NAGRADNA IGRA
štajerskiTEBHiK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
z drogerij Beauty world
Poiščite navodila za sodelovanje
na oglasnih straneh v časopisu.
Zdravje
Slovenija • Ali s
cepljenjem le podpiramo farmacevte? O Stran 4
Po naših občinah
Race • Odškodnina nekdanjemu ptujskemu tožilcu O Stran 16
Ptuj, torek, 6. novembra 2012
letnik LXV • št. 87 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8«98,£*ICH3 www.radio-ptuj.si

Štajerski
Videm • Začelo se je martinovanje Haloze 2012
Prvi čezmejni krst mošta
V soboto popoldne se je v Vidmu s prvim šaljivim krstom mošta začelo letošnje martinovanje.
Sport
Nogomet •
Aluminij v Pokalu v polfinale, Zavrč nudil dober odpor Mariboru
O Stran 11,12
Posebnost sobotne prireditve je bil prvi čezmejni krst mošta, saj so se ga udeležili in v njem aktivno sodelovali gostje iz sosednje hrvaške občine Bednja z županom Mirkom Bistrovičem na čelu. Dogodek so, kot se za martinovanje spodobi, sklenili s pokušnjo vin v zgledno urejeni Vidovi kleti, kjer so se poleg haloških vinarjev s svojimi dobrotami izkazale gospodinje iz videm-skih aktivov in društev žena.
Haloško martinovanje se v teh dneh nadaljuje v številnih vinskih kleteh, vinotočih, zidanicah, pušlšankih, gostiščih in turističnih kmetijah po vseh vključenih občinah. Do 17. novembra, ko se bo končalo, se bo zvrstilo kar 37 različnih dogodkov, med katerimi bodo ob bolj ali manj šaljivih krstih mošta in pokušnjah novega vina organizirani tudi Martinovi pohodi, balonarski praznik in spravila klopotcev.
S/VI
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Donacija ptujske trgovine C&A
Boks • Zlata rokavica Nejcu Nedeljku
O Stran 15
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Denar bo za izvajanje socialnih programov
Na Ptuju so novi teden začeli lepo: v poslovalnici C&A v novem ptujskem trgovskem centru na Ormoški cesti, gre za trinajsto poslovalnico tega sistema, je poslovodkinja Enisa Arandjelovič podarila ček v vrednosti 2500 evrov predsednici Medobčinskega društva invalidov Ptuj Zdenki Ornik. Slovesne podelitve čeka se je udeležil tudi ptujski župan Štefan Čelan.
Kot je povedala Enisa Arandjelovič, je bil župan tisti, ki je predlagal letošnjega prejemnika donacije C&A. Zelo so veseli, da gre donacija v prave roke. Ptujski župan je ob simbolični predaji čeka dejal, da odločitev o tem, komu dodeliti donacijo, ni bila težka. Medobčinsko društvo invalidov se je pri aktivnostih mesta za pridobitev certifikata Invalidom prijazna občina izjemno angažiralo, zaslužni so za to, da bo občina ta certifikat prejela 3. decembra letos. Ptujski župan upa, da se bodo s podobnimi akcijami odzvali tudi v drugih trgovinah novega centra, da bodo lahko pomagali čim več socialno ogroženim ljudem. Zdenka Ornik se je tako kot župan zahvalila za donacijo poslovalnici C&A, prav tako županu, ki je za prejemnika
predlagal Medobčinsko društvo invalidov. Pomeni jim veliko, sredstva bodo uporabili
za izvedbo socialnih programov, nekaj pa tudi za delovanje. Iz leta v leto za svoje delo-
vanje prejemajo manj denarja, potrebe pa so vedno večje. Medobčinsko društvo invali-
Foto: Črtomir Goznik
S predaje donacije C&A Medobčinskemu društvu invalidov Ptuj
dov Ptuj ima 1052 članov, za socialne programe letno porabijo 75 odstotkov sredstev, ki jih dobijo, to pa je okrog 20 do 25 tisoč evrov.
MG
Črna kronika
Cerovec • Izginil novorojenček, sumijo na detomor O Stran 9 Po naših občinah
Sobetinci • Proti predelavi živalskih odpadkov
O Stran 16
9771581625005
Slovenija • Ena zahteva neveljavna, druga pred ustavno sodišče
Virant: Referendumska zahteva o slabi banki neveljavna
Zahteva za razpis referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ni bila vložena v skladu z zakonom in poslovnikom državnega zbora, je danes sporočil predsednik DZ Gregor Virant. Referenduma o tem vprašanju tako po njegovih besedah ne bo.
Moderndorfer: Pomembna je jasno izražena volja
»Scan ni nič drugega kot elektronski zapis oblike originalno deponiranih podpisov. Na ta način smo dali podpise, za katerimi vsi poslanci in poslanke verodostojno stojijo,« je vodja PS Jani Moderndorfer komentiral dvome predsednika DZ Gregorja Viranta v podpise pod zahtevo za referendum o sanaciji bank. Nikjer v zakonu ne piše, da morajo biti podpisi originalni, je poudaril MOderndorfer; pomembno je le, da mora biti volja poslank in poslancev jasno izražena. MOderndorfer je ogorčen in prizadet, da Virant misli, da je te podpise poneveril oz. zlorabil. »Če je res tako, je njegova dolžnost, da me kazensko ovadi,« je poudaril. (sta)
Virant je napovedal, da bo v torek izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci odločali o razpisu referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, če vlada referendumske pobude pred tem ne bo poslala v presojo ustavnemu sodišču. To je glede na napovedi sicer pričakovati.
Če se bo DZ odločil razpisati referendum, bi bil ta po Virantovih pričakovanjih januarja 2013.
Trideset poslancev, med njimi vsi poslanci PS, nepovezana poslanca Borut Ambrožič in Ivan Vogrin ter poslanec SD Srečko Meh, je v torek ponoči tik pred iztekom roka vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter Slovenskem državnem holdingu.
Zahtevi sta bili vloženi pravočasno, vendar pa je Virant takoj v sredo opozoril na problem pri referendumu o zakonu, ki predvideva prenos
slabih bančnih terjatev na državno družbo za upravljanje terjatev bank oziroma na t.i. slabo banko.
Zahtevi za referendum o slabi banki je bila namreč priložena kopija oziroma scan podpisov poslancev in ne izvirnik. Tudi pravniki so opozorili, da taka zahteva ni v skladu z zakonom.
PS ob zagotovilu za umik zakonov pripravljena umakniti referendumsko zahtevo
PS je pripravljena umakniti zahtevo za referenduma o zakonih o holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, če bi od vlade dobili trdno zagotovilo, da ne bosta uveljavljena, je v petek na novinarski konferenci dejal predsednik PS Zoran Jankovic. Dodal je, da sta zakona slaba, zato želijo državljanom dati možnost, da o njih sami odločajo.
»Odločitev o vložitvi zahtev za referendum o zakonih o holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je bila najtežja odločitev v tem letu, odkar se ukvarjam z visoko državno politiko,« je dejal Jankovic. Največja dilema je bila po njegovih besedah odločiti se, ali pustiti oba zakona, da se uveljavita, ali pa priznati, da je s to odločitvijo spremenil zavezo, da ne bo zahteval referendumov.
Zakona, ki bosta državo stala 13 milijard evrov, sta slaba, zato željo v PS državljanom dati možnost, da na referendumu sami odločajo o njih. »Imamo kar 13 milijard razlogov za zahtevo za razpis referendumov,« je poudaril predsednik največje opozicijske stranke. Izpostavil je, da se z zakonom na Slovenski državni holding prenaša za devet milijard evrov premoženja, čeprav je zakon neustaven. »Gre za zadnji krog privatizacije, ki je lahko tudi upravičen in neproblematičen, če je javen in transparenten,« je poudaril.
Zakon o slabi banki, s katerim bomo približno štiri milijarde evrov namenili za sanacijo bank, pa je slabo pripravljen, je dejal. Opozoril je tudi, da je bil Sindikat kemične,
Vedno več mladih odhaja v tujino
V Sloveniji je bilo v drugem četrtletju med mladimi 294.000 delovno aktivnih, 40.000 brezposelnih in 82.000 neaktivnih. Med delovno aktivnimi jih je bilo 81,5 odstotka zaposlenih v delovnem razmerju, pravijo na statističnem uradu. Iz Slovenje se je lani odselilo skoraj 1000 mladih s slovenskim državljanstvom in prvim prebivališčem v Sloveniji.
Na zavodu za zaposlovanje je bilo septembra prijavljenih 34.731 oseb, starih 20 do 34 let. Največ med njimi, skoraj 20 odstotkov, jih je imelo poklicno oz. strokovno izobrazbo s področja ekonomije, organizacije in administracije,
nekovinske in gumarske industrije Slovenije v torek zelo pozno obveščen o neveljavnosti nekaterih podpisov za referendumsko zahtevo, zaradi česar je bila njihova možnost zbiranja dodatnih podpisov pravzaprav onemogočena.
»Predsednik DZ Gregor Virant pa ob tem naredi še eno prevaro, ko sindikat obvesti, da nima dovolj podpisov, v torek ob 15.45 uri, podpisi pa se lahko vložijo samo do 16. ure,« je dejal Jankovic. Pojasnil je, da je bil tudi to eden od razlogov, da so se v PS odločili za referendumsko zahtevo.
»V Sloveniji smo imeli 20 referendumov, pri 14 je aktivno sodelovala tudi SDS, sedaj pa kar naenkrat volja državljanov ni več prava,« je dejal. Po njegovem mnenju je sedanja vlada nelegitimna in se boji volje državljanov. Dodal je, da po njegovem mnenju ne bi smela biti težava, da so bili zahtevi za referendum o slabi banki priložene kopije podpisov, saj so vsi poslanci v sredo predsedniku DZ Gregorju Vi-rantu poslali dopise, da stojijo za svojimi podpisi. Jankovic je zato poudaril, da bo predsednik DZ dovolil referenduma, če »kaj da na demokratično odločanje v državi«.
medtem ko je bilo razpisanih prostih delovnih mest za te profile, ki pa so bila namenjena celotni populaciji brezposelnih in ne le mladim, manj kot sedem odstotkov. Iz Slovenije se je lani odselilo 965 mladih s slovenskim državljanstvom in s prvim prebivališčem v Sloveniji. Med 965 odseljenimi mladimi jih je bilo 170 s končano ali nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, 474 s srednješolsko izobrazbo in 316 z višješolsko oz. visokošolsko izobrazbo. Po podatkih za leto 2011 se je v tujino odselilo 12.024 prebivalcev Slovenije, med njimi 7345 tujih in 4679 slovenskih državljanov. Med odseljenimi v tujino je bilo 4543 mladih, med njimi 3227 tujih in 1316 slovenskih državljanov. (sta)
V stranki sicer v torek zvečer niso imeli na zalogi vseh podpisov, zato so zahtevi priložili kopije podpisov. Jankovic se je ob tem zahvalil tudi preostalim trem poslancem, ki niso iz PS - Srečku Mehu, Ivanu Vogrinu in Borutu Am-brožiču -, ki so po njegovih besedah s podpisom pod referendumsko zahtevo pokazali velik pogum. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndor-fer pa je dejal, da se je moral Virant danes odločiti »ali demokracija sploh še kaj velja«. Po njegovem mnenju bi Virant z zavrnitvijo zahteve kršil ustavo in zakon, ki sta nad poslovnikom DZ.
Predsednik republike Danilo Türk je sicer predlagal, da DZ na predlog vlade sprejme zakon, s katerim bi se zakona o holdingu in za krepitev stabilnosti bank prestavila ali zadržala, opozicija pa naj ob tem umakne zahtevo za referendum. Jankovic je dejal, da v PS spoštujejo mnenje predsednika in vlado zato pozivajo, da še enkrat premisli o obeh zakonih. Na očitke, da z referendumi pada konkurenčnost Slovenije, pa se je Jankovic ponovno vprašal, kaj je vlada sploh storila za povečanje konkurenčnosti v zadnjih devetih mesecih.
Skupina 30 poslancev, večinoma iz stranke PS, je namreč v torek ponoči tik pred iztekom roka vložila zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o Slovenskem državnem holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Vendar pa je bila zahtevi za referendum o krepitvi stabilnosti bank priložena kopija podpisov, zato je Virant odločil, da je zahteva o referendumu o zakonu o krepitvi stabilnosti bank neveljavna.
Konec leta v pokoj več kot 200 policistov in kriminalistov
Ministrstvo za notranje zadeve je 226 policistom in kriminalistom, ki dosegajo pogoje za upokojitev, poslalo anekse, po katerih naj bi delovno razmerje zaključili 31. decembra letos, so potrdili na omenjenem ministrstvu. Minister Vinko Gorenak pojasnjuje, da je to posledica varčevalnih ukrepov in spremenjenih napovedi o gospodarski rasti.
Kot je na spletni strani ministrstva zapisal Gorenak, je večina zaposlenih, ki so prejeli aneks, ju-
Sindikat KNG zahteva razjasnitev glede podpisov
Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije je v petek spet protestiral zaradi ravnanja predsednika DZ Gregorja Viranta in ministrstva za notranje zadeve glede podpisov, priloženih k pobudi za referendum o zakonu o t.i. slabi banki. V sindikatu so izvedeli, da naj bi bilo po neuradnih informacijah ministrstva pri zahtevi za referendum o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank vloženih 2733 podpisov. »Ta številka nas izjemno čudi in preseneča, saj je sindikat pobudi priložil obrazce s 3127 podpisi,« so zapisali. »Kaj se je torej zgodilo s 394 podpisi?« se sprašujejo. Sindikat je od Viranta in Gorenaka zahteval takojšen odgovor in razjasnitev okoli števila vloženih, priznanih in izločenih podpisov ter utemeljitev izločitve izločenih podpisov.
V sindikatu so še enkrat opozorili, da je bilo kar nekaj dni pred iztekom roka v torek ob polnoči znano, da naj bi bilo nekaj več kot 600 podpisov za začetek postopka za referendum o t.i. slabi banki nepravilnih, vendar je to obvestilo do njih potovalo kar štiri dni, in to osebno s kurirjem. Pri tem dodajajo, da jih do danes uradno o tem ni še nihče obvestil. Zato so spet izrazili prepričanje, da je dokument prišel tako pozno ravno z namenom onemogočiti zbiranje dodatnih podpisov, ki naj bi manjkali, kar je očitno oviranje referendumskega postopka.
STA (Pripravlja: SM)
BEAUTY
lija letos sicer že podpisala aneks k podaljšanju delovnega razmerja za leto ali dve. A takrat so bile po njegovih besedah gospodarske napovedi take, da so predvidevale vsaj minimalno gospodarsko rast. Gorenak ob tem poudarja, da je ministrstvo imelo možnost, da zaposlenim, ki že imajo pogoje za upokojitev, ponudijo možnost odhoda v pokoj konec leta ali pa posežejo po odpuščanjih. Kot je izpostavil, so skladno z zakonom in predpisanimi kriteriji najprej odpuščeni mlajši delavci. »V takih okoliščinah smo se odločili, da po-zovemo tiste, ki že imajo socialno varnost in pogoje za upokojitev, da se upokojijo. To je pravičneje, kot da bi odpuščali mlade sodelavce, ki socialne varnosti sploh nimajo zagotovljene,« ob tem še pojasnjuje minister. (sta)
Uvodnik
Ormoška fatamorgana
Če dva odrasla, ugledna, izkušena moška vztrajata vsak. pri svoji diametralno nasprotni trditvi, je precej logičen zaključek, da eden verjetno govori resnico, dr ugi pa laže. Kdo je torej kdo?
Pred takšno težko odločitev so zadnjih 20 let postavljeni prebivalci občine Ormož in na nek način tudi vsi prebivalci Slovenije, saj je dogajanje na občinskem le bližnji pogled tistega, kar se od samostojnosti dalje godi na državnem nivoju. To je Ormožane razdelilo in zagrenilo. Tudi Slovence?
In če nismo slepi verniki, ki bi sledili resnici enega, tistega, ki nam je bolj simpatičen, ima lepši glas ali stas, in se trudimo prisluhniti argumentom, logično razmisliti, pretehtati, se angažirati in priti zadevi do dna, prav tako ne pridemo nikamor. Tako eden kot drugi pomahata z mnenji strokovnjakov. Tudi stroka je pri nas zelo izmuzljiva in njihova resnica fleksibilna. Res je tudi, da pogosto mnenja, ki jih dajejo, sploh nimajo zveze z vprašanjem, je pa vseeno lepo, če se zadevi lahko doda mnenje dohtarja znanosti iz kakšnega urada za zapravljanje časa. Potem smo preprosti ljudje, ki upamo, da je resnica lahko le ena, šele pošteno zmedeni. Tako postane vse resnica in vse laž. Črno na belem, z dolgim podpisom in štampiljko. Meja ni več, vse je eno.
Odgovore se z malo vložene energije in nekaj osnovnimi veščinami lahko odpravite iskat tudi sami. V dobi interneta ni nič več skrito, vse je na voljo, dostopno z nekaj kliki. Potrebno je le najti nekaj energije in volje za akcijo, za kopanje in ukvarjanje s temo. To pa zahteva napor, ki ga večina ni pripravljena vložiti. Lažje se je odločiti za resnico na podlagi čustev kot razuma. To je hipno in ne zahteva dela. In čeprav delamo dandanes vedno več, smo pripravljeni narediti vedno manj. Vse skupaj nas je otopilo in večini je za resnico prav malo mar, ker so se doslej lahko prepričali, da v politiki ni princev na belih konjih, politikov v neomadeževanih oblekah in da po prepiru dveh vedno slavi tretji. Očitno pa je naslednja lekcija, ki nas čaka, da se na lastni koži prepričamo, da nikoli ni tako hudo, da ne bi moglo biti še huje.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Od tod in tam
Hajdina • Praznujmo s pesmijo
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina letos praznujejo že 14. občinski praznik. Praznične prireditve potekajo že od 29. septembra. V soboto, 3. novembra, so v gasilskem domu v Hajdošah pripravili tradicionalno prireditev Praznujmo s pesmijo v organizaciji ZKD občine Hajdina. Nastopili so Moški pevski zbor Hajdoše, pevke KD Skorba, pevci KPD Hajdina (na fotografiji), mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas, ljudske pevke KPD Hajdina in Štajerske frajtonarke, ki so zaključile večer praznovanja s pesmijo. V občini Hajdina so zelo ponosni na bogato društveno življenje, aktivnih je okrog 40 društev, ki s svojimi nastopi bogatijo dogajanje v ožjem in širšem prostoru, delajo v dobro občine in skrbijo za njeno večjo prepoznavnost. Kultura ima v občini Hajdina bogato tradicijo, njeni začetki segajo že 100 let nazaj.
MG
Ptuj • Dan zdravja v Ekstra Tušu
Foto: Črtomir Goznik
Predzadnji oktobrski dan so v Ekstra Tušu v Q-centru na Ptuju posvetili zdravju. V okviru dneva zdravja so merili krvni tlak, predstavili apiterapijo, uporabo zdravilnih rastlin, ekipa prve pomoči CZ Mo Ptuj pa je skupaj z mentorico Roziko Ojsteršek predstavila delo z defibrilatorjem ob nenadnih stanjih, ko je ogroženo življenje. Kot so povedali, bo treba več narediti za osveščanje pri ukrepanju ob možganski kapi in zastoju srca. V Sloveniji bo treba načrtneje pristopiti k tem akcijam, ki se sedaj izvajajo večinoma naključno. V Evropi pri zastoju srca ob pravilnem ukrepanju preživi okrog 40 odstotkov ljudi, v Sloveniji od osem do deset odstotkov, kar je zelo tragično. Zaradi srčnega zastoja oziroma njegovih posledic v Sloveniji dnevno v povprečju umre od pet do šest ljudi. Ekip, ki bi izvajale te akcije, je v Sloveniji dovolj, več pa bi moral na tem področju narediti Inštitut za varovanje zdravja Slovenije, je prepričana Ojsterškova.
MG
Hajdina • Gasilska vaja v mesecu požarne varnosti
Gasilsko poveljstvo občine Hajdina vsako leto v mesecu požarne varnosti organizira gasilsko vajo. Letošnja, na kateri so sodelovala vsa prostovoljna gasilska društva iz občine Hajdina, skupaj 73 gasilcev in 12 vozil, je potekala 26. oktobra na kmetiji Brodnjak v Hajdošah. Namen vaje je bil prikazati gašenje na gospodarskem poslopju, v katerem je bila živina, in reševanje pogrešanega. Poveljnik gasilskega poveljstva občine Hajdina Ivo Glažar je po končani akciji, ki je trajala 20 minut, povedal, da je uspela in da so se vsi, ki so v njej sodelovali, potrudili po najboljših močeh.
MG
Ptuj • S komemoracije ob dnevu spomina na mrtve
Dan, ko se spominjamo življenja
V Spominskem parku, nekdanjem mestnem pokopališču, je 30. oktobra potekala osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v MO Ptuj, ki so jo pripravili MO Ptuj, JSKD RS - OI Ptuj, Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, Komorni moški pevski zbor Ptuj pod vodstvom Nine Lorber in člani gledališkega studia pod vodstvom Branke Bezeljak.
Člane delegacij, ki so položili vence k spominskim obeležjem, so vodili župan MO Ptuj Štefan Čelan, Stanko Lepej, Stanko Žitnik, Peter Pribožič, Stanislav Brodnjak in Špelca Vrbanec. Slavnostni govornik je bil Milan Krajnik, častni občan MO Ptuj in mestni svetnik, blagoslov grobov vseh, ki počivajo na nekdanjem mestnem pokopališču, ki naj bi ga v nekaj letih spremenili v spominski park, pa je opravil p. Milan Kvas iz župnije sv. Ožbolta na Ptuju.
»Večkrat pozabimo na nas, žive, zato ni odveč, da na ta dan razmišljamo tudi o nas samih in naši bodočnosti. Današnji čas v zaostrenih gospodarskih razmerah, krize zaposlenosti, padanja življenjskega standarda, zahteva hitre in celovite rešitve, do katerih je možno priti le na osnovi strokovnega dialoga in modrih odločitev, ki bodo čim manj prizadele položaj mladih, zaposlenih in upokojencev ter pokazale poti in ukrepe za rast gospodarstva. Na tej
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik na letošnji komemoraciji v Ptuju je bil Milan Krajnik, častni občan MO Ptuj.
osnovi je treba graditi dogovor med vsemi udeleženci, odgovornimi za boljši jutri in za socialni in gospodarski napredek. To je dolžnost nas živih in do naših prednikov,« je med drugim povedal Milan Krajnik na osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomi-
na na mrtve v MO Ptuj. Ob tej priložnosti se je vsem našim prednikom in vsem žrtvam, ki počivajo na nekdanjem ptujskem mestnem pokopališču in vseh drugih pokopališčih, zahvalil za vse, kar so dobrega naredili za nas, za Slovenijo, v času svojega življenja.
Foto: Črtomir Goznik
V spremljajočem kulturnem programu je nastopil tudi Komorni moški pevski zbor Ptuj.
»Kristjani verujemo, da je dan spomina na mrtve praznik živih, praznik vseh tistih, ki so pred nami odšli v večnost, praznik toliko skritih duš, za katerih dobrote danes ne vemo več, toliko mučencev, ki se jih nihče več ne spominja, toliko mater in očetov, ki so živeli v ljubezni in vzgojili otroke, toliko ljudi, ki so za domovino dali svoje življenje, pa je žal njihov spomin zbledel ali pa se jih spominjamo samo enkrat na leto,« je v verskem obredu izpostavil p. Milan Kvas. »Praznik dneva spomina na mrtve vabi, da oživimo tudi svojo vero v Kristusa in s tem tudi v naše vstajenje. Lepo urejen grob zato naj ne bo znamenje prestiža, ampak znamenje naše povezanosti s pokojnimi. Praznik spomina na mrtve pa je tudi klic k naši osebni svetosti, ki pomeni izpolnitev naših najglobljih hrepenenj, kar pomeni živeti svoje življenje polno, odgovorno.«
MG
Ormož • Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
Dan hvaležnega spomina
Občina Ormož je ob dnevu spomina na mrtve pripravila komemoracijo pri spomeniku žrtvam vojne, kjer sta župan Alojz Sok in častni občan Milan Ritonja položila venec.
Program so pripravili reci-tatorji in pevci Osnovne šole Ormož ter violinistki Glasbene šole Ormož z mentorji. Zbrane je nagovoril ormoški župnik Drago Avsenak, ki je povedal, da so se tukaj zbrali ob počastitvi spomina na tiste, ki so storili veliko dobrega za naš narod, domovino, naše prednike in tudi za nas: »Hvaležen spomin in naša molitev zanje želi biti znamenje, da cenimo njihovo požrtvovalnost, velikodušnost, pogum in zvestobo.« Drago Avsenak je opozoril, da ob tem
spomeniku stojijo tudi drugi, posvečeni velikanom pisane in govorjene besede, zaslužnim možem, ki so pozabljali nase in delali za druge. Mnogi izmed njih so bili duhovniki, med njimi tudi Stanko Janežič, ki v svojih pesmih vabi k radosti in hvaležnosti za življenje, zvestobi koreninam in odgovornosti do domovine. Duhovnik je zbrane k razmisleku povabil z Janežičevo pesmijo Odšli ste in molitvijo za pokojne.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Slovenija • Obvezna cepljenja otrok: da ali ne
Ali s cepljenji otrok le podpiramo farmacevtska podjetja?
Dilema o tem, ali so cepljenja resnično učinkovita ali so le način za dober zaslužek farmacevtskih podjetij, se vleče že vrsto let, v zadnjem obdobju pa so se dvomi posameznikov še okrepili. Nekateri starši so prepričani, da s cepljenji otroci ne pridobijo ničesar, le denar gre na račune že tako bogatih farmacevtskih podjetij. Stroka v Sloveniji pa je precej enotna: cepljenja so smiselna in učinkovita. Bi morala biti odločitev o tem, ali otroka cepiti ali ne, prepuščena staršem ali je prav, da imamo v Sloveniji še vedno obvezno cepljenje?
Zakon o nalezljivih boleznih, ki opredeljuje obvezno cepljenje, se financira iz javnega proračuna in je za uporabnika brezplačna storitev. Kljub temu pa se po vsem svetu pojavljajo nasprotniki obveznega cepljenja, v številnih evropskih državah so ga tudi že odpravili.
Pri cepivih, ki so na seznamu obveznih, pri nas starši skorajda nimajo izbire. Če starši zavrnejo cepljenje otroka, poda pediater zdravstveni inšpekciji prijavo, proces pa se konča z odločbo ministrstva za zdravje in finančno kaznijo. Edina možnost je iskanje pravice na sodišču, kjer pa gre za dolgotrajne postopke, ki trajajo več let.
Kot pojasnjuje naš sogovornik (ostati želi anonimen), ki se je odločil, da otrok ne bo cepil, so postopki zapleteni, inšpektorji pa na vsak način poskušajo doseči, da se otroka cepi. »Slovenija je ena od zadnjih držav v Evropi, ki še vztraja pri obveznem cepljenju, skoraj povsod drugod gre za svobodno izbiro staršev. Sam sem se odločil, da otrok ne cepim, ker sem prepričan, da jih je večina nepotrebnih. Sem pa imel zaradi te odločitve precej težav z inšpektorji. Večkrat sem bil vabljen na razgovore, plačeval kazni, postopek za hčer pa se vleče že pet let in še ni zaključen, ker še vedno nismo pristali na cepljenje. Sicer nisem 'a priori' proti vsem cepljenjem: pred potovanji v tuje dežele je smiselno cepljenje proti boleznim, ki se pojavljajo na tistih območjih,« pojasnjuje naš sogovornik, ki je prepričan, da je nesmiselno cepiti za bolezni, ki so izginile že pred desetletji.
Njegovi somišljeniki na globalnem portalu AVAAZ podpisujejo tudi peticijo za svobodo odločanja o cepljenju otrok v Sloveniji. Namen te je ustaviti represivno kazensko politiko, prek katere, kot pravijo, Slovenija (kot ena redkih držav v Evropi) posega v temeljne človekove pravice na ravni družine in starševstva. Doseči želijo, da se starši lahko samostojno odločajo o tem, ali bodo otroke cepili ali ne.
Cepljenje je žrtev lastnega uspeha
Da je cepljenje eden izmed najuspešnejših ukrepov v medicini, s katerim se je pojavnost nalezljivih bolezni znižala za več kot 90 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred njim, pa pravi Brigita Habjanič Merc, dr. med, z dolgoletnimi izkušnjami. Kot poudarja, niti odkritje antibiotikov ni tako drastično zmanjšalo umrljivosti prebivalstva kot cepljenje. »V svetu je tudi na področju umrljivosti zaradi teh bolezni velik prepad
med razvitimi in nerazvitimi deželami, ki programa cepljenj ne morejo financirati in kjer otroci in odrasli še vedno množično obolevajo in tudi umirajo,« pravi zdravnica.
Na vprašanje, zakaj se v današnjem času srečujemo s strahom ljudi pred cepljenjem in z odklanjanjem cepljenja, pa odgovarja: »Lahko bi rekli, da je postalo žrtev lastnega uspeha. Zaradi cepljenja so nekatere nalezljive bolezni že izginile, druge pa so postale tako redke, da jih ljudje sploh ne poznajo več in še zdravniki se z njimi redko srečamo. Zaradi tega se ljudje ne bojijo več bolezni, ker ne vedo, kako hude so (bile) in kakšne posledice so puščale, ampak so se začeli bati cepljenj.«
V Sloveniji je obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim: davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom B, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. »Vsa cepiva, ki jih uporabljamo, so varna in učinkovita, vendar ni cepiva, ki bi bilo varno in učinkovito pri vsakem posamezniku. Vsaka snov, ki jo vnesemo v telo, lahko pri redkih posameznikih povzroči alergijo ali drug neželen učinek. Saj še hrana, ki jo zaužijemo, ni varna za vsakogar. Neko minimalno tveganje torej obstaja,« pojasnjuje Ha-bjaničeva in dodaja, da je kljub temu cepljenje eden izmed najvarnejših posegov v medicini. Pravi tudi, da vsako reakcijo po njem skrbno spremljajo in prijavljajo na posebnem obrazcu Inštitutu za varovanje zdravja. »Iz analize poslanih prijav in števila vseh odmerkov cepiv v Sloveniji je razvidno, da pride do reakcij izjemno redko - samo v 0,06 odstotka. Večinoma so blage, kratkotrajne in prehodne, torej brez posledic, in zajemajo predvsem lokalno rdečino, oteklino, bolečino na točki vboda in povišano telesno temperaturo v prvih dveh dneh, po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam pa zelo redko tudi izpuščaj teden do dva pozneje. Težke ali celo življenje ogrožajoče reakcije po cepljenju so izjemno redke, gre v glavnem za takojšnjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo na cepivo, zato cepljenje izvajamo vedno v prostoru, ki je ustrezno opremljen za ukrepanje, in pacienta vsaj pol ure po cepljenju še nadzorujemo. V 20-letni praksi se še nisem srečala s tem tipom reakcije in upam, da bo pri tem tudi ostalo. Tudi nobene trajne okvare zaradi cepljenj nimam zabeležene, pa letno v moji ordinaciji apliciramo več kot tisoč odmerkov različnih cepiv,« še pojasnjuje Habjaničeva.
Občasno pa se vendarle srečuje s starši, ki otrok iz različ-
nih razlogov ne želijo cepiti. Po njenih izkušnjah sicer večina staršev ima cepljenje otrok za del rutinske zdravstvene oskrbe in nima zadržkov pred cepljenjem, a so tudi izjeme.
Cepljenih otrok je 95-97 odstotkov
Da je odstotek staršev, ki vendarle cepijo malčke, zelo visok, kaže tudi statistika, saj je pri nas s cepivi, ki so v obveznem programu, cepljenih od 95 do 97 odstotkov otrok.
»Veliko staršev, ki so naklonjeni cepljenju, se odloča tudi za samoplačniška cepljenja proti klopnemu meningoen-cefalitisu, rotavirusnim in pnevmokoknim okužbam, da bi dodatno zaščitili otroke. Na žalost pa finančni razlogi v teh kriznih časih vsem tega ne dopuščajo.
Del staršev, ki so posebno zaskrbljeni ali jih je strah, potrebuje dodatna pojasnila ali čas, na koncu pa se vseeno odločijo za cepljenje. Kakšen odstotek pa jih tako odločno nasprotuje cepljenju, da jih je tudi z vsemi objektivnimi podatki in zagotovili nemogoče prepričati. Velikokrat so to starši, ki imajo alternativni življenjski in prehrambni slog in prisegajo 'na naravo'. Tudi sama verjamem v naravo, vendar ne do te meje, da bi ji prepuščala selekcijo. V tem primeru bi morali pozabiti dvesto let razvoja medicine, ki je nam, privilegirancem v razvitem zahodnem svetu omogočil tudi zdravstveno blagostanje, saj nas večina hudih bolezni ne ogroža več. Tudi cepljenje je eden izmed tistih ukrepov, ki so pripomogli k temu,« je prepričana zdravnica.
