ponedeljek 9. septembra
Cena Z Din
wjjiaviiu>i.vu. ujuoijana, ünafijeva ulica 5. —. Telefon àt. 8122, 8123, 8124, 8125, 8126. Inserctnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 8492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
fit. 11. i— Telefon št. 2455, Podružnica Celje: Koc enova ulica
št_ 2. — Telefon St. 190. Pcdružnica Jesenice: Pri kolodvora št. 100.
podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-
erartnerja.
Ponedeljska izdaja ,,življenje in svet44
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Teiefot it. 8122, 8128, 8124, 3125 In 8126
Ponedeljska irdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na rofca se posebej in velja po poŠt) prejemana Din 4.-, po ramaSaJ db dostavljena Din 5.- meseCno
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo* Št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TBL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifo.
mm
a (contesa
Slavnostna skupščina Jadranske Straže v palači banske uprave
Ljubljana, 8. septembra.
IV. glavna skupščina JS, ki se je vršila v Ljubljani od 6. do 8. septembra
je sprejela naslednjo resolucijo:
Ko je razpravljala vsa važna vprašanja organizacije in cula poročilo glavnega odbora, kakor tudi poročilo delegatov oblastnih odborov, skupščina tudi ob tej priliki ugotavlja, da so osnovna načela ostala neizpremenjena od osnutka Jadranske Straže.
Ona temelji na državnem in nacionalnem edinstvu pod močno in slavno dinastijo Karadjordjevičev kot na temeljnem kamnu.
Ona ni plemenska, niti verska, niti stanovska ali strankarska organizacija, temveč narodna, v kateri nas nič ne loči.
Njen vrhovni cilj je ustvarjenje pomorske zavesti v našem narodu, katera je neprecenljive važnosti in koristi za bodočnost države in posameznika.
Konstatira, da je udruženje s požrtvovalnim delom ogrankov in s požrtvovalnostjo članstva napredovalo od poslednje glavne skupščine.
Sklene, da bo nadaljevala in ojačila z dosedanjimi uspešnimi akcijami in metodami dela.
Posebno bo poglobila propagando za napredek našega pomorstva in jadransko orientacijo v političnih in gospodarskih krogih.
Posvetila bo posebno skrb organizaciji podmladka, s katerim hočemo stvo-liti generacijo jakih in nacionalnih državljanov.
Najjačje bo nadaljevala delo na izgradnji domov v primorju, da v njih da ((mladini priliko spoznavanja življenja na morju in pomorskih problemov.
Poleg domov hoče najti in urediti čim večje število javnih in zasebnih zgradb, v katere bo dovedla čim večje število našega članstva, osobito podmlad-karjev, na morje.
Tudi nadalje bo vršila čim uspešnejšo propagando za naše morje in pomorstvo s pomočjo pomorskih tečajev, centralnih in banovinskih, predavanj in tiska v državi in izven nje, ter bo posebno v bratski Čehoslovaški dala čim večji zamah širjenju organizacije JS.
Že obstoječe zveze s Poljsko, bolgarsko, francosko in rusko pomorsko organizacijo bo obdržala in še učvrstila.
Jadranska Straža bo vedno z ljubeznijo spremljala razvoj, napredek in probleme naše vojne in trgovske mornarice.
Skušala bo doseči pri pristojnih oblastvih osnovanje posebnega ministrstva za pomorstvo, kjer bi se koncentrirali in obravnavali vsi problemi morja in pomorstva.
Organizacija bo podprla pri kr. vladi željo vseh Slovencev po zgradbi avtomobilske ceste Ljubi jana-Sušak in železnice Kočevje-Brod-Moravice, s katero t>o Slovenija najhitreje zvezana z morjem. Istotako bo podprla akcijo za zvezo ostalih krajev našega zaledja z morjem.
Zaprosila bo kr. vlado za isto moralno m gmotno podporo, kakor jo imajo ostale nacionalne in humanitarne organizacije v naši kraljevini.
Imajoč pred očmi živo propagando in razne akcije in inspiracije nasproti Jugoslaviji protestira Jadranska Straža proti vsem onim, ki s svojimi osnovami in delom rušijo, delijo ali slabijo narodno edinstvo in državno enoto, ter izreka svojo odločno voljo, da vztraja proti vsem in vsakomur trdno stoječ na braniku idealov, ki so vodili jugoslovenski narod v njegovi trpljenja polni zgodovini, ki pa so slednjič uveljavljeni, kakor veliki zgled nepozabnega kralja mučenika Aleksandra I.
Po vestnem dvadnevnem delu in /krbnih pripravah se je danes dopoldne vršila glavna skupščina JS v dvorani kr. banske uprave. Imela je manifesta-tiven značaj in padla je tudi odločitev o novem predsedniku in o odboru, ki bo za bodoče tri leta krmaril brod Jadranske Straže. Dvorana, lepa sama na sebi, okrašena nad odrom z velikansko trobojko na škrlatnem ozadju, s sliko mladega kralja, z zelenjem in cvetjem, je bila za to skupščino pač najdostoj-neje izbrana. Prisotnost številnih uglednih predstavnikov na čelu delegatov, ki so napolnili dvorano do kraja, pa je dala skupščini najsvečanejše lice, višino manifestacije, kakršne so v Ljubljani redke. Prišel je kraljev zastopnik d<vizijski general, g. Peter Nedeljkovic s polkovnikom Kilerjem, ban dr. Puc, župan dr. Ravnihar, rektor inž. dr. Samec, zastopnik komandanta mornarice kapetan bojnega broda Štajnfeld, inž. Fine za ministra prometa, direktor Vaga ja v imenu ministra za pošte, finančni direktor A. Sedlar, prvomestnik CMD inž. Janko Mačkovšek, zastopnik policijskega ravnateljstva svetnik Pe-stevšek, Završanova v imenu učiteljstva Mirtič in Tome v imenu invalidov, Ster-iekar v imenu strelcev, dr. Lulik in Ko-bentar za NO, akademika Verbičin Ur-šič v imenu JNAD Jadrana, več dam V imenu TKD Atene in narodnega ženstva, gospa Pirkmajerjeva z go Nado Kmetovo v imenu ženske sekcije JS, za zvezo JČ lig dr. Vladimir Murko in še cela vrsta zastopnikov društev. Med delegati so bili mnogi ugledni možje, ki jih pozna vsa Jugoslavija: več bivših. ministrov, generala Lazarevič iz Osijeka in Vukovič iz Valjeva, admiral v p. Stankovic, bivši dunajski poslanik Milojevic, senator dr. Sola iz Sarajeva, podpredsednik državnega sveta dr. Stjepan Baric, ugledna pisateljica in ženska voditeljica gospa Zlata Kovače-vič-Lopašičeva iz Zagreba, grof Kul-mer, splitski župan Čulic, iz Prage je prišel delegat g. Malkus, Maribor je zastopal dr. Lipoid, armado podmladka pa načelnik prof. Breznik.
Nagovor podpredsednika direktorja Stipanovica
Posle vodeči podpredsednik dr. Bu-diisav Stipanovic, direktor pomorske plovbe iz Splita, ie odlični zbor toplo pozdravil. V obširnem programatičnem govoru se je bolestno spominjal Viteškega kralja, čigar smrti JS ne bo nikoli prebolela. Ko je zbor z globoko pieteto počastil spomin nanj, se je z gromkim vzklikom oddolžil tudi ljubezni do mladega kralja, najvišjega pokro
vitelja JS. Sledile so burne ovacije, ko je govornik izrekel zahvalo jadranskim stražarjem v Sloveniji, posebej še beli Ljubljani za vzorno gostoljubje in pri-pomoč k velebni svečanosti. Zagotovil je, da se bo poslej Jadranska Straža z *i»o vnemo prizadevala za povezanje
Slovenije z morjem, bar bo smatrala za eno svojih glavnih nalog.
Zbor je nadalje priredil še posebno tople ovacije prezidentu Masaryku, Če-hosLovakom, naši vojni mornarici in vojski Ob burnem odobravanju je bil slednjič g. podban dr. Pirkmajer izvoljen za podpredsednika skupščine.
Ban dr. Puc je v daljšem govoru čestital k dosedanjim uspehom. Samo z morjem in na morju je naša bodočnost. Angažirati vse sile v ta namen je naloga JS, za katero se moramo truditi vsi brez ozira na osebe in politične nazore.
Mlademu kralju-pokrovitelju
Stoje in z živim odobravanjem so delegati sprejeli vdanostno brzojavko Nj. vel. kralju Petru EL:
»S svoje četrte glavne skupščine v beli Ljubljani, kjer so se zbrali delegati iz vseh krajev Vašega Veličanstva močne inprostrane kraljevine, poklanja JS Svojemu vzvišenemu pokrovitelju gospodarju jugoslovenskega kopna in morja, izraze globoke ljubezni, neizmerne hvaležnosti in nezlomljive zvestobe, pripravljena vedno, da za svojega kralja domovino in svoje morje vse žrtvuje in dà. JS kliče navdušeno in zanosno: Naj avi Nj. Vel. kralj Peter n.«
Ministru vojske in mornarice armij-skemu generalu Petru Živkoviču: »Globoko uverjeni, da sta naši slavni in dični vojska in mornarica v Vaših sigurnih rokah najjačje jamstvo svobode in napredka cele drage nam Jugoslavije in s tem našega morja, Vas JS srčno pozdravlja!« Komandantu naše hrabre vojne mornarice podadmiralu Poliču — je JS, ki v močni vojni mornarici gleda eno izmed mnogih svojih nalog in ciljev, seveda tudi poslala najsrčnejše pozdrave. — Nadalje sta bili odposlani brzojavki predsedniku vlade in ministru prometa.
Pobratimstvo Ljubljane in Splita
Predsednik dr. Ravnihar je v toplem nagovoru prožil pozdrave bele Ljub-, ljane, ki je doživela veliko zadoščenje, da si je eminentno nacionalna organizacija izbrala njo za četrti kongres. 2elimo takšno stanje: da bi turist, ki se zjutraj okopa v morju, še isti večer bil v naših planinah; ribe, ki jih ponoči s trudom nalove kvarnerski ribiči, naj bi še isti dan rano bile v Ljubljani in daleč čez njo v notranjosti Evrope; izdelki industrije in naše obrti, ki so visoke kvalitete — pohištvo! — naj bi po najkrajši poti našli izhod na morje. Nam ni treba ne tujih gora, ne tujih morij. Kar pa imamo, moramo dobro izkoristiti!
Direktor Stipanovic se je toplo zahvalil županu in ob tej priliki poklonil beli Ljubljani veliko sliko SpUta, delo umetnika Mirkoviča, Slika predstavlja
najznačilnejši del Splita z beneško obalo, s palačo pomorske direkcije in z Dioklecianovo palačo, vse v harmoniji živih in sivih barv, kakršno je splitsko jutro po nevihti.
Ponovile so se ovacije, ko je župan dr. Ravnihar tolmačil zahvalo, smatrajoč poklonitev slike za pobratimstvo Splita in Ljubljane.
Presrčno je nato bil sprejet pozdrav praškega delegata g. Malkusa in vsa skupščina je gromko vzklikala prezidentu Masaryku, republiki in vnetemu poborniku bratstva dr. Petru Zenklu. Ob vsej pozornosti je nato dr. Ivo Rubič prečital v slovenščini tehtno resolucijo, ki smo jo postavili na čelo poročila.
O zavednosti ogrankov JS so pričevale številne pozdravne brzojavke, prispelo jih je menda okrog 100 iz vseh mest in večjih krajev države. S posebnim veseljem je podpredsednih prečital pismene pozdrave jadranskih stražarjev iz Newyorka in iz Carigrada. Slavnostni del skupščine je s tem hü opravljen in podpredsednik je odločil odmor, da so se delegatje pogovorili o volitvah.
Volitve
Ko se je skupščina spet nadaljevala, je grof Kulmer sporočil, da se kandidacijski odbor ni mogel zediniti za enotno listo. Delegati naj torej izvolijo za predsednika: ali dr. Jakšo Račiča, lekarnarja iz Splita, ali pa dr. Ivana Tartaglio, bivšega bana primorske banovine. Glasovanje za predsednika je bilo tajno, z listki Za skrutinatorja sta bila določena general Lazarevič in direktor Živkovič, delegate pa je pozival dr. Balabušdč. Glasovanje je potekalo živahno. Zlasti toplo je bil pozdravljen slepi vojni invalid Sava Dimitrijevic, podpredsednik oblačnega odbora iz Niša, ki ga je tovariš pod roko pripeljal k žari.
Skrutinij je ugotovil, da je bilo oddanih 111 glasovnic in sicer: za Tartagli jo 74, za Račiča 35, dve pa sta bili prazni.
Po tem izidu je bilo jasno, da je večina zagotovljena tudi vsej Tartaglijevi listi, vsekakor pa je znatno število kandidatov bilo eno in isto na obeh listah. Izvoliti je bilo treba 39 članov izvršnega odbora in 10 članov nadzorstva. Oddanih je bilo 110 glasovnic in to: za prvo listo 88, za drugo 25, ostale pa so bile prazne. Od Slovencev so v izvršnem odboru podban dr. Pirkmajer, svetnik dr. Željko Jeglič in Zupan dr. Lipoid, v nadzorstvu pa docent dr. Vladimir Murko. Jedro izvršnega odbora tvorijo Splitčami z dr. Rubičem in generalom v p. Todorčevičem na čelu, izven Splita pa so: bivši minister dr. Peleš, grof Kulmer in Josip Vidakovic iz Zagreba, Stevo Wagner iz Beograda, dr. Matic iz Petrovgrada, generala Lazarevič iz Osijeka in Vukovic iz Valjeva ter Vaso Stojanovič iz Skopi ja. Senator Atanasij Šola iz Sarajeva se je zahvalil za mesto v izvršnem odboru, zagotovil pa je, da bo tudi v bodoče posvetil vse svoje sile Jadranski Straži, kar naj storijo tudi vsi oni, M z njim delijo mišljenje in M so glasovali kakor on.
