223. Številka.
Ljubljana, v ponedeljek 29. septembra.        XXIU. leto, 1890.
Inlnija vsak dan aveeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-ogerske dežele za vbb  leto  15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za
jeden mesec 1 gld. 40 kr. _      Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na  dom računa sr
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plafinje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i nit i. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dob6 vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja □a dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
u pol leta........6        50 „
, četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   „   — „
, četrt leta........4   „   — „
B jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravnAštvo „&lov. Naroda* *•
Zmaga ravnopravnosti.
Iz Celovca dne 26. sept.
(Konec.)
"Visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev je potem z odlokom od dne" 9. Bept 1890, Št. 17919, odgovorilo tako-le:
„Ko je „Katoličko-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" Celovškemu magistratu doposlalo slovensko ulogo, je ta magistrat z odlokom od 3. junija 1890, št. 6671, od omenjenega društva zahteval, naj takim ulo-gam vprihodnje priloži nemško prestavo.
V prizivu na c. kr. deželno vlado stavilo je društvo dvojno terjatev, namreč, naj se magistratov odlok razveljavi, in naj se taistemu zaukaže, da bode na slovenske društvene uloge v slovenskem jeziku odgovarjal.
Z odlokom  od   13. julija t. 1., št. 1032
preds., je c. kr. deželna vlada ta priziv in v njem izrečene želje odbila, društvo pa je proti tej razsodbi napravilo pritožbo na ministerstvo.
Ministerstvo notranjih zadev ustrezajo prizivu, ur ad no raz ve ljavlja razsodbo c.kr. deželne vlade glede" rešitve slovenskih ulog omenjenega društva od strani Celovškega magistrata, ker to vprašanje ni omenjeno v prvotnem magistrat.)vem odloku od 3. junija t. 1., št. 6671, torej tudi ni Bpadalo v priziv, ki se je proti temu odloku uloži I, in torej ni smelo v razsodbo priti. Terjatev omenjenega slovenskega društva ni bila kaka jezikovna premetnba tistega magistratnega odloka od 3. junija t. 1. št. 6671, ki se je društvu doposlal v nemškem jeziku, ampak društvo je skušalo le od c. c. kr. deželne vlade dobiti načelno razsodbo glede takega vprašanja, za katero v tem slučaji ni bilo povoda. *)
Glede poziva do društva, naj svojim slovenskim ulogam vprihodnje prilaga nemško prestavo, ustreza ministerstvo notranjih zadev prizivu društva ter razveljavi tudi ta del odloka in izreka po členu 16. postave od 5. marca 1862, drž, zak. št. 18, da se je po omenjenem odloku Celovškega magistrata prekršil Člen XIX. drč. osn. postav od 21. decembra 1867, drž. zak. II. 142, ker je slovenščina vdeželi navadenjezik v vojv o-dini Koroški in tudi v glavnem mestu Celovci, kjer sega po zadnjem ljudskem Stavljenji poslužuje več ko 3*5% domačega prebivalstva, torej je po omenjenem členu Celovški mestni magistrat (kot politična oblast I. instance) dolžan, slovenske uloge brez ugovora in stvarno reševati.
Tako smo torej zmagali v vprašanji, za nas jako važnem! Celovški magistrat mora odslej vsprejemati slovenske uloge od vsakega posameznika ali pojedinega slovenskega društva, katero je že v življenji ali se bode še kdaj tukaj ustanovilo. Magistratu je sicer
*) Da so ta stavek razume, moramo omeniti, da v prvotnem magistratovem odloku ni bilo govora o tem, kako naj so na slovenske uloge odgovarja, ampak samo o tem, da je treba slovenskim ulogam priložiti nemško prestavo. Opomba pis.
še odprt priziv do upravnegs sodišča, pa težko, da bi taiBto moglo drugače soditi, ko ministerstvo, čegar pravni dokazi v tej zadevi se nam zdijo ne-ovrgljivi.
V Celovškem mestnem zboru so pretekli torek dne 23. t. m. v nemštvo zagrizeni in zajedeni meBtni očetje zelo ropotali in se jezili zoper ta odlok. Predlagalo se je, naj se napravi priziv na upravno sodišče, kar se bode tudi gotovo storilo. Za sedaj je stvar izročena pravnemu odseku.
Pri tej debati so se čule čudne besede. Jeden (dr. Hibler) je rekel, da se v Celovci le nemško govori in da so Celovški Slovenci vsi le privan-drani Kranjci. Zopet drugi (nekdanji župan Fr. Ervvein) je trdil, da v Celovci ui nobenega Slovenca, ki bi bil tukaj rojen. *)
Resnica pa je ta: K r a n j c e v je prav malo, vsaj stanovitno tukaj bivajoči se lehko seštejejo. Toliko več pa je koroških Slovencev, skoro bi rekel, da tretjina vseh Celovških prebivalcev! Na prvi mah se to ne zapazi, ker vsi tudi nemški znajo in tudi navadno nemški govore. Kdor je pa dalje časa tukaj in ljudi izpraŠuje: „kje ste doma?u — „od kodi je bil vaš oče? — bode kmalu spoznal, da ima večidel z ljudmi slovenskega pokoljenja opraviti, bodisi da še znajo slovenski, ali le malo, ali pa nič več.
Kar se pa tiče druge trditve, da v Celovci rojeni vsi nemški govorijo, je večinoma žalibog resnična! Koroški Slovenci so bili do zdaj, žal, tako indiferentni glede svoje narodnosti, da so se v Celovci največ poženili z Nemkami in potem izrejali same nemške otroke, ki se bodo nekdaj večinoma odlikovali kot poturice. Ni zadosti, da je v šoli in na ulicj vse nemško, so še roditelji sami tako abotni, da z otroci nalašč nočejo slovenski govoriti, ker se Bramujejo svojega materinega jezika in ker je bil Slovenec doslej zaničevan; oni hočejo od svojih otrok izprati ta madež! To je pač žalostna zapuščina iz tužnih časov naše sramote in našega ponižanja!
Upajmo, da ne bode vedno tako in da se bodo s časom tudi v Celovci spametovali sedanji ter naseldi še drugi zavedni  Slovenci, ki bodo
*) Ali ni taka trditev največja abotnost?   Op. pis.
LISTEK.
Slavnostni govor.
