St. 112 MMniMkP> viiMd(MiitiniMaiiiiHW jfffff*. llTItfllS ^ isjikep It 20, L nad^ ptafn* s» m spremi ■je, A n to« sebno. nibraino podkrepljeno stališče, 1 r ne bo zastopnik le kake stranke med to i mi drugimi, ampak zastopnik naroden sktrsfee. To pa je moment, ki ga odgovore- jinitelji ne morejo kar tako prezirati. V dokaz za veljavnost te naše trditve naj sp j.rrkno, da so po sklepu sporazuma rrr-d Italijo in Jugoslavijo celo italijanski i oaglašali, da se je po tem dogodku uhlc-žilo tudi razmerje med obema plemenoma tu na našem ozemlju! Logični zaključek iz tega rtaglašanja v italijanskem tisku je ia dlani. Priznanje je to, da je tudi razpoloženje naše narodne manjšine v Italiji važen moment za nje vnanjo politiko v nje razmerju do sosedne jugcslovenske države. Italijanski listi so priznali to. Zato ne mcu e nam nikdo podtikati nikakih iredenti-stifrnih naklepov, če naglašamo — isto! Pa tudi če ne bi bilo nikakih ozirov vnanje-po'rtične narave, morejo odločilni činitelji star prezirati pritožbe zastopnika drugo-rodne narodne skupnosti v državi. Saj je ravne kar italijanski general Guerrini nazorno obrazložil italijanski javnosti, da za đriavo ni brezpomembno, kako je razpoloženje prebivalstva na obmejnih ozemljih. Ni kake ga dvoma ni, da je hotel reći, da je ie na korist države, Če ima v obmejnih pokrapriah zadovoljne državljane. Zato zahteva, naj bo državna /prava v svotji manjšinski politiki pravična in dobrohotna napram narodnim vkup nestim, ki živijo ravno na takih izloženih obmejnih ozemljih! V tej potrebi v interesu države je tista dragocena moralna opora zastopniku naše narodne maajšine v rimskem perla nentu. Ta državna potreba podeljuje našemu poaiancu, kot zastopniku narodne nacionalizma, priznavali zahteve v imenu nacionalne ideje. Pridružujemo ee besedi «Istarske Kije-či»: « Ogromna večina novih poalancev v novem parlamentu ye izvoljena na temelju nacijonalnega. programa. Zato naj bi bila tudi triumf nacrjcmaJne ideje. Ona hoče ostati zvesta prošlosti. svojega naroda, ki ima za seboj najsvetlejše dneve borbe za svoje ujedinjenje. Ali bo mogla ta večina nadaljevati nekulturno politiko napram našemu življu ter s tem popaziti tiste ideale, za katere so ae borili njihovi predniki?! liko pomembnost za koristno razmerje države napram jufuelov euske mu svet«, bodo imele njune zahteve in izjave svojo $rankno oporo ne le moralne narave, ampak tudi efektivne pomembnosti. Zato ne moremo m ne moremo verjeti, da bi voctt-telj norve Itafije motel dopuičati, da bi m tu uničeval narod, ki ima inrojo zgodovino in svojo kulturo, ki ima na milijone svojih! bratov, živečih v svo#h samostalnih narodnih državah! In če še pripomnimo, da dokazuje naša narodna skupnost dan na dan, kako zna izpolnjevati svoje dolžnosti Don Sturzo In Vatikan Vatikan bo svetovni don Stona, naj zapasti Rim? RIM, 9. Znano je, da niso odno&aji med don Sturzom, duševnim voditeljem popo-larske stranke, ia Vatikanom kar najboljši- Don Sturzo v glavnem očita Vatikanu. i«, ia »v a« uvi«u —"t---- r '_ , * . , Ali bo mogla prevzeti pred svojim naro- napram državi m neopravičena nada, da i r . i . , « ___ _ r ___i____v nnvom nar a- dom vso odgovornost za dejstvo, da nas tudi po sklenjenem italijansko-jugosloven-skem sporazumu zatira samo zato, ker smo Slovani?!» V neodklonljivi sili nacionalne ideje, v dejstvu, da »ta zastopnika narodne skup- naša poslanca dosežeta v novem parlamentu, da se začne doba spoštovanja Ju-goslovenov v Itali^ kot enakovrednih in enakopravnih državljanov! Uverjeni