109. številka. Ljubljana, v petek 15. maja. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MRI Izhaja vsak dan Bveier, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt Jleta l gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10£kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tale dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrtte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih nlicah št. 12. OpravniSt vn naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 notranjem položaji. Zdaj, ko se je poslaniška zbornica zaključila za nekoliko dnij in Be snide de le po binkoštnih praznikih, nam je naju godneja prilika ozreti se nekoliko na njeno dosedanjo delavnost ter pogledati, v koliko su ne uresničile v prvih sejah nade ali bojazni, katere bo gojile pojedine stranke. Da je bil položaj po araagah Mladočehov v češki kraljevim tudi v zbornici poslancev na Du-naji temeljito spremenjen, to se je koj videlo, a izrekli smo bili koj takrat nado, da zastopniki češkega naroda ne bodo ostali na dolgo osamljeni, če nam dogodki zadnjih dnij navidezno Še neso potrdili naše nade, to nas ne more in ne sme motiti o konečni svoji Bodbi. Nasprotno kažejo nam mnoga znamenja že danes, da se bliža trenotek, ko se bodeta desnica in morda pozneje tudi vlada začeli ozirati na legalne zastopnike naroda češkega. Čudno se je zdelo nekaterim, da se pri nepričakovani rešitvi adresne debate, ko se je kar presekal gordski zamotek z jednoglasno izjavo vseh strank, ni našla nobena stranka, ki bi bila poudarjala pravice parlamenta, da bi s temeljito razpravo o položaji države izvrševala naravno nadziralno pravico državnega zbora o politiki minieterstva. Da vladna stranka stori vse kar jej pomore, da se obdrži v večini to je naravno, drugače je to pri strankah, ki ne odobravajo v marsikateri važni točki postopauja vlade, kakor u. pr. baš Mladočehi v zadevi češke sprave. Mnogi so gotovo pričakovali, da bodo baš mladočeški poslanci, katere so tako radi slikali kot tuleče leve, napravili Bog si vedi kakšen hrup, da bodo oni nastopili v zbornici kot pravi potomci husitov ter mlatili s cepci okolu sebe, da bi se potem lahko kazalo uanje rekoč: Glejte jih, kakšni ho, h tac i m i ljudmi ni mogoča zveza! Zmerno in premišljeno postopanje mladočeških poslancev, ki neso hoteli biti jedini, o katerih bi se moglo reči, da so baš oni najbolj turbulentni elementi zbornice, ter bo temveč izjavili, da hote pri drugi priliki — to je gotovo pri budgetni debati — poudarjati odločno vse svoje pravice in želje, napravilo je neprijeten utia baš pri onih, ki BO pričakovali uaHprotno. LISTEK. K a r i c a. Slika iz aiut;riftkega življenja. Po B<-ot Hurto-u J. C. (Daljo.) — „Kdo neki V Naš rešitelj od sinoči I Obstati hoče pred vratini. Molči . . . Precej mi bode bolje." — Dela si je roko nn čelo s tragičnim obrazom in dihala težko. — „Kaj hoče tu?a upraša Karica. — „Kdo ve? Morebiti dati hčer v zavod." — „On je še mlad iu nima še obraza ože-njeuca," umeša se Addy. — „Uboga hči!" vzdihne Kati skeptično, ,to ne dokazuje ničesar; ljudje so vsi umetniki ; ali tiho, tu govori rais VValter." — „Gospića Karica se pozivlje v govornico," reče podučiteljica. Mej tem časom šetal se je M. Jack Prince nestrpuo v prostoru nazvanem v obče „govornica" in v posebnih slučajih poznale so ga gojenke pod imenom „vice". Oddal je hvojo karto z različnimi priporočili častitemu gospodu Crammerju, Njegovo Nas pa je preverilo, da tudi mej Mladočehi so prevladali zmerneji možje, ki pa pri vsej svoji zmernosti, hote odločno braniti pravice naroda češkega in nečejo zagaziti v ono nesrečno popustljivost nasproti vladi, ki je strmoglavila v narodnem boji osivelega dr. Kiegerja in njega stranko ter ugonobila na volilnih bojiščih Btaročeške kandidate. Pokazali so, da nikakor neso samo kričati, kakor jih tako radi nazivljejo nekateri, nego da znajo v pravem trenotku tudi modro molčati, ter se ne dado vjeti v vsako nastavljeno past. Znamenito je, da niti nemško pisani glavni organ staročeške stranke ne najde ničesar grajati na dosedanjem postopanji mladočeškib poslancev, o katerih pravi, da so zastopniki naroda češkega, da kot take bode jih morala respektirati desnica in tudi vlada Če se je vlada dozdaj kazala