacija in medna-rodna organizacija za preventivo v cestnem promet, nam daje kaniek upanja, da bomo z nacionalmm programom akcije - 10 odslotkov obvarovali marsikatero življenje. preprečili tragedije in družbi znižali slroške za mrtve, ranjene in povzročeno materialno škodo. Ta nacionalni program poskuSa združiti vsa področja, ki so neposredno in posredno povezana z dogajanji v cestnem prometu in preventivno propagando. Program je zasnovan do leta 1993. Preprečiti moramo tragedije v cestnem prometu, cilj pa je vsako leto za 10 odstotkov manj prometnih nezgod.
Izboljšanje prometne varnosti bomo dosegli le takrat, ko bo njen pomen postal del vedenja in razmišljanja nas vseh. Povečanje prometne varnosti mora postati osebna zadeva vsakogar. Za spremembe morajo biti motivirani vsi in vsak lahko phspeva k uresničevanju ciljev.
dr. Magda Perič
Specialist za medicino dela,
prometa in športa