..........-______- ______
Štev. 21.	V Ljubljani, dne 27. maja 1915.	Leto XXVIII.
T/, haja vsak čotrtok. Cona mu jo K na loto. (Za Nemčijo \ K, za Amoriko in drugo tujo državo 0 K.) —- Posamezno številko bo prodajajo ■- po 10 vinarjev- -
S prilogama:
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ^Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva
„Haš kmečki dom" m Jim gospodima". -
ulica. NaroSnina, roklamacije in in-sorati pa: Upravništvu .Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica.-
Naša vojska.
Kar sc jc že nekaj tednov sem moglo slutiti iz naših poročil o Italiji, to k postalo sedaj dejstvo: Naš 331etni zaveznik nam je napovedal vojsko.
N. cesar je pisal na binkoštno nedeljo svojim narodom pismo, katerega pr\ i stavek se glasi: Kralj italijanski mi Je napovedal vojsko. — Z nobenimi h . odami bi no mogel naš presvetli vladar bolj označiti verolomstva, kakršne v svetovni zgodovini ni para, kot jo storil s tem preprostim stavkom. Kralj italijanski mi je napovedal vojsko... Kralj tiste države, ki je v zvezi z nami zrastla do moči; kralj tiste državo, katere ljudstvo je prinašalo od nas domov leino milijone in milijone zaslužka; kralj države, ki sc je ob naši prizanesljivosti in miroljubnosti bogatila na zemlji v Afriki; kralj države, katere sinovi so pri nas vživali pred-praviec pred lastnimi državnimi otroci. Ta država jc padla sedaj naši za hrbet z bodalom —- prav po laški navadi.
Že leta sem jc živelo med našim ljudstvom prepričanje, da bo prišlo tako. Ljudska duša jc slutila več in glo-bočje, kot so slutili diplomatje. Nihče Pa ni slutil, da bo prišlo to takrat, ko bodo krvaveli naši sinovi in očetje na bojiščih proti Rusom, Srbom, Francozom in Angležem ...
Skoraj deset mesccev že teče kri Po Evropi v potokih. Vse gorje svetovnega. klanja smo morali že prestati. •Srca so nam trepetala po dnevu miru — pa se je šele pričela — naša vojska!
Za našo zemljo in za našo vero Se gre.
Niti Rus, niti Srb nista tekom te vojske nikdar tako jasno povedala, za kaj se jima gre, kot je storil to Lah, ki
je brezsramno kazal pred celim svetom svoje grabežljive roke po slovensko-hr-vaški zemlji, nad katero hoče, da zavlada laški framason.
Za vero!
Breznarodni framason je provzro-čil to vojsko. Zdaj šele, ko je stopil njegov hlapec Lah na plan, je pa pokazal svoje pravo lice. Ne bo dolgo, pa bomo čitali, kaj se ho godilo s svetim očetom v Vatikanu. Kakor hitro bo na strani Lahov samo žarek upanja na zmago, bo storil Lah proti sv. Cerkvi to, kar je storil proti katoliški Avstriji.
Pogumno, neustrašeno so odhajali naši pred desetimi meseci v boj za cesarja in Avstrijo. Zdaj pa je prišel čas, ko bo treba vse te lepe lastnosti slovenskega naroda še bolj jasno pokazati, ker zdaj sc gre za cesarja, našo zemljo in našo vero.
V spomin nam prihajajo vrstice, ki jih je napisala že lansko jesen »Go-renjka« v našem listu v pesmi »Stari oča«:
Bog drži s cesarjem sivim, ž njim in našo domovino: maščevana bo Madženta, maščevan bo Solferino.
Naš bo zmagal, to vam pravim, naš, ki samo svoje brani. Da bi še Radecki živel, da bi zdaj mu stal na strani!
Ej, Radecki s sivo glavo pa s patnoštrom v veli roci jo je jahal v boj krvavi: — Mož, — da ni jih več, otroci!
Zdaj tam gori vojsko vodi, prosi, da bi Bog pomagal; in zato se zanesimo: Naš bo zagotovo zmagal.
Radeckija ni več, ampak duh njegov živi med sinovi tistih slovenskih junakov, katere je on vodil v boj — s patnoštrom v veli roci . . . Ta duh vstaja zdaj zopet, ko je vstala — naša vojska. Vojska za cesarja, domovino in vero.
Nikdar še ni prišlo tako do veljave geslo slovenskega naroda pocl zastavo S. L. S.: Vse za vero, dom, cesarja! kot prihaja te dni. V teh velevažnih in resnih trenotkih čutimo v svojih srcih zahvalo onim, ki so navzlic vsem viharjem znali ohraniti v srcih našega ljudstva to geslo, to srčno prepričanje, sveže, mlado, neskaljeno.
Zdaj je prišel čas, ko Bog ne vaga, samo cesarjev, temveč tudi narode. Kje ste tisti tam ob naši Adriji, radi katere je moral naš narod mnogo pretrpeti? Meč bolesti je presunil srce našega ljudstva, ko je čitalo pismo sivolasega našega vladarja: Kralj italijanski mi je napovedal vojsko... V tistem tre-notku pa sc je spomnilo še na enega: jetnika tam v Vatikanu, ki je že dolge mesece noč in dan molil in delal za mir, zdaj je pa objel tudi njega vojni vihar in tudi on bo moral piti iz tega bridkega kelilia do dna.
V otročje udani ljubezni do teh dveh mučenikov na prestolih gre naš narod nasproti težkim dnem, ki ga še čakajo. Pod zastavo: Vse za vero, dom, cesarja!
»Zelena kača«.
Zadnjič smo v uvodnem članku pojasnili, kako je nastala zveza z Italijo. Povedali smo tudi, da so se našli v Italiji navzlic tej zvezi vedno ljudje, ki so stremili za tem, da odtrgajo nekaj kosov avstrijske zemlje in jih pri-klopijo Italiji. Avstrijska vlada je bila nasproti vsem tem pojavom do skrajnosti popustljiva, dasi se napetost ni
I'

udano, kot je bilo to vsled njih prejšnjega vpitja priCakovati.
Vojska je bila torej gotova, Četudi še ne napovedana.
Velikanska hinavščina.
Italijanska vlada je morala dobiti vzrok za svoje nepošteno postopanje. Vri tem je bila pa malo izbirčna. Privlekla jc na dan stvari, ki so se zgodile že pred devetimi meseci. Te naj bodo vzrok njenemu sedanjemu postopanju. Hinavščina! Italjanska vlada se je šele po devetih spomnila, da se ji ne zdi prav, da ni naša vlada po sarajevskem umoru vprašala italijanske vlade, kako naj postopa. Italijani pravijo, da jih jc Avstrija tedaj prezirala. Zakaj se pa niso takoj tedaj oglasili? Zakaj so pa tedaj pred celim svetom zatrjevali, da bodo ostali nevtralni? Odgovor: Zato, ker tedaj še niso bili zmožni in ne pripravljeni za vojsko. Čez devet mesecev so sc pa postavili — prejšnji naši zavezniki — na stran onih, ki se jim ni zdelo prav, da zahteva Avstrija zadoščenja za sarajevski strašni zločin. — Gliha res vkup štriha!
Sv. oče.
Za nas katoličane je važno, kaj se no zgodilo s sv. očetom v Vatikanu. Obstoja sicer med Vatikanom in italijansko vlado pogodba, ki jamči svetemu očetu v slučaju vojske mnogo pravic in svobodščin, toda izkušnja sedanje svetovne vojske nas uči. da ni mnogo dati na pogodbe med državami. Poleg tega jc treba pomisliti, da vodi vso stvar v Italiji framasonstvo, kateremu je sv. Stolica in sv. oče trn v peti. Pri sv. Stolici se nahaja več poslanikov držav, ki bodo v vojski z Italijo, med njimi tudi avstrijski poslanik, ali bodo ti lahko ostali na svojih mestih? Ali bodo uživali pravico svobodnega občevanja s svojimi državami? Dvomimo. Nekateri časopisi vedo poročati, da sc sv. oče za časa vojske preseli na Špansko. Zadnja poročila pa pravijo, da se je s v. o č e odloČil, da ostane v Rimu.
Laško ljudstvo.
Ljudje, ki so se pretekli teden vrnili iz Italije v Avstrijo in Nemčijo, pripovedujejo, da jc vse to navdušenje za vojsko, o katerem na široko in dolgo poročajo laški časopisi, umetno napravljeno. Laško ljudstvo, zlasti v severni Italiji, ni za vojsko, temveč si želi miru. »Ljudstvo«, o katerem pišejo laški časopisi, je mestna fakinaža, podkupljena od vojnih hujskačev.
Slovenci in Hrvati.
Naravno je, da je med Slovenci in Hrvati završalo, ko se je zvedelo, da steza laška vlada svoje pohlepne roke po deželah, ki so last Slovencev in že nad GOO let združene z habsburško vladarsko hišo. Tako med Slovenci kot med Hrvati so se dvignili veljavni možje, ki kličejo: Roke proč od naše zemlj.e!
Laške zahteve.
Kaj je pa hotela Italija od Avstrije? Če čitamo to, kar je Avstrija radi ljubega miru bila pripravljena dati Italiji, moramo biti prepričani, da je šla avstro-ogrska vlada do skrajnosti v svoji popustljivosti. Zdaj pa poglejmo, kaj je pa holela imeti Italija od Avstrije!
1.	Odstopitev južnih Tiril z vsemi ozemlji, ki so pripadala lota 1811. k staremu italijanskemu kraljestvu.
2.	Poprava meje v korist Italije na njeni vzhodni strani, vštevši Gorico in Gradiško; pri tem bi se končala meja ob morju med Tržičem in Trstom pri Nabrežini. Zraven bi spadal Tolmin, Bovec in Naborjet.
3.	Mesto Trst z okolico, ki bi obsegala na severu Nabrežino in na jugu Koper in Pirano, poslane avtonomna,
Ji5odvisna_jch'lava-_ Avstrija se odreče vsej suvereniteti.
4.	Avstrija odstopi Italiji otoke okrog Korčule.
5.	Italija bo zgoraj imenovane pokrajine takoj zasedla. Trst in njegovo ozemlje Avstrijci takoj zapuste.
6.	Avstrija prizna popolno nadvlado Italije nad Valono.
7.	Avstrija se popolnoma odpove koristim v Albaniji.
8.	Avstrija bo onim prebivalcem odstopljenih pokrajin, ki so bili iz vojaških ali političnih razlogov obsojeni, dala popolno pomiloščenje.
9.	Italija bo plačala Avstriji 200 milijonov lir v zlatu.
10.	Italija ohrani popolno nevtralnost napram NemCiji in Avstriji tekom cele sedanje vojske.
11.	Tekom cele sedanje vojske se odpove Italija, da bi se pozneje kdaj v svojo korist sklicevala na člen 7. in Avstrija sc odpove istotako na to glede otočja Dodekanesos.
Razvidno je, da je hotela Italija s temi zahtevami brez vojske zadaviti Avstrijo. Avstrija brez Trsta je hiša brez vrat. Že sama zahteva po Trstu je bila za Avstrijo nesprejemljiva. To je tudi Italija prav dobro vedela, ker so pa njeni framasoni hoteli imeti na vsak način vojske, so stavili take zahteve, o katerih so vedeli, da jih Avstrija ne more sprejeti. Tako je prišlo do vojske, katero je Italija napovedala Avstriji na binlcoštno nedeljo, dne 23. t. mes.
Kako je Italija napovedala vojsko.
Besedilo vojne napovedi, ki jo je izročil kraljevi italijanski poslanik c. in kr. zunanjemu ministru, se glasi ta-ko-le:
Dunaj, 23. maja 1915. V smislu povelj Njegovega Veličanstva kralja, svojega prevzvišenega vladarja, ima Čast podpisani kraljevski italijanski poslanik izročiti Njegovi ckscelenci gospodu avstro-ogrskemu zunanjemu ministru naslednje obvestilo:
Dne i. majnika 1915 so se naznanili c. in kr. vladi tehtni razlogi, radi katerih je Italija, v zaupanju na svoje dobro pravo, proglasila za ničevo in
odslej brezuspešno svojo zvezno po* godbo z Avstro-Ogrsko, ki jo je kršila c. in kr. vlada in s tem dosegla svojo popolno svobodno postopanje v tem oziru.
Trdno odločena, da z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, skrbi za varstvo italijanskih pravic in koristi, se kraljeva vlada ne more odreči svoje dolžnosti, da prične z odredbami proti vsakemu sedanjemu ali bodočemu ogroženju v svrlio izpolnitve narodnih teženj, ki jih ji polagajo dogodki. Njegovo Veličanstvo kralj izjavlja, da se od jutri nadalje smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko.
Podpisani se počašča Njegovi eks-celenci zunanjemu ministru istodobno javiti, da se še danes c. in kr. poslaniku v Rimu izroče poverilna pisma in bi bil Njegovi ekscelenci hvaležen, Ce sc mu izroCe njegova.
Podpisan: Avarna.
Naš cesar svojim narodom.
Takoj, ko je bila vojska napovedana, je poslal naš cesar svojim narodom naslednje pismo:
Mojim narodom!
Kralj italijanski mi je napovedal vojno.
Zvestobo je prelomila kraljevina italijanska svojima zaveznikoma, kakor zgodovina ne pozna enakega.
Več nego trideset let je trajala zveza, v kateri je mogla Italija množiti svojo teritorialno posest in se razcvi-tati, kakor nikdar ni slutila, sedaj nas je Italija zapustila v uri nevarnosti in je z razvitimi zastavami prešla v tabor naših sovražnikov.
Mi nismo ogrožali Italije, nismo kratili njenega ugleda, nismo se dotaknili njene časti in njenih interesov; vedno smo zvesto izpolnjevali Svoje zavezniške dolžnosti in smo ji nudili Svojo zaščito, ko je šla na bojišče.
Storili smo še več: Ko je začela Italija s svojim pohlepnim očesom gledati čez naše meje, smo bili odločeni za velike in bridke žrtve, za žrtve, ki so posebno bolele Naše očetovsko srce, samo da ohranimo zavezniško razmerje in mir.
Toda pohlepnost Italije, ki je mislila, da je treba izkoristiti trenutek, se ni dala potolažiti.
In tako se mora izpolniti usoda.
Mogočnemu sovražniku na severa so se Moje armade zmagoslavno upirale v desetmesečni gigantični borbi in v najzvestejšem sobojevništvu z vojskami Mojega presvetlega zaveznika.
Novi zavratni sovražnik na jugu jim ni nov nasprotnik.
Veliki spomini na Novaro, Morta-ro, Kustoco in Vis, ki so ponos Moje mladosti, in duh Radeckega, nadvojvode Albrehta in Tegetthofia, ki še živi v Moji vojni moči na kopnem in na morju, so mi poroki za to, da bomo tudi proti jugu uspešno branili mejo monarhije.
Pozdravljam Moje v boju izkušene zmagonosne čete. Zaupam njim in nji-
31
bovim voditeljem! Zaupam svojim narodom, kojili brezprimerni požrtvovalnosti nre Moja najiskrenejša očetovska zahvala.
Vsemogočnega pa prosim, da blagoslovi Naše zastave in vzame Našo pravično stvar v svoje milostno varstvo.
Na Dunaju, 23. maja 1915.
Franc Jožef s. r.
Sliirgkh s. r.
PODROBNA POROČILA.
Gorica. Občinski svet je razpuščen. Zadeve občinske uprave opravlja tajnik namestništva grof Dandini de Svlva.
Trst. Občinski svet jc razpuščen. Prepuščeno je namestniku, da ukrene potrebno za začasno opravljanje poslov občinske uprave. — V Trstu so se vršile dne 23. t. m., ko se je zvedelo o napovedi vojske domoljubne demonstracije proti Italiji.