smo, da bosta naša zastopnika s svoj« strani zastavljala vse svoja sile v to, da se čim- nosti, ki ima — kakor so priznaj to, po- prej zacelijo najfcujge t^e, la Tih je vsekal navijamo, tudi italijanski listi — svojo ve-[našemu narodu doseganji režim Kril Ateteaafižr M Koncsotrocljsfio ooiiloo olaflo Pred kompromisom med radikali in opozicijo - Jovanovič dot»l mandat za mtavo koncentracijske volilne vlade ? BEOGRAD, 9. (Izv.) Na današnji seji; da bi taka solucija največ škodovala na-vlade je poročal Ljuba Jovanović, da sej rodnemu edinstvu. Radikali in samostoftn ie krali v sinoćnji avdijenci zelo zavzel za demokrati, tako veli načrt tega proglasa, : ' ... ' . . ' . ... 1 • I ____1__ilt___1 Mnr*4/vv V koncentracijsko vlado, Jovanović je dejal kralju, da bi radikali pristali na tako viado, ako bi se oni, ki bi stopili vanjo», popolnoma ločili od radićevcev. Opoldne je kralj pozval k sebi Pašiča; kralj je izrazil željo, naj bi Pašić sestavil koncentracijsko vlado. Pa£ić je razložil kralju svoje staJUS«, ki se bistveno razlikuje od stališča Jovanovića. Tudi Jovanović je bH danes popoldne na dvoru. Po avdijenci pri kralju se je vrnil v predsedstvo vlade, kjer se je nadaljevala konferenca o položaju. Tudi Pele* je bil pozvan na dvor; zastopal je mnenje, da bi bila najboljša rešitev krize, ako bi prižlo do koncentracijske vlade. Pozneje sta bila v avdijenci pri kralju Trifunovrc in minister za zunanje zadeve dr. Ninčić. Značilno je, da ni bil Da-vidović niti danes pozvan h kralju, dasi je pred par dnevi pismeno zaprosil za av-dijenco. Niti kak drugi načelnik opozicije ni bil pri kralju. Radikali spravljajo to vj* zvezo z so se umaknili pred prihodom Hrvatov v narodno skupščino in hočejo sedaj na voliščih o/ačiti svojo Številčno moč v zbornici. G. DavkJović je zastavil ves 3Voj vpliv in vse sle, da privede Hrvate do tega, da pridejo v Beograd ia se udeležujejo parlamentarnega deloumnja, vse to pa v sporazumu s krono._ EefiifBi pretiš fcespraaillie! SSS Mnenje radikalnih listov BEOGRAD, 8. Današnja «Politika* in «Vreme* pišeta o poBtičm situacij zelo pesimistično, kar se tiče opozicijcnalnega bLoka. «Polrt3ca» veli med drugim: Blok je bil včeraj v stanju pričakovanja. Voditelji bloka so bili zbrani ter so z napetostjo spremljali dogodke. V vrstah bloka je biio opažati začudenje in nezadovoi^. stvo, zakaj ni bil Ljuba Davidović pozvan dvor. Obstoje znaki, da secfeaj sami na----- -----— , . „ radićevci uvide vajo, kako veliko škodo jim E kralju. Kacl^l^pravi,a,o to ^^^ prqglas. V njih Radicevim prodom, ceš, da } e vl . radi Gotovo nezadovolj- ta proglas opoziciji zelo škodoval. vrstah vlada radi tega jgotovo nezadovolj-_ 1-1 stvo. «Vreme» pripominja, da vlada v Jutri odide kralj na lov; posvetovanja ' vrstah še vedno upanje na sestavo kakršnekoli v:ade, kateri naj bi se bodo nadaljevala šele v pondeljek, ko se kralj povrne. Načelniki opozicije so imeli danes plenarno sejo, po kateri so izdali komunike, ki pravi, da opozicija pričakuje, da se bo kriza rešila pravilno, t. j. parlamentarnim potom. Iz tega komunikeja je nadalje razvidno, da se opozicija nadeja, da pride do koncentracijske voIHne vlade. Na popoldanski seji ministrskega sveia so razpravljali c kraljevi želji, da bi se sestavila koncentracijska vlada. Jutri bo vlada nadaljevala razpravo o tem vprašanju. AJko bi prišlo, do koncentracijske vlade, kateri bi načeloval Davidović, bi radikali stavili Davidoviču zelo težke po-goje. Jovanović zopet na dvoru BEOGRAD, 9. (Izv.) Nocoj je bil