V:
Ljubljaui
»	celo loto
■ —'	pol lota
žetert leta
V sredo in saboto
izhaja in velja:
6 for. 3 „
1 *
„ mesec
Po
Za celo leto „ pol leta „ čotort lota
20 kr. 20 „ 70 „
«0 „
poiti:
. 7 for. . ft . 2 „
60 kr. 80 „
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“
Nar. pesem.
Oznanila. (čftf
Za navadno dvestopno ver 8 to »v* se plačice: 6 kr., ktera se enkrat , 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plažujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj; za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Št. 66.
V Celovcu v sredo 30. avgusta 1865.
Tečaj 1»
Hellert in naše šole.
Najhujši nasprotniki novega rninisterstva so birokrati, to je ljudje, ki hočejo povsod svoj nps in svoje roke imeti, za vse misliti in delati, vse oskerbljevati in varovati. — Drugi nasprotniki so liberalci, to je ljudje, kterih Bog je Smerling in njegov februarski patent, njegov oži in širji aeržavni zbor, posebno pa ljudje, kterih liberalnost v tem obstoji, da vse, kar je drugim drago in sveto, zlasti cerkev in njene naprave, narodnost in njene pravice na smeli postavljajo in z nogami taptajo. — Slednjič
skega leta jo pilila na svitlo knjižica: „Die ..............leiogtbe
so Belkredijevi nasprotniki še tudi liege-............................ isliit
monisti, to je ljudje, kteri na to mislijo in merijo, da bi Nemci in Madjari nad vsemi narodnostmi gospodovali, drugi narodi — Slovani in Romani — pa da bi jim pohlevno in tiho služili in njih slavo širili.
To so Belcredijevi in nove sisteme naj-pervi in najhujši nasprotniki, in ravno ti vse, kar novo ministerstvo počenja, čemijo, oVirajo in podirajo. Tako se jo te dni raznesel glas, da je Beleredi volje Dr. Helferta poklicati v ministerstvo, postaviti ga na imenitno mesto in mu izročiti šolske zadeve. In strašen vihar in hrup je navstal po vseh listih, ki služijo birokratom, liberalcem ali fiegčmoiiistom. Tildi pri Šmerlingu je baron Helfert stal v službi, ali tedaj je bil dober in bilo je vse prav, sedaj pa nas Bog obvaruj tega strašnega moža! Od drugih Hel-fertovih strani ne govorimo, ampak le o šolskih zadevah, ktere ima menda g. Dr. Helfert v roko dobiti; o teh pravimo: Sreča za naše šole, a ko pridejo Helfert.u v oblast! Naj pa nihče ne misli, da se Belcrediju in Helfertu prilizujemo in jima po krivici kadimo: naj stoji tukaj, kar je ravno o tej zadevi „Zgodnja Danica“ že leta 1862 pisala in so tudi „No-vice“ za njo ponatisnile. „Zgodnja Danica11 in „Novice;i pravijo to le:
„Poslušajmo, kaj zastran šolskih reči govori mož, ki ne bo nihče trdil, da je pre-napetnež, še celo v prid nenemcov ne. Lan-
sprachliehe Gleif$berechtigung in der SUnile und deren verfessungsmassige Behandlung. Ein Versuch z ut'.' Verstiindigung. Von Josef Alexander FreiHerrn v. Helfert.“ Helfert je izmed državnih mož, ki v mini ster stvu notranjih zadev ko državni podtajnik opravlja naučne reči, in spis bi se zamogel naravnost .uradni (officiellf Schrift) imenovati, pravi „Literatur-Zeitg.“, ki ima obširno pretreso-vanje tega dela.
Helfert pravi med drugim: „Gotovo izvira iz narodovne ravnopravnoati v šoli, da naj se vsakemu domačinu zmožnost odpre, da si more v svojem maternem jeziku v vseh raznih vednostih (in alien Wissens-zweigen) zadostno izobraziti. To se sploh ne da tajiti, vendar se v posebnem ne dd povsod izpeljati.!1 V izgled stavi, da so Mad-jajru ne more prilika dati, da bi so v mad-jfirščini izučil timskega prava, modroslov-S-tva, ločbe itd. Toda taki zadržki se dajo odpraviti.
Ljudske šole obravnava Helfert: 1) kakor začetne, 2) kakor olikovavno, in 3) kakor pripra vij a v n e šole. Začetne šole dajejo potrebno izobražo vsemu ra-Btečemu prebivavstvu brez ozira na posebne potrebe raznih «£mov in morajo svoje učenje edino in samo v maternem jeziku začeti in nadaljevati.*) 01 ikavne, tojeiS*avne in mestjanske šole, mladost dušno in nravno olikujejo za njeni rokodelski poklic, in naj ta namen dosegajo v maternem jeziku. Više ljudske šole, ako so priprave za gimnazije in reč-nice (realke), morajo po deželah mešanih jezikov mladost v maternem, in po okoliši-nab v drugem deželnem jeziku tako izučiti, kakor je potreba, da se zamore nauk na gimnaziji ali Realki v tam bivajočem učnem
jeziku začeti ali pa po okolišinah v drugem deželnem jeziku nadaljevati.