še nekoliko mrzla proti Mladočehom, mogoče je, da se to spremeni prej, nego si mislimo. Splošno mnenje je bilo na Dunaji, da bi si bilo ministerstvo Taaffe-ovo prav lahko pridobilo večino kacih pet ali deset glasov za adreso, za kar bi niti treba ne bilo, da bi bili glasovali Mladočehi zanjo, zadoščalo bi bilo »amo, da so se nekateri izmej njih zdržali glasovanja. A tega ni hotelo mi-nister8tvo Taaffe ovo. Njegov ideal bila je adresa, sklenjena z veliko večino vseh treh glavnih skupin zbornice, ko se ta ni dala doseči, izmislilo se je sredstvo, kakor ga dozdaj še nesmo imoli v našem ustavnem življenji. Merodajni faktorji zavzeli so se za to, da se nemška levica ni zopet potisnila v opozicijo, da se rainisterstvo ni začelo pogajati z Mladočehi. To pa je dalo zopet nov pogum nemškim levičarjem, da začenjajo ošabno dvigati po konci glave, ter nekateri njihovih organov nastavili so zopet v prvo vrsto kot glavno točko nemškega programa nemški državni jezik, ki ga hote imeti zajamčeuega in kodi-ticirauega. Ne mimsterstva uiti naraestništva ne hote Nemci v prvi vrsti, nego prvenstvo svojega jezika, kakor da bi zdaj bili res Bog vedi kako tlačeni in zatirani! Tako je torej tudi zdaj položaj še vedno meglen iu nejasen, ker tega vendar ne mislimo, da bi se vlada zasukala tako hitro na levo, da bi J pazno oko pregledalo je najmanjšo stvar od peči, katera je greia najskrajnejše dele sobine do spo-menskega kipu doktorja Crammerja, zmrzujočega na drugem konci, nadalje lepopisue uzorce, nabite na steno, do slike mesta Genes, katero je po naravi posnel profesor risanja iz tega zavoda tako, da mesta ni nihče spoznal, potem nravnostue kujige za mladino do fotografije gojeuk iz višjih razredov, na kateri bo zelo lepe deklice kakor Kiijopke sedele dozdevno druga drugej na glavi. Njegova domišljija slikala si je vse žalostne in ganeče prizore slovesa in sestanka, kar je vse zrla ta govornica, in začudil se je, da ni v njej ničesar izražalo najmanjšega naravskega čustva; morebiti je jel pazabljati namen svojega obiska, ko so se odprla vrata, da so pustila ustopiti Karico Trethenk. Bil je to jeden obrazov, katere je sinoči površno videl; nevede zakaj, občutil je nedoločeno, neprijetno presenečenje. Vender ni mogel nadejati se, najti jo lepšo: njeni obilni valoviti lasje imeli so zlat blesk, njena polt bila je rožuata; ujene rujave oči kazale so redko nuanco morske trave, plavajoče v globini. Ne tako razburljivi kot on, bit je Karici ta sestanek jako nepriličeu. Človek, kateri je stal kakor kip pred njo, spadal je v vrsto ljudi j, prišlo do ožje poljsko-nemške zveze. Poljaki sami vedo predobro, da tako prvenstvo nemškemu jeziku dovoliti, kakor ga hote nemški nacijonalci ali pa tudi mnogi levičarji, nikakor ne gre, ker temu protivile bi se V86 druge narodnosti in niti njim samim, akopram vživajo veliko deželno avtonomijo in so glede jezika precej osigurani, ne moglo bi biti nikakor po volji, vsaj dokler so v zvezi z drugimi deželami tostranske države. Da bi se pa tako brzo morda izlupila Galicija iz te zveze, ter osnoval nek trializem, kakor ga želijo nekateri v nadi, da bi potem nemštvo se bolj slobodno moglo razvijati v ostalih deželah starega nemškega „bunda", to se nam tudi ne zdi verojetno ali tako lahko mogoče, kakor si to predstavljajo oni, ki Poljakom stav-ljajo to vabilno sliko pred oči, da bi jih pridobili za svoje germanizatorične nakane. Po binkoštih torej, ko se bode bila prva glavna politična bitka v državni zbornici ob priliki bud-getne debate, bode se položaj tudi razjasnil v toliko, da se bode pokazalo, je M Bploh mogoče, da dela parlamentarni stroj naprej v Bvoji sedanji se-Btavi, ali pa bode treba temeljitih poprav in morda celo, da bo poskusi sestaviti ga še jedenkrat na podlagi popravljenih volilnih redov, za katere spremembe se je že oglasilo nekaj skupin, kakor n. pr. moravski Čehi, drugi pa se še bodo, mej njimi tudi šlezijski Slovani. Prvikrat bode se pokazalo razmerje strank na podlagi političnih motivov v budgetui debati, pri kateri vladi ne bode tako lahko izmuzati se iz zadrege, nego se je to zgodilo ob priliki adresne debate. 