nepričakovano ponovno pozvan na dvor Ljuba Jovanović. V političnih krogih trdijo, da je dobil Jovanović mandat za sestavo koncentracijske volilne vlade. Radikali pa sicer priznavajo, da želi kralj koncentracijsko vlado, vendar pa ni poveril naloga za sestavo take vlade Jovanoviču. Kralj pojde na Bled? V Beogradu se je razširila vest, da pojde kralj pred svojim odhodom v Pariz za nekaj časa na Bled. Jugoalovenski poslanik v Bukarešte ni odpotoval BEOGRAD, 9. (Izv.) Službeno se zanika vest, da je pozvan jugoslovenski poslanik v Bukareštu v Beograd. Nekateri krogi pa trdijo, da je prihod poslanika v Beograd v zvezi s kraljevim potovanjem na Francosko in pa z ureditvijo odnošajev z Romunijo radi besarabijskega vprašanja. Hcs proglas egazldfs BEOGRAD, 8. Opozicija, B je doslej zaman čakala, da bo kralj sprejel njene predstavnike in ji poveril mandat za sestavo nove vlade, se je na svojih posvetovanjih bavila z vprašanjem, kakšno stališče naj zavzame za slučaj, da bo kriza re- skupnosti, tisti posebni pc^o^aj, različen §CIia v smislu intencij radikalov. Teh kon- od položaja zastopnikov navadnih strank. Ta potreba veleva apodiktično odgovor-n -n činiteljem v državi, da morajo poslušati tožbe, pritožbe, želje in zahteve, ki jih predlaga zastopnik v imenu te narodne skupnosti! Pa je še neko drugo dejstvo tu vmes. Itai'ja je dom pacijonalne ideje. Ta ideja je Italijo ujedinila in jo napravila mogočno. Ista nacijonaina ideja pa je fundament, na katerem sloni tudi vse naše neredno strenijenje. V imenu te posvečene ideje postavljamo svoje zahteve: naj se ne ogroža naš narodni obstanek, naj se nam ne odrekajo možnosti kulturnega razvoja v skladu z lastnim narodnim bi- ferenc se udeležujejo tudi zastopniki radi-čevcev. Opozicija je na svojem današnjem posvetovanju sklenila izdati na narod proglas, ako bi krona poverila g. Pašiću mandat za sestavo volilne vlade. V tem proglasu namerava razložiti razvoj vladne krize in naglašati, da bi bila taka rešitev krize abnormalna. Poudarjalo bi se tudi, predsedotvai bodisi tudi kak radikal, samo ne sme to biti Nikola Pašić. OpozicifSonal-ci sprejmejo vsako mogočo vlado, samo ne volilne vlade Pašić-Pribičević, kakor tudi ne vlade, kateri bi načeloval Pašić. BEOGRAD, 8. Manifest Radićeve republikanske stranke je velikega pomena in bo njegova objava imeda dalekosežne ! posledice. Vsi položaj trezno presojajoči faktorji so prepričana, da odstavki manifesta povsem točno izražajo mišljenje in razpoloženje hrvat, republikancev. Značilno je dejstvo, da so vsebino manifesta v celoti prinesli le radikalni in samostojni demokratski listi, do čim listi, prijazni radičevcem in opozicijonalnemu bloku, so manifest povsem prezrJL Današnja «Samou prava» priobčuje na uvodnem mestu original manifesta s kratkim komentarjem, v katerem veli, v kakšno zagato je prišlo miroljubje hrvatskih republikancev, ki so pokazali svoje pravo politično razpoloženje in obenem tudi pokazali, kako ume-vajo ureditev naie enotne države. Ta manifest je odprl oči vsakomur, kdor je še do danes ampatizkal z opoziciona!nim blokom. Za ta manifest pa ni več odgovoren samo neugnani in diskvalificirani demagog, nego celo vodstvo Hrvatske republikanske stranke, kajti proglas so podpisali tudi dr. Maček, Predavec m drugi. Za vsebino tega manifesta noei torej polno odgovornost vsa Hrvatska seljačka republikanska stranka. em Utonile o nevarnosti BEOGRAD, 8. Iz Skadra poročajo, da se je po umoru Rustema ponovno začelo širiti gibanje za prvenstvo med severnimi in južnimi pokrajinami