Poštnina plačana v gotovini. Štev, 37. Mesečna priloga „N0VE D0M0UUB0VE PODOBr. V Ljubljani, dne 17. septembra 1925. NOVI Leto I. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — Vinseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Novega Domoljubna, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniltvu »Norci* Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Dr. A. Korošec o sedanji naši politiki. {Govor načelnika SLS na shodu v Ljubljani dne 12. t. m.) Žerjavova stranka ne more pozabiti, da jc izgubila večino tudi v Ljubljani, kjer so bili liberalci na krmilu neprestano 30 let. Pri zadnjih dveh občinskih volitvah je pa ta stranka propadla in pri državnozborskih volitvah je bil na vso grozo žerjavovcev izvoljen dr. Anton Korošec, načelnik SLS za ljubljanskega narodnega poslanca. Če ne gre izlepa, mora pa izgrda, so si mislili žerjavovci in razpustili občinski svet ljubljanski, ki ni bil po njihovi volji in imenovali kar tri gerente. Ti gerenti sedaj gospodarijo v slovenski prestolici v zasmeh veliki večini prebivalstva, Ljubljačani so mislili, da bo nova Pašič-Radičeva vlada vsaj tukaj napravila red in bo razpisala občinske volitve. Toda nič. Ostalo je pri starem. Iz protesta proti takemu krSenju občinske avtonomije je SLS sklicala v nedeljo 12. t. m. velik shod v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Na shodu je govoril tudi dr. Ant. Korošec. Zborovalci so načelnika burno pozdravljali in mu neprestano pritrjevali. Tu prinašamo nekatere najlepše odstavke njegovega govora: Sporazum. Dogodki, ki so se pred nedavnim odigrali v naši notranji politiki.se dajo najbolj nazorno predočiti v obliki pravljice, ki bi sc mogla tako-le glasiti: Nekoč je živel nek gospod, ki je imel zlato uro. Ta gospod je moral napraviti pot skozi velik, gosto zaraščen gozd, In ko je šel skozi ta gozd, tedaj je skočil iz zasede krepak, močan orjak, napadel gospoda z zlato uro, mu nastavil nož na vrat ter mu zaklical: Ali zlato uro ali smrti Gospod z zlato uro se je silno prestrašil in po kratkem premišljevanju izjavil: Zlato urol In mu je izročil zlato uro! In sedaj prihaja Stjepan Radič in nam dokazuje: »To je sporazum!« In tudi Nikola Pašič zatrjuje: »Da, da, to je sporazum!« In od mnogih strani prihajajo ljudje in pravijo: »To je sporazum!« (Veselost.) Radičev »sporazum« je samo kapitulacija, ki našega državnega vprašanja ni rešila. Da, še več! Mnogi ljudje od drugih plati prihajajo tudi k Slovenski ljudski stranki, predstaviteljici volje slovenskega naroda, in jo nagovarjajo: Zakaj ne napravite tudi vi takega sporazuma? fStranka mora biti prožna in se prilagoditi razmerami In prismojeni ljudje so v svoji bolni domišljiji videli, kako načelnik Slov. ljudske stranke hiti v Evian les Bains, čaka tam ponižno pred vrati Nikola Pašiča in mu javlja s prosečim glasom: »Evo zlate ure, evo našega programa, vzemite nas milostno v svojo vlado!« Slovenska ljudska stranka pa ostane pri pošteni stari vsebini pojmov ter pravi: Kar se je dogodilo • Hrvatsko seljačko stranko, to ni sporazum, to je nasilje in predaja. Mi ostanemo zvesti programu slovenskega naroda! Kdor hoče nas, mora upoštevati naš slovenski program, (Viharno ploskanje.) SLS ne bo kapitulirala! Ideja sporazuma ni pokopana. To je naše globoko prepričanje. Radičeva stranka jo je pač zaustavila na njenem zmagovitem pohodu, ubiti pa je ni mogla in ne more, ker se ideje ne dajo ubijati, ako izvirajo iz notranjih ljudskih potreb in razmer, ako so v njegovih srcih in dušah zasidrane. (Tako jel) Zato bi pa bilo tudi napačno, ako bi mi sledili sirenskim glasovom, ki prihajajo na naše uho iz Slovenije in Belgrada, da naj sledimo Radičevemu zgledu in se odrečemo svojemu slovenskemu programu. Toda mi bi s tem ne rešili vprašanje sporazuma, pač pa bi uničili svojo stranko, (»Tako jel«) Ako tenkočutno poslušamo sirenske glasove, je našim prijateljem doma in ob Donavi več ležeče na tem, kakor pa za samo stvar sporazuma. Toda dokler bo naša stranka uživala zaupanje slovenskega naroda, ne bo nikdar grobokop njegovih potreb in želja. (Burno pritrjevanje!) Doba Radičeve vlade — doba kmetskih rubežni. Dr. Korošec nato opominja na obljube, ki so jih dajali volivcem radičevci in pri nas pucljevci in nadaljuje: Davčni vijak, ki ie je navijal pod Prlbičevičevim sodelovanjem, se z nemoteno silo nadaljuje tudi pod Radičevim sodelovanjem, ne samo proti obrtniku ia trgovcu, ampak proti kmetu, za katerega se je Radičeva stranka ▼ prvi vrsti smatrala za poklicano, da ga rešuje. Nikdar ni birič tako pogosto trkal na kmetova vrata, kakor v teh par mesecih Radičevega vladanja, nikdar se ni prisilna rubtfžen zaradi neplačanih davkov izvajala v tako velikem številu in tako kruto, kakor sedaj, ko sedijo Radičevi zaupniki na ministrskih klopeh. Doba Radičeve vlade se lahko imneuje doba kmetskih rubežni, (Veliko pritrjevanje.) In kmet ne da bi ne hotel plačati davkov, ampak ne more jih plačati, ker mu je slaba gospodarska in carin-, ska politika zaprla vse glavne vire dohodkov^ Isto je pri obrti, trgovin! in industriji. Če ne bo prišlo do preokreta, nam preti splošna gospodarska propast. Davčni vijak, to je tisti zmaj, proti kateremu bi se morali boriti tisti slovenski poslanci, ki sedaj iz ne vem katerih interesov podpirajo vlado in se ji ponujajo. ■ V daljnem govoru je povdarjal dr. Koroi šec, da sedanja vlada ni popravila še prav nobene krivice, ki jo je napravila prejšnja vlada. Krščanski učitelji in drugi državni uslužbenci, ki so bili prestavljeni po volji žerjavovcev še nimajo zadoščenja in mnoge nove udarce je zadal Slovencem Pašič-Radičev režim. Toda zastonj upajo — tako je povdarjal dr. Korošec — če mislijo, da