TRST, petek avgusta 1958 Leto XIV. . Št. 194 (4039) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO* 111 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------—----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- —.— - —----- ”*■ TeL št. 37-338*— pJ”ONTECCHI št* f* !1, Bad# *” TELEFON S3-I0« IN 94-C3I — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2f — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur - OGLASOV: Za vs.^ ZrHca GOR1CA: Ulica S. Pellico 1-U. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo “ irun Vlžlne v Strini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 —.Za FUU: ADJT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 nm »mr.,- , m Govor Selwyna Lloyda v skupščini OZN Velika Britanija se pridružuje načrtu ZDA arabski tisk pa zahteva predvsem umik čet *Al Ahram» označuje ameriški načrt za «drugo Eisenhoiverjevo doktrino* - Na Zahodu načrt hvalijo, sovjetski tisk pa ga kritizira - Nehru ne odobrava Hammarskjoeldovega načrta S*«. H- popoldne*^’ ~ Glavna skupščina OZN je dane; -^PonoM ,ajevala razpravo ~ " gad le t„T , Japonske c tft mr!fa Jaj0’ da bo JU- ski zunanlfnl ■tudi japon' jama 11 mm>stei Fuji' minister Seb»ynnSLiL ?unanil K'no, LV ,]e Pozval skup-• tika OZN PjVabl klavnega taj-ne korake’ v. 'spreime potreb- Prizadetim’; j P°&vetovanju s tttluieir, „ ”rZavami, da so- čnosti ii>n °k>ranitvi neod-J°rdaniie r Ped°takljivosti» "Ostvariin Llbanona. ter da -e kodo anai°®P^e’ v katerih <*te 1aHv e in ameriške ,. S'elwyn j ,Urnaknile». EizenhowJd Se je 'Pridru-Za SOsnoa arievemu načrtu "jega vzW ‘ razvoi Sred-b4el 2ha°da-.Prav tako l)ab ~c-cvpi - ,„ttU se je stalnih *er ^l'u'nI";Uo>'d je dalje naj bi jih uporab- Sel\vvireTn,utl?’b krize. vYn “Panje, da 0 njegove0 ni Predlogi. tala mnenju bi mo- lr'anje nr^?lna sprejeti na Drdaniie -68*511 Libanona in vladi zn, *akcijo, ki sta a®ije »arev , ln Velike Bri-P°z*v orne«-1 ko* odgovor na inči, nJenih držav na po- vk„dal-Je izjavil, da bi ^Sovor,. JtP^ma poudariti h!Va vpra- da obrav- ,5?ada» ^e. ((posrednega ** P^v ^-a bi morala ek1 Hheim Hatnmarskjoelda, a Posvet6 P?trebne ukrepe ln* vWarr°Vanju s prizadeti-n V8!a »ne"’ ?a*° da tu sode-- ti j, 1 ohranitvi neodvis-dofla * nedotakljivosti Liba-i Jera «i!°»r te>’ in b' se frak?*' ka*t £‘U P°g°ji» na Sak«ili „terih bl lahko u-n Vei;. “horožene sile ZDA i **de j„ iltanije». iaVilt da apije ie Lloyd iz- se bodo uzre- iska- o Srednjem vzhodu, nji tninikte—b“, "CJl JC suvura samo britanski zuna-vala ob 2n . yn Lloyd. Seja se je nato nadalje-PPedstavmv- u? 1)0 srednjeevropskem času. Govorili so V kroo-ii,1 . ordar‘ije, Avstralije, Irske in CSR. grogih japonske dele- začelo čez en mesec. Indijski ministrski predsednik Nehru se je v svoji izjavi v parlamentu izrekel proti Hammarskjoeldovemu načrtu na Srednjem vzhodu in poudaril, da bi ta načrt »hotel vsiliti Libanonu nevtralnost«. «Indija, je izjavil Nehru, ne odobrava zavezništev in jle naklonjena nevključevanju v bloke. Ce neka država izbere to'pot, tem boije; toda povsem drugače je reči nekateri državi, da mora sprejeti prisilno nevtralnost. Slaba metoda je siliti nekoga, naj nekaj sprejme. Sicer pa je verjetno, da ljudstvo ne bi v to privolilo.« Nehru je dalje izjavil; ((Celoten položaj je poln nevarnosti in bo še dalje nevaren in- eksploziven, dokler bodo na Srednjem vzhodu ostale tuje čete.« Nehru je doda.l da se vprašanje Izraela ne more rešiti s silo. pač pa samo s sodelovanjem prizadetih držav in potem, ko bodo rešena druga vprašanja Srednjega vzhoda. Predstavnik francoske vlade je danes izjavil, da se >zdi, da je včerajšnji Eisenhowerjev govor »pozitiven element« v razpravi o Srednjem vzhodu. Dodal je, da se zdi, da gredo smotri Eisenhowerja v isto smer kakor smotri francoske vlade Ameriški tisk posveča številne komentarje Eisenhotver-jevemu govoru. Listi na splošno pozitivno komentirajo ta govor in zaključujejo, da bo načrt lahko prispeval k odpravi krize na Srednjem vzhodu. «New York Times« pravi, da je ameriški predlog v šestih točkah v skladu z načeli ustanovne listine OZ-N. na drugi strani pa zagotavlja tudi zaščito ameriških interesov na tamkajšnjem področju. List vendarle ne izključuje da se utegnejo arabske države upreti ameriškemu načrtu. «New Dayi li News» pa je mnenja, da bodo arabske države privolile v Eisenhowerjev načrt. Tudi angleški tisk na splošno sodi, da je ameriško stališče konstruktivno. »Manchester Guardian« ugotavlja, da pomeni ameriški predlog važen korak, ki lahko odpre dobre perspektive. »Times« ki prav tako soglaša z ameriškim stališčem, piše, da bi morali Združeni narodi izvajati na Srednjem vzhodu nadzorstveno, ne pa strogo policijsko vlogo. Laburistično glasilo «Dayli Herald« ugotavlja, da je sedanje ameriško stališče glede Srednjega vzhoda na vsak način pozitivnejše od vseh dosedanjih, vendarle bi ga morala ameriška vlada čim-prej potrditi z umikom svojih čet iz Libanona. To seveda velja tudi za britanske čete, ki so prišle v Jordanijo. Francosko časopisje meni, da se je vzdušje v OZN po Eisenhowerjevem govoru in predlogu precej popravilo. «Combat» piše, da je bil Eisen-hower zelo umirjen in da je p ^ehka Britanija te4tžave iSl- meri kakor dru-Haiahje nPrlzadcvala za spod-W ^‘Onaiizma, in je r? hstani, s?° ^nekdaj bili odgo-«na °d tok s*a'e neodvisne. a ta D *b 1« Jordanija, To-« f1 do „ Pomagati drža-kn *sten '!dvisnosti postaja v-i Postanein so, te drzave> iJi ae Britji neodvisne, pod-£kem?goca Ui, od zunai- ki , stoj. y . njihov neodvisni ter^hija, !^:,prime™ nas je li"'* heoov"laihna država, ka- t>ilaaproaila zaSunSm0- uatva"‘ že« ftiena Z Pomoč, ker je n;?8 Naše - eodvisnost ogro-V«1 . z*radi niso v Jorda- flalaskeSa nam°benega na«efta tl-j °čitost ^I^ena ln njihova S25; S*»iur0J!a nobene vin v!adJeirP^U' oe bo za ko- jih bomo v se zunanjimi se ohrani 1'ipl't° Od«nvo 'l, Je nat0 na da »la.iave°Gm" na voerajš-Pošnnib drui°m,ka ln dejal, hj .Janje -nVga. oego obširno stalnStVarilo let'hega orožja du«no^i na sareeit0-U in nc' ' b°dal i„ ?dniem vzho- «e pto^- sku 1?. da ni re§» da a«»L‘. vPraša Pa ostala, da biba ib in navzočnosti Cv?,°nh in ?nm7isk>h čet v ttv j. da Te "Jordaniji, ter j' if» u *ier je vršii-a ie VeliJez^misla trdi-3? V dordan3-- 'tanija iz-psta‘?fn je .napad- gP°"PT načrt M *or ^a za Sreri°darskeBa or' naTedlaga F J1 ^zhod’ kadi. k; 0 govorit enhower ske )o širii„ 0 «Propa H *kc^}eS° 8la''neVenkV- skupščini, Letlhou,nakazaU “ r!se bodoče ^vKcd?nik Ei- L.tanji Oromiko 1. z.“nanji S.VrtJ1. ‘n bntanski ,°du in siriin '«”, "Propagan-Postaje nekatere radij- na Srednjem ti‘0yd, k minisLr‘“ oktanski u Pfie do ! , Selwyn SltrPraviti sab btisk ettzirei lrajo ah diploma- nrtL°i cije. da Prodlagane za- at sLaaProti 'b - ahtevi S0Vietski in u v;ilan,^Uk‘haeeUtmil' anglelkm lil 5kui i2-0A lt1 ^,°d° Velika ^^V^ia^^dsvm AiJ,pi!™«?* včeraj ki kp0raz^O,Ve,oviln)T' aodelo-bil o takeh ,n i8ka-iih - Prvi Spreiemljiv načrtu, a ;;:goj SSSmit PeerL^i -ških >rij/Urn:k Crt- 2rA> zu- iz Y{wux ln a‘ eog vi Te, PnhodTTk^^ in Pie, Prihi-- 0> ali i dneh Cnib>*»ti A^bo mo-e posa- Th V^opin Tahsč Pterp . .-gaja.Pia ‘vse ->• te?acketku konec koncev res sprožil dobre zamisli. List je tudi mnenja da se utegne položaj tako izboljšati, da bo moč celo na sedanjem izrednem zasedanju skupščine sprejeti nekatere dokončne sklepe o Srednjem vzhodu. Tudi napredni nist ((Liberation« izraža pozitivno mnenje o ameriškem sta lišču. Poudarja pa, da se bodo morale zahodne velesile odslej resnično lotiti realnejše politike na Srednjem vzhodu, s tem da v prvi vrsti priznajo pravico arabskih narodov do samoodločanja. Sovjetski listi so objavili c'anes samo izvlečke Eisenho-tverjevega in Gromikovega govora. «Izvestija» poudarjajo, da je sovjetski načrt resolucije «edina pravilna pot za odpravo vojaškega spora na Srednjem vzhodu«. Eisenho-vverjev govor komentira list samo posredno in pravi; »Ko govori o načrtih za gospodarski razvoj na arabskem vzhodu, ameriški tisk priznava, da imajo predlogi ameriške de legacije za namen ne zvišanje gospodarske in finančne pomoči ZDA arabskim drža-tam, pač pa ohranitev gospodovanja petrolejskih monopolov na tem delu sveta«. »Spričo predlogov sovjetske delegacije, ki odražajo zainte-resiranje za ohranitev svetovnega miru. nadaljuje list, se zdi. da imajo izumetničenia ffOgleško-ameri.ške diplomacije malo perspektiv.« ((Sovjetski načrt sprevrača načrte A-meričanov, ki so v tem. da samo prikazujejo, da imaio namen umakniti svoie čete i» . ahanona,« Kairski tisk je mnenja, da ameriški predlog ni pozitiven, in da ie jasno, da st ameri.šk predsednik z njim prizadeva uprr.vičiti intervencijo na Srednjem vzhodu, poluradno glasilo »Al Gumhurja« poudarja, da je osnovna pomanjkljivost ameriškega načrta v tem, ker ne predvideva takojšnjega umika tujih čet iz Libanona in Jordanije. Isto stališče zavzema tudi večina o-•talih egiptovskih in sirskih Letov, med njimi »Al Ahram«. F: pod naslovom »Druga Ei-senhowerjeva doktrina« piše. d« je bil Eisenhotverjev govor poln opravičevanj zaradi izkrcanja ameriških čet v Libanonu. »Bolje bi bilo, dodata list, če bi se izognil napaki branili odkrito napadalno dejanje.« »Al Ahbar« piše, da Eisenhotverjev načrt sploh zamolčuje vprašanje neposrednega napada, ki je bil izvršen z izkrcanjem ameriških čet v Libanonu in angleških čet v Jordaniji. List dodaja; »Ne more se sprejeti noben nov načrt, če ga predlaga nekdo, ki je obtožen napada, dokler s, ne bo umil rok, tako da bo zginila sleherna sled napada«. »Al Sab« pise v svojem u-vodniku, da Eisenhower »ni počastil Združenih narodov s svojo navzočnostjo, da bi rešil mir in napovedal takojšnji umik angleških in ameriških čet iz Jordanije i:i Libanota«. »Prišel je, da vara, da prikrije svoja zla dejanja, da o-praviči napad, da še bolj za- cem z napovedjo trdovratnega sklepa ZDA, da bodo nadaljevale s tako politiko, ki nas je pripeljala na rob propada« List pravi, da je bil predsednikov govor «teatralen in je izzval nasmehe«, ker -nihče mu ne more verjeti, ko trdi, da ZDA spoštuje arabsko neodvisnost po tolikih letih nenehnih vmešavanj v arabske notranje zadeve. «Kdo lahko verjame, nadaljuje list. da vi služite v Libanonu listini OZN, ko brez sramu zahtevate. naj si’e Združenih narodov nadomestijo vaše, da bi branile sovražnike ljudstva?« V Izraelu ni do sedaj še uradnih komentarjev o Eisen-hpwerjevem načrtu. Vendar pa nekateri izraelski opazo- valci menijo, da vsebuje načrt nekatere negativne sti;ani tudi zaradi tega, ker se pri načrtih o Srednjem vzhodu ne upošteva Izrael. Ti opazovalci so tudi mnenja, da zahodni gospodarski načrt ne mor* rešiti nuinih vprašanj Srednjega vznoda. Pripominjajo še. da je zadeva toliko bolj zapletena zaradi dejstva, ker je bil načrt izdelan od zgoraj, ne da bi se posvetovali z arabskimi državami, ki sedaj z nezaupanjem gledajo na načrt. Pravijo dalje, da Eisenhotverjev program ne nudi razjasnitve glede bližnjih načrtov v Libanonu in Jordaniji in ne daje jamstev proti »naserskemu prevratu« v teh državah. V Izraelu menijo, da sile OZN ne bi mogle zadostovati v Jordaniji ker se Združeni narodi nočejo vmešavati v notranje zadeve. Dejstvo, da Izrael ni vključen v načrt, tolmačijo kot poizkus, da bi premagali odpor Arabcev proti takim programom. pri katerih bi bil udeležen Izrael. Izrael pa je vedno poudaril, da na Srednjem vzhodu ni mogoča nobena rešitev, če se Izrael ne prizna kut tjftsfavp^dej ičgp področja. Kar se tiče oboroževalne tekme, pa trdijo v Izraelu, da so arabske, države dub$e pre. cej orožja od sovjetskega hlo. ka, Irak pa v okviru bagdadskega pakta. Zato pravijo, da bi prepoved uvažanja orožja na Srednji vzhod postavila Izrael v slabši položaj. Pred eno največjih nesreč civilnega letalstva Letalo z 99 je strmoglavilo v morje Negotove vesti sicer govore o nekaterih preživelih, vendar bodo ladje, ki gredo na mesto nesreče, prispele tjakaj šele pozno ponoči HAAG, 14. — Čeprav še ni določenih potrdil, je vendar skoraj gotovo, da imamo o-pravka z eno največjih nesreč civilnega letalstva. Holandsko letalo družbe KLM tipa «Superconstellation» z imenom »Hugo de Groot« je odletelo iz Amsterdama ter bi moralo po postanku v Shannonu na Irskem prispeti v New York (Gander) ob 12.15 (po srednjeevropskem času). Letalo je še odletelo iz Shannona točno po urniku, toda od 4,40 letališče ni imelo z njim več zveze po radiu. Oh KOO je vodstvo družbe KI«M objavilo porodilo, ,v'katerem pravi, da mogoče še ni treba opustiti vsakega upanja, da se je letalo kako rešilo. 