0 VVelfskem zakladu. V poslednjem času, osobito v zadevi ministra Hotticherja, govorilo in pisalo se je mnogo o "VVelfskem zakladu. Objavljale so bo precej umazane stvari, in dasi si je vlada mnogo prizadevala, da bi vsa stvar potihnila, se vender o njej še vedno razpravlja, [svestno je torej, da ima tajna roka po-Bebno zanimanje, da to nprašanje ne zaspi in najbrž je omenjena tajna roka vso zadevo nepričakovano spravila na dnevni red. Nihče ni vedel od kod je prišla vest, a čitala se je necega lepega dne v katere imenujejo ženske navadno lepe samce, to je, bil je korektno opravljen in njegova obleka pristojala je njegovim korakom in kretanju; ali imel je vrh tega lastnost, katera ni imela ničesar banalnega in občnega : nikomur ni bil podoben. Na vzlic temu ni bila Karica do cela /močena. — „Drznem si komaj upati," pričel je mladi človek se smehom, „da se spominjate Jacka Princa. Vi ste bili pred osmimi leti malo dekletce; ali jaz sem dobro poznal Vašo mater, uredoval sem L' Avalaocha v Fiddletovvnu. ko Vas je odvela v San Francisco.* — „Vi hočete reči mojo mačeho?" prekine ga Karica živo. G Prince pogleda jo začuden. — „Da, govorim o Vaši mačehi, gospica," odgovori resno „Jaz Še uikdar nisem imel časti sniti se z drugo gospo Tretherik. — »Moja mačeha se je zopet otnožila, mesec po smrti mojega očeta, in me je poslala sera," deje Karica, spremljajoča ta odgovor s precej odločnim gibanjem glavice. — „Vaša mačeha," dejal je zopet g. Prince smeje se, „nesla se je potem z Vašo gospo materjo, da jej pomore pri troškib za Vašo odgojo do dneva, listih, da je ministru fiotticherju stališče omajano, ker so na merodavnem mestu začeli premišljati, se li njegovo visoko dostojanstvo strinja z nekimi finančnimi operacijami, ki so v njegovi preteklosti imele jako važno ulogo. To je bilo povedano nekako tajnostno, a baš zaradi tajnosti napravilo je zaželjeni utis. Vse je začelo poupraševati: Kaj je to? Na kaj cika pisatelj? In našel se je hitro odgovor. Pred nekoliko letj bil je Bbtticherjev tast v veliki denarni zadregi in imel bi bil napovedati konkurz. Ministrovi prijatelji poBegli so vmes in posodili Botticherju 350 tisot mark, da se je stvar poravnala. To posojilo pa je Bbtticherja silno težilo in zahteval je, da ga z ozirom na njegov neugodni gmotni položaj iz službe odpuste. Vsled njegove prošnje pa je nekega dne prišel knez Bismarck k njemu in mu izročil cesarja Viljema nakaznico na vseh 350.000 mark. Minister bil je rešen. Od tedaj preteklo je nad sedem let in mislilo se je, da je že vse trava zarasla, kar pride prej omenjena vest v časnike in javno mnenje začelo je razpravljati, kaj in kako je s takozvanim VVelfskim zakladom. Vlada bi bila jako rada preprečila vsako debato o tem silno kočljivem uprašanji, a vse prizadevanje bilo je zaman in kmalu je bila splošna tajnost, da je pokojui cesar Viljem velikodušno darilo, s katerim je svojega ministra rešil, vzel iz dohodkov Welfskega zaklada. Javno mnenje na tem ravnanji ni bilo baš oduševljeno, ker je točno določeno, kako se sme omenjeni zaklad uporabljati, in dasi je Bismarck proglasil načelo: „Wir nehmen das Geld, vvo wir es tinden", čuli so se tem povodom vender jako kritični glasovi. Da so poslednji bili jako upravičeni, doznamo takoj, ako si bliže ogledamo zaklada zgodovino. "VVelfski zaklad je fideikomisno premoženje prejšnje hanoverske vladarske hiše, katero premoženje je Prusija po vojni 1SG6. 1. sekvestrovala. S pogodbo z dne 29. septembra 18G7 priznal se je sicer kralju Juriju užitek tega 48 milijonov mark iznašajočega hdeikomisa, a ko je slepi kralj neki deputaciji Huuoverancev izrazil nado, da pride zopet kot vladar mej nje, vzeli so mu tudi užitek tega zaklada, češ, da se s tem denarjem ne bodo pospeševali kralja Jurija državi nevarni načrti. Uprava tega premoženja ho je zakonito določila, glavni smoter pa je bil, da se je preprečevala in uničevala Welfska ugitacija na Hanoverskein in da so v prvi vrsti one občine dobivale podpore, ki so bile na glasu, da so posebno zvesto udane stari kraljevski hiši. A pri tem pa ni ostalo, prilika bila je preugodna, denar silno mikaven iu VVelfski zaklad porabljal se je kot tajni dispozicijski zaklad. Kar je namreč preostajalo po poravnanih upravnih troških, izročilo se je pruskemu niinisterskemu predsedniku (Bismarcku), ki ima sam odgovornost, z drugimi besedami: prosto roko, kako uporabi ogromne te vsote. Nemški uradni listi so hočeš nečeš sauii morali priznati, da je bilo tako, da je Bismarck denar uporabljal, kakor se mu je ljubilo in da je vsako leto predložil račun v odobreuje. Ko je bil račun odobren, sežgale so se vse pobotnice, s katerimi je ko boste dopolnili osemnajsto leto; potem si morate sama izvoliti, da živite pri njej, rediteljici, katera Vam je ugajala. Ta dan nupooil je, če se ne motim, dvajsetega tega meseca." Karica je umolknila. — „Ne mislite pa, prosim Vas, da sem prišel obvestiti se o Vašej odločbi, ker mislim, da ste so že odločili. Hotel sem Vas opomniti, da bode Vaša mačeha, gospa Starbottle, jutri prišla v Genes in se nekaj dni mudila v hotelu. Će jo želite videti, predno se odločite, bode srečna; nikakor ne misli uplivati na Vas." — „Ve moja mati, da pride?" — ,Ne vem. Vem samo, da, če Vi obiščete gospo Starbottle, zgodi se tu, samo ob sebi se razume, t dovoljenjem Vaše matere. G. Starbottle držala bo v tem oziru, kakor v vseh drugih, obljubo, katero je dala; ona je zelo bolehna in premena zraka, dušni mir, jej morebiti koristita; zaradi tega pride v Genes." G. Prince uprl je svoje ostre oči na dekle in tiščal sapo nase, dokler ni odgovorila: — „Moja mati mora priti danes ali jutri." — »Ah!" — „Ali je polkovnik Starbottle tudi v Ge- nemi?" bil račun opremljen in nihče več ni mogel znati, komu in v kakšen namen se je denar dajal in koga je pruska diplomatija podmitila s tujim denarjem. VVelfski zaklad, oziroma lepi dohodki njegovi bili so torej oni bogati vir, iz katerega je Bismarck zajemal mnogo svojih uspehov in Welfske marke delovale so v Parizu, na Dunaji in v Peterburgu za njegovo slavo. Za Nemčije ugled tako postopanje ni baš srečno in javno mnenje je užaljeno, da se tak denar tako zlorablja. V konstitucijooalni, v pravni državi bi se kaj tacega ne smelo dogajati. "VVelfski zaklad smel bi služiti le svojemu smotru, nikakor pa ne politički korupciji, kot nagrada za ovaduhe in diplomatske pustolovce. V obče bil bi že skrajni čas, da bi se ta zaklad dal nazaj kraljevski obitelji, ki ima do njega nepobitno pravico. S tem bi se zadostilo javnemu mnenju, katero je vsekdar obsojalo in še vedno obsoja kruto geslo: „Macht geht vor Rechtl* Politični razgled. Notranje jim jo le količkaj ležeče na tem, da se ta slavnost bratskega društva izvrši sijajno, udeležili tega izleta v društveni obleki, da bode najsta-reji „Sokol", to je Ljubljanski, dostojno zastopan. Opozarjamo torej še jedenkrat vse udeležnike, da je odhod iz Čitalnice, kjer se zbirajo Sokoli, v nedeljo zjutraj ob polu 5. uri. Priprave, katere se delajo v Zagorji za slovesen sprejem gostov in prijazen lep kraj, So nam porok, da bodemo gotovo imeli prav lepo domačo slavnost. Na svidenje torej binkoštuo nedeljo v prijaznem Zagorji! — (Posebenvlak iz L j u b 1 j a n e v Prago) priredil bode g. J. Pavlin v Ljubljaui. Vlak pojde iz Ljubljane koncem junija, ko pojde „Sokol" v Prago. Cene bodo jako povoljne iu vlak bode prikladen tudi Tržačanom, GoriČanom, Štajercem in Zagrebčanom, ki pa se bodo vsi morali pripeljati v Ljubljano od koder bode skupni odhod. Podrobneje podatke o času in cenah bodemo priobčili v kratkem. — (Za zboljšanje stanja državnim uradnikom spodnjih treh čin ovni h razredov) došlo je zbornici poslancev 87 peticij, katere je poslanec dr. Exner izročil. Od teh peticij dopoBlalo se jih je iz Kranjske 6, iz Štajerske 2, iz Koroške 5, iz Primorske 2 Včeraj vsprejel je cesar v avdijenci deputacijo prvega splošnega uradniškega društva in društva državnih uradnikov na Dunaji, ki je prišla prosit, da bi vlada izroč>ne peticije kolikor možno ugoduo rešila. Cesar vsprejel je deputacijo jako milostivo iu jej zagotovil bvojo naklonjenost. — (Promoviran profesor vseučilišča.) Te dni bil je promoviran na Grašketn vseučilišči doktorjem prava profesor umetuostij zgodovine na Zagrebškem vseučilišči dr. Izidor Kršnjavi. Novi doktor prava je star 46 let in je znan v političnem življenji hrvatskem. V hrvatskem zboru je po smrti Miškatoviča budgetni poročevalec. — (Klub biciklistov „Hrvatskega Sokola") vdeležil se bode tudi slavnosti „Zagorskoga Sokola". Člani odpeljejo se v soboto do Radeč, kjer prenoče, v nedeljo zjutraj pa