nas bodo s preganjanjem spravili na kolena. Utrudili nas ne bodo. Zahtevo po zakonodajni samoupravi je dr. Korošec tako-le ponovil: Leto za letom se napravljajo vlade, ki naznanjajo, da bomo sedaj in sedaj volili v samouprave, pa vedno se ustrašijo, ali pred volilci ali pa pred zavestjo, da je treba vse samor upravne zakone spremeniti, predno. sploh stopijo v življenje. Radič ima tukaj sedaj lepo nalogo, da prepriča svoje zaveznike, da je treba vse te samoupravne zakone uničiti, dati narodom od njih zahtevano avtonomijo, v kateri si bodo ustvarili z lastno sposobi npstjo ln uredili po lastni volji vse potrebne nižje organizirane samoupravne zajednice. (Tako jel) Mi pa imamo zadoščenje, da so se tudi v tem oziru izpolnila naša prerokovanja - ..... - 1* ' In da j« opravičen naš večni klici nesposoben birokratičcn centralizem )e treba odstraniti, pokrajinam pa dati z ozirom na njih kulturni, gospodarski in politični zgodovinski razvoj: zakonodajno samoupravno organizacijo) (Burno pritrjevanje I) Kulturni (verski) boj. Ni nobenega dvoma in v tem oziru si ne smemo prikrivati resnice; pri nas *e izvaja tiho, pa sistematično kulturni boj. Pribičevič ga je začel, Radič pa ga za Pribi-čevičem nadaljuje. In celo Pucelj se je s Pre-peluhom vzdignil ter pristavil svoj piskrček tokrat k Radičevem ognjišču, da bi skuhal tam strup za »klerikalizem«. »Klerikalizem«, to je stara fraza za vse kulturnobojne namene. Radič je v tem oziru vsaj odkritosrčnejši od Pribičeviča, da je razglasil, kako bo preko starokatoliškega odpadništva pripeljal Hrvate in Slovence v drugo vero. Začeli so v šoli. Iz šole hočejo izgnati križ, molitev in verouk. Znane so odredbe sedanje in prejšnje vlade. Toda slovenski katoliški starši, mislim da smem izjaviti, pa ne pustijo, da se odstranja veronauk iz šol, niti ne pustijo, da se zapirajo učiteljišča in onemogočujejo zasebne šole katoliških redovnic. (Viharni klici; Nel) Otroci niso last države (»Tako je!«}, ampak last staršev, katerim se ne more odrekati vsaj ta pravica, da vzgajajo svojo deco, kakor sami spoznajo po svoji vesti za potrebno. (»Tako jel«) Ta pravica je temeljna pravica roditeljev. Zato so katoliški starši globoko užaljeni, ako se jim celo v tem oziru skračujejo njihove pravice. (»Tako jel«) Minister za prosveto naj bi raje smatral za svojo dolžnost, da odpravi s svojo šolsko politiko sramotno veliki odstotek tistih, ki še brati ne znajo, kar nas ponižuje pred celim kulturnim svetom. Katoliški starši pa bodo uporabili vsa zakonita sredstva, da se veronauk zopet vnie v šole in da se pusti svobodno življenje zasebnih šol, ki v vsakem oziru odgovarjajo zakonskim predpisom. Slovenska ljudska stranka bo v tem boju staršem in cerkvi zvesto stala ob strani! motal«) Mislim, da dr. Jeglič, eden izmed naj-ide&lnejših Članov našega episkopata, lahko pač molče preide čez to žalitev, ker mu gotovo zadošča ljubezen in spoštovanje, ki ga uživa med slovenskim narodom. (»Tako jel«) Ministru za vere pa kličemo, naj pazi, kako govori z našimi cerkvenimi dostojanstveniki. (»Tako jel« Ploskanje.) Vse fe ostalo pri starem. Sedanje na vladi se nahajajoče stranke nimajo niti volje niti sposobnosti, da bi v nato državo spravile red in mir. Mi smo se svoj čas vezali z Radičevo stranko, ne samo ker smo mislili, da si z njimi izvojujemo svojo narodno samoupravo, ampak tudi da ustvarimo z njimi vlado ljudske demokracije, ki bi pa bila pravična tudi vsem drugim stanovom. Mislili smo, da bodo podpirali kmetsko produkcijo, kmetsko organizacijo in kmetsko svobodo. Sedaj z žalostjo vidimo, da poje pod njimi kmetu najglasnejši eksekutorski boben. Mislili smo, da bodo pravični obrti, trgovini in industriji, sedaj pa vidimo, da slepo služijo samo davkariji in nimajo za naše ljudstvo potrebnega smisla. Upali smo, da se bo, kadar bodo soodločevali v vladi, nehalo socialno nazadnjaštvo, ki se je uvedlo v naši državi za delavski stan, da se bo delavcu omogočila borba za socialno in gospodarsko ravno-pravnost, vidimo pa, da ostaja vse pri starem. EJ5SP-- POLITlCni • 2RPISK1 __sd Za našega škofa in duhovnike. Tudi minister za vere se je pridružil tistim, ki hočejo zaustavljati miren razvoj ia mirno življenje katolilke cerkve v naši državi. Ne samo, da sploh ne skrbi dovolj za materialno stanje duhovnikov, on je pri zadnjem proračunskem provizoriju kljub odporu od naše strani skratil državno podporo vsem tistim državnim duhovnikom, kateri nimajo 200 hiš ▼ svoji župniji m ki so vsled tega materialno najbednejši. S tem je ogrožen obstoj posebno vseh gorskih župnij. Organizacija katoliških župnij je zrastla iz krajevnih potreb katoliškega slovenskega in hrvatskega ljudstva. Ki od včeraj, ampak ima svojo stoletno in stoletno zgodovino za seboj. Zato tudi minister fca vere nima pravice rušiti te starodavne, iz ljudskih potreb nastale cerkvene župnijske organizacije. (»Tako Jel«) Mi smatramo to kot neprijazen udarec proti katoliški cerkvi. Sedanji minister je tudi smatral za potrebno, da se izjavi nezadovoljnim nad vse-»transkim zastopanjem verskih interesov na-lega ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča $»2ivlo dr. Jeglič!« Ploskanje) ter mu je pri Zadnjem sestanku Izjavili »Vi ste črna pika na beli karti naše države!« (»Škandali« »Sra- Naša železna volja in neomajen cilj. Kljub vsemu temu se nas ne loteva malo-dušnost. Nasprotno, mi trdno upamo, da bomo z doslednim delovanjem in bojevanjem v do-glednem času gotovo prišli do svojega cilja: to je: dati državi mir, in sicer s tem, da damo vsakemu narodu politično svobodo, dati stanovom možnost za obstoj, za socialni in gospodarski napredek in razvoj, dati državi finančno politiko, dati narodom visoko splošno kulturo, dati državi tudi verski mir in versko strpljivost. To je naša želja, naša železna volja (»Tako je!