Večina nasprotnikov cepljenja pa meni, da nalezljive bolezni ne obstajajo več. Brigita Habjanič Merc je prepričana, da so ti premalo seznanjeni s podatki iz drugih okolij, kjer precepljenost ni tako visoka kot v Sloveniji, ter da o tem morda premalo govorimo. Ob tem dodaja: »Leta 1995 je bilo 4000 smrtnih primerov ob epidemiji davice na območju nekdanje Sovjetske zveze. Aktualni podatki za ošpice iz leta 2011 za območje Evropske unije pa
kažejo tole: samo lani 26.000 obolelih, in to v 26 od 53 držav EU, na tisoče hospitalizacij zaradi ošpic in devet smrtnih primerov. Ne pozabimo, da gre za razvite države z visokim higienskim standardom in dobro prehranjenostjo prebivalstva. Nasprotniki cepljenj trdijo, da je problem obolevanje samo v nerazvitem svetu.«
Gre res le za zaslužek?
Pomislek nasprotnikov obveznega cepljenja je tudi ta, da s cepivi služi le farmacevtska industrija, na kar pa zdravnica odgovarja s temi besedami: »Veliko držav je že v 19. stoletju uvedlo cepljenje proti črnim kozam kot obvezno, ker se je to izkazalo kot učinkovito za zmanjšanje umrljivosti, pa takrat ni bilo govora o kakšni farmacevtski industriji. Podobno lahko rečemo za vsa naslednja cepljenja, ki so jih uvajali kot obvezna v 20. stoletju. Včasih tudi kakšna neposrečena medijska kampanja, kot je bila tista v zvezi s cepivom proti 'novi gripi', sproži take pomisleke.«
Dodaja, da je cepljenje pomemben javnozdravstveni ukrep, ki se mu namenja veliko sredstev, in da je na internetu možno najti veliko nepreverjenih, zavajajočih in tudi povsem neresničnih dejstev v zvezi z cepljenjem, za katera nihče ne odgovarja, med starše pa vnašajo zmedo in strah. Ravno
temu pripisuje tudi nekaj več nasprotovanja cepljenju v zadnjem letu.
»Vedeti moramo, da za veliko bolezni, ki imajo virusnega povzročitelja, nimamo zdravil (na primer otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke), ampak jih lahko preprečujemo samo s cepljenjem. Če bomo tudi pri nas dopustili, da se zniža precepljenost, se bomo s temi boleznimi znova srečevali.
Ne glede na to, ali bo cepljenje še obvezno ali v prihodnosti izključno prostovoljno, pa si želim, da bi ljudje zaradi ozaveščenosti o nevarnostih nalezljivih bolezni sprejeli cepljenje kot pravico in vrednoto, ne pa kot vsiljen ukrep. Zdravniki
nikoli ne delujemo samo kot uradniki, ki bi slepo izpolnjevali navodila (zdravstvenih) oblasti in bi cepljenje izvajali samo zato, ker je po zakonu obvezno. Če bi dvomili o njegovi koristi, ne bi svojih in drugih otrok nikoli cepili ne glede na zakonodajo, kaj šele farmacevtsko industrijo. Sama bi potem raje zamenjala področje medicine za tako, kjer mi tega ne bi bilo treba početi,« je sklenila Brigita Habjanič Merc.
Kaj menijo starši?
Ali so obvezna cepljenja smiselna ali bi bilo treba odločitev prepustiti vsakemu posamezniku, smo povprašali nekatere mamice. Predstavile so svoje izkušnje z obveznim cepljenjem in reakcijami otrok ter pojasnile odločitve o morebitnih dodatnih, samoplačniških cepljenjih. Mnenja so deljena.
Nataša Viher: »Težko rečem, da so vsa cepljenja potrebna, nujna in koristna, večina pa verjetno je. Cepiti ali ne je večno vprašanje; bojiš se, da boš s cepljenjem škodil otroku, vsak normalen starš pa tako ali tako želi svojemu otroku samo najboljše. Prav je, da so obvezna nekatera cepljena, tako so jih deležni tudi tistih, ki nimajo skrbnih staršev in ki mogoče nimajo financ za dodatna cepljenja, da so vsaj delno zaščiteni. Mi na primer za rotavirus otroka prvič nismo dali cepiti, drugega pa bomo dali, ker smo videli, kako hudo je bilo prvič. Zdaj mi je sicer
Nataša Viher
Ina Kovše
žal, da že prvega otroka nisem dala cepiti, ampak takrat je bilo polno dejstev tako za kot proti, v svojem dojenčku pa želiš čim manj kemije. Dali pa smo ga cepiti proti klopnemu meningitisu, zato da bo otrok varen in da lahko brezskrbno hodimo v gozd. Bi pa morali bolje poskrbeti za informacije, zbrati strokovna mnenja in jasno vedeti, katera cepljenja so potrebna in zaželena in katera ne. Skoraj vsa cepljenja, ki niso obvezna, so draga, ampak v primerjavi z otrokovim zdravjem ne predraga.«
Ina Kovše: »Mislim, da je kar prav, da so cepljenja obvezna, če se stroka strinja, da je to za dobro otroka. Marsikdo sicer ne bi cepil otroka, kot je to pri rotavirusu, ki je samoplačni-ško. Veliko staršev, med kateri-
mi sem tudi sama, si misli: 'Če bi bilo tako v redu in potrebno, potem bi bilo tudi obvezno in brezplačno.' Zavaruješ ga le pred točno tem virusom, vsi drugi pa ostanejo 'odprti'. Poznamo tudi primere, ko so otroke cepili in so kljub temu dobili ta virus, cepivo ne pobi-je vseh virusov, nekateri tudi mutirajo. Je pa tudi res, da po navadi pediatri vsak izbruh virusnih diarej označijo kar za ro-tavirus, čeprav je takih epidemij malo morje, tako da je tudi vprašanje, koliko necepljenih pravzaprav res zboli točno za rotavirusom. Skratka, mnenja so si pri takih cepljenjih zelo različna, celo vsak drug pedi-ater bo svetoval drugače, tako da mi se nismo cepili proti ro-tavirusu in tudi v drugo tega verjetno ne bomo storili. No, vsaj dokler ne bo stroka vsaj malce bolj enotna. Kar se pa tiče klopnega meningitisa, je vsekakor priporočljivo.«
Katja Joha: »Zanimivo vprašanje, tema, dilema. Ogromno mnenj, forumov in debat sem prebrala na to temo in vsekakor menim, da smo premalo informirani o cepivih in boleznih, o katerih se govori. Otroka damo cepiti, ker ga pač moramo - tako danes deluje naša družba. Zakaj bi se ukvarjali s stvarmi, na katere nimamo vpliva, in bi ob ne-cepljenju ali protestu delovali kot črne ovce? Res je, bolezni so bile nevarne v preteklosti, vendar so bile takrat razmere za življenje in higiena popolno nasprotje današnjemu času in kraju, kjer bivamo. Sprašujem se, ali smo ubili te bolezni s cepivi ali z današnjim načinom življenja. Poznamo ogromno bolezni, ki so razsajale v preteklosti in ubile na tisoče ljudi, pa ne uporabljamo nobenega cepiva ... Torej?
Sama sem proti kakršni koli kemiji v telesu. Hčere nisem dala cepiti za rotavirus; obstaja tudi veliko vrst tega virusa,
Katja Joha
Foto: DZ
Foto: C
Foto: DK
Foto: DZ
Ormož • Tudi uradno člani Ustanove dr. Trstenjaka
Denar bodo pridobili s članarino
Na nedavni seji občinskega sveta v Ormožu so svetniki potrdili pristop občine v članstvo Ustanove dr. Antona Trstenjaka, saj si je novo vodstvo zamislilo, da bi občine z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz postale članice ustanove in za to plačevale tudi obvezno članarino.
Foto: Viki ivanuša
Klaus Dieter Požgan je predstavil Ustanovo dr. Antona Trstenjaka in načrte, ki jih ima novo vodstvo.
cepivo pa, kolikor poznam stvar, deluje samo na določeno vrsto, torej ni 100-odstotne garancije, da otrok ne zboli. In kar še me najbolj preseneča, so tiha mnenja zdravnikov (staršev), ki najdejo tisoč in en vzrok, zakaj ne cepiti - pa tega ne govorijo na glas, ker ne smejo. Želim si tudi vedeti, koliko staršev, ki opravljajo poklic zdravnika, ne cepi svojih otrok, vendar ostane to dejanje javnosti skrito. Menim, da pri obveznem cepljenju veliko vlogo igra denar - leta in leta se vse vrti okrog tega in farmacevtske industrije, ki je zagotovo ena izmed največjih finančnih institucij na svetu. Dokaz za to so vsakoletna nova odkritja bolezni, posledično plačljivih cepiv za ptičje gripe, svinjske ... Letos bo mogoče aktualna ribja gripa in spet bo gneča v čakalnicah.«
Nina Fišer: »Sama sem za svobodno izbiro staršev glede cepljenja otrok, podpisala sem tudi peticijo za spremembo zakona, ki bi to dovoljeval; naj vsak cepi otroka, če želi, in seveda naj to še naprej krijejo zavarovalnice. S tem se za tiste, ki so za cepljenje, nič ne spremeni, saj otroke še vedno lahko cepijo in jih tako zaščitijo.
Foto: DZ
Nina Fišer
Oba otroka sta dala skozi obvezno cepljenje, ampak če bi imela svobodno izbiro, bi ostala necepljena, tako pa sem zaradi grozečih kazni privolila v to; no, saj te niti kaj dosti ne vprašajo. Prebrala sem kar precej gradiva na to temo in se opredeljujem proti obveznemu cepljenju iz več razlogov; najpomembnejši je ta, da so možni stranski učinki, ki so lahko tudi zelo hudi. Po mojem mnenju ima res največ (finančne) koristi od tega farmacevtska industrija, saj ponuja cepljenje relativno kratkotrajno zaščito (okrog pet let), poleg tega se cepi tudi proti boleznim, ki niso nevarne, temveč samo neprijetne. Že večkrat sem slišala, da so otroci kljub vsemu zboleli proti katerih od bolezni, proti katerim so bili cepljeni (pri obveznem sem največkrat slišala za oslovski kašelj, pri samoplačniškem pa seveda rotavirus). Tudi sama sestava teh cepiv je milo rečeno zelo oporečna, zato veliko otrok reagira na cepivo z vročino, slabim počutjem - ker se morajo boriti proti strupu, ki so jim ga vbrizgali. Sicer ne trdim, da ima cepljenje same slabosti, kljub vsemu pa po mojem mnenju tukaj slabo precej presega dobro. Tukaj pa je tudi dejstvo, da v drugih državah EU cepljenje ni obvezno, temveč izbirno, kar mi glede nujnosti in obveznosti postavlja še en velik vprašaj.«
Dženana Kmetec
Letna članarina bo tako za občine z več kot 10.000 prebivalci znašala 1500 evrov, s 5000 do 10.000 prebivalci 1000 evrov, manjše občine pa bodo na leto plačevale 500 evrov članarine.
Organizacija je bila ustanovljena leta 1989 pod imenom Fundacija dr. Antona Trstenjaka in je prva novodobna fundacija v Sloveniji. Njeno osnovno poslanstvo je pospeševanje vsestranskega razvoja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz, ki ga uresničuje s štipendiranjem podiplomskega študija, sofinanciranjem inovativnih in razvojnih projektov, sofinanciranjem znanstvenih in strokovnih simpozijev in kongresov ter z navezovanjem stikov z naprednimi znanstvenimi, razvojnimi, izobraževalnimi in poslovnimi institucijami v Sloveniji, EU in svetu.
V več kot 23-letnem delovanju je sofinancirala študij 60 doktorjev znanosti, 80 magistrov in finančno podprla več kot 50 projektov iz vrst lokalnih skupnosti, izobraževalnih institucij ter društev. Klaus Dieter Požgan je na seji povedal, da so se v letu
Modernizacija ceste je stala okrog 100.000 evrov, šlo pa je za precejšen zalogaj, saj je bila cesta prej »potopljena«, nalivi so jo odnašali, zdaj pa je urejeno pol metra višinske razlike med cesto in okoliškimi njivami, je povedal Emil Trstenjak. V krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu se veselijo nove pridobitve, saj so letos skupno obnovili čez 3200 metrov cest. »To je za nas v tem kriznem času zelo veliko,« je priznal predsednik, v krajevni skupnosti pa ostaja še okrog devet kilometrov makadamskih poti. Neasfaltirane ceste so skoraj kot nedokončana zgodba, saj se obstoječim pridružijo vedno nove, ki jih predlagajo s prekategorizacijo cest. V postopku so tako nadaljnji trije kilometri cest, številka makadamskih poti pa se bo tako očitno spet zvišala. Kljub temu je Trstenjak optimističen in upa, da bodo po kakšen odsek asfaltirali tudi prihodnja leta. Tudi župan Alojz Sok je priznal, da je včasih mislil, da bo šlo z
2011/12 v ustanovi zgodile večje spremembe, saj je bila izvoljena nova uprava, katere predsednik je postal dr. Henrik Gjerkeš. Spremenili so tudi ustanovni akt in statut, ki je trenutno še v postopku na ministrstvu. Delovati je začela nova spletna stran www. trstenjak.org, kjer bodo objavljeni vsi prejemniki in višina njihovih štipendij ter celotno
finančno poslovanje ustanove. Klaus Dieter Požgan je priznal, da sta bili v preteklosti transparentnost in komunikacija malo zanemarjeni, politika novega vodstva pa gre v smeri bolj transparentnega delovanja in tesnejšega sodelovanja z občinami na eni, na drugi strani pa tudi z gospodarstvom in posamezniki: »Območje občine Ormož je
bilo tudi v preteklosti zelo aktivno tako z vidika vlagateljev kot odobrenih vlog prosilcev. Letos so iz ormoške občine za doktorski študij podane tri vloge, ena za magisterij in tri za projekte. V novem statutu smo predvideli avtomatizacijo članstva v ustanovi, kar bi nam olajšalo pridobivanje denarja. Predstavnik občine pa bi postal tudi član uprave
zadnjih malenkosti. Pridobitev bodo s primerno slovesnostjo odprli v prihodnjem letu.
Viki Ivanuša
in bo aktivno vključen v delo. Občina s članstvom dobi pravico do sodelovanja na letni skupščini, kjer se sprejemajo vsebinska in finančna poročila.« Pozval je svetnike, da potrdijo članstvo, saj bo po njegovem vsak evro, vložen v projekte, pomemben prispevek k razvoju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
Svetnik Vili Trofenik se še prav dobro spomni časov ustanavljanja organizacije in vseh peripetij okrog tega. Spomnil je, da so takrat občine Ormož, Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer in Ptuj podpisale pogodbo, da bodo od vsakega graditelja bencinskih servisov zahtevale prispevek 50.000 takratnih nemških mark za sklad ustanove. »Dolga leta smo bili edina občina, ki je spoštovala ta dogovor, zdaj pa nimamo niti ustanoviteljskega statusa. Ves ta čas so se pridno financirali štipendisti iz občin, ki niso prispevale nič. Dolga leta je bila z Ormoškega le ena šti-pendistka. Članarina občin je bila enostranski diktat ustanove, pri kateri občine niso imele besede, od leta 2007 pa se je članarina nakazovala celo brez pravne podlage. Na to smo opozorili tudi novo vodstvo. Zato je neokusno, da se zdaj dodelitev štipendij pogojujejo s sprejemanjem sklepa o članstvu. Pogojevanje je grobo izsiljevanje in ni v duhu spoštovanega akademika. Štipendije pa potem gredo za šolnine na zasebno univerzo v Novo Gorico, kjer je zaposlen predsednik ustanove,« je bil brez dlake na jeziku Trofenik, ki je vse skupaj označil za koruptnost, priznal pa je tudi, da novemu vodstvu verjetno ni lahko, saj mora zdaj pokrivati nepremišljene naložbe iz preteklosti.
V letih 1994-2001 je bilo iz občine Ormož sofinanciranih pet štipendistov za pripravo magisterija v skupni vrednosti 4590 evrov ter dva štipendista za pripravo doktorata v skupni vrednosti 1644 evrov. Od leta 2007 do 2010 pa dva štipendista za pripravo doktorata v skupni višini 2100 evrov. Od leta 1998 do 2011 je bilo sofinanciranih 19 projektov v skupni vrednosti 12.717 evrov. Če je bilo v zadnjih 17 letih za prosilce iz občine Ormož porabljeno vsega skupaj malo čez 21.000 evrov in če držijo trditve Vilija Trofenika, bodo ob takšnem tempu ormoški štipendisti še naslednji dve desetletji lahko porabljali vložek od zgrajenega OMW.
Viki Ivanuša
WORLD
Krčevina • Nov cestni odsek Lipa-Trstenjak
Letos obnovili tri kilometre
Te dni so na Krčevinah slovesno odprli odsek ceste Lipa-Trstenjak v skupni dolžini 1500 metrov. Zbrali so se številni krajani, trak pa so prerezali župan Alojz Sok, predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak ter domačina Mimika Janežič in Janko Trstenjak.
obnovo cest hitreje, a ker se	V KS Miklavž pri Ormožu so
njihovo število povečuje, se	v središču kraja te dni končali
tudi dokončanje odmika v pri-	ureditev športnega parka, ki
hodnost.	mu morajo dodati le še nekaj
Foto: Viki Ivanuša
Z leve: predsednik sveta krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, domačinka Mimika Janežič, predsednik vaške skupnosti Janko Trstenjak in župan Alojz Sok so slovesno odprli cesto Lipa-Trstenjak.
Slovenija • Posledice suše in krize so vidne
Manj koruze, krompirja, sadja, buč, grozdja ...
Na to, da je letos suša zdesetkala večino pridelkov, so kmetje in območne kmetijske zadruge opozarjale že od zgodnjega poletja. Da ni šlo za pretiravanje, zdaj dokazujejo tudi podatki državnega Statističnega urada (Surs), kjer so primerjali pričakovane oziroma napovedane in dejanske količine različnih kmetijskih kultur.
»Podatki o pričakovanih pridelkih na dan 5. september 2012 - v primerjavi z že objavljenimi podatki o pričakovanih pridelkih poljščin na stanje dne 31. julija 2012 - kažejo, da naj bi slovenski pridelovalci koruze letos pospravili še nekoliko slabši pridelek. Letošnji skupni pridelek koruznega zrnja naj bi tehtal 272.000 ton, to je za več kot petino manj od pridelka, doseženega v letu 2011. Manjši skupni pridelek je bil v zadnjih desetih letih dosežen le še v letu 2003. Povprečni pričakovani pridelek koruze za zrnje bo predvidoma sedem ton na hektar; to je za petino manj od lanskega in za 12 odstotkov manj od zadnjega petletnega povprečnega hektarskega pridelka. Po podatkih o pričakovanih pridelkih je letošnja poletna suša malo manj negativno vplivala
Prvi podatki Sursa kažejo, da bo letošnji pridelek na splošno slab; manj kot lani bo koruze, krompirja, hmelja, buč in vseh vrst sadja.
na količinski pridelek silažne koruze. Ta naj bi letos v Sloveniji tehtal okrog 1,000.000 ton, to je za 14 odstotkov manj od pridelka, doseženega v letu 2011, povprečni pričakovani pridelek silažne koruze pa naj
bi bil z 38 ton na hektar v primerjavi s povprečnim pridelkom, doseženim v zadnjih desetih letih, za desetino manjši,« ugotavljajo na Sursu.
Manj kot lani bo letos tudi krompirja; po prvih zbranih
Ormož • Odvisnost ni problem ulice, ampak družine
V	velikih količinah
je tudi čokolada škodljiva
V	petek sta medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter Rdeči križ Ormož znotraj aktivnosti, s katerimi sta zaznamovala mesec boja proti zasvojenosti, pripravila celodnevni projekt Nariši nov dan.
Gre za vseslovenski družbeno odgovoren program, ki od leta 2010 ozavešča o različnih pasteh zasvojenosti. Vsak teden obiščejo eno občino, kjer preživijo dan in s svojimi akcijami zaobjamejo vse generacije, od otrok prek mladine do odraslih. Prav to, da zajamejo široko kritično maso, se jim zdi ključna prednost, kajti če bi obiskali le en razred osnovne šole, vsebina največkrat ostane le tam. Dopoldanski del je bil v športni dvorani na Hardeku, kjer je potekalo druženje osnovnošolcev vseh šol občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter gimnazije s strokovnjaki različnih področij. Prva triada se je skozi aktivnost Jaka riše nov dan ukvarjala s temo prijateljstva. Druga triada je spremljala dogodivščine Zarje in Svita, stripovski dogodek, v katerem strokovnjak komentira posamezne položaje. Zadnja triada in dijaki pa so se znotraj Zamolčane resnice s strokovnjakom dotaknili pasti, ki jih skriva okolje. Kot je povedal Bojan Kodelja, pri mladih ne širijo znanj s področja zasvojenosti, ker to lahko vzbudi zanimanje, posredujejo jim le vedenje o pasteh, ki prežijo nanje. Zvečer so bili ciljna skupina odrasli. Osrednja tema večera je
—		
		g tbSU ■ - - Mi
- * v ¿OTiH mM	■jrjE* ^H^jTi-f« y AB /v' Sir^lal«	
	jLJjS» "'	
Foto: Viki Ivanuša
bila družina, kajti zasvojenost ni problem ulice, okolja, šole, temveč družine. Kodelja je opozoril še na eno posebnost - zasvojenost z negativnimi informacijami, saj meni, da je zelo prisotna v slovenskih družinah.
V Ormožu se je tako odvil že 476. dogodek, ki je v dveh letih zaobjel 125.000 obiskovalcev. Bolj ponosni pa so ustvarjalci na to, da so prebudili 396 posameznikov, ki so se prepoznali v primežu odvisnosti in so prek spletnega svetovalca na www.ne-odvisen.si anonimno poiskali pomoč. To jim je posredovala ekipa projekta, ki vedno poišče primernega sogovornika iz svojega nabora
podatkih naj bi šlo za skoraj 18-odstoten izpad te poljščine, deloma zaradi suše, deloma pa tudi zato, ker so letos kmetje zasadili precej manj površin kot lani. Sicer pa naj bi bil letos povprečen donos 23,5 tone na hektar, kar kaže na povprečno letino.
Pridelek oljnih buč in hmelja slab, sončnic pa dober
Po podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi pridelovalci oljnih buč letos pospravili okrog 2250 ton bučnih semen, kar je skoraj za polovico manj kot lani in kar za četrtino manj od povprečno pridelane količine oljnih buč v zadnjih desetih letih. Skromen letošnji pričakovani skupni pridelek buč za olje je delno posledica slabe letine, delno pa tudi manjših obdelovalnih površin, te so se v zadnjih dveh letih zmanjšale za četrtino. Površin, kjer rastejo sončnice, je letos
približno enako kot lani, pričakujejo pa za devet odstotkov manjši pridelek.
Slovenski hmeljarji naj bi po podatkih o pričakovanih pridelkih letos pospravili za tretjino manj pridelka, kar je tudi posledica za slabih 16 odstotkov manjših površin. Pričakovani povprečni hektarski pridelek hmelja pa je z 1,3 tone eden izmed slabših v zadnjih desetih letih.
Manj vsega sadja
Tako v intenzivnih kot ekstenzivnih sadovnjakih naj bi letos vse opazovane sadne vrste (jabolka, hruške, breskve in nektarine, češplje in slive) obrodile slabše kot v letu pred tem. Po statističnih podatkih naj bi bil pridelek pri nas najpomembnejšega sadja, jabolk, v intenzivnih sadovnjakih manjši za 30 odstotkov, v ekstenzivnih pa za petino. Pričakovani povprečni pridelek hrušk v intenzivnih sadovnjakih naj bi bil s 13,8 tone na hektar za
petino manjši od doseženega povprečnega pridelka v zadnjih desetih letih, pričakovani pridelek hrušk v ekstenzivnih sadovnjakih pa z 18,5 kilograma na drevo najmanjši v tem obdobju. Manjši pričakovani skupni pridelek breskev in nektarin v intenzivnih sadovnjakih je predvsem posledica manjših površin, saj je bila letina te sadne vrste povprečna glede na pričakovani pridelek. V ekstenzivnih sadovnjakih se v primerjavi z letom prej letos pričakuje komaj polovična letina češpelj in sliv.
Podobno velja tudi za vinograde; letošnji skupni pridelek grozdja naj bi bil več kot za petino manjši od lanske dobre letine. Po statističnih podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi bila letošnja letina grozdja tako po skupnem pridelku (okrog 95.000 ton) kot po pričakovanem povprečnem pridelku (5,8 tone na hektar oziroma 1,7 kilograma na trto) najslabša v zadnjih desetih letih.
SM (vir: Surs)
Prlekija • Festival folklornih skupin
Zaplesalo je 15 skupin
Turistično kulturno društvo (TKD) Babinci v ljutomerski občini je bilo prireditelj dvodnevnega festivala folklornih skupin Prlekije.
Nekoliko nenavaden družabni večer za odrasle je sklenil celodnevno druženje vseh generacij Ormožanov na temo odvisnosti.
V revijalni obliki se je v šotoru pred novim vaško-gasilskim domom v Babincih predstavilo petnajst folklornih skupin (FS): FS društva upokojencev Križevci (vodja Viktor Slavi-nec), mlajša in starejša FS Ka-jer Bučečovci (Sašo Ropoša), FS Prlek Manko Golar Ljutomer (Milan Kreft), FS Podgorci (Stanko Kukovec), HD Anton Krempl FS Mala Nedelja (Marta Zmazek), KD Slavko Osterc FS Leščeček Veržej (Marko Rus), KUD FS Razkrižje (Miha Novak), FS Vrisk Apače (Marija
Trost), starejša FS Veržej (Vinko Kapun), FS Gornja Radgona (Nada Jaušovec), FS Obrež (Silva Marčec), FS KUD Križev-ci (Marta Zmazek), mlajša FS Cven (Urška Sovič) in FS TKD Babinci (Marjan Filipič).
Oba dneva je uvod v folklorni del prireditve zapela pevska zasedba Pšenični klas domačega društva. Kot je povedala predsednica TKD Ba-binci Jožica Berden si bodo v njihovem društvu prizadevali, da bi prireditev postala tradicionalna, slavnostni govornik
Igor Teršar, direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije, pa je govoril o pomenu ljubiteljske kulture, ki se bo po njegovem trdnem prepričanju zagotovo ohranjala v posameznih lokalnih sredinah, ne glede na recesijo in mačehovski odnos države do tovrstne dejavnosti. Prireditve se sta se udeležili tudi županja občine Ljutomer Olga Karba in strokovnjakinja s področja folklornih oblačil Nežka Lubej iz Maribora.
NŠ
kompetentnih strokovnjakov, ki ne le poslušajo, ampak tudi slišijo. Sicer pa je Kodelja posvaril pred vsem, česar je preveč; računalnik sam po sebi ni slab, škodljiva je le nepravilna uporaba: »Nismo proti tem orodjem. Vsi vemo, da je cesta za otroke še vedno najbolj nevarna, pa otrok pred njo ne zapiramo, ampak jih učimo, kako jo varno uporabljati -tako je tudi tukaj. Starši smo dolžni iskati odgovore in se izobraževati.«
V multimedijsko podprtem družabnem večeru so sodelovali Miha Krami, Vlasta Nussdorfer, Fani Čeh in Stanislav Ivanuša.
Viki Ivanuša
Folklorna skupina iz Obreža deluje že od leta 1974.
Foto: SM
Foto: NS
Ormož • 17. redna seja občinskega sveta
Glasovanje v skladu s poslovnikom
Svetniki ormoškega občinskega sveta so se prejšnji ponedeljek zbrali na 17. redni seji, ki jo je vodil podžupan Branko Šu-menjak. Na dnevnem redu je bilo 15 točk; kar tri je Vili Trofenik neuspešno poskušal umakniti z dnevnega reda, strinjal pa se ni niti z zapisnikom pretekle seje.
Vsi, ki so pričakovali, da bo seja dala nedvoumen odgovor na to, ali je bil odlok o odmeri komunalnega prispevka na pretekli seji pravilno sprejet ali ne, so se motili. Trofenik je še naprej ostajal pri trditvi, da se vsi akti sprejemajo po dvo-faznem postopku in je zato treba tudi dvakrat glasovati, kadar gre za skrajšani postopek, pač na isti seji, tudi če ni dodatnih amandmajev. V nadaljevanju seje se je pridružil tudi župan Alojz Sok, ki sicer ni prevzel vodenja seje, je pa pojasnil svoj pogled na glasovanje o odmeri komunalnega prispevka, ki je bil po njegovem mnenju potrjen s potrebno dvotretjinsko večino: »Ker ni bilo vloženega nobenega amandmaja, je bilo dovolj le eno glasovanje, ki je bilo tudi
.'JflÉ*«*

-.-v
Svetniški klubi
1.	Klub svetnikov SDS v sestavi:
t. Valerija Kolenko - vodja svetniškega kluba
2.	Branko Šumenjak
3.	mag. Danijel Vrbnjak.
II. Klub svetnikov N.Si v sestavi:
1.	Irrra Mu rad - vodja svetniškega kluba
2.	Martin Hebar
3.	Jože Cajnko
■s. mag. Tanja Vaupotie 5. dr. Simon Kolmanič
Iti. Klub Civilnega gibanja za etično raivoj obilns Ormož v sestavi:
1.	Stanislav Podgorelec, vodja svetniškega kluba
2.	mag. Boštjan Štefani«;
3.	Nives Petek	— Vili Trofenik
IV. Klub svetnikov 5LS-ZELEN1 SLOVENIJÉ-SNS-SD v sestavi
osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste
5
Foto: Viki Ivanuša
Sejo je vodil podžupan Branko Sumenjak.
opravljeno. Argument o dveh glasovanjih bi bil tehten, če bi kdor koli k odloku vložil amandma. Glasovanje je bilo v skladu s poslovnikom.« Povedal je, da grafičnih prilog
res niso dodajali, ker je obračunsko območje posamezna krajevna skupnost - Podgorci oziroma Velika Nedelja -, ki jih svetniki dobro poznajo, grafična priloga pa je zajeta
»Vidimo namreč, da je materialni duh sodobne družbe, kakor mlačnost, nezaintere-siranost, naveličanost in podobno, močno prodrl tudi v življenje nas redovnikov. To pomeni, da sami nismo več v nenehni živi povezanosti z Gospodom in mnogokrat tudi ne žive priče Kristusa ljudem današnjega časa, ki to od nas pričakujejo in potrebujejo,« je po duhovnem kapitlju povedal p. Milan Kos, provincialni minister.
»V vsakem izmed nas mora biti vsakodnevno prizadeva-
nje, da se odpiramo Bogu in sprejemamo božje delovanje v nas, Bog nas je namreč odrešil, čeprav čutimo našo nepopolno nepopolnost. Iz tega izhaja tudi naše poslanstvo, ki je v tem, da preprosto razodevamo, kakšne milosti nam daje Bog, enostavno pokažemo, kako lepo je biti z Bogom. Frančiškovi bratje minoriti smo tako kot sv. Frančišek poklicani živeti evangelij v vsakodnevnem življenju z brati v samostanih kakor z vsemi ljudmi okrog nas ter pričevati z apostolom Pavlom: Ne živim
Foto: Viki Ivanuša
Na uradni spletni strani občine Ormož je sporni svetniški klub zapisan kot vsi drugi.
Ptuj • Duhovni kapitelj slovenskih minoritov
V	ospredju duhovna prenova
V	minoritskem samostanu na Ptuju je 29. in 30. oktobra potekal duhovni kapitelj slovenskih minoritov. Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa ima trenutno 47 članov. Obhajanje duhovnega kapitlja je potekalo pod naslovom Skrb za vsakodnevno duhovno življenje Frančiškovega brata minorita. Medse so povabili p. Marka Rupnika, ki jim je v razmišljanjih odkrival temeljno vsebino duhovnega življenja.
tudi v osnovnem odloku in se v ničemer ne spreminja.
Glede obračuna komunalnega prispevka je občina zaprosila za mnenje tudi ministrstvo za finance. Odgovor še čakajo, so pa prepričani, da so ravnali pravilno, ko so prišteli evropska sredstva, saj bi bili sicer tisti kraji, kjer se investicije izvajajo z evropskimi sredstvi, v privilegiranem položaju v primerjavi s tistimi, ki gradijo investicije brez evropskih sredstev. Svetniki so zavrnili oba predloga opozicije, in sicer za referendum ter pripravo novega akta.
Svetniški klub, ki ga ni?
Vendar Vili Trofenik Sokovih utemeljitev ni več slišal, saj je odšel s seje že pri točki o odloku o občinskih cestah, kjer Branko Šumenjak ni želel sprejeti amandmajev, ki jih je pripravil svetniški klub civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož. Po njegovem mnenju amandmaji niso bili vloženi pravilno, saj svetniška skupina s tem imenom menda ne obstaja.