2e prej pa je družba sporočila, da bo proglasila letalo za manjkajoče ob 14.40, to je deset ur po njegovem zadnjem obvestilu. llllllllltllHIIIIHHItIHIlMIIIIIIIHHmHlllllltlllllllfMlIltlllllllllllHIimilHIIMmiMIHIIHMimilHIHIItllimimHIHIIIIIHMimilllIMMIIIItlllIMmillliniJIlMHIIIIIIimillimtMlllllimilllllllimilllllllM Ameriški «marines» Frantozom, Id so se tudi hoteli V jordanskem parlamentu predložena zahteva za takojšnji umik britanskih čet iz dežele - Vladni krogi v Jordaniji in Libanonu zelo hvalijo Eisenhowerjev načrt za Srednji vzhod BEJRUT 14. — Londonski #Daily Sketch« objavlja članek Franka Owena pod naslovom »gedaj lahko povem«. Članek trdi, da je francoski ministrski predsednik De Gaul-le dal francoskim četam ukaz, naj se med libanonsko krizo izkrcajo v Libanonu, toda a-meriški »marines« 6. ameriškega brodovja so ga opozorili, da se bodo temu uprli, če bo treba tudi z orožjem. O-wen piše, da je francoska mor. nariška divizija ,ki ji je De Gaulle 24. julija dva dni po ameriškem izkrcanju v Libanonu, ukazal, naj pluje proti Libanonu, obsegala 3 letalonosilke s spremnimi križarkami, med katerimi je bila »De Grasse« kot admiralska ladja. Kot trdi Owen je »De Grasse« zaplula V bejrutsko pristanišče in poveljnik je obvestil ameriškega poveljnika, da se bo popoldne izkrcala francoska mornariška pehota južno od Bejruta. Šesto brodovje je takoj javilo to sporočilo v Washing-ton, ki je na kratko odgovoril; «Francoske čete se ne smejo izkrcati.« Tedaj je francoski admiral zadevo sporočil De Gaullu, ki je odgovoril; «Ukaz za vas je, izkrcati se.» Tedaj je francoski poveljnik sporočil svojemu ameriškemu tovarišu-. »Izkrcali se bomo v kraju X ob uri Y.» Ameriško poveljstvo pa je takoj odgovorilo; »Uprli se bomo vašemu izkrcanju tudi s silo, če bo potrebno.« Francoska mornariška pehota je bila. kot trdi angleški novinar, že na čolnih za izkrcanje, ko je bila operacija preklicana. «De Gaulle je to močno za meril in meni, da je bil igno-plete poležaj in zagrozi Arab-" riran,« zaključuje svoj članek Vojaški strokovnjaki ZDA delajo mogoče račune z medvedovo kožo V Washingtonu že priznavajo, da lahko Sovjetska zveza v kratkem času sprevrže nastali položaj po uspehu ameriških atomskih podmornic N; lahko V tem za*ela po'. a»vVar b> se eviih.°d"ie- st. Pled - eatualno ku**čine tmm za' • s« bo LONDON, 14. — Kapitan Anderson, poveljnik Nautilusa, ji v nekem intervjuju potrdil, dj je podmornica pri nekem svojem prejšnjem poskusu, da bi plula pod polarnim ledom, prišla v nevarnost, da za vedno zgine pod ledom. (O tem je neki mornar, član posadke Nautilusa, precej podrobno pisal svoji družini). Bilo je to v juniju mesecu. Podmornica je bila okrog 1.200 milj od tečaja ter je plula s hitrostjo 12 vozlov. Nenadoma se je znašla pred ledenim zidom. Aparati v podmornici so zaznamovali navzočnost tega ledenega zidu šele v zadnjem trenutku. Tedaj je Nautilus takoj zaplul kakih 30 metrov globlje, pri čemer se je približaj morskemu dnu na samih 7 metrov. Tri metre nad stolpičem podmornice pa je bil led. Podmornica je bila v ogromni kaverni podmorskega ledovja; ki bi ji lahko poslala grob. Vendar pa ji je uspelo z zelo previdnim manevrom priti ven in Anderson se je pdločiL da »e vrnejo v .svoje oporišče,- Ameriški vojaški krogi tolmačijo podvig druge atomske podmornice Skate takoj nekaj dni za uspehom Nautilusa kot konkretno znamenje naporov, da «e arktični bazen napravi za enega od ključnih elementov ameriške obrambe. Pozornost strokovnjakov je predvsem pritegnilo dejstvo, da je lahko Skate prišel na površje okrog 40 milj od tečaja, pri čimer je izkoristil enega od številnih prostorov, kjer ni ledu. Iz tega sklepajo, da bi lehko v bližnji bodočnosti atomske podmornice z raketami srednjega akcijskega radija tipa «Polaris» z atomsko glavo imele v svojem radiju objektive v oddaljenosti 3.200 km od tečaja. In tako bi s kake točke nekoliko vzhodno od Spitzbergov raketa «Pola-ris« lahko dosegla Moskvo (2.240 km) ali pa Leningrad (1.600 km). Izhajajoč iz teh postavk že zatrjujejo ameriški krogi, da bodo imeli tedaj, ko bodo ZDA razpolagale z zadostnim številom atomskih podmornic, kt bo vsaka opremljena s 16 (raketami «Polaris» in ko bo-;do te podmornice lahko stalno patruljirale v vodah ark-itičnega bazena, tako orpžje !>:a 'represalije proti morebit-tnemu napadu, ki bo praktič-‘no neranljivo. Pri tem se ti ‘vojaški krogi zanašajo na dejstvo, da skozi led niti radarju ni mogoče ugotoviti navzočnosti teh podmornic. (Toda vsa dosedanja praksa je pokazala, da se je več ali manj za vsako sredstvo našlo tudi piotisredstvo). Pentagon ima v načrtu pripravo devet atomskih podmornic večje tonaže kot je Nautilusova (3.000), ki bodo prirejene nalašč v take namene. Prva od teh podmornic bo nastopila službo najpozneje leta 1961. Nadalje se ameriški mornariški strokovnjaki že vesele, da bo z odprtjem polarnega bazena ameriškim podmornicam zelo ogrožena pomorska pot med Murmanskom ter Behringovim morjem; ta proga je v primeru svetovnega spopada življenjske važnosti za SZ. Pri vsem tem pa v Washing-tonu vendar priznavajo, da je vojaška prednost, ki so si jo ZDA zagotovile z Nautilusom in Skatom, mogoče le kratkotrajna. Ni namreč nikakega dvoma, poudarjajo v odgovornih krogih, da bo Sovjetska zveza, ki trenutno ne razpolaga z nhbeno enoto, kot so ameriške atomske podmornice, skušala čimprej nadoknaditi razliko. In ko se bo to zgodilo, sč bo ves položaj zopet sprevrgel, kajti Hudsonov zaliv bo tedaj v območju sovjetskih podmornic, Frank Owen v «Daily Sket-chu«. Članek angleškega novinarja je doživel čast, da se je takoj ob njem ustavil francoski minister za informacije Jacques Soustelle, ki je danes izjavil v komentarju tega članka, da so imele francoske pomorske sile, ki jo *bile pred mesecem poslane v bližino libanonskega obrežja poseben ukaz, da ne izkrcajo čet na iibanon-skem ozemlju, razen v edinem primeru, če bi bilo treba braniti francoske državljane v tej deželi pred morebitnim nasiljem. Soustelle je dostavil, da je general De Gaulle sprejel to odločitev na neki vladni seji. Kljub hitremu francoskemu zanikanju pa jih bo vendar mnogo, ki bodo raje verjeli Owenovemu članku. Libanonski ministrski predsednik Sami Solh je v nekem intervjuju izjavil da predstav, ljajo Eisenhovverjevi predlogi za Srednji vzhod odličen in konstruktiven načrt. Ti načrti so bili pripravljeni, po mnenju Sami Solha, z duh-*m osebe, ki dobro pozna položaj, kakor če bi živela na Srednjem vzhodu. Dejal je tudi da ne bi bilo treba zahtevati u-mika ameriških čet iz Libanona, dokler jih ne nadomestijo čete OZN. Eisenhowerjeva o-memba ustanovitve mednarodne policijske sile, ki bi v primeru neredov na Srednjem vzhodu bila pripravljena intervenirati, je natančno to, kar sem jaz zahteval od generalnega tajnika OZN ko se je nahajal v Libanonu, je dostavil Sami Solh. On sam je predlagal «skromno število 5000 mož, medtem ko je Ham-marskjoeld dejal, da jih položaj zahteva 13.000». Libanonski ministrski predsednik je tudi zelo pohvalil Eisenhotverjev predlog za gospodarsko pomoč temu področju. Kar pa zahteva embargo orožja, je dejal da je Libanon miroljubna država, ki ne more ustanoviti velike vojske za obrambo svojih meja z Izraelom in Sirijo. Zaradi tega raje sprejme jamstva velesil. AMAN, 14- —, Parlamentarna skupina muslimanskih bratov je vložila na vlado resolucijo, s katero zahteva takojšnji umik britanskih čet iz Jordanije. Skupina je resolucijo predložila malo pred včerajšnjo vladno sejo, ki je tra-jaia nad 5 ur in na kateri so proučevali besedilo Eisenho-iverjevega govora v OZN. Podobno kot Sami Solh v Libanonu hvali tudi jordanski ministrski predsednik Sa-mir Rifai Eisenhotverjeve predloge o Srednjem vzhodu. Tudi današnji listi se ukvarjajo s tem govorom in ga seveda večinoma hvalijo. Danes je britanski veleposlanik v Amanu Charles Johnson obiskal ministrskega predsednika Rifais na njegovo povabilo in ostal z njim v daljšem razgovoru. Kmalu za Johnsonom je prišel na ministrsko predsedstvo je upravnik poslov ZDA Thomas Right. pxdsednik vlade je diplomatom prikazal položaj jordanske vlade po Eisenho-tverjevem govoru. «»------ Ciper spet pred OZN ATENE. I4- — Grški zunanji minister Averov je sporočil, da je grška vlada izročila glavnemu tajniku OZN protest v zvezi s Ciprom in zahtevo, naj se o Cipru razpravlja na prihodnjem zasedanju skupščine. Grška vlada je sklenila'ponovno predložiti ciprsko zadevo skupščini OZN dva dni po odhodu Mac Mil-lana iz Aten. Iz Nikozije pa javljajo, da So v zadnjih dvanajstih dneh aretirali večje število Ciprčanov, «ki jih je policija iskala«. Trdijo, da so zaplenili tudi večjo količino orožja in streliva. Akcija proti pripadnikom osvobodilnega gibanja se nadaljuje in pri njej sodeluje okoli 2000 angleških vojakov. . —«» ------------- Majhna konferenca med najvišjimi v okviru OZN? NEW YORK, 14. — V diplo-matskih krogih izjavljajo, da skuša Hammarskjoeld organizirati »majhno konferenco najvišjih«, katere naj bi se udeležili zunanji ministri SZ, Velike Britanije, Francije, in ZAR. Pripominjajo, da Hammarskjoeld upa, da bo uspel sklicati sestanek omenjenih zunanjih ministrov, da bi med razgovori dosegli sporazum v o-1 viru glavne skupščine za rešitev sedanje krize na Srednjem vzhodu. «»— orožje LONDON, 14. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je Velika Britanija privolila, da proda Tuniziji omejeno količino orožja in streliva. Predstavnik je dodal, da je vlada dovolila prodajo »na- domestnih kosov in pritiklin ter streliva za majhno količino orožja, ki je bila izročena tuniški vladi lanskega novembra«. Hammarskjoeld o učinkih žarčenja NEW YORK, 14. — Glavni ♦ajnik OZN je priporočal, naj še dalje deluje znanstveni odbor OZN za proučevanje u-činkov žarčenja na človeka. »Vprašanje radioaktivnih padavin mora še vedno zavzemati posebno mesto v delu odbora in potrebno bi bilo dajati večjo važnost nadzorstveni vlogi odbora, ki bi moral nenehno nadzorovati vse vire žarčenja, ki lahko predstavljajo nevarnost, ter bedeti, da se ti viri proučujejo in ocenjujejo s primernimi sredstvi,« je izjavil Hammarskjoeld. Kakor je znano, je znanstveni odbor, v katerem so znanstveniki 15 držav, objavil pretekli teden podrobne poročilo o učinkih žarčenja. Mandat oobora poteče konec leta 1958. —«»----------------- LONDON, 14. — Medtem ko se pričakuje vest o izstrelitvi ameriške rakete proti Luni je verjetno, da bodo v SZ izstrelili v vsemirje raketo s človekom, ki se bo vrnil na Zemljo. To piše lond inski «Daily Sketch«. Prihodnja številka ■Primorskega dnevnika* izide v nedeljo. Ko se je izvedelo, da letalo ne daje več glasu in da tudi ni prispelo ob določeni uri v New York, so takoj številna letala RAF tipa »Bhackleton« odletela na Atlantik ob zahod-ncirski obali ter začela iskati štirimot ornik »Constellation«. Neki funkcionar družbe KLM je dejal, da so lahko nastopile hude motnje v radijskih oddajah, toda piloti, ki so prispeli s poletov čez Atlantik, so povedali, da je bil radijski sprejem odličen. Na letalu je bilo 99 oseb, 91 potnikov in 8 članov posadke. Med potniki je bilo 8 otrok. Ne izključuje se pa, da ni v Shannonu vstopil še kak potnik. Ob 14.45 je, neki funkcionar KLM izjavil: «Q letalu sedaj že toliko časa ni glasu, da mi menimo, da je padlo v morje.« Vse ladje in vsa letala na severnem Atlantiku so bila opozorjena na nesrečo ter na-prošena, naj bodo pozorna, če bi kaj opazila. Okrog 15. ure je prišla vest, da je neko letalo »Sehakleton« ob 1445 opazilo zahodno od irske obale razbitine letala in gumijaste čolne. Letalo je takoj opozorilo na to ladje; ki bi se morda nahajale v tamkajšnjem področju. Predsetav-nik angleškega letalskega ministrstva je sporočil da so v gumijastih čolnih opazili tudi telesa. Dostavil je, da se nahaja točno mesto, kjer so o-pazili razbitine letala, 100 milj zahodno-severnozahodno od Shannona. Kljub razburkanemu morju je neka manjša lad. ja odplula proti mestu, kjer se nahajajo ostanki letala. Družba KLM je v nekem svojem poročilu izjavila: »Čeprav trenutno ni mogoče še nič reči z gotovostjo o usodi potnikov, je treba vendar na žalost računati, da je le malo upanja, da je še kaj preživelih. Vsi člani posadke, tudi hostes, so bili Holandci. Od 91 potnikov je 11 bilo Holandcev .ostali pa so bili Američani, Francozi, Nemci, Izraelci, Poljaki in Angleži. Za Vse potnike pa ni bila ugotovljena državna pripadnost. Nekaj konkretnega upanja, da bi mogoče med ponesrečenci le te bilo kaj živih, se je porodilo po 14. uri, ko j« neko letalo družbe «Pan A-merican« sprejelo klic na pomoč SOS. Na področju, kjer se je zgodila nesreča, so oblaki in tudi .rahlo dežuje. Oblaki so precej nizko. V Londonu so sporočili, da se nobena ladja ne nahaja v bližini mesta, kjer so opazili gumijaste čolne z nekaterimi preživelimi. Meteorološka ladja «Weather Watcher» pluje proti mestu nesreče, vendar bo prispela tjakaj okrog 2. ure ponoči 15. avgusta. Neka francoska ribiška ladja je sporočila, da ji je mogoče videti preživele z letal« »Constellation«. Poročilo pa vsaj za sedaj še ni jasno. llMalimiiiiimiHiiiimmtHiiiimiiiiiiimtnn« Joliot - Curie je umrl PARIZ, 14. — Danes zvečer je v Parizu umrl slavni znanstvenik. Nobelov nagrajenec ter atomski strokovnjak, Frederic Joliot-Curie. lllllllllll|IMRI»ilHlf)l Francija