Pulj. C. kr. okrajno glavarstvo je vse ukrenilo, da jc preskrbelo tiste prebivalce mesta, to jc znotraj žičnih ovir. ki so upravičeni ostati v Pulju, do dne 22. t. m. zvečer z legitimacijami. Legitimacije so dobile le tiste osebe. ki imajo živil za 6 mesecev in ki so sc do 18. maja priglasile pri glavarstvu. Bolnike, ki niso bili zmožni za prevoz, je bilo treba oddati deželni bolnišnici, ki je v rokah vojaštva. Pristaniško poveljstvo si je pridržalo, da vsem v Pulju ostalim osebam, tudi tistim, ki imajo preskrbo, nakaže dela, ki so v korist trdnjavi. Od nedelje dne 23. t. m. zjutraj naprej so iz Pulja odstranili vse osebe, ki nimajo legitimacije.
se Trst. Odkar je mesto stopilo v središče odločitve, se je čudno izpre-menilo. Italijanske simpatije so izginile. Med ljudstvom, tudi Italijani, vlada brezmejna ogorčenost nad vojnimi hujskači. V prvem vojnem ozemlju sn jc začel pravcati beg pred »osvoboditelji «. Iz Trsta je bežalo 70.000 ljudi v notranjost države. Državna uprava jc poskrbela za dobre barake. Vendar pa obili vlaki z begunci vzbujajo usmiljenje. Neprestano se dogajajo izbruhi sovraštva proti povzročiteljem. Čemu vse to? Kaj hoče Italija? vprašujejo in vprašujejo jokajoče žene.
V Trstu so bile v nedeljo velike demonstracije, ki jih je, kakor se govori, povzročilo ogorčenje vsled zahrbtnega postopanja italijanskih državnikov. Pri teli demonstracijah je bila poškodovana tuja lastnina. Pri palači »Pic-colo« stoje baje samo stene, demolira-na je »Lega Nazionale«, gledališče Verdi, kavarna »Chiozza«, kavarna »Spcc-clno«, več italijanskih trgovin in hiš. Na raznih krajih so ljudje zažigali. Velik požar je baje pri Sv. Sabi.
Praga. Ko se je izvedelo za napoved vojske, so se pričele velike domoljubne demonstracije.
Dunaj. Oba binkoštna praznika je dunajsko občinstvo prirejalo domoljubne izjave in dajalo na dostojen način 4i
duška svoji ogorčenosti nad zahrbtnim postopanjem Italije.
Rim. Iz Rima se poroča dne 22. t. m.: Po seji zbornice so bili povsod poulični izprevodi. Nosili so zastave in slavili Salandro, Italijo in vojsko, videle so se zastave vseh držav trojnega sporazuma in zastavi Trsta in Triden-ta. Na prsih so nosili demonstranti ze-leno-bolo-rdeče trakove, osobito ženske. Kričali so tako, da so bili vsi liri-pavi. Pred hotelom Peppino Garibaldi sc je vršila viharna demonstracija. Vse trgovine so bile zaprte. V izprevodu je korakalo veliko Angležev, Francozov, Rusov, Srbov, mož in žena, ki so jih navdušeno slavili. Tudi poslancev je bilo veliko med demonstranti. Ko sc je peljal Sonnino s svojim avtomobilom mimo, so mu priredili burne ovacije. Do polnoči so močno stražili konzulate in poslaništva Avstro-Ogrske, Nemčije in Turčije. Tudi v drugih mestih so prirejali burne demonstracije. Urednika Nemcem prijaznega lista Maruccija so zaprli, ker je baje širil vojaška poročila.
Benetke. Listi poročajo, da ima mesto občutno škodo radi odhoda znatne avstro - ogrske in nemške naselbine in razen tega težko škodo zaradi odpotovanja številnih meščanskih in aristokratičnih družin, ki že odhajajo. Mesto postaja vedno žalostnejše, kajti tudi gostilne, prodajalne in industrije so prisiljene, da zapro svoje obrate. Ze pred izbruhom vojne je vladala globoka želja, da bi nesreča kmalu prešla.
Nemški poslanik zapustil Rim obenem z avstro-ogrskim poslanikom.
Wolffov urad poroča dne 23. t. m.: Italijanska vlada je dala danes po svojem poslaniku vojvodi Avarna avstro-ogr-ski vladi izjaviti, da se nahaja Italija od polnoči v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. Italijanska vlada je s tem iz trte zvitim napadom proti donavski monarhiji brez pravice in vzroka raztrgala tudi zvezo z Nemčijo. Pogodbeno zvestobno razmerje med Avstro-Ogr-sko in nemško državo, katero je orožno bratstvo še tesneje sklenilo, je ostalo na odpadu tretjega zveznega tovariša in njegovemu prehodu v tabor njunih sovražnikov nedotaknjeno. Nemški poslanik knez Biilovv je dobil zato naročilo, da zapusti Rim obenem z avslro-ogrskim poslanikom baronom pl. Mac-cliio.
Rumunija ostane nevtralna. V ministrskem svetu dne 22. t. m. so se posvetovali o želji Rusije, da bi napadla Rumunija Avstrijo. Ponudbo Rusije so odločno odklonili in sklenili, da ostane Rumunija strogo nevtralna.
Srbija ostane v defenzivi. Rusija pritiska na Srbijo, da popusti svojo de-fenzivo in da naj napade Avstrijo. Srbija je odklonila zahtevo Rusije.
Grška proti Italiji. Grška je izjavila: Če nastopi Italija precl Dardane-lami, zapusti Grška 3vojc nevtralno stališče in se pridruži osrednjima državama.
Bolgarija se ipotjaja s TurčJjo |}0|. galija in Turčija sc pogajata z oziroiii na nov vojni položaj. Pogajanja vodi Rifaat paša. — Ruski poslanik v lic], gradu, knez Trubeckoj, je došel \ y„. ti j o s posebnim naročilom ruske vlade
Ves železniški promet med Avstrijo in Italijo ustavljen. Ves železniški promet med Avstrijo in Italijo je ustav-ljen. Avstrijski konzuli so došli na švi-carska tla.
VOJSKA Z LAHI.
Prvo uradno poročilo o začetnih boiih.
Pri nastopu vojnega stanja so sc na posameznih točkah ob tirolski meji pričeli manjši boji. Na primorskem obmejnem ozemlju se je pri obmejnem kraju Stras-soldo pokazala italijanska konjcnica.
Naša mornarica je v noči, ki jc sledila vojni napovedi, od 23. na 24. majnika pod-vzela boje proti italijanskemu vzhodnemu obrežju med Benetkami in Barlctto in je na številnih točkah vojaško važne dele uspešno obstreljevala.
Naša pomorska letala so istočasno metala bombe na lopo zrakoplovov \ Cliia-ralle kakor tudi na vojaške naprave v Ja-kinti (Ancona) in na arsenal v Benetkah in so povzročila vidno škodo in po/.ire.
Podrobna poročila.
Dunaj, 25. maja. C. kr. kor. urud ob 12. uri 30 minut popoldne:
Danes pred solnčnim vzhodom, torej natančno 12 ur po vojni napovedi od strani ( Italije je c. in kr. mornarica istočasno izvršila celo vrsto uspešnih akcij na v/liodni ' obali Italije od Benetk do Barlette (na jugu Italije).
Na Benetke je mornariški letalce za- * gnal 14 bomb, zažgal arzenal, močno poškodoval enega rušilca torpedov, kolodvor, sode za olje in je metal bombe na hangerje na otoku Lido.
Torpedni rušilec »Scharfschiitze je vdrl v zelo ozki kanal Porto Corsini in se je naenkrat znašel neposredno pred docela zasedenim strelskim jarkom. Velik del popolnoma presenečene posadke je bil postreljen, nakar so še tri velike zakrite obrežne baterije začele silovito streljali iz približno 18 cm topov na križarko No-vara« in torpedni čoln »30«, ki sta ležala pred kanalom. Čoln je bil zadet v častniško obednico, bil je ranjen en mož, in j čoln je dobil luknjo. »Novara« je nadalje- ^ vala ogenj, da bi pomagala rušilen in tor-pednemu rušilcu iz njihovega težavnega položaja, obstreljevala strelski jarek, raz- . rušila eno vojašnico, je pa bila sama zadeta. Linijski poročnik Pcršič in H mož je mrtvih in več lahko ranjenih. Sovražnikove izgube so pa morda 10- do j 20 krat večje. »Scharfschiitze« se jc vrnil j popolnoma nepoškodovan, torpedni čoln I št. 30 pa je pripeljal z luknjo v Pulj. i 1
V^ Brindisiju je oborožena križarka »St. Georg« obstreljevala kolodvor in | most.
V Senigaliji je Nj. V. ladja »Zrinski« j razrušila železniški most, vodni stolp, Prl" staniško napravo, kolodvor in en vlak in je zadnjega do polovice in neko bližnje p0' slopje pa popolnoma požgala.
V Jakinu (Ancona) je sestavni glavni del mornarice obstreljeval vse utrdbe artilerijskega in kavalerijskega taborišča ladjedelnice, električno centralo, kolodvor, •> /ometer, skladišče potroleja, semafor in radio brzojavno postajo in je s križnim o njem povzročil velikansko škodo. Dva parnika v luki sta potopljena. Razbita je tudi ena novozgrajena ladja, ki je čakala v ladjedelnici, da jo ravnokar izpuste v morje. Samo ena lahka baterija in nekaj strojnih pušk se je upiralo dvema rušil-ccina, Na edini moderni utrdbi »Alfredo Savio« jc sicer ob začetku obstreljevanja stalo moštvo pri topovih, toda dva naša letalca, ki sta pripeljala ravno v pravem trenutku, sta jih pregnala tako temeljito, da se niso več vrnili. Ta dva letalca in še neki tretji so zmetali 30 bomb na zrakoplovno lopo v Chiaravallo na suhi strani in na več vojaških objektov.
Zrakoplov »Citta di Fomara« je zagnal brez uspeha več bomb proti ladji »Zrinski« in je poizkušal napasti odhajajoče bro-dovje, pa se je kmalu izgubil v daljavo, ko sta priletela dva letalca, ki sta pa že prej vse svoje bombe zmetala. Ravno isti ali morda kak drugi zrakoplov je naša mornarica že ob pol 1, uri ponoči zapazila na pol pota Pulj — Jakin v neposredni smeri, in sicer brez dvoma na potu Pulj. Ko sta pa dve letali, ki sta ga spremljali, pred ognjem topov zbežali, se je zrakoplov tudi takoj obrnil in izginil proti severozahodu in ni, kakor se zdi, našega brodovja niti zapazil.
Nj, V. ladja »Radecki« je obstreljevala železniški most čez reko Ponderza.
Nj. V. ladja »Admiral Spaun« s štirimi rušilci je obstreljevala železniški most čez reko Sinarca, kolodvor in črpalnico itd., v Campo Marino je porušila semafor v Tremiti in je poškodovala onega v Torre di Mileto.
N. V. ladja »Helgoland« s tremi rušilci torpedovk je obstreljevala Viesto in Man-fredonina ter je pri Barletti zadela na dva italijanska rušilca, ki ju je takoj začela obstreljevati in zasledovati. Eden je ušel, drugega »Turbina« sta naša rušilca »Csepel« in »Tatra« potisnila proti Pelagosi. Granata ga je zadela v oddelek za stroje in kotle ter je goreča in potapljajoča se obležala, ker ni mogla več voziti. Udal se je. »Csepel«, »Tatra« in »Lika« so rešili 35 mož posadke, med njimi poveljnika, častnika in načelnika strojnega oddelka ter jih ujeli. Reševalna dela sta motili dve iz severovzhoda na 9000 metrov bližajoči se bojni ladji tipa »Vittorio Emanuele« in ena pomožna križarka. V boju, ki je sledil, je bil »Csepel« neznatno zadet; pri tem ie bil en mož težko, dva lahko ranjena, Na sovražni ogenj so »Helgoland« in rušilci očividno z dobrim uspehom odgovarjali. Najbližja razdalja 8000 metrov. Po kratkem času so bile naše ladje izven strelske razdalje. Izven navedenih c, in kr. mornarica ni imela nobenih drugih izgub, ,
Prvo pismo iz italijanskega bojišča.
»Slovenec« je že dne 25. t. m., to je v torek priobčil sledeče zanimivo pismo, ki ga je pisal slovenski topničar,
ki se bori za čast domovine proti izdajalskemu Italijanu:
Ljuba sestra! Smo se že začeli! In veš, kaj so Italijani proti nam poslali? Nekaj dimnikarjev, to je zamorcev iz Afrike. Ti divjaki so nas naskočili, a nagnali smo jib tako, da včeraj in danes niti na spregled ni nobenega več. S to črno svojatjo nas Italijani pač ne bodo! Nam se je zdelo, kakor da bi gledali kak cirkus in smo se na ves glas smejali, ko smo jih nagnali. Pri nas sta dva moža rrialo opraskana, črnci so pa pustili pet mrtvih na mestu, ostale so pa vlekli s seboj. Imeli so precejšnje izgube. Zdaj rečem samo to: Naprej do zmage! Polentar si bo zapomnil, kdaj je stegnil roko po naši zemlji. Rusi nas že poznajo, sedaj bomo pa še Italijanu pokazali, kaj zna Avstrijec, ko brani svojo drago domovino. Bodite brez skrbi: branili vas bomo do zadnje kaplje krvi. Bog in sreča junaška! Tvoj brat Joško.
Pregled po svetu.
Avstro-Ogrska. Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Jožef se je pripeljal dne 16. t. m. s severnega bojišča na Dunaj, da je poročal cesarju. — Kakor poročajo časopisi, je pričakovati od drugega vojnega posojila lep uspeh, ker se vrše visoki in mnogoštevilni podpisi. — Dne 20. t. m. sta bila pri cesarju v avdijcnci naš in ogrski ministrski predsednik. — Pretekli teden je zboroval na Dunaju več dni ministrski svet.
Vatikan. Listi poročajo, da so dogodki zadnjega časa silno vplivali na sv. očeta, ki se je do skrajnosti prizadeval, da bi preprečil zlo vojske. — Kakor poročamo na drugem mestu, sc je sv. oče odločil, da ostane v Bimu, pač pa je odpotovalo v Švico več vatikan. dostojanstvenikov in generalov raznih kongregacij (cerkven, družb). Avstrijski, nemški in bavarski poslaniki pri sv. Stolici so odpotovali iz Bima. — Sv. oče je izdal encikliko, ki razpravlja o pogajanjih med Avstrijo in Italijo.
Nemčija. Ameriška vlada je poslala nemški vladi noto, v kateri ji grozi radi zadnjih dogodkov na morju. — Čez London se poroča iz Kapstadta: Nemška podjetja v raznih mestih Južne Afrike so bila skoro vsa popolnoma uničena. V Kapstacftu samem znaša na nemški lastnini povzročena škoda 25 milijonov frankov. Tudi v vseh drugih mestih ie škoda zelo velika.
Italija. Listi poročajo, da so zadnji dogodki tako vplivali na laškega kralja, da je obolel. — Ljudstvo v Bimu navdušeno pozdravlja laško kraljico, kadar se pelje na izprehod. — Vsem listom je prepovedano poročati o zborovanjih, ki so se vršila proti vojski. — Tudi Giolitti, o katerem se pričakovalo, da se mu bo posrečilo preprečiti vojsko, se je spreobrnil in napisal v svojem listu sledeče kesanje: Bodi bodočnost popolnoma drugačna, kakor se
jaz bojim. Naj dokaže zmaga Italije, da sem napačno sodil, da je bilo vse mojo diplomatično delo napačno vsled preutrujenih možganov in boječega srca.
—	Listi poročajo, da so iz Pariza poslali na Laško dne IG. t. m. 70 milijonov za vojskine demonstracije. Znani d'Annunzio je dobil baje za svoje hujskanje en cel milijon lir. — Socialni demokratje so napovedali prej splošno stavko za slučaj vojske. Zdaj pa ni ničesar slišati o tem. Boclo pač taki kot so bili drugod; zatajili bodo sebe in svoja načela. — Italija bo dobila od Anglije 3000 milijonov posojila ali podpore za vojsko. Najbrže bodo pa to ju-dežni groši, za katere je šla Italija v boj proti svojemu 331etnemu zavezniku. Juda si je kupil s svojimi srebrniki vrv; naj bi se tudi Italiji tako zgodilo!