Zastran vprašanja, ali naj središčna državna oblast, ali deželska samosvoj nost (autono-
mija) o šolski jezični zadevi določuje, pravi
id
*) Mit psychologi,seller Klarheit und mit piitlagogi-sclier Keuntniss wird der Beweis gefiihrt, das9 das gleielizeitige Bestrebon einor zweiten Sprache ein piidagogisehes Absurdum sei, so sehr auch Qo-bildete nnd Ungebildete fiir eine Doppelrichtung iifters schwarmen.	„Literatur - Ztg.‘‘
državni podtajnik, da je očitno v prid po-samesnih kraljestev in dežel, ako občno državno postavodajstvo le pri splošnih pravilih ostane, vso vravnavo ljudske šole, njeno osebstvo itd. pa deželnemu postavodajatvu prepusti.
K temu pristavlja )yLiteratur-Zeitgu: () Kakor smešno, narobe in narodno bi bilo, ako bi kdo hotel vsako posamesno dete z ravno tistimi pomočki in po ravno tistih pravilih odrejati, kakor drugo; tako bilo bi smešno in nepolitičko, ako bi kdo hotel v reji mladosti eno deželo po ravno tistem kopitu z rejilnimi napravami osrečevati, kakor drugo.“
Z najbolj debelimi črkami pa bi se moglo natisniti, kar piše Helfert zastran tako imenovanih srednjih šol, gimnazij in realk po nemških kraji h, namreč: Učenje v srednjih (gimnazijskih in realnih) šolah se ne smč brezozirno v drugem deželnem jeziku rabiti; marveč naj se obravnava (nemščina) v začetku kakor učna tvarina (Lehrgegen-stand), in po stopnji doseženega znanja se sme rabiti za učni nauk ne kterih oddelkov („fiir gorvisso F&cher44). Materni jezik ima v spodnjih oddelkih prvo roko (bleibt vorherrschend), pa tudi pri odločenih tvarinah v gornjih odredih, zlasti v oziru klasičnih jezikov.
Veroznanstvo in nravstvo (Glau-bens- und Sittenlehre) naj se od najspodnjišega odreda uči v maternem jeziku.
Materni jezik in njegovo slovstvo ohranita sebi primerno mesto od najspodnjišega tje gori do najvi-šega odreda.
K temu pravi „Literatur - Zeitg.44: „Tej misli ne moremo odreči svojega popolnega potrjenja. Ona hoče, da naj se domačinu
tudi na stopnji naj višje olike zagotovi njegova domača beseda, ki mu je od mladih
Besednik.
Še nekaj besedic a bodočem našem slovarju.
var bi tedaj, ako se na vrat na nos izdelovati in izdajati začne, lahko utegnil pomanjkljiv postati. Najnaravnejše bi gotovo bilo, da gredo znanosti naprej, slovar pa za njimi. —	/
Čudno se nam je zdelo, da k vredovanju slovarja ni poklican tako veljaven in skušen
je v književnosti treba naslanjati; naslanjajmo se na naše najbliže brate. Nikar ga se ne odcepajmo še bolj in dalje od njih jezika, kar .nam le škoduje. Torej svetujemo, naj bi se v našem slovarju srbsko in hrvaško narečje ne pogrešalo.	X.
Neki so v tem listu že pisali o nekterih potrebnih lastnostih novega slovarja, n. p. o ndglasu; jaz bi rad svoje misli o končnem namenu njegovem povedal. Ta je gotovo: ponuditi besed in izrazov za vse razmere življenja. Obsegati bode torej. imel ne le izraze sa kmetijske, bogo- in jezikoslovske, nego tudi za vse znanstvene predmete sploh in za umetne in obrtnijske stvari. Prašajmo
jezikoslovec, kakoršen je g. Levstik. Iskr
sreno rečemo, da mimo njega v Ljubljani
Vsem Slovanom.
ni sposobnejše osebe za tako delo. Naj po-
‘eli
se pa, so li že vsakoršne učenosti pri nas
v , jla-1—
tako dovršene, da smemo reči, da so lastnina naše književnosti postale? Imamo li vsem znanostim pristojnega besedja? — Vsakdo mi bode pritrdil, da ne. Torej nam slovar, ako se ne bode z ozirom na znanstva in umetnosti sestavil, ne bode vsestrano stregel v bodočih časih kedar bodo ti predmeti pri nas udomačeni, česar se vsaj nadjamo. Slo-
kažejo gospodje, ki imajo slovar v delu, da Slovenci vedo čislati svoje učenjake brez obzira na njih osebnosti in da nismo starim Židom podobni, ki so izganjali svoje proroke. Inače si nakopljemo veliko odgovornost na glavo in slovar bo škodo trpel. Da se g. Levstik k vredovanju pozove, to vem da tirjajo vsi pošteni narodnjaci razun Ljubljane.