bo plačala Egiptu 20 milijonov čterlingov odškodnine za napad na Snez KAIRO 14. — Danes so v Kairu javili, da bo Francija plačala Egiptu na podlagi sporazuma, ki so ga parafirali včeraj, 20 milijonov šterlingov, Egipt pa bo razveljavil zaplembo francoskega privatnega premoženja v Egiptu, Egiptovsko zakladno ministrstvo je danes objavilo podatke o francosko-egiptijvskem sporazumu za obnovitev gospodarskih in kulturnih odnosov med obema državama. Diplomatski krogi v Kairu izjavljajo, da je ta sporazum uvod v obnovitev diplomatskih odnosov med Francijo in Egiptom, ki so bili prekinjeni zaradi francosko-angleškega napada na Egipt leta 1956. Poročilo, ki so ga objavili v ..................... Anglija ponovno znižala obrestno mero za pol odst. 7T S tem upa, da bo zaustavila nadaljnje padanje gospodarske dejavnosti Znižan seznam*«strateških> proizvodov za 40 odstotkov LONDON, 14. — Pio yeč tednih obotavljanja' je Angleška bar-ka dangs. sporočila ponovno znižanje obrestne mere od 5 na 45 odstotka. Zadnje znižanje je bilo 19. junija. Sedanje znižanje je nov ukrep za izboljšanje finančnega in gospodarskega položaja Velike Britanije po krizi lanskega septembra, ko so obrestno mero zvišali od 5 na 7 odstotkov. Takrat je tudi padla vrednost šterlinga, a pozneje so se vrednost šterlinga ter zlate in dolarske zaloge izboljšale. Po zadnjem'znižanju obrestne mere pa je gospodarsko delovanje kljub temu naglo padalo. Včeraj so javili, da se je julija proizvodnja jekla znižala za 10 odstotkov. Številna velika industrijska podjetja sq v tem tednu napovedala, da bodo zaprla nekatere tovarne ali pa znižala delovni urnik zaradi pomanjkanja povprašet anja. S ponovnim znižanjem cene denarja upa angleška vlada, da ho zadala svojemu gospodarstvu novo spodbudo, toda v gospodarskih krogih menijo, da bodo potrebni drugi 'ukrepi, da se gospodarstvo po-uiovno- spravi na pot razma- ha. Opazovalci so mnenja, da. bi bili obrestno irero znižali že pred nekaj tedni, če ne bi dogodki na Srednjem vzhodu ogrožali stabilnosti šterlinga. Sindikati pa poudarjajo, da, če se ne bodo sprejeli in izvajali odločni ukrepi, bi se brezposelnost ki je relativno še majhna, utegnila naglo povečati in doseči število 750.01)0. Na splošno menijo v Veliki Britaniji, da je še pred novim obdobjem blaginje neizbežno pričakovati poslabšanje položaja in zaostritev recesije. Angleško ministrstvo za trgovino pa je javilo, da so znižali za 40 odstotkov seznam proizvodov, ki veljajo za strateške in katerih izvoz v države sovjetske skupine je prepovedan. To znižanje je rezultat večmesečnih pogajanj v Parizu v okviru komisije za trgovino z Vzhodom in v kateri so države članice, NATO — izvzemši Islandsko — ter Japonska. Nov seznam proizvodov, ki so podvrženi embargu, vsebuje 120 skupin, medtem ko jih je prejšnji vseboval 208. Tako imenovani količinski seznam so ukinili. Nobenih podatkov ne dajejo o tako imenovanem nadzorstvenem seznamu, v katerem so proizvodi, katerih iz- voz je dovoljen, toda je podvržen nadzorstvu zato da se ugotovi, da se ti proizvodi ne uporabljajo v vojaške namere. Podrobnosti tega seznama niso hile nikoli objavljene. Nov seznam stopi v veljavo 18. avgusta in velja kakor prej za naslednje države: Albanija, Bolgarija. Kitajska, Severna Koreja, Madžarska, Poljska, Romunija, CSR "Tibet, SZ, Severni Vietnam in Vzhodna Nemčija. Med proizvodi, ki niso več podvrženi embargu, so; bencin, kerosen, ma/ilna olja in maščobe, glikol, letala in motorji za letala za civilno uporabo, bakrena žica, aluminij, avtomobili (izvzemši avtomobile za vojaško uporabo), pnevmatike za civilno uporabo, plavajoči bazeni, naprave za petrolejske prospekcije, turbine, naprave za petrolejske rafinerije, naprave za kemijsko industrijo, električni motorji (izvzemši za podmornice), generatorji (izvzemši premične skupine z zmogljivostjo nad 5000 kilovatnih ur), vec vrst orodnih strojev, pe-r olejske ladje s hitrostjo, ki ne presega 18 vozlov ribiške Kairu, pravi, da bodo francoski državljani pooblaščeni vrniti se v Egipt in obnoviti svojo dejavnost. V egiptovski prestolnici računajo, da -je okoli 7600 fran-co. kih državljanov zapustilo Egipt prostovoljno, ali pa sp jih izgnali Sedaj je v Egiptu okoli 1200 Francozov. Francija bo plačala Egiptu 20 milijonov šterlingov, deloma v egiptovskih sterlingih, deloma pa s krediti, v blagu in služnostih. Poročilo ne omenja izrecno, da bo Francija plačala ta znesek kot odškodnino za škodo, ki jo je Egipt utrpel pri napadu na Suez. Poročilo navaja tudi, da je Francija dovolila Egiptu kreditne olajšave do 2,5 milijona šterlingov, Egipt pa bo v zameno razveljavil zaplembo francoske privatne imovine in bo dovolil francoskim državljanom, da prenesejo iz Egipta 5000 šterlingov za vsako družino. Poročilo ne navaja podatkov o celotni vrednosti zaplenjenega francoskega imetja. Nato plavi poročilo tudi, da se bodo trgovinski, finančni in kulturni odnosi med Francijo in Egiptom obnovili, ne omenja pa nič o francoskih šolah in kulturnih zavodih v Egiptu. Odslopil je «oče vodikove bonibe» W ASHlNGTON 14. — Dr. Edvard Teller, «oče vodikove bombe», je danes podal ostavko kot član zvezne posvetovalne komisije za atomsko energijo 7.DA. Izjavil je, da bi se znašel v kočljivem položaju, če bi obdržal to mesto ker je sedaj tudi ravnatelj laboratorija za žarčenje zvezne komisije za atomsko energijo v Li-vermore« v Kaliforniji. Eisen-hovver je ostavko sprejel. LONDON, 14. — Angleški dnevnik «News Chronicle« piše iz Nev/ Vorka, da bodo ^DA v kratkem prenehale jedrske poizkuse, in sicer ob zaključku sčdanje vrste kusov. List dodaja, da je ta ameriški sklep verjetno v zvezi z ugotovitvijo ameriških in so-j vietskih poiz- , -x- .1 .. i • ............ strokovnjakov v 2e- ladje z največjo hitrostjo 16 nevi o možnosti mednarodne vozlov m nekateri »nanstvem i inšpekcije nad jedrskimi instrumenti, j izkusi, po- PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 15. avgusta 199 Vreme včeraj: Najvišja tempe- ratura 28.3, najnižja 20.6, zračni tlak 1014,3 pada, veter 16 km severozahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.9. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 15. avgusta Vnebovzetje D. M., MMl Sonce vzide ob 5.03 in zjJ0*? ^ 19.15. Dolžina dneva 14.12 vzide ob 5.25 in zatone ob iv-Jutri, SOBOTA, 16. avgusta Rok, Branislav . .... Uradni statistični podatki Tjnlijn ponoven padec prometa tržaškega pristanišča Promet prvih sedmih mesecev se je znižal za 316.726 ton predvsem na račun premoga, rud in starega železa Tudi v juliju je promet tržaškega pristanišča zabeležil občutni padec v primerjavi s prometom istega meseca lanskega leta, saj so prepeljali letos 49.437 ton blaga manj kot lani. Le neznatno pa se Je promet povečal v primerjavi z junijem in za 17.053 ton. Skupni julijski promet je znašal 357.521 ton, medtem ko je znašal promet julija 1957 406.978 ton. Padec je zlasti občuten, ce primerjamo promet prvih sedmih mesecev letošnjega leta s prometom istega lanskega razdobja. Letos so od januarja do julija prepeljali skozi pristanišče 2662.956 ton blaga, medtem ko so lani 2.979.682 ton. Padec je občuten, saj dosega kar 316.726 ton. Iz priložene statistične tabele je razvidno, da gre padec prometa predvsem na račun znižanja prometa masovnega blaga: premoga, rud in starega železa, vendar pa da je prišlo tudi do padca prometa z lesom. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je — čeprav le malo — povečal promet raznega blaga. Izkrcano blago v juliju (v tonah) 1958 1957 petrolej premog rude žitarice kamen razno ■kupaj petrolej rude žitarice magnezit premog razno 109.207 91.010 61.951 78.485 51.975 89.352 10.583 13.117 10 50 12.043 4.075 3.330 21.747 16.790 259.588 304.127 blago v juliju 1958 1957 33.418 29.148 15.941 18.733 7.300 — 326 99 110 10.291 — 4.357 46.838 40 223 skupaj 97.933 102.851 Podobno sliko nudijo tu-di statistični podatki o gibanju prometa raznih kategorij blaga v prvih sedmih mesecih. Tako se je za 133.913 ton znižal promet s premogom, za 190.833 ton promet z rudami in za 12.106 ton promet z lesom. Za 154.551 ton pa se je povečal promet z žitaricami in za 22-541 ton promet raznega blaga. Padec prometa je torej šel izključno na račun masovnega blaga, kjer lahko iščemo razloge po eni plati v okrepljeni izmenjavi med Avstrijo in vzhodnoevropskimi državami, po drugi plati pa v okrepljeni konkurenčni vlogi Reke, kateri se sicer ni posrečilo opraviti istega prometa kot lansko leto in je njen skupni promet padel, zato pa se ji je posrečilo pritegniti znatno večji tranzitni promet zalednih držav. Pripombe sindikatov o novih ukrepih INAM Tajništvo Delavske zborni-«e CGIL je te dni sporočilo vodstvu INAM v Trstu svoje pripombe glede vesti o novih ukrepih glavnega upravnega odbora INAM za zdravniško oskrbo zavarovancev. Omenjeno tajništvo poudarja, da bi nekatere odredbe,, ki jih mora še potrditi ministrstvo sa delo, škodovale krajevnim zavarovancem, če bi jih uveljavili tudi v Trstu. Kakor j« znano uživajo tržaški savarovanci prt INAM, na Edlagi zakona od 29.11.1925 nadaljnjih sprememb, ne-j ugodnosti. Zaradi tega delavska zbornica CGIL izraža zaskrbljenost zavarovancev glede novih ukrepov; prepričana pa je, da jih ni moč uveljaviti v Trstu, če bi bili slabši kot dosedanji predpisi v tej zadevi. Pri tena opozarja vodstvo INAM, da se bo odločno uprla vsakemu poizkusu zmanjšanja uslug in zdravniške oskrbe. Delavska zbornica CGIL bo zahtevala uresničitev vseh izboljšav, ki bi jih odredil glavni upravni odbor INAM. O zadevi smo podrobno poročali pred nekaj tedni. Poudarjamo, da je stališče Delavske zbornice CGIL popol- noma upravičeno. Tržaški zavarovanci pri bolniški blagajni INAM imajo nekaj boljših pogojev kot zavarovanci v o-stalih italijanskih pokrajinah. Krivično bi bilo, če bi z novimi predpisi te prednosti odpravili. ker bi pomenilo nazadovanje- Uveljaviti pa bo treba morebitne izboljšave, k jih predvideva predlog uprav nega odbora INAM. S tem vprašanjem je posred no povezano tudi vprašanje proste izbire zdravnika, ki velja v vseh drugih italijanskih pokrajinah, razen v tržašk Zdi se. da se bo tudi ta zadeva premaknila z mrtve točke in je upati, da bo ugodno rešena v prihodnjih me-secih Izpred sodišča Sodniki se včeraj samo nekatere ma Predmet obravnav nedovoljeno posojanje skuterja, nemarnost hišnega lastnika, nezakonit prehod meje in običajni vinski bralec Na sodišču se je moral včeraj zagovarjati 42-letni Mario De Boni iz Ulice Vicolo Ospe-dalt Militare 13, ki je bil obtožen, da je brez potrebnega dovoljenja dal v najem vespo z evidenčno tablico TS 5603 Aldu Bernardiniju iz Ulice Angelo Emo št. 33. Prometna policija je 24. marca lani kontrolirala razna vozila in tako tudi ustavila Bernardinija. Ker je izjavil, da mu je vespo dal v najem De Boni, se je policija informirala, če ima ta dovoljenje za izposojanje motornih vozil. Pii pregledu so ugotovili, da omenjeno vozilo ni bilo vpisano v seznam. Zaradi tega je sledila prijava. De Boni je izjavil, da ima potrebno dovoljenje, omenjeno vespo pa da Iz devinsko - nabrežinske občine Neznosen smrad nad vso Nabrežino zaradi sežiganja odpadkov iz rižarne Kdaj bo moč odstraniti v Devinu staro vojaško barako z dodelitvijo stanovanja družini, ki biva v njej ? Hoteli bi spregovoriti o dveh primerih v devinsko-nabrežin-ski občini, ki sta vredna vsake obsodbe in sta značilna v tem, da odsevata iz njiju določena mentaliteta ter odnos do nekaterih javnih in zasebnih vprašanj, ki nista najmanj zdrava in koristna. Direkcija tržaške rižarne je bržkone že od nekdaj imela sitnosti z odpadki, ki ostajajo pri predelavi riža, s katerimi ni vedela kam. Nasploh je vprašanje odpadkov, sc pravi vprašanje kam jih odvreči, e-no na.jdelikatnejših in najtežjih. Prej ko slej bo le treba glede tega najti neko trajnejšo rešitev, predvsem zaradi javne higiene, zdravstvene varnosti, razvoja turizma itd. Kraške doline in jame so doslej bile edini ventil, ki se je skozenj oeloma reševal ta problem, Tako si je v našem primeru pomagala tudi direkcija omenjene rižarne. Nekako pred dvema mesecema so. potem ko so bržčas prej napolnili že marsikatero dolino v tržaški okolici, pripeljali znatne količine že omenjenih riževih odpadkov v neki zapuščeni kamnolom v bližini Nabrežine. Tu so zatem ta material podnetili, da je začel počasi tleti. Od tega pa vse do danes' se je kot posledica tega razgrnil nad*vso Nabrežino tak nfc-znosen ‘smrad, da ga ni'mogoče prenašati- Se posebno ne, ko nastopi južno vreme. L.iudjt-ponoči ne morejo spati, bolni, posebno nadušljivi ii^ eni na pljuči^ p« celo Čutijo, kako se jim stanje slabša. Omeniti je treba, zla je-prav., v bližini, kjer v kamnolomu počasi tle ti odpadki, sanatorij za pljučno bolne, ki zaradi omenjenega smradu močno tožijo. To traja, kot smo že rekli, cela dva meseca, če ne več. V tem času se je nabrežinska občinska uprava obrnila do raznih