—	Zanimivo je izvedeti, da so bili pri seji laške zbornice dne 20. t. m. kot navzoči tudi avstrijski poslanci laške stranke Pitacco, Hortis in Baltisti. —i Iz nekaterih laških mest se poroča, da/ so se rezervisti puntali oditi pod orožje.
Francija. Socialistični poslanec Thomas je bil imenovan za državnega vojnega podtajnika. Poverili so mu vodstvo nekega oddelka vojnega ministrstva. Potemtakem se ne bo prav nič za čuditi, če se bo morda kmalu čitalo, da je postal kakšen socialno demokra-ški poslanec celo — vojni minister! —i Zbornica je nanovo dovolila 467 milijonov 801.020 frankov za vojne namene. Zbornica je nadalje odobrila predlogo glede uvažanja letnih 120.000 ton zmrznjenega mesa za dobo pet let za pre-hranitev vojaštva, končno zakonsko predlogo, da se vladi otvori kredit v znesku 150 milijonov frankov ter ji 3 tem omogoči nakup žita za preskrbo civilnega prebivalstva.
Anglija. Na Angleškem nameravajo ministrstvo tako preurediti, da bodo prišli vanj tudi zastopniki opozicije in socialističnih strank. Na Francoskem in v Belgiji so soc. demokrati ministri. Zakaj bi še na Angleškem ne bili? —h Na Angleškem sta trčila dne 23. t. m. dva, z vojaki napolnjena vlaka, skupaj; ubitih je 50, ranjenih pa 300 vojakov.
Švica. Švicarski zvezni svet je za ojačenje obmejne brambe mobiliziral še eno armadno divizijo.
Rusija. V Petrogradu razsaja strašna draginja, vsled katere osobito delavstvo veliko trpi. Vlada je zato svetovala tvorničarjem, naj povišajo po možnosti plačo delavstvu in naj se izogibajo sporov z delavci. — Car je šel pretekli teden zopet na fronto. Car je ukazal, da se svojcem tistih vojakov, o katerih se je izkazalo, da so brez boja izročili orožje, odtegne vojna podpora. — Vsi socialistični ruski listi v ruskih zahodnih gubernijah so prepovedani. V Petrogradu so zaprli 500 predsednikov skoro vseh delavskih organizacij. Dol-že jih revolucionarne zarote.
Srbija. Angleški listi poročajo, da je daroval amerik. miljarder Bokefeller srbskemu Rdečemu križu 35 mil. frankov. — Dne 17. t. m. se je med avstrijskim in srbskim topništvom vršil ljut
5i
dvoboj. Srbi so otvorili kanonado, ko so opazili premikanje avstrijskih čet na sosednem gorovju, pa so morali svoj ogenj ustaviti, ko so pričeli odgovarjati avstrijski topovi. — Srbija zanikuje vesti o krizi Pasičevega kabineta in pravi, da so brez vsake podlage. Prav tako zanikuje poročilo, da se je med Srbijo in Italijo dosegel sporazum o jadranskem vprašanju. — Poročajo, da pegasti logar v Srbiji pojenjuje.
Bolgarija. »Pesti llirlap« obeloda-nuje razgovor z bolgarskim vojnim ministrom, ki je rekel: Za javnost imam samo en stavek: Naša vojska jc pripravljena in čaka samo na povelje. Storili smo vse, kar je bilo potrebno; drugo je stvar politike. — List »Dnevnik« v Sofiji je priobčil članek, v katerem se zavzema za zvezo Bolgarije z Italijo in Rumunijo.
Rumunija. Pričakuje se, da poda ministrstvo v nekaterih dneh izjavo, v kateri pojasni vlada svoje stališče glede na nov položaj, ki je nastal vsled avstro-italijanske vojske. S poučene strani se izjavlja, da niso utemeljena poročila, ki jih glede na stališče Rumu-nije širi časopisje trosporazuma. Ministrska izjava brezdvomno zopet ponovi trdno voljo rumunske vlade, da hoče ostati nevtralna. Poučeni krogi izjavljajo: izključeno je, da bi obstajali kaki obvezni dogovori med Bukareštom in Rimom za slučaj, če se Italija udeleži vojske. Prebivalstvo zdaj sploh ni prijazno trosporazumu, če izvzamemo gotovo plast prebivalstva. Velika nemško avstrijska zmaga nad Rusi je tudi tu ugodno vplivala na vojne želje posameznih strank.
Japonska. Petrograjska brzojavna agentura poroča: Trojni sporazum nastopi zopet v Tokiju za to, da bi Japonska napovedala Turčiji vojsko, česar še ni storila.
Portugalska. Kakor smo že zadnjič poročali, je izbruhnila na Portugalskem revolucija. Glasom vesti iz Lizbone je vzrok revolucionarnemu gibanju, ki je nepričakovano izbruhnilo 14. t. m. ponoči, ta, da sc je ministrstvo obdolžilo, da je napram monarhi-stom preveč ponustljivo ter da s tem škoduje koristim republike. S podporo demokratičnih meščanov se je ustanovil revolucionarni odbor, ki se je postavil na čelo mornarice in deloma vojske na kopnem. Odbor je pozval vlado, da naj odstopi. V Tagu zasidrane ladje so več ur obstreljevale mesto, baterije s kopnega pa so odgovarjale na ogenj. Ladje niso poškodovane, pač pa je bilo mnogo žrtev in težkih poškodb na kopnem, in sicer na javnih in zasebnih poslopjih. Istodobno so bili spopadi med vladi zvestimi četami in med revolucionarji. Ranjenih je zelo mnogo oseb, mrtvih je okrog sto ljudi. Tudi v Opor-tu in Santaremu so bili izgredi. — Iz Lizbone se poroča, da so trajali boji 14. t. m. nepretrgoma tri cele ure ter se jih je udrleževala razen infanterije in konjenice tudi artiljerija. Revolucija je bila naperjena proti vladni diktaturi, kar je izhajalo iz klicev proti njej. šte-Ui
vilo ranjenih je zelo veliko ter je v bolnišnicah zmanjkalo prostora, nakar so ranjencem priredili ležišča v vojašnicah. Tudi število mrtvih je zelo veliko, a se zamolčuje. — Političen položaj na Portugalskem je zdaj tak: Demokrati so na vrhu, a ugledni republikanci obsojajo zadnje dogodke in izjavljajo, da zapuste politično torišče. Monar-histi hočejo vreči novo ministrstvo. Ujete ministre bodo sodili po postavi o odgovornosti ministrov. Nemiri lahko vsak čas zopet izbruhnejo. »Correo Espanol« poroča, da je dokazano, da je Anglija povzročila zadnjo vstajo, ker general Castro ni bil za to, da bi se Portugalska vojskovala za Angleže.
Svetovna vojska.
VOJSKA Z RUSI.
Po zadnjem uspešnem prodiranju naših čet v Galiciji je položaj na tem bojišču zdaj sledeči: Karpati so oproščeni Rusov, ki so se morali umakniti nazaj; Galicija je pa prosta Rusov od Krakova do reke San, na kateri leži trdnjava Przemysl, okrog katere se vrše zdaj boji. Na ta način je torej polovica Galicije zopet v naših rokah.
Rusi se pred našimi armadami ne umikajo več, temveč so se jim postavili nasproti in zdaj se vrše že cel teden ljuti boji, o katerih poročajo časopisi, da imajo odločilen pomen. Ti boji se vrše na ozemlju krog mesta Jaroslava, ki leži severno od Przemysla, in pa ob zgornjem Dnjestru. Naša uradna poročila pravijo, da se naše armade dobro drže.
Od začetka maja pa dozdaj je narastlo število ruskih vojakov, katere so naši ujeli, skoraj na 200.000.
Hindenburgova vojska tem na severu je zadnje dni napadla Ruse v pokrajini Szavvle ter premagala rusko severno krilo.
VOJSKA S FRANCOZI IN ANGLEŽI.
Z prav nič zmanjšano silovitostje se vrše boji naprej. Francozi in Angleži se zoperstavljajo kot mačka, katero se hoče pobasati v vrečo. Tam v Flandriji so se morali Nemci vsled silovitega sunka sovražnikov umakniti čez kanal Ysere na svoje prejšnje postojanke. Strašni so tudi boji pri Arrasu v severni Franciji, kjer hočejo Francozi na vsak način prodreti. Posebno trdovratni boji se vrše tudi za hrib Loretto in pri New Chapelle. V Ar-gonih med Maaso *n Mozelo napadajo Francozi z nezmanjšano silovitostjo. Tudi za znani Hartmannsvveilerkopf gre trda. Kakor se vidi, so pričeli Francozi in Angleži na vseh straneh z dolgo napovedovano ofenzivo, ki ima namen, potisniti Nemce nazaj čez francosko mejo in očistiti Belgijo.
TURŠKA VOJSKA.
Glavni boji so se vršili zadnjih osem dni na tistih mestih kot prej. Na azijski strani pri Kum-Kale so poizkusili Francozi zopet izkrcati svoje čete, toda tako slabo, da
so Turki z lahkoto ta poizkus preprečili. Na evropejski strani, na polotoku
Gallipoli, se drže Angleži še vedno na dveh mestih, pri Sedil-Baru in nekoliko naprej pri Ari — Burnu. Turki poročajo, da je Angležem od dne do dne težje držati te dve postojanki.
Poizkus, da bi na morju udrli v Dar-danelc, so morali Angleži plačati z izgubo velike bojne ladje »Goljat«, dve drugi sta pa zadeli na mine. Tudi Rusi so v Črnem morju poizkusili napad ter so staknili pri tem težke poškodbe na dveh svojih bojnih ladjah.
Za slepe vojake.
Že večkrat smo imeli tekom >eda-nje strašne vojske priliko, da smo v našem listu pokazali na strašno nesrečo, ki zadene tiste vojake, ki izgube v vojski vid. Med nesrečneži so ti gotovo najbolj nesrečni in potrebni največjega usmiljenja in podpore. Na Dunaju so pričeli za take nesrečneže skrbeti s tem, da jih v posebnem zavodu poučujejo in jim pomagajo v tem oziru, da bodo pri vsej svoji nesreči si mogli vsaj malo z raznim delom lajšati britko svojo usodo.
Po pravici sc po dosedanjih izkušnjah lahko bojimo, da bo tudi med slovenskimi vojaki nekaj takih rcvc-žcv. Že pred meseci smo onozorili naše bralce v članku »Invalidi in sirote*, da bo treba tudi nam skrbeti za slovenske invalide in sirote, ki jih bo napravila ta vojska. Prosili smo, da se naj svetuje, kako bi se ta reč najlažje in najbolj uspešno začela. Došlo nam jc več dopisov z različnimi nasveti, katere bomo izročili vodstvom onih organizacij, ki pridejo pri tej stvari najbolj v pošte v.
Med invalidnimi vojaki bo treba gotovo največjo skrb obrniti na morebitne slepe vojake. To je čutil tudi veh', gospod župnik V. Vo n d r a š e k i/. Podbrczja, ki nam je izročil 300 K — v podporo onim vojakom Slovencem, ki bodo iztiubili v tej vojski vid. To blago-dušno darilo vlč. gospoda župnika pa je spremljala plemenita želja, da bi našel med Slovenci mnogo posnemal-cev.
Naše uredništvo se je radevolje odločilo, da sprejema tozadevna darila« Vsak, tudi najmanjši dar je dobrodošel! Naj bi se uresničila plemenita želja prvega darovalca, da bi mu jih sledilo še mnogo! Imena darovalcev in izkaz daril bomo priobčevali v našem listu.
Naj omenimo še to, da jc veleč, gospod župnik Vondrašek določil na.lahnih 200 K za slepe vojake Čehe, ki so njegovi ožji rojaki.
Z občnega zbora Kranjske kmetijske družbe.
ponatiskujejo skoraj vsi slovenski časopisi naslednje besedede deželnega odbornika dr. Lam peta: Naj se
/godi kakorkoli — kmet ostani na svoji grudi I Na svetu je vse mogoče, lutli to ni nemogoče, da bi sovražnik ne udri v našo deželo; a tudi za ta slučaj velja: Kmet ostani mirno na svojem posestvu! Samo če lii oblast ukazala, naj sc kmet umakne s posestva, sicer pa — to je tudi izkušnja te vojne — je edino pametno, da ostane kmet na svoji grudi, koder je pognal korenine njegov rod, kot pogumen stražar in gospodar svoje grude!
Tedenske novice.
Cenjene naročnike prosimo, da naj potrpe, ako se jim naš list sedaj nekaj časa ne bo redno dostavljal. Vsled na-slalih razmer namreč poštna uprava odpošilja pošto, v kolikor so ji na razpolago vlaki, ne mara pa prevzeti za rodno pošiljanje nobene obveznosti. Od 25. t. m. nadaljne štiri dni ni bilo mogoče odposlati nobenega časopisa s pošto.
Goriški deželni odbor se je preselil na Dunaj.
Duhovniške vesti. Dne 23. t. m. je
umrl v Stari Loki č. g. Franc Šolar, duhovnik v p. — Opasno je obolel na šinkovem turnu č. g. Jan .Tavčar, župnik v p.
V Ljubljani so razobesili na javnih poslopjih zastave, ko se je zvedelo, da je Italija napovedala vojsko.
Zaprte šole. V Ljubljani so končale šolsko leto o Binkoštih učiteljišče, re-alka in obe slovenski gimnaziji
Železniški promet na jug omejen.
Obratni inšpektorat južne železnice nam javlja: Na progah Nabrežina-Krmin in Trst-Nabrežina je ustavljen celokupni promet. Vlaki vozijo začasno do in od Nabrežine. — Ker se za progo južno od Št. Petra na Krasu v najbližjem času uvede ligitimacijska dolžnost, se smejo izdajati vojni listki lo do Št. Petra na Krasu. Dalje je ustavljen celokupni promet na progi Ljubljana g. k. -Bubnjarci in postranskih progah. Na progi Ljubljana g. k. —Jesenice vozijo poštni in aprovizacijski vlaki brez legitimacijske dolžnosti. Ravno tako so začeli voziti poštni in aprovizacijski vlaki na progi Zagreb-Zidani most. — Vozni red vlakov, ki odhajajo in prihajajo v Ljubljano g. k., je pribit na postaji.
Črnovojniki z zastarelimi namemb-nicami morajo takoj k svojim četam! Ker so se prigodili slučaji, da nekateri črnovojniki vsled tega niso odšli v vojaško službovanje, ker imajo namembnice z opazko:
»Čakati na vpoklicanje v kraju bivališča« (Einberufung im Domizile abwarten), se dotični opozarjajo, da se te namembnice kot zastarele niso odvzele in da imajo brez odloga takoj odriniti v vojaško službovanje k svojim četam.
Nabori rojstnih letnikov 1897 in 18G5 do 1872 sc bodo vršili v Ljubljani od 2. do G. junija.
Ugodnosti za vpoklicane vajence.
S cesarsko naredbo z dne 17. maja 1915 se odreja, da se ima izdati vajencem, ki so poklicani v črnovojno službo, pre<ino so dokončali učno dobo, izučna izpričevala, oziroma izučna pisma, ako so se učili obrti vsaj že dveleti; onim pa, ki so že uspešno napravili pomočniško izkušnjo ,jc izdati pomočniška pisma. Izučna, oziroma pomočniška pisma se imajo izdati z dnem, ko vajenec, oziroma pomočnik odrine v črnovojno službo.
Nesreče in drugo. Utopljenca so potegnili pri Slapah iz Ljubljanice. Dognali so, da je utopljenec leta 1874. rojeni oženjeni tvorniški delavec Julij Pohl.