«) in naš cilji Prepričan sem, da ne bomo na tem pohodu sami, ampak da bo ostal cel slovenski narod še dalje zvesto v našem taboru! Zborovalci so viharno pritrdili načelniku SLS, nam naj bodo njegove besede v bodrilo in ravnilo pri vsem političnem delu. SHENANDOAH. Shenandoah j« bila velika ameriška bojna zračna ladja, edina v Ameriki zgrajena. Nešteto viharjev je prestala, nobeden ji ni nič naredil. Bila je zelo močna. Zadnjič je pa prišla nesreča. Shenandoah — po slovensko »zračna zvezda«, torej zelo pripravno ime — je nastopila pot po Ameriki okoli. Ni bila še daleč, pa je prišel vihar, jo je treščil ob tla, vlekel naprej, jo treščil ob kmečko hišo, jo nesel v goccd in jo nenadoma dvignil visoko v zrak. Tam se je raztrgala v dva dela. En del Je padel takoj na tla, ker ni bilo več plina v njem, drugi del se je pa ie nekaj časa držal v zraku ln se je le polagoma spuščal, ker ja imel le nekaj plina v »ebi. p Somišljenikom SLS v Selški dolini. Glede shodov v Selcih in Železnikih se nam je v predzadnjem »Domoljubu« vrinila neljuba pomota. Shodi t Selcih in Železnikih bodo dne 20. t. m. in sicer v Selcih po jutranji sv. maši, v Železnikih popoldne po litanijah. Povsod govori poslanec Brodar. Dne 6. t. m. so bili shodi v Poljanah in v Gorenji vasi. Na Mali šmaren je zborovala okr. km. zveza za kamniški okraj na Homcu, Nad 1200 mož in žena iz vseh fara in občin kamniškega okraja je prihitelo na tabor, Manifestacija ljudske volje, ki kljub križem in težavam vztraja v taboru SLS, je bila veličastna. Okrajni poslanec S t r -c i n , poslanec Franjo Z e b o t in naš priljubljeni govornik dr. Valentin Rožič so govorili množici o neomajani zvestobi SLS do krščanskega naziranja in avtonomistič-ne ureditve države. Vsa množica je odo-bravala vztrajnost v borbi za naše temeljne zahteve in soglasno odobrila resolucije, ki jih prinašamo. p Resolucije sklenjene na taboru na Homcu dne 8, septembra 1925. 1. Zborovalci zbrani dne 8. sept. 1925 na ljudskem taboru na Homcu, so uverjeni, da je avto-nomistična ureditev države edini pogoj za miren in srečen gospodarski in kulturni razvoj državljanov. — 2. Zborovalci izražajo popolno zaupanje jugoslovanskemu klubu in načelniku g. dr. Korošcu ter poživljajo načelnika in ves klub, da vztraja na začrtani poti. — 3. Zahtevamo, da smo enakopravni vsi državljani v pravicah in dolžnostih, zlasti zahtevamo, da se davki v celi državi izenačijo ter odpravijo velika neznosljiva bremena, pod katerimi slovenski narod vidno propada. — 4. Katoličani in davkoplačevalci odločno odklanjamo sedanji načrt šolskega zakona, ker je nedemokratičen in ker nasprotuje pravi krščanski vzgoji naše mladine. — 5, Hrvatski demagog in verski odpadnik je na krškem polju, kakor so časopisi poročali, najgrše napadel slovensko duhov- Od posadke, ki je štela 50 mož, je bilo mrtvih 13, Dobro še, da se plin ni vnel; ladija je bila namreč napolnjena s plinom helijem, ki ne gori. Takoj po nesreči so časopisi pisali, da je usoda zračnih ladij v Ameriki zapečatena in da ne bodo graditi nobene več. Pa so postali kmalu drugih misli. Pregledali so ostanke zrakoplova in so videli, da je imela ladja premalo ventilov in da je bilo to vzrok nesreče. Število ventilov so pa zato znižali, da so hranili na heliju, ki je izredno drag. Ko so se pomirili, so pa začeli govoriti o nadomestilu za »zračno zvezdo«, in sedaj beremo, da bodo zgradili zračno križarko, ki bo še enkrat tako velika, kot je bila Shenandoah. Od nas zadnjič opisani ZRM Je pa trgovska in potniška ladja. ščino, ki je vedno stala na braniku za naše verske svetinje. S svojimi klevetami ne more vzeti slovenski nesebični duhovščini ugleda in upliva, ker ji zaupamo. Z ogorčenjem pa obsojamo obrekovanje. p Radičev napad na škofe. Kmetijski list skuša oprati sebe in svojo stranko očitka, da vse njihovo gibanje in vsa njihova organizacija nima namena koristiti kmetskemu ljudstvu, ampak iztrgati vero u ljudskih mas in razkristjaniti družbo, kakor je to poslednji cilj vseh takozvanih /•svobodomiselnih« strank. Namesto odgovora zaplšimo besedo, ki jih je govoril sedanji vodja »samostojnih kmetov« gosp. Radič dne 28. septembra na zborovanju v Krašiču. Takole govori Radič: »Jaz sem vam povedal, da nam popovi politično ne morejo škoditi, ali ne dopuščamo, da nas sramote in da bo pri nas kmalu tako, kakor na Kranjskem, kjer popje vprašujejo žene pri spovedi, kakšne liste čita njen mož oziroma kateri stranki pripada. Ako to ni popovska stranka, ji reče, da ni več njegova žena, to pa na tako prostaški način, da se tu ne more ponoviti. — To je, vidite, največji greli proti Svetemu Duhu, je greh proti vsej naši prosveti in našemu napredku, a mi Hrvati tega ne dopustimo, ker nočemo biti druga Kranjska. Vsaka duša ima svojo ravno pot k Bogu. Po vsako dušo pridejo božji angeli, nikakor pa je no vodijo v nebesa kaki popovski me-šetarji.« Kakšen namen imajo te klevete? p Pucljev praznik na Bledu je bil letos zelo klavera. Radovedneži so prišli na Bled k živinski razstavi, drugi so prišli gledat Radioa, ki ga ja Kmetski list napovedal. Pa Radiča ni bilo, in tista dva hrvatska govornika, ki sta prišla, bi bila Puclju večjo uslugo napravila, če bi bila ostala doma. Povedala nista nič pametnega, in kar sta povedala, je bilo tako izrečeno, da naši gorenjski kmetje se v gostilni ne govore v takih oblikah, če imajo že tudi malo več cvička pod klobukom. Samostojneži sami so zmajevali z glavami in odkrito priznavali, da jo bil letošnji tabor slab. p G. Jožko Blaž, ki stavlja na posl. Brodarja vprašanja v zadnjem »Kmetskem listu c, dobi odgovor pri sodišču, da bo enkrat mir pred neresničnim poročanjem o dejanjih SLS. p Zadnja »Domovina« se takoj v prvih vrsticah zlaže, da so »klerikalci zanlkavali ne samo potrebo političnih in kulturnih zvez s Hrvati in Srbi, ampak tudi vzajemnost sodelovanja na gospodarskem polju.