V Tirani je v parlamentu nastopilo odkrito nasprotje. Poslanci, ki so bili na pogrebu Rustema v Valom, ao takoj po vrnitvi v Tirano predložili parlamentu predlog, naj se prestolnica iz Tirane preseli v VaAono. V istem času so poslanci severne Albanije stavili predlog, da se premesti prestolnica iz Tirane v Skader. Radi tega nasprotja med severnimi in južnimi pokrajinami je vlada v Tirani v velikih skrbeh in zelo vznemirjena, ker se ve, da je zaostreaost prišla do take mere, da preti izbruh meSčanske vojne. Premestitev prestolnice v Skader ali v Va-Lono bi bila povod za pričetek ostrega boja. Na razvoj teh dogodkov se gleda z veliko napetostjo. Voln&e urtprav? n rnsRo-romansKI meji? SOFI TA« 9. V Romuniji vlada med prebivalstvo: i veliko vznemirjenje radi koncentri-roomm di- ran)a boljšt viških čet na romunski meji in ^ - " j . - t u naglice, s katero izpopolnjujejo Rusi svoje stvom: naj ss nam aajo soie v materinem ulrJbe ~ob Iz Rušcaka poročajo, da jeziku in naj se veljava tega jezika pn-1 odhajaj0 iudi romunske čete v Bcsarabijo. Ro-znava v vsem javnem in državno-pravnem j ^^ski listi govorijo odkrito o nevarnosti ru- Življenju naše dežele,' naj se spoštujejo &ko-romunske vojne. Ta poročila povzročujejo _______, —----- naši običaji in na^a čustva! Če kje, bi posebno v vzhodnih pokrajinah Romunije ve-1 Kakor znano se bo letos vrfilo zasedanje laoi aiii ravno v Italiji, v deželi o0nteviteva iiko paniko med prebivalstvom. 1 uniie v Bernu in 2eaevi od 21. do 28. avgusta. Zasedanje loterozrlameotorne cnlls Zasedanje vL 1925 ss bo vrfilo vZdr. državah ŽENEVA, 9. Urad Interparlamentarne unije je prejel brzojavko iz Wasningtona, da sta obe zbornici kongresa sprejele predlog, s katerim se Interparlamentarna unija vabi, da se sestane 1. 1925 v Združenih državah. Bili so ie odobreni potrebni krediti. Zasedanje se bo vršilo v oktobru 1925. Zadnjič se je sestala^ Inter-______I______________ parlamentarna unija v Združi Ta poročila povzročujejo i (Saint Louis) L 1904. Eenih državah da je preprijazen napram fašizmu, medtem ko nekako mrzlo postopa s popolarsko stranko. Te dni je don Sturzo objavil v svojem glas&i «Popola* članek, v katerem razpravlja o razmerju med državo in Vatikanom. Don Sturzo poživlja Vatikan, naj končno izjavi, ali je demokratski ali nacionalističen, t. j. ali je na strani popo-lar&ke stranke ali fašizma. Članek je baje vzbudil v vatikanskem vrtu veliko vznemirjenje. «Corriere Italiano», glasilo odpadnikov popolarske stranke, prinaša danes izjave, ki jih je dala njegovemu uredniku neka ugledna oseba iz Vatikana. Ta oseba je izjavila, da se cerkev načeloma ne vtika v politiko, a da bo Vatikah svetoval don Sturzu, kot duhovniku, naj zapusti Rim. _ MassoJanijevo potovanje po Siciliji. TRAP ANI, 9. Ministrski predsednik Mus-so-lini je prisostvoval odkritju spomenika v zadnji vojni padlim vojakom. Ob tej priliki je imel kratek govor, v katerem je poudarjal zasluge Siciljancev v svetovni vojni ter poveličeval požrtvovalnost italijanskega naroda za domovino. Po pojedini, ki je bila prirejena njenra na čast v palači prefekture, je Mnssolini obiskal sedež mestnega fašija in kraj S. Giuliano, ki leži v okolici mesta. Nato se je vkrcal na vojno ladjo «Đante Alighieri», ki je pozneje od-phila proti Porto Empedocle. PORTO EMPEDOCLE, 9. Danes zjutraj se je zasidrala v tukajšnjem pristanišču vojna ladja »Dante AJighieri*. Ob 9.40 se je ministrski predsednik Mussolini izkrcal v spremstvu ministra za mornarico Thaona di Revel. Ljudstvo je priredilo