Govoril 8. septembra t. 1. v čitalnici Planinski pri Vilhar-jevi slavnosti J. Podboj. (Konec.)
Lepe so cvetice, a še lepša je mila pesem domača. Cvetke oveno, pesni pa slove" leta in leta. Dokler bode živel narod slovenski, živele bodo v njem in ž njim Vilharjeve pesni, ker so kri njegove krvi, ker se prilegajo njegovemu srcu kot nobene druge. —
Naša Planina je izgubila nekdanjo svojo čast in Blavo, imenitnost in bogastvo — žal res! — toda jedna čast in slava jej ostane na veke, da je v njej tekla zibka slovenskemu narodnemu pesniku in skladatelju M. Vilharju.
Ko smo pregledali domoljubno delovanje M. Vilharja kot pesnika in komponista, ozrimo se na njegove politične borbe! V tem oziru ga najdemo kot deželnega poslanca v prvem deželnem zboru. Bil je voljen v skupini kmetskih občin Po-atojini s pokojnim našim rojakom Korenom vred. Čeravno ni imel govorniškega darii, je vender v
klubu in v odsekih marljivo deloval za napredek dežele in izpeljavo našega narodnega programa.
Važniše je njegovo izdavanje slovenskega političnega časopisa. Da je poleg „Novic" Slovencem treba še druzega narodnega lista, to se je spoznalo precej v začetku ustavne dGbe. Vilhar se torej odloči izdajati političen list in 2. jauuvarja 1. 1863 pride na svetlo 1. številka časnika „Naprej-a" — toda „ Naprej" še leta — žal! — ni dočakal, kajti že v številki 78. piše Vilhar: Današnji list je zadnji „Nuprejev" list! Grenke vzroke te dogodbe za-grebljem v svoje srce. Jemljem slovo rekoč. „Živimo za narod, izobražujrao se, zložimo se v korist domovini in cesarstvu! Bog je pravičen — On meri pote narodom in tudi nas vidi. Ako tudi nas je malo, vender čutimo, da smo jednega debla, jedne krvi, — torej Bog z nami I"
Mej temi grenkimi vzroki je bil poleg velike materijalne izgube glavni ta vzrok, da sta imela Vilhar kot urednik in Levstik kot prvi sotrudnik listu tiskovno pravdo. Zadnji se je srečno iz nje izkopal. Vilhar puk je moral za 6 tednov v ječo. V „Napreji" so bili namreč priobčeni 3 članki, v katerih se je to zahtevalo, kar si je slovenski narod, odkar se politično zaveda, za prvo točko svo-
jega programa zapisal: zjedinjenje vseh Slovencev. In I. 1864. je bil Vilhar zaprt, ker je v svojem listu priobčil — o tem tri jako mirno pisane članke. Tačas je veljalo za veleizdajstvo, če je kdo opomnil, da so kranjski in štajerski Slovenci jedno telo, jedno bitje. Danes m* v t! je drugače in nihče se skoraj ne spotiče, če se napiva in napeva zmagam velike Prusije.
Ta nezgoda je Vilharju zagrenila veselje do politike. Odtegnil se je javnosti in krenil iz Ljubljane domov ter živel do smrti na samotnem gradiči sredi skalnate Pivke.
Njegovo ibkreno domoljubje pa mu tudi ni dalo mirovati. Lotil se je novega, Slovencem malo da ne čisto neznanega dela, začel jo pisati glediščne igre, katerih je vseh 16, 4 še v rokopisu. Mnoge so bile po raznih čitalnicah igrane in z veliko pohvalo vsprejete, n. pr.: „Slep ni lep", „Kdor prej pride, prej melje" in „Župan". V tej igri, ki se bode tudi danes predstuvliala rezko biča in smeši nemškutarje, kateri, dasi od Blovenukih starlšev rojeni, se le s spačeno nemščino ponašati hočejo. Ta zalega je — hvala Bogu in zdravi pameti! — sedaj do malega zatrta.
Imenovati mi je tudi Vilharjevo že 1. 1850.
svojo tlečo izrejali v slovenskem jeziku in slovenskem duhu. Potem bodemo začeli skrbeti tudi za slovenske šole. Za sedaj so pa razmere res žalostne.
Vendar ta okoliščina, da se v Celovci potujfi skoro ves slovenski zarod, ne daje magistratu še dovoljenja, prezirati in ob narodne pravice pripraviti tistih Slovencev, ki sicer neso v Celovci rojeni, pa vender tukaj davke in <ioklade plačujejo. Glede političnih pravic naša ustava ne dela no-benega razločka mej ouim, ki je v kakem kraji domačin, in mej onim, ki je drugje doma in pristojen, pa tukaj davke plačuje. Naj bodem doma, kjer hočem, če pa v Celovci od svoje hiše ali obrt-nije ali službe plačujem davke, imam tukaj volilno pravico za državni, deželni in mestni zbor, kakor rojen Celovčan; — imam pa dalje tudi pravico, pritoževati še zoper krivice, ki se mi delajo, in Binem po postavni poti zahtevati, da Be ustreže zakonu, ki govori tako dobro za mene kot avstrijskega državljana, kakor za vsakega posamičnega rojenega Celovčana, ki škili že pri rojstvu preko črno-žoltih mejnikov v blaženi mu nemški „r»)hu.
Po jednaki meri se morajo meriti tudi narodne pravice glede materinega jezika. Ako se Slovenec iz Rožne ali Ziljske doline preseli v Celovec, s tem nikakor še ni izgubil svojih narodnih pravic, ker Koroška ni povsem nemška dežela in Celovec tudi ne nemško mesto. Tukaj veljata oba jezika tako za tiste, ki so tukaj, kakor tudi za tiste, ki so kje drugej rojeni. — Kakošen hrušč bi nastal po nemških listih, ako bi n. pr. Ljubljanski magistrat ne hotel vBprejemati nemških dopisov od tamošnjih nemških Korošcev, katerih se ondu mnogo nahaja in se jim tam bolje godi, nego bi se jim godilo v njihovi domovini, ali sploh od drugih Nemcev! In vender ima nemštvo na Kranjskem manj stvarne pravice do uarodnega žitja, nego slovenstvo na Koroškem, ki je prvotno prebivalstvo te dežele ter še sedaj poseduje nje največji del, ker moramo po krvi tudi one nesrečne brate mej Slovane šteti, ki so Še pred sto ali več leti slovensko govorili in čutili, pa se jim je pozneje narodna zavest s kruto silo iztepla iz srca ter se jim je nemška beseda u si lila, in sicer na tak način, kakor se nam skuša usiljevati tudi še dandanes, hvala Bogu, z manjim uspehom, ker narod naš postaja čim dalje bolj tvrd, jeklen in neizprosen, torej povsem zaveden in neuetrašljiv.