« Domovina iz te laži nato naveže cel članek in mimogrede zapiše na račun »klerikalcev« še celo kopico neresnic. Vsak naš kmet pa ve, da klerikalci niso nikdar za-nikavali zvez, zlasti ne gospodarskih. Mi hočemo avtonomno ureditev države, nočemo pod belgrajski lonec, Id nam sopsti ne da, svobode hočemo na svoji zemlji, zveze bomo že vstvarili. Ali med ameriškimi Združenimi državami ni nobenih zvez? In švicarski kantoni so obdani s kitajskim zidom, ki so ga naredili »klerikalci« — kajne »Domovina«! — Take laži so vendar malo predebele, da bi Jim kdo verjel. V vsako hišo Domoljuba! d Koledar Kmetsko Zveze izide tudi za leto 1926. Našo somišljenike prosimo, naj nato mislijo in ne kupujejo poprej drugih Koledarjev. Zlasti nasprotnih ne sme biti v naših hišah. d Narodni poslanec Anton Sušnik je stavil danes na ministra za notranje zadeve in na ministra za poljedelstvo sledeče vprašanije: Dne 23. avgusta t. 1. je uničila strašna toča v selih Bočje, Banovo, Brezovice, Dolenji Gradišček, Hrastek, Stari grad in Šutenski vrh, občina Križ pri Kostanjevici, okraj Krško v Sloveniji, skoro vse vinograde. Škoda se cent uradno okrog milijon in pol dinarjev. Ker ljudstvo v teh krajih živi večinoma od vinogradništva in mu je po toči uničen skoro ves vinski pridelek, se nahaja v najtežjem položaju in ne ve, kako se bo v bodočem letu moglo preživljati. Zato Vas vprašam, gospod minister: 1. Ali ste voljni, ker imate v proračunu, kolikor je meni znano, za to potreben kredit, dovoliti takoj težko prizadetemu prebivalstvu kar največjo podporo? 2. Ali hočete ukreniti takoj vse potrebno ter vplivati na gospoda finančnega ministra, da se ljudstvu odpišejo neznosna davčna bremena? — Ljubljana, dne 14. septembra 1925. — Anton Sušnik, narodni poslanec. Podobno vprašanje je stavil gospod poslanec tudi na gospoda finančnega ministra, od katerega zahteva odpis davkov za težko prizadeto občino. d Poslanec Sušnik je obolel in je moral po nasvetu zdravnikovem za nekaj tednov odpotovati iz Ljubljane v zdravilišče. d Kuluk. Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani je pozvalo vse okrajne cestne odbore, da se zopet upelje kuluk. Kuluk je bil ukinjen vsled prizadevanja Jugoslovanskega kluba, sedaj, ko je g. Pucelj zopet član vladne večine mora seveda kuluk tudi na dan. d Občinska oprava št. 9 je izšla s sledečo vsebino: Določila domovinskega zakona glede oseb brez domovinstva. Državne takse in občinski uradi; Vprašanja in odgovori: Plesne prireditve v zasebnih hišah dvojna občin, taksa in kaznovanje; Plača in pokojnina dež. cestarjev, Gradnja in vzdrževanje zasebnih potov itd. Občinsko upravo najtopleje pripodočamo ne samo občinskim uradom ampak vsem možem in fantom. To je edini slovenski list, ki prinaša zanesljiva navodila v občinskih zadevah. d Dobrodelna loterija »Dijaškega podpornega društva« nudi llAft) dobitkov v vrednosti 117.250 Din. Med dobitki so zastopane vse stroke in panoge domačega življenja. N. pr. vozila: avto, konj s kočijo, kolo; oprava: 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici, umivalna miza, navadne mize, stoli, fotelji, gugalni stol, pisalna miza, stenske slike, stenski zemljevidi; kuhinja: kuhinjska oprava, posoda, elelrtr. likalnik. posnemalnik za mleko, stroj za rezanje mesa, jedilna orodja, Slovenska kuharica itd.; knjige: Vsi Jurčičevi spisi, Z ognjem in mečem, Mladika, Dom in Svet, Slovenec, za vse te tri naročnina plačana eno leto, dalje celoten slov. biografski leksikon, sv. Pismo; poljsko in drugo orodje: slamorez-nica ali trijer, travniška brana, poljska brana, železen plug, tehtnica za 100 kg, vrtalni stroj, primož, oblji, žage, diamant itd.; ure: salonska stenska, srebrna žepna z verižico, ženska z zapestnico, budilka; obleke: fino blago za moško obleko, jahalne hlače, žemper, volnena odeja, skupine nogavic, čevlji za moške in ženske, sandale itd.; razni aparati: brezžični radio-aparat, aparat za fotografiranje, daljnogled, električen zvonec z baterijo, aparat za britje, elektr. kuhalni aparat, stroj za striženje las, tehtnica za alkohol, barometer, toplomer, itd. Vsega radi obilice ni mogoče našteti. Pa saj je to priča, kako bogato in pestro so sestavljeni dobitki. Srečke stanejo 10 Din in se dobe povsod, lahko se pa naročajo naravnost pri »Dijaškem podpornem društvu v Ljubljani«, Miklošičeva cesta 5. Manjše število se pošilja v kuverti, če se pošlje denar naprej, celi bloki za razprodajo proti naknadnemu obračunu. Prodajalci srečk dobe 10 odstotno provizijo. Za prijavo zadostuje dopisnica z naslovom in sporočilom, koliko srečk želi kdo v razprodajo ali nakup. Segajte pridno Eo srečkah, ker s tem tudi podpirate naše at. dijake! d Cerkveno odlikovanje. G. Janez Brence, župnik v Preski, zlatomašnik, je bil imenovan za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. — Blagemu duhovniku-jubilarju naše iskrene častitkel d Birmovanje v dekaniji Žužemberk je preloženo s septembra v oktober in se bo vršilo: V Žužemberku v nedeljo, 4. oktobra, v Ajdovcu v ponedeljek, 5. okt., v Šmihelu v torek, 6. oktobra, na Selih pri Šumberku v sredo, 7. oktobra, v Zagradcu v četrtek, 8. oktobra, na Krki v petek, 9. oktobra, v Ambrusu v soboto, 10. okt,, v Hinjah v nedeljo, 11. oktobra. Umrla je v torek dne 15. t, m. dopoldne v starosti 68 let po daljši, zelo mučni bolezni gospa Frančiška Banko roj. Kuhar, posestnika žena