M us so liniju slavnosten sprejem. _ Zasedanje Mednarodnega zavoda za poljedelstvo zaključeno RIM, 9. Sedmo zborovanje Mednarodnega zavoda za poljedelstvo se je zaključilo danes. Ob tej priliki je markiz Impe-riali di Francavilla odposlal v imenu zavoda pozdravne brzojavke kralju in Musso-liniju. _ M! esejisti'! za Mji oSjior pii Franciji in za vofaško izpraznitev Porurja BERLIN, 9. K Hergtovim izjavam o pridržkih nemških nacijcnalce */ k predlogom izvedencev je grof Westoip, član direktorija stranke, pojasnil, da se posamezni člani parlamentarne frakcije popolnoma strinjajo s Hergtovim stališčem. Tako da se lahlco trdi, da ima poslanec Hergt z ozi-rem na spomenico izvedencev vso stranko na svoiji strani- «Ne more se pa — je na ia'je val grof Westarp — govoriti o spremeni t vi politike nemških nacijonalcev; pred volitvami in po njih je naša politika ostala ista, tudi glede pripravljenosti za riadaljna pogajanja, kakor z ozirom na dejanski položaj. «11. aprila smo predložili Marxovi viadi svoje pridržke k spomenici izvedencev; te pridržke nam je narekovalo dejstvo, da je vlada šla predaleč, ker je prevzela materijalne obveze, medtem ko se bi morala omejiti le na navadno izjavo, da je pripravljena začeti nova pogajanja z zavezniki na podlagi nasvetov izvedencev. Marx-Stresemannova vlada ni imela in nima večine v državnem zboru; naše stališče je jasno. Pripravljeni smo pogajati se na podlagi spomenice izvedencev; ne mislimo pa v naprej prevzemati nikakih ob vez-» «Temps» je odgovoril, da mora Hergt izdati pridržke, katerim da se nemški na-cijonalci ne mislijo odreči. Uradno to ni mogoče, ker more biti to le naloga frakcije, ki se ni še sestala, in tudi radi tekočih pogajanj za sestavo nove vlade. «Vendar pa mislim, da se dajo naši pridržki tako-le razpredeliti: gospodarska vprašanja se morajo rešiti skupno s političnimi, o katerih se izvedenci niso izrekli. Po mojem mnenju se mera Porurje izprazniti, in to ne le gospodarsko, ampak tudi vojaško; m da se morajo rešiti tudi vprašanja glede povrnitve izgnancev in are ti-rance v na zasedenem ozemlju. Razen tega so biii izvedenci pozvani, da določijo svoto, ki bi jo Nemčija morala plačevati na leto; nemški nacijonalci pa pripisujejo večjo vrednost dejstvu, da se finančna bremena določijo za gotovo število let.» Na vprašanje, kako da bo sestavljena bodoča vlada, je grof Westarp ugotovil, da bi koalicHa centra, nemške ljudske stranke, baU>v K crt-Ai kakoj- latinski ali grški. Poraba njegova v narednih pesmih ga izenačuje z najplemenitejšimi fezrki. kar jih je bilo do sedaj in kar jih bo». V letu 1850, ko je slavil Rusijo. ki je osvobo-jaia Slovane in Grke, piše Tommaseo ponos- btitnili z glavami ob si ene kupejev. K sreči pa ni bil nihče hudo poškodovan. Kakih 15 oseb je zadobilo neznatne praske in bureke. Nekaterim je podal potrebno pomoč na lice mesta poklicani zdravnic rešilne postaje. Materijalna škoda je neznatna. Zdi sc, da so no: -Slovanska kri bije tudi v moje® srcu; , Mkrivi]e nezgcdr> ,!ato delujoče zavore, te-ielun stavo siovaaskega rodu. pogreške pa ob- ,___________•__________ £®Juiem»! V nekem pismu hrvatskem r: eporo-ditelju Kukuljevicu, pravi: *SIovani ne razu- lezniško ravnateljstvo je odredile preiskavo. Nezgoda policijskega agente. Včeraj opoldne je nek koleselj podrl na tla v bližini palače mejo Italijanov, a ti, oholi vsled svojih prašta- kr {ekture 434elnega policijskega agenta rih spominov, neumno prezirajo biovanc. Ali „ „liS; — preziran! narodi imajo H iti če bodočnosti!