Piišel je čas za narodno delo in naša dolžnost je torej, da se potegujemo in borimo povsod in pri vsakej priliki za svoje narodne pravice, ker brez boja ni zmage ! Mnogo muk izgubili; branimo sedaj vsaj to, kar še imamo! Ne udajmo se, da ne postanemo podlaga tujčevi peti!
Družbe sv. Cirila in Metoda redna V. velika skupščina v Ljubljani
dne 24. septembra 1890. leta.
(Dalje.)
Za tem podeli besedo preblagorodnemu gospodu županu, kateri je odlikoval skupščino s svojo drago nam navzočnostjo.
Zupan Ljubljanskega mesta Peter G r a s s e 11 i
izdano slovensko opereto „Jamsko Ivanko*, vse- J skozi pregreto vroče domovineke ljubezni. To pevo-igro je dramatično društvo v Ljubljanskem gledališči s sijajnim vspebom predstavljalo. Tako Vilhar tudi v tem oziru zasluži čast in hvalo vsega naroda, ker je zadelal veliko vrzel v slovenskem slovstvu ter pot ugladil slovenski dramatiki.
Oglasil se je mej tem pogostoma tudi 8 kako pesnijo v »Novicah" in „Glasniku", neustrašno delal o volitvah in bil tačas pravi strah nemškutarjem. Tu se ni bal nobenih potov, nobenih troškov, pisaril je na vse kraje, da je le pomagal narodnemu poslancu do častnega izida. L. 1870. t. j. jedno leto pred smrtjo je sklical, že bolehen, po velikem trudu na Kalci prvi tabor na Kranjskem, ki je bil krepak pomoček, da se je narodna zavest na Notranjskem, tudi v nižjih vrstah ljudstva tako živo vzbudila.
Tako se je trudil ta uzorni, ta značajni domorodec neprestano in vsestransko za svoj ljubljeni rod. Vse svoje duševne moči, svoje zdravje in imetje le žrtvoval domovini. Njegov sin Frančišek mi piše: „ Vprašate me, če je moj oče mnogo denarjev potrošil za narodne namene? Odgovarjam Vam, da vse, ves svoj precej velik imetek je daroval za na*
pozdravlja v imenu prestolnice Kranjske, a tudi duševnega središča slovenske zemlje z iskrenimi besedami navzočne ude družbe sv. Cirila in Metoda, katero je osnovala le potreba in samoobramba. Sila rodila je društvo, spoznanje, da se je treba nasprotnikom postaviti v bran z jednakim orožjem. Saj se neprijatelji naši poprej na severu in jugozahodu ustanovili društva, nevarna slovenski deci, ki snujejo po čisto slovenskih krajih svoje šolske zavode, vanje love naše otroke ter jih tako skušajo odtujiti slovenski materi. Zatorej srčno pozdravlja družbo, ki si tako vrl« prizadeva za pravo vzgojo in omiko tiste mladeži naše, ki je v nevarnosti. (SkupšČinarji živahno kličejo „živio" županu.)
Prvomestnik predstavi zborovalcem kot zastopnika slavne vlade g. Evgena Laha, magi-stratnega konc adjunkta, konštatuje sklepčnost ter pozove glavnega tajnika, naj objavi imena podružničnih zastopnikov, oziroma pooblaščencev, kolikor se jih je dozdaj zglasilo, in potem naj poroča o društvenem delovanji od pretekle upravne dobe.
2. Vodstveni tajnik A. Žlogar naznanja, da so po § 14 glavnih pravil dozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovaluo pravico ter večiuoma navzočni:
Izmej pokroviteljev: Gospa Svetčeva iz Litije, banka „Slavija", generalni tajnik iz Prage Frant. Vlach, prof. Tomo Zupan, deželni poslanec Luka Svetec, deželni odbornik dr. Josip Vošujak, kurat Ant. Žlogar, predsednik notarski zbornici dr. Zupan ec, Anton Berce za „St. Lambert", župnik Martin Drčar, Fran Š u-šteršič za „ Šmartno", Andrej Kalan, stolni vikar, cesarski svetnik Ivan M u r n i k, deželni odbornik, župnik Ivan Vrhovnik, Oroslav Dole n e c, posestnik. Dr. Ivan Svetina.
Od vodstva: Prvomestuik Zupan, podpredsednik Svetec, blagajnik dr. Vošujak, tajnik A. Žlogar, Gregor Einšpieler, deželni poslanec, Matej Močnik, Ivan M u r n i k , Ivan Hribar.
Od nadzorništva: dr. Fr Papež, odvetnik, direktor Fran Povše, deželni poslanec, prof. dr. J. Svetina, Oroslav Dolenec, mestni odbornik.
Od razsod ništva: dr. J. Zupanec, L. Ravnikar, de,ž. sod. svetnik v pok., Andrej Kalan.
Izmej gostov: Župan deželnega stolnega mesta Ljubljanskega Peter Grasselli, državni in deželni poslanec Ivan Nabrgoj, Kadoslav Lopa-šič z gospo soprogo, državni poslanec dr. Ferjan-čič. Zastopniki časništva. Več. gg. profesorjev, župnikov, kaplanov, učiteljev itd.
Zastopniki za V. veliko skupščino po § 14, v redu, kakor so bili zglašeni, večinoma tudi navzočni :
1. Št. Kancijan iu okolica na Koroškem : Matej Š e r v i c e 1 j, župnik in komendator na Reberci. Janez Š u m ah, posestnik.
2. Št. Jurij ob južni železnici: Alojzij K r e f t, župnik na Kalobji.
3. Goriška ženska podružnica: Josipina Prem-rov, prvomestnica.
4. Tolmin: Josip Kragelj, dekan v Tolminu.
rod, daroval mu je celo svojo rodbino, svoje živ- | ljenje — in vender niti v življenju niti po smrti ni dosegel zasluženega priznanja". — Pesmi, skladbe, igre svoje je Vilhar sam zalagal v veliko materijalno izgubo; časnik „Naprej" in tiskovna pravda sta ga stala mnogo novcev, pri volitvah ni štedil z denarjem, da se je kaj deseglo za narod. Zvedel sem, da je jedna sama volitev v Postojini, kjer je šlo za zmago narodnega kandidata barona ScbloisB-nigga proti Vrhniškem Obrezi, Vilharja stal 500 gld. poleg druzih sitnostij in težav.