Ponesrečil se je 441etni železničar Matevž Rozman na železniški postaji Javornik na Gorenjskem. Bil je doma z Bleda.
S a m o u m o r. Iz Gorice: kletni kmet Matija Jevšček, stanujoč v ulici Orzoni št. 23, se je sunil z nožem v trebuh tako zelo, da jc v bolnišnici kmalu u mrl.
Ubil se je pri zgradbi lop pri Ptuju 1. 1855. rojeni dninar Anton Štoger. Padel je 4 metre globoko.
Sam o umor 76 let starega moža. Dne 17. maja so našli obešenega 76 let starega Mihaela Godeša, pre-vžitkarja v Jakovici, župnija Planina pri Cirknici. Pravijo, da jc starega moža pripravilo do tega groznega koraka nesporazumljenje v hiši. Obesil sc jc doma pod streho.
Sa m o u m o r v vlaku. Dne 19. t. m. popoldne se je ustrelil v železniškem vozu osebnega vlaka št. 36 neki približno 20 let star mladenič. Prepeljali so ga v Ljubljano. Ni znano, kdo da je.
U m o r a 1 i s a m o u m o r. 'Iz Gorice se poroča: V vasi Cerovo je kmet Karol Prinčič zajemal vodo iz domačega vodnjaka in je ob tej priliki zadel na trupli svoje sestre Katarine in njenega 5 mesecev starega sinčka. Gre ali za umor ali pa za samoumor.
Premetena in skrajno predrzna tatica; Iz Gorice nam poročajo: Prošli teden je neka prebrisana ženska na Jesenici pri Orehku na Cerkljanskem ponoči ukradla v neki hiši vola. Ženska je baje doma iz Kanala in govori več jezikov. Da je spoznala razmere v vasi, je tam prej nekaj dni dni-narila. Tisti večer je celo najela v vasi nekega fantiča, da bi ji pomagal gnati vola v Lludajužno, češ, da ga je kupila v Ravnah pri Cerknem. Ponoči je kar odšla v dotični hlev in s fantom odpeljala vola. V Hudijužni ga je skušala spraviti v kak hlev, a ker so ljudje še
spali, ga je gnala h »Kovaču«, kjer j< mesnica za vojake. Kovač je takoj dal poklicati domačega mesarja Miha Zgaga, ki pa jo takoj sumil, da je stvar nepoštena. Na vprašanje, kje je vola kupila, pravi, da v Rameli, kjer pa jc Zgaga dobro znan. Ker ni imela živinskega potnega lista, jo pošlje Zgaga ponj, rekoč, naj vol ostane tačas tam. In ženska gre res naravnost v Orehelc k podžupanu, ki ga pa ni bilo doma. Žena podžupanova je rekla, da se na to nc razume. Kratkomalo sede tatica in sama spiše potni list za vola. Ko pride župan domov, hiti za njo in jo doidc vrh Jesenice. Zahteva od nje potni list nazaj. Ona mu pokaže revolver. V tem pa pride že avizirana orožniška patrulja in odvede žensko v Cerkno.
Cerkve n i k ponesrečil. I? Bele Krajine se nam poroča: Na Vinici se je 15. maja ponesrečil farni mežnar. Padel je v stolpu od ure na dolenji obok; ko so ga našli, je bil že mrtev.
Umrl je v Jablanu pri Mirni peči Florijan Drenik, star 81 let, po dolgi, mučni bolezni in previden s sv. zakramenti. Pokojnik je bil priden gospodar in več let občinski svetovalec. Naj počiva v miru blagi mož!
Padel je glasom uradnega poročila na severnem bojišču pri Jablonki v Karpatih Franc Darovec, c. kr. avskultant v Novem mestu, doma iz Ločne. V vojaški službi je bil poročnik.
Na severnem bojišču je padel tudi Franc R e š t, doma iz Jablane št. 29 mirnopeške župnije. Rojen je bil 27. avgusta 1891. leta ter je bil vzglcder mladenič ter vnet in vzoren viničai vkljub njegovi mladosti. Služil je pri 17. pešpolku, 10. stotniji. Dne 28. avgusta 1914 pri Mogoli v Galiciji je uničila sovražna krogla njegovo mlado življenje, ko se je najhujše boril za domovino. Zadet je bil naravnost v srce. Tudi njegov brat se nahaja na bojnem polju. Za njim žalujejo stariši in vsi, ki so poznali dobrega mladeniča.
Umrl jc v Ljubljani dne 19. t. m. solastnik Blasnikove tiskarne g. Josir Po k 1 u k a r.
Poročil se je dne 20. t. m. v Goric' odvetniški kandidat dr. Ivo Č e s n i 1 z gdčno. Ivanko Derenčinovo. G. ženin je vrl naš somišljenik, pisatelj ii organizator. Mladi ženin je moral v vojake.
Važno naznanilo konjerejcem. Kei
je žrebčarska uprava odpeljala vse plemenske žrebce iz dežele Kranjske, dal je posestnik g. France Bohinc v Trbo-jah pri Kranju svojega mladega pinc gavskega žrebca Anvvalt licencovati ter je ta žrobec sedaj za kobile konje-rejcev na razpolago na postajališču Voglje pri posestniku in oskrbovalcu državnih žrebcev gosp. Francetu Molj Omenjeni žrebec je zelo močne in pravilne rasti ter je imel skozi dve leti oc ministrstva vzrejevalno premijo.
Roparski umor na Gorenjem Loge pri Litiji. Dne 21. maja ponoči so ne znani lopovi vlomili v hišo posestnicc Primožič, p. d. Mrnovki. Gospodinjo ki je sedem let ležala bolna v postelji
71
/
so roparji ubili. Njeno liči Frančiško so tudi roparji pobili, vendar se je zjutraj še zavedla in je bila pripeljana v bolnišnico v Ljubljano. Na ozdravljenje je malo upanja. Posestnica Primožič je bila na glasu kot zelo premožna. Roparji so vso hišo oropali vseh vrednostnih stvari, denar, hranilne knjižice so odnesli. Zo roparji ni nobenega sledu.
Potrjen zakon. Cesar je sankcijoniral od kranjskega deželnega zbora sklenjen zakon glede uprave vodovoda v Zgornjem in Spodnjem Logatcu.
Kranjski lovski zakon potrjen. Cesar je sankcijoniral lovski zakon za Kranjsko, katerega je sklenil kranjski deželni zbor.
Nadvojvoda Ludvik Salvator zapustil Gorico, Nadvojvoda Ludvik Salvator, ki je bival v Gorici celo leto, je v sredo, 19. maja zjutraj zapustil goriško mesto.
Odlikovanje. Č. g. Ernest T e r s t c -n j a k, c. in kr. vojni kurat in profesor, je bil radi svojega hrabrega in požrtvovalnega vedenja pred sovražnikom odlikovan z vojaško-duhovnim zaslužnim križcem na belo-rdečem traku. Č. g. Terstenjak je nastavljen kot aktiven profesor na c. in kr. kadetni šoli v Inomostu in je brat g. Leona Terstenjaka, c. kr. sodnega kanclista na Brdu. sedaj c. kr. narednik črnovojniškega oddelka št. 27 2. Odlikovanec je takoj po izbruhu vojne odšel na bojišče, kjer se nahaja že celih devet mesecev neprenehoma. Čestitamo požrtvovalnemu duhovniku.
Vojni kurat č. g. Franc Kren obolel. Č. g. Fr. Kren, vojni kurat infanterijske divizije št. 22, je nevarno obolel in leži sec.aj v Košicah na Ogrskem. Te dni ga bodo prepeljali v sanatorij. Č. g. Franc Kren je bil že od jeseni na bojišču.
Kolekovanje vlog na deželni odbor. Na vprašanje, če je treba kolekovati tudi vloge na deželni odbor, odgovarjamo, da se morajo vloge privatnih strank na deželni odbor v zasebnih zadevah kol-kovati s kolekom za 1K. Pritožbe zoper razsodbe občinskih odborov, cestnih okrajnih odborov, zdravstvenih okrajnih zastopov in sploh drugih, deželnemu odboru podrejenih korporacij se morajo kolkovati za prvo polo s kolekom za 2 K, za vsako nadaljnjo polo pa s kolekom za 1 K. — Prošnje v ubožnih zadevah so koleka proste.
Frestop v katoliško Cerkev. Iz Gorice nam poročajo, da so dne 2. maja v Solkanu prestopili v katoliško Cerkev trije protestantje, in sicer mati s hčerko in sinom.
V pomirjenje. Prejeli smo sledeči dopis: Prosim, da bi dali v »Domoljuba« te vrstice v tolažbo vsem onim ženam, ki ne dobijo od svojih mož, ki so v vojski, nič poročil. Moj mož jc zadnjič pisal dne 28. avgusta. Vse moje prizadevanje je bilo zastonj. Dne 14. maja sem pa dobila iz Sibirije pismo, da je bil ranjen in ujet in da je zdaj zdi 'av. Pismo je bilo pisano 12. marca Čez osem in pol meseca se je torej oglasil moj. mož Jožef Dajmoč. Marija Daj-moč, Schiiren, Vestfalsko.
človekoljubnost domačega podjetja. Prejeli smo: V dobi sedanje hude draginje je svojim uslužbencem na lep t>
in posnemanja vreden način priskočila na pomoč Kolinska tovarna kavnih primesi. Dovolila je namreč vsem svojim uradnikom in delavcem, in sicer čisto iz svoje volje, desetodstotno draginjsko doklado za čas sedanje draginje. Ta plemeniti čin našega priljubljenega domačega podjetja zasluži popolno priznanje in želimo le, da bi Kolinski tovarni sledila tudi druga podjetja. Priznano izvrstne izdelke Kolinske tovarne pa priporočamo vsem našim gospodinjam.
Zdravilo zoper vse bolezni, mazilo zoper vse rane jc po mnenju mnogih ljudi še vedno alkohol. Zato oni, ki imajo svojce pri vojakih med ranjenci, ne vedo tem revežem prinesti nič boljšega, nič ljubšega, nič slajšega, nič dragocenejšega, kakor alkoholne pijače: vino in tudi žganje! Na, tu imaš, privošči si ga malo! Pijača te bo potolažila, pijača te bo razveselila, pijača te bo — ne vem kaj še vse! Zato pa vidimo po ljubljanskih cestah tolikokrat žalostne in sramotne prizore: gugajoče se »junake«. Vojaška oblast zabranjuje vojakom alkohol — a njih domači in prijatelji tiščijo od vseh strani vanje s pijačo, kakor da je v pijači vse zveli-čanje za ta in za oni svet! Alkohol-slepar, kako dolgo boš ljudi še slepil in delal neumne?!
Najboljša in najsigurnejša prilika za stedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jili obrestuje po 48/4°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8.zjutraj do [popoldne.
Glej inserat!
Razne novice.
Goljufi. Aretirali so bivšega bankirja milijonarja Ješua D. Salom, ki se je nahajal nekje izven Bosne in Hercegovine, ter ga pripeljali v Sarajevo v zapor. Zaprt je tudi njegov brat Mo-šo Salom, ki se nahaja v Merann. Od tam jc bil v spremstvu vojaške straže odpeljan v zapor na Dunaj. Zaprt je tudi trgovec z železom (!) Altarac Abraham Majer — torej sami židje. Vzroki zapora so, kakor izvemo, sledeči: Dobavljali so čevlje, ki so pa bili Vse poprej kakor pa čevlji. Podrobnosti bomo še poročali. — Zaradi oškodovanja vojaškega erarja so pred dnevi zaprli v Budimpešti glavnega rav-
natelja akcijske družbe Margareta, dr Szdkc in njegove sinove. Glavni ravi natelj dr. Szdke se je, ker se je bal kazni, v zaporu obesil. — Policija je aretirala v Budimpešti solastnika trgu. vine vojaških oblek Buchler & Kausz-nitz, Jacjuesa Fenyvesa, ki je obtožen* da jc dobavljal vojski slabo blago. prj hišni preiskavi so našli v njegovi sobi 140.000 kron, katere so zaplenili.
Križ kot vojno odlikovanje uvedejo na Francoskem. Da se pa ne užali s podobo križa načela republiko, bo imel križ tudi žarke, tako, da bo podo-ben zvezdi. Odlikovanje bo imelo štiri stopnje, najnižja stopnja bo križ iz brona, druga bo križ iz srebra, tretja križ iz pozlačenega srebra in najvišjo odlikovanje bo križ s palmovo vejico.
Vojni davek uvedejo na Ruskem za može, ki so oproščeni vojaščine in ne štejejo še 44 let. Davek ho (i rubljev na doiiodck 100 rubljev, 25 rubljev na dohodek 5000 rubljev in 200 rubljev na dohodek 20.000 rubljev.
V vojnem letu 1643. je tožilo vse o draginji. Stara kronika navaja takratno ceno živil: Teliček 4 do 6 gld, janček 1 gld. do 1 gld. 70 kr., koštrun 2 gld. do 2 gld. 20 kr., funt mesa ogrskega vola 41 kr., funt mesa domače živine 31 kr., zajec 45 kr., kokoš 15 do kr., 12 jajec 45 kr., ščuka 15 do 30 kr., 12 polžev 5 do (i kr., sIanik 3 kr., funt kruha 1 kr., širili ovsa 51 kr.
Sleparstvo na Francoskem. Nevera in lakomnost se ne pokažeta nikjer tako grdo, kakor, če slepari kdo zdrave, vojake, ki tvegajo življenje za obstoj in mir vseh v državi, in če slepari ranjene in bolne vojake, ki so prelili za nas svojo kri, ki so dali za nas svoje zdravje. Ravno v tej vojski vseh proti vsem se je izkazala povsod po/itoval-nost za ranjence, povsod so se dobili posamezni- ki so si prilastili kaj od ranjencem namenjenih podpor, ali kar se je zgodilo po poročilih lisiov na Francoskem, presega že vse. Državno pravdništvo je nap. rilo tam preiskavo zoper vojne dobrodelne zavode. Izkazalo sc je, da je ocl teli zavodov -amo 71, ki odgovarjajo res svojim namenom, drugih 76 je na sumu nepoštenosti, 16 voditeljev zavodov je zaprtih iti obtoženih. Preiskava je dognala lepe reči. Čisti dobiček nekaterih udeležencev pri teh zavodih je znašal na dan 500 do 2000 frankov. Veliko teh možakov je najelo stanovanje za 18.000 frankov, ko je stanoval prej v skromnem pritličju. Dve ženski, ki sta živeli prej v skrajni bedi imata zdaj vsaka svojo hišo v mestu, vilo na kmetih in h"P auto. Dnevni dohodek teh žensk je zna- | šal okoli 1000 frankov — število, ki jc mogoče samo v velikanskem Parizu, kjer ima vsak odprto roko. Delali so tako: Na oklice zavodov na javno dobrosrčnost so prihajali obilni darovi. Te sc prodajali in so dajali le majhen del skupička v bolnice. To je neslo. Se celo osebe, ki so nabirale darove, so zaslužile 30 odst. provizije in so dobile na dan 10 do 150 frankov. V Pafl&u je bilo nastavljenih 6007 nabiralnih 11U'
gic od zavodov, ki niso bili pod nika-kim nadzorstvom. Glavni tajnik največjega teh društev jc bil že enajstkrat kaznovan zaradi sleparskega bankrota in drugih čednih reči. Ženske protek-t.orice teh društev so so razkrile kot ničvrednice. Iz takih ljudi je bila sestavljena tudi pisarna za poizvedovanje o pogrešanih vojakih in civilistih, lina teh pisarn je nesla voditelju 2000 frankov dnevno.
Dopisi.