Ko je bilo sklenjeno, da se bo prihodnji kongres vršil v Zagrebu, je pod* predsednik Stipanovic poželel, naj ponesejo delegati z ljubljanskega kongresa samo veličastne utise in naj se tudi v bodoče borijo samo za napredek in procvit Jadranske straže, pozabijo pa naj vse, kar je bilo burnega. Jadranska Straža je samo ena in samo za eno delajmo vsi! S tem je Ml kongres zaključen in banska uprava je povabila delegate v »Zvezo« k skupnemu kosilu.
Popoldne ob 16. se je sestal ves glavni odbor na magistratu in se konstituiral. Zvečer so delegati po presrčnem slovesu zapustili Ljubljano.
Rane našega pomorstva
Zanimiva izvajanja na Zbora mornarjev
- uit
Delo kongresa JSee je zaključilo z zborovanjem mornarjev, ki ga je ob 17. otvoril v dvorani OUZD predsednik naše mornarske sekcije dr. Robert Hla-vaty in ki se ga je udeležilo veliko število odposlancev mornarskih sekcij iz dravske) banovine in ostalih krajev države. Dr. Hlavaty se je v svojem pozdravnem nagovoru spominjal predvsem blagopokojnega Viteškega kralja neumrlega zaščitnika naše obale in našega morja, nato pa se je skupščina poklonila mlademu vladarju, kateremu je bila odposlana tudi vdanostna brzojavka. Za tem je predsedujoči pozdra-vil med gosti vpokojenega admirala Stankoviča, kapetana fregate Wickel-hauserja, tajnika Kluba kapetanov trgovske mornarice Kurtinija in predsednika zagrebške sekcije kapetanov dolge plovbe Crniča, ki so jim ostali zborovalci priredili kot starim sobor-cem in voditeljem prisrčne ovacije. Nato je bil za predsednika zborovanja izvoljen na predlog dr. Hlavatyja predsednik Ljubljansk JS. rezervni kapetan bojnega broda generalni tajnik TPD Josip Pogačnik, dr. Hlavaty pa je še v kratkih splošnih obrisih orisal pomen in naloge mornarskega zbora.
Stan]e našega pomorstva
Sledtf je obsežen, pregleden referat podpredsednika mornarske sekcije JS v Ljubljani dr. Miroslav,- Sovdata o stanju našega pomorstva. Gospodarska politika v državi vsa leta po vojni še ni našla pravega, plodnega odnosa do Jadrana in do naših pomorskih problemov. Pa tudi Slovenci, ki so po vojni ostali brez svojega morja, bi se morali mnogo živahneje zanimati za pomorstvo, saj zavisi od tega, kako bomo uredili svoje sožitje s Jadranom, dobršen del vse naše narodne in gospodarske bodočnosti Naša trgovina je odvisna od milosti in nemilosti tujih prekupčevalcev samo zato, ker 700 km dolga morska obala nima pravih prometnih zvez z zaledjem. Morje je drugim narodom zmerom služilo, da si po njem osvajajo svet, mi pa si sami zapiramo vrata pomorske trgovske ekspanziie. Poleg važnega vprašanja naših luk, ki so ostale vse preveč zanemarjene, je eno najbolj perečih vprašanje subvencij našim parobrodni m družbam. Glavna naša izvozna predmeta po morski poti sta bila doslej les tn cement za Egipt. Palestino in Sirijo. Zlasti za te dežele, ki so šele v prvem razmahu svojega razvoja, pa bi prišle v poštev še I živina, sveže meso, perutnina, sir, mineralna
voda, likerji, železni produkti, gradbeni materi j al. Zato nam je nujno potrebna redna parobrodna zveza in v ta namen si je Jugoslovenski Lloyd tudi omislil »Princeso Olgo«.
Naša prometna politika bi morala stremeti za tem, da bi države, ki tvorijo naravno zaledje našemu morju, dobile najugodnejše železniške zveze z obalo. S primerno tarifno politiko se lahko blagovni promet usmeri tako, kakor najboflje ustreza narodnim m državnim interesom: da se ves naš izvoz usmeri k morju. Po nedavni odredbi pa je podvržena carini nafta, ki jo motorne ladje kupujejo v inozemstvu. Ladje naše male obalne plovbe so na ta način pahnjene v povsem neenako borbo i italijanskimi ladjami, ki uživajo od svoje države znatne subvencije m plačujejo nafto po 20 centesi-mov za kg. med tem ko jo bodo naše, ki so po vrhu brez vsake subvencije, plačale po 4.60 Din. Kapital, ki je vložen v našo mak) plovbo, je izključno jugoslovenski, in velikanska nacionalna Škoda bi bfla, če ta plovba propade. Predvsem pa potrebuje naše pomorstvo novo zakonodajo. S sedmiimi zakoni, ki so še « leta 1774., dandanes ni mogoče več ščititi interesov našega bro-darstva. Posebno važno je tudi dejstvo, da so naši lastniki prisiljeni, zavarovati svoje brodovje in skoraj ves naš pomorski uvoz in izvoz v inozemstvu. S tem gredo ogromne vsote v izgubo, namesto da bi z domač'm zavarovanjem ustvarili močno gmotno podlago, ki bi služili za bodoče borbe in potrebe. Nikakor ni vseeno, ali pošljemo vsako leto za približno 30 milijonov Din. zavarovalnine v Trst ali London, ali pa če ta denar ostane doma Skupno delo države, naših parabrodnrh družb in naših domačih zavarovalnic je prvi pogoj, da se od pomore zlu.
Jadranska pota po tujih morjih
Kapetan Rud. Crnič je nanizal nekaj naj-aktuelnejših problemov naše trgovske mornarice. Posebej se je bavil z vprašanji jb-stanka naših vodilnih paropdovnih družb, ki vzdržujejo prekomorske zveze, zlasti Oceanije, ki zavzema vodilno mesto • med njimi, in Jugoslovenskega Lloyda. ki vzdržuje stalno tovorno progo za Južno Ameriko in tovorno in potniško progo za Egipt, na to pa se je dotaknil še obalnega prometa, ki ga vrše Jadranska, Dubrovačka in Zetska. plovba. Subvencije, ki jih daje država pomorskemu prometu — od katerega ima nedosledne materialne, nacionalne in propagandne koristi — so mnogo premajhne, po vrini pa jih država «plačuje s tolikšno zakasnitvijo, da tape i dražbe i nj&onš mor-
narji, i njimi pa tudi vsa nacionalna javnost stalno škodo od tega. Posebej je govornik naglašal potrebno, da posveti država večjo pozornost izgradnji luk in poživitvi žeJezniških zvez z zaledjem, obenem pa je nujno treba urediti vprašanje tarif tako, kakor to zahtevajo interesi tranzitnega prometa Pri tej priliki je govornik navedel kričeč primer, da plačuje n. pr. »Princesa Olga«, ki vzdržuje stalno 14 dnevno linijo čez Sredozemlje, okrog 80.000 luških tarif na mesec, medtem ko dovoljujejo naša fin an ona oblastva tujim velikim paf-nikom, ki vrše preoej donosne trgovske operacije v naših pristaniščih, letni abonman za 200.000 Din. Opozoril je na nujmo potrebo, da bi morali imeti vsi naši konzulati v tujem svetu za trgovsko pomorske atašeje resnične pomorske strokovnjake, ne pa da kakor doslej zasedajo vsa mesta v konzularni službi, pa tudi v pomorski upravi skoraj saimi lajiki. Na koncu se je kapetan Crnič dotakniti še vprašanja zveze Slovenije z morjem in pozval Slovence, naj bi se razen platonrčnJh manifestacij za naš Jadran tudi trgovsko in finančno pozanimali za praktično izkoriščanje morja.
Naši mornarji brez zaščite
Tajnik Kluba kapetanov trgovske mornarice kapetan Marko Kurtkii s Sušaka je obsežno poročal o socialni zaščiti naših pomorščakov. Odgrnil je marsikatero prikrivano, a skedečo rano naših pomorcev. Vsa leta po osvobojen ju se naši mornarji bi jejo za rešitev njihovih najnujnejših žrv-Ijenskih vprašanj, a doslej so še vse borbe ostale brez uspeha Leta 1923. so mornarji stopili v znani veliki štrajk, katerega namen je bfl, da v j-ugosloverniski javnosti vzbudi nekaj več aktivnega zanimanja za napredek naše trgovske mornarice kot naše najvažnejše gospodarske panoge. Strajk je propadei in od takrat je o kakšni pravi pomorski politiki v obče težko govoriti. Že v dobi, bo «no ustvarjali svojo nacionalno državo, so prvi politični faktorji zapostavili pomorsko orientacijo in po poti, ki smo nastop S i takrat, hodimo še danes. Doživeli smo, da je našo zemljo ob morju zadelo kne pasivnega kraja, in ta absurd je ostal v veljavi do danes. Ne bodimo edini narod na svetu, ki na tak način demantira, da Je morje vir blagostanja in da so to vrata v svet, skozi katere, lahloo vsi pridejo k nam ki mi do vsega sveta. Menda ni pomorske države v svetu, ki bi v pogleda socialne zaščite mornarjev pokazala manj razumevanja, kakor so ga doživeli v naši javnosti. Nerešena so ostali a vprašanja osnovne zaščite pomorcev, delovni čas, nadurno delo, prehrana na ladji, kolektivne delovne pogodbe, število posadke na ladji, kvalifikacija moštva, disciplinski odnos poveljnikov in ostalih članov posadke, letni dopusti, odpovedi skržfoe, odpravnine, stalnost službe, pokojninsko zavarovanje za moštvo, ki ga imajo vse druge pomorske države, nezaposlenost naših častnikov m moštva itd., itd.
Prvi pogoj za dostojno reševanje socialnih vprašanj so svobodne stanovske organizacije, a naši mornarji se morajo še vedno boriti za pravico do njih. Zakon o zaščiti delavcev iz leta 1922. je najavil, da se bo vprašanje delovnega časa v broda rs tvu rešilo s posebno uredbo. Do danes je ostalo to vprašanje nerešeno, stanje pa se je od takrat še mnogo poslabšalo, tako da n. pr. kurjači delajo neprestano dvakrat po šest, odnosno dvanajst ur na dan, ostalo osebje pa še delj. Častniki imajo pogostokrat po 14 in dostikrat po 18 ur službe. Pred kratkim je bila sprejeta spet neka uredba o delovnih pogojih na parobrodih, ki pa spet določa, da bo pravilnik o delovnem času ob javi jen pazneje. Posebej žalostno je vprašanje kolektivnih pogodb, s katerimi so bro-doiastniki po štrajku povsem uveljavili svojo voljo.
Plače naših mornarjev so najnižje od vseh mornaric sveta ČJe jih primerjamo s plačami angleških mornarjev, ki veljajo kot standardne mezde pomorcev, prihranilo naši lastniki do 600.000 Din, na leto. Posebej je govornik grajal način prehrane na naših ladjah in povdarjal potrebo pokojninskega zavarovanja, ki ga pri nas uživajo samo častniki. V ostrih besedah je grajal našo pomorsko upravo, ki prav zavoljo tega, ker zavzemajo v nji laiki vsa odločilna mesta, sistematično zapostavlja pomorske strokovnjake. Rrodarstvo bi moralo po svoji funkciji siužiti občemu blagostanju naroda, zlasti še, če ta daje v obliki subvencij težke milijone za njegov napredek. Čuva imo naše morje! — je kapetan Kurtini zaključil in izrazil vero, da bo naše morje pač najbolj sigurno očuvano takrat, kadar bodo zavarovani tudi življenski interesi našega mornarja.
Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki povzema glavne predloge in zahteve naših mornarjev in ki jo bodo predstavniki JS predložili vtem odločujočim instancam.
Vsak naročnik „J U T R A" je zavarovan 10*000 Din
Vojna ali mir?
Useda Abesinije je odvisna od direktnih razgovorov med Italijo, Francijo in Anglijo
Žene\-a, 8. septembra, d. Ker je včeraj francoski ministrski predsednik Lavai odpotoval v Pariz, danes ni bilo važnejših razgovorov. Razprava o sporu tned Italijo in Abesinijo je oficielno pridržana odboru petih, ki ga je imenoval svet Društva narodov in kateremu je včeraj angleški minister Eden obrazložil podrobno angleško-francoske predloge na pariški konferenci, ki je bila nenadoma prekinjena.
Odbor petih sebo zopet sestal jutri do poldne še pred povratkom predsednika francoske vlade Lavala, ki se bo vrnil v 2enevo šele zvečer. Z imenovanjem tega odbora je bil s pristankom Italije prvič uveden postopek Društva narodov o sporu zaradi Abesinije na podlagi čl. 15 pakta Društva narodov, vendar pa se nikakor še ne more prerokovati, če bo poročilo tega odbora pripomoglo k rešitvi težavnega vprašania Prava odločitev ho odvisna od d'rektn'h pograjani med tremi ve'esilami Franc'jo, Anglijo in Ttal'jo. namreč od tega. ali ho mosrel Eden, podpiran od Lavala, predložit' itali'anom predlog. ki bndn v Partii ohrazloženi program tako izpopolnili. da ho 'aJikn videl Mussolini v ni'h zadovo'i^ne iéaliianske lejjit'mne zahteve kakor jih imenuje Lavai.
V krogih Društva narodov govore, da so v Ttaliii predlagali, naj se Abosi-niii ustanovi mednarodna policija z nevtralni častniki, ki bi bla inmsfvo za varnost Italijanov v Abesniji. Itali-
ja je predlog odklonila. Nekateri mislijo, da bo Lavai ta predlog v toliko iz-premenil, da se naj v Abesiniji ustanovi poseben policiski korpus, ki bi mu poveljevali britanski in italijanski častnj-ki.
Slaba vera v uspeh odbora petih
Pariz, 8. septembra. AA. Čeprav ugotavljajo pariški listi, da traja politično zatišje še nadalje, so vendar pesimistično razpoloženi glede na razprave posebnega odbora za likvidacijo italijansko-abesinskega spora.
»Matin« pravi: V odboru bi mogel prodreti predlog, da se naj Italiji ponudi proti Abesiniji podoben položaj, kakršnega ima Velika Britanija proti Iraku, list pa se bo ji. da bi Mussolini tak predlog brez debate odklonil.