Svoje dohodke je delil Vilhar na tri dele in je prvi del odločil za vzgojo svojih otrok, drugi za gostoljubje in tretji, največi, za narodne namene. Menim, da je ta račun pravi in vreden našega posnemanja.
Iz vseh teh podatkov nam je razvidno Vil-harjevo narodno mišljenje in delovanje, odločno in stalno, čisto kot zlato. Za narod je gorel in delal od svoje najlepše dobe do poslednjega trenotka. Bil je rodoljub ne le v besedah, ampak v delih. Komu je poBvetil vse Bvoje spise, če ne nam? Bil je narodnjak ne le v javnosti, ampak tudi v svoji domači družini. Slovenski jezik in sicer jedino ta ae je govoril v njegovi hiši, če prav so jih vsi po
5. Crna: Anton Ga bron, provizor, in Primož Walter.
6. Višnjagora-Zatičina: Luka Sve tec, deželni poslanec, pooblaščenec.
7. Velika Pirešica: tajnik A. Žlogar, pooblaščenec, Jakob K i ta k, kapelan, Ivan Kač, tajnik.
8. Goriška možka podružnica: profesor S. Rutar, pooblaščenec.
9. Podružnica za slovensko Ziljsko dolino in faro Vrata: Janez Šnabl. Filip M i Ioni k.
10. Boleč: Fr. I lov ar, dekan, J. K r a n j e c , župnik. (Dalje prih.(
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani, 29. septembra.
Českonemšfca sprava.
Ker o volitvi deželnega odbora Nemci še neso bili v deželnem zboru, nemajo nobenega deželnega odbornika iz svoje srede. Zakon o narodnih kurijah bi Nemcem res pripomogel do zastopstva v deželnem odboru, ali, kakor se kaže, se ta zakon še ne bode kmalu sklenil. Da bi se pa Nemci ne mogli pritoževati, da neso zastopani v deželni upravi, pogaja se dr. Zeithammer v imenu Staročehov z vlado, da odložita dva staročeška odbornika svoja mandata in se volita dva Nemca v deželni odbor, ako vlada dovoli, da se uvede češki notranji uradni jezik pri sodiščih v čeških okrajih.
Deželtiozborslte volitve,
V dolenjeavstrijskih kmetskih občinah voljenih je v deželni zbor 10 protisemitov, 5 konservativcev, 5 liberalcev. Liberalci zt?ubni so dva mandata, pro-tisemitje pa dva pridobili. Židovska glasila s takim izidom seveda neso posebno zadovoljna.
V u a nje države.
MuS&tna v Čmigori,
Knez črnogorski Nikita odredil je, da bode s prihodnjim letom počenši ruščina obvezni predmet na vseh šolah in učiliščih v Črnigori.
liolijavtiko vprašanje.
Tatiščev imel je v Sofiji tudi pogovor s pravosodnim ministrom Tončevom in vojnim ministrom Mutkurovom. Ruski publicist je rekel, da je prišel v Sofijo, ker bi rad zvedel, želi li Stambulov, da se Bolgari sporazumejo z Rusijo in kako hoče to doseči. Tončev je na to odgovoril, da je le Rusija kriva, da je prišlo do razpora. Mutkurov je pa naravnost izjavil, da je Rusija Bolgare osvobodila le zaradi tega, da si osnuje novo provincijo. Oba ministra ata odločna oporekala, da bi bolgarska vlada bila Rusom sovražna. Tatiščev je očital vojnemu ministru, da njegovo stališče vodi do razširjanja napačnih nazorov v bolgarski vojski. Morda se taki nazori širijo, da se vojska pripravi za boj v vrstah nasprotnikov Rusije. Mutkurov mu je odgovoril, da se bode to tudi zgodilo, če pride do vojne zaradi tega, da se bode Avstrija uprla ruski okupaciji Bolgarske. Ko so se pogovarjali, došla sta še urednik „ Svobode" Petkov in Stambulov. Začel se je pogovor o tem, ali je razpor več zakrivilo rusko ali bolgarsko časopisje. Petkov je odločno zagovarjal bolgarske liste, vso krivdo zvračujoč na ruske. Nagla-šal je, da najbolj žali Bolgare, da jim Rusi očitajo, da hote deželo izdati Avstro-Ogerski. To je laž, Bolgari se ne miBlijo pokoriti nobeni tuji vlasti, temveč hočejo ostati samostojni in sami voditi svojo usodo. Tatiščev je zagotavljal, da Rusija tudi želi samostojnost Bolgarske, pa jih ni mogel prepričati. Govor je bil vse precej razgrel, samo Stambulov,
več znali ; pač lep vzgled mnogim slovenskim očetom, ki hočejo kaj veljati v narodu pa v domači hiši naš mili jezik potiskajo v kot.
Značaj Vilharjev je bil jeklen, neupognjen. Nobeni sili Be ni dal omajati. Stal je kakor skala na poti, katero je bil spoznal za pravo. Bil je cel mož. Tudi ko so prišle čezenj nesreče in britkosti, katere je silovito čutil v duši svoji, ostal je mož iu jih je prenašal brez tožbe.
Bil je poseben prijatelj kmetu. Rad je zahajal mej proste ljudi, jih poučeval, vzbujal k napredku v poljedelstvu, jim čital svoje pesni iu vedril jih s svojim zdravim humorjem. Več let je bil župan občine v Knežaku in kot pravi oče skrbel za dobro svojih občanov. Pri neki občinski komisiji se je prehladil in dobil v svojo junaško telo klico bolezni, katera se je polagoma razvila v grozno oteklino na vratu, ter je umrl 6. avgusta 1871 na Kalcu, resnično v alužbi za narod svoj.