naprej. V ponedeljek mislijo se vrniti, in sicer kolikor je mogoče preko Ljubljane in Novega mesta. Veselilo nas bode pri tej priliki zopet pozdraviti v svoji sredi brate Hrvate. — (Duhovniške spremembe v lavan-tinski škofiji.) Gosp. Josip Deko rti, kapelan v Brežicah, premeščen je k sv. Juriju ob Taboru, na njegovo mesto pride g. Fr. Mešiček, kapelan v Šmartinu pri Šaloku. — (Iz Trsta) 14. maja: „Na tukajšnjo borzo došli so včeraj telegrami, da je množica včeraj udrla v židovske hiše in ubila deset oseb. Na Krfu proglasilo Be je obsedno stanje. Namestnik in župan sta odstavljena, ker sta postopanje množice odobravala. Dalje se javlja, da so požgali dve hiši in da je veliko Židov ranjenih". Ta vest je gotovo pretirana in je bila skovana da upliva na borzo, torej je kolikor toliko le „Bbrsenmanbvor", dasi se tajiti ne da, da je razburjenost proti Židom izredna. — (Prepovedana) je veselica, ki jo je italijansko društvo „Unioue Ginnastica" v Trstu nameravalo prirediti dne 17. iu 18. t. m. — (Iz So dražice) se nam javlja, da je imel posestnik Blaž K lun v Zamosteci dne 13. t. m. prvi roj. — (Stari posli.) C. kr. kmetijska družba v Grudci je razdelila darila pridnim in zvestim po- slom. Na slov. Štajarji prijela sta po 15 gld. Jan. Detiček, 45 let hlapec v Konjicah in Pav. Lešnik, 41 let hlapec na graščini na Poborji. Darilo 10 gld. pa so prejeli Jurij Meskič, 38 let viničar pri Št. Jakobu v Slov. gor., M. Božnik, 37 let viničar pri Senekoviči, Jakob TrnovŠek, 36 let hlapec pri V. Kosmu pri sv. Marku blizo Trbovelj in Lena Gorlič, 36 let viničarica pri Fr. Purgaji v Leitersbergu zunaj Maribora. „Slov. Gosp." — (Pevsko društvo „Adrija" v Barko vi j a h.) Vabilo na koncert, kateri bode v nedeljo dne 17. maja 1891. v dvorani „vrta Rossetti" (uhod via Rossetti), ob priliki zborovanja učiteljske „Zaveže". Vspored: 1. Jenko: „Naprej", svira orkester. 2. Hr. Kažem: „Himna društva „Adrije", zbor s spremijevanjem orkestra. 3. N. N.: „Venec narodnih pesni", svira orkester. 4. Benj. dr. Ipavec: „Na Prešernovem domu*, (kantata) za zbor, čvete-rospev, ter tenor i bariton solo, s spremi jevanjem orkestra. 6. Iv. pl. Zaje: „Bojsiska vještica", svira orkester. 6. G. Pfieger-Moravskv, poslovenil I. Ma-horčič: „Poglavje L, II. in III.", veseloigra v jed nem dejanji. 7. Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi", svira orkester. 8. Hr. Volarič: „Domovini", (kantata) za zbor, dvospev, ter tenor i bariton solo, s sprem-ljevanjem orkestra (novo) 9. Schinzl: ,,Koraču>ea slavjanskih pesmi", svira orkester. 10. Iv. pl Zaje: ,,Davorija'4, zbor, s spremljevanjem orkestra. Pevske zbore vodi društveni pevovodja g. H. Ražem; orkester svira pod vodstvom g. I. Gherlanz-a. Začetek ob 81/« uri zvečer. Ustopnina k veselici 40 kr. Sedeži I. reda 20 kr , II. reda 10 kr. Radodarnosti bo ne stavijo meje. NB. Veselica se vrši v korist nameravanega novega otroškega vrta ,,Podružnice sv. Cirila in Metoda11 na Greti. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 14. maja zvečer. Nadvojvoda Karol Ludo vik s soprogo povodom jutršnje otvoritve deželne razstave danes semkaj došel in bil slovesno vsprejet. Občinstvo pozdravljalo ga z naudušenimi slavaklici. Nadvojvoda, soproga njegova, nadvojvodinja Margareta Sofija in nadvojvoda Ferdinand bili so danes zvečer pri predstavi v narodnem gledališči, kjer so bili vsprejeti s silnimi slavaklici in cesarsko himno, katero je občinstvo stoje za godbo pelo. Zvečer svirale so godbe po Pragi, po višinah goreli so kresovi. Tudi več ministrov došlo semkaj. Lvov 14. maja. V vasi Poluhov, v vzhodni Galiciji, nastal je ogenj, ko so ljudje bili z doma. Mnogo otrok je zgorelo. Črnovci 14. maja. Bukovinskega finančnega ravnatelja, dvornega svetnika Trzsie-nieckega so na^loma od službe odstavili. Danes dopoludne obiskal ga je v uradu iz Homotova došli dvorni svetnik Weigl, ki se mu je predstavil kot novoimenovani finančni ravnatelj in se izkazal z ministra ročnim pismom. Weigl prevzel je takoj urad, Trzieniecki pa je dobil penzijonski dekret. Ob jednem iz Homotova došli finančni nadzornik llerrman prevzel je službo istodobno umirovljenoga dvornega svetnika Scholza, višjega carinskega urada oficijal Sosna z Dunaja pa je pričel skontrovanje carinskega