v Dragomlju, fare Sv. Jakoba ob Savi. Pokojna Bankova mati je bila vzorna žena in mati, marljiva, skrbna gospodinja in velika dobrotnica siromakov. Naj uživa pri Bogu večno pla-čilol Pogreb bo v četrtek 17. t. m. ob 9. uri na pokopališče v Št. Pavlu. S petrolejem se je polila v Medaničih pri Gaškem Zorka Obradovič in se vžgala. Umrla je na opeklinah. d Pokvarjena mladina r Bosni. V poboljševalni« v Glini se nahaja 16 otrok ig Bosne, v Požegi 7 in v Pahinjskem 6. V, državni poboljševalnici v Sarajevu je 150 dečkov, med temi jih je 75 odstotkov, ia Sarajeva. ^ •n'......1..... iRon ŠT. VII> NAD LJUBLJANO. Po dolgem času je poL oblast vendarle razpisala volitve, ki se bodo vršilo v nodeljo 27. scpi. Kakor čujemo, bomo imeli pri volitvah sedem skri-■jic. Vsem jo ie v živem spominu, kako so demokrati sa kratko dobo prišli oa krmilo občine, ki Pa od njih ne bo lmola nikakega dobička, pat pa veliko zgubo, kakor boste is naslednjega lahko «po-inali. Šontvidčani, ali se šo spominjate, s kakšnim obrekovanjem so šli demokrati pri zadnjih občinskih volitvah v volilni boj, 4->š, odborniki SLS »mislijo doiidafi z občinskim dc.iarjem Orlovski (Ljudski) dom in tako natveziti večmilijousko zadol-litcv občini.« — Dalje: »V ta namen »o proti protestu naprodnth strank nakazali Kj 8(1.000 K, kateri znesek se porablja ia zidav<> telovadnice v Orlovskem domu. (Letak >gospodareko-delaveko liste na razpolago.) Gospodjo demokrati, ali ste sedaj, ko ste na krmilu, le zahtevali uaznj igoraj imenovani ino-tek, ki ga je baje potrt »klerikalni« bitki j? Vsaj to bi mi od vas, ki vedno vpijete in kričite, kako vam je korist občino pri srcu, pričakovali. Ali ste zgoraj imenovani znesek ie prejeli? Co ga še niste, pohitite, ker sicer bo prepozno! Čudno pn je le to, da g. gorent še občinskega denarja, bi jo pri posojilnici naložen, kljub temu, da je že pri vseh pristojnih io nepristojnih oblasteh na kljuko pritiskal, do danes ni mogel dvigniti. — Dalje: Čc vam je res napredek in vrgoja mladine pri srcu, z.-ikaj so sedaj, ko ste v »pentijon« poškili vso kfc-rikalco, ki so onemogočili državno meščansko šolo, za isto ne pobrigate in jo ne ustanovite?! Nam se sdi, da demokrati vse bolj kot meščansko šole potrebujejo »sokolske šole«, kjer hi nemoteno in brc* kakej-a nadzorstva gospodarili in uničo\ali šolsko poslopje, katero smo ml davkoplačevalci s svojimi žulji zgradili. Naša šola jo sokolski dom, kjer so vo.ba »mladina« v sokolskcin, svobodomiselnem duhu. Človek bi mislil, da so jo šolsko dvorišče spremenilo v velikanski bazen, zakaj, 60 greš v nedeljo popoldne, ko drugi verniki v cerkev bite, mimo njoga, vidiš na njem mladino, oblečeno tako, da bi v resnici bolj spadala v kopališče kot pa uu lolsko dvorišče. Pa to rabteva sokolsku vežbal — Nadaljno dobroto demokratskega režima so bili deležni tudi naši Orli, ko jim jo g, šolski upravitelj Šmajdek, ki jc prinesel is Krtino kaj čudne, za št. Vid popolnoma nepriporočljive »rnanire«, prepovedal uporabo šolske telovadnic«, česar še (j, gerent pred njegovim prihodom ni upal narediti. Bomo videli, čc se bo vso zgodilo po načrtih g. šolskega upravitelja in gereatal Vedite, g. demokrati, g. veliki župan je našemu odposlanstvo, ki so jc zaradi zapostavljanja naših Orlov pri njen. mudilo, obljubil, da bo naredil v tem oziru pravico. O. veliki župan, poskrbite, da no boste ostali samo pri obljubah, ampak da bo vaša beseda postala tudi rcsnical ODKRITJE SPOMINSKB PLOŠČE V ZAVODU Sv. STANISLAVA. V pondeljek dno 21. septembra se v tavodu sv. Stanislava v h.t. Vidu nad Ljubljano slovesno adkrijo spominska plošča gojencem, ki so padli y svetovni vojni. Točno ob 9. uri bo sprejem presvetlega g. škola, ki opravi nato v kapeli cerkveno opravilo za padle. Po sv. maši bo v atrija žalna slovesnost s govori, dcklamacljami in petjem. Slavnostni govor bo govoril bivši vojni kurat narodni poslance g. dr. Pr, K u 1 o v o c. Po končani slovesnosti bo ustanovni občni zbr.r društva »Jeglič«, zve-«e bivših gojencev zavoda sv. Stanislava. Zato vljudno vabimo vse bivše gojence, zlasti ene, katerim nismo mogli poslati posebnih vabil, naj se to domaie slovesnosti udetežo v kar moči velikem Številu. DOBROVA PRI LJUBLJANI Izobraževalno društvo na Dobrovi si fe kljub velikim zaprekam zgradilo lep Društveni dom. Prva predstava bo ▼ nedeljo, dne 20. oktobra, ob treh popoldne, in sicer se uprizori J. Jalenova drama »Dom« v štirih dejanjih. Ker fe drama za|et» iz pristnega domačega bmetskega živlfenja in so tudi Igralci dobro pripravljeni, upamo, da hodo tndi Dobrovčani z nfo zadovoljni. Je pa tudi novi dom, dvorana in oder z moderno električno razsvetljavo, vreden, da si ga vsakdo ogleda. Vstopnice re bodo dobile v predprodaji pri g. Adamiču in pred predstavo v domu. Na svidenje torej v novem domti v nedeljo! IZ LOŠKE DOLINE. Tu jo pobiral darovo za eorkev sv. Frančiška v Šiški neki Anton Medved, bivši poštni podurad-nik. Pravice za pobiranje darov nI imel nobene. Prijeli so ga orožniki in oddali sodniji v Ložu. Honda sedaj nekaj časa ne bo pobiral. — 5. avgusta je umrla Neža Ule, stara 07 let, na Goričivah biš. štov. 2. Najstarejša oseba v loški dolini. Naj v miru počiva pri Sv. Štefanu I — Pravijo, da jo bivši corkniški tajnik ponevoril precejšnjo svoio, ko jo pobiral za grahovski vodovod. Prizadeti ko radovedni, kedo bo to svoio nadomestil in plačal? VOJAŠKE ZADEVE, Vprašanje: Prvi in tretji brat sta služila polni rok, drugi je stalno nesposoben, četrti sednj služi polni rok. Ali ima Četrti pravico do skrajšanega reka? J. L. L. Odgovor: četrti brat nima pravico do skraišanoga roka, ker nista pred njim dva po vrsti služila polnega roka. Vpra Sanjo: Imam dva