Tako, slavna gospoda! je živel in umrl naš slavljenec Miroslav Vilhar. Ako premislimo čas, ko je Vilhar živel in preštejemo vse njegove spise, njegova dela in žrtve, nam bo lahko spoznati, kakov duh je Vilharja prošinjal, kako gorko je on ljubil svoj materini jezik in domovino in sodba naša o
♦ k
ki ee pogovora ni dosti udeleževal, ker je bil poslednji prišel, kazal se je Tatiščevu vedno prijaznega. Ker so vsi govorili v gladki ruščini, kar Tji-tiščev sam pohvalno prizuava, je opomnil minister ski predsednik, da bi kdo lahko mislil, da so v Rusiji. Tatiščev mu je pa odgovoril, da pač sliši ruske besede, pa ne ruskih Čuvetev in s tem je bil pogovor končan.
C r ispi v Florenciji.
Dne 8. oktobra bode v Florenciji banket na čast ministerskemu predsedniku. Banket bode veli-cega pomena, kajti udeleži se ga baje kacih 130 senatorjev in poslancev. Crispi bode nekda govoril o vnanji politiki in pri tem tudi obsojal iredentizem.
Nemški socijalni demokratje odposlali so francoski delavski stranki adreso, ki se končuje s presrčnim pozdravom francoski socijalni demokraciji in mejnarodnemu socijalizmu. Ta adresa znova dokazuje, da so socijalni demokratje vseh dežel v zvezi in se ne brigajo za narodna nasprotja.
Nemški škofie izdado drugi mesec skupno pastirsko pismo o socijaluem vprašanji-
Hepubličanska propaganda na ŠpanJBkem se nadaljuje in že skrbi napravlja špaojski vladi. Ministerstvo je sklenilo pomnožiti vojake ob portugalski meji, da se nemiri ne razširijo na Španjsko, ko bi Be začeli na Portugalskem. Španjski republičani pa tudi na skrivnem rujejo in dopisujejo » portugalskimi.
Afganistan. Že precej časa 8e ni mnogo slišalo o Afganistanu. Vladal je mir v tej deželi. Zadnja poročila iz Kabula pa javljajo o novih agitacijah naperjenih proti Rusiji in Angliji. Muhamedanski fanatik Išan Danlet jel je propovedovati sveto vojno, da se osvo-bode Kirgizi, Turkomani, Uzbeki, Baškirci, ki so pod ruskim žeslom, in se Angliji odtrga del Indije, ter potem osnuje v Srednji Aziji veliko mohame-dansko kraljestvo. Sodi Be, da emir afganistanski na skrivnem podpira te agitacije. Propaganda je že našla pot mej ruske Kirgize in so mnogi Že pripravljeni spuntati se, če Afganistanci začno vojno. Koliko važnosti je pripisovati tem agitacijam, bode pokazala še le bodočnost. Da bi Afganci Ruse ali pa Angleže ugnali, ni misliti, ali sitnosti bi pa jim utegnili napraviti, ker so jako trdni in bojeviti in je geografična leža njih dežele za vojevanje jako ugodna.
Urazilijska vlada in duhovščina, Brazilijaka vlada si je že nakopala nasprotstvo duhovščine. Škofje so Že izdali energičen protest proti nekaterim reformam, katere je uvela začasno vlada. Njim ne ugaja, da je vlada proglasila jedna-kopravnost vseh veroizpovedanj, da katoliška vera ne bode veljala več za državno vero. Isto tako obsojajo, da se je uvel civilni zakon, križ odpravil iz narodne zastave in se duhovščini ni dala niknka volilna pravica. Kakor se kaže, začne se v Braziliji hud boj mej svetno in cerkveno oblastjo, ki gotovo ne bode pospeševal razvoja dežele. Vlada baie hoče takoj odpraviti poslaništvo pri papeževem Btolu, če jej bode duhovščina nasprotovala.
Domače stvari.
— (Shod slovenskih p osla nc e v.) Predmeti, o katerih se bode razgovarjalo pri shodu slov. poslancev, obsegajo: 1. Splošni politični položaj. 2. Pravosodje, 3. Šolstvo. 4. Politična uprava. 5. časopisje. Vseh vabljenih poslancev je nad 60. Nadejati se je, da se bodo, glede na veliko važnost tega prvega shoda, večinoma vsi vdeležili zborovanja.
— (Velika nesreča) pripetila se je danes popoludne ob J/a 3. uri pri zgradbi nove brambov-ske vojašnice. Na konci poslopja, obrnenega proti Karlovškemu  mostu uzidavali so danes v okrajke
njem, če smo pravični, se bode glasila: da je bil naš Planinski rojak Miroslav Vilhar doslej vse premalo poznani in čislani Vilhar, biser rodoljubov, kar jih je kdaj rodila in nosila slovenska zemlja, — krasan uzor nam vsem, kako je treba za narod delati, darovati, trpeti.
, Tohim i k postavimo mu tak,
Da VBakdo skuša biti mu enak!"
Da!  Njegovo čisto, dejansko rodoljubje nam bodi vzgled posnemanja!
Naj mu torej danes zadoni iz hvaležnih src tisočera hvala za ves njegov trud, za vso njegovo ljubezen do domovine ! Povsod, koder biva naš rod, od visocih planin korotanskih do hrvatske meje, od plodnih  ravnin zelenega Štajerja do Jadranskega morja naj odmeva slava Vilharjevemu spominu od roda do roda; naj odmevajo besede, katere je postavil na konci svoje najlepše in najbolj znane pesni: „ Tukaj Slava vence vije, Sreo bije nam gorko; — Oujte gore in bregovi, Da sinovi Slave smo!"
velike plošče, katerih ima vsaka meter v kvadratu. Deset tacih plošč palo je na oder in ga zrušilo. Z odrom vred pali so 16 m visoko dva zidarja in jedna delavka na tla, kjer je bilo polno kamenja. Zidar Valentin Prampero, doma iz Tre-centa bil je takoj mrtev, kakor tudi delavka Bezlaj iz Trnovega. Zidar Tea Giovanni je še živel, a zlomljena so mu štiri rebra in pretresli so se mu možgani. Šentpetrski kapelan del ga je v sveto olje. Mestni fizik dr. Kopriva, dr. Illner in Fine bili so takoj na mestu, a pomoči ni bilo nobene več. Tea prenesli so v bolnico.