Vače. Padel je na Karpatskem bojišču topničar Franc S trmi j an z Vač dne 5. maja ob polšestili popoldne. Bil jc svoj čas prvi načelnik našega »Orla«, izvrsten telovadec. Zadnje besede hrabrega junaka so bile: »Živela Avstrija!« N. v m. p.! — Binkoštni ponedeljek smo na vaškem nokopališču zagrebli od roparjev umorjeno 831etno Marnovo mater Heleno Primožič iz Gor. Loga št. 3. Boparji so pri tej hiši slutili mnogo denarja in udrli ponoči od 21. do 22. t. m. skozi streho v hišo, kjer so mater ubili, njeno hčer Fran-čiško pa na glavi nevarno ranili ter jc malo upanja, da bi jo v deželni bolnici spravili k zavesti. Da so vse odprli in prebrskali po hiši, je jasno. Našli pa niso hranilnih knjižic in menda tudi nc denarja. Za roparji, ki jim jc morala biti hiša zelo znana, ni sledu. Morda jc io taista zločinska svojat, ki jc pred par leti vlomila in ukradla občinsko blagajno v Ilotiču ali pa pred par dni prej pri Brcgarju v Gradcu pokradla pšenico, meso in slanino. Sploh bi v naših krajih bila po vaseh vsaj za časa vojske potrebna nočna straža. Ljudstvo pa naj nikari doma ne hrani denarja, saj je denar bolj varen v hranilnici.
Koprivnik v Bohinju. Iz ruskega ujetništva so sc oglasili naši Bohinjci. Martin Langus iz Češnjice, bivši sirar v Predosljah in Lovrenc Sodja iz Ko-privnika. Nahajata se v Skobclevu. Dopisnica je hodila 121 dni. — G. župniku pa je pisal Janez Korošec vulgo Zg. Korošicev iz Sarajate blizu Kur-gana v Sibiriji.: »Naznanjam Vam, da sem v Sibiriji pri nekem kmetu ter mu nekoliko delam. Zdrav sem. Na svidenje.« — To jebilo veselja doma, zakaj že šest mesecev se ni nobeden oglasil.
Gospodarske vesti.
Še bolj nego druga leta je važno letos, da pričnemo s košnjo o pravem času. Da bomo letos izredno trpeli na pomanjkanju delavskih moči — to prinaša s seboj resen čas, v katerem živimo. Za spravljanje sena nam bo v prvi vrsti manjkalo koscev in mogoče ponekod tudi vprežne živine za pogon kosilnih strojev.
Radi ugodnih vremenskih razmer so se travniške rastline letos precej zgodaj razvile in je upravičeno upati, da bomo s
košnjo lahko za teden do deset dni prej pričeli nego lani. Ta okolnost je za nas velikega gospodarskega pomena, ki pride pa šele potem do polne veljave, če jo bomo znali izkoristiti. Pregovor: »Ura izgubljena, ne pride več nobena«, nam kliče računati s časom v večji meri, kakor smo bili doslej vajeni.
Ravnati se po koledarju in čakati s košnjo morda do kresa (24. junija) ali do sv. Petra in Pavla bi bilo nesmiselno. Merodajno za začetek košnje je stanje travnika, odnosno njegovega rastlinstva. Švicarski, nemški in drugi travniški »modrijani« so postavili načelo, naj se prične s košnjo na travnikih takrat, ko stoji večina trav, detelj in drugih krmskih zelišč v cvetju. V tem stanju so rastline še dovolj bogate na prebavnih in redilnih snoveh ter dajo na drugi strani še dosti pridelka. Ako hočemo preskrbeti našo živino z res dobro, tečno in lahko prebavno krmo, moramo travo kositi, dokler se je nam takorekoč še škoda zdi. Seveda se nekoliko manj nakosi, a dobrota dobljene krme nam ta izpadek z lahkoto odtehta. Zraven pa pride še ugodnost, da ostane več časa za razvoj otave, ki bo dala gotovo tudi večji pridelek, nego v slučaju, če kosimo prepozno. Če kosimo prestarelo travo, bomo mesto dobrega sena nakosili — slamo, — katere pa nam za potrebo dajo žitne rastline. Že v interesu naše živinoreje je važno, da pričnemo prav čas s košnjo, kajti manjkalo bo tudi močnih krmil, s katerimi smo dosedaj lahko izpopolnjevali slabo krmo. Zato smo navezani bolj kot ked^j, gledati na to, da pridelamo letos dobro !.in tečno seno; katero daje naši živini najpopolnejšo in razmeroma najcenejšo krmo.
Pri redkih delavskih močeh, ki so še na razpolago, se bo spravljanje sena itak zavleklo, zato bi bilo napačno odlašati s košnjo že z ozirom na to, ker bi potem zastala ne manj nujna in važna Jela na polju in drugih kulturah. Zatorej ne odlašati, ampak začeti tako hitro, kakor to le stanje travnikov in vreme dopuščata.
Za hitrejšo izvršitev košnje se priporočajo razni stroji, tako iz strokovnih kakor tudi iz trgovskih krogov. Tako priporoča n. pr, A. skupno rabo kosilnih in obračalnih strojev, vprežnih grabelj itd. B. zopet stroj za klepanje navadnih kos itd. V sili res vsaka pomoč prav pride, zato naj si vsak pravočasno potrebno oskrbi. Pravim potrebno, pred nepremišljenim kupovanjem bi svaril. Kosilni stroj je n, pr. poraben le za ravne in malo nabrežne travnike v dobri kulturi (rasti) in je tam, kjer je na mestu, že tako razširjen, da ga ima skoro vsak večji posestnik — ker je temu se izplača. Skupna raba kosilnih in drugih strojev za spravljanje sena, po manjših posestnikih, se mi zdi kočljiva. Spravljanje sena je namreč odvisno od lepega vremena, in kadar je isto v vidiku, hoče vsak pričeti s košnjo — radoveden sem, kdo bi pri skupni rabi kosilnega stroja hotel priti zadnji na vrsto. Jaz že ne, bi se vsak branil!; S tem pa nikakor ne zanikam potrebe in vrednosti strojnega dela. Nasprotno, kjer je umestno in potrebno, ne morem dovolj priporočati, da se omenjene stroje nabavi in tudi rabi. Strojno
delo je mnogo cenejše in včasih tudi boljše od ročnega in stroj nam bo delal toliko cenejše, čim več ga bomo rabili.
Za pretežno večino naših travnikov, oziroma senožeti pa strojev ne moremo rabiti, bodisi že radi njih lege, kulturnega stanja ali kakega drugega vzroka. Navezani smo pri nas torej v prvi vrsti na ročno košnjo, in tu bo treba pred vsem pomoči. Žetvene komisije čaka v tem oziru ne ravno lahko, ampak hvaležno delo. Njih skrb je, v pravem času misliti, odkod bi se dobilo primerno število koscev in kako bi se iste razdelilo, da se omogoči izvršiti košnjo v polnem obsegu in predvsem v pravem času. Upajmo, da se v dobrobit naše živinoreje in splošnega gospodarstva to posreči in da nam da Bog lepo vreme in uspeh.	—pe—
Za naše gospodinje.
Obadi in tnušice ne bodo zbadali živine, če jo utereš s česnom, s čebulo, z bu-činim perjem, s tobakovo raztopino ali s terpentinovim oljem.
Ušiva teleta maži z repinim oljem in izperi z janeževo izkuho.
Ušive kokoši skoplji v tobakovi izkuhi ali namaži z janeževim oljem, Kurnik pobeli in potresi z novim peskom in s pelinom.
Škarjice in stonogi v kleti zlezejo rade v šop zelenega brezovega listja. Škarjice na vrtu poloviš, če nastaviš papirni zvitek. To se strese nad ognjem.
Špargeljnove muhe poloviš. Koncem aprila ali začetkom maja, ko poganja špar-gelj, prihaja muha in zleže svoja jajca pod poganjke. Vtakni v zemljo poleg špargelj-na obeljeno palčico z okroženo glavo tako, da bo gledala za 2 centimetra iz prsti, glavo namaži z lepom in muhe se bodo prijele. Ako se krči špargeljeva vejica, je to znak, da jo zajeda muhina zalega, odreži vejico in sežgi.
Pazi na posodo! V nekaterih krajih', posebno na Primorskem, kuhajo kavo v lončkih ali ročkah iz latovine (pleha). Na takih posodah se naberejo saje od zunaj in od znotraj, kajti vsaka ženica nima navade, da bi umila vsak dan kavino posodo, menda je škoda za saje. Od kave se nabere mastna povlaka, ki se drži vrožkinih sten kakor kit. Ženico boleva želodec, tišči jo in žge, pa ne ve, da se zastruplja s svojo kavo. Posoda za kavo mora biti vselej po uporabi skrbno umita. Latovinasto in emajlirano posodo izdrgni z drobnim peskom in izkuhaj v sodi, potem izplakni, da se bo svetila in posuši. Ako hraniš goščo, jo hrani raje v prsteni posodi, ki pa mora biti tudi vsak dan umita. Ne pozabi: tisto črno, ki se nabira po loncu, je strup za želodec. Izkuhaj parkrat na letu tudi kavin mlinček, stroj ali ponvo za žganje kave, škatljo, kjer je spravljena žgana kava. — Pri ročki za čaj sezi vsak dan z papirjem ali cunjo v cevko, tudi tam se nabirajo strupene črne saje. Ako misliš opa-riti čajeve listke še drugi dan, jih ne smeš pustiti v ročki, vzemi jih lepo ven z leseno žličko in posuši na čistem papirju.
82
Strnil 330___
Mazilo za bljuvni krč in druge bolečine v irebuhu. Raztopi četrt kilograma
koštrunovega loja, osminko rumenega voska, 10 gr kadila, 10 gr benzove smole, žlico žbičnega, žlico metinega in žlico ter-pentinovega olja. Ko se je raztopilo in prijelo vse, namaži na platno in prilepi na trebuh. To mazilo segreje in razžcnc vsled prehlada zaostale snovi, Namesto muška-tovega masla deneš lahko par lističev mu-škatovega cvetja.
Za želodčni krč, ki napada letos po-gostoma ljudi, je dober lek na mleku kuhana kumina, jemlje se večkrat žlička toplega mleka. Pri hudem krču pomaga soda bikarbona. Deni žličko v polovico kupice vode, zmešaj in izpij, krč se poleže kmalu. Zelo dobro dene obkladek žganja na želodec. Ob hudem krču v črevih kani \ žlico olja limone ali dobrega jesiha in vžij. namoči kos v vroč jesih in ovij trebuh in pošlji po zdravnika.
Okrepila. Vojaki, ki se zdravijo doma, potrebujeio poleg navadne hrane kakega okrepila. Predpoldne, popoldne in zvečer jim bo ugajala žlica medu in kupica jajčje-ga konjaka. Najbolj priprost način je, če pripraviš jajčji konjak sproti. Raztepi sveže jajce z žlico sladkorja in primešaj žlico konjaka in žlico vode. Za dlje časa napravi konjak tako: Stepi v loncu 14 svežih jajec in osminko sladkorja, ko so se naredile lepe čiste pone, primešaj kapljo za kapljo pol litra konjaka, nalij steklenico in zamaši. Kjer imajo doma dobro pristno slivov-ko ali droženko, naredijo lahko okrepilo iz nje, čemu bi trošili denar za blago, ki je morda slabši od domačega. Lahko se naredi tudi konjak doma. Kupi v drogeriji za krono esence konjakove in dobrega špirita. Na pol litra špirita vlij pol litra vode, četrt kilograma kandisa, četrt litra belega vina. Vodo in sladkor kuhaj pol ure in zarumeni s koščkom žganega sladkorja. Ko se je ohladila, vlij vanjo vino in esenco in nalij v steklenice. — Moč daje tudi mozga suhih smokev (fig). Razreži zvo-ček oplaknjene smokve na drobno, nalij toliko vode, da stoji za dva prsta čez nje. Ziutiaj zmečkaj z leseno žlico in deni na kilogram smokev četrt kilograma sladkorja, kuhaj eno uro in spravi v steklene posode, na vrh kani ruma. Te mezge dajaj h kruhu ali samo zase ali v čaju. Okrepila bo pljuča in čreva, ugajala bo posebno zaprtim. Pretlačiti ni treba, ker je ravno drobno zrnce črevam v korist, ker postrže zadelano žlemo. — V nekaterih hišah imajo šipečje. Njih čaj je izborno krepilo za ledvične in vodenične, v Švici ga pijejo v najboljših hišah. Suho šipečje se zmelje in kuha na vodi, vodi se prilije, ko je pre-cejena, malo mleka in osladi.
Posebno dober je jajčji arak, (Arak je žganje iz riža in palmovega vina.) Stolci lupino štirih svežih jajec v prah in namoči jo v soku štirih limon. V četrt litra kropa raztopi osminko kilograma kandisa. Speci štiri rumenjake in zalij jih z ohlajeno sladko vodo, temu prilij še limonin sok in šest kozarčkov araka. Zmešaj vse dobro, spravi v steklenico in jemlji zjutraj in zvečer kozarček- Je izvrstno za opešane, za pljučne in živčne bolezni.
Tako ceno okrepilo so jajčne lupine s sladkorjem. Posušene lupine stolci v 72
Domoljub 1915.
prah, presejaj skozi sito za moko in zmešaj s stolženim sladkorjem. Obeh reči mora biti enako veliko, Tega prahu jemlji po žlički na dan, bodisi na vodi ali na čaju. Je posebno priporočno za želodčno mrzlico in opešane kosti.
Ječmenovec je spravil marsikaterega bolnika na noge. Liter neotepanega ječmena kuhaj na štirih litrih vode, dokler je ječmen mehak, potem ga pretlači, na liter ječmenovega soka vzemi pol kilograma kandisa in dve kisli jabolki in kuhaj, dokler se jame gostiti. Tega jemlji večkrat po žlici, ki je izborno za pljuča.
Tudi ječmenov sladni izvleček stori, da se opomore hitro človek. Dobi se po lekarnah in drogerijah, je prijetnega okusa in se prenaša lahko. Še boljši je izdelek iz sladu »biomalz«, ki okrepi živce in povrne človeku hitro moč in zdravje,
mm! F letel*
mm USfeK JMVS
Za nevesto.
(Finsko spisal Pietari P a i v a r i n t a.)
(Dalje.)
Sovražniki so se zelo veselili nad tem lovom. Spoznali so v ujetniku Petra, svojega najnevarnejšega sovražnika. Ta lov so smatrali za več vreden kot vse drugo.
»Peter iz Zakraja! — Peter, hudič! — Zdaj si na trdnem!« so vpili, medtem ko
so ga zvezanega peljali v svoj tabor. Tudi tain je zavladalo veselje, ko se je zvedelo, kakšen lov je bil napravljen.
Ko je Anka zagledala ujetega Petra, je zaječala, toda Peter jo je pogledal tako pomembno, da se je takoj umirila.
»Aha, deklica! Zdi se, da je to tvoj znanec, dober prijatelj, morda celo ženin! Jutri bomo praznovali svatbo, na to se lahko zaneseš!« so jo dražili sovražniki.
Preiskali so zelo natančno Petrov čoln; ko so našli sodček z žganjem, so bili zelo veseli. Eden izmed njih je radi varnosti pokusil pijačo. Ko je našel, da je pravo žganje, je veselo vzkliknil:
»Žganje! Preskrbel nam je dobro pijačo! On je dober človek!«
Tudi drugi so se tega veselili. Petrove oči pa so se lesketale v čudnem sijaju.
Mrak je legel na zemljo. Po taborišču so prižgali ognje in razpostavili straže naokoli. Predno so pa straže nastopile svojo pot, ki zahteva čuječnost zvestega psa, so dobile globok požirek žganja za na pot.
Ostali so posedli krog ognjev in so se pričeli gostiti s tem, kar so dobili v Petrovem čolnu.
Pustite mi moje žganje,« jim je govoril Peter.
»Molči, pes! To si namenil za svoje ljudi, toda zdaj bo prišlo v boljša usta!« so ga zaničevali sovražniki.