kompetentnih osebnosti in ustanov s prošnjo, da ukrenejo vse potrebno da se to odpravi. Od teh je prejela najboljša zagotovila glede ureditve vprašanja, vendar je ostalo samo pri teh, namreč zagotovilih, zakaj neznosni smrad še vedno suvereno kraljuje nad Nabrežino, prizadeto prebivalstvo pa upravičeno kritizira bodisi občinsko upravo, ki sama tega vprašanja ne more rešiti, bodisi ostale oblasti, ki niso doslej ukrenile ničesar konkretnega, da bi prebivalstvo rešile te nadlege. Včeraj popoldne te je uče! bs; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel. 29. oddaja — 27. spev; v' prevodu dr. Alojzija Graanika — razlaga dr. Janko Jež; 22.20 Pri klavirju George Feyer; 22.25 Schubert: Simfonija št. 9 .v C-duru; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST 12.20 Orkester Šegu rini; 17.00 Puccnii: Manon Lescaut, opera v 4 dej.; 19.00 Spored na ploščah; 21.00 Simfonični koncert HADIO KORDU 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 1.15 Glasba za dobro jutro: 8.00- 12.00 Prenos KL; 12.00 Glasba po željah; - 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Popoldanske melodije; 14.30 Gospodarska oddaja: «Za cenena stanovanja); 14.40 Popularne skladbe; 15.20 Poslušali bomo zbor iz Dornberka, Fante na vasi, Zenski kvartet iz Ljubljane ter Avgusta Stanka in Rajmunda Hrovata na harm.; 15.40-17.00 Prenos RL: 17.25 Od melodije do melodiie; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Moderni ritmi Raymonda Scotta. SLOVENIJA 8.05 Jutranji komorni koncert: F Chopin: Fantazija v f-molu; W. A. Mozart; Sonata za violino in čembalo; E. Grieg: Kanon; 8.35 Variete na valu 327,1 m; 9.35 Slovaške ljudske; 10.10 Igra pianist Pierre Dorsey z godalnim orkestrom; 10 30 Popularne operne arije; 11.00 Za dom in žen«; 11.10 Medest Musorgski: Slike z razstave: 11.43 Z zabavnimi ansambli poje Zlata Gašperšič; 12.00 Poskočne napeve izvajata Planinski kvintet in Logarski fantje; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 «Na Gorenjskem je fletno«; 12.45 Viktor Herbert: Irska rapsodija; 13.30 Iz jugoslovanskih oper; 14.00 Igra zabavni orkester radia Ljubljana. 14.30 Turistična oddaja; 14.45 Poje Slovenski oktet; 15.40 Iz svetovne književnosti — Robert Coates: Roke kvišku; 16.00 Koncert ob štirih; 17.10 Zabavni in-termezzo; 17.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Zdenek Pibich: Pomlad, simfonična pesnitev; 18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 20.00 Poje Ella Fitzgerald: 20.15 Tedenski zuna-nje-politični pregled; 20.30 Bachovi komorna glasba: 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih; 22.15 Glasba za ples; 22.35 Nizozemski komorni zbor p. v. Felixa de Nebla poje renesančne skladbe. TELEVIZIJA 18.30 Spored ra otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Padlo Riccora: «Ce me ne ljubiš«, komedija v 1 dej.; 21.45 Prenos z mednarodnega iluzionističnega festivala; 22.45 Mednarodno srečanje hokeja na ledu v Cortlni; 23.30 Poročna. L MAM OGLASI PODI IZ FURNIRJA po 330 lir kv. m — se prodajajo v lil. Gambinj 3. SOŽALJE Prosvetno društvo itSlavko Škamperle« izraža iskreno sožalje svojima članicama Olgi Rončel in Lidiji Rončel por. ob tragični smrti moža Alojza Bez Bezzecchi Lidijinega zecchija. iiii!iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiii|iiiii|iiittiimiiiui Vozni redi avtobusov PROGA TRST - PROSEK ■ (Prazniški urnik) Odhodi s Trga Oberdan: ob 6.50 7.40, 8.30, 9.20, 10.10, 11, 11.50. 12.15, 12.40, 13.05, 13,30, 13.55 14,20, 14.45, 15.10, 15,35, 16, 16.25, 16.50, 17.15, 17.40, 18.05, 18.30 18.55, 19.20, 19.45, 20.10, 20.35,’ 21, 21.30, 22, 22.30, 23.50. Odhodi s Proseka: 6.25, 7.15, 8.05, 8.55, 9.45, 10.35, 11.25, 12.15, 12.40, 13.05, 13.30, 13.55, 14.20, 14.45, 15.10, 15.35, 16. 16.25. 16.50. 17.15 17.40, 18.05, 18.30, 18.55. 19.20', 19.45, 20.10, 20.35, 21, 21.30, 22, 23.20, 0.40. PROGA TRST-VELIKI REPEN (Prazniški urnik) Odhodi z avtobusne postaje: ob 8.30 (se ustavi na Proseku, Opčinah in Repentabru), ob 10 (razen v omenjenih vaseh se ustavi tudi pri proseškem lesnem skladišču, v Repniču in Briščikih), ob 12.30 (se ustavi na Proseku, na Opčinah in Repentabru), ob 14 (samo do Re-pentabra, ustavi pa se tudi na Opčinah), ob 16.20 tudi (Prosek, Opčine in Repentabor), ob 18.30 in 20.45 (oba se ustavita tudi na Proseku, Opčinah in Repentabru). Odhodi z Velikega Repna: ob 6.15, 9.10, 11 05, 13.15, 14.30 (z Repentabra), 17.05, 19.30, 21.35. DANES povečano število odhodov iz Trsta in Repentabra. PROGA TRST • SAMATORCA (Prazniški urnik) Odhodi iz Trsta: ob 8.30 (do Saleža), ob 11, ob 13.45 (do Sa-leža), ob 15 45 (s Proseka do Saleža iz Trsta pa ob 15.10 z mestnim avtoeusom Trst-Pro-sek, ki ima zvezo z avtobusom ob 15.45 s Proseka), ob 18 (do Saleža), ob 21.30 (s Proseka do Saleža), iz Trsta ob 21. z mestnim avtobusom za Prosek). Odhodi iz Samatorce: ob 5.20, 9.10 iz Saleža), ob 12, ob 14.20 (iz Saleža), ob 16 (iz Saleža do Proseka, od tu v Trst z mestnim avtobusom ob 16.25), ob 18.35 (iz Saleža), ob 21.50 iz Saleža do Proseka in od tu z mestnim avtobusom v Trst). 8.30 (do iiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES [parov« IN PKISPKTKl) Pertot I. daruje 500 lir za Di-jaiko Matico. •«»■--------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Da« 14. avgusta t. 1. s* je v Trstu rodilo 12 otrok, umrle »o 4 osebe, porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: električni varilec Narciso Clarlch in gospodinja Ro&etla Cerna, mehanik Nazario Grasso in delavka Feda Scagnetti, industrijski izvedenec Gln< Ravalico In uradnica Bruna Cozzi, električar Duilio Maghet in frizerka Mari® Bellanttnaric, tesar Antonio Lonzari in delavka Maria Lina Millo, prodajalec Do-niemico Velcich in uradnica Ma-risa Rener, pomorščak Domenico Giuricin in učiteljica Giovanna Sponza, pek Egisto Borsellt in gospodinja Livia Marassi, pleskar Giovanrii M. Plschedda in uradnica Mariagrazia Ladovani UMRLI SO: 75-letni Riccardo Predomtnalo, 36-letn! Bruno Dra, gcvina, 71-letni Giuseppe Tisato, 65-letni Antonio Marino. SLUŽBA LEKARN IS. avgusta INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Beltpoggio 4; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; De-pangher, Ul. S. Giusto 1; Man-zoni, Ul. Settefbntane 2; Marchio, Ul, Ginnastlca 44; Rovls, Trg Goldoni 8. PROGA TRST - KRIZ NABREŽINA - SEMPOLAJ -CEROVLJE (Prazniški urnik) Odhodi iz Trsta: 6.45 (do gorjanskega bloka), ob (do Nabrežine), ob 10 Sempolaja), ob 12 (do nabre-žinskega sanatorija), ob 13.15 (do sanatorija), ob 15 (do sanatorija), ob 15 (do Cerovelj), ob 16.20 (do sanatorija), ob 17.20 (do sanatorija), ob 19,20 (do Nabrežine) ob 20.45 (do Cerovelj), ob 22.50 (Prosek-Nabrežina), ob 0.10 (Prosek-Nabrežina). Odhodi iz Cerovelj; 7.35 (z gorjanskega bloka), ob 9.05 (iz Nabrežine), ob 10.55 (iz Sempolaja), ob 12.35 (od sanatorija), ob 13.55 in 15.35 (obe od sanatorija), ob 16.15 (iz Cerovelj), ob 17.55 (od sanatorija) ob 19.55 (iz Nabrežine), ob' 21.40 (iz Cerovelj), ob 23.10 in 0.30 (obe iz Nabrežine do Proseka, od tu z mestnim avtobusom v Trst). s. a. AVTOBUSNE PROGE Trst - Sežana • Ljubljana: od nedelje do petka vsak dan ob 7.30 — z Opčin «b 7.50. Ob sobotah ob 10.50 — z Op- čin ob 11.10. Ob sobotah in nedeljah podaljšana proga do Bleda. Trst • Sežana: petek ln sobota ob 7.00 in 15.30 — z Opčit) ob 7.30 in 15.50; — iz Sežane ob 9.30 in 18.30. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signorl, Trg Ospedale 8. Iz Trsta: k Banom • v Sesljan • Tržič: vsak dan ob 11.00; — iz Tržiča: ob 12.20; — k Banom - v Sesljan ob delavnikih: 8.40, 13.25. 17 15, 18.30; — ob praznikih: 14.30, 16.30; — k Banom ob delavnikih: 5.50, 7.25, 8.40. 13.25, 18.30, 19.50; — ob praznikih: 7.00. 8.10, 9 40 20.10. Z Opčin v Sesljan (kopališče) ob delavnikih: 9.20, 10.35. 14.05, 19.10; — ob praznikih: 9.20, 10.40, 12.15, 14.20, 15.35. 17.25, 18.35. Iz Bazovice • Trebč - Padrič v Sesljan (kopališče)' ob praznikih: 9.00, 14.00, 17-.05. „ Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša." Herbert Casson AUTOVIE CARSICHE .-"G rt;;-spf* PROGA TRST • BAZOVICA - PADRICE - GROPA^*' TREBČE Odhodi s postaje Trg Liberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12- 13.H. 14., 15., 16., 16.50. 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11.. 12.30, 13.10, UrJ' 14.30, 15., 15.30, 16., 16.30. 17., 17.30, 18.. 18.30, 19- 20.30, 22.30 , 24. PROGA TRST . BLOK FRNETICI Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10,15, 13.10, 15, 18.00. „ OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11 12.30, 13.10, lJ-J! 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17„ 17.30 18. 18.30, 19- 20.30, 22.30. Odhod s Frnetičev OB DELAVNIKIH: ob 8.20^ 1(15(1 14.05^ 15.40, 1^5Sj42l), OB PRAZNIKIH: ob 8 9.10, 10.50, 11.40. 13.20, t«. 15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 16 18.50. 19.20, l*-8”' 20.20, 20.50, 21.45, 23.10. PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod t Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH; ob 12.05, 18.05. PROGA TRST • KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Libertd ob 7.30 m 13.10. Iz HerpeU * 9. uri tn 14.30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST • DOM J O - BOLJ UNEC - DOLlN* -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice , OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20, * 12.05. t3'08, 16.35, 17.05,' 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35. . .,«{ OB PRAZNIKIH: ob 9.05 1 0.35, 12.35*, 14.30, 16.05 D-18.15, 19.35, 20.40. 22.05 ^ N. B. * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, se ustavijo v Dolini. PROGA TRST - DOMJO - RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice .. OB DELAVNIKIH; ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05. I9' 1 OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05. 16.20, 19.35, 22.50, PROGA TRST - ADAMIČ - MACKOVUE Odhodi e postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11., 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. PROGA TRST - OSP - MAČKOVLJE Odhodi s Trga Libertd OB .DELAVNIKIH: ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST - PODLONJER LONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELOVNIKIH: od 6.00 ure zjutraj dalje v*«*: četrt ure do 22.30, in vsake pol ure do 24.00; za doli Lonjer ob 20.27 iz PODLONJERJA. ^ OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutraj dalje vsake ^ ure do 2:'.45, zadnji v Lonjer 23.30 iz PODLONJ6 Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi in ‘"Ujgr kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. Za macije kličite telefonski št. 36-794 in 55-37S. VOZNI RED VLAKO'1 PRIHODI . 0.20 4.00 5.18 5.28 5.37 6.00 6.20 6.27 B 6.35 6.58 7.15 de- 8.10 8.20 8.43 848 9.43 10.15 12.20 12.30 12.53 13.30 13.45 14.25 14.41 16.10 16 20 16.50 17.00 17.37 17.53 18.30 19-10 ODHODI B Opčine - Ljubljana -Beograd • Reka Videm Portogruaro Videm Opčine Benetke • Milan Benetke • Rim • Milan • Turin Zue-nch Videm • Trbiž - Be-ljak (do 14. soptem. bra 1958) P Videm P Opčine P Tržič (samo ob lavnikih) B Benetke • Rim • lan B Videm - Trbiž B Videm - Trbiž • Dunaj • Pariz - Amsterdam B Opčine • Ljubljana P Videm P Benetke B Videm P Videm R Benetke P Benetke P Opčine P Videm B Benetke • Milan -Pariz - Calais B Opčine - Reka - Ljubljana • Beograd • A-tene • Istanbul P Videm Mi- Bari Du- 19.30 20.07 20.17 21.10 21.50 22.15 B Benetke P Benetke P Videm P Opčine P Portogruaro B Videm Trbiž • naj • Muenchen P Cervignano P Opčine P Videm B Benetke - Milan -Genova • Turin -Ventimiglia • Marseille P Videm B Rim POSTAJA SV. ANDREJA 5.10 P do Drag« 7.10 P do HerpelJ . Kozine 13.05 P do Drage 17.38 P do Herpelj . Kosine (do 27.9.1958) 21.09 P do Drage 0.12 B Videm (san)0 jjj praznikih od do 7.9.1958) 1.05 B Videm 5.30 B Beograd Ljubljana ■ 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin - Milan 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm 9.17 P Videm 9.38 B Marseille ti? glia - Genova rin - Milan • puD1 isJ' 11.39 11.50 12.05 13.30 V 17 18 17.30 18.11 ke 9.50 B Muenchen Trbiž - Vide» P Opčine B Videm R Benetke P Bari - Rim ’ ke 14.05 B Istanbul • Beograd • na - Reka 15.12 P Videm . 15.32 B Calais - Pari* lan - Benetke 16.50 P Videm 17.00 B Trbiž » Viden 28.9.1958 dalje' P Opčine -B Trbiž - videI% P Tržič (samo 0 lavnikih) P Portogruaro R Benetke P Videm 20.03 B Ljubljana • ^jtii” 20.32 B Pariz • Milan ' Benetke 21.08 P Videm 21.18 R Milan Mestre 21.44 P Opčine 22.11 B Amsterdam - Trbiž • V-den> 22.46 P Benetke ., . 