Podžupan se tudi ne spomni oziroma ne ve, ali je omenjeni klub že vlagal v proceduro amandmaje pod tem imenom, kot je trdil Trofenik, ki je po burnem besednem dvoboju skupaj s somišljeniki zapustil sejo, saj je bil mnenja, da gre za samovoljo podžupana. Pred tem so člani opozicije namreč zahtevali odmor, da bi medtem podžupan priskrbel sklep sveta, v katerem piše, da ne morejo uporabljati tega imena. Podžupan Šumenjak je namreč trdil, da se je o tem imenu v občinskem svetu odločalo in da zaradi široke prepoznavnosti besedne zveze Ormož Sonce Prlekije, ki je pogosto del promocije občine, niso potrdili kluba. V odmoru Branko Šumenjak ni priskrbel sklepa, ampak je nadaljeval, kjer je končal.
In zakaj je Vili Trofenik s somišljeniki želel vlagati amandmaje k odloku o občinskih cestah? Menda zato, ker je v celoti, s številnimi pravopisnimi napakami vred, prepisan od občine Gornja Radgona in ker za prekrške na občinskih cestah predvideva nesorazmerno visoke kazni. Odlok je bil na koncu sprejet skupaj z vsemi domnevnimi pravopisnimi in drugimi napakami.
Branko Šumenjak je Vili-ju Trofeniku na seji večkrat vzel besedo in izrekel tudi opomin, nato pa še Stanku Podgorelcu. Podžupanov stil vodenja seje je bil svetniku Jožefu Cajnku tako všeč, da ga je moral pohvaliti.
Viki Ivanuša
več jaz, ampak v meni živi Kristus,« pa so besede osrednjega spoznanja letošnjega duhovnega kapitlja, kot jih je predstavil p. Milan Kos.
V letu vere, ki poteka v letih 2012/2013, so naprej duhovniki, redovniki poklicani, da poglobijo vero v Jezusa Kristusa, svoj odnos z njim, zatem pa tudi kristjani, da poglobijo svojo vero. Današnji čas je velika preizkušnja, ne samo glede materialne, temveč tudi duhovne krize, ker je veliko ljudi izgubilo stik s cerkvijo, zato leto vere vabi k tej poglobitvi.
MG
Ljutomer • Gostoval je Tone Kuntner
Slovenci se ne spoštujemo
»
«
Oktobra se je povabilu ljutomerskih kulturnih delavcev odzval slovenski pesnik in dramski igralec Tone Kuntner in v prleški prestolnici sodeloval na literarnem večeru, ki ga je v prostorih glasbene šole izvrstno vodila Cilka Jakelj.
Foto: Črtomir Goznik
Z duhovnega kapitlja slovenskih minoritov, ki je potekal 29. in 30. oktobra v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Prijetno srečanje so z zanimivim klepetom popestrili glasbenika Ana Gnezda na klavirju in Samir Azzeh na violončelu ter Mira Rebernik Žižek in Branko Hrga s prebiranjem Kuntnerjeve poezije.
Pesnik in dramski igralec se je rodil v številni kmečki družini na Tratah v Slovenskih goricah, pozneje se je s starši preselil v Maribor, kjer je končal klasično gimnazijo. V Ljubljani je študiral igralsko umetnost ter leta 1968 diplomiral, vse do upokojitve 2005. pa je nepretrgoma delal kot dramski igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem. Bil je tudi profesor za umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Za svoje umetniško delo v literaturi in gledališču je prejel številna priznanja, tudi nagrado Prešernovega sklada. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, tudi v drugih jezikih.
Ob številnih izpostavljenih dogodkih iz Kuntnerjevega
delovanja je zlasti zanimivo njegovo razmišljanje v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije ter aktualnosti v našem družbenopolitičnem življenju. Razpredal je tudi o nujnosti spremembe slovenske himne. »Zares smo hlapčevski narod, saj ko preberemo uvodni tekst himne Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ..., niti malo ne kažemo samospoštovanja. Himno bi morali začeti z drugo kitico
Prešernove Zdravljice: Komu najprej veselo zdravljico, bratje, čmo zapet! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je, sinov sloveče matere! Šele potem naj sledi Žive naj vsi narodi... Tako pojejo vsi veliki narodi. Najprej spoštujejo sebe in nato vse druge. Mi že s svojo himno kažemo, da se ne spoštujemo,« je dejal Tone Kuntner.
NŠ
Cilka Jakelj v pogovoru s Tonetom Kuntnerjem
Foto: NS
EU • Manj denarja za kohezijsko politiko
Slovenija zaskrbljena glede znižanja obsega proračuna EU
■a» i*

Slovenija je v luči objave kompromisnega predloga ciprskega predsedstva glede večletnega proračuna EU za obdobje med 2014 in 2020 zaskrbljena nad predlaganim močnim znižanjem obsega proraFoto: cnvos.info čuiia povezave, poudarjajo na ministrstvu za zunanje zadeve. Slovenija je nezadovoljna s predlaganim znižanjem sredstev za kohezijsko politiko.
Ciprsko predsedstvo Sveta EU je v ponedeljek zvečer predstavilo kompromisni predlog za prihodnji večletni proračun unije, ki predvideva za okoli 50 milijard nižji sedemletni proračun povezave, kot je prvotno predlagala Evropska komisija. Ob tem so v Nikoziji zapisali, da je ta predlog »začetna točka« in da bo za končni kompromis med članicami EU »nujno še večje krčenje proračuna«.
Ciprsko predsedstvo med drugim predlaga krčenje kohezij-skih sredstev s 495 na 472 milijard evrov. Sredstva za pomoč kmetijstvu in razvoj podeželja bi znižali s 386 na 379 milijard evrov, za predpristopno pomoč in razvojno politiko pa bi predsedstvo namesto prvotno predlaganih 70 milijard namenilo 65 milijard evrov. Poleg tega predlog predvideva tudi manj denarja za evropske institucije, za kar je Evropska komisija v svojem predlogu predvidela 63 milijard evrov. Pri tem ni zapisalo, za koliko bi oklestili to postavko.
Slovenija ugotavlja, da predlog že vsebuje nekaj bolj oprijemljivih številk o obsegu posameznih proračunskih naslovov, čeprav je kar nekaj vprašanj še vedno odprtih. Ob tem pojasnjujejo, da se predlaga znižanje vseh ključnih postavk oziroma naslovov večletnega proračuna.
Slovenija je nezadovoljna predvsem s predlaganim znižanjem na področju kohezijske politike. Novi pogajalski okvir na tem področju sicer po navedbah zunanjega ministrstva prinaša nekaj pozitivnih novosti. Te malenkostno izboljšujejo položaj Slovenije, a ne toliko, kot je pričakovala. Slovenija je v splošnem zaskrbljena nad predlaganim močnim znižanjem obsega proračuna, še posebej pa jo skrbi izhodišče, da bi ga bilo treba za končni kompromis še dodatno znižati. To bi namreč po oceni Slovenije lahko ogrozilo izvajanje ciljev nove razvojne strategije Evropa 2020 in s tem ukrepe za rast in nova delovna mesa. Slovenija takšnega pristopa ne podpira, so jasni na ministrstvu.
Po predlogu Evropske komisije naj bi proračun za obveznosti znašal 1033 milijard evrov ali 1,08 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, za dejanska plačila pa 978,6 milijarde evrov ali 1,03 odstotka BND. V Bruslju so zato kompromisni predlog ciprskega predsedstva že odločno zavrnili. Ob boku komisiji je tudi Evropski parlament, ki nasprotuje zmanjševanju finančnega okvira in je odločno proti vsakršnemu krčenju evropskega proračuna, saj v njem vidi močno orodje za spodbujanje rasti.
Politični dogovor o sedemletnem proračunu unije naj bi dosegli na izrednem vrhu unije, ki se bo začel 22. novembra in bo najverjetneje trajal, dokler ne bo kompromisa. Zasedanje bi se zato utegnilo zavleči več dni. (sta)
Rim • Vlada odobrila nov odlok
Črtali so 35 pokrajin
Vlada v Rimu je minuli teden odobrila zakonski odlok, ki določa, da v italijanskih deželah z navadnim statutom ne bo več 86, ampak 51 pokrajin. Odlok mora uzakoniti še parlament, poroča Primorski dnevnik. Dežele s posebnim statutom, med njimi Furlanija - Julijska krajina (FJK), pa imajo sedaj šest mesecev časa, da uredijo sistem pokrajin.
Te dežele so namreč za razliko od tistih z navadnim statutom neposredno pristojne za krajevne avtonomije. Novi sistem pokrajin v deželah z navadnim statutom bo začel delovati z letom 2014, novembra 2013 pa bodo volitve novih pokrajinskih uprav. Že
Washington, Atene • IMF: Dogovora z Grčijo še ni
Nesoglasja glede pogojev financiranja
Foto: cfnewsl3.com
z januarjem prihodnje leto bodo razpustili dosedanje pokrajinske odbore, do volitev pa bodo na položajih ostali predsedniki z nalogo, da pripravijo novo ureditev oz. spojitev pokrajinskih uprav.
Po besedah ministra za javno upravo Filippa Patronija Griffija so praviloma odpravili pokrajine, ki štejejo manj kot 350.000 prebivalcev in se raztezajo na ozemlju z manj kot 2500 kvadratnimi kilometri. Med 51 novimi pokrajinami pa so tudi t. i. metropoli-tanska območja, ki zajemajo večja italijanska mesta in katerih uvedbo predvideva že reforma iz leta 1990, ki pa ni bila nikoli izpeljana.
Patroni Griffi je še pojasnil, da spada načrtovana reforma pokrajin v okvir varčevalnih ukrepov, vlada pa je ubrala nekakšno srednjo pot med dvema skrajnima stališčema - med odpravo oz. ohranitvijo vseh dosedanjih pokrajin. (sta)
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v petek sporočil, da so pogajanja med oblastmi v Atenah in t.i. trojko mednarodnih posojilodajalcev zastala, in sicer pri vprašanju pogojev za nadaljnje financiranje Grčije. Po izjavi IMF je osrednji grški borzni indeks zabeležil petodstotni padec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trojka predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada že več tednov z grškimi oblastmi razpravlja o ukrepih, ki jih mora država sprejeti v zameno za naslednjo, 31,5-milijar-dno tranšo posojila.
Atene niso uspele izpolniti proračunskih ciljev, zahtevanih za izplačilo naslednjega obroka pomoči, in sedaj prosijo za dvoletno podaljšanje roka za njihovo doseganje.
Grški premier Antonis Samaras je torek sporočil, da so z mednarodnimi posojilodajalci uspeli doseči dogovor, ki ga mora zdaj potrditi še parlament. Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je nato v sredo po telefonski konferenci finančnih ministrov držav v območju evra zanikal navedbe o doseženem dogovoru.
Tiskovni predstavnik IMF Gerry Rice je danes to potrdil, ko je dejal, da so Atene sicer dosegle »dober napredek« pri fiskalnih in strukturnih reformah, sedaj pa »je treba doseči še dogovor med Grčijo in njenimi posojilodajalci glede pogojev financiranja, ki bodo zagotovili vzdržnost dolga«.
Premier Samaras je sicer opozoril, da bo Grčija ostala brez denarja, če do 16. novembra ne prejme omenjene naslednje tranše iz reševalnega paketa.
Po objavi IMF je osrednji grški indeks Athex zabeležil petodstotni padec. Delnice grških bank pa so se v povprečju pocenile za kar 11,7 odstotka, piše AFP. (sta)
New York •
Posledice orkana Sandy
85 žrtev, škode za 50 milijard dolarjev
Ocene neposredne škode zaradi orkana, ki je po zadnjih podatkih v ZDA terjal 85 življenj, so se po novem dvignile do 50 milijard dolarjev.
Nevihta premera 1530 kilometrov je najhuje prizadela državi New Jersey in New York. Samo v mestu New York so našteli 38 mrtvih, brez elektrike pa je bilo tam v četrtek še 650.000 ljudi.
Večina jih je elektriko dobila do sobote, a nekateri bodo morali potrpeti celo do 11. novembra. Na celotnem območju, ki ga je prizadel orkan, pa je bilo v četrtek brez elektrike še vedno 4,5 milijona ljudi. Pomanjkanje elektrike ni nikjer tako očitno kot na Manhattnu, ki ostaja razdeljen približno pri 40. ulici. Ljudje, ki živijo južno od meje med svetlobo in temo, nimajo niti tople vode in ogrevanja, prav tako primanjkuje hrane in vode, komunikacije ne delujejo.
V	četrtek je deloma znova začela delovati podzemna železnica, vendar na Manhattnu le do 34. ulice proti jugu. Iz Queensa sta preko Vzhodne reke peljala le dva vlaka, iz Brooklyna pa so vozili le avtobusi, na katere so čakali tisoči ljudi. Z osebnim avtomobilom je bilo mostove mogoče prečkati le, če so bili v njem najmanj trije potniki.
Tako v New Yorku kot v sosednjem New Jerseyju vlada pomanjkanje bencina in pred črpalkami, ki delujejo, se vije-jo vrste, dolge kot v času naftne krize pred 30 leti.
Poplavljena območja so polna nesnage, ostankov nafte, kurilnega olja in kemikalij, zato je ponekod nevaren že samo sprehod.
Ponekod počasi popuščajo živci, kot na primer na Staten Islandu, kjer je Rdeči križ začel šele v četrtek zjutraj dova-žati pomoč. Predsednik občine James Molinaro je krajane javno pozval, naj tej organizaciji ne darujejo ničesar več, ker tega zaradi malomarnosti in počasnosti ni vredna.
Nevihta je poškodovala tudi Palačo narodov in ZN so šele v četrtek spet začeli z delom. S strehe poslopja Generalne skupščine ZN je veter odnesel nekaj plastične kritine, v kleti je poplava, izbruhnil je tudi manjši požar. Palača narodov je sicer še vedno sredi dve milijardi dolarjev vredne obnove.
Podjetje za ocenjevanje škode Eqecat je v četrtek sporočilo, da zdaj ocenjuje neposredno škodo orkana na med 30 in 50 milijard dolarjev. Sandy bo tako drugi najdražji orkan v zgodovini ZDA za Katrino leta 2005, vendar bo njegov učinek na širšo ekonomijo majhen.
V	četrtek so ob obali Severne Karoline prenehali iskanje pogrešanega kapitana zgodovinske jadrnice HMS Bounty, ki so jo zgradili za film »Upor na ladji Bounty« iz leta 1962.
Kapitan Robin Walbridge je ladjo peljal iz Connecticuta v prepričanju, da bo ušel nevihti, vendar se je v ponedeljek potopila. Obalna straža je rešila 14 članov posadke. Potomka voditelja upora na ladji Bounty Claudene Christian je umrla, 63-letnega kapitana pa niso mogli najti. (sta)
Gospodarstvo po svetu
London • Britanska banka Royal Bank of Scotland (RBS), ki je v 81-odstotni lasti države, je v tretjem letošnjem četrtletju ustvarila 1,4 milijarde funtov (okoli 1,7 milijarde evrov) čiste izgube, potem ko je v enakem obdobju lani pridelala 1,2 milijarde funtov čistega dobička. Izguba je med drugim posledica velikanskega računovodskega stroška. RBS je tako zabeležila negativni računovodski učinek v višini 1,455 milijarde funtov zaradi prevrednotenja dolga. Spremembe v vrednotenju dolga imajo lahko na poslovanje bank tako pozitivne kot negativne učinke.
Tokio • Ameriška bonitetna agencija Fitch je japonskemu proizvajalcu elektronike Sharp danes zadala nov udarec - njegovo bonitetno oceno je znižala za šest stopenj na raven ničvredno-sti. Fitch je opozoril na težak položaj, v katerem se je znašla družba, za svojo prihodnost pa se bojijo tudi pri Sharpu, poročajo tuje tiskovne agencije. Sharp je v četrtek sporočil, da naj bi letos zabeležil rekordno izgubo v višini 5,6 milijarde dolarjev. Družbi težave povzročajo močan jen, manjše povpraševanje na ključnih izvoznih trgih, huda konkurenca in posledice strateških napak, ki so negativno vplivale na bilanco nekdaj mogočnega giganta elektronike.
Pariz • Francoski proizvajalec telekomunikacijske opreme Alcatel-Lucent je v tretjem četrtletju ustvaril 146 milijonov evrov čiste izgube, ki je deloma posledica računovodskega popravka v višini 34 milijonov evrov, povezanega z nakupom Lucenta novembra 2006. Analitiki so sicer pričakovali manjšo izgubo, okoli 108 milijonov evrov. Prihodki od prodaje so se medtem znižali za 2,8 odstotka na 3,59 milijarde evrov. To je bolje od napovedi analitikov, ki so pričakovali 6,5-odstotni padec prihodkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moskva • Največja svetovna plinska družba, ruski Gazprom, je zaradi slabše prodaje na ključnih trgih in višjih stroškov v prvem poslovnem polletju v medletni primerjavi zabeležila 34-odstotni padec čistega dobička - ta je znašal 508,7 milijarde rubljev (okoli 12,5 milijarde evrov). Prihodki od prodaje so se medtem znižali za pet odstotkov na 2230 milijard rubljev (54,9 milijarde evrov), poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dobiček je znižal 15-odstotni padec čistih prihodkov od prodaje zemeljskega plina - ti so namreč znašali 1240 milijard rubljev (okoli 30,5 milijarde evrov), čeprav je bil desetodsto-tni padec prodaje na evropskih trgih deloma nadomeščen s pozitivnimi valutnimi gibanji. Prodaja na trgih bivše Sovjetske republike je medtem upadla za 23 odstotkov. Detroit • Avtomobilski proizvajalci so oktobra na ameriškem trgu prodali za sedem odstotkov več vozil kot v enakem mesecu lani in največji ameriški proizvajalec General Motors (GM) je napoved prodaje za celotno leto zvišal na 14,5 milijona vozil. Po podatkih podjetja AutoData je bila oktobrska prodaja na letni ravni 14,3 milijona vozil. Prodaja je narasla kljub orkanu Sandy, ki je odplavil najmanj tri dni posla na severovzhodu ZDA. Orkan Sandy naj bi po nekaterih ocenah prodajo zmanjšal za okoli 30.000 avtomobilov, vendar pa se bo rast prodaje nadaljevala ker se ameriški avtomobili starajo, obresti za posojila pa so še naprej izjemno nizke. V ZDA so dosegli prodajni rekord leta 2005 s 17 milijoni vozil. Moskva • Ruski naftni gigant Rosneft in nizozemsko-britan-ska naftna družba Royal Dutch Shell sta danes ločeno objavila, da se jima je dobiček v tretjem letošnjem četrtletju podvojil oz. zvišal za dva odstotka na 5,7 milijarde dolarjev oz. 7,13 milijarde dolarjev. Objavi obeh podjetij - obe kot razlog za rast dobička omenjata višje cene energentov - sta zvišali borzne indeks po svetu, saj sta nad pričakovanji analitikov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Rosneft je v obdobju julij-september ustvaril za 25,5 milijarde dolarjev prihodkov, kar je za slabo milijardo dolarjev več kot lani. Ob tem je ruska družba v omenjenem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala dnevno proizvodnjo nafte, in sicer z 2,6 milijona na 2,7 milijona 159-litrskih sodov na dan.
Peking • V Pekingu so se danes sešli člani elitnega centralnega komiteja kitajske komunistične partije, ki bodo sprejeli končne odločitve, vključno s pričakovanimi spremembami v vodstvu, pred prelomnim kongresom partije prihodnji teden. Dogajanje v političnem vrhu so pospremili vzpodbudni gospodarski podatki, ki kažejo na stabilizacijo rasti. Industrijska proizvodnja v državi se namreč izboljšuje, kažeta danes objavljeni raziskavi, ki sta tako podprli uradne ocene, da se gospodarska rast v komunistični velesili stabilizira, potem ko se je večino letošnjega leta ohlajala, navaja nemška tiskovna agencija dpa. (sta)
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: Theatlantic.com
Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri.
Ptuj • Srečanje diabetikov s predavanji
Za pravočasno prepoznavanje sladkorne bolezni
V restavraciji Gastro na Ptuju so se v soboto, 3. novembra, na tradicionalnem srečanju z zdravstvenima predavanjema in priložnostnim kulturnim programom, ki je bil posvečen svetovnemu dnevu sladkorne bolezni, zbrali sladkorni bolniki s Ptujskega in Ormoškega. V programu so tokrat sodelovale ljudske pevke Lukarice iz Dornave. V soboto so se zbrali v glavnem bolniki in njihovi svojci, predstavnikov občin tokrat ni bilo.
V društvo, ki je začelo delovati jeseni leta 1974, je včlanjenih okrog 720 sladkornih bolnikov s tega območja. Predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja je ob tej priložnosti spomnila na poslanstvo svetovnega dneva sladkorne bolezni, Friderika Bantinga, ki je s sodelavci leta 1922 odkril inzulin, in tudi društva samega. Že od samega začetka je dejavnost društva usmerjena v ozaveščanje sladkornih bolnikov o bolezni, da bi jo lažje obvladovali, se zavedali vseh možnih zapletov, ki lahko nastanejo, če je ne poznajo. Vsak bolnik je v največji meri sam odgovoren za svoje zdravje. Če je bolezen dobro vodena, omogoča kvalitetno in dolgo življenje. Priporočljivo je gibanje, pravočasno prehranjevanje in v ustrezni količini, ak-
Pa brez zamere
Foto: Črtomir Goznik
O zdravljenju kroničnih bolezni ven pri sladkornih bolnikih je predaval prof. Mišo Sabovič z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednica Društva diabetikov Ptuj je spomnila na poslanstvo svetovnega dneva sladkorne bolezni, 14. novembra, in društva samega.
tivno družbeno življenje, saj zapiranje med štiri stene vodi v osamljenost in poslabšanje zdravja. V Sloveniji je okrog 150 tisoč sladkornih bolnikov, v svetu 366 milijonov, število je v nenehnem porastu, tako rekoč že epidemioloških razsežnosti, zato je zdrav način življenja z zdravim prehranjevanjem in telesnimi aktivnostmi še kako pomemben. Sladkorni bolniki, člani društev diabetikov, veliko strokovnih napotkov pri obvladovanju sladkorne bolezni dobijo s časopisom Sladkorna bolezen, vabijo jih
na predavanja, izlete, pohode in izobraževalne programe, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih. Na sobotnem srečanju so nova spoznanja dobili na dveh predavanjih, prof. Mišo Šabovič iz UKC Ljubljana je predaval o zdravljenju kroničnih bolezni ven pri sladkornih bolnikih, dipl. medicinska sestra Suzana Klampfer pa o referenčnih ambulantah.
Na sobotnem srečanju je predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja predstavila osnutek programa za leto 2013, ki ga bodo dopol-
nili na občnem zboru, povabila pa je tudi na tradicionalne pohode ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki letos poteka pod geslom Poskrbimo za prihodnost, prepoznajmo sladkorno bolezen pravočasno, ki bodo 14. novembra na Ptuju, ob 9. uri, in ob 14. uri v Dornavi, Vidmu in Ormožu. Sladkorni bolniki tudi upajo, da kriza in kleščenje denarja za zdravstvo ne bosta ogrozila doseženega visokega standarda zdravljenja sladkorne bolezni v Sloveniji.
MG
Cerovec • Izginil novorojenček, sumijo na detomor
Kje je novorojenček?
V zadnjih dneh je vse slovenske medije preplavila zgodba o domnevnem detomoru, ki naj bi se zgodil v Ce-rovcu Stanka Vraza v ormoški občini. Policija je potrdila, da zadevo preiskuje, to pa je tudi edini uradni podatek, ki so ga zaenkrat dali. Vsi drugi podatki temeljijo na pripovedih krajanov, ki ne želijo biti imenovani, a so zaradi dogajanja zelo pretreseni.
Za njih se je zgodba začela že veliko prej, kot je prišla v medije. Preiskava v vasi se je začela 23. oktobra, dva dni za tem pa je bilo v Cerovcu toliko policije, kriminalistov, psov in avtomobilov kot v kakšnem filmu. Preiskava se je začela na temelju anonimne prijave, po kateri naj bi 37-letna kra-janka rodila otroka, a ga ni nikjer. Ženska je policiji dejanje detomora menda priznala, zato je policija v obsežni akciji preiskala hišo, okolico hiše ter prekopala obsežen del vrta in okolice, a trupla nesrečnega otroka doslej še niso našli, čeprav naj bi jim navodila, kje naj truplo iščejo, dajala mati sama. Ženska naj bi po vseh
teh dogodkih poiskala pomoč v Psihiatrični bolnišnici Ormož.
Krajani so nam povedali, da je ženska svojo nosečnost prikrivala in vseh devet mesecev zanikala. Sodelavke v Murski Soboti so nosečnost kmalu opazile, saj je vitke postave in je kljub skrivanju v ohlapnih oblačilih in povezovanju trebuha nosečnost kmalu postala očitna. Poleti naj bi si menda, da ji ne bi bilo treba na morje z družino, kjer bi se njena nosečnost v kopalkah pokazala, namerno poškodovala roko. V času, ko naj bi se zgodil porod, saj se je v službo vrnila brez trebuha, očitno spremenjena, je teden dni ostala doma.
Vzela je bolniško zaradi bolezni najmlajšega, štiriletnega otroka.
Čeprav je bilo vsem nevple-tenim jasno, da je noseča, pa
najbližji tega naj ne bi bili opazili, kljub temu da je živela s partnerjem in njegovo materjo pod isto streho. S partnerjem sta že imela tri otroke
Precednik
Prijateljske ideje
S krogom najtesnejših prijateljev, s katerimi smo bili kot rit in srajca in od katerih jih je večina ostala na Ptuju, dva ali trije pa so se podali s trebuhom za kruhom v prestolnico, ostajamo v dnevnem stiku preko elektronske pošte, ki si jo medsebojno pošiljamo in katere prejemniki smo vsi, tako da Imamo neke vrste skupinsko klepetalnico. Nekatere stvari so v tej razdiralni obliki družbene ureditve, ki so nam jo vsilili, še zmeraj neprebojne; in vezi, ki smo jih stkali v mladosti, ostajajo kljub dejstvu, da cele bande na kupu ni bilo že kar nekaj časa, trdne kot skala. Zahvaljujoč spletu smo vsak dan še zmeraj za isto mizo, le pivo pijemo vsak na svojem koncu Slovenije.
Tako je oni dan beseda tekla o, kakšno presenečenje, predsedniških volitvah in političnem vrhu nasploh. Pa je Precednik (od kod mu tale vzdevek, ki se ga sedaj večinoma poslužujem zgolj sam, seveda ne bom izdal) med e-sporočili, ki so vsebovala predvsem bentenje nad primitivizmom, pokvarjenostjo, poden kulturo in ostalimi oznakami, pod katere običajno zapade aktualna politika, navrgel svoj predlog glede tega, katere osebe bi morali imenovati na vodilne pozicije v državi. In priznati moram, da bi sam težko našel bolj izvirne kandidate. Ampak -spet ta ampak -, to bi hkrati tudi pomenilo, da se je v Sloveniji nekaj radikalno spremenilo; da so državljani, ljudstvo, volilno telo, kakor pač hočete, začeli razmišljati radikalno drugače (ali pa, v ne tako malo primerih, sploh začeli razmišljati). Da smo naredili ogromen korak naprej tako v smislu zavedanja, paradigme, kot tudi v smislu napredka kot vsesplošne kategorije ter se približali tisti utopični ureditvi, kjer ljudsko družbo vodijo razum, filantropija ter znanje.
Kako je torej Precednik zastavil nekatere vodilne pozicije v državi? Kot predsednika države bi ustoličil ta hip (menim pa, da zmaga tudi v splošno-časovni kategoriji) najbolj znanega Slovenca v svetu: filozofa Slavoja Žižka. Žižek je nedvomno tudi eden najbolj inteligentnih, razgledanih in kozmopolitskih Slovencev, njegove svetovne popularnosti, akademske kariere in lucidnega vpogleda tako v povsem vsakdanje sfere kot tudi v območja ''čistega duha'', kot bi postavila Kant in Hegel, najbrž ni treba posebej predstavljati ali opisovati.
Za predsednika vlade bi postavil Petra Mlakarja, temeljnega misleca revolucionarnega umetniškega gibanja iz osemdesetih, NSK - Neue Slowenische Kunst, ki je podiralo meje starega in uveljavljalo nove ter napredne, avantgardne principe. Mlakarju prav tako ne moremo očitati pomanjkanja lucidnosti, ki jo včasih sicer resda zavije v omot kontroverznega (a če pomislimo, kako kontroverzna je današnja politika, bi Mlakarju težko nadeli to oznako); je inteligenten, prodoren in karizmatičen. O njegovi poziciji lepo govori tudi izjava, ki jo je dal pred časom v oddaji RTV Slovenija, Studio City: »Prodaja državnega premoženja mora imeti stalno pred očmi en in edini cilj: kaj bo imelo od tega ljudstvo, ne pa, kako se bodo skovala neka zavezništva, kjer bodo keš pobirali samo izbranci. Denar države, ki skrbi za blaginjo vseh, je ljudski.« Absolutno drži.
Za konec je Precednik kot notranjega ministra (sam bi mu sicer dal funkcijo zunanjega ministra) namestil Ivana (Janija) Novaka, vodjo in možganskega trusta največjega in svetovno izredno vplivnega slovenskega izvoznega artikla - skupine Laibach. Medtem ko so Avseniki slovenski »top« izvozni artikel na področju ljudskega rajanja, so Laibach na vrhu lestvice progresivne, avantgardne, družbeno ozaveščene ter kritične misli, ki sicer zre tudi v preteklost, a s pogledom v prihodnost.
Vsi ti gospodje so vrhunski intelektualci, kozmopoliti, poznajo sedanjost, po (v)pogledu v prihodnost pa prekašajo celotno sedanjo garnituro. In če ste zdaj hipoma in kot iz topa ustrelili, da to pa absolutno ni mogoče (ali celo, da se to ne spodobi), vas sprašujem: zakaj pa ne?!?
Gregor Alič
Foto: Viki Ivanuša
Tragična zgodba naj bi se zgodila v Cerovcu Stanka Vraza.
in pri tretjem je menda svojo nosečnost prav tako zelo dolgo skrivala. Partner naj bi jo zaradi tega celo spodil od doma in je zadnja dva meseca nosečnosti preživela pri babici. Kasneje sta se pobotala in vrnila se je v Cerovec. Ob tem se je verjetno kriminalistom porodilo vprašanje o vpletenosti partnerja v celoten dogodek, saj so ga po pripovedi krajanov odpeljali na večurno zaslišanje, potem pa se je vrnil
domov.
37-letnica tudi sama ni imela lahkega in lepega otroštva, saj jo je mati zapustila in je živela pri babici. Očitno pa lepega otroštva ni znala nuditi niti svojim trem otrokom, saj je bilo iz njihovega doma pogosto slišati prepir, otroci pa so bili tepeni. Kaj se je zgodilo s četrtim otrokom, ki ga je rodila nedavno, kar so menda potrdili tudi zdravniki, zaenkrat še ni znano.
Viki Ivanuša
Ptuj • Razstava maket dvojnih kozolcev
Ko se rodi otrok, se ustvari tudi maketa
Mirna roka, potrpežljivost in natančnost so le nekatere izmed lastnosti, ki odlikujejo vrhunskega maketarja Franca Pogačarja, ki te dni razstavlja v prostorih nekdanje konjušnice na ptujskem gradu. Gre za fascinantno in doslej njegovo največjo razstavo, v katero je vloženo izjemno veliko truda in dela, saj posamezna maketa nastaja več mesecev.
Maketar svetovnega formata Franc Pogačar iz Ljubljane se že vrsto let ukvarja z izdelavo maket slovenskih kozolcev. Te so izdelane v razmerju 1:25 in izjemno natančno posnemajo izvirnik, tako po videzu kot tudi pri izbiri materialov.
Pogačar svoje umetnine, s katerimi ohranja pomemben del slovenske kulturne dediščine, razstavlja tako doma kot po svetu, tokrat pa se je na povabilo Ptujčana Tinčka Ivanu-še in direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleša Ari-ha ustavil na ptujskem gradu.
Razstava je postavljena v enem izmed prostorov nekdanje konjušnice, kjer domu-je tudi stalna zbirka pustnih mask. Pogačar tokrat predstavlja 17 maket, ki so izjemno natančno in skrbno izdelane. Da ustvari maketo enega samega kozolca, potrebuje tudi več mesecev; izdelava ene navadno traja od devet do deset mesecev.
Sleherni delček je narejen ročno, ker gre za majhne dele, pa izdelava zahteva natančnost in vztrajnost. Kot pravi sam, je precej zahtevno delo tudi postavitev strehe, saj ima posamezna maketa več tisoč lesenih delčkov, ki predstavlja-
Franc Pogačar in dr. Vito Haz-ler (desno).
jo kritino. Dele strehe je možno tudi odpreti, kar omogoča vpogled v notranjost miniaturnega kozolca.
Kar je najpomembneje, pravi Pogačar, je to, da maketa mora biti čim bolj podobna izvirniku.