Medtem ko so se gostili, so se tudi posvetovali, kaj naj napravijo z ujetnikoma. Po dolgem, surovem posvetovanju so se zedinili v tem, da bodo ujetnika drugo jutro skupaj zvezali in ju na grmado postavili.
__________Št£VJ2l^
Ko je Anka to slišala, je začela glasno ihteti; Peter pa je začel ponižno prositi da naj ga izpuste. Obljubil jim jo visoko denarno odškodnino.
»V celi Finski ni toliko denarja, da bi se ti mogel odkupiti. Ti boš sedaj p0. plačan za vse, kar si nam hudega prizadjal, Ti moraš začeti takoj svoj poročni ples,* je dejal oni izmed sovražnikov, ki je stražil Anko, in ga je udaril z železnim drogom čez hrbet. Vsi so se smejali, Peter pa je stisnil zobe in ni rekel besede.
Žganje in utrujenost sta začela vplivati. Drug za drugim je začel kimati; ker so navzlic temu nadaljevali gostijo, so kmalu polegli v spanju po travi. Končno ni bilo nikogar več, ki bi še čul. Tudi stražniki ob obrežju, ki so bili taboru najbolj blizu, so se tako napili, da jim niso hotele ostati oči več odprte. Petrov načrt se je popolnoma posrečil.
Takrat, ko so Petra zvezali, so ga preiskali, če nima orožja pri sebi. Pri tem pa niso postopali dovolj natančno. Peter je odlomil en kos kose, ki ga je imel skritega v rokavu svojega jopiča. Tega sovražniki niso dobili.
Ko so vsi pospali, je začel Peter s prstom vleči kos kose iz rokava. Po dolgem trudu se mu je posrečilo, ga dobiti ven, čeprav je imel roki na hrbtu zvezani, S tem slabim orožjem je potem delal, da bi prerezal vrvi. Počasi je trgal kos za kosom; končno je imel roki prosti, Ni dolgo trajalo, da je tudi nogi oprostil vrvi,
Tiho je vstal in se oprezno ogledal, Njegov stražnik je spal in smrčal; isto je delal tudi Ankin stražnik; tudi ostali sovražniki so spali. Ob svitu napol ugaslega ognja je opazil, da ga Anka opazuje. Položil je prst na usta, da jo je s tem opozoril, da naj bo tiho in previdna.
Nato se je splazil Peter do brega in opazoval ondi se nahajajočo stražo. Tudi tu je spala. Previdno je spravil svoj čoln v reko in ga oskrbel z vesli. Nato se je splazil zopet v tabor.
Jutranja zarja je začela s svojimi prvimi žarki zlatiti skrajni rob temnega nebesa. Če bi kdo prislužkoval, bi lahko slišal, kako si je Peter tiho govoril: Zdaj ali nikoli!«
S prstom na ustih se je plazil proti Anki.
Njen stražnik si je ovil konec vrvi, s katero je bila Anka zvezana, okrog svoje roke. Radi večje varnosti. Previdno je začel Peter to vrv odvijati iz njegovih rok, Stražnika je to zbudilo, skušal je vstati, toda Peter ga je tako udaril po glavi, da se je zvalil nazaj in ni več poizkušal ovirati rešilnega dela. Tresljaj na njegovih rokah in nogah je bilo edino življenjsko znamenje, katero je dal.
Peter je dvignil Anko na roke in se plazil s tem dragocenim bremenom proti bregu. Zvezano, kot je bila, jo je položil v čoln, nato je odsunil čoln in je začel tiho veslati proti jezu na reki. Ko sta bila ze precej od brega, je dejal Peter:
»Hvala Bogu, rešena sva!«	,
Zdaj šele je mogel misliti na to, "a oprosti Anko njenih vezi.
»Peter!«
Čisto tiho je šepetala Anka to besedo,
Toda ta šepet je govoril o neizrečenem zaupanju in ljubezni.
Medtem se je zazdelo enemu izmed stražnikov, ki je bil postavljen na nasprotni strani tabora, da sliši sumljiv ropot. Ker je bilo njegovo mesto precej oddaljeno od tabora, je dobil samo malo žganja, zato je čul. Hitel je v tabor in opazil tamkaj, da ni več ujetnikov in da je Ankin stražnik ubit. Začel je kričati, da je zbudil tovariše, ki so vstali tako hitro, kolikor jim je dopuščala njih pijana zaspanost. Ko so videli, kaj se je zgodilo, so v treh čolnih hiteli za ujetnikoma.
Dan se je že svital. Iz hrupa, ki je prihajal iz tabora, je spoznal Peter, da so tam prišli na to, kar se je zgodilo. Zato je začel s polno močjo veslati proti jezu. Sovražniki pa so imeli več veslačev, zato so ju zapazili ravno ko sta se bližala jezu.
»Prokleti pes!« so kričali nad Petrom. Peter pa je veslal s strelno brzino proti nevarnemu kraju ob jezu reke. Sovražniki so mu sledili, toda eden njih čolnov se je zaletel v velike skale, med katerimi teče reka, in se razdrobil na koščke.
Toda zasledovanje se je nadaljevalo. Peter pred njimi, sovražni čolni pa za njim. Sovražniki so veslali previdno bolj na mirnih mestih deroče reke in so se vedno bolj bližali beguncema.
Ko je Peter to opazil, je slekel čevlje in vso brezpotrebno obleko. Nato je vzel vrv, s katero je bila Anka zvezana, ter si jo je privezal krog pasu.
»Roparji naju zasledujejo ter naju spravijo lahko v pogubo,« je dejal. »Da jim uideva, bo morda potrebno, da si poiščeva že prej najino rešitev v reki. Kakor hitro te bom prosil, da se oprimi vrvi, stori to in poizkušaj zadrževati sapo, dokler ne prideva zopet na površje. To pa bom storil samo v skrajni sili. Obljubi mi, draga Anka, da boš storila taKo.«
»V življenju in smrti ti zaupam, Peter. Ne bojim se, četudi bova našla najin grob v valovih, ker tudi smrt s teboj je lepa,« je govorila Anka z mirnim zaupanjem.
»V božjem imenu torej! Radi tebe, Anka, si upam vse,« je dejal Peter in se je oklenil s svojimi močnimi, mišičastimi rokami starega krmila.
Prišla sta ravno pred nevarni jez. Eden izmed sovražnih čolnov ju je že skoraj dosegel, drugi pa je bil nekoliko bolj zadaj,	(Dalje.)
Slike In črtice z bojišč.
clxii.
Eno noč v gališki hiši.
Ciril T., ki služi kot pek žc od dne 25. avgusta lani v Galiciji, popisuje, kako je prenočeval v neki gališki hiši, na sledeči način: Ko smo sc preselili s slarega stališča, t. j. bilo na sv. Val-burge dan, smo jo odrinili po cesti na vzhodno stran od Krakova. Ko smo sc nstavili, smo postavili pekarijo in dejali vozove v red. Kje bomo pa prenočevali? Na vozeh ni nič prida! Bližnje
liišc pa so bilo že vse do zadnjega kotička zasedeno od črnovojnikov, ki stražijo žcleznico, kolodvor in ceste. Udarim jo čez njive in travnike in pridem do hiše. V tej hiši pa je bila revščina, da bi bil rajši ne vem kaj kot pa gospodar tc hišo.
Zvečer, ko smo prišli nazaj spat, sem šelo videl, koliko je druščine pod eno in isto streho. Otrok jc bilo pri hiši toliko, da jih niti sešteti nisem mogel. Ko so se zvečer polegli po tleh, sc nisi smel premakniti, drugače si žc stopil enemu na noge, ali drugemu na roko ali'celo na glavo. K sreči sem nakupil malo preje v mestu B. nekoliko čokolade in pomaranč, da som jih utola-žil. Če si pogledal otroka, si takoj videl, da joka prazen želodec in moral se ti je zasmiliti — revež. Šele ko sem jim j razdelil to, kar sem prinesel s seboj in i svojo opoldansko menažo in kavo, so j pospali. Človek bi mislil, sedaj bo pa ! mir in zaspal bom sladko. Toda, če ti j popišem gališko hišo, boš videl, da ni j tako. — V sobi, ki ima svežo ilovico za j tlak, stanujeta gospodar in gospodinja, ' otroci in vsa živina, kar jo jc pri hiši. j Sedaj si pa predstavljaj to življenje!
j Šli smo spat. Kaj pa ponoči? Za-I spali nisem mogel, čeprav sem cel dan marširal. »Koklja naj ga brcne«, sem se jezil sam pri sebi. Komaj so utihnili otroci, so se pa oglasili drugi sostano-1 valci: prašiček, zajci, kokoši, petelin, ■ maček in golobje. O joj, kakšen prizor! j Golobjo so krulili, kure kokodakale, j prašiček krulil, zajček skakljal semin-| tja, petelin pa jc vdarjal vmes s svojim kikeriki! In ta predrzni zajec, ta me je ; najbolj jezil. Ko jc priromal do postelje, pravzaprav do slanic, na kateri smo le-žali, jc vsakokrat potegnil malo slame in če si ga opozoril, naj ti nc kvari po-: stelje, jc pobegnil proč in potolkel z I nogami ob tla kakor čevljar, kadar tol-j če s kladivom podplate. — Tako smo j imeli cclo noč komedijo. Pa kljub te-! mu bi bil zaspal, ko bi nc bilo še neke druge vrste živali pri hiši. Nerad govorim, a povem vseeno, da so bile to lazicc. Ravno prav, da sem dobil sedaj oni prašek, ki jim menda prav nič nc ugaja. Čc ga le malo posujem v obleko, se hitro razkropi »ruska infanterija« na vse strani. Pa, ker sem že ravno tu, naj povem šc en dogodek, ki sem ga pred par dnevi doživel. Bili smo štirje skupaj. Krojač, čevljar, neki častniški sluga in jaz. Sluga jc prinesel šivat hlače. Ravno prejšnji dan se je pa posmehoval nam, češ, ušivci ste vsi skupaj. Jaz jih pa nimam in jih še nisem imel. Krojač vzame hlače v roke in kmalu opazi, da tudi slugove hlače niso same. Začela se je operacija. Krojač jih je šival kakor gumbe k hlačam, jaz sem jih obkolil in obložil s popom,, da niso mogle lezti, čevljar pa jim šipal s kleščami noge in glave;. — Ni bogve kako ukusno, a res je pa le. E, da! Če sploh kje na svetu ni razlike med sta-! novi, tu pri nas jc prav gotovo ni! Tu j morajo častniki — da celo generali — to nadlego z nami vred prenašati.
CLXIII.
Velika noč v Galiciji.
Ker sem že obetal, da popišem, kako sem preživel velikonočne praznike, storim. Po mojih mislih sem imel prav dobro praznike.
Veliki četrtek sem bil dopoldan v mestu B. Stopil sem v cerkev in bil pri sveti maši in pri obredih tega dne. Ker je bil za veliki petek napovedan post (seveda, kdor ga je hotel prostovoljno imeti), sem si mimogrede v B. kupil tudi nekoliko sira. V petek nisem mogel v cerkev. Šel bi bil pa zelo rad. V soboto pa sem si mislil: Ako ne drugega, vsaj pri vstajenju moram biti. In res. Okrog 4. ure smo bili odšli jaz in dva tovariša proti B. Tam je vstajenje, kakor pri nas doma v Naklem ob G. uri. Prišli smo pravočasno.
Kaj pa v cerkvi? Božji grob je bil res fino okrašen. Gorelo jc precejšnje število sveč in lampic. Tako se mi je dopadlo, da sem prav težko zapustil svetišče. A ura je bila pol osmih in tedaj je bilo treba odriniti. Kako pa se tu vodi vstajenje? Stal sem tik božjega groba. Ko je bilo že vse urejeno in pripravljeno za procesijo, sem nestrpno pričakoval, kedaj bodo zapeli: »Zveli-čar naš je vstal iz groba«, toda zastonj. Procesija se je pričela. Duhovnik je nosil sv. Rešnje Telo, neki stari moži-celj pa alelujo (vstalega Kristusa), in tako smo šli trikrat okoli cerkve. Ampak to je pa imenitno in krasno, ker imajo v procesiji toliko zastav in ban-der. Toliko, bi dejal, jih ni bilo, kot v Ljubljani na katoliškem shodu, ampak bilo jih jc pa veliko. Ljudstvo pa gre s prižganimi svečami, katere po končani procesiji puste v cerkvi.
Zanimalo Te bo, kakšno imajo nebo. Najlažje Ti dopovem, če si misliš rjuho, obešeno na štiri kole. Sicer pa jc nebo precej čedno. Kaj pa razne družbe in društva? Vsaka družba ima velik, krasen kip (svojega zaščitnika), katere neso za procesijo, in sicer stoji kip na nosilnicah, katere nosijo štiri osebe. Tudi kipov jc bilo skoro toliko po številu kot bander. Samo nečesa sem pogrešal — in česa? Zvonenja. Kako krasno so doma peli zvonovi, ko se je pomikala procesija iz cerkve, tu pa, žalibog, nikakega zvonenja ni bilo čuti. Lc vojaška godba je nekoliko igrala.
Na Veliko noč smo imeli skupne sveto mašo na prostem ob 9. uri. Pridiga je bila v nemškem in češkem jeziku. V ponedeljek sem šel zopet v B.. kjer sem bil lahko pri sveti maši. Bil sem cclo pri štirih svetih mašah, kai se še ni zgodilo, odkar sem na bojnem polju. Opravil sem ta dan tudi velikonočno spoved.
Še nekaj zanimivega. To se je zgodilo popoldne. Po menaži se malo vse-dem pred hišo na solnce. A kar naenkrat je okrog meno vse polno otrok. Bilo jih ni manj kot 15. Bili so fantički do 14 let stari. Zbero se in začno vojno, kakor so poprejc vojake videli. Raz delijo se tako, da so na eni strani Rusi.
C-
na drugi naši. En ras sc dajejo v jarkih, kakor pravi vojaki, potem pa naskočijo. (Seveda tepejo se po otroško.) Oni, ki jc Rus, se nima prav nič smejati,' ker pa hitro naši zbijejo po tleh. ko se llusi spuste v beg, takrat sc šele vidi, kako so otroci urni. In res — Rusi so stekli, naši za njimi in med potjo si vsak nabere kamenja, ki frči za sovražnikom, da je groza. Vse kriči: »Moskala za bič (ubiti!)« Rus pa beži; Potem je bilo kmalu po vojni. Fantiči so se razšli, jaz pa sem tudi počasi odšel v pokorijo, kjer sem dobil »Slovenca« in »Glasnik« ter sem čital.
Pogrešajo se sledeči vojaki:
Andrej Rus, 27. dom. pešpolk, 3. l)at., 9. komp. Pojasnilo: Andrej Rus, Plešivica št. 8, pošta Brezovica pri Ljubljani.
Anton Maček, prej pri čmovojniškem maršbataljonu št. 10 v Galiciji, prideljen k domob. maršregimentu št .3, 1. komp., 3. voj., vojna pošta št. Pojasnilo: Frančiška Maček v Sp. Zadobravi št. 14, pošta D. M. v Polju pri Ljubljani.
Vprašanja in odgovori.
K. B. Boh. B. Obrnite se na zavarovalnico »Avstrijski Feniks«. i-Slovenec« z dne 20. t. m. ima tozadevno obširno pojasnilo na zadnji strani.
M. S. Hausen. Pojasnilo in načrt Vam bo dal »Srečkovili zastop« v Ljubljani, ako mu pišete svoje želje.
M. U. S. Morate k prebiranju.
K. š. Omota. Ni nikamor mogoče delati prošnje.
J. š. D. Naj se zglasl pri okrajnem glavarstvu.
M. D. Se še ne ve, kdaj bodo zabori za one, katere vprašate. Ker ste se prijavili k strelcem, dobite lahko natančno pojasnilo pri voditelju Vaše čete.
Tedenska pratika.
28. mnjnikn.