'j 22.55 B Beljak - Tj' dem (od «»'tSP d° 1*. ,f,p wj. 1958) • ” 23.50 B Zuerich • l8n ‘ Ri"‘ mRt)h POSTAJA SV. AN1' Drage Herpelj ' , M 18.50 19.03 19.55 tk* Bene ptif1 6.51 10.05 15.07 20.49 Drage Herpelj (do 27.9.195») 22.43 P iz Drage B brzl P potniški R rapldo ^ . MOTO _ - Parili A TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3-10, TEL MELlLl^ alfrep Motorji »PARILLAz, »NSU«, »MOTOBi« ggl0* Bogata izbira koles ln nadomesti SPECIALNE CENE ZA IZVOZ MIHAEL ZOŠČENKO Izgubljena galoša Zares prot) gotovo ni tež-Mn v ga litrnviZlaSti ne’ akn te od ™eckajo ah pa ti __ ^ subjekt stopi na peto l0$o m s* neZcoč imel gra- ,„^eni, »° Zafco /tifro se- ki! J,a?so- prei k0 bi lah- nitt 1 do dve■ Ni bil° casa, da bi rekel «ah). — ,, sem vstopil v tramvaj »»v. * obe 9al°ši se na ht V? mestu- pem, fcot da ■da,les- 5e s roko nnr,iSe dotaknil pri vsto-da bi videl, če sta A ko sem izstopil iz tramvaja, sem videl: ena mosa, srcece, je tu, a aru-In tzginila. čevelj je tu. ,, rLogavica, kakor vidim, hm j Zu- Spodnje hlače, 7 Z® Zu. A galoše ni. fr ^tramvajem ni mogo- Sezui sem drugo galošo, kldaljV dasop*sni papir in Jl/tebi sem odšel na ^taaovanje. Pred tem sem V0£Zet0Val 2 nektm sPre' . '‘Lahko si srečen, da si ie U v tramvaju), mi si , sprevodnik. tlmel ti «a*es PmžJ° srečo, da se vah, .godilo prav v tram. jj' Na kakšnem drugem lavnem prostoru - ti ne »« ^ogel jamčiti zanjo, a Pri „m?aju — lepa stvar. HPyt s *marRo urad za naj- ta estvarul' ^ tj*' ^ tn^0>’ sem odgovoril, «za sem u hvaležen. Padel ___ Je kamen s srca. Ker NJal°ta je kakor nova. *cno» *'° koinai tretjo se- odnLSred'ntega dne sem se Vreiinet V urad za najdene dobi« bi ne mogel, bratje, „ * „l tvojo galošo?> sem vPrasal. Sezuli so mi jo ® tramvaju.» ret-n°bfco J° dobiš.* so mi ta Kakšna pa je bila reto, 0ša?» «Galoša>, sem ko$t'i2>COt navadno. Veli- *stevilke 12 imamo mor-lo ~vanajst tisoč kosov,) Dr»*> odgovorili. tOpiši lg^Tvne znake-> tj ,ki kot običajno: Pe-bie»le shojena, znotraj njka podlaga — podlo-J* Ponošena.> in «!"<>.> pravijo, rmor-tisoč takšnih galoš. ,eh»'ma tvoja kakih po-mh znakov?» tudi°sfbne znake, te ima le »o ak Je skoro odpadel, ?a» nekoliko visi. In peni pSfm . rekel, »»IKK.*0 *** *(malH'°, dela ta aparat, bičm slil- tn kako nese-»e trvn?- tl tjudje. Koliko Voše zaradi moje ga- sem jim: «Hvaležen ca Prijatelji, do kon- Takni ., dni- Dajte jo sem. — J Jo bom obul. Hvala vam.) “'■n«, «0, ne,) pravijo oni, «spoštovani tovariš, ne moremo je izdati. Mi še ne vemo, če si res ti tisti, ki je izgubit to galošo.» «Razumljivo, da sem to jaz. Kdo naj bi bil sicer?) sem menil. ^Verjamemo in čutimo s teboj,) so mi rekli, fin vsekakor je verjetno, da si jo ti izgubil. Toda dati ti je ne moremo. Prinesi nam potrdilo, da si resnično izgubil galošo. Naj ti hišni svet potrdi to dejstvo, pa boš brez obotavljanja prejel to, kar si zakonito izgubil.) fBratje,) sem jim rekel, fdragi bratje, nihče v hiši ne ve za to dejstvo. Morda mi ne bodo hoteli dati takega papirja.» fDali ga bodo,) so odgovorili, *to je njihova stvar. Zakaj so sicer tu.) Drugega dne sem šel k predsedniku hišnega sveta. iDaj mi,) mu pravim, *ne-ki papir. Zginila mi je galoša.) e-Toda ali je to resnica, si jo H v resnici zgubil? Ali me morda goljufaš? Želiš mogoče po ceni priti do tega objekta?) ^Zaklinjam se ti, zgubil sem jo.) On pravi: «Ne morem se. zanesti na besedo, če mi poskrbiš potrdilo tramvajske direkcije, da si galošo resnično zgubil, potem bi ti mogel dati tak papir. Tako pa ne morem.) fAmpak oni so me poslali k tebi.) On pravi: «Potem napiši izjemno izjavo.) Jaz pravim: «Kaj bi moral napisati?) On pravi: «Piši, tedaj in tedaj mi je izginila galoša. Itd. Jamčim, da do pojasnitve tega primera ne bom odpotoval, ne menjal mesta svojega bivanja.> Napisal sem to izjavo. Naslednjega dne sem prejel potrdilo hišnega sveta. S tem potrdilom sem spet poiskal urad za najdene predmete. A tam, pomislite, so mi brez obotavljanja izročili mojo galošo. Ko sem jo obul — šele tedaj sem občutil, kako sem bil ginjen. Da, sem pomislil, tako delajo tukaj! Kje bi si ljudje sicer vzeli, toliko časa in se toliko trudili za eno samo galošo? Iz restavracije bi jo vrgli in končano bi bilo z njo. A tukaj, komaj en teden si imel s tem opravka in že so ti jo izročili. Jezi me samo eno, v tem tednu, v času teh težav, sem izgubil drugo galoso. Ves čas sem jo nosil zavito pod pazduho in ne morem se spomniti, kje sem jo izgubit. Na vsak način ne na tramvaju. Brezizgledna ptvar, ker se ni zgodila na tramvaju. Toda druga galoša je t% Postavil sem jo v sobo na omarico. Včasih je človeku pusto pri duši, takrat pogledam galošo in takoj čutim neko olajšanje in uteho okrog srca. Da, pomislim, prava sreča, ker ta urad za najdene predmete dela. — Kej ti je danes, Mi- j/ J J — Ma če se me taku hec? Nekam bled jen po- Jopadejo! toučen se me zdiš? mBfrr " ~~— — Pen ja: gušte jemaš -— Pestme, Jce sm vs de- bo toji pameti. Ma U re- šperan! Hodem ukuli dohtarjeu,; vsi znajo 'čem: marsikej se dopade ma vselih škode. kej mi je, ma ozdravet me ne more no- Tudi vino dobiš, de je dobro za pet ma beden. pole ti škode zatu ke ga packajo z vse — E, strela, dandanes de be te ne sorte strupami. mogli ozdravet ke jemamo vse sorte me- ■ -_ Ce5 reči de Ma, meni pej ne morejo jjomagat. za ozdravet je treba narpoprej odpravet Vse sm že provu: djeto, pirole, injecjone tisto> he jg krivo bo!e2.ni Tu je ta prvo. de sm vs luknast, ma vse zastojn. Pole za ustavet tisto tekanje treba nare- — Ma kej pej jemaš, če se lahko zna? fiet še kej. Narbulše bo, če se tudi zdra- — Prouzaprou ano robo od neč: dri- veš sez radjem. Sej vsi dohtarji zdrave jo sko. 2e an teden tekam, de me vse boli. šez radjem. Za zaprt pej ni bulšega ku Jen peče pasat. glasba po željah. Vidi, denes je petek. ~ Ja zdej u tej vročini ni nanka Zato lepu poslušej glasbo ..po željah, ma čudno. Si se kej pregreu, ke si hodu ne več ku deset menut. če boš preveč, preveč pp sune i. Si se morbet preveč lahko taku zapre, de boš mogu pit pej spotu al bi u na prepihi? olje. Ku sm reku, samo deset menut! Jen — Ma neč tega. Sej sm zmiri doma pole dej se •deženjetirat sez onem glaž-je-n narrajši po-slušam radjo. kam slivouke. Ce boš vidu, de ni neč bul- — Ma morbet si jeu kašno sadje, mo- še, provirej še anbot u nedelo! Boš vidu, goče si piu uodo na fige al pej jeu angurjo? de bo pomagalo, Ma si ti dohtarjem po- — Prou neč od vsega tega, Ti rečem, vedu od radja? po sunci ne hodem, jem samo kuhano — Se zna, de nisem. Kadu be se mi- sadje jen se držim bol doma jen poslu- slu, de be pršla taka bolezen od poslušam radjo. sanja. — Mo je namalo čudno! Pej kej po- _ videš, tudi tvoja bolezen spada — slušaš na radji? koker pravejo — med bolezni civilizacije. — Ja znaš, vsacga na malo. Ma narbol Dandanes ledje zbolijo zastran šašurjou. poslušam jegre jen dramatizirane zgodbe, zastran dima od fabrik, od prevelikega Teh ne spestim ven nanka ano. sedenja jen taku naprej. Kej češ, svet — A, videš, zdej zastopem! Jest sm gre naprej. samo anbot poslušu ano tako jegro jen __ BeIli jest te bom poslušau. me je preči začelo nekej Sčipat po trebhi. _ Ngiko dgj poslušat Drag, moj Mihec, tebe te te tu prslo od vg. fcu dgsgt Tnenut; teh dramatiziranih zgodb! Jen če češ, de ti paša, moreš te jegre pestet. Tu je ta prvo. — Jen pole an glažek slivouke. — Tdku ja. SMO ŽE V ČASU, KO NAJBOLJ GLEDAMO V VINOGRAD Trta sicer ljubi toplo podnebje ne prenese pa prevelike vročine Vinski trti ne škodujeta samo prevelika talna in zračna vlaga in mraz, ampak tudi prevelika vročina. Trta sicer ljubi bolj suha tla in toplo podnebje, a ji prevelika vročina povzroči hude poškodbe in s tem seveda zmanjša njen pridelek. Takšna nevarnost čestokrat preti zlasti našim vinogradom v juliju in avgustu. Na to opozarjamo vinogradnike s tem člankom. Trti najbolj ugaja toplota med 10 in 35 stopinj Celzija. Pri tej toploti se najbolje razvija. Nad 35 stopinj pa njena vegetacija postopno ponehava. Zgodi se, čeprav redko kje, kjer trto sadimo, da skoči toplota na približno 40 stopinj C in več in ker žive celice pomrjejo, trta propade. V lanskem maju smo se prepričali, kako ji škoduje mraz pod ničlo in kakšne so njegove posledice. Podobno učinkuje tudi toplota nad 35 stopinj C. Pri kratkotrajnem mrazu 2,4 stopinje C pod ničlo in ena- ko tudi pri 37 toplotnih sto-1 de) ni polne jagode, a še pinjah C napade trto ko- manj dovolj sladke jagode. S^kot* za”£LUjepSa Kak0 Pa se ^gradnik N b°ri proti slabim učinkom prevelike toplote? Moderno urejeni vinogradi so drugače urejeni od naših; trta bolezen — sušica; listi namreč spremenijo svojo zdravo zeleno barvo, na zelenih jagodah pa se pojavijo črne proge. Pri dališi vročini med 40 do 42 stop. C se listi posušijo in odpadejo, enako se lahko zgodi tudi z jagodami in z grozdnim pecljem, če ga vročina ožge. Dokler še ni grozdje zrelo, mu škoduje vročina, ki se dalj casa giblje med 30 in 42 stop. C, ker listi ne morejo normalno dihati. Pomanjkanje vlage, ki hladi površino lista, to preprečuje. Zaradi vsega tega trpi letina količinsko in kakovostno; grozdje je s sladkorjem bolj revno. Kakor je trti, oziroma grozdju škodljivo pomanjkanje toplote, tako ji škoduje tudi prevelika toplota. če je v sušnem letu vinski prideiek po količini zadovoljiv, ni pa najbolj kakovosten. Brez primerne talne in zračne vlage (vo- llinilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllMIIIIMinilMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllliiiiiiiiiiiiiiiiMIIIIIUHIIMIIIIIIIIMIItlllllllllMilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllMIIIIIHMIIIIIIIIimillllllllllHIMHMIMIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIHII RAZMOTRIVANJA O DEŽJU, KO NAS SUŠA TARE Rosa je veliko važ Oblaki služijo le kot zbiratelji vlage iz zraka, kajti ob «rojstvu» nad morjem so z vlago zelo siromašni Čeprav našemu kmetu, ki ga letošnja suša tako skrbi, naslednje teoretiziranje ne bo pomagalo, smatramo, da ne bo odveč obdelati problem, ki bo marsikomu nov. Vsi menimo, da nam dež prinašajo oblaki. In vendar to ni res ali vsaj ne povsem, ker so oblaki le nekakšna črpalka ali kvečjemu katalizator ali po domače zbiralec vlage in nič več. Oglejmo si stvar. Ko se oblak na meji med oceanom in kopnim v višini zbere, vsebuje zelo zelo malo vlage. Ce pa ga spremljamo na primer od «rojstva» ob atlantski obali vse tja do ruskih step, kjer «umre», je na 4000 km dolgi poti oddal zemlji 100 mm dežja na kub. meter. To se zdi nemogoče, posebno če vemo, da je ob svojem rojstvu en kubični meter oblaka nosil v sebi komaj 1 g vode. Kako se torej razlaga ta «čudež». Enostavno: Oblak potuje in spotoma srka iz ozračja vlago. Okoli drobcenih vod. nih kapljic v oblaku se zbirajo vodne pare iz atmosfere in oblak se med potovanjem «bogati» z vlago. Ko je dovolj nasičen, kar so mu omogočile seveda vremenske razmere, sčsuje na zemljo od večno vojio in nato potuje da- ............................................................................. Tajinstveni meteorji stiL„Pos!e,,nieni času se ttajn ^nja|d močneje zani- ** Ribajo r0iC me,eorJev- ki st°ču. Po v vsemirskem pro-rih a mneniu nekate- Uporahit- m°Rli te meteorJe slcjh 73 Prenose radij-d»ije Enal°v na velike raz-Pri teorii SVo-|em Ribanju me-®*ziranPUS^a^0 za seboj Jo-ki b"0, a'i električno sled, kot npo m°Rli izkoristili odbija 6 vrste ORledalo, ki vaiove prenaSa radijske na dr. ene t0tke /emlje ilt/l «0' Ta naelektrena kom,6 obslaJati v ozrar-to i J nekai sekund, a nj* -. dov<>lj za oddaja-sti. ceJsnjega števila ve- t*orjiUh,_i,temu' da so me-k k *ako majhni, da Jih to Pa tir J"04 vide,i' Jih nja, d.. ollk». da so mue-našo P?de vsak dan na *bn m., najmanj tisoč C„SrskeRa.prahu! skušaii raznih dežel so '*koristjt.na nas|ednji način dovg teh elektrizirane sle- n°s radijsw|uteorjev za pre' etično oh i S18nal0v: te°-nost, da ^a namreč mož-dalajo v,?.-na ta nač>n od- ’*•* ’bi' ‘% ^rsk' roji privla-*udi rnost učenjakov ^siraisij: rdglh razlogov, u^nosiov^nvnjak za i analizira, dr- Bowen. ?!