urada. S tem skontrovanjein v zvezi je umirovljenje oskrbnika glavnega carinskega urada, Kobinskega. Trzsieniecki završil bi bil v juliji t. 1. svojo 40. službeno leto. Beligrad 14. maja. „Male Novine" pripovedujejo, da je car vsprejemši finančnega ministra dr. Vuiča, tudi sprožil govor v zadev« kraljice. Izrazil je upanje, da se bode vladi posrečilo kraljico z dobrim pripraviti, da ostavi deželo. V nasprotnem slučaji bi se pa tudi sila ne smela rabiti. Car je baje izrecno opomnil, da on srbski vladi tako svetuje. V vladnih krogih pa se trdi, da car sploh kaj jed-nacega ni govoril. Pariz 14. maja. Pri otoku Queissant trčila sta včeraj vsled megle nemški parabrod „Friedrich Krupp" in angleški parobrod „Mentone". Poslednji se je potopil, moštvo se je rešilo. Pariz 14. maja. Carnot odposlal povodom atentata na carjeviča carju telegram. Dunaj 15. maja. Cesar podelil profesorju veronauka na učiteljišči v Ljubljani, Kleinenčiču, povodom stalnega umirovljenja zlati zaslužni križec s krono. Toplice-ZagfOrje 15. maja. Ordinarijat brzojavno dovolil blagoslovljenje svetih podob zastave zunaj cerkve. Praga 15. maja. Deželna razstava otvorila se je ob 10. uri dopoludne. Vrhovni deželni maršal Lobkovic je v svojem (najprej češkem) govoru poudarjal sijajni uspeh. Omenjal potem obrtne razstave v preteklem stoletji, katera v primeri z letošnjo jubilejsko razstavo daje pristno sliko visoke stopinje, katero je Češka dosegla v vseh strokah gospodarskega razvoja in duševnega napredka. Nemški nadaljujoč izreka govornik najudanejša čustva hvaležnosti nasproti cesarju, ki je s tem, da je prevzel pokroviteljstvo, zvesti kraljevini Češki dal nov neminljiv dokaz cesarske milosti. Govornik izraba zahvalo, da je Nj. velečaStvo pooblastilo svojega najuzvišenejega brata, zastopati ga in prosi nadvojvodo, naj blagovoli otvoriti razstavo. Nadvojvoda Karol Ludovik (najprej nemški govoreč) imenuje misel, da se je priredila jubilejska razstava v resnici srečno, ker ima razstava predočevati, kako uspešno se je te dežele prebivalstvo udeleževalo pri napredku, ki ga končujoče se stoletje kaže na vseh poljih duševnega in gospodarskega življenja. Cesar blagovolil je zatorej najživah-neje zanimati se za to misel. Ni prevzel samo pokroviteljstva, temveč je obljubil, da si osebno razstavo ogleda. Nadvojvoda bode drage volje cesarju sporočil zahvalo in zagotovilo lojalnosti onih. ki so razstavo uprizorili, in na srečnem zvršetku sodelovali. (Češki nadaljujoč:) Kakor se danes častno spominamo rodoljubov, ki so pred sto leti domače poljedelstvo in obrtno delavnost z razstavo izdelkov in proizvodov osrečevali in ohrabrili za mirno tekmovanje z drugimi narodi, isto tako se bode kdaj tudi spominalo mož, ki so z jubilejsko razstavo z združenimi močmi dokazali, da si to visoko-razvito kraljestvo tudi danes v plemenitem tekmovanji in mirnem delovanji umeje vzdr-žavati staro slavo. Naj bi torej lepo podjetje imelo srečen uspeh! Naj plodonosno upliva na vse panoge človeškega delovanja ! In kakor je deželi na čast, isto tako naj v obilnej meri pripomore k zboljšanju splošne blaginje. (Češki in nemški.) V imenu in po naročilu Nj. vele* častva, cesarja in kralja proglašam de/e lno Jubilej oko razstavo ofvorjeno. Nebrojna množica pred razstavo napravila Karolu Ludoviku, Mariji Tereziji, Margareti, Sofiji navdušene ovacije. Pri otvorilni slavnosti so bili navzočni ministri, namestnik, kardinal, skoro vse visoko plemstvo, mnogo poslancev. Odgovor nadvojvode vzbudil entuzijastične klice, ki so se daleč nadaljevali, ko je vrhovni deželni maršal Lobkovic pokrovitelju cesarju za-klical „Slava!" Kazne vesti. * (Hol ubova razstava.) V soboto 16. t. m. bode se odprla v Dunajski rotundi razstava afriškega potovalen dr. lloluba. Kot uarnestnik visečega protektorja nadvojvode Franca Ferdinanda, ki je po opravkih obsoten, bode so otvoritve udeležil ministerski predsednik grof Taatle. Cesar dal je poročiti dr. Holubu, da bodo obiskal razstavo kar preje mogoče. * (Nad krsto soproge seje ustrelil) v Kesmarku na Ogerskem mestni nadgozdar Samuel K. iz žalosti. Mož je bil star 28 let in še le 6 teduov poročen z 21letiio svojo soprogo, ki mu je pred kratkim zbolela in umrla. To je prevzelo mladega moža tako, da je