»Petit' Parisien« misli, da vsa prizadevanja za preprečenje sovražnosti ne bodo mogla pripraviti Mussolinija do pristanka na nove ponudbe, čeprav bi bile mnogo ugodnejše kakor predlogi pri pariških razgovorih. V vseh ženevskih delegacijah se čim dalje bolj utrjuje prepričanje, da je spopad neizogiben in da je treba ie sedaj razpravljati, kaj bo potem, ko bo počil prvi top na meji Eritreje iu Somalije.
»Journal« pravi, da je zelo malo "panja da bi odbor petih dosegel kak pozitiven uspeh.
» Figaro* trdi, da je bilo včeraj mnogo govora o možuosti sestaijka Mussolinija z La valom in Baldwinom (ali sirom Samuelom Hoareom) v kakem italijanskem mestu, če bi se prizadevanje odbora petih izjalovilo.
etfnaroiM letalski kongres
Danes bo otvorjen v Dubrovniku kongres mednarodne letalske zveze, na katerem bo zastopanih 23 držav
Dubrovnik, 8. septembra. AA. Snoči je prispela s parnikom »Kralj Aleksander« večna udeležencev kongresa mednarodne letalska zveze, ki bo otvorjen jutri v Dubrovniku in na katerem bo zastopanih 23 držav. Skoraj vsi inozemski delegati so se zbrali v Zagrebu. Obisk Zagreba je napravil nanje najlepši vtis, zlasti zaradi spontane in prisrčne manifestacije, prirejene v petek na čast rojstnemu dnvu Nj. Vel. kralja Petra II. Ponoči ob 1. so se odpeljali iz Zagreba in prispeli v Split malo pred 11 dopoldne. V Splitu so jih zelo prisrčno pozdravili in sprejeli ban primorske banovine g. Jabla-novič. splitski župan in mnogoštevilno prebivalstvo.
Na vožnji iz Splita do Dubrovnika po zelo mirnem morju so imeli gosti priliko ogledati si lep del obrežja našega primorja. Z vsem, kar so videli ia vožnji od Zagreba in ob obrežju, so bili gosti nenavadno zadovoljni, posebno tisti, ki se prvič mude v naši državi. Go-
stom in tujim delegatom je stalno na razpolago predsednik našega Aeroklu-ba g. Tadija Sondermajer s člani osrednjega odbora iz Beograda.
V Dubrovniku so gosti ostali preko noči na parniku. Ob 9. so jim priredili na parniku večerjo, ki so se je udeležili tudi zastopniki dubrovniške občine in dubrovniškega Aerokluba.
Drevi ob 7. so gosti nadaljevali vožnjo s parnikom do Kotora, odkoder eo krenili čez Lovčen na Cetinje, nato pa v Budvo. Odtod se bodo vrnili ob obrežju v Kotor in se s parnikom odpeljali v Dubrovnik.
Včeraj popoldne je prispel v Dubrovnik minister za vojsko in mornarico armijski general g. Peter Zivkovič, ki bo jutri dopoldne otvoril slavnostno sejo kongresa mednarodne letalske zveze.
Ko se je snoči sprehajal po Stradunu in Pilah v spremstvu generala Radiše Nikoliča, je bil predmet posebne pozornosti in so ga prisrčno pozdravljali.
Trgovinska pogodba
z Grčijo
Sporazum bo izpopolnjen do konca leta z dodatnimi dogovori, nato pa podaljšan za leto dni
Beograd, 8. septembra, r. Snoči ob 19.30 je bila po pogajanjih, ki so trajala ves mesec avgust, parafirana nova trgovinska pogodba z Grčijo. Pogajanja so se pričela v Beogradu, nadaljevala na Bledu, nato pa zakijučila v Beogradu.
Ob podpisu pogodbe je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo naslednji komunike:
»Trgovinski aranžman. zaključen z Grčijo, zamenjuje trgovinski in kompenzacijski sporazum od 1. avgusta lanskega leta, ki je potekel pred 7 dnevi. Za to se odreja tudi retroaktivna uporaba določb nc-vega sporazuma od 1. septembra t. 1.
Naša želja je bila, da bi se novi sporazum sklenil za leto dni zaradi težkoč, ki so se pojavile v iskanju zadovoljive likvidacije naših starih blokiranih terjatev v Grčiji, ki so dosegle vsoto 45 milijonov dinarjev pa smo morali skleniti aranžma za krajši rok. Čeprav bo veljal samo do konca decembra ietoànjega leta, obsega ta aranžma glavni del naše izvozne kampanje V ostalem moremo pričakovati, da se bo med tem časom našla končna solucija za omenjene stare terjatve in da se bo ta aranžma brez novih pogajanj podaljšal za prihodnje leto.
Glede bodočih trgovskih plačil predstavlja ta sporazum nesporno napredek napram onemu iz ìansikega leta Napredek je predvsem v tem, ser je popolnoma izloien sistem tripartitnih obračunavanj, \ Katerega ]e spadalo doslej 30 odstotkov vrednost) našega izvoza Poizkusi, da bi se ta sistem realiziral. so ostali doslej brez uspena. zlasti zaradi preokreta naše trgovinske bilance napram Nemčiji. Zato smo morah iskati nov izhod Ta izhod predstavlja novi način plačevanja določen z novim sporazumom, po katerem se Grčija obvezuje da bo 35 odstotkov vrednosti našega izvoza plačevala v aevizah, ostanek pa v kompenzacilskih Donih Plačila v devizah so povečana od 20 odstotkov. kolikor .90 znašala po prejšnjem sporazumu na 35 odstotkov Prav tako pa smo morali povečati odstoteK :zplačil v boMh. da bi se izpopolnila praznina, ki jo je zapustila odstranitev sistema tripartitnih obračunov. Da bi se večji iznos bonov
mogel ahsarbitati, so se povečali gotovi carinski kontingenti, katere je že prej užival uvoz iz Grčije, prav tako pa je do-
Končno določa novi sporazum razne olajšave za izmenjavo blaga med naéo državo in Grčijo. S tem sporaiumom smo zavarovali interese našega izvoza v tekoči kampanji, s svoje strani pa smo obnovili carinske olajšave, ki eo jih uživali dasiej pri nas gotovi grški proizvodi kakor suho grozdje, smokve, olive in preproge. Ob tej priliki je treba pnpomniti, da carinska olajšava, ki je bila dogovorjena za korintsko grozdje, namenjeno za industrijsko uporabo, ob tej priliki ni bila obnovljena.
Skavti pri ministru za talessio vzgojo
Beograd, B. septembra. A A. Ob ll dopoldne je minister za telesno vzgojo prebivalstva in zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje gt Komnenovič sprejel zastopnike zveze naših in tujih skavtov. Skavte je vodil predsednik jugoslovenskih skavtov dr. Ivanič. ki je pozdravil ministra Komnenoviča. nakar se mu je minister toplo Zahvalil. V razgovoru s posameznimi zastopniki tujih skavtov se je g. minister zanimal za razvoj skovtsva pri njih. Med tujimi skavti so bili navzočni zastopniki francoskih, češkoslovaških in bolgarskih skavtov, dalje inšpektor šole za telesno vzgojo v Rumuniji, zastopniki poljskih, madžarskih, avstrijskih in emigrantskih ruskih skavtov, predstavniki jugoslovenskih skavtov in sicer predsednik dr. Ivatiič, mednarodni tainik g. Vukelič. glavni tajnik g Gajič, iz Ljubljane g. Dolinar, iz Zagreba prof. štajncel, iz Sarajeva Franko Sokolovic, iz Subotice Dušan Lazič, Gajcev in Dekulin. G. minister se je posebno zanimal za razvoj našega skavtskega gibanja in obljubil skavtom svojo podporo.
Priprave za bolgarsko ustavno reformo
Sofija, 8. septembra, p. Pred nekaj dnevi Je bila v notranjem ministrstvu kon. ferenca političnih inšpektorjev, na kateri je notranji minister general Atanasov obravnaval med dragim oblike bodoče vladavine v Bolgariji. Poudaril je, da mora biti vladavina v skladu z zgodovinskim razvojem in tradicijami bolgarskega naroda. V Bolgariji vlada ustavna mo. narhija, ki bo ostala tudi v bodoče neomajna. Vprašanje na kakšen način se bo pritegnil ves narod k sodelovanju pri državni upravit se ima šele urediti.
Poljski vojaški manevri
Varšava, 8. septembra. AA. Danes so se pričeli manevri poljske vojske na Pomor-janskem. Manevre vodi načelnik glavnega generalnega štaba poljske vojske general Stachijewicz. Manevrom prisostvujejo razne tuje vojaške misije, med njimi belgijska z načelnikom generalnega štaba generalom v an der Bergnom na čelu, franeuska z generalom PoupinoMom in vojaška odposlanstva Estonske in Norveške, ter vsi vojaški odposlanci, akreditirani pri svojih poslaništvih v Varšavi.
Objave
Izgubil s« je šop treh ključev na poti ìa Regallyjevega gaja preko Grajske planote na stolp. Kdor bi jih našel, ee vljudno proša, da jih izroči upravi »Jutra«.
Vse prijatelje komorne glasbe opozarjamo, da si rezervirajo petek 13. t m. za eerenadni večer, ki bo v pritličju magistrat-nega poslopja. Izvajala se bo francoska glasba izza časa vladanja solnčnega kralja. Na sporedu so skladatelji Cou-perin, Louis XIII Guedron, Lui Iv in Rameau. Vstopnice po 10 in 5 Din v knjigami Glasbene Matice.
Sprejemni izpiti na drž. konservatoriju bodo po naslednjem vrstnem redu: jutri v torek od 14.30 do 17. solopetje, v sredo od 11. do 12. violina in od 14.30 do 17. klavir, v četrtek od 10. do 12. pismeni za pedagoški oddelek, od 11. do 12 orgle, od 16. do 17. čelo, oboa in klarinet, v petek od 15. do 17. praktični izpit za pedagoški oddelek. Gojenci se opozarjajo, da se mora jo točno ob določeni uri, ki je razvidna na
ločeno, da bodo boni služili za pokritje j objavni deski v veži konservatorija, javiti izdatkov naših potnikov v Grčiji.	I izpitai komisiji.
Mariborski dogodki
Maribor, 8. septembra Slovesna blagoslovitev in otvoritev novega stadiona SK Železničarja. Velike športne slovesnosti. V terasni dvorani pri Orlu naši in avstrijski sabljači. Po mestu polno tujcev-sportnikov. Maribor je inufl svoj športni praznik. V znamenju sporta____
Slavnostni večer
so priredili naši sabljači v soboto zvečer pri Orlu na čast odličnim gostom, ki so prispeli k tekmam za prvenstvo dravske banovine in k meddržavnemu sabljaškemu preizkusu dravske banovi-na-Avstrija. Večera so se med drugimi udeležili odlični predstavniki našega javnega življenja mestni poveljnik general Hadžič s soprogo, bivši narodni poslanoc Krejči, sreski načelnik dr. Se-nekovič, predstojnik mestne policije Radoševič itd. Večer je otvoril ravnatelj dr Josip Tominšek s primernim nagovorom in prisrčnim pozdravom avstrijske sabljaške reprezentance, odgovoril mu je v francoščini dr. Fux iz Gradca. Nato jo g. ravnatelj Krejči izročil plakete zmagovalcem v tekmovanju za sabljaško prvenstvo dravske banovine. Slavnostni večer so brzojavno pozdravili ban dr. Puc. podban dr. Pirkmajer in senator dr. Ploj.
Vlomilska sodrga
ne miruje. V noči na nedeljo so udrli v stanovanje F Grubešiča v Frankopa-novi ulici 2 ter odnesli nekaj srebrnega jedilnega pribora, nadalje perilo in obleke. Točna škoda še ni znana, za storilci se vršijo temeljite poizvedbe.
Nad stražnika so se spravili
Okoli polnoči je prišla iz Tvomiške ulice proti Frankopanovi družba fantov, med katerimi je bilo tudi mlado dekle. Službujoči stražnik Karol J. jih je radi opitja najpreje posvaril. Ko je pa radi vpitja najpreje posvaril. Ko je pa stražnika in ga pričeli s pestmi obdelovati, da je na. čelu in roki zadobil občutno ranitev. Peterim napadalcem se ni mogel uspešno ubraniti, zato je pri-hitel na njegove klice na pomoč še drugi stražnik, nakar so drzni napadalci izginili v gluho noč Toda dkle so spoznali in jo zaprli. Izdala je vse sokrivce. Aretirali so jih in se bodo morali radi tega zagovarjati.
Nesre?a pri kolesarskih dirkah
Dopoldne so bile na Polskavi kolesarske dirke pri katerih je sodeloval tudi 22-letni mizarski pomočnik Josip Ajd iz Bistrice pri Limbušu. Na progi je padel s kolesa in si stri desno roko in desno nogo. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnir-o.
ZA ŠOLO
imamo veliko izbiro šolskih torbic, nahrbtnikov, aktovk, map. persanic in drugih šolskih potrebščin. Dalje čevlje, hišne čevlje
in obleke po Izredno nizkih cenah. an t. krisper — ljubljana
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 8. septembra.
Po hudih nalivih prejšnjega tedna, ki so dali slutiti že bližajočo Jesen — saj je tudi živo srebro zdrknilo znatno niže — se je danes popolnoma zvednlo i,i nastal je lep poznopoletni dan, prav tak, kakor ga je napovedala že petkova dunajska vremenska napoved. Dan je bil kakor nalašč dobrodošel izletnikom, ki so kakor preteklo nedeljo izkoristili nedeljstte vozne listke, ki pomenijo znatno olajšavo v prometu. Na glavrem kolodvoru je bil danes zjutraj izredno živahen promet :n na Gorenjsko so krenili
kar trije izredni vlaki
ki so poleg nedeljskih turistov potegnili tudi na stotine romarjev na Brezje. Mali šmaren je praznik Marijinega češčenja.
Seveda se je po drugi strani pripeljalo na tisoče izletnikov z dežele v mesto, saj jih vabi velesejem in slovita jadranska razstava. Ves dan je bilo na sejmišču ž'vo kakor v ulnjaku in po paviljonih je vladala huda gnječa.