— (Rimske starine) našli so zopet pri kopanji novega kanala poleg „igrišča" v Gradišči. Ker leži tržaška cesta više, nego igrišče, zato je bilo treba tam za nov kanal neprimerno globoko kopati in pri tem delu so našli stari rimski kanal, le neznatno više, nego bode sedanji. Pokrit je bil rimski kanal z velikanskimi ploščami, rezanim kamenjem in z ostanki starih stebrov. Sluti se, da izvirajo ti stebri od starega rimskega hrama, ki je moral tam blizu stati in čegar ostanke je še Šen-leben videl. Ob straneh rimskega kanala so bile vzidane lepe podpeške plošče z arhitektoničnimi na-kraski; le škoda da so delalci že dve razbili, ker neso koj zapazili, kaj se na njih nahaja. — Na Seunikovem vrtu našli so del severnega ozidja nekdanje rimske naselbine, in sicer ravno v tisti črti, kakor je to ozidje zaznarnavano na Linhartovi karti, tako da se ob obsegu rimskega tabora ne more več dvomiti.
— (Rad osi a v Lopašić,) tajnik zemaljske vlade v Zagrebu, pregleda val je pretekli teden listine tukajšnjega deželnega arhiva v Rudolfinumu zlasti one, tiČoče se zgodovine vojaške krajine. Lopašić izdal je do sedaj že tri knjige „ spomenikov hrvatske krajine" pod naslovom „ Acta historiam con-finii militaris croatici illustrantia" in sicer v zborniku jugoslavenske akademije „Monumenta spec-tantia historiam Slavorum rneridionalium" zvezek XVIII—XX. V ta namen preiskal je arhive v Gradci, v Budimpešti in na Dunaji ter sedaj v Ljubljani, kjer je našel obilo gradiva za svoje namene. On sodeluje namreč tudi pri novem zborniku „Monumenta Habsburgica" (viri za vladanje Habsburžanov na Hrvaškem), katere ureja T. SmiČiklas in katerih prvi zvezek izide že prihodnjo spomlad. Bog pokrep-eaj zdravje neumornemu hrvaškemu preiskovalcu!
— (Nasledek.) Pod tem naslovom piše Mariborski „Slovenski Groepođar" : „Znano je, da J. Rakuscheva trgovina v Celji živi le iz slovenskega in hrvatskega denarja, a sedaj se znižuje le-ta kupčija vsled dogodkov, katerih je kriva Rakuscheva „vahta" in to bolf!
— (V osel a vest.) Iz Ajdovščine prihaja glas, da se ondu snuje telovadno društvo „Sokol". Dobro srečo!
— (Pri a v. Jakobu) v okolici Tržaški se snuje, kakor povzamemo „ Edinosti", novo pev-Bko in bralno društvo. Ko se dovoljno število udov upiše, sestavila se bodo pravila. Več prilično.
— („Tržaškega Sokola") telovadne vaje prične v mesecu oktobru. Prva vaja za odraščene bode v petek dne 3. t. m. ob 81/«. uri zvečer v društvene]' telovadnici. Telovadba za <|ečke bode dvakrat na teden in sicer vsak torek iu četrtek ob 5Va« uri popoludne. Prva vaja je prihodnji četrtek.
— (Iz Hotavelj) na Gorenjskem poslal nam je posestnik Martin Štalic dozorelo huško in hrušev cvet, oboje z istega drevesa. V priloženem pismu pravi: Dočakal sem sivih las, a nikdar še nesem videl hruško zoreti, zraven pa na istem deblu cvet, kakor letos in sicer dne 27. septembra. Za spomin Vam pošljem šopek cvetk in pa dozorelo hruško, ker je to redkost, kakeršne v nas še ni bilo.
— (Lepa cena.) Državna glavna žrebar-nica v Gradci dala je posestniku Janezu Sovdatu iz Idrske za triletnega žebca 700 gld.
— (Vinska letina) je letos glede kakovosti povsod izvrstna. Na Goriškem ima mošt po 6 do 8 stopinj več, nego lani. Bržanka je izborna, refošk pa tako dober, da bo za buteljke, ne da bilo treba grozdje sušiti. Iz Kopra se piše; da je letos trgovina z grozdjem prav živahna in da se belo grozdje plačuje po 8—12, črnina po 15—20 kr.
— (Učiteljsko društvo v Ljutomeru) izdalo je ravnokar 52 str. obsežno, v tiskarni sv. Cirila v Mariboru tiskano knjižico z naslovom: „Letno poročilo narodnih šol v ljuto-m reske m okraj uo šolskem letu 1889/90." Na prvem   mestu je sestavek:  Verženski vojvode.
Spisal Lorvo Janžekovič, v katerem je več zgodovinskih, za Veržejski trg znamenitih podatkov. Dalje: Zemljepisna črtica Ljutomerskega glavarstva. Sestavil Iva Kryl. Potem: Nekaj o pridelovanji sočivja Spisal Tomaž Pušenja k. — Odlomek iz ljutomerske šolske kronike. Priobčil Jožef Horvat. Razredba šolske mladine po Šolah vsega okraja. Dodani so tudi imeniki okrajnega Šolskega sveta in krajnih šolskih svetov.
— (Tržaško [»odporno in hr a l n o društvo) priredi v nedeljo dne 5. oktobra t. I. v proslavo desetletnega društvenega obstanka v dvorani „Hotela Europa" veselico z igro z blagohotnim sodelovanjem si. tamburaškoga zbora, dramatičnega odseka Tržaškega „Sokola" in pevcev „Delavskega podpornega društva" po nastopnem vsporedu: 1. S. Jenko: »Naprej !at udara tamburaški zbor. 2. Nagovor predsednika. 3. Prečitanje društvene kronike minolega desetletja. 4. Gj. Eisenhut: „Ustaj rode", poje pevski zbor. 5. „Bog Vas sprimi!", vesela igra v jednem dejanji, izvršuje dramatični odsek Tržaškega Sokola. 6. F. Majer: „Tičica gozdna", četverospev. 7. a) S. Jenko: „Strunara" udara tamburaški zbor, b) I. pl. Zaje: „Frankopauka" udara tamburaški zbor. 8. M. Brajša: „Istarska koračnica" poje pevski zbor. 9. M. pl, Farkaš: „Srotan imendan", mazurka, udara tamburaški zbor. 10. J. Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam", poje pevski zbor. 11. Prosta zabava. Pevski zbor vodi iz pii-jaznosti gOSp. Srečko Butelj. Začetek veselice je ob 7. uri zvečer; vstopnina 30 nvČ. za osebo. Čisti dobiček veselice nnmenjen je v društvene svrhe. — Radodarnosti se o tej priložnosti ne stavljajo meje. Slavno p. n. občinstvo k tej veselici  uljudno vabi
vodstvo društva
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Beligrad 28. septembra. Doslej znan izid volitev v mestih. Voljenih je 19 radikal-cev, 9 liberalcev, naprednjakov nobeden. V Belemgradu voljeni 3 radikalci in Jeden liberalec. V Požarevci, Ljeskovci in Caćaku, katere so došle] liberalci zastopali, prodrli so radikalci, ki so v Šabaci, središči liberalne stranke, zmagali s 304 proti 157 glasom. Nikola Pasić voljen je v Belemgradu in njemu na čast bila je sijajna baklada.