Da gre za izjemno pomembno ustvarjanje, je prepričan tudi prof. dr. Vito Hazler, ki strokovno bdi nad njegovim delom. Kot je dejal na odprtju razstave na ptujskem gradu, Pogačar s svojim nevsakdanjim ustvarjanjem pomaga ohranjati pomemben del slovenske stavbne dediščine, obenem pa s predstavitvijo kozolcev, ki so
Izdelava takšne makete zahteva vztrajnost in natančnost.
državnega in nacionalnega pomena, skrbi za prepoznavnost slovenskega etničnega ozemlja. To so očitno prepoznali tudi pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, saj so mu podelili priznanje zlata vrtnica.
Svoje znanje pa umetnik prenaša tudi na mlajše generacije, saj sodeluje s številnimi šolami in fakultetami.
Arih: Največ se je pričakovalo od muzeja
Da gre pri Pogačarjevem delu za ohranjanje kulturne
dediščine prek kozolcev, ki propadajo, je na odprtju razstave dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih.
Po njegovih besedah je to ena zanimivejših razstav, ki so jo pripravili v letošnjem sicer zelo pestrem letu.
Arih je spregovoril tudi o projektu Maribor 2012: Evropska prestolnica kulture, kjer Ptuj sodeluje kot partnersko mesto. »Največ se je pričakovalo od muzeja,« je med drugim dejal Arih in dodal, da so kot navadno tudi letos izpeljali veliko projektov, del teh pa so finančno pokrili sami. »Vse leto smo pripravljali projekte in to tudi nadaljujemo,« je še povedal.
Po njegovem je muzej dal priložnost vsem, saj se trudijo pokazati umetnine vrhunskih umetnikov, obenem pa so na široko odprli vrata tudi tistim, ki se še vedno uveljavljajo, a s svojim delom dokazujejo, da je meja med profesionalno in ljubiteljsko ustvarjalnostjo zelo tanka.
Dženana Kmetec
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Ptuj • Nagrada za gimnazijo
»Bolj ko spoznavamo druge kulture, bolj jih razumemo
«
Ptujska gimnazija je kot edina slovenska šola, ki sodeluje v medcelinskem projektu evropsko-azijskega razreda, prejela dve nagradi, med drugim tudi zlato. Kljub temu da niso sodelovali zaradi nagrad, temveč želje po spoznavanju in sprejemanju različnosti, je to priznanje potrditev, da so na pravi poti.
V šolskem letu 2010/11 se je ptujska gimnazija kot edina slovenska šola aktivno vključila v projekt azijsko-evropskih razredov, Asia-Europe clasroom (AEC). To so nadaljevali tudi v preteklem šolskem letu. Konec leta 2011 so znotraj projekta ptujski gimnazijci gostili skupino 13 dijakov iz Singapurja, aprila letos pa so jim vrnili obisk.
Prijetno druženje in spoznavanje različnih kultur pa ni vse, kar je gimnazija odnesla od omenjenega projekta. Pred nekaj dnevi so namreč prejeli zlato nagrado za projekt Ho-meseek 2 in nagrado z odliko za projekt Crossing the borders feeling the others v konkurenci šestih finalnih projektov, izbranih med 51 prijavljenimi.
Ptujčani so s svojimi projekti pometli z močno konkurenco iz Evrope in Azije. Crossing the borders feeling the others je projekt šol iz desetih držav, ki je ustvaril virtualno učilni-
co, kjer so dijaki raziskovali izražanje čustev in občutkov v različnih kulturah, predvsem tiste, ki so univerzalni za vse. Koordinatorica projekta je bila Jelka Kosi.
Homeseek 2 pa je projekt, v katerem so sodelovali dijaki iz Singapurja, Malezije, Indonezije, Filipinov, Indije, Litve in Slovenije. Skozi fotografijo, risbo, film in intervjuje so vrstniki izmenjevali poglede na svojo družino, bivalno okolje, navade in običaje, ki odlikujejo njihov dom. Dijake je vodila mentorica Darja Rokavec, ki je bila tudi ena izmed pobudnic, da se ptujska gimnazija vključi v evropsko-azijski razred.
»Na nagradi smo izjemno ponosni, saj smo edina slovenska šola, ki sodeluje v evropsko-azijskem razredu, čeprav nagrade niso bistvo sodelovanja. Dijaki se tako ne učijo o medkulturnem dialogu, ampak ga živijo. Spoznavajo, da je zaradi različnosti svet lep in da so
mladi akterji sveta, varnega za različnost,« je povedala ravnateljica Melani Centrih.
Dijaki so svoje misli strnili v te besede: »Bistvo projektov je razumevanje drug drugega. Bolj ko spoznavamo druge kulture, kako živijo ljudje drugje, bolj jih razumemo, bolj jih sprejemamo in s tem soustvarjamo bolj strpen in prijazen svet.« In ravno to je tisto, kar danes najbolj potrebujemo.
Evropsko-azijski razred
Projekt evropsko-azijskih razredov promovira in razvija skupno učenje, medkulturno sodelovanje ter izmenjave dijakov in študentov. Deluje pod geslom Dve celini, en razred, učenje brez meja. Znotraj tega so Ptujčani že gostili dijake iz Singapurja, obisk pa so jim aprila letos tudi vrnili. Sodelovali so pri številnih debatah in dokazali, da jim niti več tisočkilometrska razdalja ne
more preprečiti sodelovanja in ustvarjanja lepšega sveta.
Dženana Kmetec
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Prvi november
Dan, posvečen tistim, ki jih ni več. Dan, posvečen vsem svetim pa tistim velikim, ki so zaznamovali zgodovino človeštva. Predvsem pa dan, posvečen našim najdražjim, za katere smo včasih edina vez spomina na njihova preminula življenja. Nosimo jih s sabo, z bolečino, trdo kot kamen, ne vedoč, kam z njo. Zapremo jo s kamnitimi, marmornimi pokrovi na grobovih. S takšnimi, kot so na sosednjih? Ne, naj bo naš grob drugačen, še lepši! Ena kamnita plošča ni dovolj! Naj bosta dve, meter marmorja je premalo, naj jih bo pet! Naj se ve, da sta moja ljubezen in bolečina večni in večji od vaše. Pa če denarnica ne premore ? Kredit bomo vzeli, kos zemlje prodali. Naša pokopališča pa postajajo razstavni paviljoni kamnoseštva.
Prvi november, dan, ko pokopališča gorijo v rdečem, ko je treba imeti novo garderobo, v rokah pa ikebano eksotičnega cvetja, kot ga nima nihče, kupljenega v elitni cvetličarni za drag denar. Prvi november je dan, ko se prvič pokaže nov krznen plašč. Stoječ ob grobovih, stisnjenih rok pred sabo šepetamo drug drugemu v ušesa tihe skrivnosti mimoidočih. Poglej jo, poglej ga. Otrokom kupimo, po stari navadi, turški med in gremo domov. Slovenci smo po porabi sveč na vrhu v Evropski uniji in naši grobovi so bogati, bolj kot grobovi bogatašev Evropske unije.
Nekoč pa so rahlo zemljico grobov naših prednikov krasili cvetovi pri vsaki hiši rastočih krizantem. Na dan mrtvih je bila z njimi pokrita zemlja. Pred križem pa je stal šopek najlepših, doma skupaj danih. Prvi november je bil dan, ko je družina prišla skupaj. Srečali so se, ne samo na grobu, ampak tudi po tem, doma. Pogovorili so se o tem in onem in v spomin na pokojne skupaj popili in pojedli - doma pripravljeno hrano.
Skupaj z nami živi vedno več v Slovenijo zaljubljenih Angležev, Ircev, Nizozemcev ... in se čudijo ter sprašujejo: »Kaj se dogaja pri vas ? Zakaj vsi tako množično kupujejo sveče? Kaj to pomeni ? Ali bo zmanjkalo elektrike?«
Ta dan mine, ostanejo pa kupi odpadne plastike, za katero se prav ne ve, kam z njo. Včasih smo imeli sveče, bele, pokončne, gorele so s skromnimi plameni, dokler se niso stopile na zemlji. Ena za pokojnega.
Mrtvi jih ne potrebujejo na desettisoče na grobovih. Mrtvi ne potrebujejo težkih marmornih pokrovov. Dovolj je, da so z nami v srcih, nikoli pozabljeni v našem spominu.
Singapore Flyerl Ride the World's Largest
Giant Observation Wheel
Ptujski gimnazijci so znotraj tega bivali v našem mestu.
Foto: arhiv ptujske Gimnazije
projekta obiskali kolege v Singapurju, ki so prav tako nekaj dni
Foto: DK
Foto: DK
Nogomet
»Maribor bo v Zavrču slej ko prej položil orožje ...«
Stran 12
Nogomet
Zavrč v »blatometu« boljši od Dravinje
Stran 12
Rokomet
Z dobro obrambo in hitrimi protinapadi do + 16 Stran 13
Šah
Maribor dva tedna središče šahovskega sveta
Stran 13
Nogomet
Tudi v drugo slavje Stojncev 3:1
Stran 14
Boks
Zlata rokavica zasluženo v roke Nejca Nedeljka
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 16. krog
Dober prvi polčas premalo za točko
Olimpija -Aluminij 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Šporar (50.), 2:0 Božič (63.), 3:0 Zorc (73.)
OLIMPIJA: Šeliga, Saraso-la, Salkič, Zarifovič, Delamea Mlinar (od 75. Kovačevič), Božič (od 83. Topič), Zorc, Omladič, Trifkovič, Nikezič (od 62. Vicente), Šporar. Trener: Andrej Razdrh
ALUMINIJ: Murko, Topolo-vec, Bingo, Brezovački, M. Re-šek (od 63. D. Rešek), Spahič, Režonja, Pečovnik, Kožar (od 60. Vraničar), Jeleč, Kurež (od 66. Bešič). Trener: Bojan Flis
Le tri dni po napredovanju v Pokalu Slovenije so Kidričani gostovali v ljubljanskih Stoži-cah, kjer so se v prvenstvenem srečanju merili z drugouvršče-no Olimpijo. To so Kidričani na prvem letošnjem medsebojnem srečanju ugnali z 2:1, tokrat so bili popolni favoriti varovanci Andreja Razdrha, ki so v zadnjih osmih krogih zabeležili 7 zmag in le en poraz (z Mariborom). Pri Kidričanih so manjkali Dre-venšek, Kašnik (kartoni) in Medved (poškodba), pri Olim-piji pa ni bilo Joviča (suspenz), Lovrečiča in Džafiča.
Od začetka je tokrat priložnost za igro dobil Gregor Re-žonja, ki je v 6. minuti sprožil prvi strel proti golu Šelige. Domačini so prvič zapretili v 13. minuti, ko je po podaji Šporar-ja s strani poskusil Nikezič, a je bil Murko na pravem mestu. V
15. minuti smo videli izjemno akcijo Aluminija: Topolovec je potisnil žogo do Režonje, ta je »iz prve« natančno podal do Kožarja, ki je žogo na robu 16-metrskega prostora lepo sprejel, stekel sam proti golu, a ga je eden izmed obrambnih igralcev Olimpije v zadnjem trenutku dohitel in toliko postavil nogo, da je žoga zletela tik preko gola. Pred golom Olimpije je bilo vroče tudi po strelu iz kota, a Kidričani niso znali izkoristiti zmede v ljubljanski obrambni vrsti. Kidri-čani so imeli še nekaj polprilo-žnosti po podajah iz kota (na celotni tekmi je Aluminij izvedel 10, Olimpija le 4 kote), a so se domačini uspešno obranili. Ti so večinoma poskušali Ki-dričane s počasnim kombiniranjem zvabiti na svojo polovico, potem pa so hitro prehajali v protninapade. Aktiven je bil predvsem Šporar, ki je večinoma podajal iz bokov v sredino, tam pa je bila obrambna vrsta Aluminija v prvem polčasu vedno na mestu in je žoge uspešno izbijala v polje. V zadnji minuti prvega dela se je izkazal še Murko, ki je z atraktivno parado »snel« žogo z glave Nikeziča.
V prvih 45 minutah je zanesljivo delovala predvsem zadnja vrsta Aluminija, na čelu s centralnima branilcema Bingom in Brezovačkim. Zelo aktiven je bil tudi kapetan To-polovec, ki se je veliko vključeval v napade, na sredini pa sta Režonja in Spahič povsem enakovredno parirala Trifkoviču in Omladiču.
m
PRVALIGA
IMZ5
kovskl 23. in 48., Popovič 90.; rdeče karton: Kurbus				(Mura 05) 45.	
1. MARIBOR	15	11	2	2 30:9	35
2. OLIMPIJA	16	10	2	4 32:15	32
3. DOMŽALE	15	8	1	6 15:13	25
4. LUKA KOPER	15	6	4	5 18:16	22
5. CELJE	16	5	7	4 14:14	22
6. ALUMINIJ	15	6	1	8 16:25	19
7. GORICA	16	4	4	8 22:29	16
8. RUDAR VELENJE	15	4	4	7 11:24	16
9. TRIGLAV	15	4	3	8 12:15	15
10. MURA 05	15	3	2	10 19:30	11
NAJ STRELCI: 7 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Dejan Žigon (Gorica);					
V drugem delu so domačini začeli podjetneje in že v 50. minuti se jim je to obrestovalo. Po prostem strelu Trifkoviča s strani je Šporar z glavo le malenkost spremenil smer leta žoge in ta je končala v mreži - 1:0. Le dve minuti kasneje je Aluminij izvedel dobro akcijo, po kateri je do strela prišel Režonja, Šeliga pa je njegov strel le s težavo ubranil. V 63. minuti so domačini izvedli najlepšo akcijo na tekmi: najprej je po dvojni podaji s Šporarjem prišel neoviran do strela 18-letni Zorc, a je Murko njegov strel odbil, Vicente je žogo še enkrat podal v sredino, v teku jo je zadel Božič in jo poslal v gol - 2:0. Kljub trem menjavam v tem delu igre gostje niso uspeli priti do preobrata, še več, po napaki Topo-lovca je v 73. minuti prišel do
žoge najboljši posameznik tekme Andraž Šporar, podal jo je v sredino, kjer jo je mladi, 18-le-tni Zorc potisnil v mrežo - 3:0. Kidričani so sicer poskušali priti do vsaj častnega zadetka, a strela Režonje in Vraničarja nista zadela cilja.
Kidričani tudi tokrat niso uspeli držati enakega ritma igre skozi vso tekmo, tokrat so - za razliko od nekaterih prejšnjih tekem - popustili v drugem delu. Domačini so z enakomernim tempom skozi vseh 90 minut »lomili« odpor tekmeca, odločilno vlogo pa sta v drugem delu odigrala Šporar in Trifkovič.
Kidričane že v sredo, 7. 11., čaka nov težak obračun: na domačem igrišču bodo gostili Celjane.
Jože Mohorič
Andrej Razdrh, trener Olimpije: »Celotno srečanje smo odigrali v enakem ritmu, potrpežljivo smo čakali na svoje priložnosti in jih tudi izkoristili. Ne morem pa razumeti tega, da gledalci po srečanju večji aplavz namenijo novici, da je Maribor izgubil proti Celju, kot pa svojim fantom, ki so zmagali na domačem igrišču.«
Semir Spahič, Aluminij: »V prvem polčasu smo igrali dobro, na žalost smo v drugem preveč popustili. En nespameten prekršek, iz katerega je Olimpija povedla in poti nazaj več ni bilo. Res smo imeli v sredo težko tekmo v Gorici, a vseeno bi morali tokrat iztržiti več. Poznala se je tudi odsotnost Kašnika in Drevenška, ki sta pomembna člena naše igre.«
1. SNL, 17. krog: Aluminij - Celje,
sreda, 7. 11., ob 14.00 v Kidričevem
Nogomet • 1. SNL
REZULTATI 16. KROGA:
Olimpija - Aluminij 3:0 (0:0); strelci: Šporar 50., Božič 63., Zorc 73.; Rudar Velenje - Domžale 1:0 (0:0); strelec: Klinar 61.; rdeči karton: Zec (Domžale) 81.;
Maribor - Celje 1:2 (1:1); strelci: Mezga 25. z 11 m.; Bajde 11., Krajcer 89.;
Gorica - Triglav 2:2 (1:1); strelci: Vetrih 9., A. Jogan 83.; Burkovič 37. in 58.;
Mura 05 - Luka Koper 2:3 (1:1); strelci: Bohar 19., Matusiwa 76.; Čadi-
6 zadetkov: Enis Burkovič (Triglav), Marcos Tavares (Maribor); 5 zadetkov: Goran Cvijanovič, Alen Ploj (oba Maribor), Nusmir Fajič, Damjan Bohar (oba Mura 05), Andraž Šporar (Olimpija), Dragan Čadikovski (Koper) ...
Olimpija še bližje Mariboru
16. krog je najbolj zaznamovala zmaga Celja v mariborskem Ljudskem vrtu, kjer Maribor ni bil poražen že več kot leto dni. Varovanci Marijana Pušnika so tako na najboljši možni način končali serijo tekem brez zmage, saj so nazadnje slavili v 8. krogu (ugnali so Aluminij), vmes so štirikrat re-mizirali in trikrat izgubili. Odločilni zadetek na tekmi je v predzadnji minuti dosegel nekdanji član Aluminija Marko Krajcer. Za vijoličaste je to slaba popotnica pred četrtkovo tekmo Evropske lige, ko bodo v Londonu gostovali na slovitem White Hart Lanu pri Tottenhamu. S tem porazom se je prednost vijoličastih na lestvici 1. lige pred najbližjim zasledovalcem, Olimpijo, še stopila in sedaj znaša le tri točke (Maribor ima tekmo manj). Ljubljančani pod vodstvom trenerja Andreja Razdrha še naprej nizajo zmage in so v zadnjih devetih krogih slavili kar osemkrat.
Pomembno zmago za beg z dna so zabeležili nogometaši Rudarja, ki so minimalno ugnali Domžalčane. Ti so slavili na zadnjih treh tekmah, tokrat pa so položili orožje v Velenju. Na dno pa je še naprej prikovana Mura 05, ki je na domačem igrišču nesrečno klonila proti Kopru (ta je odločilni zadetek dosegel v zadnji minut). K zmagi gostov je veliko pripomogla izključitev Kurbusa v 44. minuti, dva zadetka za goste je dosegel Dragan Čadikovski. V dobri formi so tudi nogometaši Triglava, ki so bili tokrat blizu zmage v Novi Gorici, a je Alen Jogan izenačil v 83. minuti.
Že v sredo bodo na sporedu tekme 17. kroga: Aluminij bo na domačem igrišču gostil Celjane. Ti so na prvi medsebojni tekmi teh tekmecev slavili 2:1: Kurež je na Areni Petrol goste pripeljal v vodstvo, domačini pa so rezultat preobrnili v svoj prid z goloma Močiča in Ivanoviča. Trener Aluminija Bojan Flis bo lahko znova računal na Marka Drevenška in Davida Kašnika, ki sta odslužila kazni zaradi prejetih kartonov. Bo njuna vrnitev v ekipo pripomogla k novi zmagi pred domačimi navijači?
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij) je v sredo v pokalnem obračunu z Gorico dosegel izjemen zadetek v zadnji minuti tekme.
Nogomet • Pokal Slovenije
Z evrogolom Kureža do napredovanja
Gorica - Aluminij 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Jeleč (82.), 0:2 Kurež (89.)
GORICA: Simčič, Širok, Gregorič, A. Jogan, Mbida, Kadrija, Vetrih, Žigon, Mevlja, Praprotnik (od 71. K. Jogan), Ndiaye. Trener: Miran Srebrnič
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, M. Rešek, Kožar (od 46 Režonja), Kašnik, Kurež, Bešic (od 46. Jeleč), Drevenšek, Brezovački, Bingo (od 67. Spahič), Pečovnik. Trener: Bojan Flis
RDEČI KARTON: Kašnik (80.)
Nogometaši Aluminija so v sredo, 31. 10., v Novi Gorici spisali eno od lepših zgodb kluba iz Kidričevega, saj so se z zmago 2:0 uvrstili v polfinale Pokala Slovenije. Pot do tega dosežka pa je bila vse prej kot lahka, saj so Goričani na prvi tekmi v Kidričevem slavili 2:1 in si tako priigrali zares veliko prednost pred povratnim srečanjem. Kidričanom ni bila dovolj minimalna zmaga 1:0, ampak so morali slaviti z dvema zadetkoma prednosti.
Do tega so na koncu prišli na izjemno dramatičen način, saj je bil pri rezultatu 0:0 v 80. minuti za nameček izključen še David Kašnik (kot zadnji igralec obrambe je storil prekršek nad Krisom Joganom). Ko je že kazalo na izpad, so Kidričani kot ptič Feniks vstali iz pepela in se zavihteli med štiri najboljše ekipe v letošnjem pokalnem tekmovanju. Po izključitvi Kašnika je najprej Žigon iz prostega strela zadel vratnico, že v naslednjem napadu pa je po hitri akciji Pečovnik s strani natančno podal pred gol do Jeleča, ki je žogo zabil pod prečko - 0:1. To je v domače vrste vneslo nekaj panike, gostom pa vlilo dodatnih moči. Zaradi tvegane igre Aluminija so Goričani v 85. minuti v nasprotnem napadu prišli do izjemne priložnosti, a je Ndiaye poslal žogo tik mimo gola. Dodatno je za dvig napetosti v naslednji minuti poskrbel kar vratar Tomaž Murko, ki mu je Kris Jogan žogo izbil z nog, a jo je vratar Aluminija ujel tik pred golovo črto. Kazen za številne zapravljene priložnosti je za Goričane prišla v predzadnji minuti tekme. Takrat je Marko Drevenšek žogo na kratko podal do Roberta Kureža, ki jo je s približno 25 metrov z močnim strelom poslal pod prečko nemočnega vratarja Simčiča - 0:2! »Takšnega gola še nisem dosegel, vesel sem ga še toliko bolj, ker nam je zagotovil napredovanje v polfinale,« je takoj po tekmi povedal najboljši strelec letošnjega prvenstva v 1. ligi. Čeprav so si Goričani objektivno na obeh tekmah priigrali več priložnosti, so Kidričani svoje izkoristili v pravem trenutku in se tako pridružili Triglavu med najboljšo četverico (ta je prav tako srečno izločil Koper). Kdo jima bo delal družbo, bo znano po četrtfinalnih tekmah med Mariborom in Olimpijo (termin teh srečanj še ni določen) ter po povratni tekmi med Dravinjo in Celjem (prvo so z 2:0 dobili slednji).
JM
Nogomet • Pokal Slovenije, osmina finala
»Maribor bo v Zavrču slej ko prej položil orožje ...«
Zavrč - Maribor 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Berič (26.), 0:2 Mezga (31.)
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sam-bolec, Murko, Dugolin, Kuser-banj (od 66. Murat), Golubar, Kelenc, A. Čeh, Peric (od 54. Kokot), Matjašič (od 77. Šnaj-der). Trener: Zlatko Gabor
MARIBOR: Handanovic, Vi-dovic, Mejač, Mezga, Tavares (od 89. Komazec), Ibraimi, Cvijanovic, (od 76. Dodlek), Rajčevič, Viler, Berič, Mertelj (od Filipovic). Trener: Darko Milanič
Večkrat prestavljena tekma osmine finala nogometnega pokala med Zavrčem in Mariborom je bila v zadnjem času na Spodnjepodravskem glavna tema športnih pogovorov. Športni park v Zavrču še nikoli ni bil tako poln, na njem se je nagnetlo več kot 1500 ljubiteljev nogometa, ki so imeli kaj videti. Hrabra predstava domačih sicer ni bila dovolj za senzacijo, toda glasen aplavz velike množice po srečanju je bil dokaz, da je Zavrč na pravi poti.
Maribor je vzel srečanje sila resno, saj je nastopil z najmočnejšo, »evropsko« zasedbo, manjkal je le rahlo poškodova-
Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec (Zavrč) in Robert Berič (Maribor) sta imela precej »bližnjih srečanj«.
ni Martin Milec, ki ga je zamenjal Viler. Zelo odprt pričetek srečanja z obeh strani je ponujal razburjenja tako na eni kot na drugi strani, več priložnosti pa so imeli gostje. Pri belih je v tem delu igre najnevar-neje zapretil Matjašič. Tempo igre je nato na mokrem, vendar glede na letni čas dobro pripravljenem igrišču nekoliko padel, trenutka odločitve
pa sta nastopila v 26. in 31. minuti. Najprej je po lepi akciji Ibraimija po tleh iz bližine Finka matiral Berič, nato pa je mrežo zatresel še Mezga z dobro odmerjenim udarcem z 18 metrov. Zavrč se kljub relativno varnemu vodstvu Maribora ni predal in do konca prvega dela igre še dvakrat zapretil. Najprej je poskušal Dugolin, v 41. minuti pa je Sambolec
zgrešil po podaji A. Čeha.
V drugem delu igre je bila dominacija gostov še nekoliko bolj izrazita, na igrišču, ki je postajalo vse težje, pa je do izraza vse bolj prihajala tudi boljša kondicijska priprava vijoličastih. Najprej je poskusil Berič, na polovici igre v tem delu pa je strel Mertlja oplazil prečko. Najlepšo akcijo domačih smo videli v 70. minuti, ko

Gregor Fink, nogometaš Zavrča: »Za nami je zelo težka tekma. Vedeli smo, da prihaja v goste najboljša ekipa v državi, a kljub temu upali na presenečenje. Imeli smo nekaj priložnosti pri izidu 0:0, nato pa prejeli zadetka in srečanje se je v nadaljevanju potekalo po notah gostov. Dejstvo, da je Maribor igral z najmočnejšo enajsterico, je za nas priznanje in potrditev, da smo na pravi poti.«
Zlatko Gabor, trener Zavrča: »Upali smo na presenečenje, kajti v pokalu je vse mogoče. Igralcem izrekam čestitke za prikazano, nimam jim kaj očitati, saj smo naredili vse, kar je v naši moči. Na žalost to ni bilo dovolj za slavje, zato Mariboru čestitamo za napredovanje. Trenutno so vijoličasti premočni za nas, kljub temu da smo imeli svoje priložnosti. Za nas bo v soboto Dravinja najtežji tekmec letos, saj se je po takšni tekmi že čez tri dni težko osredotočiti na nov obračun.«
Miran Vuk, župan Zavrča: »Menim, da smo bili dostojen tekmec Mariboru, čeprav tokrat sreča po dolgem času ni bila na naši strani. Zaradi tega nismo nesrečni, saj vemo, da bo Maribor v Zavrču slej ko prej položil orožje: če ne prej, naslednjo jesen, ko bomo skupaj igrali v 1. ligi. Počasi dozorevamo, ekipo bomo primerno okrepili in tako kot Maribor lahko izbrali kvalitetne tujce. Zavrč je mala občina, vendar je obisk na nogometnih srečanjih tretji najvišji v državi. Ljudje v Mariboru in Murski Soboti imajo radi nogomet, podobno je tudi v Zavrču, zato se pri nas tudi igra kakovosten nogomet.«
Darko Milanič, trener Maribora: »Skozi celotno srečanje smo bili boljši nasprotnik, zmagali pa smo z bistveno manj pretresov, kot bi si človek mislil. Nasprotnik je bil v velikih težavah in imeli so enostavno srečo, da je rezultat tak, kot je. Na igrišče sem poslal najmočnejšo zasedbo, saj je treba ostati v tekmovalnem ritmu. Rajši bi videli, da bi bil teren lepši, kajti razmočen teren te precej iztroši, vendar smo dobro pripravljeni, tako da s tem nimamo težav. Izpolnili smo cilj, ki smo si ga zadali, zato smo zadovoljni.«
Mitja Viler, nogometaš Maribora: »Zavrč je pokazal, da je zasluženo prvi v 2. ligi in da bomo verjetno naslednje leto skupaj igrali v 1. ligi. Bila je dobra tekma in mislim, da smo zasluženo zmagali. Igrali smo s sto odstotki moči, tako kot vedno. Domačini so mogoče v tekmo vložili več energije kot mi, ampak dobre ekipe tako zmagujejo tekme.«
je rezervist Kokot lepo prodrl po levem boku, s povratno žogo lepo zaposlil Kelenca, ki je streljal in že ugnal reprezentančnega čuvaja mreže, žoga pa je na golovi črti zadela Rajčeviča in se odbila nazaj v polje. V naslednji akciji je s »pomočjo« Finka domačo prečko stresel tudi Cvijanovic. Tempo igre je nato povsem padel, v samem izteku pa so še dvakrat
nevarno zapretili gostujoči nogometaši.
Kljub porazu v taboru Zavr-ča ne smejo biti preveč razočarani, vijoličasti so v tem trenutku v Sloveniji pač daleč pred drugimi. Igralci Zavrča so vsaj približno videli, kaj jih čaka v 1. ligi, tako da je bilo omenjeno srečanje vsekakor koristno iz različnih vidikov.
Tadej Podvršek
__
Foto: Črtomir Goznik
Gledalci so v Zavrču dodobra napolnili tribuno in vsa prosta mesta ob igrišču.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 17. KROGA - SREDA, 7. 11.: ob 14.00: Aluminij - Celje, Triglav - Mura 05; ob 17.00: Domžale - Gorica, Luka Koper - Olimpi-ja. Srečanje Rudar - Maribor je prestavljeno.
Rokomet • 1. A NLB LESING LIGA (m)
PARI 9. KROGA - SREDA, 7. 11.: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik (ob 19.00 na Hardeku), Istrabenz plini Izola - Cimos Koper, Celje Pivovarna Laško - Sviš pekarna Grosuplje, Sevnica - Ribnica Riko hiše.
Nogomet • 2. slovenska liga, 14. krog
Zavrč boljši v »blatometu«
Zavrč - Dravinja Kostroj 4:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Golubar (15.), 1:1 Čerenak (39.), 2:1 Matjašič (40.), 3:1 Kokol (52.), 4:1 Avguštin (78.)
ZAVRČ: Fink, Gabrovec, Sambolec, Murko, Kokol, Kuserbanj (od 77. Avguštin), Golubar, Kelenc (od 41. Šnaj-der), A. Čeh, Murat (od 57. Dugolin), Matjašič. Trener: Zlatko Gabor
DRAVINJA KOSTROJ: Urh, Čerenak, Boljanovic, Zukic, Klokočovnik, Černec, Štan-te, Gosak (od 57. Pristovnik), Šmitran (od 54. Gaber), Žurej, Čander (od 82. Čakš). Trener: Robert Pevnik
Po težkem sredinem pokalnem obračunu je vodilno ekipo 2. lige že v soboto čakal nov izziv, ekipa Dravinje. Na srečo so Zavrčani v dobri formi in ohranjajo vodilno mesto na lestvici, čeprav iz ozadja vse bolj »pritiska« ekipa Doba, ki v zadnjem času igra odlično in niza zmage. Že sredin spektakel z Mariborom je bil odigran v sila težkih razmerah, obilno deževje pa je zelenico v sicer odlično urejenem športnem parku spravilo v še slabši položaj. Tako je bilo sobotno srečanje praktično na meji dopustnega, toda tudi v takih razmerah so domačini unovčili svojo kakovost.
Prvi so sicer »pokazali zobe« gostje, toda Zavrčani so kmalu
vzpostavili ravnotežje in igra se je počasi pričela seliti pred kazenski prostor gostov. Tako v 13. minuti lepe priložnosti nista izkoristila Golubar in A. Čeh, na srečo pa je bil hrvaški nogometaš v belem dresu uspešen dve minuti kasneje, ko je po podaji Murata s strelom po tleh z roba kazenskega prostora zadel za vodstvo 1:0. Kljub minimalnemu vodstvu pa to ni bil tisti Zavrč, ki smo ga gledali na preteklih srečanjih: vse preveč je bilo napak, igra ni stekla, kot bi si strateg Zlatko Gabor želel. Štante je v 30. minuti celo zapravil idealno priložnost, t. i. zicer. Statična domača obramba je bila še enkrat izigrana v 39. minuti, ko je prodor Gosaka s
prefinjenim strelom in golom zaključil kapetan Čerenak -1:1. Na srečo je bil odgovor domačih izjemno hiter, saj je že v naslednji minuti izid polčasa (2:1) postavil Matjašič, ki mu je z desne podal kapetan Gabrovec.
V drugem delu so domačini zaigrali nekoliko odločneje in najprej nekajkrat neuspešno poskusili od daleč. Po petem kotu, ki ga je v 52. minuti izvaj al Matjašič, je neovirani Kokol zadel z roba kazenskega prostora z natančnim, a ne premočnim strelom - 3:1. Po tem zadetku so do sape prišli tudi Konjiča-ni, saj so domačim nogometa-
šem pričele nekoliko pohajati moči (posledica naporne tekme z Mariborom). Zavrčani so se pomaknili nekoliko nazaj ter so se osredotočili na nasprotne napade. Sredi drugega dela so nekajkrat zapretili gostje, najbolj vztrajen je bil Žurej, toda Fink je pokazal, zakaj je bil dolga leta vratar v 1. ligi. V 78. minuti pa je sledil domači mat v dveh potezah: po levi je imenitno prodrl Kokol, Avguštinu pa kvalitetnega predložka ni bilo težko pospraviti za hrbet vratarja Urha za končnih 4:1. Zmagovalec je bil dokončno odločen, igralci obeh ekipa pa so le še čakali na topel tuš, saj
so bili nekateri zaradi obilice blata »nerazpoznavni«.