Drugače je dan potekel brez pomembnih dogodkov. Na reševalni postaji so počivati, a v bolnišnico so sprejeli le
tri ponesrečence
10-letni dijak Edo Stare, stanujoč na Karlovski cesti, se je dopoldne spuščal po ograji vzdolž stopnic. Nenadno mu je zmanjkalo tal in priletel j« tako nesrečno, da je dobil resne notranje poškodbe. — Julij Seunig, 32-letni posestnik iz Trboj, je včeraj v Vižmarjdh obiskal brata. Ko je stopil iz gostilne, ga je nekdo brez vzroka sunil z nožem v levico n ga laže ranil. — V bolnišnico je moral tudi delavec Jakob iz Kosez. S sinom je meril svoje moči, pa ga je krepki junak tako »nežno« prijel in stisnil, da mu je zlomil rebro.
Tekme sokolske župe ljubljanske
Na seji abora društvenih načelnikov in načelnic lan 12 septembra med drugim je bilo sklenjeno, da se priredijo letošnjo pomlad velike tekme Sokolske župe Ljubljane. Tekmovati bi morali v lahki atletici in orodni telovadbi. ZaTadi tehničnih zapreik pa je župno načelništvo tekmo preložilo na damašnjo nedeljo in še to v skrčeni obliki. Videti smo mogli le panoge lahke atletike, dočim je orodna telovadba preložena na pomlad.
Točno ob 9 je župni načelnik br. Vrhovec zbral tekmovalce osmih sokolskih društev, 45 članic in 115 članov, ki eo takoj pričeli tekmovati v treh skupinah. Ker bo pa točen rezultat sodelujočih društev znen šele jutri, podajamo tu le najboljše plasirane člane in članice: Skok v višino z zaletom: Pusti ček Marta 132 om (Ljubljana); met kopja: Ste-pišnik Milan 41.56 m (Lj. II); Sodnik Zorka 25.70 m (Lj); tek na 100 m: Zupančič Nel i 11S (Lj): tek na 60 m: Rupnik Lidija 8.8 (Lj.); plezanje po vrvi 5 m: Brnčič 5.4 (Lj IT); sikok ob palici: Zupančič Neli 280 om (Lj.): Slket Janko 280 om (Lj. I);
Tekmovanja so potekla v najlepšem red«
in se mora priznati velik trud tekmovalcev, posebno pa načelnika jn načelnice ljub-ijoimake sokolske župe br. Vrhovca in s. Kržetove, kakor tudi vsega sodniškega zbora. Ljubljanska župa je pokazala s to pr:-re d'tv i jo snet velik napredek in je res lahko ponosna na svoje članstvo.
Prisrčno slovo
jadranskih stražarjev
Ob 30. so se začeli zbirati jadranski stražarji na glavnem kolodvoru, da se z beograjskim brzovlakom popeljejo na s*oje domove. K slovesu so se zbrali na kolodvoru ban dr. Puc, podban dr. Pirkmajer, vsi odlični predstavniki JS in raznih nacionalnih organizacij. Pred postajnim poslopjem je nepresta.no igrala godba dravske divizije, a vzdolž poslopja se ie postavila mornarska sekcija iz Ljubljane z državno trobojko v sredi in z velikim srebrnim sidrom, ovitim z vrvjo. Odpeljal se je večina beograjskih, rzagrebških. splitskih in drugih predstavnikov .TS. z njimi vred pa več sto članstva in podmladkarjev.
Brzovlak je prišel z nekaj minuto zamudo in ker so mu morali priključiti več vagonov, je seveda nasta'la še večja zamuda in tako je kre-nil ob 20.30 s postaje. Slovo je bilo presröno, sodba ie zaigrala jadransko himno, troboj.ka se je sklonila zadnjič v pozdrav na tisoče rok je vesek> mahalo in klicalo jadranskim stražarjem v silovo.
Po odhodu vlaka je krenila godba dravske divizije v mesto in za njo mornarska sekcija z zastavo in sidrom na čelu. Med sviranjem poskočnih koračnic so zavili v »Zvezdo« na družabni večer naših podjetnih mornarjev.
Ognjemet
je vse
p^esnamtl
Skoraj istočasno z ognjemetom, ki je v soboto zvečer vse mesto in vso bKžnjo in daljno periferijo zbral na tekyvadišču ljubljanskega Sokola in v Tivoliju, se je vršil na Taboru umetniško-propagandni večer pod naslovom t,Slovenija in Jadran v pesmi in besedi«. Zaradi velike konkurence v Tivoliju pa tudi zaradi prepičle agitacije v javnosti je bila udeležba tako presenetljivo slaba, da so prireditelji spored v zadnjem hipu reducirali na najpotrebnejše in je predvsem odpadel obsežni in zanimivi koncertni program, ki bi ga morali izvajati pevci Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta. Visokošol-ci so zapeli samo znano prisrčno Tomčevo »Napojniooc, nakar je sledilo troje tehtnih aktualnih predavanj, ki bi bila vsekakor zasluzila precej več poslušalstva kakor so pa bila deležna. V prvi vrsti velja to za skrbno izdelani referat tajnika Zveze in-dustrijeev inž. Šukljeta o gospodarski zvezi Slovenije z morjem, ki smo ga v zgoščenem članku objavili v nedeljski številki, prav tako pa tudi za vzpodbudni, široko razgledani govor književnika Nika Dolhar*Stefan 28 "Òcra (Li- II). Pri Postih | Bartuloviča o fdranski Straži in »t poro-vajah ste dosegla po 100 toflk Skat Boris čilo glavnega tajnika JS generala (Lj. I) in Vazzaz Jelica (Lj.).
viča o našem položaju na Jadranu.
Sestrico je ustrelil
Strašna nesreča z najdeno lovsko patrono
Kamnik, 8. septembra V Županjih njivah pri Kamniku se je pripetila v soboto zvečer huda nesreča, katere žrtev je postala dveletna posstnikova hčerkica Marija Golohova Marijin brat, 9-letni Mirko je prišel okrog 17.30 iz Stranj iz šole domov.Na poti je našel polno lovsko patrono in z njo pohitel domov. Naglo je odložil površnik in ker ni bilo nikogar domačih doma, je odprl očetovo omaro in vzel očetovo lovsko puško. Iz žepa je potegnil patrono in jo potisnil v cev. Slučajno in v njegovo nesrečo se je patrona popolnoma ujemala s cavjo. Zdaj mu seveda žilica ni dala miru in v otroški naivnosti je nič hudega sluteč pomiril proti dveletni sestrici, ki se je igrala na tleh. Pomeril je na vrat ter
morda nehote ali po nesreči — eprožiL
Posledica je bila strašna. Naboj je nesrečni Mariji prestralil vrat in raz-mesaril glavo in sirota je bila takoj mrtva. Usodni strel je vzbudil pozornost matere, ki je delala na bližnji njivi. Takoj je odšla domov, kjer je našla hčerkico v krvi. A fanta ni bilo. Videč strašne posledice svoje neprevidnosti, se je bil Mirko prestrašil in pobegnil. Ko so ga pozneje uieli, je ves skrušen povedal, da sam ne va kako in zakaj ie to napravil. Ubogo Marijo so položili na mrtvaški oder in zdaj leži med cvetjem in zelenjem, objokovana od staršev, ki so ljubko dete silno ljubili.
Tragični dogodek naj bo spet glasen memento vsem, da je trHha orožje doma pred otroki skrbno zaklepati !
Z5M0 ljudi na veleselmn
Ljubljanski velesejem in jadranska razstava sta imela danes rekorden dan. Ze zgodaj dopoldne so se pričele pomikati proti velescjmu velike množice ljudstva, ki »o kmalu napolnile paviljone in tudi vse prostrano razstavišče, popoldne pa je bil na velesejmu tak naval, kakrinega nismo zabeležili že vrsto let. Zlasti v paviljonih -a-dranske razstave je bila v popoldanskih urah taka gneča in tako prerivanje, da se je od časa do časa reka ljudstva, ki se je valilo skozi paviljon, kar ustavila in človek ni mogel ne naprej niti nazaj, niti na desno in niti na levo. Marsikdo se je oddahnil, ko je stopil iz paviljona na prosto, čeprav je bilo tudi zunaj paviljonov toliko ljudstva, da si se moral prerivati naprej. Posetniki, ki so si hoteli ogledati razstavo morskih rib so se morali pred vhodom v razstavo nastavljati, da so prišli na vrstni red, tako kakor med vojno, ko so čakali, da dobe kruh na krušne karte. Mnogi so no-rali zaradi velike množice, ki je čakala pred vhodom, opustiti to namero. Na veseličnem p o6toru je bilo tako nabito polno, da nisi mogel dobiti ne stola ne mize. Po drevortdu veseličnega prostora pa so se pomikale sem in tja v promenadi silne množice ljudstva. Vsega je bilo včeraj na velesejmu nič manj nego 23.000 posetnikov.
Vsem. ki si hočejo to redko in nad vse zanimivo razstavo dobro in temeljito ogledati bi svetovali naj to store med tednom, po možnosti v dopoldanskih ali prvih popoldanskih urah, ko še ni take gneče in pre-
rivanja. Na jadranski razstavi lahko postajaš po cele ure, šaj se tu kar nakopičeni redki in zares zanimivi razstavni predmeti, ki so po večini taki, kakršne marsikdo vidi prvič v življenju in jih morda nikoli več ne bo imel priliko videti. To velja posebno za razstavne predmete, ki jih je dala na razpolago naša vojna mornarica.
Tudi ostale razstave na veleseimu niso manj privlačne in zanimive, pa naj si bo to razstava društva »Živalice« ali razstava arhitekture, ali esperantska razstava. Vele-sejemski veselični prostor pa ima že itak svojo tradicijo in svoj renome, ki si ga bo letos s svojimi atrakcijami še utrdil. Zlasti velik naval je bil danes popoldne in zvečer pri predstavah velesejmskega vari-eteja, ki nudi s svojimi zanimivimi točkami občinstvu obilo zabave, posebno ker ga vodi naš izvrstni in simpatični conferencier g. Mirko Jelačin.
Kdor si je ogledal letošnjo jesensko vele-sejemsko prireditev mora priznati, da ie razstava na višku. Polni hvale so tudi številni tujci iz vseh krajev naše države in inozemstva, ki so razstavo poserili. V soboto je prispel iz Beograda na ogled razstave poseben odposilanec trgovinskega ministrstva. Isti dan pa si je razstavo ogledal tudi italijanski poslanik na našem dvoru minister Gvido grof Viola di Campalto s soprogo in z italijanskim generalnim konzulom iz Ljubljane g. Natalijem. Gospoda ministra ie spremljal po razstavi direktor ve lese j ma dr. Dular.
Ali ste že naročeni
ssa poii&deljsko Izdaf© „Jisfira"?
Od i. septembra naprej ima „Jat?®" za brezplačno prilogo revijo „Živ ijenje m svet". Kljub večjemu obsegu je cessa ostala nespremenjena, namreč mesečne po pošti samo 4 Din, po raznašalcu na dom postavljeno pa § Din. Naročnino lahko pošljete skupaj z naročnino za redno „Jutro", samo na hrbtu položnice napišite, da naročate še p o n e d e 11 s k o „Jutro"

Na svečan usila je bil včeraj otvorjen novi stadion mariborskih Železničarjev — Na otvoritvenem sporedu so bile nogo metne, lahkoatletske in kolesarske pri-
red itve
Bolgari v Ljubljani
zmagoviti
V lahkoatletskem dvoboju je zmagal Offe. AC 23 iz Sofije nad Primorjem s 95 s 85
Mednarodni lahkoatletski dvoboj med predstavniki in državnimi prvaki Bolgarije, člani Ofic. AC 23 iz Sofije ter Primorja iz Ljubljane je končal z zmago gostov v razmerju 95 : 85. Po položaju kakršen je bil tik pred tekmovanjem, ko je na zahtevo JLAS pod pretnjo kaznovanja po pravilih odrekla svoje sodelovanje Ilirija, ki se je zahtevi saveza pokorila, je bilo splošno pričakovati, da bo Primorje le težko doseglo boljši uspeh, posebej še, ker tudi kandidati za balkanijado niso smeli nastopiti.
Gledalcev je bilo malo kakor n- povsem nezanimivih prireditvah in ima prireditelj radi tega veliko gmotno škodo.
Tekmovanje samo je sicer poteklo v redu čc tudi je sodelovalo le pičlo število sa-vezrih sodnikov. Doseženi rezultati niso rav no najboljši, kar je iz vseh navedenih razlogov razumljivo. Posebne pozornosti je bil deležen med tekmovalci simpatični vsestranski Dojčev, slušatelj berlinske visoke šole in večkratni bolgarski rekorder. On sam je dosegel za svoj klub 37.25 točk in sicer 6 prvih in 2 drugi mesti. Tekel je tudi v štafeti. Našemu poročevalcu je g. Dojčev izjavil, da so vsi atleti. 18 po številu, razen njega prvič v Ljubljani in da so zelo zadovoljni z vtisi, gostoljubnim sprejemom in pozornostjo. Posebej so pohvalili vzorno igrišče. Žal jim je le, da je bilo publike tako malo. Ob odhodu sporočajo pozdrave preko »Jutra« našin; športnikom. Današnjemu tekmovanju je osebno prisostvoval tudi g. župan dr. Ravnihar s soprogo. Pred nadaljevanjem tekmovanja so domačini pozdravili goste z oficielmo dobrodošlico. G. Sancinu se je za pozdrav zahvalil g. Indžev, vodja bolgarske delegacije. Bolgarskim atletom pa je bil poklonjen snominski dar.
Rezultati drugega dne so bili:
Tek 800 m: 1. Žorga A. (Pr.) 2:02.1. 2. Srakar Fr. (Pr.) 2:02.5. 3. inž. Žekov (AC) 2:05. 4. Gančev N. (AC).
Točke: AC 3, Pr. 8, skupno AC 51, Pr. 45.
Tek 100 m: 1. Belov, 2. Dojčev (oba AQ oba 11.2, 3. Sodnik, 4. Weibl (oba Pr.) oba 11..
Toòke; AC 8, Pr. 3, skupno AC 59, Pr
Troskok: 1. Dojčev (AC) 13.14, 2. Ban-kovič (BSK., startal za PrimoTje) 13.11, 3. Perpar (Pr.) 12.94, 4. Gabrvski (A/C) 11>J.