1. Sv. German od leta 554. škof v Paruza. - 2. Sv. Viljem, akvitanski vojvoda, je živei na dvoru cesarja Karola Velikega, ki ga jc jako čislal. Zmagovito se je bojeval tudi zoper Saracene, ki so s španskega vdrli na Francosko. Pozneje se jc vzlic cesarjevemu ugovarjanju odpovedal vsemu posvetnemu dostojanstvu, stopil v samostan, kjer je ponižno opravljal tudi najnižja dela. Umrl leta B12. — 3. Sveta Emilija.
Solnce v. 4. u. 10 m. — z. 7. u. 45 m
Luna v. 8. u. 03 ni. — z. 3. u. 03 m.
20. majnika.
,, ,	Maksimin je bil v IV. stoletju stol.
Ikof v Trevizu ob lleni. Sv. očak Atanazij je Mi od njega gostoljubno sprejet, ko je bil pre-rnan iz Carigrada. A tudi Maksimin se je vrlo »oril zoper krivoverski arijanizem ter je zaslovel posebno na cerkvenem zboru v Sardiki. Umrl leta 349. — 2. Sv. Konon. — 3. Sv. Restt-lut. — 4. Sveta Teodozlja, muč. — 5. Sv«ta Ubaldekn.
Soluce v. 4. u. 09 m. — z. 7. u. 46 m.
Luna v. 9. u. 21 m. — z. 3. u. 47 m.
30. majnika.
1. Sv. Ferdinand, kralj, španski deželni patron. Od leta 1217. do 1252. je vladal v kraljestvu Leonu in Kastiliji, bojeval se proti J52
Mavrom, ki so se takrat razpasovali v krasni španski deželi in zatirali krščansko vero. Ferdinand je bil vzoren in pravičen vladar, odlikoval se posebno i>o svojem gorečem rešče-nju blažene Device Marije. — 2. Feliks I., papež, muč.	„ ,„
Solnce v. 4. u. 08 m. — z. 7. u. 47 m.
Luna v. 10. u. 22 m. — z. 4. u. 48 m.
31. majnika.
1. Sv. Kancijau s tovariši, muč. — 2. Sveti Silvij. — 3. Sveta Angela Merici, rojena leta 1470. iz plemenite rodbine na Laškem, je v mestu Bresciji ustanovila nunski red UrŠu-link, ki se pečajo predvsem z vzgojo deklet. V Ljubljani imajo tudi svoj samostan. Sv. Angela je umrla leta 1540. — 4. Sveta Petromla, devica. — 5. Blažena Kamila, opatica.
Solnce v. 4. u. 48 m. — z. 7. u. 48 m.
Luna v. 11. u. 0G m. — z. 0. u. 03 m.
1.	junija.
1. Sv. Juvencij, muč. — 2 Sv. Gracijan,
muč. — 3. Sv. Pamiilii, muč., je bil rojen v mestu Beritu v Fajnikiji iz plemenitih in premožnih starišev, pozneje sc je nastanil v palestinski Cezaroji, sv. Pismo je dal večkrat prepisati in prepise dal kristijanom, da čitajo Kristusovo življenje, v mestu je ustanovil veliko kknjižico, sam ap je tudi pisal lijige, ki so se sicer izgubile, a svoje dni so jih hvalili celo mnogi cerkveni očetje. Pozneje je bil posvečen za mašnika, palestinski ces. namestnik Firmilijan ga je naj popre j pahnil v ječo iu ker je zvesto zagovarjal sveto vero. je bil naposled z drugimi tovariši obsojen k smrti in obglavljen leta 309. — 4. Sv. Prokul. — 5. Sveti Kaprnzij. — 6. Sv. Fortunat. - 7. Sv. Firm.
Solnce v. 4. u. 07 m. — z. 7 u. 49 m.
Luna v. 11. u. 37 m. — z. 7. u. 28 m.
2.	junija.
l.Sv. Marcelin, muč. — 2. Sveti Erazem,
muč, — 3. Sv. Evgenij I., papež, umrl leta 057.
—	4. Sveta Blandina (latinska beseda pomeni: laskava). Leta 177. so v mestu Lijonu lia Francoskem hudo preganjali kristijanc. ujeli so tudi bogaboječo devico Blandino, katero so najpoprej hudo trpinčili v ječi, naposled jia so jo v cirkusu zavili v mrežo in razdraženi bik je pomandral in raziurcvaril njeno telo ob času cesarja Marka Avrelija. Zraven je doseglo več drugih kristjanov tudi mučeniSko krono, zlasti sv. Fotin, lugdunski škof, devet-desetletni starček.
Solnce v. 4. ti. 00 m. — z. 7. u. 50 m.
Luna v. — u. — m. — z. 8. u. 50 m.
3.	junija.
Praznik Sv. Rešnjega Telesa se navadno obhaja koncem majnika ali začetkom junija in je izmed najmlajših, obenem pa tudi najstarejših cerkvenih praznikov. Vpeljan je bil ta praznik j>o prikaznih sv. Julijane Alnkok, belgijske nune. Po njeni smrti leta 1204. je papež Urban IV. razširil javno češčenje Sv. K. Telesa za celo cerkev in določil za to četrtek po trojiški nedelji.
1. Častivredni Beda (674—735), angleški redovnik, največji kršč. učenec svoje dobe. — 2. Sveta Klotilda, franc. kraljica, soproga kralja Klodvika, kateri je po slavni zmagi nad Alemani 1. 496. po njenem prizadevanju sprejel sv. vero, sv. škof ga je krstil. Po smrti svojega moža je ustanovila veliko cerkva, razdelila svoje premoženje ubogim ter se podala h grobu sv. Martina v Tours (Tur), kjer je skrito živela v priprostem stanovanju, skrbeč vedno za uboge in bolne. Umrla je leta 545.
—	3. Sveta Oliva, devica.
Solnce v. 4. u. 06 m. — z. 7. u. 51 m.
Luna v. — u. 01 m. — z. 10. u. 09 m.
Vpoklic črnovojniSkili ielnkov 1878 do 1890, 1892 do 1894, 1897 ifl 1865 dO 1879.
C. kr. ministrstvo za dežel, hrambo je odredilo, da se pospeši izpeljava ponovnega prebiranja črnovojnikov, rojenih v letih 1878 do 1890 in 1892 do
1894, kakor tudi, da sc na podlagi cesarske naredbe z dne 1. maja 1915, drž. zak. štev 109, izvede takojšnjo prebiranje v letih 1897 in 1865 do 1872 rojenih! kakor tudi onih pozneje rojenih črnovojnikov, ki so po prejšnjih zakonitih določbah pred 42. letom izstopili iz črnovojniške obveznosti in so sedaj jio črnovojniški noveli zopet vstopili v črnovojniško dolžnost.
K prebiranju morajo priti vsi črnovojniki zgoraj označenih letnikov brez razlike ali so služili ali ne.
Prebiranje se vrši:
Okrajno glavarstvo Kočevje;
V	Kočevju za sodni okraj Kočevje dne 25. maja za letnike 1878 do 1890 in 1892 do 1894; dne 6. junija za letnike 1897 in 1805 do 1872;
V	Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče, in sicer dne 26. maja za letnike 1878 do 1890 in 1892 do 1894; dne 5. junija pa za letnike 1897 in 1565 do 1872.
Okrajno glavarstvo Črnomelj:
V	Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika dne 28. in 29. maja za letnike 1878 do 1890 in 1892 do 1894; dne 4. junija pa za letnike 1897 in !sG5 do 1872.
Okrajno glavarstvo Rudolfovo:
V	Rudolfoveni za sodila okraja l!u-ilolfovo in Trebnje dne 30. in 31. maja za letnike 1878 do 1890 in 1892 do 1894; dne 3. junija za letnike 1897 in 180". do 1872, v Žužemberku za sodni ukraj Žužemberk dne 2. junija za vse ti lnike i878 do 1890, 1892 do 1894, 1897 iu 1865 do 1872.
Okrajno glavarstvo Radovljica
V	Radovljici za sodna okraja It-dovljica in Kranjska gora dne 25., 26. in 27. maja za letnike 1878 do 1890 in 1S92 do 1894, dne 4. junija za letnike 1897 in 1865 do 1872.
Okrajno glavarstvo Kranj:
V	Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič v dncli 28., 29. in 30. maja za letnike 1878 do 1890 in 1892 do 1^J4, dne 3. junija pa za letnike 1897 in 1865. do 1872; v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka dne 31. maja in 1. junija za letnike 1878 do 1890 in 1892 do 180iv dne 2. junija za letnike 1897 in 1865 do
Dalje za vse letnike 1878 do 1890-1892 do 1894, 1897 in 1865 v okrajnih glavarstvih:
Ljubljana (okolica):
V	Ljubljani za sodna okraja Ljubljana (okolica) in Vrhnika v dneh 28., 29., 30., 31 maja in 1. junija;
Ljubljana (mesto):
V	Ljubljani v dneh 2., 3., 3- iB 6. junija;
Kamnik:
V	Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo dne 7., 8., 9. in 10. junija!
>
Litija:
V	Višnji gori za sodni okraj Višnja gora dne 28., 29. in 30. maja; v Litiji za sodni okraj Litija dne 31. maja 1., 2., 3. in 4. junija;
Krško:
V	Krškem za sodno okraje Krško, Kostanjevica, Mokronog in Rateče dne 5., 6., 7., 8. in 9. junija;
Postojna:
V	Postojni za sodne okraje Postojna. Ilirska Bistrica. Senožeče in Vipava dne 28., 29.. 30. in 31. maja.
Logatec:
V	Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica dne 1., 2., 3. in 4. junija; v Idriji za sodni okraj Idrija dne 5. in 6. junija.
Na za letnike 1865—1872 določenih dneh morajo povsod k prebiranju priti tudi vsi po 1. 1872. rojeni črnovojniki, ki so po prejšnjih zakonitih določbah pred 42. letom izstopili iz črnovojniške obveznosti in so sedaj po črnovojniški noveli zopet vstopili v črnovojniško dolžnost.
Najnovejše vesti.
VOJSKA Z LAHI.
Avstrijsko uradno poročilo o obmejnih bojih z Italijani. Dunaj, 25. maja. Uradno se poroča: Na jugozahodu so na tirolski in koroški meji tu in tam prodrli manjši sovražni oddelki, po večini alpinci; kjer so zadeli na naše postojanke in bili obstreljevani, so se takoj obrnili.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
Nemčija smatra vojno stanje kot veljavno tudi zanjo. Berlin, 25. maja. (Kor. urad.) Z mero-dajnega mesta se javlja, da dejstvo, da Italija Nemčiji ni iormelno napovedala vojne, Nemčije ne ovira, da vojno stanje, ki ga je Italija izjavila nasproti Avstro-Ogrski, smatra kot bi bil izjavljen tudi njej sami.
VOJSKA Z RUSI.
Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 25. maja. Uradno se poroča: V srednji Galiciji so napadle zavezniške armade močne ruske sile na bojni črti od Sinjave do gornjega Dnjestra. Armada generalnega polkovnika pl. Ma-ckensena, v zvezi s katero se bojuje avstrijski 6, armadni zbor, je vzela Radimno in prodrla vzhodno in jugovzhodno od tega mesta proti Sanu. Sovražnika, ki je s številnimi protinapadi izkušal zopet osvojiti izgubljeno ozemlje, smo povsod vrgli nazaj, izgubil je do 21.000 mož, približno 39 topov in nad 40 strojnih pušk. Armadi generalov Puhalla in Bohm-Ermollija, ki sta napadli jugovzhodno od Przemysla, sta v srditih bojih pridobili na prostoru in vrgli sovražnika čez nižino Bloniani. Boj se nadaliuie na celi črti.
Sicer se položaj na severovzhodnem bojišču ni nič izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 25. maja. Veliki glavni stan:
Armada generalnega polkovnika pl. Mackensena je včeraj severno od Prze-mysla zopet pričela z ofenzivo. Napadi so imeli zopet popolen uspeh. Močno utrjene kraje Drohojow, Ostrow, Radymno, Visoko, Wietlin, Markovinko in višine severozahodno od Obrowske, kakor vzhodno od Kotule smo z naskokom osvojili. Do-sedaj je padlo zavezniškim četam v roke 350 častnikov, nad 21.000 mož, 39 topov, med njimi 9 težkih, in najmanj 40 strojnih pušk. Rusi so imeli strašno velike izgube.
Ob Dubisi vzhodno od Rosienija so napadle naše čete nasproti stoječe močne ruske sile, jih porazile in vrgle z občutljivimi izgubami čez reko. Ujeli smo 2200 ujetnikov in zaplenili 3 strojne puške. Dalje južno so se izjalovili mnogi deloma zelo srditi napadi iz smeri Eiragoia z velikimi krvavimi žrtvami za sovražnika.
Najvišje vojno vodstvo,
ZOPET VELIKA ANGLEŠKA BOJNA LADJA POTOPLJENA.
Carigrad, 25. maja. (Kor..ur.) Angleška linijska ladja »Triumph« je bila popoldne v saroškem zalivu torpedi-rana in se je potopila.
Angleška linijska ladja »Triumph* je bila dolga 133 m, široka 22 m, globoka 7.5 m. Vsebovala je 11.800 ton in je imela 14.090 konjskih moči. Posadka je štela 700 mož. V morje so ladjo spustili leta 1903.
Dobre knjige.
I Pregled avstrijsko-italijanskih bojišč nudi v prvi vrsti slovenski zemljevid Evrope, ki je izšel v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Zemljevid nudi vsa evropska bojašča pa tudi celo Italijo in popolen pregled Jadranskega morja, ki utegne biti pozorišče velikih pomorskih bojev. Zemljevid upošteva tudi kraje onstran sredozemskega morja Tunis itd., v katerih je Italija vojaško zaposlena. Zemljevid nudi seveda tudi točen pregled Dardanel, Bos-pora in Črno morje z okolico v Evropi in Mali Aziji. Dobrodošel bo torej za vse potrebe, ker nudi enoten pregled vseh krajev, ki so prišli in vtegnejo priti za časa evropske vojsko v poštev. Cena 2 K 40 vin. je zelo nizka. Na platno nalepljen in zložljiv v žepno obliko velja ta zemljevid 6 K, s palicami za na steno pa 6 K 50 vin.
Kot gobe po dežju poganjajo sedaj novi takozvani pecivni praški, ponarejajo kar najbolj podobno slovite znamke in se niti ne sramujejo na zadnje strani svojih vrečic doslovno ponatis-kavati preizkušene- recepte drugih tvrdk. Seveda so si že napravile sodbo
gospodinje, ki so poskusile te pecilne praške. Največ takih izdelkov je brez vsake vrednosti, povsem neprimerno sestavljenih in naravnost pokvarijo jedi, ki se imajo pripraviti; popolno ne-vporabni so pa za tak.oz.vano vojno moko. Vsaki gospodinji se torej svetuje v njenem lastnem interesu, da zahteva milijonkrat preizkušeno znamki »dr. Oetkerja pecivni prašek Bakin« ali »dr. Crata Treff pecivni prašek« in odklanjajo ponaredbe.
Dragoceno darilo za ose
ljudi nam nudi mati zemlja v zdravilnih zeliščih, ki jih proizvaja v naš dobrobit. 2e pred mnogo stoletji so poznali ljudje bol manjšajoče, kašelj lajšajoče, osvežujoče in zdravilne zeli, dandanes pa je poznanje zdravilnih zelišč doseglo svoj višek. — Fellerjev dobrodišeči rast-linsko-esenčni fluid z zn. ,,Elsa-fluid" je pripravljen iz najvažnejših teh rastlin, ki so se pri revmatičnih, protinskih, neuraigičnih in drugih bolečinah pri kašlju, bripavosti, slabostih, ranitvah, izpuščajih in oteklinah izkazale kot bol lajšajoče in razkrajajoče. — Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska) pošlje 12 steklenic za 6 kron poštnine prosto. — Iz najučinkovitejših sestavin rabarbarske koreninico so sestavljene Fellerjeve odvajajoče „Elsa-kroglice", od kojih stane 6 škatljic 4 kron 40 vin. poštnine prosto.	okos---
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj, 22. maja: 85. 37. 87. o. 24.