sklenil umreti, ter se je res ustrelil nad njeno kr«to. Prenesli so oba mrliča v Eperies, kjer žive soroduiki uesrečnežev, ter ju tam pokopali skupim * (Gradnja ceste.) Že lansko leto pričeta graduja ceste iz Mostarja v Posušje se zdaj nadaljuje. Dogradila se bode samo proga v dolžini sedmih kilometrov, ki bode pa veljala 12 000 goldinarjev. * (Desetletni samomorilec.) V Brigi-tenau na Dunaji skočil je desetletni dečko August P. h tretjega nadstropje neke hiše, ker se je zbal kazni. Bil je izredno poreden, a ko mu je za neko razposajenost teta zažugala, da ga hode že mati kaznovala — potepal se je namreč več dni, mestu da bi hodil v šolo — skočil je v trenutku, ko je mati prišla domu, skozi okno. Obležal je s polomljenimi udi in se tudi zuotraj zelo poškodoval, da bode težko okreval. * (Visoka starost.) V vasi Sovičim v okraji Ljubuskem, v Bosni, živi kmet imenom Ante Jurič, ki je star 119 let. Mož je pri vseh svojih letih de < izredno trden, tako da lahko še opravlja dela na polji. * (Eksplozija.) V ženijskem oddelku Serto v SaarbrtlJkem okraji bilo je po eksploziji ubitih 8 delavcev, 3 pa teSko ranjeni. '111111 ■ ■ It t lil illil t lil lil f i(l ff lili ill T T I „LJUBLJANSKI ZVON" atojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. i* i I i t I i I I M tllllHIiM I I I i TuJCl: 14. maja: Prf Malici: Orgolhaber s soprogo, Jitmla s soprogo, schlrslnger. Koockt, Hoffmann, Hcrzl, Schw*rs, Miillner z Dunaja. — Kappus h soprogo iz Gradca. — Gorup z Kuke. Planer iz Idrije. — Zanon iz Siska. — Zeidler iz Tirolski^«. Pri Slonu: Popper, Pekarek, Geiringer, Prisks, VVoltT, Ilabigcr t. Dunaja. — Milller, Schlegel iz Gradca. Oloboenik i/. Velikih Laftć. — Jadra iz Brna. — Vencian, i/. Trsta. — Neglič iz Loudona. — Sandri i/. Kamnika. — Schnrko, Smola iz Postojine. — De Hardo z Reke. — VVeiss iz Lisca. — III ni.-k iz Kočevja. — Huntmliller iz Podgore. — Susteršič iz Železnikov. — Nothig i« Varaždina. — Spitz iz IVfuha. — Lah iz LoM. — Fischer s soprogo iz Urna. Pri avstrijskem resarjl : Sulz iz Zagreba. Pri bmarNktni dvoru : Jaklič, Kren iz Kočevja. llirscbmann z Dunaja. Jonka iz Gradca. — Meteorologično poročilo. | Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- , krina v j mm. i 7. zjutraj. 2. popol. 9.zvečer 733 0 nm. 7308 mm. 73V9 mm. 16 0» C 25-4« c 15-4« C hI. jzh. si. jzh. brezv. d. jas. d. jas. obl. 0-00 m. Srednja tempentttira 18'9°, za 5*1° nad normalom. ID"a.3^.a^sls£L borza dne 15. maja t. 1. (Izvirno telttgrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gM. 91-75 Srebrna renta ..... , Zlata renta......, b°L marčna renta .... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije..... „ London ....... „ Srebro ........ „ Napol......... a C. kr. cekini .... . , Nemšk« marke..... „ 4°/0 državne srečke iz I. I8f>4 Državne »ročko iz l. 1HB4 Ogeraka zlata renta 4°/0 -Ugorska papirna renta f>u „ . Dunava teg. srečke ftu/u . Zeiulj. ohč. avatr. 47s /• zlati z>i Kreditne srečke...... Hudolfove srećke..... Akcije anglo-avstr. banke . . Irauiway-drust. volj. 170 gld. a. 91 65 110 30 108 Q6 998 — 298 75 118 60 - K»d danes »1-75 91-80 11025 102-10 998 -2.^9 50 118 60 9 35«/, n 935 f>-56 5-55 h7 77'/, 133 V 57-75 '250 gld. Id . — kr. 100 , 182 n 50 , 101 n . . . . 101 • 1« , KM) gld. 120 fl 50 „ . listi . 115 90 p 100 gld. 185 ■ a 10 „ 20 n 50 „ 120 „ 158 ■ 25 , 229 ■ •r'0 „ Restavracija v Švicarijl. IV» bfnkofttno nedeljo, dne 17. C. m., bode os ugodneni Kremena ob 4. ari popoladne c. in kr. pešpolka godbe. (4i5> Ustopnina 20 kr. Otroci ispod 10 let so uatopnioe prosti. Obilega obiska proseč, priporoča se z odličnim spoštovanjem _ ■ Ivan Lder, restavrater. Učenec zvest in priden, vsprejine se takoj v špecerijsko prodajalnico. Več o tem pove upravništvo .Slov. Naroda". (414) - -- ----■--1 -1---- - i Usnje vzdrži so v solnel mehko, a v desjl In v ros)l snho s porabo J. Bendlkovega makla za usnje. Za NveMlenJe ali vo*«e-nje Jerutenjn, vosov, pohištva In čevljev Je nedoae« /ena c. kr. isklj. prlv. svežina tekočina za usnje. Izdelovatelj dobil je za ta dva mazils> SO odliko, vttn I in na stotine zahvalnih pisem, a upeljana sta vsled ukaza ministerskega pri c. kr. vojski, v porabi pa celo pri c. kr. visokostih. Ta tekočina je tudi jako dobra za čišćenje črnih slamnikov. (196—7) Cena mazila za usnje: Cena svetilne tekočine: Jedna kila.....gl. 1.20 »/• Skatljica.....gl.