Točke: AC 6, Pr. 5, skupno AC 65, Pr. 53.
Met kladiva: 1. Korče (Pr.) 34. 2. Dojčev (AC) 30.43. 3. Skušek 36.71, 4. Perovrč (oba Pr.) 25.92.
Točke: AC 4, Pr. 7, skupno AC 69, Primorje 60.
Skok ob palici: 1. Dojčev (AC) 340, 2. Gašparšič (Pr.) 320, 3. Todorov (AC) 310, 4. Belov (AC) 300.
Točke: AC 7, Pr. 4, skupno AC 76, Primorje 64.
Tek 110 m preko zaprek: 1. Dojčev (AC) 16.2, 2. Grgič (Pr.) 17.8, Pfleteršek (Pr.) 17.8. Diskval. radi rušenja preveč zaprek. 4. Gabrovski (AC) 18.6.
Točke: AC 7, Pr. 3, skupno AC 83, Primorje 67.
Tek 5 km: 1. Srakar Iv. (Pr.) 16:34.4 pet, 2. Krpan (Pr.) 16:38, 3. Pere (Pr.) 17:02, 3. Nadžev (AC) 17:31. Točke: AC 3, Pr. 8, skupno AjC 86,
Primorje 75.
Met kopja: 1. Georgijev (AC) 44.77, 2. Stok (Pr.) 39.37, 3. Weibl (Pr.) 30.35. 4. Todorov (AC) 38.73. Točke: AC 6, Pr. 5, skupno AC 92,
Primorje 80.
Kot zadnja točka tekmovanja se je vršila balkanska štafeta (800, 400, 200, 100). v kateri je zmagalo Primorje s časom 3:35.1 pet, v postavi: Skušek, Žorga A., Sodnik. Weibl. Gostje so bili drugi v času 3:39.3 pet.
Točke: AC 3, Primorje 5. Končno skupno stanje dvoboja: Oficirski AC 23 (Sofija) 95 točk, Primorje 85 točk.
Ilirija je osvojila vsa podsa-vezna plavalna prvenstva
Boren odziv tekmovalcev - Podeželski klubi niso
nastopili
Maribor, 8. septembra.
Ob ogromni udeležbi mariborskega občinstva je bil danes popoldne na svečan način o tvor jen in blagos'ovljen krasni moderni stadion, ki ga je zgradil SK železničar ob Tržaški cesti. Stadion je bil ves dan v ospredju zanimanja športnega občinstva in že dopoldne je velika množica prisostvovala na startu in cilju jubilejnim kolesarskim dirkam in mednarodnim lahikoatletskim prireditvam. Po enotirnem odmoru se je ob pol 14. znova začel polniti stadion in bil je veličasten pogled na prostrane tribune ter druge športne naprave, ki so bile vse gosto zasedene, saj se je zhralo okrog 4.000 gledalcev. Športnim prireditvam so prisostvovali tudi predstavniki civilnih in vojaških ob'asti, športnih, kulturnih, nacionalnih 'n gospodarskih korporacij. Popoldanski razpored je obsegal dve tekmi, in sicer igro med Primorjem in Ilirijo ter še eno tekmo. Do prve tekme pa ni prišlo, ker so Primorjaši izjavili, da nočejo igrati proti Iliriji železničar je nato proti Iliriji postavil kombinirano moštvo.
Železničar s Ilirija 2s@ (1:0)
železničar: švajghofer - Golinar, Frangeš - Glavič, Seifert, škof - Türk, Se-ničar, Goričar, Pezdiček, Habiht. Ilirija: Herman - Svetic, Berglez - Lah, Jenko, Bogme - Rihar, Lah, Pikic, Žitnik, Grüntal.
Zmaga Železničarja je sicer presenetila, toda bila je zaslužena. Enajstorica je zaigrala z neverjetnim elanom in požrtvovanjem ter na ta način pari-rala tehnično premoč nasprotnika. Iz-
Dopoldne se je vršil mednarodni lahko-aUetsKi miting, ki je bil po udeležbi riaj-večji dosedanji iaihkoatietsKi miaiog \ Mariboru. Tudi je današnjemu unt.ngu prisostvovalo toliko občinstva, kot doslej še pri nobeni laiikoatleteiti prireditvi. Vreme je bilo prirediteljem — Železničarju — izredno naklonjeno in tako se jts zbralo na krasnem novem stadionu okrog bUO ljudi. Posamezne toöKe so se zelo hitro vrstile m je bil razpored absolviran v 4 urah. Kar 6e organizacije tiče, je bila na višini, za kar gre zasluga požrtvovalnim funkcionarjem Železničarja, ter sodniškemu zboru. Na današnjem mitingu je etartalo 80 atletov, članov GAK iz Gradca, K AC iz Ceiovca, Maratona in Concordie iz Zagreba, Ilirije in Primorja iz Ljubljane. Slavije iz Varaž-dina ter Rapida. Železničarja in Maratona.
REZULTATI:
Tek 100 ni: 1. Dremil (Concordia) 11, 2. Gutmajer (GAC - Graz) 11.1, S. Egger (KAC -Klagenfurt), 4. Plato er (GAC) oba 11.4, 5. Venuti (Železničar) 11.7, 6. Hanžekovič (Concordia) 11.8.
Tek 200 m: 1. Gutmajer (GAC) 23.7, 2. Egoer (KAC) 24, 3. Stropnik (Železničar) 24.1, 4. Temessi (KAC) 24.9. 5. Venuti (Žel.) 25, 6. Samac (Slavija - Varažd:n) 25.2.
Tek 400 m: 1. Dr. Sehöft (GAC) 52.6, 2 Mühleisen (Rapid) 53.1, 3. Kunschitz (KAC) 54.8. 4. Temessi (KAC) 55.3, 5. Schwarz (Maraton - Zagreb) 57, 6. Markušič (Slavija
- Varaždin).
Tek 800 m: 1. Kunschitz (KAC) S5:0öA
2.	Muravs (Železničar) 2:09.9, 3. Žingerlin (Maraton - Zagreb) 2:17.2, 4. Schwarz (Ma* raion - Zagreb) 2:21.4.
Tek 5000 m: 1. Hader (GAC) 16.14.2, 2. Kreiner (KAC) 16.15.4, 8. Sporn (Ilirija) 16.29.1. 4. H oš (Maraton - Maribor) 17.23.5, 5. P od pp c an (Železničar) 17.38, 6. Struni (Mars'ton - Maribor) 18.08. Grmovšek je iz-etorii.
Štafeta 4 * 100: 1. GAC (Gradec) 46, 2. KAC 46.5. 3. Rapid 46.7. 4. Slavija Concordia komb. 48. 5. Železničar 48.7.
Juniorji 100 m: 1. Lipovšek (Maraton-Maribor) 12.8. 2 Hobacher (Rapid) za prsa,
3.	Kovač (Maraton) 12.9.
Juniorji 1000 m: 1. Kneževič (Maraton * Zagreb) 2.55.2, 2. Hornik (Maraton - Zagreb) 2.55.3. 3. Cigler (Maraton - Maribor) 3.01. 4 Bradač (Marlon - Maribor) 3.04. 5. Ti op (Železničar) 3-06.
\lct kroele: 1. Schwarz (GAC) 13.69. 2. Plattner (GAC) 11.95. 3 Hlade (Železn čar) 1109. 4 K leu* (Železničar) 1144 )5 Urba-nek (Železničar) 11.14. 6. Nusser (KAC) 11
Met diska: 1 Schwarz (GAC) 38 61. 2. Piatto er (GAC) 36 42. 3. Rus* (KAC) 35 95. 'A. Nusser (KAC) 34.65, 5. Banko (Ilirija) 33.90, 6. Gujznik (Železničar) 32.29.
redno dobri sta bili krilska vrsta in obramba, ki je delala prave čudeže.
Ilirija je zaigrala slabše kakor včeraj proti Hašku. Napad se je sicer trudil, toda manjkalo mu je strelcev, krilska vrsta ni bila na višini in je tudi premalo podpirala napad. Herman v golu je bil precej nesiguren, branil je sicer nekaj lepih stvari, a en gol je bil ubranljiv. Železničar je bil prvi polčas v rahli premoči, v teku drugega polčasa pa je Ilirija koncentrirala vse sile, toda brez uspeha. Prav v času, ko je bila v znatni premoči, je prejela še drugi gol in njena usoda je bila zapečatena. Junaka dneva sta bila Pezdiček, ki je v 30. minuti prvega polčasa iz čiste pozicije 6 m zabil prvi gol, Seifert je pa v 22. minuti drugega polčasa zabil enajstmetrovko, ki jo je sodnik diktiral zaradi Berglezove roke.
Igralo se je samo dvakrat 35 minut, sodil je g. Kopič.
Po tekmi so se tekmovalci v sprevodu formirali okrog igrišča. Pred tribuno je bil postavljen improviziran govorniški oder, na katerega je stopil stolni prost dr. Vraber, ki je nagovoril zbrane športnike, nato pa ob asistenci dveh duhovnikov blagoslovil športne naprave. Po blagoslovitvi je stopij na oder zaslužni predsednik Železničarja inž. Gruden, ki je v krasnih in jedrnatih besedah orisal vse težave in požrtvovalno delo vsega odbora, da zgradi moderen stadion. Poudarjal je, kako bo služil stadion v športnem in nacionalnem pogledu mestu ter se zahvalil vsem, zlasti predsedniku občine dr. Lipoldu in upravniku delavnic državnih železnic g. Andreju Jovicu. Naposled je pozval vse članstvo, naj vztraja na začrtani poti za nacionalno okrepitev naše severne meje.
Nato so čestitali razni predstavniki
Met kladi ra: 1. Gujzmik (Železničar) 31.64, 2. Schwarz (GAC) 29.10, 3. Banko (Ilirija) 28.89.
Skok v višino: 1. Musnig (Rapid) 1.65, 2. Krajčič (Železničar) 1.65, 3. Pribošek (Ilirija) 1.60, 4. Oroszy (Ilirija) 1.60.
Skok v daljavo: 1. Požar (Primorje) 6.33, 2. Dreni il (Concordia) 6.31, 3. Michaeler (GAC) 12,31, 4. Stropnik (Železničar) 12.23,
Troskok: 1. Gutmajer (GAC) 12.66, 2. Cerne« (Železničar) 12.37, 3. Michaeler (GAC) 12.31, 4. Stropnik (Žeelzničar) 12.23, 5. Požar (Primorje) 12.10, 6. Trepotetz (KAC) 12.08.
Skok s palico: 1. Pribošek (Ilirija) 3.30, 2 Feial (Ma re it on. Zagreb) 320 (v borbi za m »si o 3.30), 3. Oroszy (Ilirija) 3.20, 4. Grims (Slavija) 3.00.
Jubilejna kolesarska dirka
Včeraj dopoldne je priredil Železničar tudi kolesarske dirke, ki so v vsakem oziru prav lepo uspela. Nadirki je startalo 16 kolesarjev, člani 10 klubov iz vse naše države. Zastopani so bili Hermes, Primorje, Ljubljanica iz Ljubljane, Sloga in Slavija iz Varaždina, Orao in HKB iz Zagreba, Postela, Edelweis, Železničar in Maraton iz Maribora. Start in cilj sta bila pred igriščem na Tržaški cesti, dirkalna proga ie bila dolga 53 km, in sicer Maribor—Slovenska Bistrica—Maribor. Že davno pred na-
Tekmovanje za slovanski pokal
Beograd, 8. septembra, p. Snočnja konferenca zastopnikov češkoslovaškega, poljskega, bolgarskega in jugoslovenskega nogometnega saveza je trajala do 10. zvečer. 0 tej konferenci je bil izdan komunike, ki ugotavlja, da so vsi prisotni delegati v imenu svojih zvez izjavili, da sprejemajo načelno z največjim zadovoljstvom misel osnovanja slovanskega kupa. in sicer ne samo kot športno prireditev, temveč tudi kot prireditev za kulturno zbližanje in medsebojno spoznavanje slovanskih narodov. Vsi delegati so izrazili mnenje, da je neobhod-
klubov in organizacij ter Sokolske župe Maribor. Kot zadnji je stopil na govorniški oder zastopnik prometnega ministra g. ravnatelj Cugmus. V vznešenih besedah je izrazil priznanje klubu ter proglasil stadion za otvorjen. Godba »Drave« je zaigrala državno himno. Nj. Vel. kralju Petru II. je bila odposlana udanostna brzojavka, ministru za telesno vzgojo Komnenovicu in banu dr. Fucu pa pozdravni brzojavki. S'edila je nato nogometna tekma
Železničar : Hašk 4:2 (1:2)
Železničar: Mahajnc, Frangeš II. Ro-njak, Eferl, Frangeš I, Antoličič, Lešnik, Bačnik, Türk, Pavlin, Lutz.
Hašk: Grims, Slivak, Koch, Petrak, Hope, Kunst, Šram, Fink, Horvat, Vi-dovič, Leinert.
Tudi to moštvo Železničarja je imelo danes svoj veliki dan. Enajstorici se je posrečilo premagati Haška, kar je gotovo velik uspeh. Morda je tudi Železničar danes predvedel svojo najboljšo igro od svojega obstoja. Vrline Haška so si osvojili domačini ter tudi v polju imeli precej besede. Le v tehničnem pogledu so nekoliko zaostajali, zato pa so tembolj igrali z elanom in požrtvovalno. Vsi deli moštva so bili izenačeni ter ni bilo v moštvu slabih mest.
Hašk je bil zvest svoji tradiciji V polju je sicer zaigral lepo, pred golom pa ni bilo nikogar, ki bi znal izkoristiti zrele in prezrele prilike.
Tekma je bila najboljša od vseh Štirih na turnirju. Bila je ostra, a vedno fair.
Gole so zaJbili za domačine Pavlin 2, Lutz 2, za Hašk pa Leinert 2.
SOdil je dobro g. Vesnauer.
povedanim časom se je zbrala pri startu nepregledna množica ljudi, ki je vztrajala na mestu do prihoda dirkačev. Na startu so se zbrali tudi odilioni predstavniki ab-lastev in drugilh korporacij.