« — Ob priliki, ko je neki Italijan žalil Slovane kot robsko m mehkužno pleme, je pisal Tommaseo med drugim; «Srbija se je osvobodila pred Grško in ima divno pesništvo, Dubrovnik se ponaša s tremi književnostmi, ki so čistejše, nego je knjiga italijanska. Dubrovnik Pavla Malavendo, stanutočega v ulici Malcan-ten št, 7. Pri padcu se ie Malavendo pobil po prsih m po levi roki. Z istim kolegijem je bil prepeljan v mestno bolmfaiico, kjer je dobil prvo pomoč, nato so ga prepeljali v vojaiko bolnišnico. Aretiran zisirovec. Orožniki iz postaje na glavnem kolodvoru so aretirali 26-letaega je dal I talin Baljiva in Boškoviča. Dalmacija ; ftoravante Snppancich, stanujočega v ulici je poklonila krščanstvu sv. Jeronuma, a clove- , Pfato n ker Je v ^^ z nekjm iovari štvu Marka Pola, ki je Kolumbu razsvetlil morske poti, kakor ie Slovan Kopernik razsvetlil Galiieu nebesne poti.... Italija bi dobro storila, ako bi v času vome sprejela nekoliko od suženjstva in mehkobe slovanske, ki se ji gotovo ne rogajo n* Turki, ne Napoleon Veliki!* Tommaseo je spisal znamenite in prelepe •Iskrice*, ki ostanejo nesmrtne v srbsko-hr-vatski književnosti. Slednjič naj zabeležimo, da se je pred svojo smrtjo kakor dete veselil vsakega obiska svojih rojakov — tako biskupa Strossmajerja in I^ačkega. Ali hi bil — vprašamo — Tommaseo pisal teke izjave in sodbe in ohranjal take stike, če ne bi bil Slovan po, rojstvu in čutstvovanju?! Nikola Tommaseo se ni nikdar odrekel svoje čem ukradel v hangarju M. 34. v prosti lukl V. E. III. par novih oblek vrednih 600 lir. Književnost ta ufMtnuft Glasbena turneja TWerry~Betetfo. Opozarjam o ponovno na prvi koncert ljubljanskih umetnikov. Vrši se jutri, v nedelo ©b 20,39 v Paternostrovi dvorani. Koncert se ne ponovi, zaradi tega naj ljubitelji lepega petja ne zamude ugodne prilike in izrednega užitka. Veifi % Soriškega Ajdmvšćina. (Zgolj nezgooa ali tudi krivda?) O ti otroci nengnam in razposajeni, česa vsega ne iztaknejo, kaj vse imajo za slovanske krvi____Vprašanje: čegav da je bil, igračo! Nikola Tommaseo? — ne more biti nobeno ! V četrtek se je petletni sinček delavske DAROVI Za svetoivansko podružnico Aol. društva so darovali: Gdč. Anica z Barkoveij 13.— L; Francel Crno in Gruntar Karol po 10-— L; Zega Lojze 5.— L ostanek pri vožnji iz Bazovice 5.— L. Pondeljski trešeterji 4.— L. Za Danilovo Sch. uslugo 2.60 L; Stanko Godina za poklonjen kozarec vina L in Dr. Črne 10 Dinarjev. Skupno 50.60 L in 10 Dinarov. Sr čna hvala vsem darovalceml Francija: Zadn;'e stanje francoske banke izkazuje nadalje o skrčenje novčaničnega obtoka (za približno 200 mil.), državnih predujmov (za 100 mil.) in portfelja. Trgovska bilanca za marec izkazuje prebitek v zvažanjn za 732 mil.; al vtivni prebitek v prvem četrtletju znaša 746.4S2.000 frankov« kar pa je treba seveda vzeti z gotovimi pridržki, bodisi radi načina statističnega dognanja pri francoskih carinarnicah bodisi tudi radi začasnefa vpliva nizkega tečaja kancoske valute. Na vsak način pa je ta prebitek precejšnje važnosti za francosko gospodarstvo, ki se Ie z maloštevilnimi drugimi državami lahko veseli nad takim uspehom. Četudi je potrebno, da »e gornji prebitek upo-št^va z gotovimi pridržki se lahko sklepa pri v? m tem, da ostale postavke plačilne bilance ne nevtralizirajo prebitka trgovske bilance, francoski frank nadaljuje, »eveda v bolj počasnem tempu, svojo pot navzgor, k čemu je Doaebno v zadnjem čaau pripomogla ameriška špekulacija, na katero je vplivalo jako povoljno poročilo izvedencev. Tečaji za