Beligrad 28. septembra. O volitvah v v kmetskih občinah je toliko znano, da se v okrajiii Užica, Zajčar, Valjevo, Kruševac, Morava, Pirot in Rudnik ni oddal niti jeden opozicijski glas.
Celje 29. septembra. Predsednik tukajšnjemu  okrožnemu  sodišču, Heinricher umrl.
Pariz 29. septembra. „Figaro" objavlja „intervievv" s Crispijem, ki je zopet zatrjeval, da ima tripelalijanca miren in obramben značaj. Rekel je dalje: Narodna vprašanja ugašajo, socijalno vprašanje bode kmalu zavladalo ves svet. On ne veruje na vojno, Če se Francoska ne gane, se nihče ganil ne bode.
Masava 29. septembra. Zdravstveni svet izjavil, da je kolera z včerajšnjim dnem ponehala.
Razne vesti.
* (Železnica iz Jafe v Jeruzalem.) Neko francosko društvo prevzelo je zgradbo železnice, ki bode spajala Jafo z Jeruzalemom. Tako prodira evropska kultura tudi v te oddaljen« kraje vzhodne.
* (11 .š k i grobar.) Pred porotnim sodiščem v Gradci sedel je te dni grobar iz Ilza in bil zatožen 31 zločinov, in sicer bratomora, ropnega umora, ropnega uboja, 5 cestnih ropov, 7 požiganj, 10 tatvin, potem pa goljufije in poneverjenja. Porotniki potrdili so vsa vprašanja in bil je obsojen na smrt.
* (Velik s 1 e p a r) je neki Ignacij Rauch-mann iz Zatoni v Galiciji. Pridel si je naslov „vitez Raabthal." Letos je bil v kopališčih in je nazadnje v Karlovih Varih osleparil zlatarja za razne drago-tine. Slepar je 27 let star in trdi, da je doktorand pravo- in modroslovja ter ima mnogo ponarejenih vsoučiliščnih spričeval. V nekaterih krajih se je izdajal tudi za višjega namestniškega uradnika. Slepar, ki je že bil večkrat kaznovan, je tem nevarnejši, ker je jako izobražen. Gladko govori nemški, poljski, francoski, angleški, grški in latinski.
* (Izobčenec.) Pri notarji v T6r6k-Sent-miklos oglasil se je te dni nekdanji jetnik kaznilnice llavske in prosil, naj ga za 5 let, katere so mu odpustili, vzemo zopet nazaj. Uzrok nenavadni želji bilo je pomankanje. Zaradi umora presedel je celih   15  let  v kaznilnici Ilavski, in ko je dostal
svojo kazen, šel je mej svet s trdnim namenom, s teškim delom preživiti se. Delal je pridno in marljivo v Budimpešti, v Asodu, pri gradbi neke železnice, ali komaj so zvedeli, da je nekdanji kaznjenec, odgnali so ga. Nikjer mu niso dali dela. 3 gold., katere mu je dal Solnoški pravdnik, je jedino, kar mu je poklonila človeška družba. Vsled tega prosil je notarja, naj mu kakor hitro mogoče preskrbi prostor v llavski kaznilnici, ker drugače mora se sam umoriti.
9$
T5T"-
..LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za v is o leto gl<l. 4.00; zit pol leta gld. 2.30; za čel rt leta glil. I.S5.
'I-iijol :
28 . septembra.
Pri Malini: Krieg, Kosenbcrger, Manh<-im, Herzog, dr. Lirike z Dunaja. — Krebner iz Trsta. — BrandBtadter iz Gradca. — Ma\iiuovitsch iz Zagreba. — 1'ekaruk ■ Reke.
Pri -Sionu : Pi. Wohlgemuth z Dunaja. — liischof iz Trsta — Dr. Kopač iz Zagrebu — .Studeni ifl Pulja. — Ples iz Devina, — Dekleva iz Gorice. — Tkallazs iz Gradca.
Pri itiiuirslti-iii dvoru: Henvenutti, Ketta, Biir-ger, Misqur iz Trsta.
Pri Južnem kolodtoru : K In _■ z Dunaja. — Gi lich z Reke. — Cibašek iz Kranja. — Cukjati iz Št. Gotharda.
tUiurli *«*> v MJubljaiii :
26. septembra: Jerica Pretnar, hišnega posestnika hči, 17 let, Kolodvorske ulice št. 12, za jetiko.
28. septembra: Alojtlj Fassbinder, čevljarjev sin, 3 mesece, Vegovo ulice št. 12, za božjastjo. — Ciril Bar-dorfer, urar j.-v Bin, 3 meBece, Opekarska cesta št. 31, za taripe.
V deželni bolnici: 96. septembra* Izidor Repše, delavec, 36 let,  za jetiko. — Margareta Lukan, gostija, 81 let, za sUrostjo. — Anton Hudovernik, pisar, 38 let, za jetiko.
Tržne cene v LJubljani
dne 27. septembra t. I,
Pšenica, bktl. Rež,
Ječmen, .
O '68, .
Ajda,
Probo, „
Koruza, „
Krompir, „
Leča, „
Grah, ,
Fižol, , MhbIo, Mast,
Sp : i trišen
kgr.
|l.|kr. «'18 4|5f 374
i 8|— i 4 3H
4 39
5 04 .; 2 14
10-llU
I 8"
— 90
— 68
— 64
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. TeleCje „ ,
Svinjsko » „ Koštrunovo    „ „
Pifianec......
Golob......
Seno, 100 kilo . . . Slama, „
Drva    trda, 4 pineir. „    mehka, 4 .
!kr.| ,68
,70!