Starter g. Glavič je točno ob 8.15 spustil dirkače na progo iin se je prva skupina vrnila okrog 10 ure. Prva skupina, 96-stoječa iz 8 dirkačev, je ciilj pasirala v naslednjem redu: 1. Julij Kačič (Hermes, Ljub Ijana) 1:42:50; 2. Karel Lavrih (Hermes, Ljubljana) 1:42:50 in pol, 3. Ivan Spirane (Slavija, Varaždin) 1:42:51, 4. Franc Gärtner (Ljubljanica) 1:42:51 in pol, 5. Josip Šunko (Železničar. Maribor) 1:42:52, 6. Gustav Prosinek (HIKB, Zagreb) 1:42:52 in pol, 7. Adolf .Smeh (Železničar, Maribor) 1:42:53, 8. Ludvik Zadravec (Edelweiss, Maribor) 1:43:55. Nekaj minut po prihodu je dopela na cilj druga skupina, iz katere so se plasirali kot 9. Zlatko Zabčič (Sloga, Varaždin). Ostalih 7 dirkačev ni prispelo na cilj, med njimi tudi Oblak (Primorje) zaradi raznih defektov.
Organizacija prireditve je bila pod spretnim vodstvom sekcijskega načelnika kolesarske sekcije Železničarja g. Vinka Glavič« ter gg. Lešnika, Marko v i ča, Lor-berja, Soitznaglja in drugih. Takoj po končani dirki so se razdelila darila in je prejel zmagovalec Kačič krasen pokal, prvih pet plasiranih pa lepa spominska darila in kolajne.
no potrebno omogočiti tudi sodelovanje ruskih športnikov v kupu, češ, da bi bil nepopolen, če ne bi sodelovali zastopniki največjega slovanskega naroda.
Na konferenci so imeli tudi informativne razgovore o tehničnih možnostih in je prevladovalo mnenje, da bi bilo treba kup organizirati kot turnir, ki bi se izmenoma vršil v vseh državah, ki sodelujejo pri kupu. Izvoljen je bil tudi začasni odbor s predsednikom dr. Mihajlom Andrijevičem na čelu. Ta začasni odbor ima dolžnost, da izdela predloge o organizaciji kupa, ki bo predložen zainteresiranim zvezam do 1. aprila 1936 Po tem roku bo nov sestanek slovanskih športnih zvez zaradi končnih sklepov.
Včeraj ee je na kopališču Ilirije vršilo prvenstvo LPP, ki pa se skoraj oe more imenovati prvenstvo po kvaliteti najmočnejšega podsaveza JPS. Po sklepu glavne skupščine lajhiko namreč nastopajo le tekmo-■siailci ki niso stortali na državnem prvenstvu im iagub: zaradi tega podsavezno prvenstvo precej na pomenu. Ta sklep bi bil še kolikor toliko upravičen — storjen je bil le na ljubo podeželskim klubom, da ne bi imeli v Iliriji premočnega nasprotnika — a se ravno podeželski klubi tekmovanja niso udeležili niti z eoian tekmovalcem. Prav čudno je to, ko iimamo pri nas polno izvrstnih Ln športnim predpisom odgovarjajočih bazenov in bi se torej pričakovailo, \ da se bodo podeželski klubi odzvali vsaj z nekaterimi tekmovalci. Podsavezno prvenstvo zaradi tega vsekakor izgublja na slojem pomenu iin bo prihodnje leto kazalo, da ee temeljito izipremeni.
Nastopili so samo tekmovalci Ilirije in nelkaj članov novoustanovljene sekcije Jadrana. Ilirija je seveda pobrala večino točk in sigurno zmagala v vseh prvenstvih. Tekmovanje je bilo bo»lj domače in temu primerni so tudi rezultati. Zaradi maileaja števila prijavljenih je sobotno preditefemova-nje odipadlo in so se vršile finalne točke 6amo v nedeljo in še tokrat je bil celotni program končan v teku dopoldneva.
Tehnični rezultati so bili:
Skoki inniorjer: 1. GrU (I) 31.82, 2. Gju-ran (I) 28.74.
Prvenstvo junior j ev v skokih si je osvojila Ilirija z 21 točkami.
Skoki senior je v: 1. Madom (I) 49.90, 2. Turner (I) 44 30. 3. Klemenčič (I) 42.94, 4. Mohär (Jad.r.) 33.74.
Ostale nogometne tekne
Ljubljana: Prvenstvo jumiorjev: Reka: Svoboda 2:1 (1:0), Mare : Primorje 2:1 (0:0), Ilirija : Slavija 3:1 (3.0). Prvenstvo II. razreda: Mars : Reka 2:1 (2:0), Jadran : Korotan 5:0 (1:0), Grafika : Slovan 0:0, Sloga : Svoboda 2:0 (1:0).
Celje: Atletiki : Korcton (Kranj) 5:1 (1:0). Kvalifikacijska tekma za vstop v podsavezno ligo. Zaslužena zmaga domačinov. Sodil g. Dolina,r nesigurno. Jugoslavija : Atletiki rez. 5:2.
Beograd: Beograd : Brno 2:0 (1:0).
Zagreb: Zagreb : Sarajevo 5:1 (1:0). Sparta ; Gradjanski 7:3.
Osijek: Osijeik : Novi sad 2:1 (1:0).
Milan: FC Milan : SK Jugoslavija 4:3 (2:2).
Budimpešta: Ferencvaroe : Sparta 2:1 (2:0). Prva tekma za srednjeevropski pokal. Madžarska prvenstva: Kispest : Phöbus 3:3, Törökvös : Attila 3:1, Budafok : Bocs-kai 0:0.	ao
Dunaj: Prvenstvo: Austra : FAC 3:2, FC Wien : Haikoah 4:2, Rapid : Sporildlub 3:1, Adimina : Wacker 5:0.
Konjske dirke v Maribora
Maribor, 8. septembra. Na Teznem je danes priredilo Kasaško druàtvo konjske dirke, katerim je prisostvovalo lepo število gledalcev. V posameznih dirkah so bili doseženi Laslednji rezultati :
Dirka Karla Pachnerja (za 4 do 12 letne konje iz vseh krajev, 1600 m:) 1. Simba 2:30 (1.31.5), 2. Peter Pilot 2 32 (133.7), 3. Ossi 2:38 (1:34.5).
Prvenslbvo seniorjer ▼ skokih je pripadlo s 26 točkami Iliriji nasproti Jadranu s tremi točkami.
Sledilo je nato predtekmovanje na 50 m prosto, juniorji; eflcuipno so bili 4 predteki. V finale ee je plasiralo oeesn jumiorjev Ilirije.
50 m prosto, juniorke: l. Fine U 39.2, 2. Avčin 48.4, 3. Podboj 49.9 (vse Iliri|ja).
3 x 50 mešan«, jitniorke: 1. Iliri j« 2:41.1,
100 m prsno, seniori«: 1. Moonifc 1:36.4, 2. Tuinnar 1:40.2 (oba Ei-rija).
100 m hrbtno, seniorji: 1. Peyer (I) 1:41.8. 2. MohaT (J-adr.) 1:41.9.
4X50 m nrosto. jnnior ii: 1. Iliri'a (T) 2:17.6, 2. Ilirija II 2:26.5. 3. Jadran 2:28.6.
100 m hrbtno, juniorji: 1. Pesteviek 1:41, 2 Tiran 1:44 (oba Ilirija) 3. Sub e (Jadr.) 1:548.
100 m prosto, seniorji: 1. Šerbec (I) 1:26 3.
100 m prsne, juniorji: 1. Tori 1:37.1. 2. Mikflič 1:38.9, 3. Brumec 1:40 (vsi Ilirija).
50 m hrbtno, jnniorko: 1. .Avčin (P 52.8.
SO m crosto, junior ji. finale: 1. Vc-rlič 32.8. 1 Jeločnik 33 4.' 3. Scap:n 33.6. 4. Karhl 33.7 (vsi Ilirija).
8. x 50 m prosto, sernorfi: 1. Firiia 2:21-5.
?nft m nrotto. fpniorsi: 1. Sca-rìn -VO0, o. p^ofevšek 307 5. 3. Prum^ (^
100 m nrsno. jnf'orke: 1. Fi^e T (T) 1:39 9 *> Werner (JadT.) 1:41.2, 3. Dolenc (Ti 1:59.
S tem je Mn •ptrven-'stvo končano. Se-niorikn ni n*«toplia nena. Prvenstvo ju.n^iev t plavanju «i svoglia TI Vi i a 7 2125 točkami n arroti Jadranu « 4? to*-H-!»imi. V n-n-oriicfivn	t pa ie
TI ir »ja 73. Jadran pa S lock.
Dinka mesta Maribora (za 3 do 12 letne jugasQov. konje, 2100 m:) 1. Tosca 3:31 (1:43), 2. Occuli 3:41 (1:41.2,), 3. Pika 3:42 (1:42)
Dirita Karla Pachnerja, druga vožnja: 1 Simba 2:32 (1:32.2), 2. Osai 2:35 (1:33.7), 3. Drima 2:40 (1:40).
Dirka Turn išče (za 4 do 12 letne jugo-slov. konje, 2000m): 1. Teodora 3:24 (1:42) 2. Tosca 3:25 (1:42.5), 3. Peter Pilot 3:26 (1:35.5).
Dirka dr. Rosmanitha (za triletne ln starejše konje iz vseh krajev, dvovprežna, 2800 m); 1. Dalila-Teodcra 4:58 (1:47.2), 2. Diplomat-Tosca 4.59 (1:49-7), 3. Hugo-John 5:07 (1:46.2).
V galopski dirki na 1600 m je zmagal dr. Žgur v 2 min. 4 sek.
Športni klub v Tržiču sporoča, da bo redni občni zbor kluba v sredo 11. septembra ob 20. v kavarni Lonxar.
Vremenski pregled
Jugoslavija: Jasno v Primorju, sredi države in v severovzhodnih krajih. Oblačno na severozapadu in na jugu. Temperatura je znatno padla po vsej državi. Minimum Mrzla vodica 3, maksimum Split 30.
Novosadska vremenska napoved *a danes: Pretežno oblačno na vzhodu in jugu države, ponekod dež. Na zapadu in severozapadu bo prevladovalo jasno vreme. Nadaljnji padec temperature.
Mednarodni lahkoatletski miting
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
~eti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne FEP^SIS j®B©f OW© grenölc.
Registrirano od ministrstva za soc politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Novi filmi za Ljubljano
Za novo sezono so izbrana najboljša dela letošnje svetovne filmske produkcije
še en „cesar Abesinije"
Pustolovsko življenje bivšega avstro-ogrskega častnika, - - ki je vee let vladal Abesiniji in Sudanu
in ko so jakobinci uganjali strahovit teror. Dogajalo pa se je vendarle, da so številni aristokrati bili na skrivnosten način ote-ti. Nobena skrivnost ni, da so reševalci Angleži in da se njihov vodja krije pod imenom »Rdeči cvet«. Toda jakobinska policija si zaman prizadeva, da bi skrivnostni-
V predzadnjem ponedeljskem >Jutru< smo | predvajal filmo problema brezposelnosti: I k.a r?zkrinkala. Dejanje se dogaja v Pana tem mestu obširneje govorili o velikih »Kruh naš vsakdanji«. To je film naše do- | mu 111 Londonu, je sila napeto, na koncu novih filmih, ki bodo letos tekli tudi v be. edini film svetovne produkcije, ki ho-Ljubljani. Naj nadaljujemo z informacijo če pripomoči, da se odpravi strahota brez-občinstvu in navedemo še nekatere ^name- poselnosti z vzajemno pomočjo in da se nite filme, za katere je pogodba že podpi- I mladini ustvari svetlejša bodočnost. Režija: sana in bodo uprizorjeni v Elitnem kinu King Vidor.
Malici.	Vesela opereta »Marta« je poslužila za
»Car Kalifornije« ali >Suterjevo zlato« I film »Poslednja cvetka«. Film je sijajno ee imenuje film, v katerem je glavni ju- opremljen, posebno pa očara Flotovljeva nak popularni alpinist in pisatelj Lnis j muzika. V glavni vlogi nastopi komorni pe Trenker. Preselil se je tokrat iz svojih dra- vec Helge Roswaenge, eden najboljših te-gih planin daleč na morje, v Kalifornijo norjev berlinske državne opere, nadalje in Mehiko. To je drarnatska povest o he- | Karla Spletta, znana slehernemu poslušalcu radia po svojem krasnem glasu, za zabavo pa bo poskrbel Georg Aleksander.
Aleksander Lernett-Holenia je napisal sloviti pustolovski roman »Bil sem Jack Mortimer«. Tako se imenuje tudi novi film, obdelan v povsem novem slogu. — Za zaključek naj omenimo še »Cirkus Bar gov sen o bogastvu in moči, ostalo je edi- j num« z dvema slavnima imenoma: Wallace no spoznanje, da je smisel življenja: rodi- Beery in Adolphe Menjou To je zgodovina ti se, boriti se in oditi... Posebne ekspe- najglasovitejšega cirkuškega podjelja, živ-dicije so posnele očarljivo lepe prizore v ljerrjepis dveh mož. ki sta s svojim »kabi-Španiji, Kaliforniji in Mehiki Stroški so netom abnormalnosti» presenetila vso Anie- velika izprememba. Oče mladega oficirja iznašali okro2 18,c09.000 Din in to bo eden riko. Cirkus, slovit po reklami svojega še- Je namreč sklenil prijateljstvo z junakom iz največjih filmov letošnje sezone.	fa Barnuma, je zgorel in tragedija mnogih rusko-turške vojne, Osman pašo. In paša
Ilarryja Piela, ki . praznuje letos svoje- ljudi, ki so z Barnumom prekrižarili Ame- Je bil očetu obljubil, da bo on vzel v ro-
■	C I	1* • 1*1 _ • ____ — _ _ - 1_ X A n I	l.A ; _ 1*1 _ 1 - _ _ X „ _ _	I L- a trn inll IICA/I /"v ninnntin.tn niMA D/\ttnk!l •<>
se pa vse srečno reši. V naslovni vlogi je Leslie Howard. Film je krasno opremljen in bo že ta teden tekel v kinu Matici.