terminske posle se vrače jo skoro na vseh trgih k normalnim razmeram vsled Česar se lahko sklepa, da stoji francoska valuta sedaj bolj pod vplivom političnih prilik kot pa zgolj tehničnih vzrokov, kakor je bilo te v zadnjem času. Vsekakor pa predvladttfe mnenje, da je francoski frank ki preko svojih moći in skuša se ga ustaliti na bazi približno 65—70 frs za 1 f. Na vBak način bo stabilizacija imela jako dober vpMv aa francosko trgovino, ki bo po- Mary Vallč Matija Bole poročena Trst, 10. maja 1924. Borzna porotna« 0-03 ogrske krone ...... ..... 0^2 avstrijske krone . . . ......0.0812 0.0320 češkoslovaške krone . . ......65. dO 6« — ......37.><0 «8.10 12.— ..... .—.— *-» - dolarji........ • • . • a . 95.15 0 183 60 402.— angleški funti papirnati ......98.10 Po pok. Ani Gorjup roj, Baudaž se bo čitala sv. maša za njeno blago dušo, v nedeljo, dne 11. t. m,, ob 9. uri, v rojanski cerkvi. (343) V NEDELJO, dne 11. t. m., se bo vršila prostovoljna dražbe posestva Jerneja Umek v Divači, obstoječega iz hiše in 22 kosov zemljišča. Proda se vse skupaj ali posamezni kosi. Dražba se bo vršila v Divači Št. 23. Jančar. 579 SKLADIŠČE olja, zaloga gradbenega materi-j iala, okrogla žaga se prodajo vsled selitve, i Naslov pri upravništvu. 581 PRODAJALKA z večletno prakso, dobro izurjena v manufakturni in špecerijski stroki, z znanjem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ičče službe najraje na deželi. Cenj. ponudbe pod «Vestna» na upravo »Edinosti*. 583 UČITELJICA za slovenski jezik se išče. Dopisi pod «Nemudoma» na upravništvo. 571 STARO 2ELEZO, plačujem po 30, kovine, cunje, stare vrvi po najvišjih cenah. Sskla, dišče, via Solitario 14. 568 KOVAŠKI UČENEC, z dve ali triletno praksa, se sprejme. Fischer, Rojan — Moreri 72. __573 TRGOVSKEGA VAJENCA, s primemo šolsko izobrazbo, išče Žnidarčič, via Romagna 18, trgovina iestvin._575 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via (1 Ha 29. 543 PREDNO PRODATE zlato in srebro, vpraše te cene velike zlatarno — urarno via G cinto Gallina 2 (nasproti hotel« Mcncc: i-sio). Velika izbera ur. Popravila. Ceoe ji. 132 KIčONTJ, srebro, zlato in platin kvpujei Plačam več kot drugi. ZlataT.a Povh bert, Trst, via Mazzini 46 23 ^rnhaA F. BUDA Trst — Cerso Gsriba'di 3S (Podruinka Via Stalina t a Kupuje krone, goldinarje, staro ziato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlsti predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po ■ najnižjih cenah. (24) SLUŽKINJA se iiče za majhno družino. Cor-so GaribaJdi 29, vrata 6. 576 POROČNA SOBA, iz orehovega lesa. predvojno delo, se proda. Corso Garibaldi 577 MLEKARNA lepo urejena, lokal pripraven za vsako ofcrt, se proda. Foscolo 24. 578 SPALNA SOBA iz mahagonijevega lesa, druga iz hrastovega, postelje, vzmeti, žimnice volnene in iz žim«, nočne omarice, omare, vse novo, prodam. Konkurenčne cenc. Fon-deria št. 12/1, desno. 582 M Olga Kbnčič Rlhard Marmdja poročena Podgora 10. maja 1924. vprašanje za objektivne ljudi. družine Krape ž, ki je zaposlena v ajdovski tovarni, igrć:! sam na dvorišču. S čim VSEM KRAJEVNIM ODBOROM POLIT. , . , . DRUŠTVA . EDINOST« V TRSTU! Prosimo j ravno se je igrai, ni znam*, ker je otrok vse one krajevne odbore v mestu ia na deželi, premajhen, da bi znal povedati, vsekakor ki reu niso se vrnili izpolnjenih forsmlarjev pa z igračo, ki nikakor ni bila igrača, ker «Po-iek volitev*-, da nam jih atrnudona izpol- j je xelo kmalu eksplodirala in se je daleč njene pošljejo. j slišal njen pok. Pravijo, da je biia dina- Ur«d Pol. dr.