— -80 und . serdicht. 1 steklenica it. 1 . . „ —.80 1 „ „ 2 . . „ -.40 1 „ m 3 . . „ —.20 •/» Akatljice V« Vi —•40 —•20 —•10 Prodajalcem in vojakom daje se rabat. Svari se pred ponarejenimi izdelki. Vsaka steklenica in vsaka Skatljica ima znamko: J. Ilendlk, Št. Valentin, Oorenje Iv-sirijsko. Glavna zaloga pri NclinNMni£-n A Weber-Ju v LJubljani; v Olji pri Traun-u A Stleger-Ju; v Radovljici pri llouian-u: na Jesenicah pri Trevnu. Pozor! Pozor! »Naroflna gostilna" v Poslojini. Ponižno podpisani usoja si priporočati k blnkoftt.-nlm prasni ko m svojo gostilno v 1'oivtojlni, zagoto-vivSi izvrstno in dobro postrežbo po sledečih nizkih cenah: Juba s mestom ln d verna prlkuhama. . SO kr. Telečja pečenka 24 ., Jancek ocvrt . . SO „ Telečji Kolaž . . 1« „ ProSat . . . . 20 ., Nolata.....lo „ Sir ...... 1« „ V obilni obisk svoje gostilne priporoča se udano (412—1) Pra«! Bl4981XX10St. Kava bela . . . črna . . . Vino rudeče, liter . „ belo, „ . „ črno, Refoško liter..... Pivo liter. . . . Zallvka (sifon). . 1« kr. 1* s 40 „ SO , Po o. kr. prlv. obdnl zavarovalnioi v Trstu ustanovljeno ogrsko delniško društvo za vzvratna zavarovanja in za zavarovanja proti nezgodi po toči v Budimpešti prevzema zavarovanja proti nezgodam po toči 55 in sicer proti gotovim premijam brez obveze na poznejša doplačila. Uplačana temeljna glavnica iznaža jeden milijon goldinarjev avstr. velj. Zavarovalnina izplača se za slučaj Škode točno in kulantno. — Premije se mogo plačati tudi Še le) po žetvi, to je 30. septembra, ako ae izda menica. — Stranke, katere so bile zavarovane pri tem zavodu že lani in neso prijavile nikake škode, dobe 10 ,nl odpust od premije, ako se zavarujejo znova. P. n. Alanom o. kr. kmetijske družbe dovolil se Je brez Izjeme 5U nI odpust od premije. HbF~~ Pojasnila daje v LJubljani glavni zastop za Kranjsko, v Gradiških ulio ah it. 4, v drugih mestih pa okrajni zastopniki. (307—5) V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani Bta izšli povesti: Med kiijigfami in Uudmi. OeSki spitnil H. t'ecli, prelomil I. Skalar. Doktor Holman. Božični povest. IitiMki spisal N. Itojaii, preložil r. J. AtefAiiov. (Jena 2S kr., — po poŠti SO kr. Zahvala in priporočilo. štrjem si v dolžnost, zahvaliti se vsem p. n. velecenjenim domačim in tujim svojim grojatom. za mnogoštevilno obiskovanje moje nnAln.iMnAMA t. UArnln T\w*\ Mr>\\ZW> tekom minole zimske sezone. — Ob jednein dovoljuj •m si proSnjo iti povabilo k obiskovanji moje restavracije tudi tekom letoAnjega poletja. Odsibdob pa do jesoni bodeta noto zierajeua obedna »alona zaprta, a dajeta se na razpolaganje tudi ob tem času p. n. druStvom, zadrugam ali klubom. Veliki vrtni Halon ostane odprt do jeseui. Dobra jedila in pijače, posebno obljubljeno Plsnuko i»ivo iz ondotnu meSčauske pivovarne in Relnlnu;banaerJevo marčno pito Bta magnet, kateri upliva kaj ugoduo na občinstvo. Plznsko in. Kcininghauserjevo pivo dobivata se tudi v patentovaitlk steklenicah; prvega velja liter 30 kr., druzega pa 20 kr. Kdor naroči 10 steklenic, se mu pošljejo na dom, ne da bi za dostavo kaj plačati moral. Z odličnim spoštovanjem X£ciiifilš: IIoHelmayer (410) restavrater. .. > " tva ■\io*^tT\v«TV^\^ Z-^^ Radlnjeo obljubij«';i tudi kot hladilna pijač«, ako se zin-Sa z vinom, s sadnim sokom ali s sladkorjem i Mii.nalili Šampanjec). 0278 — 3) Založniki v Ljubljani: «1. lininmi. .fi. lia^imr. F. iMaui/. BSstBSSZBBSSSSVBBVSaBSSSSSBSBsHSBSl^^ Zdravilišče Radtesko ima kisellčne iu železno kopeli, posebno zdravilne proti protlnu, mehurnlm in ionskim boleznim, malokrvnosti, onemoglosti itd. itd. Prospekte poSilja vodstvo zdravilišča Rade in na .Staj (t8 kciu. ObSirni popili se dob«) pri W. Braumikller-Ju na Dunaji. 0 priliki birmanja priporočam slav. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo najfineje luksus-peke kakor tudi vsakojake nasladile peke primerne za birmance. (411—1) Jakob Zalaznik SI uri Irtf it, til. Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO. Opozarjamo vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzovoznimi parobrodi, da na Dunaji nemarno urada za prodajanje vozovnie. Y*ul«