Drugi film, ki pride najbrž še konec tega tedna na spored je vesela komedija »Poljubi me, Aneta«. V glavnih vlogah sta Uršula Grableveva in znani tenorist Hans Söhnker, skladatelj pa Will Meisel.
rojski usodi nekega izseljenca Janeza Avgusta Suterja, ki je s prvimi pionirji odšel v Kalifornijo in je v nekaj letih postal najbogatejši organizator v tej deželi. Naposled pa je po prokletstvu zlata obnemogel in osamljen umrl na stopnijšču \va-shingtonskega Rapitola. Razblinil se je lije-
Na svojem gradu v Rumuniji je te dni umrl Soliman Inger, ki jo več desetletij razburjal svet kol »cesar Abesinije«. Pokojnik je bil znan pose'jr.M v deželah bivše avslro-ogrske mona ru
Soliman Inger je bil potomec stare avstrijske oficirske rodovine. Dovršil je kadetnico in vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu ter je dosegel, ko je bil 24 let star, čin nadporočnika. Živel je na Dunaju, kjer je slovel za pustolovca samo v zadevah ljubezni.
L. 1888. je nastopila v njegovem življenju
vrsten filmski jubilej, smo že zadnjič oms- I	riko, je bila končana, nili. Podjetni mož ima pri svojem filmanju Kakor doslej bo tudi v bodoče zabavala
smelih podvigov in humornih prizorov ši-	občinstvo miška Micki, saj je njen duho-
rok krog občinstva. Njegov stoti jubilejni	viti, šaljivi oče Walt Disney venomer pri-
film se imenuje »Artisti« in je poln sijaj-	dno na delu Očarljive bodo Silly simloni-
no uspelih prizorov iz cirkusa. Zlasti učin- |	je v krasnih barvah. Tedaj vsekakor ve-
kovito nastopajo živali. Ko je bil ta film dovršen, je Tobis-Cinema takoj stavil Har-ryju Pielu na razpolago potrebni denar, da je izpolnil svojo staro vročo željo: velik film iz džungle, v katerem nastopajo divje zveri. Film »Džungla« bo vzbudil mnogo zanimanja. Ker gre v tretje rado, je tudi Harry Piel pripravil za letošnjo sezono še en film : »Pogrešani«... Orjaška prekooceanska ladja se potaplja... popotniki in posadka so ladjo zapustili in vsi našli smrt v valovih. Samo eden se je lahko rešil, nihče drugi kakor Harry Piel. To je pričetek senzacionalnega in napetega filma o usodi modernega Robinzona.
»Grof Monte Christo« — koga ne obidejo prijetni spomini na tihe ure, ko je prebiral in požiral ta roman! Slovito delo Aleksandra Dumasa je pač najbolj čitana knjiga svetovne literature. Jasno da je poslužila za film, ki ga bomo letos videli. Ameriška veletvrdka United Artists ga je napravila, idealen ljubevni par predstavljata Robert Donat in Elisa Landi, ki smo jo te dni lahko občudovali v Ljubljani. To je film, ki bo polnil kinematografe.
Iz velike delavnice romansierja Jacka Londona je isto filmsko podjetje izbralo za svoj novi film znameniti roman »Klic pragozda«. Divja Aljaska, lov za zlatom vse prevzeto z eno samo mislijo z eno strastjo: Zlato! Jack London je mojstrsko opisal življenje teh pustolovcev in njih zvestih tovarišev, psov, v najživejših barvah, a z veliko ljubeznijo in razumevanjem za nemi svet teh najstarejših prebivalcev človeka. V glavni vlogi je popularni Clark
likih obetov polna sezona.
Rdeči cvet
ke vajeti usode njegovega sina Povabil je mladega nadporočnika v Carigrad.
Prva posledica tega je bila, da se je Aleksander odpovedal službi v avstro-ogrski vojski. Kmalu nato je stopil kot stotnik v turško armado, ki ga je poslala v poselmi tajni misiji v Egipt. Njegova naloga je bila, vohuniti za turški generalni štab, ki je rabil poročila o nemirnem vrenju v Sudanu in Egiptu.
To je bilo v času, ko je še obstojala vladavina mahdija Abdulaha, proti kateremu
Pod vodstvom znanega režiserja Aleksan-	.
dra Korde je londonska filmska družba sta turška in angleška država brez mo- | »Veličanstvo«, ustvarila zgodovinski film iz dote franco- C1- Blvsl dunajski nadporočnik je prišel v
oblast mahdijevega gibanja, da se mu je slednjič še sam priključil. Prestopil je v mohainedansko vero, zapustil turško vojsko in se naseli) v Khartumu, prestolnici mah-dijevi. Ponudil se je v službo sulianu Abdulahu in je kmalu napredoval. V dobrem pol letu je dosegel čin enega prvih malidijevih vojskovodij ter pomagaj podvie-či provinco Ogaden. Nato se je dal izklica-ti za cesarja Abesinije in za emirja Sudana.
Država novega vladarja ni bila takrat nič manjša kakor njegova nekdanja domov:na Avstrija. Tri leta je vladal »cesar Soliman« v Vzhodni Afriki in je ostal na krmilu dalj nego mahdi Abdulah, ki je padel v bitki pri Debrikratu Šele zmagovalec pri Adui, abesinski cesar Menelik. ga je pregnal in zapodil iz dežele, to pa šele potem, ko je odnesel iz nje ogromne zaklade in se z njimi vrnil v Evropo. Dal si je zgraditi na ozemlju današnje Romunije pravljični grad v popolnoma orientalskem slogu. V tej palači je preživel ta nekdanji »cesar Atesinije« zadnjih štiri in dvajset let. Ko ße je njegovo življenje že nagibalo h koncil, je postala Abesinija zopet aktualna. To ga je tdko razburilo, da ga je zadela kap. .še dan pred smrtjo je dal nekemu novinarju intervju in povdaril, da mu gre naziv
Kako so včasih merili čas
Merle Oberon v vlogi lady Blakeneyeve
Kakor se domneva, so obeliski starega Egipta imeli tudi nalogo solarne ure. Imeli pa so saveda kakor vse solnčne ure to slabo lastnost, da so kazali čas samo pri jasnem vremenu.
Za njimi so prišle v navado vedne in peščene ure. Harun al Rašid je podaril Karlu Velikemu vodno uro, ki je bila izredno lepo delo. Narejena ie bila iz brona in pozlačena ter je imeli številčnico, v katero so bile številke ur vrezana Kadar je potekla ura, ie padlo potrebno število krogel na zv.>rec, ki je tako oznanjal, da je ura toliko in toliko. Pripoveduje se, da je ob udarcu vsake ure prišlo iz vratc, ki so se sama odpirala, 12 vitezov, ki so 6e nekaj trenutkov gibali pred številčnico in nato spet šli. V srednjem veku eo imeli sodni zagovorniki velike nepri-like. Poseben uradnik je ves čas nad-
čas potekel, se je oglasila ura in zagovornik ni smel dalje govoriti.
Iz poznejšega srednjega veka sta znani uri na stolnici v Strasbourgu in na rotovžu Starega mesta v Pragi. Pripoveduje se, da so 6trasbourski mestni očetje dali oslepiti umetnika, ki jim je napravil tisto uro, da ne bi naredil še druge, morda še umetneiše.
* Nesrečen je bil tudi Burdeau, ki je» izdelal dragoceno veliko uro za solčne-ga kralja Ludo vika XIV. Pri tej uri je bilo videti kralja, ki so se mu ob koncu vsake ure prišli poklanjat vsi evropski vladarji. Najgloblje se je moral priklanjati angleški kralj Viljem III. Dolge mesece so ljudje občudovali to ponižavanje Viljema. Pa se je nekoč zgodilo, d« .ie v uri počila neka vzmet s to posledico, da je solnčni kralj od-letel s prestola in padel angleškemu
Gable. Jedro filma: pes Buck- izpočetka ske revolucije »Rdeči cvet«. Snov za film zoroval vodno uro ki ^ kaza]a od_ i kralju pred noge. Zaradi tega so Bur-
neukrotljiv in divu, kakor volk resi svo- je dal znani roman baronice Orszyjeve.	.	-i	i	i 1 ja.„{„	^ i^r» v L-itPH iV nrp^i-
-	'	• 1 Dejanje se dogaja leta 1792. v Franciji, ko I merJen zagovorniku. Kakor hitro je ta deauja vrgli v ječo, v kateri je preži
jemu gospodarju življenje in mu je naj-z veste jši tovariš, dokler se v njem ne zbu-de zverske strasti. Pridruži se volkom, še enkrat se vrne h gospodarju, a ga ponovno zapusti in tako za vedno izgine v pragozdu. Film je poln očarljivih posnetkov iz pragozda, divjih voda, zlatih rudnikov. Vsak meter tega filma ima svojo senzacijo, kakor jo ima vsaka stran Jack Londo-nove knjige.
0 filmu »Otrok karnevala« govore tri slovita ruska imena: Možuhin, Erinolijev in Volkov. Poslednji film iz dobe ruskega car-stva je bil »Otrok karnevala«, ki je doživel ogromen uspeh. Ista snov je bila zdaj od istega producenta in režiserja in z istimi glavnimi igralci ponovno obdelana v Niči.
Charlie Chaplin letos sicer ni napravil nobenega novega filma, a vendar bomo gledali pravo Chaplinijado: »Paradni lovec«. Prične se v newJ'orski luki s strašno revščino, nadaljuje pa z razkošnimi revijami, delno v barvah in z bogato opremo, kakor vsi Cantorjevi filmi. Eddie Cantor tu ni samo pevec in komik marveč prvikrat igra tudi vlogo po zgledu slavnega Chaplina.
Pod protektoratom Društva narodov, ki je delo nagradilo z zlato kolajno, se bo
je prešla vsa oblast v roke republikancev
Leslie Howard
Orožje atentatorjev
Atentatorji so prvikrat uporabljali bombe dne 24. XII. 181n pri atentatu na Napoleona
I.,	ki pa je ostal nepoškodovan. Bombe navadno povzročijo smrt drugih ljudi, le redkokdaj pa je njih žrtev oseba, kateri so bile namenjene. To dokazujejo zlasti atentati na ruskega carja Aleksandra III. Dvakrat so atentatorji z bombami napadli dvorni vlak; nobenemu članu carske rodovine se ni zgodilo nič zalega, pač pa je bilo obilo žrtev med spremljevalci. Bombnim napadom so tudi srečno utekli francoski kralj Ludovik Filip, Napoleon III. in španski kralj Alfonz, dočim sta njih žrtev postala car Aleksander
II.	in njegov mlajši sin Sergej. Peklensk je bil poskus, da bi carja Aleksandra umorili z zastrupljenimi rokavicami. Namesto njega je postal njih žrtev grof Ceremetjev, ki jih je pomotoma oblekel. Francoski predsednik Carnot je bil umorjen z nožem; takisto Karol III., predzadnji vladajoči vojvoda Par-
■ ma. Španska kraljica Izabela je bila ranjena ' z bodalom od duhovnika Martina Merino, ko
je hotela stopiti v cerkev. Avstrijsko cesarico Elizabeto je Lucheni umoril s pilo. Strašno orožje v rokah atentatorjev pa je revolver oz. pištola. Mimo našega kralja so bile njegove žrtve še kralj in prestolonaslednik portugalski, italijanski kralj Umberto, perzijski šah Nar Eddin. predsedniki Združenih držav ameriških Lincoln, Garfield in Mac Kinley.
Šest metrov visoka miš
Pred 90 leti fo v Mehiki o priliki nekih znanstvenih izkopavanj našli okostje neke tedaj neznane velikanske živali iz antedi-luvialne dole. Nadeli so ji ime taksodon. Ker je bila visoka skoro šest metrov, so sprva menili, da so našli ostanke neke pred-potopne orjaške vrste slona Poznejša raziskovanja pa so dognala, da spada ta orjaška žival v tisto vrsto štirinožcev kakor miši_
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
! Iz akvaristove torbe
O negovanju akvarijev in drugo.