sina. Prvi Jo bil lani potrjen in služI sedaj polni rok (18 mesecov), drugi jo bil pa letos potrjen tudi za 18 mesecev. Jaz (oče) som Klužil v bivši Avstriji 3 leta. Ali bi mogel drugi sin doseči skrajšan rok? M. O. II. Odgovor: Skrajšan bi bila drugemu sinu določila šo naborna komisija, če bi ji bil predluiril dokaze, da sta služila s tarejo brat in očo pulni rok. Sedaj po naj vloži prošnjo na komando »oj-noga okrožja v Ljubljani in Ji priloži navedena dokazila. Odgovor na več vprašanj. Kdo jo oproščen vojaško službe? Vojaško službo so oproščeni: 1. stalno nesposobni, 2. začasno nesposobni, če ne postanejo sposobni do dovršenega 25. lota starosti, 3. edini hranitclji nesposobnih rodbin, ki žive ob poljedelskih posestvih ali ob osebnem dolu ter plačujejo ua leto 20 dinarjev ali manj neposrednega davka. Med nesposobno rodbinske člano so štejejo ženske vobče, Izmed moških pa oni pod 17 ln nad 60 let starosti ali če jih spozaa komisija za stalno nesposobne. K tema pripomnjamo, da v slučaju, da so sa. me ženske pri hiši in se prosi ia oprostitev re-krota, zahtevajo vojaške oblasti tndi dokazilo, da so to nesposobne za delo, kar pa jc v protislovju s zakonom. Prošnje za oprostitev Je vlagali pri pristojnem vojnem okrožju in se mora zlasti predložiti rodbinski list in izkaz e davkih. Naročite takoj Koledarček Jugoslovanske kmetske zveze. Ržena ŽIKA ie samo ena! To ve vsaka gospodinja, ki Soče imeti na mizi okusno, zdravo in re- ddno kavo. Zato zahteva v trgovini le Ž I K O ir rdečem zavitku. POZOR prsd ponaredbimll t&f.-. n Slovesna tridnevniea na Čast Mule sv. Terezije bo v Knrmelu nu Selu pri Ljubljani v dnoh 19., 20. in 21. t. m. Boštanj na Savi. Tukaj5r,o nanovo ustunovl^no Prostov. gasilno društvo priredi v nedeljo, dnu 20. t. m. animirano veselico z zanimivim spored,m na vrtu r. Slapšaka. Sodeluje rndeška godba na pihalu. Ker potrebuje novo društvo denarnih sri.-.;-stov za nabavo orodja, vabimo celo I'osavje, da se mnogoštevilno udeleži to prireditve, — Odbor. n Pri Sv. Joštu nad Kranjem bo v ncdcllo 20. septembra, največji letni romarski shod, v fa t Žalostno M. B. na svetili stopnjicalu Spovodova jo v soboto in v nedeljo. V soboto ob pol 7. uri /.v. so litanije M. B. z blagoslovom; v nedeljo sv. bogoslužje ob 6 in 9. Komarji od blizu in daleč iskreno vabljena. n Ljudski oder Sredlščo uprizori dne 13. t m. kot otvoritev letošnjo igralske eezije krušno Jj d-sko fciloigro »Požigalčcva hči« Nje krasna vsi-bina je vredna, da pridejo pogledat tudi okoličani. ToraJ vljudno vabljeni -od blizu in daleč. n Orlovski kroji ua prodaj. Vsa pojasnila daje: Julij Sckmidl, p. PilStanj. Veliko loterijo z 250 krasnimi in dragocenimi dobitki priredi »Katoliško prosvetno društvo« v Sv. Petru pod Sv. gorami. Žrebanjo so vrši 8. deccmbrn 1. 1. Glavni dobitek ju novo, moderno izdelano pohištvo, iz črešn.c-vega lesa, fino polilinuio, obstoječe iz dveh postelj, 2 nočnih omaric, 1 umivalnika z zrcalom, 1 omare, 1 mize, 4 Blolov in krasne slike, cenjeno nad 10.000 dinarjev. Tudi drugi dobitki so razveseljivi, posebno 200 litrov blzclj-skega vina, nov šivalni stroj jSlngerc, zofa in 4 stoli, cela bala finega platna, moško kolo, klaftra drv, pitan prešlč, trsna škropilnica itd. Veliko zanimanje vzbuja pri ženicah vreča kavo, zaboj »Zlatorog« inila, svileni robci itd. •Srečko stanejo samo 5 Din komad. Naročajo ss pri »Loterijskemu odboru kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«:. Naročilu priložite tolikokrat po 5 Din, kolikor srečk želite kupiti. Izžrebane Številke bodo objavljene v časopisih. Prijatelji katoliške mladine, ki z nami vred mislite lo eno, segajte po srečkah in prigovarjajte drugjm, da Jih na reče, ker gre, da s Čistim dobičkom te loterije zg»a-dlmo »Katoliški dom« v Sv. Petru. Z kupovanjem srečk pomorete sebi in nam. Skupna vrednost dobitkov znaša nad 50.000 dinarjev. Iščejo se tudi razpečevale! srečk, kateri lahko s prodajo srečk precej zaslužijo. ...................................... Svetovno-znane so harmonika tvrdke FRANC ZECHNER in si toraj usojam iste priporočati p. n, odjemalcem. Popravila naglo in cc.no. Cenik zastonj. Franc Zechner, Graz VI., SE* OjSEif^ Sladek sadni sok v sodih. Naši kmetovalci-sadjarji naprešajo vsako leto na tisoče hektolitrov sadnega mošta. Zal, da vse te ogromne množine sladkega sadnega soka pokipe in se izpre-mene v sadno vino. Kako prav bi pa prišlo, ko bi imeli vsakdanjo pijačo, pa vsaj za otroke, bolnike ali za kako drugo priliko. Znano je večini naših čitateljev, da se da sadni ali grozdni sok obvarovati pred kipcnjem, ako ga takoj, ko ga vprešamo, napolnimo v steklenice, razgrejemo na 70" C, trdno zamašimo in zamaške še za-lijemo s smolo, parnfinom ali kako drugo tvariro, ki ne propušča zraka, loda na ta način je mogoče ohraniti le razmeroma majhno količino soka, ker so steklenice predrage in je delo prežami! dno. V večjih posodah, zlasti v sodih pa doslej ri bilo mogoče za delj časa shranjevati takih sokov, ker jih nismo mogli imeti na pipi. Takoj, ko bi sf bil natočil prvi liter soka iz soda, bi prišel vanj zunanji zrak in z niim kipelne glivice, ki bi biie povzročile ki-penje. Švicarjem se je pa po mnogoletnih poizkusih posrečilo, da so premagali vse težkoče in ovire in dandanes je že na tisoče sodčkov pa tudi sodov napolnjenih • sadnim sokom, ki je v njih tako zavarovan, da ne more kipeti, čeprav je meseca in mesece na pipi in se toči kakor vino. V to svrho je dober vsak močan hrastov sod z železnimi obroči. Da ne propušča raka skozi les, je dobro, ako ga zunaj prepleskamo z vročim firnežem. Razen soda sta potrebni pa Se dve drugi pripravi ln sicer posebna pipa, kjer sok točimo iz soda in pa posebna priprava — zračno cedilo v vehi. Pipa je tako narejena, da sok v sodu ne pride pri odtekanju v do-tiko z zunanjim zrakom. Zračno cedilo pa popolnoma očisti zunanji zrak, ki prihaja skozi veho v sod, ko točimo iz njega sok. Sadni ali grozdni sok pripravimo na običajni način. Preden ga pa nalijavtomobilni kraij' Henry Ford izdeluje vse, kar rabi za avtomobile, sam. Tudi ves material si nabavi san in mu ni treba prav nič kupiti od tujih tvrdk. Ima svoje gMuzika nebes« so jonazvali. Mali Edvard je tole občutil, ko je ustvarjal: »Neskončna je lepota božjega stvarstva, neba in tvozd in solnca in lune v pomladnih nočeh. Lepi so viharji v svoji jezi, lepa je gluha zimska noč. Pa kaj je vellčje vsega ustvarjenega v primeri z lepoto Ne-ustvarjenega, Njega, ki je vir vse lepote, čisti duh. Oko ni videlo, uho ni slišalo. Aleluja!