Trst, 19. maja: 67. 38. 11. 79. 76.
SKRIVALNICA.
Kam si pa šel Francek?
n. i■ kt. i
rine, iM li famsf. zavarovalnice
sprejema zavarovanja na dožive jo in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov.
že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1913 K 170,2)7.149 00 Stanje gar. tondov koncem 1913 K 43,424.400-17 V letu 1913 se je izplačalo zavarovancem na dividendah
čistega dobička.....K <32.232-66
Kdor namerava življenjsko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. Prospekti zas onj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugod- t—-j nejšimi pogoji. Lz^J
icsr
lidsr
A 103/14/28
Prosil
tnft nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici
jo |)0 prošnji Instniliov-dodičov [10 dno 1. septembra 1IM I umrlem posestniku Nikolniu Arh i r Spod, (iorl| št L'ti lin prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnino, /a luitoro se je ustanovila pristnv-tjeua izklicna cen«, in sicer:
'Ctnljiščo vi. št. t M U. o. Spod. florje obstoječe iz:
is izklicno ceno
dšo it. ;•(•> v Spod, Uorjali s hlevom
svinjak...........
senicn............
pnre. ši. :.r»7 stavbiščo /ajedno s hišo paro. it. 3S4 njiva 439 m' .... pare. š(. S."»f i' g o/d 1 lin IS a M mJ pare. š(. '.171 l-Ti gotd t lin 32 a !>4 m5 ,-tuv. ši. i>S2 travnik "4 a tO m- . , pari'. št. ttv,' travnik ;>'.' a SI m3 .
aH
15L'! K	40	li i
n	—	n
20 ..	—	..
S7 237 102 74 171»
SO 03 fi4 30 43
skupaj ............ 2240 K 41» h
Prodaialo se bodo po parcelah s pridržkom, Ju se odda potem celo zemljišče, če bi ponudok prese.mil svoto pomnikov »a posamezne parcele, liralbn se bo vvSila
dne 7. junija 1915 ob pol 10. uri dop.
v Spodnjih Gorjah it. 36.
IVmulbe pod iiklicno ceno sc ne sprejme. Na posestni zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavno pravice brc: ozira na prodajno ceno. Pia.H>ene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču sob.i šl. 30 med uradnimi urami in pa na dan draMie na licu mesta.
C.kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. I.
dne le, maja li»tf>.
Hlapec
V O I 11
v'.-*
s-rr.. Tctotr^crir.i 5 . c r - c c V; i. štor. :«s ^'^tcrsk-N	M?
trnezMo mosmoi jlshmrjs PICCOLhja
»Ljubljani Ivrevla w»\oVm».Mri«H» ta os\a\sn\c
Vsebuje nBvedeno mnolino ieleza.
trezen, vojaščine prost, sc
sprejme k boljši hiši v bli-	I
:i;;i l jubliaue. Mesečna plača	\ V k Naslov pove upravnišlvo ..Pomoljuba" pod
štev. 1092 i,ako sc pošlje dopisnica ali znamka ra	I
odgovori	1092	i
Več koscev
spre c od 31. maja dalje Ivan Ogrin na La-re.rct. Plača po dogovoru.	1117
kdor ima na prodaj "IBg
polislB pridelke, živila
ar . : . ; "..-.j;,' čc k a izdelka. dobi dobrega kupca, če piše na
JPrvo ljubljansko delavsko konzumuo društvo v Ljubljani"
pevs. .• seišJcv vsakovrstna iita, ajda, krompir drva .t,i.
Cene po dogevorv. Vlačilo takoj' Prv.š.ve *.:'.'.a svce v r-" ne na Kongresnem tnjc štev. in Zaloški cesti štev. 15 ter r.a Gtlarah šL ili.	ass
mmmm^mmammmmmmmmtmmmmi
!! Aoitirajte za ..Domol uba'M!
ksrjepr/ stičnih ________vinih mo/okdoj
mr I steklenica 2 kroni.
Ceniki zastonj in franko.
tfejr preti cKužcnju
so moramo tembolj zavarovati, ker nastopajo zdaj 7. večjo močjo bolezni, kakor skrlatica, ošpice, koze, kolera, tifus. Zato naj se uporablja povsod, kjer so tako bolezni, razkuževalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. Najbolj primerno razkuževalno sredstvo sedanjosti je neoporečno
l.VSOFOKM
ki se dobi brez duha, nestrupeno in poceni v vsaki lekarni in drožeriji po 90 vin. Učinek Lysoforma je hiter in potov, radi česar ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranje ran, oteklin, za antiseptične obveze.	Lysofomi-milo ie prijetno toaletno milo, ki vsebuje Lysolorm 111 učinkuje antiseptično: lahko se rabi za naj-občutnejšo kožo. Naredi kožo mehko in prožno. Zanaprej boste rabili samo to izborno milo, ki jo le navidezno drago, a je uporaba prav ekonomična, ker milo dolgo traja. Komad stane
K 1-20■	Ljjsoforra s poprovo meto
je močna antiseptična ustna voda, ki slab duh ir. ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli in ohrani. Lahko se tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katarih v grlu, kašljanju in nahodu za grgranje. Par kapljic zadostuje na eno kupico vode. Originalna steklenica stane 1 K 60 vin. Zanimivo knjigo z naslovom ..Zdravje in raz-kuževtuflh?" pošlje na željo zastonj in poštnine prosto kemik Hubuiann, Dunaj XX. Petraschg. 4.
Kupi se
kislo zelje in repa
Ponudbe na upravništvo »Domoljuba" pod »Zelje 1066«.	ior>6
Najboljša kosa
se dobi samo
pri prvi gorenjski razpošiljalnici
Ivan Savnik
Kranj št. 151 (Gorenj.)

Gorenjska kosa
65, 70, 75, - m 61 2. 7, 714 - pesti
stane samo kron 2-—, 2-20, 2 40. . 0
za katero se garantira. Kdor naroči deset kosov skupaj, s- mu
pošlje poštnine prosto! Zahtevajte krasni, ilustrovani cenik zastonj|
Kuverte s firmo, • ■ pisma, ■ -
■ račune itd ■
izvršuje naisnčnopo : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
go o o o o O O O • O O O O CTČTo
OSTAMK.I noveBa blaga za obleke, izgoioUjeno er
V./ J 1 nlMIM in najnovejše svilnate rute so došli na zalog Ostanki pro ainjn se vsako sredo in soboto za skoro : •: vične cene na zalogi pri podjetju „HERMES" bratov Vokač v Ljubljani v Selenburgovi ulici št. 5. v prvem nadstropju, c: --proti pošte — Ostanke pošiljamo s pošto vsak dan. take", k: dobimo naročilo,—Zahtevaite cenik od ostankov, perila ir. r.: Naslov za pisma zadostuje:
Podjetje „HERMES" Ljubljana
S20	šelenburgova ulica št. 5 D.
'O O O O O O O ČTSm^O O66OO"
i
io t
o o o
5e
Hranilnica kmečkih občin
Dsaaislifl cesta št. 5« \ lisi Mm lwt
Nasproti ..Bavarskemu dvora" v bližini mitnice
— ts anovljcn« leta 1911. —"|;g'!j.i1
Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega.— V 1 o ž n e knjižice drugih denarn. za-
vodov sprejema kot gotov denar ter se obrestova-nje ne prekine. —
n.uJl?; , L	LJublJani i* pupilarno varen zavod, v katerega
^	denar mled°Ietnih- NJ'eno poslovanje je pod nad-
oS dr ^ kom^an, kot zastopnika c.kr.dež.vlade v Ljubljani. Posojil« daje n« zemlj.se«. občinam in korporacijam na amortizaciio.
1048
VOJAKI ki prihajajo iz bojišča so
podvrženi raznim trebušnim boleznim. Izvrsten pripomoček proti temu je
omjjA
(pristno vinsko žganje)
ki se dobiva na drobno in debelo pri »Gospodarskem društvu« v Baderni, Istra.
3šče se 14 do 16 letna deklica
ilobra računarica, iz poštene in krščanske hiše, najraje i dežele, v Irgovino s špecerijskim blagom in s tobačno zalogo. Obrniti sejo glede sporazuma na g. Alojzijo Strel, trgovko v Mokronogu na Dolenjskem.	1076
Zahtevajte
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine,glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna ur
Km Briix št. 781 »o).
Nikelnaste Roskopf-ure IC 3 90, 4 20, 5—, Srebrno K 8-40, 9-50. — Nikelnaste budilke K 2'90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-—.
Pošilja se po povzetju. — NIkak rlzikol Zamena je dovoljena ali denar nazaj I
Posebno letos je veliko ležeče na dobrem poljskem orodju, da so delo z lahkoto in hitro opravi, vsled tega naj vsak kose naroči le pri gospodu	762 12
F. S. Škrabar v Višn jigori,
kateri 2e več let razpošilja priznano najboljie, garantirano dobre
TURŠKE KOSE
' dolgosti 56 po
07 cm
K IDO
78 In 84 cm
m-so
Pri naročilu na 10 komadov skupaj poštnine proslo na vsako postajo. Preprodajalci dobe primeren popust
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillililiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiM
š	Toplo priporočamo vsem rodbEnain |
I	krasne ostanke hlap	I
=	za obleke, suknfc, bluze, srajce Itd.	5
~	Novih lepili vzorcev	=
1	5 kg zavoj K 15-—, lepša vrsta zavoj	fj
|	K 20-—, najlepša vrsta zavoj K 25-—	|
|;	frank o po povzetju pošilja:	|
| Zelo toplo priporočeno. Kdor poskusi, kupi vnovič, g |	Obleče so lahko cela rodbina!	|
miiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihir
824^
Oučjo volno
vsake vrste, oprano in neoprano
kupim po najvišji Geni!
Prevzamem vsako množino proti gotovini. Vožnino po železnici ali pošti plačam sam.
I. Grobelnik
Ljubljana - • Mestni trg št. 22.
t
Stanič vlocj čez 22 milijonov kt*on.
LJUDSKA POSOJILNICI!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, Miklošičeva cesta stev. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti Hotela ..Dnlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni --zadružniki, temveč ■■	__
tudi cela dežela Kranjska ,m<mŠlM


4%%
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4'75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago.

Rrpn n H. Karol Kausaieaa. veieposesinm v i^juuijmii. iuauja »vioi, aium u«nau v	........
posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hiSni posestnik in ravnatelj .Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar posestnik v Ljurnjani. rrim « , ^ po£estn,k y Ljubljanj. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
u=a=

2 a
Kava
50 o ceneje!
A morilka štedilna kava, lepo dišeča, izdatna in
bteitljivu. 6 kg- vreča zapo-Bkušnjo K 11'- pošt. prosto po povzetju. Pol kilograma prvovrstnega finega Čaja '.a K 2'20 pošlje A. Schapira fct. 473, izvoz kavo in čaja,
GALANTA.
OROŽJE ln KOLESA
na obroke. Posn-mezni delmajccneje
II. ceniki zastonj.
Razširjajte »DOMOLJUBA*
Velika svota denarja
sc znmore naključiti vsnkomur. ki postane naročnik. — Brezplačna pojasnila poSilja. Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana,
F. Dušek, tovarna orožja, tio-les, Šivalnih slroicv. OpoJno ob dri. icl. 2123, CcSko. 3357
Naročajte .Slovenca'

IISANATORIUM - EMONA i
lil LtJUBLJANA • Komenskega-ulica- 4 Vj, f/ ^F-zcr^.P^JJ^DR-FR.DERGANG
Ustanovljeno leta 1803.
Ustanovljeno leta 1803.
registrovana zndrugn z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rcntnl davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl-
5
ljanje denarja na razpolaijo brez. plačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2) 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžiiska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez CC0.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,783.340 K.
Načelstvo :
Predsednik: Andrej Kalun, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podprodsodnik:	JI podpredsednik:
Ivan Sušnih, stolni knnonih v I.jubljnnl.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljul 1 >
Člani: Fran BorStnlk, c. lir. profesor v p. v Ljubljai i; Dr. Fordo Cekal, stolni kanonik v I. nI.; iVM Dolenc, o. kr prolesor v Ljubljani: ilr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Liubliani- Anton Koblar. ■ km. v Kranju: dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik \ I. v . . . . Romeo, ravnatelj trg. soli. v l.iubliam: Anton Sušnlk, c. kr (rimu prolesor v Ljubljani: dr. Viljem 3okweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr Aleš Ušeničnik, prof. bogoslovja v Ljubljani FranVerblc, c. kr. giun. |.rol. t I .lani.
Nadzorstvo:
Frodsednik: Anton Kržlč, c. kr. profesor in kanonik v l.jubljani. — Člani: Anton Cadež. 1 -v Lin. bljani; Ivan Mlakar, prolesor v Ljubljani: K. Gruber, e. kr lin. ra.'\ otii-ijal v Ljubljani Avguštin Zaje, c. kr.
rač. revident in posestnik v Ljubljani
Str? AiiB
petek, vsako nedelj

se ustavi,
ta ničvredna „Bazar"-ura, katero sem kupil šele pred nekaj tedni. Ni čuda! Pokrov se zapira slabo, tako, da uiiaja vedno prali v notranjost. Kolesje teče na medenih ploščah, mesto na rubinih; pri navijanju mi je pero že dvakrat počilo, ker nobene opore nima. Spirala izkoči pri vsakem pO; tresljaju, ako jc toplo, gre ura prehitro, ako jc pa mrz.c, zaostnja, tako, da nikoli ne pridem ob pravem času, kratko, to jc grozno. V tem oziru res zavidam svojega brata za njegovo fino uro; ista sc dobro zapira, teče na rubinih, no da si previti, gre natančno pri sekundi, da ima res pravo veselje ž njo. Zadosti sem se že jezil Se danes si naročim dobro uro pri svetovni tvrdki H. Suttner, Ljubljana št. 1.
St. 410. Nikelnasta ura ltoskopf, 30 ur iiloča
St. 710. Srebrna remontoir-ura......
St. 721. Srebrna remontoir-ura, i; kamnov . St. 723. srebrna cllinder-remontoir-ura, s r, kamni in r. moenim pokrovom . . bt. 727. Srebrna remontoir-ura. o kamnov, gravirano kolesje, močen pokrov . St. 718 Srebrna remontoir-ura. dvojni pokrov ..........i , ,
St. 533. sr. brna ,lKO--ura, 15 kamnov, zolo
natančuo idoea .........
St. 623. Sr, brna Hoskopt-ura, dvojni pokrov St. 520. Srebrna Kavalir-ura, dvojni pokrov, posebno tanka ploSea, 16 kamnov !
Krono 410
7'hO 11-60
Krone
10 — 12 80
St 701 Srebrna tula Itoskopf-ura, dvojniio-
krov.............
St. 38 Ainerikanska double zlata v v i.... <t
moderna ..............
St. 805. Nikelnasta verižica......
6t. 125. Amerikanfika double zlata zavrntna
verižica, 45 cm dolga. . . St. 1023. Srebrni rožnivenec, zelo lopo izdelan ............
St. 189. M karatni zlat prstan s kamnom .
Novo zluto, prstan h kamnom St. 1589 14 karatni zlati uhani z lepimi kamni............
ne'
Razpošilja se po povzetju ali pa se denar v naprej pošlje. - Za ugajajoče stvari sc denar nazaj pošlje.
Bogato ilustrovani cenik s tisoč podobami zahtevajte zastonj 1»
poštnine prosto.
*	W
Največja ipecijalna trgovina za boljše ure.j
Odgovorni urednik JoSe« Gos,in*ar, državni posianec.	Tiskala Kato.Uka tiskal