*a ProuLreZUlt'“e 60 let rojev ania meteor-pf*memb 'n aimosferskih 1-° njegov,,,, raznih deželah. doioče,. mnenju obsta-^'čanim* Pov'zanost med V.llbkt*a Prah me- “““ naUvgvU ‘n P0jav' Ko si pri nas nekdo umisli nov avtomobil, stopi na ustrezni urad in tam mu določijo evidenčno tablico, ki je po njihovih seznamih prva na vrsti. Tako Je pri nas in povsod v svetu, razen na Angleškem. Tu so evidenčne tablice na avtomobilih istrogo osebne*. Pretiravali bi, če bi rekli, da so vse takšne, vendar je na Angleškem mnogo »izbrancev*, ki si evidenčno tablico za svoj avtomobil izberejo sami. Lord Brabazon, ki Je bil prvi Anglež — pilot, si je za svoj avtomobil izbral tablico z napisom «Fly-l», s čimer je hotel to svojo prednost poudariti, kajti «fly» pomeni po angleško leteti. Na gornji sliki pa vidimo zelo iipremožno» angleško televizijsko napovedovalko Sabrino. Njen »Zepbir* nosi evidenčno tablico «S-41» t.J. »Sabrina ima premer čez grudi 41 angleških palcev*. Trevor I.aker si je že zdavnaj pred leti izbral za svoj avtomobil evidenčno tablico »A-l*. Veliko angleških petičnikov bi rado imelo to tako enostavno in praktično oznako. Trevoru so ponujali zanjo že 25.000 funtov šterlingov ali v naši valuti 40 milijonov lir. vendar je on noce prodati lje in proces se nadaljuje, dokler ne pride v ozračje, ki je tako toplo in suho, da ga razprši. Kot vidimo torej nam oblak dež le nosi, ne pa daje. To se pravi, da služi le kot zbiratelj vlage iz zraka, ne pa da bi dajal od sebe, saj smo že rekli, da ima sam na sebi v začetku malo vlage, malo vode. Od kod jemlje vlago? Rekli smo iz zraka. Sem pa prihaja vlaga iz tal. Rastlinje črpa s koreninami vodo iz tal, jo po principu ozmoze pošilja v listje, ki nato poleg drugih snovi, predvsem kisika, izdihava tudi njo v zrak. Ta vlaga, spremenjena v paro, lebdi nato v zraku in brž ko pride oblak, jo sorbira in nosi s seboj, dokler m v oblaku že toliko vode, da začne iz oblaka deževati. In tako se vlaga, ki je v določenem kraju izhlapela, s pomočjo oblaka prenese na drugi kraj in to čudovito kroženje se stalno ponavlja, kajti drugje Se voda iz oblaka spet preko korenin in listja #seli» v atmosfero, kjer jo novi oblak absorbira in nosi dalje. S tem Se torej razlaga ((čudež«, da more na pr. oblak na svoji poti 4000 km oddati 100 mm dežja, pa čeprav je o-b svojem »rojstvu« na meji med Atlantikom in celino imel v sebi komaj 3 mm vode. Ce pa bi hoteli iz tega dosledno sklepati, bi morali zaključiti, da nam morja in o-ceani dajo le malo vode, to se pravi le one tri milimetre vlage, kolikor je oblak vsebuje ob svojem nastanku. To pa ni točno, kajti oblak potegne za seboj še veliko vodne pare, ki se nabira v zračnih plasteh nad morjem. Po dolgotrajnih merjenjih so prišli do sledečega zaključka: Oblak, ki prihaja z morja, nese v sebi sicer le 3 mm vlage, potegne pa s seboj ša 17 mm. vode. Pri tam pa oblaku pomagajo še razni tokovi in teh 17 mm vlage se pridruži vlagi ozračja nad kopnim in vse skupaj oblak vsrka in nato zemlji v obliki dežja vrne. Zato je ponekod kmalu za robom, ki loči morje od celine, zelo veliko padavin. Boka Kotorska na primer ima na leto do 4000 mm padavin. Gorski Kotar pride tudi čez 3000 mm. Seveda imata ta dva kraja, kot drugi podobni kraji, ki so bogati s padavinami, svoje specifične pogoje. Gorski Kotar na pr. je bogat z rastlinstvom in je visoko nad mor. jem, tako da potisne vlažne tokove iz morja v višino gorovja, hladnejšo vlago, pa izparevajo gozdovi. Kot vidimo torej, nas morja vendarle oskrbujejo z velikimi količinami vlage. Padavine oziroma dež, ki pade na zemljo, se razdeli takole: 80 odstotkov padavin vsrkajo iz zemlje korenine, ki jih preko listja vrnejo spet v atmosfero, 20 odstotkov pa skozi zemljo odteče ponovno po potokih in rekah v morje. Kopno torej vrača morju vprav toliko vlage,, kolikor je je od njega dobilo. To je pa nujno, kajti sicer bi kopno iz leta v leto postajalo bolj vlažno in prevelika vla- ga bi zadušila ’ vse, kar je živega. Marsikdo bo ob tem pripomnil, da za naše kraje to ne velja. Mi bi pa dodali, da to v celoti ne velja le za nas, ampak tudi za mnoge druge predele. Toda zaključkov, do katerih so strokovnjaki prišli po dolgoletnih proučevanjih in merjenjih, ne smemo jemati tako ozko in lokalno, pač pa kot celoto v svetu. In da bi ne ostali samo pn teoretiziranju, so strokovnjaki navedli tudi nekaj konkretnih primerov, ki vse to potrjujejo. Stara zgodovina nam pravi, da je bilo Sredozemlje nekoč zelo bohotno in če je ponekod Dalmacija danes precej pusta, ker je razmeroma malo vegetacije, če Sicilija danes ni več tako bogata, kot je bila v dobi Rimljanov, in če so obale Severne Afrike prav tako z vegetacijo skrajno skromne, je to posledica tega, da so prebivalci v tisočletjih tod uničili velikanske gozdove, ki so omogočali mnogo višjo količino padavin in s tem mnogo bujnejšo vegetacijo. V Severni Afriki in Sahari je bilo nekoč bogato življenje. Skozi tisočletja so gozdovi omogočali oni »čudež«, o katerem smo govorili v začetku. Veliko padavin je dajalo dovolj vlage in zadnja raziskovanja etnologov in arheologov dokazujejo, da je bilo pred tisočletji tod zelo bogato življenje. Prišli pa so pozneje sem narodi, zelo verjetno že Arabci, ki so gozdove pustošili in čim manj je bilo gozdov, tem manj je bilo padavin in to je šlo v postopki vedno navzdol, dokler se niso posamezni predeli spremenili v sedanje puščave. Za konec tega razmotnva-vanja moramo omeniti še — roso. Pri nas, kjer stalno veje nekaj vetra, rosa ne pride posebno v poštev. In vendar rosa ponekod veliko bolj zaleže kot dež. Dolgoletna merjenja so dokazala, da dež niti ni tako reden in učinkovit kot je rosa. Milijarde kubičnih metrov rose, ki se noč za nočjo nabirajo v obliki kapljic na listju rastlinstva, ne predstavljajo le redno vlago, ki je neobhodno potrebna za obstanek rastlinstva, ampak predstavljajo tudi zelo važen činitelj klimatskega ravnotežja. V mnogih krajih na svetu, kot na primer v okolici Ženeve v Švici, sprejme rastlinstvo več vlage v obliki rose kot od vseh drugih padavin skupaj. Rosa ni glede tega postranskega pomena. Nasprotno, mnogi botaniki smatrajo, da bi vegetacija pod določenimi pogoji mogla ponekod obstati, tudi če ne bi nikoli deževalo, do-čim bi rastlinstvo ne moglo obstati niti v krajih z močnimi padavinami, če bi ne bilo rose. Primer Izrael. V Izraelu so izračunali, da imajo v vsej deželi povprečno komaj 15 cm padavin na leto. Od rose pa dobe na leto kar 25 cm vode. Ker pa je rosa za rastlinstvo veliko bolj učinkovita kot vlaga padavin, se računa, da odleže onih 25 cm rose na leto več kot 75 cm deževnih padavin. Tako smo končali naše teoretiziranje, ki pa našemu rast- coski nacionalisti v Alžiru so se zanjo zelo zanimali in Jo kar razgrabili, trgovc' pa so pri tem dobro zaslužili Ta lutka predstavlja francoskega vojaka v svetlomodri unitor-mi. V lutki je avtomat, ki ta je moč naviti in se nalo sli- linstvu, našim njivam in vinogradom v tej suši žal ne bo koristilo. «Made in Germany» za Alžirijo , _ 1 st melodija »Algerie Fran V mestu Alžir se je v izlož- caise*! benih oknih mnogih trgovin i Lutka, ki poje to melodijo,! nastopi rak te vrste po prt pojavila lutka, ki igra. Fran-lje prišla iz Zapadug Nemčije, bližno dvajsetih letih. ima več prostora (med vrstami in v vrstah večja razdalja), da ima večjo površino za črpanje vlage; tudi izberejo primerno sorto, ki sušo laže prenaša (debeli in mesnati listi). V naših vinogradih pa bomo u-krenili tako kot je bilo že večkrat nasvetovano; redno in večkrat vinograd obdelujemo (čistimo in rahlja- lllltlllimilltllllllllllllllllllllllllllllllltlllllltlll Torotrast povzročil raka Na nedavnem kongresu kan-cerologov v Londonu so govoril, posamezni zdravniki o škodljivih posledicah nekega medicinskega preparata, ki so se pojavile šele po tridesetih letih. Gre za preparat torotrast, k; so ga pred četrt stoletja uporabljali pri rentgenskem slikanju jeter jn vranice. Torotrast je vseboval torij, ki se je nabiral v jetrih ln s tem olajšal fotografiranje. Preparat so dajali ljudem intravenozno. Zdravniki so siegr vedeli, da je torij radioaktiven, vendar »e ni nihče menil za to. Takrat še niso bila objavljena poročila o žalostnih usodah delavcev, ki so dobili raka, ker so barvali kazalce na urah s preparatom, ki je vseboval radij. Torij pa je element, katerega radioaktivnost dolgo traja. Okoli leta 1930 so danski zdravniki ugotovili, da so ljudje, k: so dobivali torotrast, bolj podvrženi rakastim boleznim. Po zdravniških poročilih so doslej odkrili devet ljudi, ki so dobili zaradi uporabe torotrasta posebnega raka na jetrih. Nekaj drugih ljudi pa je dobilo raka tam, kjer so jim dajali injekcije torija. Zdravniki menijo, da Na prvi pogled se zdi, kot bi v trenutku skočili za nekaj milijonov, let nazaj, ko so po zemlji še gomazeli velikanski plazilci. Pa ni tako hudo. Kuščarice, ki jih vidimo na sliki, so zares veliko večje od naših, saj posamezne merijo tudi do enega metra, vendar so nekako «domače» in neškodljive. Žive pa na otokih Galapagos na Tihem oceanu mo) in s tem preprečujemo izhlapevanje; kjer je možno, trto zalivamo. Le da moramo trto zalivati nekoliko stran od debla, in kadar smo začeli, moramo trajno zalivati. Zelo pomaga vršičkanje ali prikrajšanje mladik; rodni mladiki zadostuje za usvajanje hrane 6—8 listov, ostalo lahko odrežemo. S tem dosežemo dvoje: preprečimo nepotrebno črpanje hrane iz zemlje in zmanjšamo transpiracijo (odvzemanje) vlage iz zemlje. Ob hudi vročini (od 35 stopinj navzgor) pa pustimo trte v miru. Kakor je sicer okopavanje koristno, naj se v taki vročini opusti, ker se zemlja praši in drobci zemlje škodujejo voščeni prevleki na jagodi; če jo zbrišemo z nje, se pojavi na njej opeklina. Tudi žvepljanje, posebno še s tekočim žveplom, ki smo ga uporabili proti plesno-bi, povzroča v hudi vročini na jagodah opekline. Nekaj o kapusnicah Najbolj priljubljena zelenjava pri nas so kapusnice, in sicer navadno ali belo zelje, rdeče zelje , (a manj), ohrovt ali vrzote in cvetača ali kar-fiola. Pretežno gojimo kasne sorte. Iz goriške okolice (?tan_ drež, Sovodnje i. dr..) so že nekdaj s svojimi lahkimi kri-pami izvozili ogromne količine tega blaga, zlasti zelja v Trst. Tudi dandanes je ta zelenjava splošno priljubljena in zavzema kot prehrambeni artikel važno mesto v jedilnem listu zlasti preprostega ljudstva. Te rastline močno izčrpajo zemljo in kot vse okopavine potrebujejo dobro razgnojeno zemljo, Gnojiti jim moramo s preležanim gnojem. Po gnojenju s svežim gnojem sadike bolehajo in jih napadajo razni škodljivci; tudi ni ta pridelek okusen in trpežen. Ce hočemo zadovoljiv pridelek, zalivajmo jih med rastjo z gnojnico. Posebno jim ugaja gnojnica iz kokošjih jn golobjih odpadkov. Zelo jim ustrežemo z mešanico umetnih gnojil, na primer nitrofoska-lom (vsebuje tri važne hra-nine: dušik, fosfor in kalij), in sicer 1—2 žlici na zalivalo 10—12 1. S tem zalivamo v presledkih kakih 14 dni. Zelo zgrešimo, če jih sadimo vsako leto na ene in iste grede. Drugi pogrešek je preplitvo sajenje. Sadike naj pridejo v zemljo do kličnih listov, da stebla ne olesenijo. Ne moremo se še naučiti na pravilno razdaljo sadik. Ta bodi: pri navadnem zelju 50 do 60 cm, pri ohrovtu 30—40, pri cvetači 60—70 cm. Nujno potrebna opravila so: večkratno okopavanje, zalivanje (posebno zahtevna za vlago je cvetača!), gnojenje z umetnimi gnojili kot zgoraj povedano, zasijanje odraslih rastlin in pravočasno zatiranje morebitnih zajedavcev in škodljivcev. POMENEK 0 JEZIKU Kamnosea je vsekal ličen napis v kamen. Stopnice so vsekali v živo skalo. Progo so speljali skozi vsek. VSEKATI USEKATI Usčkal ga je po glavi tako, da je videl vse zvezde. Matevž si sam utseka v gozdu primerno gorjačo. Takemu, ki ni pri pravi pameti, pravijo tudi, da je usekan. • • • SLABO: Pristopili so k organizaciji festivala. Dolgo so odlašali, preden so pristopili k delu. Pristopiti bo treba k akciji za pogozdovanje. -fmtR Pristopiti k delu Lotiti se, začeti DOBRO: Začeli so organizirati festival. Dolgo so odlašali, preden so se lotili dela. Začeti bo treba pogozdovati. Teodor P. sprašuje, kako se reče v slovenščini pripravi, s katero izvlačimo zamaške in pa oni, s katero odvijamo oz. zavijamo vijake. Odgovori na vprašanja ODGOVOR: Sveder za izdiranje zamaškov, oz. čepov se imenuje v slovenščini cepnik. a orodju, s katerim zavijamo oz. odvijamo vijake, pravimo vijačnik, vijec ali izvijač (ne zavijač!). Gospa Zalka r,a bi rada velela, če je beseda «anti», ki je pri nas še v rabi, slovenska. ODGOVOR: Pa še kako! Anti je prislov, ki se rabi v pomenu menda, pač, saj- Anti bo znal priti. Anti ni zamerila. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zelo dobri uspehi na poslovnem področju. Vabilo za prijeten izlet. BIK (od 21. 4. do 20. 5.)' Neko srečanje lahko privede do temeljitih sprememb. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Poslušajte besede prijatelja, ki vas bo opozoril na neko nevarnost. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Pazite na svoje zdravje ter se posvetujte z zdravnikom. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce ne bo»te dovolj odločni, boste izgubili ugodno priložnost za prijetno poznan- stvo. DEVICE (od 23. 8. do 22. 9.) Znašli se boste na razpotju. Izberite daljšo not, čeprav bo na videz težja. TEHTNICA (od 23. 3. do 22. 10.) Važen dogodek bo razveselil vaše srce. Srečne ure. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Zadovoljiv poslovni uspeh. V družini majhen prepir. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Dobro premislite, preden sprejmete ponudbo. KOZOROG (od 22. 12. do 21. 1.) Vse boste dobro uredili, čeprav ne bo manjkalo ovir. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Sporočilo vas bo razveselilo. Bodite bolj optimisti. RIBE (od 20. 2, do 20. 3.) Usoda vam je naklonjena ter vam pripravlja samo prijetna presenečenja. \ Hočete forej ono moje čudodelno zdravilo j|roti prehladu’ Oprostite, ne morem, sem zaradi prehlada it sam V postelji. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 15. avgusta 1954 Gorlško-beneški dnevnik Vprašanja, hi tarejo krašhe kmete Vključitev občine v gorsko področje bi odpravila kronični občinski primanjkljaj Kmetje se pritožujejo zaradi previsokih zemljiških davkov in pustošenja med vojaškimi vajami davčnega vijaka na Krasu, do. kazuje tudi sledeči primer: Neki kmetovalec je na dveh njivah posejal ječmen. Zemljo je preoral s traktorjem in plačal 10.000 lir. Za gnojenje je plačal 60.000 lir, skupno torej okoli 70.000 lir, pri tem pa ni všteta delovna sila, davki, ki jih je plačal za zemljo, tveganost pridelka in crugo. Pridelal je 600 kg ječmena, ki ga je prodal po 50 lir kg in dobil zanj 30.000 lir. Za slamo je prejel še 8000 lir. Njegov zaslužek bi bil 38.000 lir, od katerih je treba odšteti 8 odstotkov pridelka, ki ga je pustil lastniku mlatilnice za mlačvo. Res je, da se davki zaračunajo na podlagi pridelka več zaporednih let, kar nudi možnost točnejše ugotovitve povprečnega donosa obdavčene zemlje. Res pa je tudi, da je kraška zemlja drugačna kot v ravnini, da je teren za obdelovanje bolj neprikladen in da Kraški kmetovalci so izredno nezadovoljni s početjem vojaških oblasti. Pred meseci so se tako zagnale, da so številnim kmetom odvzele vinograde in. njive, češ da bodo obsežni pas med Doberdobom in Selcami rabili za vežbanje. Sedaj, ko so lastniki zemljišča, se vežbajo na povsem drugem kraju, kjer imajo kmetje svojo zemljo, ki jo obdelujejo. Pred kakšnima dvema tednoma so zaključili vojaške vaje z oklopnimi vozili, s katerimi so razrili pašnike, podrli številne poljske zide, skratka napravili so zelo občutno škodo, ki je za kraške kmete toliko hujša, ker je zemlja skopa in je njeno obdelovanje zelo naporno. Oškodovanci imajo pravico do odškodnine, vendar morajo napraviti prošnjo, skratka, pričeti morajo s postopkom, ki se vsakemu človeku upira. Kmetovalci bi želeli, da bi vojaki zidove popravili, za ostalo pa naj bi prišla na kraj sam posebna komisija, ki bi se prepričala o povzročeni škodi in jo kmetom takoj izplačala. Druga zelo vznemirljiva »tvar, ki povzroča godrnjanje vaščanov, pa je letošnja odmera davka na zemljiške dohodke in na zemljiško lastnino. Ti davki so se letos zaradi dodatnih davkov, ki jih je u-vedla pokrajina, da bi lahko najela posojilo za kritje primanjkljaja, zelo povišali. (Na tem mestu naj omenimo, da so na isti davčni karteli všteti občinski, pokrajinski in državni zemljiški davki.) Lani je neki davkoplačevalec plačal na primer 4706 lir davka na zemljiško lastnino ter 12.455 lir davka na zemljiške dohodke; skupno 17.161 lir. Letos pa je moral zaradi dodatnih davkov plačati 5448 in 15.833 lir; skupno 21.281 lir. Letos plača torej 4120 lir več davka kot lani. Kako nepravično je stiskanje Po 47 urah bivanja v temi in mrazu Ekspedicija jamarjev se je vrnila iz brezna Brezno Jazben na Banjški planoti je globoko 380 m - Raziskovanje je terjalo zelo hude telesne napore se ne more uporabljati za obdavčevanje enak odstotek. Pretirano obdavčenje nemočnosti za mehanizacijo kmetijstva, vse to tira kmete na rob propada. Med njimi se pojavlja tudi težnja, da bi dajali zemljo v najem, če bi jo hotel kdo obdelovati. Iz sedanjega položaja je mogoče najti izhod samo z znižanjem davkov in z vključitvijo občine v gorsko področje, kot je občinska uprava že zahtevala v svojem sklepu, ki ga je poslala pristojnemu pokrajinskemu uradu v Gorico. Vključitev v gorsko področje bi o-mogočilo občini večji odstotek iz sklada IGE, ki ga država pobira in po potrebi vrača krajevnim ustanovam. Občinski voditelji predvidevajo, da bi s tem prejeli letno iz sklada IGE okoli en milijon lir, kar bi skoraj zadostovalo za kritje občinskega primanjkljaja- 28. septembra v Gorici praznik grozdja Na prefekturi je bila seja pripravljalnega odbora za praznik grozdja, ki bo v Kr-rcinu 21., v Gorici pa 28. septembra. Na sestanku so bili poleg predstavnika prefektu-le dr. Loricchia tudi predstavniki kmetijskega nadzor-ništva, kmečkih zvez in zainteresiranih občinskih uprav. Iz članov tega odbora je bil ustanovljen še pododbor pod vodstvom voditelja kmetijskega konzorcija inž. Marsana, ki to skrbel za podrobnosti teh manifestacij. «71------ Kolo sc jc našlo Skoraj čudno, pa je. vendar res, kajti na svetu ne živijo samo nepoštenjaki: včeraj je oseba, ki je pomotoma zamenjala kolo pred Bonesovo prodajalno v Ul. Mameli, pripeljala kolo nazaj in se seveda zelo oprostila, da se ji je kaj takega pripetilo. Slučajno kolesa ni dobro pogledala, to pa se kaj rado pripeti, ko ga je odklepala. Tudi ključ je šel prav. Jožica Bolčina iz Nove Gorice bo tako prišla spet do kolesa, ki ga je imela že za izgubljeno. IttttttlttlMttltlllttlllllllttllllllllllllMIlVlltllttlllllfHIHIIIIfllllllllMIIIIIIIItlMtllltlllllllllllltliltltimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif minil HM« ttllllHItlltttt Medtem ko so urejeni bloki druge kategorije Zakaj so prenehali gradbena dela na obmejnem poslopju pri Rdeči hiši? Predvsem v poletni sezoni pomanjkanje primernih prostorov na bloku zelo neprijetno učinkuje Potnik, ki gre v Jugoslavijo čez. blok pri Rdeči hiši, o-pazi takoj gradnjo nove stavbe pri bloku in takoj mu pride na um, da bo - ta stavba sprejela urade obmejnih organov, ki se .sedaj stiskajo v tesnih prostorih, ki so pozimi podvrženi mrazu. Tujec pa ne ve, da so se dela za gradnjo Po 47 urah bivanja v breznu Jazben na Banjški planoti so se člani slovenske raziskovalne skupine vrnili na plan. S tem so «podaljšali» novi »državni rekord* v bivanju pod zemljo za celih 11 ur. Ekspedicija je ugotovila, da so bile meritve, ki jih je italijanska ekspedicija napravila pred 20 leti zelo nepopolne. Brezno ni globoko 500 metrov, kakor se je prvotno mislilo, ampak samo 380, kar pa je še vedno zelo spoštljiva globina. Spuščanje je zahtevalo od jamarjev izredni fizični napor, ki jih je do kraja izčrpal. 47 ur so preživeli pri 4 stopinjah nad ničlo. Bili so do kože premočeni. Brezno se ponekod spušča navpično, drugje gre vodoravno v obliki rova, na nekem mestu pa se obrne celo navzgor; v njem je vse polno sifonov in ozkih lukenj, ki merijo komaj 30 cm. Raziskovalci so premagovali vse te ovire z vrvmi, lestvami in drugim orodjem. Najbolj trd oreh je predstavljalo okoli 30 m globoko brezno skoraj na dnu jame, po kate- rem teče močan tok podzemske vode. Na tem kraju so se vsem jamarjem ugasnile svetilke, tako da so morali nadaljevati pot v temi. Proti koncu je manjši tolmun, preko katerega so morali jamarji s kaminskim plezanjem. Prav na dnu je 350 m dolga galerija, kjer je dno brezna. Ko so vprašali vodjo odprave Michlerja, kaj misli o podvigu, je rekel: »Delo je Dotekalo po predvidenem programu, sicer z manjšimi zaplet-ljaji, pa vendar u-spesno. Uspeh smo dosegli v celoti. Upam, (' i bodo naše publikacije o raziskovanju potrdile moje mnenje. Vodja tehnične skupine Žele Zmago pa je rekel: »Akfcija je popolnoma uspela. Največ muk je od nas zahteval transport orodja, vrvi in lestev. Prebiti čas v jami nas je dodobra izmučil- Plezarija sama sicer ni bila tako naporna, s težavo pa -smo nameščali lestve. Precej nam je pomagala tudi dobra telefonska zveza, ki smo jo imeli vzpostavljeno vzdolž vsega brezna. te stavbe v zadnjem času u-stavila in da gredo le počasi naprej. Vsak Goričan ve, da so o potrebi novih uradnih prostorov za obmejne organe in za carino govorili že pred leti, ko so bili vsi ti uradi razmeščeni v tesnih prostorih v stari Rdeči hiši. Po dolgih polemikah v časopisju je končno lani država odkupila stare stavbe in odločeno je bilo, da se bo pričela gradnja rove stavbe. Seveda je bilo treba podreti staro neokusno stavbo in tudi s temi deli so precej odlašali. Lani poleti so končno delavci pričeli podi-iati staro Rdečo hišo, v kateri je bila stara gostilna, ki je bila znana daleč naokoli že več kot sto let. Časopisi so takrat objavili slike in članke o tej stavbi. Dela so šla precej hitro naprej, nato so piičeli kopati temelje za novo stavbo in tudi zidovi nove stavbe so hitro zrasli to zimo, tako da so vsi upali, da bo stavba že to poletje iz-ročena svojemu namenu. To upanje je bilo tem bolj utemeljeno, ker si je lastnica gostilne, ki je bila prej v Rdeči hiši, zgradila novo poslopje, v katerem ima sedaj moderen bar, občina je uredila precej veliko postajališče za kamione, ki pričakujejo carinsko kontrolo, država je pred nekaj meseci asfaltirala Ulico Alviano in občina je pričela s pripravljalnimi deli za ureditev ostalih ulic, ki peljejo do tega bloka, kot so kanalizacija in podobno. Poleg tega pa je občina v zadnjih mesecih uredila tudi obmejna poslopja na solkanskem in šem-petrskem bloku. Gradnja nove stavbe na bloku pri Rdeči hiši pa ni v režiji občine, marveč države in se je v zadnjem času ustavila in stvar je v odkrito škodo agentov obmejne policije, financarjev in uradnikov obmejne carine, ki se morajo še vedno stiskati v neprimernih prostorih. Na stavbi, ki je že pod streho, dela sedaj le nekaj delavcev. Manjkajo še vsa obrtniška dela in stavba ima kar starinski videz. Vse to ovira seveda promet, ki postaja iz dneva v dan živahnejši. Potrebno bi bile torej, da se čimprej nadomesti zamujeno in da se dela na tej stavbi čimprej zaključijo. To ;e bolj zaradi tega ker so razmere na blokih druge kategorije sedaj že skoro ustaljene in bi bila torej sramota, da ostane v taki zapuščenosti blok, ki je mnogo bolj važen. ODREDBA PREFEKTURE ZA PRAZNIKE Tovorniki s prikolicami ne smejo na cesto! Omejitev velja samo nekatere dneve Ker se predvideva, da bo za veliki šmaren in tudi naslednje dni zelo velik promet, je goriški prefekt odredil, da tovorniki s prikolicami ne smejo voziti naslednje dni: od 14. ure dne 14. avgusta do 22. ure 15. avgusta; 17. avgusta od 7. do 22. ure- 24 avgusta od 7. do 22. ure; 31. avgusta od 7. <|o 22. ure; 7. septembra od 7. do 22. ure. Zgoraj navedene dneve in ob navedenih urah je dovoljen promet tovornikov s prikolico, ki se pripeljejo k nam čez mednarodne bloke, in /a tiste tovornike s prikolico, ki vozijo zelenjavo. Tovornikom z druge strani meje, to je iz Jugoslavije, se ne priporočajo vožnje izven pokrajine; v goriški pokrajini ni omejitve prometa za tovornike s prikolicami iz inozemstva. za sosednje pokrajine pa se ne ve, če obstajajo take omejitve ali na M Pred evropskim atletskim prvenstvom Rusi, Nemci in Poljaki bodo imeli glavno besedo Po letošnjih rezultatih hi od Jugoslovanov dosegel kolajno samo eden, od Italijanov pa nihče Za evropsko atletsko prveh-sivo, ki se bo začelo prihodnji torek na Švedskem v Stockholmu, vlada v evropskih atletskih krogih veliko zanimanje. Atleti skoraj vseh evropskih držav so se že odpravili na pot, tako da se bodo lahko vsaj nekoliko privadili na tamkajšnje vremenske pogoje ,ki so skoraj vedno odločilne važnosti za kondicijo športnikov. prevladuje prepričanje, da bo letošnje prvenstvo grobnica starih rekordov. To bi seveda ne bilo nič čudnega, saj so že samo v letošnji sezoni Ul' doseženi mnogi izvrstni rezultati, ki dokazujejo, da je evropska 'atletika močno napredovala in da šo sedanji u-radni evropski rekordi (tisti, ki so bili doseženi na zadnjem evropskem prvenstvu) res že močno zastareli: Drugo vprašanje pa je, kako si bodo atleti med seboj razdelili razpoložljive kolajne Ze pogled na letošnje najboljše rezultate v posameznih disciplinah dokazuje, da so v moški konkurenci moči med vodilnimi evropskimi atletskimi silami precej izenačene in da so zato tudi prognoze težke. Samo dejstvo, da je trenutno v posgmeznih disciplinah na prvem mestu po 5 Rusov, 5 Poljakov in 5 Nemoev dokazuje, dd bo borba težka. Da pi si bodo naši čitatelji laže sami ustvarili jasno sliko o konkretnih možnostih predstavnikov posameznih držav, podajamo preglednico sedanjega stanja v posameznih panogah, upoštevejoč rezultate, ki so bili doseženi do včeraj MOSK1 100 m: 10,3 Hary, Burg, Ger-mar (Nem), Foik, 3aranow-ski (Polj), Delecour (Fr), 200 m: 20,7 Germar (Nem), 21.0 Mandlik (CSR), 21,1 Delecour (Fr), Segal (VB). 400 m: 46,9 Salisbury (VB), 47.0 Haas (Nem), Wrighton (VB), 800 m: 1:46.5 Hewson (VB), 1:47,9 Delany (Ir), Rawson (VB). 1500 m: 3:40,3 Rozsawolgy, 3:43,4 Hermann (VN), 3:44,? Vuorisalo (Fin), 3:44,8 Jung-wirt. 5000 m: 14:03,6 Ozog (Polj). 