« »Kaj me milujete, da sem nesrečen, ker sem slep? Zares, velik dar so oči, a najvišje niso. Ne vidim cvetja, nimam sinjine neba, ne jeze bliskov, ne borbo valov. Imam pa dušo, ki vidi jasneje kot vidijo oči.« »Vidim, kakor videči ne vidi. Najlepše kar vidim, je obraz moje matere. Moje matere obraz je lepši kot so lilije in gartrože, moje matere oči so svetlejše ket zvezde, moje matere slika je pesem, ki je nikoli izpel ne bom. Aleluja k sSaj ste Culi o ptici, ki so ji iztaknili oči, da bi pela. Pomilujte ptico, mene ne pomilujte. Mene bla-grujte. Moja slepota ni temna, moja slepota je sreča. Jaz vidim! Bogu stvarniku čast in hvala, da mi je vzel oči, a mi dal videti vse najlepše, Neustvarjeno.« »Vidim, vidim, vidim. Aleluja!« • # * To je zgodba o očeh, bridka ko pelin in sladka kot usmiljenje nebes. Dvajset let pred strašno svetovno vojno se je dogodila. Mimo vojske še ni pozabljena. Pa, ali bo odprla oči tisočem in milijonom, ki menijo, da vidijo, pa so slepi in ne vedo, da ga ni videnja ne vedenja nego v Bogu in spolnjevanju Njegove postave, ki je Pot, Resnica in Življenje... Bog, stvarnik zemlje in neba in naš h nesmrtnih duš! Daj da bi žo videli, daj, da bi videli vsi, vsi, vsi! Volikanska letala m promet med Evropo in Ameriko. Nemška tvrdka Jankers bo začela graditi aeroplane, v katerih se bo lahko peljalo 40 do 100 oseb. Namenjeni bodo zlasti za promet med Evropo in Ameriko čez Atlantski ocean. V notranjosti bodo prostori ta obednioe, spalnice in za navadne sobe. Uporabljali ne bodo več ben-eina, temveč kar nerazčiščeni naravni petrolej, kar bo seveda veliko cenejše. Oblogndarjen oče. Neki nemški slikar, 50 let star, j« drugič oženjen. Pred mesecem se mu je rodil 27. otrok; 19 otrok je Imcta prva žena, 8 druga, dosodaj. 18 otrok Se živi. dobit«, blago za obleke, koteuino, narečne obleke, cajgaste hlače, srajce, kravate, nogavice, rute itd. pri F. r Stari trg Stev. 16. E ZAMUDITE l NE ZAMUDITE i ajboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, Ljubljana, Palača Ljubljanske kreditne banke Haiboliša kolesa murn. Vsakovrstne dele in opremo. Pri nakupu na debelo in na drobno se obračajte le na Oblačilnico v Ljubljani Miklošičev* cesta 7. Poatrcžeul boste • prvovrst. blokom pa nUM W«it AV Ako hočete štediti svoje perilo, tedaj uporabljajte pri pranju samo milo »Gazela«! živinorejska "zveza v Kamniku brzoppa0»nLV^žaili ceni "ov' moia,° P°cinkan , . »n novo, močno pocinkano 3 me- ra dolgo GNOJNICNO ČRPALKO. - Kdor želi to kupiti, naj se oglasi pri predsedniku v Kamniku, Sutna iter. 43. {,248 3* Prek P Podpisana Marija Kimovec preklicu-i ■ živilu, jenii j[ar 6em neresničnega govorila o Ivani Rozman iz Bukovice 11. sept. 1925. — Marija Kimovec, Dobiuša. 6213 Učenkapridna ^ pojtena-stara 14 do 16 iet, se sprejme v trgovino t meS. blagom in zalogo tobaka. - Tozadevne ponudb« je poslati na AL STREL, trgovec, Mokronog' 6163 Pšenica za seme Upraviteljslvo graSčino barona Codelli, Kodeljovo, Moste pri Ljubljani ima Se v zalogi dobro znan® češko pšenico, la3tnl pridelek za seino. Pfplrlir Jal M' Glavič iz Ihana, preklicu)"* ■ 1 CniHt. vse, kar sem žaljivega govorila o nikarjevi družini od Sv. Miklavža glede tatvW«< Marjana Glavič. Naznanilo. Podpisana tvrdka, nahajajoča se v Ljubljani, Mestni trg It 18 — že nad 30 let, naznanja vsem svojim častitira odjcinalcem, da >c zaradi prodaje hiše PRESELI koncem avgusta t. I. v novo urejene prostore Wo f©va ulica 5 prejšnja trgovina Anton Krejči, vogal Zvezde Tem povodom se tvrdka vsem dosedanjim p. n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonjenost in jih prosi, da ji ostanejo tudi na novem prostoru zvesti, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo g prvorstnim, trpežnim blagom, priznano najboljših tovarn, po zmernih in solidnih cenah. Zlasti pa opozarja na veliko izbiro volne, svile, bombaža za vsa ročna dela. - D. M. C preje vseh vrst, potrebščine za krojače in šivilje, dalje rokavice, nogavice vseh vrst in velikosti, moško in žensko trikot-perilo, kravate, otroške nogavice, kapice, jopice, vseh vrst gumbe, galanterije itd. Velika izbira vezenin, ženskih roč. del, vsakovrstnih čipk, glavnikov itd. Predtiskarlja ročnih del z veliko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja. Pred-tiskanje in vezenje monogramov vseh vrst, lastno strokovno risanje napisov na zastave, trakove itd. Del tvrdke ostane do konca t. 1. še ▼ starem prostoru na Mcstrem trgu 18. Ustanovljeno leta 1887. "»C Velespoštovanjem: F. MM usl. L (Min l SI. HMaaBaBBaaaaam—gag gasa Najuspešnejše sredstvo m rejo domač« živine I« brezdvomno »MASTIK« ki pospešuje rast, odebelitev in oinastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastlna so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 5kat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg i Ža jesensko sezijonurii