I 9
60, 64
■ o»;
36 50 •16, 34
l-i 20
Meteorologično poročilo.
r. ■X r	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem- Ve-peratura 1 trovi 1		Nebo	Mokri na v mm.
. *» —	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	745'0 mm. 743-2 mm. 744*U mm.	11-4° C ISO" C	si. zali. si. vzh. si. jz.	megla jas. jab.	000 mm.
28. sept.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	744-4 mm. 741*4 mm. 740*2 mm.	11-4° C 21-4° C 150° C	brozv. si. vzh. brezv.	1 megla jas.   0 00 mm. jas. : 1	
Srednja temperatura 15-9° in 15'6°, za 20  in 1-8° nad normalom.
f.<»i« riju«- srećke 27. septembra. Na Dunaji:     34,     47,     11,     72, 15. V Gradci:       64,    :i9,     66,     76, 68.
ZO"u.rx3osl^a. borza
dne* 29. septembra t. 1. (Izvirno tel»*grarično poročilo.)
včeraj »7-85
Sld.
Papirna renta Srebrna renta ....
Zlata mita......
5°/0 marčna renta .... Akcije narodne bauke   . .
Kreditno akcijo.....
London. ......
Srebro ........
Napol.........
(J. kr. cekini ....
Nemško marke.....
4°/0 državne Brečke iz I. 1854 Državne »rečke iz I. 1864 ngerska zlata rci.ta 40/4 • • Ogerska papirna renta 5°/u . Dunava reg. srečke 5°/0  .   ,   .    100 gld Zeudj. obč. avBtr. 4,/i"/o z'ati *HBt. listi .
Kreditne srečko......100 gid
Budolfovo srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tramway-društ. volj. 170 gld. a. v.   . .
— gld
107 15 101 15
964 -308 ■ — 112 90
8 95
55-40 250 gld. 100 „
131 gld. — 178   „ -
dan on H760 88 10 I06-7o
miio
963 — 308-— 112-6U
8;90 .V36 55 25 kr
10O 99 121 113 184 20 165 5J18
90 10
75 40
Zahvala.
Zahvaljujemo bo tem potom vsem prijateljem in znancem, ki so povodom smrti in mej dolgo mučno boleznijo naše iakrenoljunljeno hčere, oziroma sestro, gospodične
Jerice Pretnar
izrazili nam svoje sočutje in sožalje tor se tako obilo udeležili pogreba pokojnice.
Posebno bodi pa še Blav. vodstvu, kakor tudi gg. učenkam c. kr. strokovue šolo, potem darovateljem krasnih vencev ter gg. pevcem za milo njih petje izrečena najtoplejša zahvala.
V Ljubljani, dne 29. septembra 1890.
(731)
Žalujoči ostali.
Za posipna dela lokalne železnice Ljubljana Kamnik * s p rej* ni o se
do Dri delavci.
Vpraša se lahko slednji dan od 1—3. ure po-poludne pri stavbinskem asistentu J. Weger-ji na Jezici (v mitnici).
(724-i) Stavbinsko podjetje.
«<
Pri Kuiol-ii TIll-ii v Spitulskih ulieali .št. IO izšel je ravnokar:
Prirodopis
v podobah..
Živalstvo  v 250 podobah v porabo nazornem nauku
pri
s slovensko in latinsko terminologijo, s 23 tablicami na močnem kartonskem papirji in platnenem pregibu z jako lepo naslovno podobo.
Cena 3 gld.
(701-8) &
11
Za prodajalko
v kako prodajalnico s špecerijskim ali mešanim blagom želi nstopiti gospodična, ki ume tudi dobro šivati. (730—1) Ponudbe upravnifitvu .Slovenskega Naroda".
5Ila€l, ueozeiiJen
mizarski mojster
iNče atnlne alužbe. Zmožen je hkratu tudi raznih gospodarskih in obrtniških del. Spričevala se pošljejo na zahtevali je. — Ponudbo protd bo z naslovom: N. P. poste rcBtante Nova van pri Kakeku. (7*22—1)
S. Crlontini-jeva
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani
ima na prodaj nastopne nove, priporočljive, praktične in potrebue nove knjigo in pričakuje naročil:
<■|irr«'nti«'ii-,l'»rit' tur Ad vokalen (plakat) 30 kr., po pošti t)3 kr.
Netim ann: Neuester Nteinpel- and Ctebuhren-Tn-rif
(vezano^ 36 kr., po pošti 38 kr. VorMchriften beireil «l«r FalirpoNtfrauklruiig mit
Briefiuarkeu (8° plakat napet) 20 kr., po pošti 25 kr. I>*e neue FalirpoHtfraukiruug mil Zoneuweiaer
!0 kr., po pošti 12 kr. Kneipp, Pfarrer: Melne Wa«»er-Knr. Von ihm durch
30 Jahre selbst erprobt.  20. izdaja.   1 gld. 56 kr., po
pošti 1 gld. 66 kr. Kneipp, Pfarrer: So solil Ilir Icbem. Winke und Rath-
schiiige f?ir Gesunde und Kranke. 1 gld. 56 kr., po pošti
1 gld. 66 kr.
Wiener Bot<*.  Ilustrirter Kalender pro 1891. 40 kr., po pošti 50 kr.
lluf*trov»nl narotlni koledar za leto 1891. 50 kr., po pošti 60 kr. (726—1) Nadalje prodaja po najnižji coni
šolske knjige in šolsko orodje
Dr. Rose životni balsam
je nad 30 let znano, prebavljanje in Blast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče
domače sredstvo.    (88-21 >
Velika Nteklenica 1 gld., mala
50 kr., po pošti 20 kr. već. Na vseh delih zavojnine jo moja tu dodana, zakonito varovana!
varstvena znamka.
Zalogo skoro v vseli lekarnah Avstro-Ogrske.
P
Tam se tudi dobi i
raško iimmakio doma.ee milo
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenjo in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skalljirah po 35 kr. in 25 kr. Po posti 6 kr. vet*. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
G-ls.-vxi.a, zaloga
B« FRAGNER, Praga,
It. 203-1*01, Mala sirana, lekarna „pri črnem orlo". Poštna razpofiiljatev vsak dan.^O
ii srečk i® gld. 6' srečk 5 gid.lH kr.
(699—13)
Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C- C- MAYBR-ji.
Lu«tniua iu tmk „Ndrodne Tiskarne8.
J9G
6655
6883
80