Tadej Podvršek

REZULTATI 14. KROGA: Zavrč
-	Dravinja Kostroj 4:1 (2:1), Krško
-	Kalcer Radomlje1:1 (0:1), Roltek Dob - Šmartno 1928 2:1 (1:1), Bela krajina - Garmin Šenčur 2:1 (1:0), Šampion Celje - Krka 2:3 (1:2)
1.	ZAVRČ 14 10 2 2 31:14 32
2.	ROLTEK DOB 14 9 3 2 30:13 30
3.	KRKA 14 8 4 2 32:12 28
4.	GAR. ŠENČUR 13 5 4 4 24:21 19
5.	ŠAMPION CELJE 13 5 1 7 17:19 16
6.	ŠMARTNO 1928 14 5 1 8 18:26 16
7.	K. RADOMLJE 14 4 3 7 22:24 15
8.	BELA KRAJINA 14 4 3 7 15:29 15
9.	KRŠKO 13 2 5 6 16:24 11
10.	DRAVINJA K. 14 2 2 10 17:41 8
Uroš Gabrovec, nogometaš Zavrča: »Pred tekmo smo se dogovorili, da moramo srečanje odigrati zbrano, tako kot znamo. Na srečo smo zmagali in kljub zahtevnemu terenu osvojili tri točke. Že v sredo smo odigrali težko srečanje, zato je danes trener nekoliko premešal postavo in vanjo uvrstil nekaj spočitih nogometašev. Vsaka tekma je zase težka, za vsako se je treba posebej pripraviti, tako bo tudi pred petkovim obračunom z Belo krajino. Želimo si zmage, s katero bi proslavili naslov jesenskega prvaka.«
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Dve tekmi v štirih dneh
Rokometaši Jeruzalema so na zadnji tekmi v Ivančni Gorici razočarali in doživeli zaslužen poraz proti novincu v ligi. Še posebej katastrofalen je bil 1. polčas, kjer so si Sviškoti priigrali že deset točk prednosti (16:6). V obdobju od 52. do 54. minute so se Ormožanom ponudile tri priložnosti za zmanjšanje zaostanka za 1 točko, vendar je bila prvič podaja kapetana Bojana Čudiča v protinapad nenatančna, drugič je s črte šestih metrov zgrešil Jan Gregorc, tretjič pa je domači vratar zaustavil 100-od-stotno priložnost krožnemu napadalcu Danijelu Mesariču. Domačini so tekmo zaključili z delnim izidom 5:0 in zmago 30:23, ki je previsoka glede na potek tekme. Edine čestitke si za navijanje zasluži okrog 35 glasnih navijačev, ki so tudi po klavrnem 1. polčasu verjeli v preobrat.
V naslednjih štirih dneh sta pred Ormožani kar dve tekmi. Že v sredo, 7. novembra, ob 19. uri na Hardeku gostuje Maribor, ki bo zaigral z novo okrepitvijo, Matjažem Mlakarjem, ki bo do konca sezone na črti zamenjal poškodovanega Blaža Kleča. Vijoličasti
v letošnji sezoni spadajo med najboljša štiri moštva, ki so za male klube - kot je Jeruzalem - premočan zalogaj. Četa trenerja Marka Šibila igra letos odlično, edini spodrsljaj si je privoščila doma proti Trimu. V golu sta odlična Gregor Čudič in Hrvat Ivan Pešic. Najmočnejši orožji Maribora sta odlični krili, na levi strani Simon Razgor in na desni Mario Šoštarič. Odlično vlogo organizatorja igre opravlja Miha Zarabec, ki je tudi odgovoren za pripravo strelov z razdalje Nikole Špelica ter Milana Mirkovica. Bistveno pomembnejša bo za četo trenerja Saše Prapotnika sobotna tekma v Izoli, saj so Primorci eden izmed konkurentov Ormožanov v boju za obstanek v ligi. Ormožani so si že privoščili spodrsljaja v Sevnici in Ivančni Gorici, tretjega v Izoli si skoraj ne bi smeli, čeprav so v preteklosti v Kraški »padali« že tudi najboljši slovenski klubi. V taboru Jeruzalema bi bili zelo zadovoljni z vsaj eno zmago; bolj proti Izoli kot proti Mariboru, saj bodo točke na Primorskem štele dvojno.
Uroš Krstič
Futsal • 2. SFL, 7. krog
REZULTATI 7. KROGA: Fragmat Extrem - ŠKD Krt 2:2 (2:1), Tomaž Picerija Ozmec - FSK Stripy 3:2 (1:2), KMN Sevnica - KMN Benedikt 5:2 (2:1), ŠD Brezje -Kebelj Mibus prevozi 3:2 (1:2). ŠND Veplas Velenje - Kix Ajdovščina 4. 11.
1.	SD BREZJE
2.	VEP. VELENJE
3.	KEBELJ M. P.
4.	TOMAŽ P. O.
5.	KMN SEVNICA
6.	VELIKE LAŠČE
7.	FSK STRIPY
8.	FRAGMAT EXT.
9.	K. AJDOVŠČINA 5
10.	Skd krt 7
11.	BENEDIKT 6
4 2 1 27:19 14 4 1 1 26:15 13 3 2 1 19:13 11
3 0 3 18:22 3 0 3 22:15 2 2 2 33:27
2	2	3
2	2	2
2	1	2
1 3	3
0 1	5
23:24 13:19 14:17 21:32 14:27
Petelini še naprej presenečajo:
Tomaž Picerija Ozmec - Stripy Skofja Loka 3:2 (1:2)
STRELCI: 1:0 Matej Gajser (13.), 1:1 Aleš Bešter (14.), 1:2 Nermin Hasanbegovic (16.), 2:2 Damjan Kosi (34., iz 6-m), 3:2 Dušan Bohinec (36.).
TOMAŽ PICERIJA OZMEC:
J. Krajnc, Vrbanič; Magdič, Ma-
tjašič, Kavaš, Gajser, Bohinec, Majcen, U. Goričan, Mar, Kosi, U. Krajnc. Trener: Franc Kamenšek
Futsalerji od Svetega Tomaža so na Hardeku pred žal le 60 gledalci ugnali solidno zasedbo iz Škofje Loke. Razburljiva tekma bi lahko imela drugačen razplet, vendar se je tokrat tehtnica sreče prevesila na stran borbenih gostiteljev. Tomaž je v vodstvo po lepem zadetku iz protinapada v 13. minuti popeljal Gajser. Osemnajst sekund kasneje so gostje že izenačili. Nezbranost domače obrambe je izkoristil Bešter. Svoj zadnji zadetek na tekmi so Ško-fjeločani dosegli v 16. minuti, ko je bil z razdalje natančen Ha-sanbegovic. V zaključku tekme je sledil preobrat Petelinov, čeprav so imeli žogo več v posesti gostje. Po roki gostov v kazenskem prostoru je Tomažu pripadla šest-metrovka, ki jo je izkoristil Kosi. Za izbruh veselja je v 36. minuti poskrbel veteran Bohinec, ki se je sprehodil skozi celotno igrišče in atraktivno zaključil s strelom pod prečko. Gostje so nato zaigrali na vse ali nič, vendar jim niti igra z vratarjem v polju ni prinesla izenačenja. Zmaga je Tomaževčane popeljala na visoko 4. mesto. V 8. krogu futsalerji Tomaža gostujejo pri zadnjeuvrščenem Benediktu.
KU
Kegljanje • 1. liga OTS
Od ptujskih ekip je minuli konec tedna nastopila le druga moška ekipa. Gostovali so v Fali, kjer so visoko izgubili od neposrednega konkurenta v spodnjem delu prvenstvene lestvice. Ptujčani so imeli nekaj težav s sestavo ekipe in so nastopili z mladimi kegljači. Ti so se sicer trudili, vendar se je videlo, da jim manjka izkušenj. Edino zmago za goste je dosegel Mitja Kramberger.
8. KROG: Elektrarna Fala -Drava Deta Center II. 7:1.
1.	DE VESTA
2.	INVALID
3.	LOKOMOTIVA
4.CERŠAK
7	7	0	0	14
8	6	1	1	13 8	5	0	3	10 7	4	0	3	8
5.	RADLJE	7	4 0 3	8
6.	IMP0L II.	8	3 14	7
7.	RADENSKA	8	3 1 4	7
8.	BAVARIA	7	3 0 4	6
9.	KRILATO KOLO	7	3 0 4	6
10.	MIKLAVŽ	7	3 0 4	6
11.	RUŠE II.	8	3 0 5	6
12.	ELEKTRARNA FALA 7	115	3
13.	DRAVA DETA C. II.	7	10 6	2
ELEKTRARNA FALA -DRAVA DETA CENTER II. 7:1 (3052 - 2832)
DRAVA DETA CENTER: Slaček 462, Lozinšek 451, Kramberger 469, Resman 471, Ritonja 478, Čeh 501
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (ž), 7. krog
Z dobro obrambo in hitrimi protinapadi do + 16
Mercator Tenzor Ptuj - Antrum Sežana 42:26 (20:12)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik (16 obramb), Mateša 7, Žiher 2, Prapotnik 14, Kolednik, Ivančič, Močnik 2, Grabrovec, Bo-rovčak 2, Bolcar 6, Zorec, Lazar (2 obrambi), Tumpej 3, Šrajner, Selinšek M. 1, Selinšek B. 5. Trener: Nikola Bistrovič
Rokometašice Mercatorja Tenzorja so svojo nalogo proti zadnjeuvrščenemu Antrumu iz Sežane opravile z odliko, saj so pokazale veliko želje, ki jim je na koncu prinesla visoko zmago s 16 zadetki prednosti. Ptujčanke so bile vseh 60 minut tekme v vodstvu in so z dokaj gibljivo obrambo 6 - 0 osvojile veliko žog v obrambi. Ob tem je vratarka Nežka Pušnik zbrala solidnih 16 obramb, iz katerih so ponavadi sledili tudi uspešno izvedeni nasprotni napadi. Iz njih so Ptujčanke dosegle kar lepo število »lahkih« zadetkov, ki so
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice (na fotografiji Tea Močnik) so visoko ugnale gostje iz Sežane.
1. A SRL (Z)			
REZULTATI 7. KROGA: Merca-			
tor Tenzor Ptuj - Antrum Sežana			
42:26 (20:12), Celjske mesnine			
- Krim Mercator 20:34 (12:18),			
Piran - Adria Logatec		42:23	
(24:11), Krka - Zelene		doline	
Žalec 22:26 (9:9), Mlinotest Aj-			
dovščina - GEN I Zagorje 25:37			
( 15:16)			
1. GEN-I ZAGORJE 7 7	0	0	14
2. KRKA 6 5	0	1	12
3. KRIM MERCATOR 6 5	0	1	12
4. ZELENE DOL. ŽALEC 7 5	0	2	10
5. VEPLAS VELENJE 6 3	,1	2	7
6. PIRAN PORTOROŽ 5 3	1	,1	7
7. EF FUTURA 4 3	0	1	6
8. ADRIA LOGATEC 7 2	0	5	4
9. MER. TENZOR PTUJ 6 2	0	4	4
10. NAKLO P. TRŽIČ 5 1	0	4	2
11. MLIN. AJDOVŠČINA 6 1	0	5	2
12. CELJSKE MESNINE 6 1	0	5	2
13. ANTRUM SEŽANA 6 0	0	6	0
jih pripeljali do visoke zmage.
Trenutna udarna postava je srečanje začela zelo resno, kar se je kazalo v zagrizenosti v obrambi in dobro realizacijo v napadu. Prednost se je večala iz minute v minuto in v 5. minuti je bilo že 5:1. Gostje so v prvem delu delno v igri držale vratarka Špela Fidel in igralke Nina Ražem, Metka Škrabar in Francesca Marsano, ki so bile uspešne v napadu. V drugem polčasu se jim je pridružila še najboljša strelka (7 zadetkov) Dea Borjančič. Pri domačinkah je svojo najboljšo predstavo v zadnjem letu pokazala najboljša igralka tekme Nastja Prapotnik, ki je neustavljivo zabijala s položaja levega krila in protinapadov ter je na koncu obstala pri kar 14 zadetkih! Ptujčanke tokrat v prvem delu niso imele posebnih težav tudi pri postavljeni obrambi Sežančank, saj je bila
pri metih od daleč uspešna Stella Mateša, na črti šestih metrov pa je bila neustavljiva krožna napadalka in kapetan-ka Katja Bolcar. Tako so si domačinke že do sredine prvega dela, po seriji zadetkov Nastje Prapotnik in dveh Tine Tumpej, nabrale neulovljivo prednost 13:7, ki so jo do polčasa povečale na 20:12. V drugem polčasu prve štiri minute nismo videli zadetka, nato je dva dosegla Katja Bolcar in prednost je prvič narasla na + 10. Kvaliteta med ekipama je bila očitna v korist Ptujčank in se je izražala skozi vse elemente rokometne igre. Obramba je tudi v nadaljevanju delovala solidno, podobno je bilo tudi v napadu; v 45. minuti je tako na semaforju že pisalo 33:17. V nadaljevanju tekme se je s svojimi prodori ter zaključki izkazala mlada organizatorka igre Barbara Selinšek. Do-
mači trener Nikola Bistro-vič je pri visoki prednosti dal priložnost za igro tudi nekaterim mlajšim igralkam, ki so priborjeno prednost zadržale do konca. Končni izid tekme je postavila najbolj razpoložena posameznica tekme Nastja Prapotnik, njena ekipa pa je vknjižila dve pomembni točki.
David Breznik
Nastja Prapotnik, Mercator Tenzor Ptuj: »Dobro smo igrale predvsem v obrambi -ta je tokrat povsem delovala. Tako smo iz protinapadov z lahkoto dosegale zadetke. Dobri treningi in priprave v zadnjem tednu so se obrestovali. Pred tekmo vsekakor nismo pričakovale, da bomo zmagale s tako visoko razliko, čeprav smo verjele v našo zmago. To smo si po dobri igri tudi zaslužile.«
Šah • Svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo v Mariboru
Maribor dva tedna središče šahovskega sveta
S svečanim odprtjem in prvim krogom se bo jutri v Mariboru začelo mladinsko svetovno prvenstvo v šahu. V osmih starostnih kategorijah, od 8 do 18 let, se bo pomerilo preko 1600 šahistk in šahistov, kar je rekordna udeležba na dosedanjih podobnih tekmovanjih. Za Slovenijo je to letos največji športni dogodek, za slovenske ša-histe pa drugi največji po šahovski olimpijadi leta 2002 na Bledu.
Del svetovnega dogajanja bo tudi 150 mladih iz Slovenije, med njimi kar osem članov ŠD Tehcenter Ptuj. To je vsekakor poseben dogodek za vsakega od njih, ki bo gotovo pozitivno vplival na nadaljevanje njihove šahovske kariere. Glede na bližino kraja dogajanja bodo Ptujčani nastanjeni doma, prav tako bodo imeli vsak dan v posebni bazi na Ptuju priprave pod vodstvom MM Danila Polajžerja. Ta je zadnjih šest mesecev praktično vso pozornost namenil vadbi in treningom tej nadarjeni skupini, saj se dobro zaveda,
Foto: Črtomir Goznik
Andraž Šuta je eden izmed osmih mladih članov ŠD Tehcenter Ptuj, ki bodo nastopili na MSP.
da je le z resnim delom možno doseči solidne rezultati, oziroma prikazati dobre partije.
»Če bodo moji učenci na tekmovanju pokazali to, kar v zadnjem času kažejo na treningih in nekaterih tekmovanjih, bomo lahko vsi skupaj zadovoljni. Seveda ne smemo pričakovati nemogočega, saj so vsi naši mladi člani v drugi polovici razpredelnic po kategorijah. Osebno bom zadovoljen, če bo kateremu uspela uvrstitev med najboljših pet-
deset, posebej v kategorijah, kjer je prijavljenih skoraj 200 udeležencev,« je svojo krat-
ko napoved strnil neumorni predsednik ŠD Tehcenter Ptuj, MM Danilo Polajžer.
Tekmovanje, ki bo potekalo na snežnem stadionu pod Pohorjem, bo dokaj naporno, saj bo treba odigrati 11 krogov, enkrat celo dva kroga v istem dnevu. V torek, 13. novembra, bo prost dan, ki ga bodo udeleženci izkoristili za izlete v različne slovenske kraje. V dneh 8., 9., 10. in 11. novembra se bo tekmovanje pričelo ob 15. uri, enako tudi 14., 15., 16. in 17. novembra. V ponedeljek, 12. novembra, bo dopoldanski krog ob 10., popoldanski pa ob 17. uri. Zadnji, 11. krog bo v nedeljo, 18. novembra, ob 10. uri.
Silva Razlag
Pregled števila udeležencev v kategorijah, kjer nastopajo ptujski šahisti:
skupina deklet do 14 let - 122 (96. Alja Janžekovič), skupina deklet do 18 let - 73 (65. Lara Carli), skupina fantov do 12 let - 193 (138. Tomaž Šuta, 148. Klemen Kovačec),
skupina fantov do 14 let - 163 (122. Andraž Šuta, 142. David Murko),
skupina fantov do 16 let - 133 (123. David Zagoršek), skupina fantov do 18 let - 104 (86. Klemen Janžekovič).
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
3. SNL - vzhod
REZULTATI 11. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Šmarje pri Jelšah 1:0 (0:0), Čarda Martjanci - Farmtech Veržej 2:1 (1:0), Avto Rajh Ljutomer - Malečnik 2:2 (0:0), Zreče - Rakičan 2:1 (1:0), Koroška Dravograd - Kovinar Štore 4:0 (0:0), Grad - Odranci 1:1 (0:0), Agroservis Beltinci - Tro-mejnik G Sukič 4:2 (2:0)
1. FARM. VERŽEJ	11	8	0	3	30:15	24
2. ŠMARJE PRI J.	11	6	3	2	32:15	21
3. K. DRAVOGRAD 11		7	0	4	20:18	21
4. ČARDA MART.	11	6	2	3	25:21	20
5. AGRO. BELTINCI 11		6	1	4	27:17	19
6. TROMEJNIK	11	6	0	5	23:21	18
7. ODRANCI	11	5	2	4	18:12	17
8. ZREČE	11	5	2	4	10:15	17
9. RAJH LJUTOMER 11		4	2	5	13:18	14
10. GRAD	11	4	1	6	13:19	13
11. MALEČNIK	11	3	2	6	12:19	11
12. A. E. BISTRICA 11		3	1	7	14:20	10
13. KOV. ŠTORE	11	3	0	8	11:24	9
14. RAKIČAN	11	2	2	7	14:29	8
AHA EMMI BISTRICA -ŠMARJE PRI JELŠAH 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 A. Stegne (62.)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Lukič, Iršič, Korošec, Boško-vič, Hren, Modrič, Obrovnik, Perger (od 77. Hrušman), A. Stegne, Janžič (od 87. Danilovič). Trener: Gorazd Šket.
Večkrat smo že zapisali, da nogometaši iz Slovenske Bistrice ne igrajo slabo, vendar so zaradi različnih okoliščin doslej zbrali le 7 točk. Tokrat so gostili močno ekipo iz Šmarja pri Jelšah, ki se spogleduje z napredovanjem v 3. ligo. Gostje so računali na zanesljivo zmago, vendar so se tokrat v Slovenski Bistrici opekli in doživeli nepričakovan poraz. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, večinoma je potekala med obema kazenskima prostoroma, nobena od ekip si ni priigrala zrelejših priložnosti.
Začetek drugega polčasa je pripadel domačinom: najprej se je v 51. minuti sam pred vratarjem gostov znašel mladi Janžič, vendar ni bil uspešen. V 62. minuti pa so domačini povedli: prosti strel je z desne strani izvajal Modrič, Anže Stegne pa je z glavo poslal žogo v mrežo. Ta zadetek se je na koncu izkazal za zmagovitega, kar je pomenilo tretjo zmago Bistrice v tem delu prvenstva. S tem so se Bistričani rešili zadnjega mesta.
Danilo Klajnšek
Super liga:
v 12. krogu prva zmaga Ormoža
REZULTATI 12. KROGA: Središče - NŠ Drava Ptuj 1:4, Boč Poljčane - 1 A Avto Gerečja vas 0:3, Podvinci Betonarna Kuhar - Hajdina 6:1, Stojnci - Bukovci 3:1, Oplotnica - Carrera Optyl Ormož 1:2
1. NŠ DRAVA PTUJ 12 12		0	0	51:9	36
2.STOJNCI 12	9 0'		3	36:18	27
3. 1 A GER. VAS 12	8	2	2	28:14	26
4. PODVINCI B. K. 12	8	0	4	35:13	24
5. SREDIŠČE 12	4	2	6	23:18	14
6. BOČ POLJČANE 12	4	2	6	13:20	14
7. HAJDINA 12	3	1	8	12:27	10
8. BUKOVCI 11	3	0	8	12:28	9
9. C. O. ORMOŽ 12	1	3	8	6:34	6
10. OPLOTNICA 11	2	0	9	9:44	6
Nogometaši Ormoža so šele v 12. krogu dosegli prvo zmago v prvenstvu, s čimer so zadnje mesto predali nogometašem Oplotnice, ki so jih ravno v tem krogu ugnali z 1:2. Drava še naprej ostaja edina ekipa, ki doslej ni oddala niti točke. Ptujčani tudi tokrat niso imeli težav na poti do
zmage, čeprav je ekipa Središča prva povedla. V lokalnem derbiju med Stojnci in Bukovci so slavili prvi in tako ostajajo na 2. mestu lestvice. Pol ducata zadetkov so v tem krogu prejeli nogometaši Haj-dine, ki jih je na igrišču z umetno travo na Ptuju premagala ekipa Podvincev. Vijoličasti iz Gerečje vasi v Poljčanah niso dovolili pre-senečanja in so s tremi zadetki ugnali domačo zasedbo. Do konca jesenskega dela tekmovanja v Super ligi sta še dva kroga.
BOČ POLJČANE - 1A AVTO GEREČJA VAS 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Krajnc (9.), 0:2 Vrabl (80.), 0:3 Tominc (88.)
BOČ POLJČANE: Mlinar, Žni-dar, Vehovar, Grobin, Jernejšek, Savski (Čoh), Babuč (Brodnjak), Graf, Žgajner (Rojs), Jelovšek, Ku-raj (Žišt). Trener: Bojan Brodnjak.
1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga-vrič, Kancler, Kokot, Horvat, De-bevec, Koren (D. Hertiš), Šešo, Vrabl (Kaisesberger), Lončarič (Tominc), Rozman, Krajnc (Gavez). Trener: Ivan Ornik.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - HAJDINA 6:1
(4:1)
STRELCI: 1:0 Požegar (8.), 2:0 Belšak (12.), 3:0 Požegar (16.), 4:0 Robert Osterc (28.), 4:1 Ficko (33.), 5:1 Požegar (70.), 6:1 Bel-šak (80.)
PODVINCI BETONOARNA KUHAR: Rok Osterc, Toplak (Simo-nič), Brumen (Čeh), Topolovec, Marinič, Belšak, R. Petrovič (Še-bela), Juršek, Robert Osterc, D. Petrovič, Požegar. Trener: Miran Ljubec.
HAJDINA: Ber, Verlak (Babšek), Krajnc, Črnko, Jazbec (Ficko), Pal, Robar, Žalar (Flajsinger), Sarkiče-vič (Štumberger), Gaiser (Cebek), Mlinarič. Trener: Sandi Verlak.
OPLOTNICA - CARRERA OPTYL ORMOŽ 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Perger (41.), 0:2 R. Lah (42.), 1:2 Naglič (91.)
OPLOTNICA: Veber, Vodopivec, Višnar, Grifič, Kunštek (Trdin), Potočnik, Naglič, Leskovar (Kavc), Lampreht (Lunežnik), Marinšek, Založnik (Sinanovič). Trener: Anton Krajnc.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž, R. Lah (Kardum), Žinko, Pleč-ko, Vrbančič, Kolarič, K. Lah, Srša (Magdič), Perčič, Perger (Cimer-
man), Toplak (Hriberšek). Trener: Aleš Jurčec.
STOJNCI - BUKOVCI 3:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 M. Kokot (30.), 1:1 Roškar (33.), 2:1 S. Kokot (58.), 3:1 A. Horvat (82.)
STOJNCI: Zupanič, M. Kokot (od 87. Aleks Petrovič), S. Kokot, G. Pernek, Janžekovič, Rižnar (od 46. Klinger; od 84. P. Meznarič), A. Horvat (od 83. S. Meznarič), Štiberc, Pečnik, Zorko, Vinkovič. Trener: Boris Klinger
BUKOVCI: U. Horvat, S. Kokot, Topolnik, Roškar, T. Meznarič, Habrun, Ostroško, Kosec (od 69. R. Meznarič), Kodrič (od 69. Mar), Alen Petrovič (od 85. Žganjar), Vajda. Trener: Jože Janžekovič
12. krog Super lige je ponovno prinesel derbi za primat v občini Markovci: pomerili sta se ekipi Stojncev in Bukovcev. Končni izid je bil 3:1 za domačine, ki so tako še drugič letos slavili z enakim izidom, čeprav so tokrat nastopili v okrnjeni zasedbi (brez P. Perneka, Koreza in Goloba).
V	začetku so nekaj obetavnih akcij izpeljali gostje in kar nekoliko presenetili domačine, ki so tokrat nastopili v pretežno črni opravi. Šele po dobrih desetih minutah so se igralci izpod Borla zbrali in pričeli prevzemati pobudo. Tako so si kmalu priigrali dve lepi priložnosti, toda S. Kokot in Janžekovič pri strelih z glavo nista bila natančna. Po pol ure igre je le sledilo navdušenje na tribunah, saj so domačini povedli. Po podaji G. Perneka iz strani je obramba Bukovcev žogo odbila le do osamljenega kapetana domače vrste M. Kokota, ki je z roba kazenskega prostora zadel za 1:0. Vodstvo domačih pa ni trajalo dolgo, saj so modri na veselje svojih navijačev izenačili že čez tri minute. Po podaji Alena Petroviča je z glavo iz težkega položaja zadel nekdanji nogometaš Stojncev Roškar. Tempo igre je bil še naprej na zadovoljivi ravni, temu pa je v veliki meri botrovalo igrišče, ki je bilo kljub velikim količinam padavin v zadnjem času v odličnem stanju. Nevarnejši so bili še naprej domačini, pri katerih sta priložnosti zapravila Janžekovič in S. Kokot.
V	drugem polčasu se slika na igrišču ni kaj prida spremenila. Domači so bili še naprej podje-tnejši in so si želeli čim prej odločiti srečanje v svojo korist. Tempo
igre je sicer nekoliko splahnel, toda nekaj lepih akcij smo vseeno videli. V 58. minuti so Stojnčani na robu kazenskega prostora izvajali indirektni prosti strel, Klinger je na kratko podal do S. Kokota, odlični hrvaški nogometaš pa je z dobro odmerjenim strelom ukanil gostujočega čuvaja mreže - 2:1. Kljub vodstvu so še naprej več želje po dosegu zadetka kazali domačini, ki so vprašanje zmagovalca odločili v 82. minuti. Takrat je Zorko močno streljal z desne, U. Horvat je njegov strel na kratko odbil, iz bližine pa je za 3:1 zadel A. Horvat. V sami končnici smo videli še po eno lepo priložnost na vsaki strani, preko 200 gledalcev pa ni več videlo zadetka.
Tadej Podvršek
SREDIŠČE OB DRAVI - NŠ DRAVA PTUJ 1:4 (1:3)
STRELCI: 1:0 Vočanec (4.), 1:1 Wagner (23.), 1:2 Nežmah (42.), 1:3 Antolič (45.), 1:4 Antolič (81.)
SREDIŠČE OB DRAVI: Kocen, Kranjčec, Nemec (od 88. Rotar), Sakelšek M. (od 78. Kirič), Ze-mljič, Rakovec (od 57. Panič), Iva-nuša, Klanjčar (od 76. Sakelšek O.), Zadravec, Lesjak, Vočanec. Trener: Boštjan Zemljič
NŠ DRAVA: Ajlec, Nežmah, Frangež (od 46. Hojnik), Horvat, Fridl, Ljubec, Krajnc, Wagner (od 86. Goričan), Marinič, Arsič (od 78. Nikollaj), Antolič (od 88. Pu-kšič). Trener: Franc Fridl
Vodilna ekipa Super lige se je že v peti minuti znašla v zaostanku: domačini so izvedli hiter nasprotni napad, ki ga je s strelom iz roba kazenskega prostora uspešno realiziral Vočanec. Ptujčani so se po prejetem zadetku hitro zbrali in prevzeli vajeti igre v svoje roke ter so bili izrazito boljši tekmec skozi celotno nadaljevanje tekme. Izenačili so v 23. minuti, ko je Frangežev poizkus domači vratar Kocen odbil, a le do Wa-gnerja, ki je žogo potisnil v mrežo. Najlepši trenutek na tekmi so gledalci videli v 42. minuti, ko je pravi evrogol s strelom z dvajsetih metrov dosegel Nežmah. Ptujčani se niso zadovoljili z minimalnim vodstvom in tako se je Antolič po odlični podaji Mariniča znašel sam pred vratarjem Kocenom in dosegel tretji zadetek za Dravo. Ta je v prvem polčasu enkrat zadela še vratnico (Antolič), lepi priložnosti sta zapravila še Arsič in Marinič. Borbeni domačini so s težavo držali korak s Ptujčani in si
skozi celotno tekmo niso ustvarili zrelejših priložnosti. Dvanajsto prvenstveno zmago ptujske ekipe je po podaji Hojnika z desne strani s svojim drugim zadetkom na tekmi potrdil Antolič.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj:
presenečenje v Vidmu
-	zadnji ugnal prvega
REZULTATI 11. KROGA: Apače
-	Tržec 4:1, Markovci - Podvinci Agrocenter Ptuj 1:2, Lovrenc -Dornava 2:0, Videm - Majšperk 0:1, Gorišnica - Skorba 3:0
1. LOVRENC	10	6	2	2	13:5	20
2. APAČE	9	6	2	1	28:15	19
3. VIDEM	10	6	0	4	14:12	18
4. SKORBA	10	5	1	4	19:17	16
5. TRŽEC	10	4	3	3	12:12	15
6. ROGOZNICA	10	4	2	4	12:12	14
7. PODVINCI A. P.	9	3	4	2	13:11	13
8. DORNAVA V. K.	10	3	1	6	12:21	10
9. MAJŠPERK	10	3	1	6	9:19	10
10. GORIŠNICA	10	2	3	5	11:15	9
11. MARKOVCI	10	2	2	6	14:18	8
APAČE - TRŽEC 4:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Fruk (4.), 2:0 A. Predikaka (9.), 2:1 Pečnik (36. z 11 m), 3:1 A. Predikaka (38.), 4:1 P. Predikaka (54.)
LOVRENC - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 2:0 (1:0)
REZULTATI 8. KROGA: Slovenj Gradec - Dornava 1:2 (1:0), Maribor - Jevnica 1:2 (1:0), Krka - Ve-lesovo Kamen Jerič 5:2 (3:2)
1. TEL. POMURJE 6	6	0	0	51:7	18
2. RUDAR - ŠKALE 6	5	0	1	32:6	15
3. RADOMLJE 5	4	0	1	23:14	12
4. JEVNICA 7	4	0	3	21:13	12
5. MARIBOR 8	4	0	4	22:21	12
6. KRKA 7	3	0	4	19:36	9
7. DORNAVA 6	2	0	4	13:20	6
8. VELESOVO K. J. 6	1	0	5	13:36	3
9. SLOV. GRADEC 7	0	0	7	1:42	0
SLOVENJ GRADEC -DORNAVA 1:2 (0:1)
STRELKE: 1:0 Ana Golob (2.), 1:1 Daša Veličkovič (88.), 1:2 Saša Ljubec (90.)
DORNAVA: Laura Maksimo-vič, Andreja Pajnkiher, Gabrijela Milec (od 46. Marina Baklan), Urška Pavlec, Saša Ljubec, Martina Potrč, Nuša Pernat, Valentina Pernat (od 57. Petra Kristovič), Daša Veličkovič, Katja Nežmah, Nina Cafuta. Trener: Mitja Ser-dinšek.
STRELEC: 1:0 S. Pulko (41.), 2:0 S. Pulko (61.)
MARKOVCI - AGROCENTER PTUJ 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Horvat (24.), 1:1 Benko (38.), 1:2 Mulej (55.) VIDEM - MAJŠPERK 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Novak (85.) GORIŠNICA - SKORBA 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kolar (35.), 2:0 Horvat (75.), 3:0 Horvat (85.)