14:06,0 Huneke (Nem), 14:07,4 Kizyszkowiak (Polj), 10.000 m: 29,04,4 Zukov, Bo-lotnikov (SZ), 29:05,4 Desja-čikov (SZ), 110 m: ovire 13,7 Lauer (Nem), 13,8 Mihajlov (SZ), 13,9 Brand (Nem), 400 m: ovire 50,9 Janz (Nem), 51,3 Litujev (SZ), 51,4 Juline (SZ), 3000 m zapreke: 8,32 Chro- m CEHOSLOVAK SKOBLA ima v krogli že mnogo tekmecev mik (Polj), 8:40,8 Ržiščin (SZ), 8:41,6 Krzyszkowiak (Polj). višina: 2,12 Stepanov (SZ), 210 SaVlakadze (SZ), 209 Holmgren (Šved), daljina: 7,83 Visser (Niz), 7,78 Ter-Ovanesijan (SZ), 7,68 Grabowski (Polj), troskok: 16,59 Rjakovski (SZ), 16,23 Schmidt (Pol), 16,20 Kreer (SZ), palica: 4,60 Roubanis (Grč), 4.55 Preussger (VN), Landst-roem (Fin), krogla: 17,86 Skobla (CSR), 17,63 Todorov (Bolgarija), 17,51 Lingnan (Nemčija), disk: 57,68 Piatkowski (Poljska), 56,58 Baltušnikas (SZ), 56,34 Szecsenyi (Mad), Skopje: 61,22 Sidlo (Polj), 80,85 Frederikson (Šved), 80,42 Macquet (Fr), kladivo: 66,80 Krivonosov (SZ), 66,34 Rudenkov (SZ) 64,23 Bezjak (J), deseteroboj: 8,013 Kuznecov (SZ), 7798 Kutjenko (SZ), 7314 Meier (VN), 4X100 m: 40,3 Nemčija, 40,9 Velika Britanija, 41,1 Poljska, 4X400 m: 3:10.9 Poljska, 3:11,7 Sovjetska zveza, 3:14,1 Vzhodna Nemčija, ZENSKE J00 m: 11,5 Fuhrman (Nem), 11,6 Krepkina Itkina (SZ), Ja-niszewska (Polj), 200 m: 23,9 Itkina (SZ), Ja-niszewska (Polj), 24,0 Birke-meyer (VN), Bloemhoff (Niz), 400 m: 53,6 Itkina (SZ), 54,t> Parljuk (SZ), 55,8 Ulitkina (SZ), 800 m: 2:08.6 Otkalenko (SZ), 2:09,3 Levicka, Kozlova (SZ)' 80 m ovire: 10,8 Bistrovi (SZ), Birkmeyer (VN), Kopp (Nem). višina 181 Balas (Rom), 176 Cenčik (SZ), 170 Pisareva (SZ), daljina: 6.15 Radčenko (SZ), 6,11 Jelisejeva (SZ), 6.09 Sa- prunova (SZ), Ciastotvska (Polj). klogla: 16,29 Zibina (SZ), 16,04 Dojnikova (SZ), 15,93 Tiškevič (SZ), disk: 54,36 Ponomareva (SZ), 54,38 Press (SZ), 52,73 Kuznjecova (SZ), kopje: 55,73 Zatopek (CSR), 54,98 Zibina (SZ), 54,66 Neu-man (Nem), peteroboj: 4635 Bistrova (SZ), 4626 Šmakova (SZ), 4556 Eiberle (Nem), 4X100 m: 45,5 Nemčija, 45,8 Poljska, 46,6 Sovjetska zveza. TENIS Pcruanec Olmedo v Davis ekipi ZDA NEWPORT, 14. — Po vesteh, ki krožijo v ameriških teniških krogih, je možno, da bo o ameriški teniški ekipi za Davisov pokal igral peruan-ski teniški igralec Alejandro Olmedo. Kapetan ameriške e-kipe Perry Jones je namteč prosil Olmeda, da bi na prvenstvu dvojic, ki se bo začelo prihodnji teden v New-portu, igral skupaj z Hamom Richardsonom. Iz tega mnogi sklepajo, da misli selektor Perry Jones vključiti Olmeda v ekipo že za medeonski dvoboj z Italijo oz. s Filipini in nato v primeru zmage tudi v ekipo za dvoboj z Avstralijo. Če bi se to zgodilo, bi bil Olmedo prvi tujec, ki bi nastopil v ameriški ekipi za Davisov pokal. To možnost namreč omogočajo ameriška pravila, ki zahtevajo le, da tujec stalno biva v ZDA najmanj 3 leta. Olmedo je tre- nutno' študent na kalifornijski univerzi in je ameriški univerzitetni prvak. Mcrvyn Rose igra suspenziji MONAKOVO, 14. — Kljub suspenziji avstralske teniške zveze, znani avstralski tenisar Mervyn Rose sodeluje na mednarodnem teniškem turnirju v Monakovem na Bavarskem. V prvem kolu je premagal Nemca Kirgesa z 8:6, 6;1. Rose je nastopil zato, ker organizatorji turnirja in niti on sam niso še prejeli nobenega uradnega sporočila avstralske zveze o suspenziji Roseja. V prvem kolu je Merlo (It.) premagal Nemca Harreja s 6:1, 6:1. POLJAK SIDLO še vedno metalec kopja št. 1 v Evropi Evropsko veslaško prvenstvo 81 čolnov iz 21 držav na prvenstvu v Poznanju Samo Nemčija in Sovjetska zveza zastopani v vseh disciplinah MONTEAUX (Švica). 14. — 81 čolnov iz 21 držav se je prijavilo za evropsko veslaško prvenstvo, ki bo od 28. do 31. avgusta v Poznanju na Poljskem. Poleg 18 evropskih držav so se za prvenstvo prijavile še ZDA, Južna Afrika in Avstralija. V posameznih disciplinah bodlo zastopane naslednje države: Skiff: Belgija, Francija, Italija, Nizozemska, CSR, Jugoslavija, Poljska, Romunija, Danska. Avstrija, Avstralija, J, Afrika, Nemčija. SZ;, Double-scult: Belgija, Francija, Italija, Švica. Madžarska, Poljska, Danska, Nemčija, SZ; Dvojec s krmarjem: Italija, Švica, CSR. Jugoslavija, Poljska, Romunija. Danska, Finska, Nemčija, SZ, ZDA; Dvoje«; brez krmarja: Belgija, Italiia, Nizozemska, CSR, Jugoslavija, Poljska. Romunija, Danska. Finska, V. Britanija, Nemčija, SZ; Četverec brez krmarja: Švica, CSR. Jugoslavija, Poljska, Romunija, Danska. ZDA, Finska, švedska, V. Britanija, Nemčija. SZ; Četverec s krmarjem: Italija, Švica, CSR, Jugoslavija, Poljska, Romunija, Danska, Grčija, Švedska, V. Britanija, Avstrija, Nemčija, SZ: Osmerec: Italija, Švica, Nizozemska, CSR, Madžarska, Poljska. Grčija, Nemčija, SZ, ZDA. V vseh disciplinah bosta nastopili samo Nemčija in Sovjetska zveza. NOGOMET Denarne nagrade avstrijskim klubom DUNAJ, 14. — Avstrijska nogometna zveza je razpisala denarne nagrade za moštva, ki bodo v prvenstvu 1958-59 dosegla največ golov in tudi za tista moštva, ki jih bodo najmanj prejela. Moštvo, ki bo doseglo največ golov bo prejelo 50.000 šilingov (skoraj 1.200.000 lir), drugo bo dobilo 30.000 šilingov in tretje 20.000 šilingov. Moštvo, ki bo dokazalo, da ima najboljšo obrambo, bo prejelo 30.000 šilingov, drugo 20.000 in tretje 10.000 šilingov. 50.000 šilingov predstavlja za razmere v avstrijskem nogometnem špor- tu izredno vsoto, medtem ko bi ista v Italiji; komaj zadoščala za običajne nagrade igralcem za eno samo dobljeno tekmo. BOKS NEW YORK, 14. — Gaspar Ortega. kandidat št. 1 za naslov svetovnega prvaka sred-njelahke kategorije, je včeraj zvečer boksal neodločeno z Mickeyem Crawf6rdom. ki je deveti na svetovni lestvici kategorije. SABLJANJE FILADELFIJA, 14. — 250 sabljačev (moških in žensk) iz 24 držav bo nastopilo na svetovnem isabljaskem prvenstvu, ki se bo prihodnjo nedeljo začelo v Filadelfiji. Danes v Trstu JADRANJE Jadralno prvenstvo ga zaliva. Organizira J*®:* Club Adriaco za kategn™* »Zvezda*. ((Kljunači* in “F'®**' Start prve vožnje ob 1®>-start druge vožnje ob 14:30. KONJSKI ŠPORT Nočni dir (trotto) na tebeliu. Začetek ob Glavna dirka ((Maraton. ve kega šmarna* lir 200.000, Pf*? ga 3225 m. LA ZOUTE, 14. — V prve^ kolu mednarodnega teniške* turnirja v La Zoute (BelgiJ" je Bergamo (It.) Pren,a|.,. Vaubruna (Fr.) s 6:4, ”• Maggi (It.) pa Angleža loeovc/rm urednik STANISLAV HENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT - Kino v Križu Danes, 15. t. m. ob 1S-3* (zadnja predstava ob 21-? KRVAVI ŽIG (Ii marchio di sangue) ALAN LADD, „ MONA FREEMAK Hinc mm*, Danes 15. t. m. predvaja Globe film International ob 15. uri in na prostem ob 20.30 «DekIe z dežele (La ragazza di provincia) IftlilSitfšS5 iv ji: H* Igrajo: TONY MARTIN - VERA ELLEN - ROBERT FLEMlN0 Jutri, sobota li. t m. ob 18. uri ter ob 2030 na proste«® film: « Veliki m MIKULA LETIČ INTERNA ■LD Proti večeru sem bil z drugimi štirimi aretiranci poklican v pisarno. Tam nas je čakal zdravnik. Mene je prvega vprašal, če sem zdrav. — Zdrav, za kaj? Vreč ne bi mogel nositi. — Ne! Za potovanje. — To že. Kam pa potujemo in kdaj? — Tega ne vem. Moja naloga je samo, da vas preiscem. Pazniki so mi pozneje pojasnili, da v takih primerih pošiljajo zdravnika navadno v zadnjem hipu in da bomo najbrž odpotovali že naslednje jutro z vlakom, ki gre iz Ljubljane proti Trstu okrog 5. ure. Torej tako se jim mudi z menoj. Malo mi je dala misliti ta hitrica. Da me le ne peljejo h kakemu vojaškemu sodišču na Reko ali v Trst. Sicer nisem pognal nobenega mostu v zrak in tudi kanonov nimam skritih na podstrešju; toda danes, ko cvete najbolj ogabno vohunstvo in ovadustvo, si človek’ lahko vse pričakuje. Bo, kar bo! Kaj si bom razbijal glavo! Bolj me je zaskrbelo, kako bi obvestil družino. Nemogoče! Telefonske zveze z domom nisem imel, zunaj je lilo neprestano, pazniki so bili vsi vezani na službo, hi bilo mogoče najti Človeka, ki bi mi šel v šiško v tem vremenu. Da bi bila prišla vsaj hčerka. Toda ravno danes sem ji bil naročil, naj ostane doma. To je res smola. Končno sem se potolažil s tem, da mogoče ne bomo po tovali ze zjutraj, in legel sem spat. Bogme; zaspal sem takoj. kljub temu da me je čakalo potovanje neznano kam, kljub temu da družina ničesar ne sluti, kljub temu da sem bil brez denarja, brez perila, opremljen samo tako, kakor se človek opremi doma, ko gre, recimo, delat kaj v klet. NEKOLIKO RAZMIŠLJANJA Gotovo je opazno, da sem se zmerom hitro vdajal v različne položaje in da sem sprejemal popolnoma mimo posamezne neugodne izpremembe; in kdor je tako srečen, da v teh norih časih ni videl ječe od znotraj, se bo temu tudi čudil. Naj takoj povem, da se nisem' tako obnašal samo jaz, ampak vsi, ki jim je bilo usojeno, da jih je sedanja burna doba oplazila. Ako bi se hotel pohvaliti ali pobahati, bi dejal, da je tako obnašanje treba pripisati moji stoični filozofski ravnodušnosti. Kaj še! Stvar je popolnoma drugačna: pred sodnika ali odgovornega uradnika ne prideš, da bi te zaslisal ali ti povedal, zakaj te zapirajo. Bolj si podoben paketu nego človeku. Imaš opravka vedno samo z izvršilnimi organi, ki nimajo druge naloge, kakor da opravljajo svojo službo. Napravi katerokoli opazko, ki presega ta njihov okvir, in mehanično ti bodo odmajevali z rameni. Kaj ti pomaga hudovati se nad ječarjem ali karabinjerjem, ki te spremlja in ki ne ve za drugo, kakor za to, da te mora nadzorovati po predpisih, in ki se pri tem trese za svojo službo?! še celč, ko sem imel priliko govoriti s kvestorjem iz Chietija Mendolo in pozneje nič manj nego z generalnim inšpektorjem internacijskih taborišč Rosatijem, nista tudi ta dva znala drugega kakor dvigati/ ramena. Poberejo te, brez obvestila, ko imaš pero ali kladivo/ ali žlico v roki; ne utegneš se niti preobleči, še manj posloviti od svojcev; ne povejo ti, česa te dolže; ne zaslišijo te; opravka imaš samo z malimi, podrejenimi, večkrat dobrimi in skoraj vedno še precej skromnimi ljudmi; pisati ali protestirati ne moreš nikamor; in tudi če se ti to posreči, ne dobiš odgo vora; tvoji svojci ali zagovorniki naletijo povsod na gluha ušesa in na skomiganje z rameni... Vse to v zvezi z raznimi črnimi listami; zakotnimi ovaduhi in obveščevalci; podlimi ljudmi, ki se hočejo iznebiti osebnega nasprotnika ali neljubega konkurenta; v zvezi s ptisto-panjem, kjer ni ne sodnika ne sodbe ne obrambe ne pritožbe, tvori sistem, ki ga nočem imenovati in proti kateremu se boriš zaman. Kadar in kamor udariš, udariš v prazno; marsikdaj pa bridko občutiš protiudarec na svojih plečih. Kaj ti preostaja? Prej ko se vdaš in si skušaš urediti življenje v tem neumnem okviru, bolje je zate... Zato naj se nihče ne čudi! še kakšenkrat sem zarobantil nad posameznimi skromnezi ali ignoranti, ki jim je bilo poverjeno nadzorstvo nad mojo osebo, potem mi je stvar postala preneumna in smešna. Nisem si hotel več kvariti živcev in ubrai sem taktiko prilagojevanja in izkoriščanja danih možnosti, kar mi je marsikje pomagalo. Poskusil sem včasih tudi s kako nedolžno zafrkacijo ali ironijo; toda ni pomoči: imaš opravka z ignoranti, ki ne razumejo. Čas, v katerem živimo, je tak, da se vsakdo neznansko boji odgovornosti na zgoraj. Človeka, s katerim imas opraviti, pusti lepo pri miru m potem lahko marsikaj dosezes. Značilna je tale zgodba: Nekoč sem šel «pod roko> iz taborišča v Corropoliju na daljši izprehod. Slučaj je hotel, da je ravno takrat privozil naproti po cesti kvestorjev avtomobil. Kvestorju se je moja oseba najbrž zdela sumljiva; resnica je, da je pred mojim nosom dal ustaviti avtomobil in me vprašal, ali sem mogoče interniranec. Kvestorja sem poznal izza prejšnjih njegovih obiskov v taborišču, medtem ko si on mojega obraza gotovo ni zapomnil iz množice internirancev. Drugače me ne bi bil tudi sedaj tako vpraševal. S prisebnostjo, ki jo interniranec mora imeti, sem se vzravnal in odgovoril v čisti toskanščini: — Ne, gospod, žal mi je. Jaz sem uradnik v Florenci in sem tu na obisku pri sorodnikih. *------— J na pui užaljeni!*' , .sem kvestor.iev »oprostite!* in nato brnenje mobila, ki je nadaljeval svojo pot. Ko sem pozneje, v pogovoru na štiri oči, opisal to * canje ravnatelju taborišča, mi je od hvaležnosti skoraj P9* okrog vratu, namesto da bi me kaznoval. — še o drugi stvari moram povedati jasno besedo: Ni"19 namena, da bi v okviru tega spisa govoril o velikih vinskih dogodkih, ki danes pretresajo svet. Nimam niko gradiva v roki, da bi lahko izrazil kako tehtno mnenje, P ^ . ... ,spis .civui, ivuiijo peno na Durnin valovih, kateri divjajo na velikem oceanu zgodovine človeštva, tako “a. bilo neumno, če bi se skromen Zemljan, kakor betnt ukvarjal s takimi stvarmi. Srečen bom, če bom kljub žftl^ tvarini, ki jo obravnavam, včasih izvabil čitatelju mal stn ljaj. Smešen pa ne maram biti. Eno pa pribijem: Od prvega začetka, že od leta od burnega leta 1940 naprej; je bila moja trdna vera '' samo vera, ampak prepričanje —, da bo vojna dolgo t«3? da pa bo ob koncu naš mali slovenski narod, preizkušed_ prekaljen, zmagovito in krepko nadaljeval svojo zgodovib* pot v družbi drugih velikih narodov. To svoje prspr’c®t sem vzdrževal včasih proti stotim, ko so se moji vdajali črnemu pesimizmu ali prehitremu optimizmu, trdno prepričanje imam tudi danes, posebno ko se že k* na obzorju znaki novega dneva. Iz istega razloga ne1 bom tudi omenjal ali opisoval trI1 poti, ki jo hodi danes naš mali narod. Moj namen Je’ prikažem neizmerno neznaten in nevažen del dogodkov« se sedaj pestro in bliskovito odigravajo v svetu, da Pri tf( dokažem, kako ne morejo najbolj neugodni dogodki sl zdravega človeka, in da pokažem, kakšen velik tolažnik J življenju zdrav humor In še se bojim, da se bo v moj zamotalo premnogo bridkega trnja. (Nadaljevanje