Lepi in topli jt'seruskj Anevi vplivajo prav svojevrstno na duèo ljubitelja prL rod*». Ne vzbujajo, kakor pomladni^ ono kjpečo radost, re one prijetne slutnje in nade po nečem o čemer si sami nismo na jasaien^ ne ono miio-bo v naših »*rcihj ko za<gìedemo Ijufoke nežne rastline, oz-oanjike vigred^ a vendar so polni čara, ki nam je vzlic dejstvu^ <ja ee priroda podaja k počitku nekoliko v tolažho. že dan sam se poraja svojevrstno iz teme in kaotične gmote megla. Megle oèive, nemirno ee dvigajo in nižajo kakor lj-u-beze-.n slnteča "leviška ne-dra. Nenadno se pa razprše i® pojavlja se sinjejasno, bistro. neskaljeno nebo, kj nas spominja na nedolžni otroški pogle*i- V svetlobi se kopljejo te-iaj na-še vode in naše majhne ljubljenke priplavajo k obali, da bi bjle detležne sončne toplote. Ra-de ostanejo v t<;m času ve« dan v prav gostih trumah tik obale na plitvinah, kjer jih je lahko v lo vi ti ali ne z naigljm zajemom^ kajti pri tem s'è lahko zgodi, <'a uničimo življenje poedi.nih rjhic> temveč z nad dnom razprostrto mrežico, v katero pr"i_ plavajo radovedne ribjCe kar same. Izkušen akvarist si ne nalovi mnogo rjbic> kvečjemu eno do dve jz vsake vrste za. študij in zabavo. V akvariju kjer je mnogo ribic, se naiglo razširjajo boleznj, primanjkuje kisika jn katastrofe na. veliko so neizogibne. Slab akvarist bj bil_ komur rjbice poginejo. Izj-ema naj bò č© zapusti življenje kako ribico, če jim že ne moremo nuditi toliko prostora, kakor ga jmajo na prosten^ jim moramo pa sicer kot nekako nadomestilo, s tvor j ti boljše prilike, kakor so v prostih vodaih. Skrbeti moramo za obilno, ustrezajoča hrano in za vedno či6to. s kisikom nasičeno vodo. To sta glavna pogoja. (T hrani vemo, da jjm je najljubša živa hrana, račiči nitkarjj ali tudj razkosane deževnike, nastrgano meso in srce im suho hrano jemljejo. Ostanke suhe in oktale hrane mrtve račjče polže moramo odstraniti iz manjšjh akvarijev (do 100 litrov) vsakodnevno sjcer se začno na daiu raz. kraja ti kar gre na račuin kisika. Važno je tudi, da pustimo rastline v miru. Z večkratnim presajanjem z večkratno preureditvijo onemogočamo njih razvoj. Mnogi tudi ne upoštevajo, da se rastline ravno tako naglo prehlade kakor ribice če jim dolivamo premrzlo vodo. Prehlad preboli rastlina šele po preteku 15 do 2/0 dni. Tam kjer se rastline bujtno razvijajo, kjer je sna.ga in kjer je upoštevano pravilo, da potrebuje vsaka 4 do 6 cm uolga riba 3 litre_ večje pa dvakrat do trikrat toliko od vodne vsebine akvarija je ribam dobro vsekakor bolje kakor pa na prostem^ kjer so izpostavlje. ne stoterim nevarnostim
»
V nekem, na jugu izhajajočem listu ee je mogel nedavno vsakdo prepričati, da 6e začno tudj tam zanimati za sobne ribogojnice. Govor je o ureditvi in okrasitvi »akvariuma«. V izvajanjih so pa nekatere novotarije in posebnosti^ ki utegnejo zanimati tudi naše ljubitelje vodo-žitja. Kot hran iLo za ribice je med ostalim naveden tudj kuihan jajčni rumenjak, katerega nudijo v naših krajih le mladem ptičkom. Kot okras Ln nadomestilo za rastline se priporočajo poleg školjk koralnjakov in razstlin tudi Laseri ogrlic^ ki jih je treba nanizati na žico, ki ne rjavi) sicer bj rja vodo zastrupila. Take na žici nanizane bisere je treba vtakniti v mivko. Zanimiva je v naših krogih manj znana tudi ugotovitev< da &o okrogli akvariji neprikladni za "gojenje ribict kajti v njih morajo ribice plavati v krogu< kar je baje neprirodno. Zaradi plavanja v krogu 6e ribe ne razvijajot po preteku nekaj časa pa poginejo. V splošnem se pa priporoča gojenje zlatih ribic zlasti mladim dekletom in ženam. To priporočilo bo razveselilo gotovo vse moške akvariste naših krajev, ki jjm lepi in nežni spol v pogledu izvajanja tega sporta nasprotuje. Ko bi spoštovane soproge ali mamjce vedele, da eo akvaristi vzorni mežje in da priklenjajo akvariji akvarista na dom ali ga pa napotijo v 6vrho akvariranja k vodam, kjer navadno ni gostiln in drugih zabavjšč_ se ne bi razburjale zaradi par nedolžnih lužic na tleh in ne bi akvariranju dale sinonima »pac_ kanje z vodo«, nasprotno, stavilj bi jim stekla in sobe na razpolago za izvajanje tega lepega, poučnega in zanimivega sporta.
J L A L
edvedji lov
Resnična zgodba iz 1. 1779.
Od Kamniških planin prihajajo vesti, da straši tamkaj medved in dela škodo. Posestniki, ki imajo na planini goved, ovce in koze, so zai^di tega silno razburjeni. Po naši stari navadi se oblastva, Slovensko lovsko društvo in prizadeti posestniki raz-govarjajo na dolgo in široko, ali bi bilo vredno, da bi ustrelili preklicanega kosmatinca ali pa bi ga ohranili še poznim rodovom v redek spomin.
Pred 150 in več let je bilo v tem pogledu drugače. Prav v predgorju Kamniških planin z odrastki proti Menini in tja v Tuhinjsko dolino so se sprehajale črede medvedov, in delale veliko škodo. Vsako pomlad in jesen so zapustili kosmatinci svoje stalno bivališče v Šavnicah in na Veliki planini ter brodili [>o takrat še gosto zaraslih gozdovih Šipka, Jaselnika Kožice in Krvavice, kjer so se pasli še jeleni.
Zima leta 1779 je prinesla obilo snega in hud mraz. Medvedje, ki so postali drznejši kakor kdajkoli, so prišli v nižino in so se pojavili v bližini samotnih posestev Na pustni torek je napadel medved pri koritu posestva Lubenice telico in jo odvlekel čez sneg v «rapo, dan poprej je raztrgal v Mali ravni ovco. Na Gregorjevo je stopil na sedlu Jaselnika nekemu fantu ki je nese) vrečo moke iz mlina v Motniku- ogromen medved naproti. Fant je vrgel tovor proč in tekel nazaj v Motnik Ko sta ga spremljala dva lovca nazaj do onega mesta, so našli usnjato vrečo moke raztrgano in moko raztreseno: medved je preiskal vsebino Cez nekaj dni je pribežal kozji pastir iz Motnika brez sape domov. Medved je razgnal njegove koze na Jaselniku. eno pa odvlekel v Rupce. studen-čnato in zaraslo planoto Jaselnika Zdaj pa
je postalo ljudem že preveč. Na dan sv. Jere, 17. marca, so določili splošen lov na medvede. Podložniki gradu Zgornjega Motnika so pred nekaj leti, ko je bil požar uničil graščino, odkupili od lastnice graščinske pravico in postali na ta način tudi zakupniki lova. Na lov so bili povabljeni tržani dežeino-knežnjega trga, ki so se vabilu tem rajši odzvali, ker se ie medved tedaj spozabil tako daleč, da je raztrgal trškemu sodniku kozo.
Na sv. Jere dan po maši — na kmetih je bil ta dan sopraznik — je bilo v Motniku kaj živahno. Gonjači in lovci v ookl ja h in visokih škornjih, puškami in brez njih, so se krepčali pred gostilno trškega sodnika z vinom in brinovcem. Mladina je opazovala priprave od daleč ter pozabila na ovce in koze. Cez nekaj časa se je odpravila vsa lovska družba na pogon. Od mladih opazovalcev se je odstranil kozji pastir Gregor Kajbič, ki je še v starih letih nazorno in verno pripovedoval ta dogodek ter hitel domov, da bi gnal koze na pašo. Doma mu je namočil oče, naj se drži s kozami državne ceste, kjer je bolj varno. Koze so tekle po državni cesti, pastir pa je cokljal za njimi tik ob potoku Bolski. Tamkaj je bila takrat še dobro ohranjena obmejna piramida iz črnih kvadrov in tam v bližini je pastir pasel svoje koze, sam pa je sedel na skalo in se solnčil.
Ni še minila ura, ko je prišel lovec čez hrib od štajerske strani. Bil je trški sodnik iz Motnika »Dečko«, je rekel, »ti pač lahko danes ostal s svojimi kozami doma v hlevu Mar ve tvoj oče, da so v Jaselniku spet medvedje? Daj, ženi svoje koze v laz ra ogiajo in ostani pri njih Pravkar gonijo medveda in utegne prav tod prečkati na Prosivnik in v Planino.« Po teh besedah je odšel trški sodnik dol na cesto Bil je postaven. že nekoliko prileten mož V mladosti je prepotoval kot usnjarski pomočnik mnogo dežel. V Motniku si je ustanovil usnjarsko
delavnico in gostilno. Kot ugleden, bogat
mož, vešč nemščine, je postal trški sodnik. Zdaj pa je bil eden izmed glavnih voditeljev lova. Spodaj ob cesti se je postavil pri visoki skali ob potoku, pastir pa je odgnal koze v laz in sam oprezal izza ograje. Čez nekaj časa so se oglasili iz daljave zamolkli glasovi gonjačev. Kmalu nato se je čul strel in gonjači so se oglasili na vzhodni planoti Jaselnika. Trški sodnik je pregledal ponvico na svoji puški in obrisal kresilni kamen. Koze v lazu so postale naenkrat nemirne in so začele vohati po zraku. Hkratu pa je bilo slišati pokanje in lomastenje skozi vejevje bližnjega gozdiča. Lovec ob skali je pokleknil in nameril v tisto smer. Pastirju za ograjo je postalo nepopisno tesno. Tedaj je prilomastil iz goščave orjaški medved komaj petnajst korakov pred lovca, ki je takoj sprožil. Kosmatinec se je vzpel na zadnje noge, strahovito je zarjul in si s prednjo šapo preko glave. Nato pa se je zazibal na zadnjih nogah, obrnil se in izginil v goščavo, odkoder se je bil pojavil. Trški sodnik je vpil na vso moč: >Le na Rupce. le na Rupce, je že zadet!« Vsa lovska družba mu je sledila tjakaj Zviti tacar pa jim je prekrižal račune.
Ze kakih sto korakov nad stojiščem trškega sodnika je spet prečkal glavno cesto in potok Bolsko in ležeč skoro podrl cestarja. Onkraj potoka se vzdiguje hrib Prisovnik; v njegove gozdove se je zatekla preganjana zverina Na Prosivniku. ki je bil na južnem pobočju že takrat precej obdelan, sta bili dve posestvi: na vrhu hriba ie bil Prosiv-nikar, drugo posestvo. Kamnik imenovano-pa je bilo niže spodaj proti Štajerski Na Prosivniku je bilo v onem Času plemenite divjačine na pretek Lov je bil v upravi graščine Križa pri Kamniku in na tako od ličnem glasu, da se tudi velerodne grofice niso plašile dolge poti od Križa do štajerske , meje Nekatere teh blagorodnih eospe so I morali nositi v nosilnirah do stajališča. da
so se le mogle udeležiti lova na jelene. V oni dobi je bilo v teh krajih toliko jelenov, da sta oba posestnika, Prosivnikar in Kam-' nik, večkrat po vso noč razbijala po praznih zelnjatih kadeh in s tem preganjala jelene iz zrelega prosa. Lovski zakon v onih časih je bil silno strog; lovski tatovi so bili celò s smrtjo kaznovani, zato so bili redki. Nekoč je našel pastir od košute zapuščenega mladiča. Naprtil si ga je v košu in nesel sedem ur daleč v graščino Križ. Tukaj pa so mu za. bičili, da mora nesti mladiča prav na isto meslo nazaj, kjer ga je našel Za plačilo je dobil groš in je bil prav zadovoljen. Tako redek in dragocen je bil takrat denar.
Zaradi lovskega hrupa na Jaselniku se je vzdignil tudi Prosivnikar, ki je bil takrat obenem graščinski gozdar. Južna stran Pro-sivnika pada strmo proti potoku Zaplani, ki ima na nekaterih mestih levi breg nedostopen. K temu potoku dol je šel Prosivnikar, da bi se postavil na ono mesto, ki mu je bilo znano kot prehod medvedov A ko je stopal ob robu strmega brega, je zapazil na nasprotnem bregu svojega soseda Kamnika, ki je prav tako pričakoval medveda. Oba soseda pa sta gojila med seboj staro sovraštvo Zaradi mejnega spora že več let nista govorila niti besede in sta se že od daleč izogibala drug drugega. Prosivnikar je srdito pogledal svojega sovražnika čez potok, se obrnil in zagodrnjal predse. Slabe volje je počasi šel navzgor proti svojemu posestvu Bil je komaj do polovico pobočja, ko je zaslišal iz globeli pok puške Postal je in poslušal Zdajci je zaslišal žalostne klice na pomoč Nihče drugi ni mogel to biti kakor n|egov sosed Kamnik Na mah je pozabil sovraštvo, vzel puško v desnico in tekel na vso moč proti mestu, kjer je bil padel strel in je bil zaslišal klice na pomoč Kmalu je stal na robu visokega, prevesnega brega Njegovim očem se je zdajci nudil strašen prizor. Na nasprotnem bregu se je boril ubogi Kam-
nik, ves s krvjo oblit. z istotako krvavečo zverino, ki jo je sicer močno ranil, a jo s tem razkačil do skrajne besnosti. Kosmatinec je držal nesrečnega strelca čvrsto v svojih močnih šapah. Pri tem se ie dvigal zdaj kvišku, zdaj se je spet zgrudil na tla ter strašno rjovel.
»Pomagaj, sosed! Pomagaj, za božjo voljo!« je vpil Kamnik v smrtnem strahu.
Toda kako pomagati? Čez potok in strmi breg na tem meslu ni bilo mogoče priti. Strel v razdalji več kakor petdeset korakov ni bil zanesljiv in bi lahko zadel soseda, pomoč po ovinku kakih tisoč korakov bi bila vsekakor prepozna. Tu ni kazalo izgubljati časa. Prosivnikar se je brž odločil. Zaklical je:
>Tomaž, grevengo obudi, jaz bom v božjem imenu streljal!«
Takoj je nastavil in ko se je zabliskalo. je skočila zverina pokoncu, odvrgla žrtev, ki jo je bila doslej krčevito objemala, od sete, se zgrudila in zakotalila v potok. Prosivnikar je hitel ob potoku niže dol do lažjega prehoda in na desnem bregu spet nazaj do soseda, ki ie tam ležal ves krvaveč in na pol nezavesten.
>Tomaž, ali sem te zadel?«, je bilo prvo vprašanje.
'Nisi me, hvala Bogu!«, je zaječal Kamnik Strel sicer ni zadel ubogega Kamnika, le rjava zverina ga je s svojimi kremplji strašno zdelala.
Med tem je tacar spodaj v potoku izdihnil svoje roparsko življenje. Druga, dohro namerjena kroglja mu je predrla čelno kost. Prva, Kamnikova kroglja mu je prebila lopatico in prestrelila pljuča. Nema sta si stala nekaj časa nasproti oba nespravljiva soseda ob mrtvem fnedvedu. Nato pa sta si podala desnici in za vedno je bilo pozabljeno dolgoletno sovraštvo. Resnična zgodba pa je šla še desetletja pozneje od ust do ust po Tuhinjski dolini in po kamniškem okraju.	R D.
orejujt Davorin Kavljen, — izdaja ca Konzorcij »Jutra« Adoll ttibnikai. — ùa Marotinc tiskarne 0. dL kot tiskarn&rja Franc JezeràeH. — Za tnserauu del je odgovoren ÄJ0J2 Novak. — Val « Ljubljani