2. liga MNZ Ptuj
PRELOŽENA TEKMA 9. KROGA: Grajena - Cirkulane 0:8
1.	CIRKULANE	9	9	0	0 31:2	27
2.	LESKOVEC	9	6	1	2	27:14	19
3.	MAKELE	9	5	1	3	22:16 16
4.	SP. POLSKAVA	9	5	1	3	15:9	16
5.	ZG. POLSKAVA 9	4	2	3	13:12	14
6.	PODLEHNIK	9	4	1	4	15:17	13
7.	SLOVENJA VAS	9	3	0	6 1,0:12	9
8.	PRAGERSKO	9	2	1	6 11:20 7
9.	GRAJENA	9	2	1	6 14:35	7
10.	HAJDOŠE 9 1 0 8 9:30 3
GRAJENA - CIRKULANE 0:8
(0:2)
STRELCI: 0:1 S. Klajderič (12.), 0:2 Pompe (38.), 0:3 A. Klajderič (56.), 0:4 A. Klajderič (68.). 0:5 Belšak (72.), 0:6 Kelc (73.), 0:7 Kelc (80.), 0:8 Belšak (93.)
Danilo Klajnšek
Gostovanje dornavskih nogo-metašic v Slovenj Gradcu je bilo uspešno. Domačinke, ki so v prejšnji sezoni igrale vidno vlogo v 1. ligi, v tej še niso dosegle zmage, poleg tega niso do tega kroga dosegle še nobenega zadetka. Na videz to gostovanje torej za igralke Dornave ne bi smelo biti zahtevno, a se je na koncu izkazalo, da so bila predvidevanja napačna. Domačinkam je uspelo doseči zadetek že na samem začetku srečanja, v 2. minuti. To je bil majhen šok za igralke Dor-nave, ki v prvem polčasu nikakor niso mogle zadeti v polno.
Posebej zanimiv je bil drugi del tega srečanja: domačinke niso mogle zadeti za povišanje vodstva, gostje pa ne za izenačenje, Priložnosti je bilo sicer dovolj, a se je gol zdel kot začaran. Vztrajnost nogometašic iz Dornave se je izplačala v samem zaključku, saj so v zadnjih dveh minutah dosegle dva zadetka in se na koncu veselile svoje druge zmage v tem prvenstvu.
Danilo Klajnšek
TUdi v drugo slavje Stojncev s 3:1
» -
Foto: Črtomir Goznik
Trije Stojnčani proti enemu Bukovčanu - 3:1 je bil tudi končni izid tekme ...
Nogomet • 1. ženska liga
Dornava v Slovenj Gradcu do druge zmage
Boks • 32. Zlata rokavica
Zlata rokavica zasluženo v roke Nejca Nedeljka
Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) je Zlato rokavico prejel iz rok Dejana Zavca.
Dolgoletna tradicija tekmovanj za Zlato rokavico se je nadaljevala v nedeljo, 4. 11. Tako smo na 32. izvedbi v športni dvorani Gimnazije Ptuj lahko videli devet dvobojev. V vseh je imel svoje tekmovalce in tekmovalke glavni organizator, BK Ring, sodelovali so še tekmovalci iz BK Legionar Ptuj, BK Tezno, BK Maribor, BK Sande Team Ruše, BK Slovenska Bistrica in BK Celje. Glavno besedo v ringu so imeli domači borci, ki so se pred približno 400 gledalci predstavili v dobri luči. Zanimanje za boks je na Ptuju veliko, gledalci so lahko tokrat
Rezultati:
-51 kg: Monika Božičko
(BK Ring Ptuj) - Larisa Portir (BK Tezno) 3:0
-54 kg: Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj) - Aleksandra Šnaj-
der (BK Tezno) 0:3
-64 kg: Marcel Gojkošek (BK Ring Ptuj) - David Kram-berger (BK Legionar Ptuj) 0:3 -75 kg: Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Iztok Walner (BK Tezno) 3:0
-60 kg: Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Edi Sejdinovič (ŽBK Maribor) 3:0
-69 kg: Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Žiga Pečnik (Sande Team) 3:0
-69 kg: Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Jernej Gajšek (Sande Team) 3:0
-75 kg: Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica) 1:2
-91 kg: Denis Lazar (BK Ring Ptuj) - Nejc Vodovnik (BK Celje) 3:0
spremljali kakovostne dvoboje.
V uvodnem sta se pomerili stari znanki, Monika Božičko in aktualna državna prvakinja Larisa Portir. Božičkova je boksala z izjemno vnemo in je bila aktivnejša borka ter je zmagala s soglasno sodniško odločitvijo. Druga talentirana ptujska boksarka Anja Jabločnik je tokrat naletela na »previsoko oviro« v podobi Aleksandre Šnajder, ki je bila v dvoboju konkretnejša in je zadala mladi ptujski predstavnici več čistih udarcev. Popolnoma ptujsko je bil obarvan tretji dvoboj med Marcelom Gojkoškom (BK Ring Ptuj) in Davidom Kram-bergerjem (BK Legionar Ptuj). Slednji pod mentorstvom Dejana Zavca vidno napreduje in je
tokrat v ringu boksal predvsem »z glavo«. Dominiral je predvsem v drugi rundi, ko je sodnik Gojkošku tudi štel. Kramberger je bil bolj natančen tudi v tretji rundi in je zasluženo slavil. Zelo pozitivno je tokrat presenetil Nino Milošič, saj se je hrabro spustil v dvoboj z Iztokom Walnerjem (BK Tezno). Tega je član BK Ring nekajkrat odlično zadel in je na koncu zmagal s soglasno sodniško odločitvijo. Lanskoletni zmagovalec Zlate rokavice Blaž Škrjanec tokrat ni imel svojega dne, a je kljub temu premagal neugodnega in glede na stil »umazanega« Edina Sejdimoviča (ŽBK Maribor). Oba boksarja gojita bolj defenziven slog, tako da sta preveč čakala na napake tekmeca. Kljub
Foto: Črtomir Goznik
vsem provokacijam je Škrjanec ohranil mirne živce in je z nekaj serijami čistih udarcev dvoboj zanesljivo odločil v svoj prid.
Daleč največ tempa sta v svojem obračunu pokazala Nejc Nedeljko in Žiga Pečnik. 21-le-tni Ptujčan je z raznovrstnimi udarci dobesedno »razbil« tekmeca in je ob koncu prireditve za svoj nastop prejel Zlato rokavico. Nedeljko je v svojem 40. dvoboju pokazal zelo napadalen boks in je s kombinacijami udarcev popolnoma dotolkel nasprotnika. Težjo pot do zmage je prehodil Aleš Kujavec, ki se je pomeril z Jernejem Gaj-škom. V izenačenem dvoboju so odločale malenkosti, Kujavec pa je bivšega ringovca Gajška premagal s svojo vztrajnostjo
ter nepopustljivostjo.
Najbolj težko pričakovan obračun 32. Zlate rokavice je bil nedvomno med Markom Makovcem (BK Ring Ptuj) in Aljažem Venkom (BK Slovenska Bistrica). Slednji je bil aktivnejši borec v ringu, medtem ko je izkušenejši Makovec čakal na svoje priložnosti in je predvsem iz nasprotnih napadov dobro zadeval nasprotnika. Kljub veliki izenačenosti je nekoliko več
pokazal aktualni državni prvak Venko, ki je na koncu zmagal z 2:1. V zadnjem dvoboju večera smo videli odlično predstavo Denisa Lazarja, ki je proti Nejcu Vodovniku pokazal svojo moč in talent ter suvereno dobil dvoboj.
Strokovna komisija je odločila, da je na 32. Zlati rokavici na Ptuju največ pokazal Nejc Ne-deljko, ki je iz rok našega boksarskega šampiona Dejana Zav-ca prejel prestižni pokal. Glede na prikazano je rokavica šla v prave roke in bo nedvomno tudi dodatno spodbuda za Ne-deljka na njegovi boksarski poti.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Denis Lazar (BK Ring Ptuj) je prikazal odlično boksarsko predstavo in je slavil proti Celjanu Vodovniku.
Nejc Nedeljko, dobitnik 32. Zlate rokavice: »Svoje delo v ringu sem opravil dobro in sem se natančno držal taktike, za katero sva se dogovorila s trenerjem. Rezultat tega je bila na koncu moja prepričljiva zmaga. Osvojena zlata rokavica je zame nagrada za vso dosedanjo delo - ta naslov mi zares zelo veliko pomeni.«
Monika Božičko, najboljša ptujska boksarska: »Po nekaj dvobojih z Matejo Rajterič sem se tokrat ponovno pomerila s staro znanko Lariso Portir. V ringu je bilo zares super in sem se zares izkazala. Pred domačo publiko sem uživala in sem zares vesela te zmage.«
Ivan Pučko, glavni trener BK Ring iz Ptuja: »S prikazano kakovostjo vseh borb sem zadovoljen. Vsi ti mladi boksarji in boksarke so v ringu pokazali veliko znanja in gledalci so lahko uživali v dobrih dvobojih. Zlato rokavico je tokrat zasluženo prejel Nejc, saj je v dvoboju proti Žigi Pečniku pokazal zares odličen boks.«
Strelstvo • Salona DC Open 2012
Venta s prvim »pravim« članskim dosežkom
Foto: Simeon Gonc
Združeni strelci SV regije (Prekmurje in Prlekija) so si v postavi (z leve) Robert Markoja, Jan Šumak in Mitja Černi priborili ekipno zmago med člani s puško z dobrim dosežkom 1772 krogov.
Solin, majhna vasica v neposredni bližini Splita, vsako leto konec oktobra pritegne zanimanje širše strelske javnosti, saj takrat domače društvo z bogato strelsko tradicijo, SK Dalmacijacement Solin, pripravi odmevno mednarodno strelsko tekmovanje, na katerem se poteguje veliko strelskih ikon. Tokrat so se 27. in 28. 10. srečali strelci iz sedmih držav: Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Češke, Srbije, Črne Gore in Slovenije, med njimi pa vedno nastopa tudi precej olim-pijcev, tudi takšnih z olimpijskimi odličji.
Na mednarodnem turnirju z zračnim orožjem, s standardno puško in pištolo, je nastopala tudi precej močna zasedba slovenskih strelcev, ki so v nedrju Dalmacije nastopali pod klubskim okriljem, pri čemer se je nekaj slovenskih strelcev za potrebe ekipnih razvrstitev združilo pod enotno streho društva ali regije. V Solinu so med drugim nastopali tudi ormoški strelci in dosegli nekaj odmevnejših rezultatov.
Venta v finalu pridobil mesto in si zagotovil odličje
Mladi Kovinarjev strelec Ke-
vin Venta, ki je pred dobrim letom dni prestopil iz mladinske v člansko vrsto, je z bronastim odličjem dosegel svoj najboljši članski dosežek na katerem od prestižnih mednarodnih tekmovanj. Venta se je na dvodnevnem tekmovanju, na katerem si strelci s prvim kvalifikacijskim dosežkom prvega dne, z uvrstitvijo med najboljših 35, le priborijo glavni nedeljski nastop, odrezal odlično. V soboto je Venta dosegel 564 krogov in z lahkoto napredoval. Z dosežki po serijah 90, 95, 95, 95, 95, 94 krogov, ki so mu navrgle 9. mesto, pa je nekoliko zaostal za lastnimi zmožnostmi, saj je v zadnjem času dobro treniral in je v odlični formi že takoj na začetku sezone - verjetno je najbolje pripravljen od vseh slovenskih strelcev s pištolo. Napredovanje so si med slovenskimi strelci zagotovili še Rok in Franci Ivanc iz Grosuplja ter Klemen To-maševič iz Železnikov s 560, 559 in 557 krogi. Prvi rezultat v kvalifikacijah pa je dosegel srbski reprezentant in nesojeni londonski olimpijec Dimitrije Grgic s 580 krogi. Drugi dan tekmovanja je Venta svoje streljanje še nadgradil in si z dosežkom 575 krogov, po serijah 97, 96, 95, 93, 100, 94, priboril 4. rezultat kvalifikacij, v finalu
je dodal še 96,4 kroga in se na koncu z dosežkom 671,4 kroga in bronastim odličjem veselil prvega odmevnejšega članskega dosežka. Z rezultatom 581 krogov v kvalifikacijah in 98,6 kroga v finalu je slavil Srb Dimitrije Grgic, srebrno odličje pa je vzel veliki domači up Ante Krišto, srebrni mladinec iz EP na Finskem. Preostala slovenska trojica je približno ponovila sobotni nastop in tekmovanje končala na 15., 16. in 17. mestu. S pištolo se je odlično odrezala tudi gorenjska strelka Petra Dobravec in s 379 krogi ter odličnim finalom s 100,6 kroga
osvojila ravno tako bronasto odličje. Slovenski mladinski reprezentantki Katja Vodeb in Anuša Kovačič sta s 370 in 369 krogi osvojili 10. in 12. mesto, Ptujčanki Mateja Pešako-vič in Mateja Levanič, ki sta streljali za Ormož, pa sta tokrat s skromnim dosežkom 340 in 339 krogov osvojili 22. in 23. mesto.
Moičevic premalo zbran za zmago, Šumak izven finala
S puško pa so slovenski strel-
ci dosegali še boljše rezultate, prvi dan v moški kategoriji se je kar pet strelcev uvrstilo med najboljšo sedmerico in vsi z dobrimi dosežki, 1. Moičevič 595, 2. Potočnik 593, 4. Šumak 592, 5. Markoja 591 in 7. Černi 589. Drugi dan tekmovanja sta si z uvrstitvijo na 15. in 26. mesto zagotovila tudi ormoška strelca Tadej Horvat in Boris Hergula, medtem ko je bil Rok Šumak s 565 krogi na 39. mestu za napredovanje prekratek. V glavni nedeljski odločitvi je presenetljivo zmago slavil Črnogorec Željko Tomovic pred našim reprezentantom Željkom Moičevicem, z identičnim vendar nizkim rezultatom 589 krogov, identičnim finalnim dosežkom s 102,4 kroga in z boljšim zaključnim strelom v shot-off razstreljevanju z 9,1:8,5. V finale so se z rezultati 591, 587 in 588 krogi uvrstili še Jodl, Mar-koja in Černi in osvojili 5., 7. in 8. mesto, Potočnik in Šumak pa sta bila s 587 krogi, na račun manjšega števila notranjih dese-tic prekratka ter sta osvojila 9. in 10. mesto. Horvat in Hergula sta s 583 in 576 krogi pristala na 16. in 29. mestu. V posebni mladinski razvrstitvi pa si je Jan Šumak priboril srebrno odličje, zaostal je le za Hrvatom Borno s 590 krogi. Strelci iz SV regije Slovenije pa so v postavi Robert Markoja, Jan Šumak in Mitja Černi dosegli z naskokom najboljši ekipni dosežek dneva s 1772 krogi in si priborili velik pokal organizatorja.
Živa Dvoršak znova izenačila DR s 399 krogi
Z odliko je v Solinu nastopila tudi slovenska olimpijka Živa Dvoršak, ki je z novim kvalifikacijskim presežkom s 399 krogi in finalom s 103,4 kroga dosegla novo odmevno zmago. Za našo talentirano strelko, ki je v Londonu na OI osvojila 11. mesto, pa je zaostala tudi bronasta pekinška olimpijka Snježana Pejčic iz Hrvaške. V Solinu so nastopile tudi tri ormoške strelke, Petra Vernik si je z dobrim dosežkom s 388 krogi priborila 21. mesto, Barbara Muhič je s 382 krogi osvojila 26. mesto, Vesna Mele pa je s 372 krogi pristala na 32. mestu. Dvoršakova je bila najboljša že prvi dan tekmovanja, ko je dosegla 398 krogov, Petra Vernik je bila s 387 krogi 13., Barbara Muhič in Vesna Mele pa sta s 376 in 372 krogi osvojili 30. in 32. mesto.
Serija mednarodnih turnirjev se bo že ta konec tedna, samo za puško, nadaljevala z Veliko nagrado Pohorja v Račah, v okviru turnirja pa bo potekalo tudi 1. izbirno kontrolno tekmovanje za puško in pištolo. V začetku decembra se bo mednarodna strelska karavana preselila v Zagreb, 14 dni za tem pa še v Beograd.
Simeon Gonc
Markovci • Na izredni seji o bioplinarni Sobetinci
Proti predelavi živalskih odpadkov
Svet občine Markovci je na izredni seji potrdil investicijsko dokumentacijo za energetsko sanacijo osnovne šole, podprli pa so tudi prizadevanja krajanov Sobetincev, ki so proti predelavi živalskih odpadkov v tamkajšnji bioplinarni.
10. izredna seja, ki jo je v torek, 30. oktobra, zaradi službene odsotnosti župana Milana Gabrovca vodil podžupan Franc Ferčič, je bila precej razgibana predvsem zaradi dodatne točke, ki jo je predlagal svetnik Marjan Meglič (SDS). V prvem delu so brez posebne razprave potrdili investicijski program in projekt za energetsko sanacijo zgradbe Osnovne šole Markovci. Ker je Ministrstvo za okolje in infrastrukturo objavilo javni razpis za pridobitev evropskih sredstev iz kohezijskega sklada za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti in ker je bil rok za prijavo 2. november, je bila namreč potrjena dokumentacija eden od pogojev za prijavo na razpis. Stavba OŠ Markovci je vsestransko dotrajana, ne le energetsko, in bi bilo vsakršno vlaganje v adaptacijo neracionalno in je v prihodnjih letih predvidena novogradnja šole. V vmesnem času do predvidene novogradnje, do katere naj bi prišlo v štirih ali petih letih, bi z energetsko sanacijo privarčevali. V proračun leta 2013 bodo zagotovljena sredstva za energetsko sanacijo, vendar le pod pogojem, da se pridobi 100 odstotkov upravičenih sredstev iz omenjenega razpisa.
Potrdili so tudi sklep za nakup nepremičnine v Markov-cih. Gre za pot v izmeri 254 m2, ki je v lasti vsakokratnih
Foto: M. Ozmec
Tudi 10. izredna seja, ki jo je zaradi službene odsotnosti župana Milana Gabrovca vodil podžupan Franc Ferčič (levo), je bila precej razgibana.
etažnih lastnikov stanovanj v stanovanjskem bloku v Mar-kovcih, to pot oziroma cesto pa Občina Markovci potrebuje za svoje in potrebe prebivalcev na poti do šole. Občina bo z nakupom nepremične uredila lastništva na obstoječi cesti. Kupnina znaša okoli 5.080 evrov in je primerljiva z nakupom parcele na nasprotni strani.
Potrdili so tudi sklep za ustanovitev služnostne pravice v k. o. Zabovci, ki jo potrebujeta zasebni stranki v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske stavbe. Gre za služnost dostopa ter hoje in vožnje z vsemi vozili na nepremičnini, ki jo je Občina Markovci pridobila od družbe Dravske elektrarne Maribor. Ker je navedena parcela postala last Občine in še nima statusa grajenega jav-
nega dobra, priključitve na cesto ni mogoče obravnavati v skladu z odlokom o občinskih cestah, temveč je na parceli treba ustanoviti služnost, saj bi postopek pridobitve statusa grajenega javnega dobra bil dolgotrajen, stranki pa potrebujeta gradbeno dovoljenje čim prej.
Krajani zbirajo podpise
Na predlog svetnika Marjana Megliča so dnevni red dopolnili z razpravo o nameravanem obratovanju bioplinarne v Sobetincih, ki je v fazi pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo živalskih odpadkov. O tem so krajani Sobetincev razpravljali že na zboru krajanov 28. oktobra, ki sta se ga udeležila tudi člana
sveta občine Markovci Marjan Meglič in Konrad Janžekovič. Takrat so krajani Sobetincev podali argumente proti povečanju kapacitete predelave živalskih odpadkov iz klavnic v tamkajšnji bioplinarni, ki je zaprosila za okoljevarstveno dovoljenje za dnevno predelavo okrog 67 ton živalskih odpadkov iz klavnic. Sobetinčani so odločno proti izdaji okolje-varstvenega dovoljenja, saj obstaja resna bojazen, da bi bilo njihovo življenjsko okolje s predelavo živalskih odpadkov še bolj degradirano. Ker so zaradi tega ustanovili ljudsko iniciativo in zahtevali izdelavo študije o vplivih na okolje, ki bi jih v tem primeru povzročila bioplinarna v Sobetincih, so svetniki občine Markovci sprejeli sklep, da izdelavo te študije plača občina. Hkrati so naložili županu, da v imenu občine pripravi tehtne pripombe na razgrnitev dokumentacije o bioplinarni Sobetinci, ki je na sedežu upravne enote v Ptuju do 16. novembra. Kot smo izvedeli, civilna iniciativa iz So-betincev te dni že zbira podpise krajanov, ki so proti izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Kot je včeraj pojasnil predsednik civilne iniciative Primož Galun, so do ponedeljka zbrali že 115 podpisov, zbiranje pa še vedno nadaljujejo, saj so trdno odločeni, da predelave živalskih odpadkov v vasi ne smejo dovoliti.
M. Ozmec
Rače • Odškodnina nekdanjemu ptujskemu tožilcu
Glavar z odškodnino zadovoljen
Marjan Glavar, nekdanji vodja državnega tožilstva na Ptuju, je bil od 23. januarja 2001 do 20. februarja 2001 v priporu, potem ko so 21. januarja 2001 policisti na njegovem domu in v njegovi pisarni opravili hišno preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine; med podkupovalci naj bi bil tudi Josip Lončarič, znano ime v nekaterih postopkih ilegalnih prehodov čez mejo.
Najprej so ga pridržali policisti, nato pa je bil po zaslišanju pri dežurni preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Ljubljani zoper njega odrejen pripor, ki je trajal 28 dni. Ka-ženski postopek zoper njega je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru dokončno ustavljen 4. maja 2007. Marjanu Glavarju je bila tako prostost neupravičeno odvzeta 28 dni. Še danes ne ve, zakaj je do tega prišlo, saj naj ne bi bilo niti najmanjšega indica, nobenega dokaza za to, za kar so ga osumili. Po vsej verjetnosti nikoli ne bo izvedel, zakaj so ga osumili podkupovanja, morda pa bo to uspelo njegovim zanamcem, ko se bodo nekoč odprli arhivi.
Taradi neupravičenega pripora, uničenega zdravja in
žalitve dobrega imena in časti je leta 2008 vložil tožbo proti državi. Terjal je 148 tisoč evrov odškodnine, od tega 28 tisoč evrov za 28 dni neupravičenega pripora, 50 tisoč evrov za
Foto: Črtomir Goznik
»Zadovoljen sem, da je vse končano, ne glede na to, kako je končano.«
žalitev dobrega imena in časti ter 70 tisoč evrov za uničeno zdravje; že pred prijetjem je bil namreč ledvični bolnik, stanje v priporu pa se mu je bistveno poslabšalo, saj sta mu odpovedali obe ledvici. Glavar in njegov odvetnik Viktor Osim sta od vsega začetka postopka trdila, da je bila novica o njegovem prijetju spektakularno predstavljena medijem, da so ga namensko stigmatizirali, pripor pa naj bi bil »sforsiran«.
V pravdnem postopku je septembra letos mariborsko okrožno sodišče odločilo, da mu mora država zaradi neupravičenega pripora izplačati 53.400 evrov, z obrestmi vred pa 82.662 evrov odškodnine. Sodišče je ocenilo, da mu je je bila z neutemeljenim odvzemom prostosti in odreditvijo
pripora prizadejana katastrofalna škoda, zaradi katere je treba odmeriti odškodnino, ki bistveno odstopa od sicer ustaljene prakse.
Kot je te dni povedal Marjan Glavar, je z višino odškodnine glede na finančne razmere v državi zadovoljen; čeprav ne bo dobil tistega, kar je zahteval, o pritožbi ne razmišlja. Zadovoljen je tudi, da je vse skupaj končano, ne glede na to, kako je končano. Zelo pa bi bil zadovoljen, da tega denarja ne bi plačali davkoplačevalci, ampak odgovorni za to, kar se mu je zgodilo, saj so vsem znani. Skupaj z njim si je oddahnila tudi družina, lahko bodo zaživeli mirneje, kolikor bo to mogoče glede na vse, kar so morali preživeti v vseh teh letih.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Ni miru za koše za smeti
V letošnjem letu je bilo na Ptuju na različnih mestih postavljenih več ličnih črnih košev za smeti s pepelniki, o čemer smo že poročali. S tem želi mestna oblast zmanjšati število nepravilno odloženih cigaretnih ogorkov, ki še vedno najpogosteje smetijo mestne ulice in trge ter tudi zelene površine. Povsod je še vedno tudi preveč pasjih iztrebkov kljub številnim tovrstnim košem zanje. Snemljivi koši, kot kaže fotografija, pa so še vedno na udaru vandalov. Z njimi so si dali opravka tudi v času krompirjevih počitnic: vsebino so raztrosili na pločnik pred Šolskim centrom in zapustili kraj svojega početja, kot da se ni nič zgodilo.
MG
Varaždin • Noč Evolutiona
	
mM	
^b^ i 1 viHr j	■
t Jif 1 ■ '9	
V veliki koncertni dvorani HNK v Varaždinu je v petek, 2. novembra, prevladovala moda treh dežel, Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Modna zadruga Evolution je pripravila že tradicionalno veliko modno revijo Noč Evolutiona, na katero je povabila že uveljavljene modne kreatorje. Slovenski modni dizajn je predstavljala ptujska modna kreatorka Sanja Veličk-ovic ter s svojimi edinstvenimi kreacijami navdušila varaždinsko občinstvo in modne strokovnjake. Njene modele za jesen in zimo je predstavilo osem manekenk, ki so se po modni pisti sprehodile kot zadnje in s tem dale piko na i temu modnemu večeru. Sanja Veličkovic, ki je lani razstavljala in imela modno revijo v galeriji MC na Manhattnu, se še vedno spogleduje z New Yorkom. Tradicionalno ptujsko modno revijo pa bo pripravila predvidoma 9. decembra. Tako ostaja zvesta tradiciji, ki jo je začela leta 2005, ko je pripravila prvo samostojno modno revijo.
MG
Radenci • Kaj bo z Zavodom za turizem
Leta 2004 ustanovljen Zavod za turizem in šport (ZTŠ) Radenci po mnenju članov občinskega sveta ni izpolnil pričakovanj, saj predvidenih učinkov v izvajanju programskih nalog s področja turizma in športa v minulem obdobju ni bilo. Vse bolj je slišati očitke, da zavod le trošiproračunski denar. V občinskem proračunu za prihodnje leto naj bi zavodu namenili 150 tisoč evrov ter še 45 tisoč evrov za izvajanje projektov. Zaradi vse hujših kritik sta dva od treh članov sveta zavoda (Miroslav Madon in Jože Krager), kiju je imenoval občinski svet, nepreklicno odstopila. Tudi minula seja občinskega sveta ni ponudila kandidata za svet zavoda. Svetniki se zavzemajo za spremembo statuta, ki bi omogočal drugačno sestavo članov zavoda, nekateri so celo predlagali njegovo ukinitev, župan občine Radenci JanezRihtaričpa v ukinjanju ne vidi rešitve. Predlagal je reorganizacijo zavoda, ki naj se pripravi do konca tega leta.
NŠ
Foto: MG
Foto: MG
NS
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (13. del)
Zadnja večerja v Ohridu
Večeri v Ohridu vedno spominjajo na počitniško vzdušje nekje v Dalmaciji. Ogromno ljudi, živa glasba, vodna gladina ... Še govorica je podobna. Ilče je vsak večer gledal poročila in me vprašal, kakšen je bil moj dan. Razložil sem mu vse detajle, na koncu pa sva vedno nekako nadaljevala pogovor in pristala pri politiki, religiji in podobnih temah. Teh tem se je na potovanjih sicer najbolje izogibati, toda Ilče je bil prekaljen maček in je vedel, za kaj gre. Spremljal je politične položaje vsega Balkana, zato je celo bolje od mene vedel, kako stojijo stvari v Sloveniji, kdo je s kom in kdo hoče koga po-tunkati.
Naslednje jutro sem nameraval v Bitolo. Že zelo zgodaj, kot je moja navada, sem se odzval klicu spodnjega soseda in že sva uživala ob črni turški kavi. Dobro sva bila razpoložena, dodatno sva izpraznila še nekaj šilčkov, ob devetih pa sva že pristala pred televizijo. Ilče mi je pokroviteljsko razložil, da tako ali tako nisem videl vsega Ohrida, zato mi ga je pokazal na cedeju. Zraven je dodal še nekaj družinskih posnetkov z vnuki in tako
sta minili skoraj dve uri, da sem komaj ušel proti Bitoli.
Pot je trajala dobre tri ure, saj je avtobus spet moral premostiti visok hrib, naredili pa smo tudi odmor. Prihod v Bitolo, ki jo vsi omenjajo kot mesto, ki ga preprosto moraš videti, ni bil prav nič spektakularen, saj predmestje spominja na slovenska mesta v šestdesetih, avtobusna postaja pa prav tako ni bila takšna, da bi jo vlekel domov pokazat. Niti vedno sitni taksisti niso imeli energije tečnariti.
Napotil sem se po bližnjem parku in bolj po sreči kot pameti hitro našel pot do Herakleje, zaradi katere sem pravzaprav prišel v ta kraj. Heraklejo je v šestem stoletju pred našim štetjem ustanovil Filip II. Makedonski in je vsa stoletja pomenila izjemno strateško točko na Balkanu. V Bitoli so našli ruševine kopališča, teatra, bazilike, stebre in zidove, ki so pomagali pojasniti marsikateri arhitekturni biser iz podobnega obdobja.
Ko sem se sprehajal proti temu zgodovinskemu kraju, sem obenem šel tudi mimo cvetličarja, ki je ob glavni cesti prodajal šopke. Niti pogledal ga nisem, a se je moža-
Foto: Dani Zorko
Herakleja, ena izmed najstarejših naselbin na Balkanu
Foto: Dani Zorko
Kdaj smo pri nas nazadnje videli takšno avtomobilsko zasedbo na kupu ...
Foto: Dani Zorko
Titov kip pred vojašnico v Bitoli
kar kot iz topa narisal zraven mene. Kaj hočem, zapletla sva se v pogovor. Videti je bil kot kapetan Bertorelli iz humoristične nanizanke Alo, alo, kmalu pa se je izkazalo, da je res malce levo orientiran. S splošnega pogovora je nekako preklopil na bolj »občutljive« teme in me začel grabiti za roko ter trobezljati neumnosti. Malo je manjkalo, pa bi mu dal eno okrog ušes! Hitro se mu iztrgam in krenem naprej, z enim očesom od zadaj. Skoraj že pridem do ruševin, ki sem se jih tako veselil, pa pribrni taista tečnoba na nekem skuterju in me spet začne nadlegovati. Še dobro, da so bili v bližini neki delavci, ki so ga očitno poznali in pregnali. In prav jaz moram naleteti na nekega opolzkega petdesetletnika, ki nima vseh koleščkov v glavi!
Ruševine so bile sila zanimive, res dobiš predstavo, kako so razmišljali včasih, čeprav ti velikokrat ni jasno, kako so kaj ustvarili. Uradno je bilo vse skupaj sicer zaprto, a Makedonci so precej preprost narod, zato sem se
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Leskovačka pleskavica v Ohridu
Samo v tej menjalnici in pri nemški centralni banki še dobiš nemške marke.
z delavci tam dogovoril, da lahko grem na kratek obhod. Seveda sem jim častil rundo, to pa ja lahko pričakujejo od Slovenca . Nazaj grede sem pozorno oprezal, da se kje ne pojavi moj »blažek« in spet začne s kakšnimi nespodobnimi povabili.
Mesto samo me ni navdušilo, saj se v glavni ulici počutiš kot na modni brvi. Vsi stoli v kavarnah so namreč obrnjeni proti promenadi, zato čisto vsi buljijo vate, ko greš mimo. Tri velike mo-šeje, zgodovinski zvonik in razvlečen bazar so bile zame edine zanimivosti, res pa je tudi, da so gradili en del in je morda to kazilo podobo.
V Ohrid sem se vrnil šele zvečer in si šel ogledat še trdnjavo ter cerkev sv. Kle-menta, ki hrani drugo najbogatejšo zbirko ikon na svetu. Spet me je imelo, da bi si privoščil pravo večerjo, saj čez dan nisem imel velikega ape-tita. Ilčetu sem sicer prejšnje dni malce težil glede makedonske hrane, in ko sem pohvalil srbsko kuhinjo, je sicer malce namrščil čelo in mi povedal, da spodaj v centru obstaja prava leskovačka restavracija. Uuu, čevapčiči so se mi kar naslikali pred očmi. Hitro sem jo našel in takoj naročil gurmansko ple-skavico. Če imam kaj rad, je to srbsko meso za pleskavi-ce, sploh če ga pripravi srbski mojster.
Domov sem prikolovratil ob enih zjutraj in Ilče, ki si je še vedno belil glavo zaradi politike, je takoj vedel, kaj pomeni božanje po trebuhu. Samo pomežiknil mi je.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 6. november
Danes goduje Lenart.