tvrdka F. in I. Goričar, »Pri Ivanki« LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29 veliko Izbiro novega blaga, kakor: sukno za moške oblake in površnike, velour in plil za damske plašče, volneno za kostume, razne barhente v krasnih norih vzorcih kakor tudi vsakovrstno ko-tenino ie od 10 Din naprej. Ravnokar došle svilene rute in šerpe. Velikansko izbiro pletenih volnenih jopio za moške, ženske in otroke. Izgotov-lfeno mofko ln žensko perilo, oblekce, predpasnike, velike in otroške (pri nas vedno najlepše narejene). Opozarjamo cenj. občinstvo, da pazi na naš naslov: SV. PETRA CESTA 20, ker le tu se nahaja prava trgovina »PRI IVANKI«, kjer se prodaja raiše z marjšim pa gostejšim dobičkom. Odprodaja! Radi preselitve odprodajamo vso zalogo manu-iakturiiega blaga, galanterije in nsnfa po globoko znižanih cenah. — Ne zamudite ugodne prilikel »Danica« - Majzelj & RajšelJ LJUBLJANA — Turjaški trg itev. I. FUBIAHI1JUH30VEG LJUBLJANA ss Stritarjeva ulica št. 3. Priporočava se slavnemu občinstvu pri nakupa BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih RUT in SERP. — Postrežba solidna ter nizke cen«, Popolna oprema za neveste. Nafccnelšc strešno hrltfe! ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, tako] dobavno, najboljfie preizkušene modele strešnikov, e eno ali dvema ta režama, kakor tudi bobrovoev (biber) ln m zidno opeko m Na željo jie pošlje takoj popis In ponudbal JKlKftlEJHI % m n H N m m M Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore fma tik za franfiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani Se pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 260 milijonov kron« fcnm»m„.»n«n»n»»»»ž M M N M H M E M M N N Za zimsko sczilo: ziz^:, M plašče, vteh vrst fianeie, modni porbati. odeje, trikotaža, pleti raza« rute, pri tvrdki CRODATfll Franc, dr Z O Z. m\m Uilnnovl). ISS5 Na drobno In debelo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg štev. S sprejema hranilne vloge in vlogo na tekoči račun ter jih cbrestu:? najugodneje. - Vezane vloge obrestuje po dogovoru. - Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne — posebno kratkoročne kredite. IS__ PO ZELO ZNIŽANIH DNEVNIH CENAH si lahko nabavite raznovrstno manulakturno blaco za ženske in moške obleke ter k tenvj spadaioče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo ka .or tudi speceriisko bla^o in žele~nino pri R. Rutnerja nasi,, Vrhnika Na zalogi vse potrebščine za šivilje in krojače, katerim dajem popust - Postrežba točna in solidna. '0> Odete llanelatle. trpeine-tlger M Din, močne J roiast« lld Din, fino miRl« i'k v karo 10-' Din. kr»»ne .Jaoiiuant' vnorčaste 14«' 1». močne Mvane knmbrik oil&-1 je 170 Din, rdeče 19."> Din, klotaste r uiolino podlapu t 2rt> Din, kloiaslo s klotasto I podiano '--.'> D, limfni- konj- f s,.- oilo it- 14 ' Din. I-ol' fina Dip. flanel čar Jave« 6:'I) I raipo>il;a voU-trpovina U Steroiceki. Cel'o, št. 1!',, IIust. ce-lik k če? l'XiO sli- I kami se no51 je vsakemu 7i\-s.or.j. vzore! o.i sukna. kamrama in r.i.ne luanuf. rotiu p.i i. Ktior pri.lt* t viakuni kupoval, itohi ... pri:: povrnuev voinje. Kar no uffnia in ni cu! t:,se saaanje ali vro«dohar. Naročil«ČMI prosto - - — Trgovci enjrrosa ■BscS' Na'pcpoitia]51 ST0EWER šiya!ni stroji n l i »Hi«, kroafe ia čev'iari« trr z« v«ak dom. Pre.len c< nabavit« •troj. cj?'.eite >i to izrcdroit pri Ivrdki L. Baraga, L ub);ana Se'c^bu*q u 6 I. Erez?!a KUPUJE L. ROT, krznar LJUBLJANA, Gradišče štev. 7. Kočeuarjeva a.omatlčna železnata tinktura naiboli?e zdravilo zoper slabo prebavo, slabokrvnost in oslabelost vsake vrste, '/i' steklenica 20 Il.n, Ho poš.i od 3 stcklenic dalje z navodilom. Ssdnikariev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev Tisočkrat izborno preiskušen I Zavoj 12 Din z navodilom in opisom rdečice. Pošil;am poštnine prosto. Za vse moje izdelke zahvale na razpolag jI Izdeluje in razpošilja samo: Lskarna pri angeiju varhu Wf-st- V nalogi so vsa tdravila *a iivluo! Vrhnika i Kdor hoče kupiti za spomlad I dobro in solidno, se naj obrne na manufakturno in modno trgovino „Podvelbom" Češkuti & Zaje Ljubljana, Stan trg štev. 3 v' ' ^.-vr.-ao^utf v. Gonilna jermena prvovrstne in neprekosljive trpežnosti ter priTJ VOSEK za maianje jermenov, nudi po najnižji konkurečni ceni tvrdki ČADE2 & BRCAR — LJUBLJANA Kolodvorska ul. 35. — Zahtevajte cenik in vzorčil Kupujejo se suhe gobe vedno in v vsaki množini ter plačujejo najbolje, kakor tudi kumno, janež, fižol itd. — Trg. tiram J. KU5LAN, trg. z dežel, pridelki. Kranj, Gortaj- Na) bolj U Šivalni slroj je e d I n o I« Josip Petelfrtc-at uioli Grlfzner In Adler i« rodbino, obrt Id lndu>irl|o t|ubtjana PnimuH . . efc niI ' »'"ii krirpU.'««. Vtčiitsi |iri»iji. Delavnica sa popravila ■i niikt T»MM SW SI MX Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. Račva poi'.Lc;t č«keratt> urada za Sl«T45 Ra^aa poiusrfa č.-kora»(a urada v Za;r«bu •L J^.rvjO v lastni palači (vis a vis hotela „Union"). Podinžnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, SpUt, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000--, vloge nad K ©00,000.000—. Daje trgovike kredite, eskomptira menice, lombardira vrednotno papirje, daje v najem jcldenc shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tu(« valute in devii«, »preiems vlog« na tekočem računu in na vloine knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod neugodnejšimi pogoji Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankamt — Urejevanje ameriških zapuščin. 9m~ Pooblaščen prodajalec sreCk Državne razredne tolertje. ~M I sds ja tel j: Dr, Fru< Ekleve«, V Ure-Jnik: Prsnf Zsbrrt. Za Jugoslovanske« tiskarno; Ksrvl Ctl