1700 je umrl španski kralj Karel II. Ker ni imel otrok, je izbruhnila španska nasledstvena vojna.
1808 se je rodil voditelj alžirskih berberskih plemen Abd el Kader. Od leta 1832 se je boril proti francoski kolonialni oblasti v Alžiriji. Leta 1847 se je moral vdati.
1880 se je v Celovcu rodil avstrijski pisatelj Robert Musil, eden od tvorcev modernega evropskega romana.
1900 je na volitvah za predsednika ZDA zmagal republikanec McKinley. Pozneje je bil ubit. Nasledil ga je podpredsednik Theodore Roosevelt.
1921	se je rodil ameriški pisatelj James Jones, avtor realističnih romanov o življenju v ameriški vojski.
1956 so prvič sklicali izredno zasedanje generalne skupščine OZN. Razpravljali so o sueški krizi in ustanovili prve mirovne sile OZN za vzdrževanje premirja. Sreda, 7. november Danes goduje Engelbert.
1414 se je rodil perzijski učenjak, mistik in pesnik Jami, ki ga imajo mnogi za zadnjega mističnega pesnika v Iranu. 1598 se je rodil Francisco de Zurbaran, dvorni slikar španskega kralja Filipa IV. in vodilni predstavnik španskega baročnega slikarstva. 1633 je umrl nizozemski izumitelj Cornelis Jacobszoon Drebbel, ki je leta 1620 izdelal prvo podmornico, s katero je bilo mogoče pluti pod vodo. 1781 je inkvizicija je v Sevilli zadnjič v Španiji na grmadi zažgala grešnike, obtožene krive vere.
1810 se je rodil nemški pisatelj Fritz Reuter. Kot člana študentskega društva Germania so ga obsodili na smrt zaradi izdaje. Po sedmih letih življenja v temnicah je bil pomiloščen in se je preživljal kot kmečki delavec in zasebni učitelj. Četrtek, 8. november Danes goduje Bogomir.
1331 so na saboru v Svrčinu Srbi okronali sina kralja Dušana Štefana za kralja Srbije, starega kralja pa so zaprli v grad Zvečan in ga zadavili. 1656 se je rodil angleški astronom Edmund Halley. Določil je tir zelo svetlega kometa iz leta 1682, ki se imenuje po njem in ima obhodno dobo 76 let.
1793 je na pobudo slikarja Davida pariški Konvent sprejel sklep, s katerim je Louvre postal javen, za ljudstvo dostopen muzej. 1847 se je rodil britanski pisatelj Bram Stoker, avtor priljubljene grozljivke o transilvanskem vampirskem grofu Drakuli. 1900 se je rodila ameriška pisateljica Margaret Munnerlyn Mitchell, avtorica romana o ameriški državljanski vojni V vrtincu.
1922	se je rodil južnoafriški kirurg Cristhiaan Barnard, ki je izvedel prvo uspešno presaditev srca pri človeku.
Petek, 9. november Danes goduje Teodor.
392 je rimski cesar Teodizij prepovedal poganske igre, med njimi tudi olimpijske igre in čaščenja bogov ter dal zapreti vsa svetišča. Pod njim je pred 12 leti postala krščanska vera uradna rimska religija. 1201 se je rodil Robert de Sorbon, kanonik rotterdamske cerkve v Parizu. Leta 1253 je ustanovil kolegij za ubožne študente bogoslovja, ki je pozneje postal kot teološka fakulteta osnova za znamenito pariško univerzo Sorbono.
1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev. 1918 je nemški cesar Wilhelm II. iz svoje belgijske rezidence v Spaju sporočil, da se odpoveduje prestolu. Od takrat je Nemčija republika. 1938 se je zgodila nemška kristalna noč. Nacistične skupine so načrtno z eksplozivom napadle in razbile judovske sinagoge, hiše in trgovine. 1989 so začeli podirati berlinski zid, ki ga je zgradila Nemška demokratična republika avgusta 1961, da bi preprečila množično odhajanje ljudi na zahod.
1993 so med boji med hercegovskimi Hrvati in vladnimi vojaki Bosne in Hercegovine porušili v starem jedru Mostarja znameniti most iz sredine 16. stoletja.
Sobota, 10. november
Danes goduje Andrej.
Danes je svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
1483 se je rodil nemški verski reformator in začetnik protesta ntizma Martin Luther.
1795 se je rodil veliki nemški pesnik in dramatik Friedrich Schiller. 1888 se je rodil eden izmed največjih sovjetskih letalskih konstruktorjev Andrej Nikolajevič Tupoljev, v čigar biroju so razvili vrsto letal, tudi prvo nadzvočno potniško.
1925 se je rodil angleški filmski igralec Richard Burton. Umrl je leta 1984.
1975 je Portugalska po 320 letih zapustila Angolo. 1989 je po množičnih demonstracijah proti komunistični vladavini odstopil Todor Živkov, ki je 35 let vodil bolgarsko komunistično partijo. Nedelja, 11. november Danes goduje Martin.
Danes je svetovni dan boja proti odvisnosti in svetovni dan mladine.
1215 se je začel četrti lateranski cerkveni zbor, ki je uvedel obvezno vsakoletno spoved in obhajilo.
1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski. 1918 Avstrija je postala demokratična republika. 1965 je britanska kolonija Rodezija enostransko razglasila samostojnost.
1975 je Angola postala samostojna država. 1595 se je rodil prvi zgodovinar slovenskega rodu, jezuitski pater Martin Bavčer. Napisal je Zgodovino Norika in Furlanije, latinski tekst, obsegajoč deset knjig. Ponedeljek, 12. november Danes goduje Emil.
1459 je bila ustanovljena baselska univerza. 1755 se je rodil pruski general Gerhard Johann David von Scharnhorst, ki je razvil sodoben sistem generalštabnega poveljevanja v vojski. 1840 se je rodil začetnik sodobnega kiparstva Auguste Rodin. 1866 se je rodil kitajski državnik in revolucionar Sun Jatsen, prvi predsednik Republike Kitajske.
1927 so v boju za Leninovo nasledstvo izključili iz sovjetske komunistične partije Leva Trockega.
1995 so hrvaški slavonski Srbi in Hrvati podpisali sporazum o mirni rešitvi hrvaško-srbskega spora. Po izteku dogovorjenega časa je dobila Hrvaška nazaj ozemlje Slavonije, to je območjem, kjer so Srbi razglasili odcepitev.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pomagajmo od poletja izčrpanim tlom
Jesen se je dokončno poslovila, tudi prvi sneg nas je že prestrašil. Kljub temu da nismo navajeni na tako nizke temperature, pa so le-te po enem letu končno povsem običajno za ta letni čas. zato ni treba skrbeti in na vrtu na hitro vsega pospravljati. Res pa je treba posaditi zimski in tudi letni česen. Pred zelenjavnim vrtom pa poglejmo še na okrasne gredice.
Okrasne gredice
Na pokopališčih se kar blešči od številnega cvetja, s katerim smo okrasili grobove. Mnogi ste se odločili tudi za lončne krizanteme. Letos jih je prvi mraz že prizadel, zato verjetno ne bodo zelo dolgo krasile grobov. Nikakor pa jih potem ne zavržemo. Samo porežemo odcvetele ali pomrznjene cvetove in rastline presadimo v čim bolj zaveten, miren kotiček svojega vrta. Ko govorim o zavetnem kotičku, mislim predvsem mesto, kjer zemlja ni izpostavljena vetrovom in mrazu, kjer tla čim kasneje zamrznejo. Zelo pomembno je tudi, da je tako mesto, kjer ob večjih količinah dežja ali morebitnemu taljenju snega voda hitro odteče in se ne zadržuje dalj časa. Ob presajanju korenine malo raztrgamo, tako jih spodbudimo k temu, da se bodo do prave zime še vrasle. Korenine v loncih namreč nimajo več dovolj prostora in so pričele rasti v krog okoli dna posode. Če jih presadimo take, kot so, se bo ta rast v krog nadaljevala. Če pa ta krog rahlo raztrgamo, bodo še pred zimo zrasle nove korenine , te pa se bodo zasidrale v novi, sveži in hranilni prsti našega vrta. Rastlino posadimo tako globoko, kot je rasla v loncu, nato pa zemljo dosujemo ob steblo, kolikor je to mogoče. V ta namen lahko uporabimo tudi domač preperel kompost. Lahko pa koreninski sistem zavarujemo tudi s slamo, senom ali suhim listjem. Tako ji moramo pomagati samo prvo zimo. Običajno vsaj polovica teh rastline prezimi.
Da pa ne boste razočarani: v naslednjih letih povečini zrastejo precej višje, precej nad meter vi-
Foto: Miša Pušenjak
Da lahko pravilno gnojimo, je treba poznati zemljo na svojem vrtu.
soke rastline. Tako grmičasto obliko imajo namreč krizanteme zaradi uporabe nekaterih posebnih kemičnih sredstev. Zato jih drugo leto ne boste mogli nesti na grob kot okras, boste pa imeli prekrasno rezano cvetje v pozni jeseni.
Ena izmed rastlin, ki mnogim povzroča v jeseni veliko dela, so tudi vrtnice. Sprašujete se, ali jih je treba rezati, kako porezati in tako naprej. Nekoč smo jih v jeseni porezali skoraj do tal. Takrat je tudi veljalo, da jih moramo zaščititi s smrečjem ali koruznico. Danes tega ne počnemo več, saj so novejše sorte veliko odpornejše na mraz. Porežemo le cvetoče veje ali pa sploh nič. Če imamo posajene zelo visoke čajevke, jih skrajšamo, a le na 60-70 cm višine, nič več. Pravo rez bomo opravili spo-
Pri vrtnicah zavarujemo cepljeno mesto, posebej pri stebelnih.
mladi. Pokrovnih vrtnic ne režemo, tudi plezalke pustimo na miru. Mnogocvetnim vrtnicam bi jaz odstranila le odcvetele cvetove, če pa so na njih rdeči plodovi, bi jih pustila popolnoma na miru, saj so prekrasen jesenski in tudi zimski okras na zimsko pustih okrasnih gredicah. Vsem vrtnicam zavarujemo samo cepljena mesta in koreninski vrat. To lahko naredimo s preperelim nepreseja-nim kompostom, listjem, slamo, senom pa tudi smrečjem ali koruznico.
Obvezno pa je zavarovati cepljeno mesto ste-belnih vrtnic, saj je v višini enega metra najbolj izpostavljeno mrazu in predvsem spremembam temperature, ki so v naših krajih nekaj povsem normalnega v januarju in februarju.
Kot najprimernejši, za rastlino varen način, potrebujete juto, listje, seno ali slamo in vrvico. Lahko uporabite tudi agrokopreno. V vrtnih centrih lahko že kupimo juto, ki ima nekoliko redkejše tkanje, da prepušča nekaj svetlobe. Ta se mi zdi izredno primerna, pa tudi enostavno je ravnati z njo. Vrtnico najprej ovijemo z agrokopreno, ker bomo to prozorno prekrivko pustili na rastlini dalj časa. Nato jo ovijemo okoli stebla z juto tako, da jo pod cepljenim mestom z vrvico zavežemo skupaj, zgoraj pa pustimo odprtino. V tako narejeno »vrečo« nasujemo listje ali seno. Nato »vrečo« zavežemo še nad rastlino. Takšen plašč jo bo zagotovo zaščitil pred zimskim mrazom. Seveda pa mora biti vrtnica dobro privezana ob opori. Dobro bi bilo, da bi vrvico, s katero juto zavežemo spodaj in zgoraj, zavezali tudi ob oporo. Še bolje pa bi bilo, da bi ob rastline zabili še dva dodatna kola. Tak tritočkovni sistem je namreč najvarnejši in ga tudi večje koli-
Foto: Miša Pušenjak
Zadnje opravilo na vrtu je sajenje česna.
čine snega ali močnejši veter ne morejo premagati. Obvezno pa rastlino ob oporo privežemo pod cepljenim mestom in nad njim, tam je namreč do konca življenja najobčutljivejša na lomljenje.
Prepoznajmo svoja tla
Jesen prinaša veliko veselja v spravilu pridelkov, posadimo pa tudi zadnje vrtnine. Te bomo pospravili šele v naslednjem letu. Nato pa moramo pomagati tudi zemlji, saj so jo obilni pridelki, predvsem pa tudi vreme, veliko padavin in pogosti hitri skoki temperature celo poletje dokaj izčrpali. Zima ji prinaša počitek, vendar ji moramo pri tem pomagati tudi mi.
Najprej moramo ugotoviti, kakšna tla sploh imamo. S tem sta namreč povezana obdelava tal in gnojenje. Pred jesenskim gnojenjem je resnično zelo dobro, da poizveste, koliko hranil imate v zemlji. Analiza tal vam bo natančno povedala, koliko lahko gnojite, pa tudi, ali je potrebno apnjenje.
Analize zemlje delajo vsi laboratoriji svetovalnih služb kmetijsko-gozdarskih zavodov. Pokličite najbližji zavod in se pozanimajte. Zemljo damo v analizo pred gnojenjem, zato tisti, ki ste že gnojili, počakajte na naslednje leto. Zelo pomembno je, da vzorec vzamete pravilno. To pomeni, da morate zemljo vzeti vsaj s 15 mest na vrtu, tudi s tistih gredic, kjer še rastejo vrtnine. Samo ena luknja seveda ne zadošča. Najpravilnejši je odvzem vzorcev s posebno sondo, ki si jo lahko sposodite v laboratoriju za analizo tal. Ker povečini nimamo sond za ta namen, lahko uporabimo lopato za prekopavanje zemlje. Z njo naredimo v tla luknjo v tako globino, kot sami navadno prekopavamo na vrtu. Vendar ne uporabimo te zemlje. Potem na odrezanem delu še enkrat vzamemo tanko plast zemlje, enakomerno po celotni globini in širini jame. To zemljo damo nato v primerno posodo.
Ko to naredimo na vseh gredicah, tudi na tistih, kjer rastejo trajnice, in vsaj na 15 mestih, zemljo v posodi dobro premešamo. Nato približno kilogram te premešane zemlje damo v plastično vrečko in jo ustrezno označimo. Pravilno odvzet vzorec je zelo pomemben. Če hočemo goljufati in ne vzamemo enakomerno zemlje po celem vrtu, bo tudi rezultat analize napačen. Rezultati vam lahko služijo najmanj pet let, običajno pa tudi več.
Kaj pomenijo številke, ki jih dobimo z analizo
Prvi podatek na analiznem izvidu, ki nam nekaj pove, je količina organske snovi, humusa, v tleh (v %). Najprimernejše je, da je v vaši zemlji od 3 do 5 % humusa. Vse, kar je nad 6 %, pomeni, da ga je že nekoliko preveč. Če pa je v zemlji organske snovi manj kot 3%, morate za svojo zemljo nekaj storiti. Drugi zelo pomemben podatek je pH zemlje. Pove nam, ali so naša tla kisla ali alkalna. Za večino ze-lenjadnic in tudi cvetlic je najprimernejši pH okoli 6,5. Vsak pH nad 7 že lahko moti sprejem nekaterih hranil v rastline, pH pod 6 pa povzroča probleme pri zdravju vrtnin. Le v primeru, da je pH pod 6, tla apnimo. Apnjenje torej ni nujen ukrep na vrtni zemlji, ampak ga izvajamo le, če imamo kisla tla. Med apnjenjem in gnojenjem morajo miniti vsaj trije tedni, da apno ne izniči delovanja gnojenja. Ali so tla kisla ali ne, lahko z gotovostjo izvemo le, če damo zemljo v analizo.
V nadaljevanju nam izvid pove, koliko imamo v tleh posameznih hranil. Največkrat vam ob številki v oklepaju napišejo eno izmed velikih tiskanih črk: od A do D. Te črke vam potem povedo, koliko je tega hranila v zemlji. Črka C pomeni, da je v vaši zemlji hranila ravno dovolj, torej ga rastlini dodamo toliko, kot ga potrebuje. Črka D nam pove, da je nekega elementa v zemlji že preveč, črka E pa, da vsaj dve do tri leta v tla tega elementa sploh ne dajemo. Obratno nam črka B pove, da je posameznega hranila že premalo, črka A pa, da ga je absolutno premalo, zato ga moramo vsaj leto ali dve rastlinam dodajati tudi preko listov.
Če analiza ne pokaže posebnih odstopanj v zemlji, potem je potrebna vsakih 5 let. Če pa se pokaže, da so v naši zemlji že nastala nesorazmerja med hranili, potem je smiselno, da po štirih letih preverimo, ali smo s spremenjenim načinom uporabe gnojil stanje kaj popravili. Zemlja nudi ustrezen dom in tudi hrano našim vrtninam. Če zanjo ustrezno skrbimo, so rastline zdrave in zadovoljne. Le take rastline so tudi bolj zdrave in je uporaba škropiv navadno nepotrebna. V ekološkem vrtičku je skrb za zemljo najvažnejše opravilo.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 16.
INGVER (lat. Rhizoma zingi-beris) je korenika (podzemno steblo) začimbne rastline, ki izvira iz Azije, gojijo pa jo na tropskih in subtropskih območjih. Zdravilne lastnosti ingverja omenjajo že stari kitajski spisi, uporabljali so ga tudi Rimljani. Danes je njegova uporaba najbolj razširjena v Aziji, kjer ga imajo za zelenjavo, medtem ko je drugod po svetu v uporabi predvsem kot začimba. Pri nas nekoliko manj, morda zaradi nepoznavanja, vendar zanimanje zanj narašča.
V kuhinji uporabljamo svežo koreniko ali prah posušene. Edinstvena mešanica eteričnih olj in smol daje ingverju intenziven, značilen vonj in rahlo pekoč, vendar osvežilen okus. V azijskih kuhinjah je praktično obvezna sestavina večine jedi, tako slanih kot sladkih, ter
napitkov. Drugje ga dodajajo k mesnim in ribjim jedem, sadnim solatam in napitkom. Bolj aromatičen je sveži. Koreniko pred uporabo olupimo, vendar odstranimo čim tanjši del kožice, saj se pod njo skriva največ zdravilnih učinkovin. Olesenele dele odstranimo, nato ga na-ribamo ali narežemo na tanke lističe. Ena velika žlica nariba-nega ingverja je primerljiva z žličko ingverja v prahu.
V ljudski medicini ga uporabljajo za boljšo prebavo, blaži krče, zgago, ustavi bruhanje in preprečuje potovalno slabost, spodbuja krvni obtok, pomaga pri vnetju grla in razkužuje telo.
Zdravilne učinkovine se skrivajo v mešanici eteričnih olj in smol. Dokazano ima učinke, podobne kapsaicinu iz čilija, vendar je prijaznejši, ker je manj pekoč. Je naravno sredstvo
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
proti bolečinam in vnetjem. Pri okužbah želodca in črevesja deluje antiseptično, kot razkužilo, zato ga lahko uporabimo tudi za preprečevanje teh okužb na potovanjih v tropskih krajih. V telesu sproža toploto, pospeši znojenje, zato je primeren za uporabo pri prehladnih obolenjih. Najbolj uveljavljena je njegova uporaba za preprečevanje potovalne bolezni, tovrsten učinek rastline je tudi potrjen.
Ekstrakt ingverja je v prehran-skih dopolnilih za preprečevanje potovalne bolezni v obliki tablet in zdravilnih lizik za otroke. Ti preparati delujejo nekoliko krajši čas kot klasična zdravila, zato jih jemljemo pogosteje. Ne povzročajo zaspanosti, kar je prednost pred klasičnimi zdravili. Izvleček ingverja najdemo tudi v pastilah za pekoče grlo.
NAMIG: V dobro založenih delikatesah najdete kandiran in v sirupu vložen ingver, ki lahko navadno jed spremeni v vrhunski kulinarični užitek.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
S svetovne
glasbene
scene
26. novembra bo izšla zbirka največjih uspešnic pop opernega kvarteta Il Divo. Na zgoščenki Greatest Hits Collection bomo lahko slišali nekatere njihove največje uspešnice, ki so jih prepevali v osmih letih delovanja. V zbirko so uvrstili tudi nekaj novih skladb, kot so My Heart Will Go On, I Will Always Love You, I Can't Help Falling in Love With You in Alone. Album bo izdan v treh verzijah; na standardni bo 18 skladb, v darilni pa bo ob 18 pesmih na standardnem cedeju še 13 dodatnih na drugi zgoščenki. Prestižna izdaja delux bo v prodaji le v 3000 kopijah, zapakirana pa bo v žametno vrečko, v kateri bo: sedem cedejev, pet devedejev, knjiga o skupini s trdimi platnicami ter čudovitimi kozarci. Skupino Il Divo sestavljajo španski baritonist Carlos Marin, Francoz Sebastien Izambard, Američan David Miller in Švicar Urs Bühler.
Foto: iBaller.com
Il Divo
Legendarna britanska zasedba The Rolling Stones,
ki letos praznuje 50-obletni-co delovanja, je pred dnevi v Parizu poskrbela za veliko presenečenje. Skupina je namreč prvič po letu 2007 precej skrivnostno znova nastopila skupaj. Koncert je potekal v znanem pariškem klubu Trabendo, in to pred vsega 600 oboževalci. Na voljo je bilo 350 vstopnic po ceni 15 evrov. Vstopnice so razumljivo pošle le v nekaj minutah, novico o klubskem koncertu pa so člani skupine objavili kar na svojem twitter profilu. Nastop je trajal 70 minut, zbranemu občinstvu pa so zaigrali 12 pesmi. Ob že nekaterih zimzelenih uspešnicah so predstavili tudi novo skladbo z naslo-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	SOME NIGHTS - fun.
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LABRINTH FT. EMELI SANDE
2.	DON'T YOU WORRY CHILD - SWEDISH HOUSE MAFIA/MARTIN
3.	SWEET NOTHING - CALVIN HARRIS/ FLORENCE WELCH
NEMČIJA
1.	GANGNAM STYLE - PSY
2.	DIAMONDS - RIHANNA
3.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS
vom Doom and Gloom, ki bo 13. novembra izšla na novi zgoščenki z zanimivim naslovom GRRR! Rolling Stones so se v francoski prestolnici zbrali zaradi priprav na velike koncerte po Veliki Britaniji in ZDA.
Po najnovejših podatkih podjetja Official Charts Company je ameriška pevka Madonna najbolje prodajana pevka v Veliki Britaniji. Madonna je v izjemno bogati karieri prodala že več kot 17,8 milijona singlov. Začela je daljnega leta 1984 s pesmijo Holiday, že leto zatem pa se je s skladbo Into the Groove znova povzpela na prvo mesto; zadnjič se je na prvo mesto britanskih lestvic prebila leta 2008 s skladbo 4 Minutes, pri kateri je svoj vokal prispeval tudi Justin Timberlake. Na drugem mestu najdemo barbadoško pevko Rihanno, ki bi lahko že čez dve leti in pol s prvega mesta izpodrinila kraljico pop glasbe, če bi nadaljevala trenutni tempo.
Top 10 najbolje prodajanih pevk v Veliki Britaniji:
1.	Madonna
2.	Rihanna
3.	Kylie Minogue
4.	Whitney Houston
5.	Lady Gaga
6.	Britney Spears 7- Beyoncé
8.	Celine Dion
9.	Mariah Carey
10.	Olivia Newton John
Znamenita bas kitara, ki je bila leta 1991 razbita v spotu za skladbo Smells Like Teen Spirit, bo svojo pot končala na avkciji v znani dražbeni hiši Christie's. V spotu za omenjeno pesem je frontman legendarne skupine Niravana Curt Cobain razbil bas kitaro Krista Novoselica. Ob tem so v britanskem časopisu The Independent zapisali še, da je Noviselic očitno že vedel za Cobainovo namero in si je zato pred tem kupil rabljeno kitaro. Dražba bo prihodnji mesec, pričakujejo pa, da bo dosegla ceno od 15-000 do
25.000 funtov.
®®®
Nov album country pop zvezdnice Taylor Swift z naslovom Red že po nekaj dneh podira prodajne rekorde. Ze v prvem tednu so prodali več kot 1,208 milijona izvodov, kar je drugi najbolje prodajani album po prvem tednu v zadnjih desetih letih. Še bolje se je godilo albumu The Eminem Show, ki ga je Eminem izdal leta 2002 in je v prvem tednu prišel do številke 1,322 milijona prodanih izvodov. Absolutni rekord po prodaji v prvem tednu pa ima trdno v rokah zasedba 'N Sync z albumom No Strings Attached iz leta 2000, ki se je prodal v
kar 2,416 milijona izvodih.
®®®
Najpopularnejši metalci na svetu skupina Metallica bodo 10. decembra na trgovske police poslali nov dvojni devede z imenom Quebec Magnetic. Na obeh izdajah bosta dva njihova koncerta, ki jih je skupina imela znotraj turneje World Magnetic leta 2009 v Quebecu. Zasedba Metallica je bila ustanovljena 28. oktobra 1981 v Los Angelesu. Prvotno so jo sestavljali pevec in ritem kitarist James Hetfield, bobnar Lars Ulrich in solo kitarist Kirk Hammett.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Znanje
Gledam to naše nesrečno šolstvo in oči se mi rosijo. Vem približno, kako je še kod drugod, in se tako vedno znova opominjam, da v osnovi ni tako grozno napačno. Ko bi le še kaj veljalo v realnem svetu. Nekako se mi zdi, da je glavni problem predvsem našega visokega šolstva - ob neskončni birokraciji, seveda - v tem, da bolj ali manj stagnira. Da je navadno kar samo sebi namen. Znanje je sicer na visoki ravni, vendar se sprašujem, kaj je namen vsega skupaj, če ostaja samo na papirju. Če je največ, kar prinese neka raziskava, predstavitev powerpoint pred ducatom akademikov, ki modro prikimavajo.
Kar sem spoznal ob študiju v tujini in se mi zdi pomembno, je na primer to, da tam univerze niso samo izobraževalne ustanove, temveč predvsem avtoritete znanja. In kar je še pomembneje, tesno so povezane z gospodarstvom in celim kupom podjetij, nenehno pa se opravlja na tisoče raziskav. To je tisto gonilo, napredek in novo znanje, ki žene vso državo naprej. Tako se ustvarjajo delovna mesta, tako se odpirajo priložnosti za nove panoge ..., ne pa z neštetimi subvencijami. Precej zgovorno je, denimo, že samo dejstvo, da je Univerza v Nottinghamu za izgradnjo raziskovalnega centra za obnovljivo energijo od farmacevtskega giganta GlaxoSmithKline prejela 15 milijonov evrov dona-cije, in to z obljubo o štipendiranju in dodatnem vlaganju. A si v Sloveniji lahko kdor koli predstavlja kaj vsaj približno podobnega?
Na žalost ne, kajti visokošolski sistem je zakrnel, star in neskončno okoren. Je prostor učbeniških recitalov in dosmrtnih mandatov. Sicer precej poln znanja, za katerega pa je dobro poskrbljeno, da ne bi seglo dlje kot do vrat prvega raziskovalnega laboratorija. Slovenija ne bo nikoli in nikdar več stomilijonska država in neumno je pričakovati, da bi kakor koli lahko konkurirala v masovni proizvodnji na ravni Kitajske. Zato je edina in zares edina priložnost visoka tehnologija in znanje. Že desetletja se na tem področju ni premaknilo praktično nič, in če se prav kmalu ne bo, se prav zares lahko poslovimo od domovine, kaj šele socialne države. Povozili nas bodo čas, napredek in zdrava pamet. Pa vendar zvoni svarilni zvon, za katerega pa so rdeči in beli, rumeni in črni ter modri prikladno gluhi.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
l_es t Vi
NAJ
1.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS
2.	TRY - PINK
3.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
4.	FEEL AGAIN - ONE REPUBLICK
5.	GANGNAM STYLE - PSY
6.	SETTLE DOWN - NO DOUBT
7.	SOME NIGHTS - fun.
8.	HALL OF FAME - SCRIPT FT. WILL I AM
9.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
10.	DIAMONDS - RIHANNA
11.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINGER
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
Piščančji paprikaš*, testenine SREDA
goveji golaž, koruzna polenta, mešana solata ČETRTEK
gobova juha in pražen krompir, mešani kompot s
stepeno smetano
PETEK
paradižnikova juha, ocvrt fiie morskega lista, slan
krompir, zelena solata
SOBOTA
porova kremna juha, kaneloni, polnjeni s šunko in
sirom**, francoska solata
NEDEUA
goveja juha s fritati, svinjska pečenka, pečen krompir, solata
PONEDELJEK
ričet z mesom, jabolčna pita
*Piščančji paprikaš
Sestavine: 500 g čebule, 85 g olja, 25 g moke, paradižnikova mezga, 1 žica mlete rdeče paprike, 1
piščanec (lahko s kožo ali brez), sol, poper, 4 paprike, 1-2 žlici belega vina, 1-2 žlici kisle smetane, peteršilj.
Čebulo olupimo, drobno sesekljamo in prepražimo na olju. Dodamo moko, paradižnikovo mezgo, mleto rdečo papriko in zalijemo z vodo. Ko dobro prevre, dodamo narezanega piščanca, solimo, popramo in dušimo do mehkega. Meso damo v drugo posodo, omako pretlačimo in dodamo na rezance narezano svežo papriko. Meso vrnemo v omako in jed počasi kuhamo še nekaj minut, nato prilijemo vino in kislo smetano. Posipamo s sesekljanim peteršiljem.
**Kaneloni, polnjeni s šunko in sirom
Sestavine: 10 slanih palačink, 10 rezin šunke, 10 rezin sira, moka, jajce, drobtine, olje za cvrenje.
Spečemo 10 slanih palačink. Še tople zvijemo s šunko in sirom (kot to počnemo s sarmo; pazimo, da so vsi robovi zaviti navznoter). Pripravimo sestavine za paniranje. V jajce damo lahko tudi sol in poper. Kanelone paniramo (moka, jajce, drobtine). Na hitro jih ocvremo v vročem olju. Zraven ponudimo francosko solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
telo
Sn ©Snom
© šunko
KAKO DOSEČI NOTRANJI MIR Ker sem upošteval naslednji preprosti nasvet, ki sem ga našel v časopisnem članku, sem končno našel svoj notranji mir. Nasvet pravi takole: »Končati moraš vse stvari, ki si jih začel.«
Zato sem pogledal okoli po hiši, da bi videl vse stvari, ki sem jih začel in pustil nedokončane... in preden sem danes zjutraj zapustil hišo, sem do konca spraznil odprto buteljko rdečega vina, spil še nekaj belega vina, prav tako tudi whisky, Bailey's, Jager-maister in Viljamovko, pojedel Aspirin in preostanek sirove torte ter vrečko rumovih kroglic... Pojma nimaš, kako odštekano se počutim.
KAJ JE DEMOKRACIJA Mali cigan vpraša očeta: »Oče, kaj je to demokracija?«
»To je, da civili hodijo delat, mi pa samo sedimo doma in jim krademo, pa še socialno podporo in otroške doklade dobivamo od njih.« »Kako pa, da jih to ne nervi-ra?«
»Saj jih nervira, ampak to je pa že diskriminacija.«
KDAJ VES, DA SI STAR? Veš, da si star, ko na tvoji torti že pogori prva svečka, ko prižgejo zadnjo. Veš, da si star, če nekdo reče 'pred 20 leti', ti pa avtomatsko pomisliš nekje na leto 1970.
Ves, da si star, ko opaziš, da vsi tvoje starosti naokrog izgledajo kot starci. Veš, da si star, ko je tvoj najljubši software tvoja postelja. V srcu si še mlad. Nekoliko starejši pa si v vseh ostalih delih.
Leta, ki jih ženske odbijejo od svoje starosti, niso izgubljena. Prištejejo se letom drugih žensk.
Moja žena je začela voziti pre-vidneje, ko sem ji rekel, da bo v primeru nesreče v časopisu pisala njena starost.
KOLIČINA MLEKA Pogovarjata se dva Gorenjca: »In praviš, da ti krava daje 50 l mleka vsak dan? Kako je to mogoče?«
Drugi: »Zjutraj grem v štalo in prijazno vprašam: 'No, kaj bo danes za večerjo, mleko ali govedina?'
UGANKARSKI SLOVARČEK: GAVRIKOV = sovjetski šahovski velemojster (Viktor, 1957-), NEVIN = slovenski pesnik Birsa, ODETS = ameriški dramatik (Clifford, 1906-1963, Veliki nož), OSTINATO = daljši motiv v skladbi, POLIANDRIJA = mnogomoštvo, PUDOB = naselje v Loški dolini, SADJAN = staro slovensko ime za mesec september, TOKA = etui, tok.
'e^eso 1>ie} 'je^eqcq 'jeiou
'^s^o 'eo!|cqs 'efijpuejiod 'o|Aopey 'mm 'ep 'imasn 'HnuA 'Aas 'eljez 'zefiv 'd|z 'viAl 'W9P!A !|e|A| 'e^s 'xq 'jajuej 'jo>i 'eSojjso 'isojesjd 'ejnijzod 'ao^jabo 'jaiuo^ 'sjapo 'ez|oiu 'ueais :ouAoiopoA DINVZIdM 31 A31IS3d
Foto: ASV
Foto: AŠV
Govori se ...
... da ni naključje, da bomo predsednika države izbirali prav na Martinovo nedeljo. Ko bodo kljub težkim kriznim časom mnogi ob obloženih mizah nazdravljali z mladim vinom, bo njihova odločitev zagotovo veliko lažja. Svoje pozitivne in negativne argumente pa bodo zagotovo našli tudi vsi trije »tekmovalci«.
... da si baje nekateri holer-moški bolj desni svetniki želijo nazaj čase, ko je bilo v časopisih možno objaviti le eno resnico.
... da so ustanovitelji Društva prijateljev poetovion-sko-holermoškega muzeja ob ustanovitvi ugotovili, da prav takšno društvo že obstaja. In sedaj se dogovarjajo, kako naprej.
. da so se poetovionski gle-dališčniki te dni odpravili v Amman, kar je prvo potovanje v tako oddaljene kraje. Gostujejo s predstavo Mahmud, ki so jo prvotno poimenovali
Mohamed. Ime je namerno spremenjeno, saj se iz tujine želijo tudi vrniti.
... da tudi glasba ni več to, kar je bila. Kdor ne verjame, naj poskuša poslušati novo zgoščenko Iz poetovionske vinske kleti.
... da so vodilni možje žogo-brcarskega Maribora zaželeli Zavrču čim prejšnje snidenje v 1. ligi, a so to storili nekoliko zadržano - točke se bodo takrat v Halozah pač težko osvajale.
Vidi se ...
. da lahko čarovniški pripomočki, jedi in pijača slastno teknejo. Na nedavnih grajskih delavnicah so otroci in njihovi starši ugotovili, da so odrezani prsti namreč slastni keksi, namesto nohtov so na njih narezani mandlji, namesto krvi pod nohti pa slastna marmelada. Da o smrtonosni vodki - sladkem soku -ne govorimo.
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokratno fotografijo nam je poslal Tadej Petrovič in ob njej kratko in jasno pripisal: »To je naš korenjak Jure z gobjim korenjakom jurčkom, težkim 0,83 kilograma!«
{Poíblajií mí na Lüítounm íjilílu!
RADIOPTUJ
tea- ¿jíietu
www.radio-ptuj.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 12. 11. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika.Knjižno nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Lovrenc Kostanjevec, Ptuj.
Iskrice
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Foto: Matej Ropič
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
					1		9	7
5	2					3		
	8			6		2		
	9	7		1				
					3			6
				4	2			
			8	2	9		4	
		6		7		8		1
								
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	GGG
Bik	vvv	©©	€	GG
Dvojčka	v	©©©	€€	GGG
Rak.	vvv	©©	€	G
Lev	v	©©©	€€	G
Devica	vv	©	€€€	GGG
Tehtnica	vv	©©©	€	GG
Škorpijon	vvv	©©	€€	GGG
Strelec	v	©	€€€	GG
Kozorog	vv	©©©	€	G
Vodnar	vv	©	€€€	G
Ri6i	vvv	©©	€	GGG
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 2. novembra do 8. novembra 2012. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Zmagujem zato, ker se kljub neznosni bolečini in smrtni utrujenosti preprosto nočem ustaviti.« Jure Robič
»Pred vojno ne opevaj zmage!« Latinski pregovor
»Biti šampion je pomenilo ne odnehati, in to ne glede na težavnost okoliščin in ne glede na to, kako majhne se zdijo možnosti za uspeh. Če si dovolj pogumen, vzdržljiv in vztrajen, da prečkaš ciljno črto, si šampion.« Dean Karnazes
»Prišel, videl, zmagal.« Gaj Julij Cezar
»Malo se naučimo iz zmage, mnogo iz poraza.« Japonski pregovor
»Nič ni neumnejšega od zmage; prava slava je v prepričanju.« Victor Hugo
»Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.« Edmund Hillary
»Lahko boš ostal nepremagan, samo ne spuščaj se v boj, v katerem zmaga ni odvisna od tebe.« Epiktet
»Sleherna dobljena zmaga pomeni zmago manj, tisto, kije ne bo več mogoče dobiti.« Erich Maria Remarque
»Če ne gledaš naprej, si ne pridobiš zmage.« Sergej Borodin
Ptuj • Martinovanje 2012 in Kurentovanje 2013
Središče martinovanja na tržnici
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so predstavili letošnji program ptujskega martinovanja.
Martinovanje se pričenja jutri s prireditvijo na ptujskem gradu, posvečeno 50-letnici vina haložan in petletnici blagovne znamke Pullus in zaključuje v nedeljo, 18. novembra, z dnevom odprtih vrat na območju VTC-13. Osrednje dogajanje letošnjega ptujskega martinovanja bo potekalo na ptujski tržnici, kjer bodo v nedeljo, 11. novembra, tudi ustoličili novega princa ptujskega kurentovanja. Ambicija mesta je nadgradnja vseh osrednjih prireditev javnega pomena z izvirnimi in originalnimi poudarki za dosego ekonomskega učinka in tudi poudarek na razvojnem oziroma znanstvenem potencialu, so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci. Na njej so sodelovali ptujski župan Šte-
fan Čelan, direktorica ZRS Bistra Ptuj dr. Aleksandra Pivec, vodja martinovanja in kuren-tovanja Branko Brumen, dosedanji princ karnevala Vlado Hvalec in Andrej Rebernišek,
novi ptujski viničar. Ptujsko martinovanje od leta 1999 predstavlja tudi uvod v tradicionalno kurentovanje, ki bo v letu 2013 gradilo predvsem na Etnofestu. Otvoritvena po-
vorka bo 3. februarja. Na Ku-rentovanju 2013 pričakujejo okrog 15 tisoč udeležencev iz 15 držav ter vsaj 150 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč.
MG
www.maribor2012.eu
ntos* m
¡to**-
MARIBOR2Q12
Martinovanje
2 na Ptuju 2012
r9
rrv'
MARIB0R201;
Evrcpilia prestolnica huflure partnenho mesto Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Konec počitnic
Učenci so se vrnili v šolske klopi
Jesenske ali krompirjeve počitnice, kot jim radi pravimo, so se končale. Po enotedenskem oddihu so se dijaki in osnovnošolci vrnili v šolske klopi.
Minuli teden so šolarji izkoristili za oddih od vsakdanjih šolskih obveznosti, kljub temu da jim vreme ni bilo ravno naklonjeno. To so bile prve letošnje počitnice za okrog 161.200 osnovnošolcev in 78.300 dijakov.
Od ponedeljka do petka so se tudi na Ptuju in v okolici zvrstile nekatere dejavnosti, ki so bile za udeležence po večini brezplačne. V Centru interesnih dejavnosti Ptuj so izvedli brezplačni delavnici animiranega filma za srednješolce, ki so se spoznavali z načinom izdelave animiranega filma od zasnove zgodbe,
ustvarjanja likov in likovne podobe filma do spoznavanja tehnik animiranja in tehnične
opreme, animacije likov, sinhronizacije filma ter priprave uvodne in sklepne špice. V
Utrinek z delavnice ustvarjanja animiranega filma
petek dopoldne so za osnovnošolce pripravili jesensko ustvarjanje z Leo Kolednik. Tokrat so udeleženci izdelovali jesenske okraske, lepili in šivali filc ter nizali in ustvarjali s pisanimi perlicami in trakovi. V načrtu je bil tudi petkov izlet po gozdu, ki pa je bil zaradi slabega vremena odpovedan.
Prijetno druženje in kakovostno preživljanje prostega časa sta bili tudi letos osnovni vodili pri izbiri počitniških dejavnosti. In kljub temu da je kar nekaj počitniških dni deževalo, je bil oddih dobrodošel.
Dženana Kmetec
Ptuj • Muzejske delavnice pri grofici Črni vdovi
■ V-
Kako postati čarovnik
V času jesenskih, tako imenovanih krompirjevih počitnic so v pedagoški službi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož že drugo leto zapored pripravili muzejske delavnice Pri grofici Črni vdovi.
Kot je pojasnila kustodinja in pedagoginja pokrajinskega muzeja Metka Stergar, so letos delavnice potekale dva dni, v ponedeljek in torek. Ker je bilo pred dnevom čarovnic, so otroci pri grofici Črni vdovi v zavetju grajskih zidov z veliko vneme in zanimanja izdelali grozljivo dekoracijo, razne oči, mumije, balone v obliki izrezanih buč, papirnate netopirje ter razne čarovniške pripomočke, od čarovniške palice dalje. Temu podobna je bila tudi zaželena
Foto: M. Ozmec
Pri grofici Črni vdovi je grozljivo dekoracijo in čarovniške pripomočke izdelovalo kar 60 otrok ter 34 staršev, dedkov in babic.
oprema, to so bila črna oblačila, česen in knjiga urokov. Sicer pa so se v grajskem pa-laciju z otroki igrali strašljivo zabavne igre, po gradu so iskali duhove in si z grofico ogledali grajske zbirke, za nameček pa so v grajski kleti še tekmovali v kričanju. Grofica Črna vdova ni bila skrivnostna, saj je otrokom pokazala tudi, kako izdela zeleno sluz, ter jih pogostila s čarobnim napitkom in sveže odrezanimi prsti.
-OM
Od tod in tam
Ptuj • Kostanjev piknik kot zaključek sezone
Ženski nogometni klub MSM iz Ptuja je ob zaključku jesenskega dela sezone na igrišču v Borovcih pripravil piknik za člane vseh selekcij in njihove starše. Visoka udeležba je še enkrat potrdila, da gre za odlično organizirano športno okolje, kjer lahko mlade športnice razkrijejo svoj talent in uživajo ob najpomembnejši postranski stvari na svetu - nogometu. ŽNK MSM Ptuj je v prvem delu prve tekmovalne sezone nanizal izjemne rezultate. Dekleta selekcije U-12 so med najboljšimi ekipami v državi, odlično se s tekmicami kosajo tudi dekleta selekcije U-14, za naslednjo sezono pa je že v pripravi ekipa selekcije U-17. Svoje znanje so na pikniku pokazale tudi v »tekmi leta«, ko so proti ekipi staršev iztržile veliki remi, končni izid srečanja je bil namreč 3:3. Sodniška piščalka je bila tokrat v rokah trenerja Mirana Zorčiča, ki si za svoje delo v končani sezoni zasluži najvišjo oceno. Vzdušje na pikniku je bilo zares odlično: vse niti je v rokah držal športni direktor kluba Leon Kodrič, ki si za organizacijo zasluži čisto desetko. Podobno velja tudi za starše, ki so poskrbeli za sladke priboljške, za okusne mesne dobrote pa je poskrbel kuharski mojster »ata Kodrič«.
UR
Rokomet • Zmaga za Ljudski vrt
Foto: arhiv ZS
Z novim šolskim letom so se v režiji Zavoda za šport Ptuj pričela številna šolska tekmovanja. Tako so pred prazniki medobčinsko tekmovanje v rokometu odigrale učenke osnovnih šol, letnice 1998 in mlajše. VMar-kovcih sta 25. 10. nastopili le dve ekipi, in sicer iz OŠ Markovci ter Ljudski vrt. Prepričljivo so slavile mlade Ptujčanke, ki so tako postale medobčinske prvakinje, obe ekipi pa sta se uvrstili na področno tekmovanje.
Rezultat: OŠ Markovci - OŠ Ljudski vrt 2:12
Košarka • Najuspešnejše učenke OŠ Olge Meglic
V petek, 26. 10., je v športni dvorani OŠ Olge Meglič potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učenke letnik 1998 in mlajše. Med seboj so se pomerile ekipe treh osnovnih šol, slavile pa so domače košarkarice. Te so se skupaj z OŠ Ljudski vrt uvrstile na področno tekmovanje.
Rezultati: Olga Meglič - Ljudski vrt 31:25, Ljudski vrt - Majšperk 29:22, Majšperk - Olga Meglič 13:30.
Vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Majšperk
tp
Foto: FNM
Foto: CID
Foto: arhiv ZS
Prireditvenik
Torek, 6. november
16:00
17:30 18:00
18:00
18:15
Gorca, pri etnografskem muzeju: kulturna prireditev in družabno srečanje ob pospravljanju klopotca
Ormož, viteška dvorana gradu: javna tribuna o epilepsiji Ptuj, dvorana krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: Življenje z namenom, predavanje mag. Branka Bistrovica Prepletanje vidne in nevidne resničnosti - iskanje razodetja
Ptuj, Knjižnica I. Potrča: Urška po Urški, literarno srečanje z Anjo Muger-li, Sergejem Učakarjem in Janezom Grmom
Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: pogovor s Tonetom Freli-hom o pisanju kriminalk
Sreda, 7. november
9:00
11:00
16:00
18:00 18:00
Ptuj, dvorana KGZS Ptuj: predavanje dr. Marka Koščaka Podeželska arhitektura in stavbna dediščina, LAS Bogastvo podeželja ob Dravi Ptuj, grad: odprtje razstave Žlahtni vinski zakladi ptujskega podzemlja, 50 let haložana in 5 let pullusa
Gorca, pri etnografskem muzeju: etnološki večer, ogled muzeja in kožuhanje
Hajdina, občina: predstavitev turistične brošure Ptuj, dvorana krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: Življenje z namenom, predavanje o smislu življenja, mag. Branko Bistrovic Prihodnost - upanje ali iluzija
Četrtek, 8. november
17:00 Ormož, Bela dvorana na grajski pristavi: odprtje razstave in predstavitev
kataloga, Mesta in trgi ob hrvaško-štajerski meji 17:00 Pobrežje, vaški dom: zbiranje mladega mošta in imenovanje kletarja KS Pobrežje
17:00 Ptuj, vinska vas v Termah: Primusove vinske zgodbe, Vrečar, Kobal, Rebernišek
18:00 Ptuj, dvorana krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: Življenje z namenom, predavanje o smislu življenja, mag. Branko Bistrovič Na mejah človeških možnosti 19:00 Ptuj, minoritska klet: Festival KPŠ Vino ni voda, predstavitev vin Krajnc in
nastop Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj 19:00 Ptuj, razstavišče Knjižnice I. Potrča: predstavitev knjige I. Potrča Prepovedano življenje, založba Litera 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana: koncert Martina Beliča in Godalnega kvarteta Feguš
Petek, 9. november
9:00 Majšperk in okolica: 2. mednarodni Martinov balonarski festival Maj-
šperk, ob 19:00 ples pred picerijo Špajza 10:00 Ptuj, Mestna hiša: predavanje o rimski preteklosti Petovione in možnostih trženja zg. obdobja
17:00 Grajena, dom krajanov: Martinovanje, imenovanje kletarja, razstava martinovih jedi
18:00 Hajdina, šotor pred PSC: 12. nagradna revija Štajerska frajtonarica, KD
Valentina Žumra Hajdoše 18:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Festival KPŠ Vino ni voda, dobrodelna
dražba vin za Ozaro 20:00 Ptuj, romanski palacij gradu: Festival KPŠ Vino ni voda, predstavitev penin Radgonskih goric in nastop glasbene skupine Brina, ob 23:00 v Kolnkišti koncert - Brina
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 8. november: 17:00 Marčeve ide
Petek, 9., sobota, 10., in nedelja, 11. november: 16:00 Med volkovi; 18:00 Divjaki; 20:30 Marčeve ide
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 6.11.
00:00 Video strani 8:00 Mesečna kronika iz občine Destmik 9:00 Polka in Majolka 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Video strani 18:00 Polka Majolka 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Koncert MePZ Ojstrovec Destmik 21:00 Gostilna pri Francetu 22:00 Duhovna oaza 23:00 Video strani
ČETRTEK 8.11.
00:00 Video strani 8:00 Dornava - Moje pesmi, moje sanje 10:00 Ujemi sanje 11:00 Ptujska kronika 11:20 Duhovna oaza 11:45 Video strani 18:00 ŠKL
19:00 Gostilna pri Francetu 20:00 Koncert ans. Žargon z gosti - 1. del 21:30 Glasbene novičke z Ingrid 22:40 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Dornava
00:00 Video strani 8:00 Dan OŠ Hajdina 9:00 Mesečna kronika iz Občine Hajdina 10:00 Igra Cvetje v jeseni 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Martinovanje v Staršah 20:00 Hajdina - Praznujmo s pesmijo 21:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 2011 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Gostilna pri Francetu 23:50 Video strani
Z vami že 15 let!
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
V SPOMIN Ivanu Husnjaku
3. 11. 2011 - 3. 11. 2012
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in prižigate sveče.
Njegovi najdražji
ZNAMKA LETNIK CENA			{ OPR.	BARVA
MAZDA 323 SEDAN, 14! SLO	1111	1.850,00	ARS, 4 ZRAČNE RLAZINE	RDEČA
PEUGEOT 2061.6,3 VRATA	2003	2990,00	2.LAST, AVT.KUMA, ALU PLAT. SV. MODRA KOV.	
FDRD FOCUS COMFORT 1.6.5 VRAT	2003	1990,00	li 130.737 tal, 1.1AST.	SREDRNAKOV.
FORD TRANSIT 300S, 2.0D, S SED.+TOVOR	2004	5.490,00	1iAST,SIR.DRSNA VRATA	BELA
CIIROEN C41.CI 16V VIR, 5 VRAT	2001	5.990,00	TEMP, DV0P0DAVT.KLIMA	ČRNA KOV.
VW POLO COMFORIUNE 1.4 TDI, S VRAT	2001	9250,00	ALU P1AT., KLIMA, 2. LAST.	MODRA KOV.
OPEL ASIRA ESSENTIA U16V, 5 VRAT	2007	6.380,00	ZELO UPA, LE 94.754 km	SREDRNAKOV.
KIACEED 1.4GSL IX FRESH, 5VRAT	2007	6.390,00	11ASTNIK, P0T0V.RAÍUN.	ČRNA KOV.
NISSAN NOTi 1.416V, 5 VRAT	2001	6.690,00	EL PAKET, K1IMA, POTOV. RAČ. SV. MODRA KOV.	
FORD MONOEO 22 TTICIGHIA, 5 VRAT	2001	(990,00	PARK SENZORJI, TEMP.	ČRNA KOV.
FDRD FUSION I.6TREND, SLO	2001	7.190,00	EL PAKET, KUMA, T.IAST.	TEMNO SIVA KOV.
FDRD FIESTA TITANIUM 125,5 VRAT	2010	1990,00	11AST,K0MUNIK. PAKET	ČRNA KOV.
FORD FIESTA TREND 1AI,5VRAT	2010	9.190,00	1123.071 tai, ALUPIAT.	M0RE1UWTK0V.
FORD FOCUS l.6ThVCT TREND, S VRAM MOD. 2012		13990,00	ALU PLAT, KOMUNIK. PAKET	DELA« STREHA
FORD KUGA 2 JI TRČI TREND 4X2 DPF	2012	29990,00	STTLSKI PAKETTREND	SIVA KOV.
PTUJSKA TELEVIZIJA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM svinjo, 150 kg, in odojke. Tel. 766 37 61, Stojnci._
PRODAMO svinjo domače reje, težko od 200 do 250 kg. Tel. 02 768 70 01._
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
KUPIMO traktor, lahko je Zetor, Ursus, Ferguson, Štore ali podobno in kiper prikolico Tehnostroj. Telefon 051 639 777._
PRODAM odojke, težke okrog 25 kg, in teličko simentalko, staro dva meseca. Telefon 041 848 359.
ZAPOSLIM samostojnega frizerja z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Frizerski studio d&d, Darja Bogovic, s. p., Sp. Negonje 27 e, 3250 Rogaška Slatina,Tel. 040 554 888._
PIZZERIJA SLONČEK zaposli samostojnega kuharja/-co za obdobje najmanj enega leta, izobrazba ni pogoj. Kon. št: 031 301 116 ali 031 390 953.
RAZNO
PRODAM parni wap čistilec 130 oC, 170 barov, in zimske gume na platiščih 195/60-R15, prodam. Tel. 041 678 580.
ETRTEK
i®, um
PREDLOGI ZA MESEC NOVEMBER SLOVENSICil«]
[p©[p 7 T®[P
7 SLOVENSKIH
P©LK m mtñmy
1.	BOŠTJAN KONEČNIK ■ Premlada si deklica
2.	BOŠTJAN DIRNBEK ■ To noč si zaspala zraven njega
3.WERNER-Konecje
4.	KORADO & FRANCI & ANiTA- Ločenca
5.	TANJA ŽAGAR & MARIJAN SMODE ■ Za naju pomlad bo vedno cvetela
6.	ANITA KRALJ & LEJA LEUTGEB - Ko bi jaz
7.	MINUTKA-Je to tisto pravo (rmx)
Zmagovalec meseca GKTUBRA: DOMEN KUMER & NATAUJA VERBOTEN - Tvoja mama še eno mozoost v NOVEMBRU ima: BOŠTJAN KONEČNIK - Premlada si deklica
1.KATRCA-Jodl	recept
2.	UNIKAT ■ Na sllvniškem jezeru
3.	MLADIKA ■ Ljubezen prva je kot sneg
4.	FRANČIČ - Sveti Martin
5.	TOPLAR ■ V Podčetrtek grem
6.	RUDI ŠANTL & ZLATA - Abrahamka
7.	SLOVENSKOGORIŠKI KVINTET - Fantič moj
Zmagovalec mesece OKTOBRA: ZAKA'PA NE- Tri noči Še eno možnostvNOVEMBRU ima: KATRCA - Jodl recept
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
_____________________
ÜLOWEMfOH POP 7 TOP
Ime in priimek:
Gtasujeiri za:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Naslov:-Tel. Številka:-
PRODAM zimske pnevmatike Michelin 225-55-16, 4 kos, 50 evrov, le-tno-zimske, 4x4, 195-80-15, 4 kos, 50 evrov. Telefon 040 991 761.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
m
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 6.11. 8=30 Prodajno okno 3:00 Dnevnih TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinji ca - par. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika • pori. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - por. '1:30 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 info kanal 2:50 Prodajno okno 3:05 Pomorski tednik -pon. 3:30 Info kanal 5:35 Kohirjica 6.00 P:.;jska kronika ■ pon. 6:20 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00 Info kanal 7:25 Moto scena -14. oddaja 13:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Kultura na dlani -10. oddaja 13:20 Info kanal
10:30 Zemlja in mi-11. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske -10. oddaja - pon. ""r napovednik -11, oddaja-pon.
21:25 Šport(nu) 21:55 Gfasbenijrredab 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Info kanal Sreda 7.11. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuiiinjioa-pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal 11:45 Prodajno okno 2:00 Info kanal 2:50 Prodajno okno
3:05 Poslanski utrip -10. oddaja - pon. 13:50 Infi kanal
14:13 Gostilna pr Francet - 4. oddaja - pon. 15:15 Odpadna embalaža - pon.
15:35 Kubinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost-13. oddaja 17:30 Videnje Vide Vidmar - dok. film 17:55 Glasbeni predali 18:00 Pohabilo na kavo 18:35 Kultura na dlani -10. oddaja - pon. 19:35 Info kanal 20: G 0 Ptujska kronika -por. 20:20 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 20:50 Povabilo na kavo - pon. 21:25 Epk napovednik -11, oddaja - pon. 21:55 Ren TV Goriiniea 22:55 Info kanal Četrtek 3.11. 6:30 Prodajno okno 9:00 GnevnikTVMaribor-pon. 9:25 Ktihinjica - pon. 9:56 Info kanal 14:20 Modro - prtn. 16:56 Info kanal 11:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:26 Povabilo na kavo-pon. 2:55 Info kanal 13:00 Prodajno okno 13:15 Info kanal 15:30 Kuhinj ica 16:3 j Pujska kronika-pon. 16:20 Info kana 6:36 Prodajno okno 7:66 Info kanal i: G G Ptujska kronika - pon. 18:20 Sport(no)-16. oddaja-pon. 18:50 Info kanal 10:40 Izrabljene gume-pen. 20:66 Ptujska kronika - con. 20:20 Poslanski utrip -11. oddaja 21:05 Ptujske odrske deske -10. oddaja - p 21:30 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 22:60 Ptujska kronika-pon. 22:20 Zemlja in mi -11. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
£taj&iifca> baduikcu
www. radio-pttAj.ól
89,8 98,2 104,3Mb
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
Rai čeva ulica
embra bomo drogerije h novembra v pa vam bomo
WORLD
Ime:_
Priimek: Naslov: Pošta: Telefon:
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošuite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, RaiJeva ulica 6,2250 Ptuj.
Videm • Uradni začetek haloškega martinovanja
Haloski in zagorski škofi krstili prvi meddržavni mošt
Uvodna prireditev letošnjega dvotedenskega haloškega martinovanja se je zgodila v soboto popoldne pod šotorom na ploščadi pred Vidovo kletjo v središču občine Videm, kjer so številni obiskovalci lahko spremljali bogat kulturni program in prvi zagorsko-haloški krst mošta.
Uradni del programa se je začel s skupnim nastopom osnovnošolcev in Veselih Jo-žekov ter pevcev Vinogradnikov, ki so pokazali, kako znajo ljudske pesmi ob spremljavi harmonik zapeti stari in mladi glasovi.
Skupen nastop najmlajših in starejših občanov je v nagovoru izpostavil župan Friderik Bračič: »Nadvse sem vesel, da se v tradicionalne prireditve, kot je pri nas tudi martinova-nje, vključujejo mladi, saj je to zagotovilo, da bo naša bogata kulturna dediščina živela naprej. Verjamem, da bo današnji dan vesel in se bo kot čudovit spomin ohranil v naših srcih. Nekoč in danes je martinovo dan zahvale vseh vinogradnikov in vinarjev za uspešno leto, za dober pridelek in vino. Znotraj skupnega haloškega martinovanja bo letos kar 37 tovrstnih dogodkov in upam, da bodo prav vsi tako množično obiskani kot je današnji.« Bračič je govor sklenil s povabilom v Vidovo klet, kjer je že nekaj časa na voljo več kot 30 različnih vin haloških vinogradnikov, ob tem pa je še povedal, da so letos končali pročelje na objektu, v katerem je Vidova klet, ter postavili spomenik preminulemu domačinu, znanemu misijonarju patru Mihu Drevenšku.
V imenu gostov je obiskovalce pozdravil načelnik hrvaške občine Bednja Mirko Bistrovič, ki se je najprej zahvalil županu Bračiču za povabilo in lepo druženje ter dodal, da obe občini kot eni prvih v državi že dlje sodelujeta v številnih skupnih aktivnostih in prireditvah, od šole malega nogometa naprej. Posebno se je zahvalil tudi društvom, zlasti gospodinjam in vinogradnikom, ki so jih pričakali z bogato obloženo mizo domačih dobrot in odličnimi vini: »Sicer pa se tudi pri nas, v Zagorju, na dan sv. Martina spomnimo truda, ki so ga vinogradniki vložili v pridelavo
V kulturnem programu prvega dogodka letošnjega haloškega martinovanja so skupaj nastopili otroci iz OŠ Videm, skupina Veseli Jožeki in ljudski pevci Vinogradniki iz videmskega kulturnega društva.
grozdja in vina, ter molitev, da letine ne bi uničila toča ali po-zeba. Danes želim vsem lepo praznovanje in veliko zabave, za naprej pa predvsem ne pozabite reka, ki velja pri nas, v Zagorju: Trta je edina rastlina, ki je podobna ženski - najbolj jo je treba ljubkovati, ko spi.«
Sledil je osrednji dogodek sobotnega popoldneva - šaljivi krst mošta, ki ga je opravila cela delegacija zagorskih in haloških škofov (člani skupine Mejaši iz Repišč) oziroma biskupov iz naselij Cvetlin in Vrbnja ter spremljajočega osebja. Pravzaprav sta imeli pri samem krstu neposlušnega in neubogljivega Mošteka največ dela častni sestri, ki sta ga ves čas dolgega obreda komaj krotili, a jima je na koncu vendarle uspelo ... Po težki spovedi, kjer je Moštek iskreno priznal svoje številne grehe - od tega, da skače čez planke, po pivnicah, včasih pa tudi na kakšno Mici-ko, do tega, da prihaja domov z razbito bučo in da nagaja policistom -, se je moral vsega povedanega še pokesati, kjer pa ni bilo več slišati toliko iskrenosti v njegovem glasu.
No, škof Pij III. Martinus Pod-šumski je bil vseeno milosten do grešnega Mošteka (sicer bi lahko vsi prisotni ostali brez krsta in novega vina) in ga je
na koncu, sicer spet s kar precej težavami, vendarle krstil, čeprav je Moštek pod vrčem trmasto nastavljal odprta usta namesto čela.
Sklepni del krstnega obreda sta morala izpeljati oba župana, ki sta v skupen sodček zmešala vino, nato pa še nazdravila in ga pokusila. Sledilo je obhajilo, ki sta ga najprej prejela oba prva moža občine, potem pa se je škof odpravil med zbrane v šotoru, ki so hočeš, nočeš morali odpirati usta in prejeti hostijo s soljo. »To je zato, da bo potem več ostalo na mizah,« je svoje poslanstvo pokomentiral škof. Po nagovoru hrvaškega biskupa, ki je napovedal, da bo naslednje leto čezmejni krst mošta v njihovi župniji v Zagorju, je cerkvena delegacija skupaj z obema županoma kar presenetljivo ubrano zapela še hrvaško narodno pesmico o veselih Zagorcih, nato pa se je pravo martinovanje preselilo v Vidovo klet, kjer so ta dan svoja vina ponudili v pokušnjo Marjan Kramer, Franci Plajnšek, vinarstvo Turčan, Vino Lubaj in Vino Zavec.
SM
** ■iiBÉMfilIBfilWi r iT i Mil	¡L9MHHA	
		
mt J		
i m -——9 1		
	J	
4 i — j		
Sklepni del prvega čezmejnega krsta mošta sta opravila župana obeh občin, Friderik Bračič in Mirko Bistrovič, ki sta v skupen sodček zmešala novo vino.
Napoved vremena za Slovenijo
A ko je na lenartovo (6.) lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako.
Osrednji del sobotne uvodne martinovanjske prireditve je bil šaljivi krst grešnega in neposlušnega Mošteka, ki je mešani zagorsko-haloški cerkveni delegaciji uspel po precejšnjih mukah.
Osebna kronika
Rojstva: Barbara Grabrovec, Bukovci 157 a, Markovci -deček Oskar; Ana Barbara Kra-jnc, Čučkova ul. 11. Kidričevo
-	deček Mihael; Iris Štebih, Moškanjci 28, Gorišnica -deklica Laura; Nika Brumen, Kariževa ul. 1, Ptuj - deček Jon; Valentina Krušič, Dornava 34, Dornava - deček Nik; Saša Horvat Šimonka, Gibina 8 c, Razkrižje - deklica Mila; Laura Fošnarič, Stanošina 37 b, Podlehnik - deklica Anika; Karmen Bauman, Prešernova ul. 1, Pragersko - deček Nik; Mateja Krajnc, Ul. 22. maja 13, Oplotnica - deklica Mia; Sabina Zorjan, Doklece 29 a, Ptujska Gora - deček Jernej; Mateja Petrovič, Podvinci 2, Ptuj - deček Anej; Mojca Fuks, Mestni Vrh 100, Ptuj - deklica Žana; Maša Keček Potočnik, Vitan 12, Kog - deček Nik; Andreja Krivec, Tinska Gora 79, Zg. Ložnica - deklica Gabrijela; Aleksandra Dominko, Cvetkovci 67, Podgorici - deček Vid; Ines Vidovič, Strajna 30, Podlehnik -deklica Manuela.
Umrli so: Ivan Kovačic, Cirku-lane 71, roj. 1943 - umrl 18. oktobra 2012; Marija Stopinšek, Potrčeva c. 50 a, Ptuj, roj. 1956
-	umrla 26. oktobra 2012; Vladimir Žnidarič, Tibolci 21, roj. 1955 - umrl 28. oktobra 2012; Terezija Krajnc, Veliki Okič 5 a. roj. 1933 - umrla 29. oktobra 2012; Hildegarda Ivana Jupič, roj. Plazovnik, Maistrova ul. 13, Ptuj, roj. 1938 - umrla 27. oktobra 2012; Jožefa Potrč, roj. Kuhar, Mestni Vrh 107, Ptuj, roj. 1918 - umrla 28. oktobra 2012; Marija Krajnc, roj. Korošec, Vareja 23, roj. 1919 -umrla 27. oktobra 2012. Poroke - Ptuj: Rene Weindor-fer, Jurančičeva ul. 12, Maribor, in Mabel Argelia Jimenez, Las Aayenas pa rte Atras CA//EAS 18,Cecara, Dom. republika
budiJlka,
89,8 98,2 104,3 Ml*
f^iluíajte naá tudi na ápletu: www. radio-ptuj.ái
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Danes bo spremenljivo oblačno. Nastajale bodo še krajevne plohe, ob morju lahko tudi zagrmi. Najnižje jutranje temperature bodo do 2 do 7, v alpskih dolinah malo pod 0, ob morju in na Goriškem okoli 10, najvišje dnevne od 5 do 11, na Primorskem do 15 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo večinoma jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: S M