Končno še eno željo. Ker je že ljudstveni jezik v neštevilnih prikaznih najsorodnejsi srbsko-hrvaškemu, naj se tedaj pri vstvarjanju
Časnik „Srbska sloboda“, ki je začel v
Genfu v serbskem in francoskem jeziku iz bajati, prinaša na čelu lista zanimiv članek „o serbski slogi14. Ker si tudi pri nas za slogo bodisi v ožem bodisi v širjem pomenu veliko prizadevamo in nam res mora za njo veliko veliko mar biti, podajamo tu svojim bralcem v resni premislek to, kar piše „S. sl.“ o slogi. Ona piše tako le:
„Sloga je prvi pogoj za obstanek in raz-ibodo kterega koli
novih izrazov najbolje in največ na srbščino in hrvaščino gleda. Ak
Ako bodemo s Serbi in Hrvati v učenostih in umetnostih združeni, gotovo bodemo tedaj vsi trije narodi najprej dušno in telesno ojačili. Saj nekam se nam
vitek za svobodo kterega koli naroda. To uče trde skušnje tudi srbske domoljube. Ne-slogaje Srbiji mnogo nesreč nanesla; po njej so
se utrdili tujci v nji; domače razprtje je
tju Turki
posebno vzrok, da so si v 14. stoletje srbsko carstvo osvojili ter ga razdrobili. Poznaje te nesrečne dogodke iskali so srbski
nog ljuba in draga, kakor jo smč rabiti v vsaki naslednji službi."
PisavoG vrh druzega govori tudi o v i s o-kih šolah in njih djanski strani in postavlja načelstvo, da v dosegi djanskih namenov zamorejo le samp edino dianske okoliŠine in potrebe pravilo ali ravnilo biti. „To pravilo si bo v bogoslovju, pravništvu itd. vedelo pridobiti veljavo, dokler trdno stoji pravično vodilo, da naj se strankam v tistem deželnem jeziku pravica dela, v kte-rem so klicale se v sodnikovo razsodbo, da naj se občinam v unem deželnem jeziku ukazi dajejo, v kterem so zmožne jih umeti in se po njih ravnati. Ta reč je ravno tako naravna, kakor, una, da v sloyenski vasi duhoven ne smć po nemško pridigati ter keršanskega nauka učiti in izpraševati."
„Da se mora pri deljenju raznih učilnic djanskim okolišinam in potrebam s tem zadostiti, da se dajo tnožčm, ki razne jezike znajo, se samo po sebi razume — je pa tudi ob e nem trd n a v o 1 j a c. k. vlade."
Nasa reč ni preiskovati, če vse v uni knjižici izrečene načela dosežejo dovršeno ravnopravnost, ali ne; to pa sleherni, vidi, da smo s šolami na (Slovenskem še deleč deleč od tega, kar je tukaj izrečeno, in da zato še ni rovar, kdor željo izreče, naj bi tako bilo, kakor je tukaj za pošteno, pravično in ustavno spoznano in skorej da velevano.
Avstriiansko cesarstvo.
Uo )F
Dežele niže-avstrijanske.
Iz Mumtjn V a (Dr. Bleiweis in Belcredi; pogodba gostinska; novi uadžupani; Sedmigraško; amne-s t i j a). Bog nas Slovencev vendar ne zapusti. Vsi narodi iipajo svoje zagovornike na Dunaju ali pošiljajo deputacije k visokemu mmisterstvu, — le sami Slovenci ni-piamp žive duše, kj bi na Dunaju za nas govoril sedanje imenitne dni. In glej! opravila pri nekem zdravniškem zboru peljejo našega pervaka g. dr. Bleiwcisa na Dunaj in njegovo rodoljubno serce mn ne da mirovati ; napravi se slavni naš rodoljub in se poda k g ministru grofu Belcredi-ju. Kar se je pri tej avdienci govorilo, ne vem še na tanko, le toliko sem slišal zji gotovo, da se je govorilo o vpeljanju slovenskega jezika V šole in urade. Belcredi je menda obljubil in priterdil, da je resnične yolje, vsem narodnostim enake pravice skazovati in zatorej tudi Slovencev ne pozabiti, za ktere se je dosedaj tako malo zgodilo. Kakor že veste, prišel je ljubljanski župan g. dr. Costa na Dunaj in je ravno danes g. Belcredi-ju zaupno pismo mestnega odbora v Ljubljani izročil. Slišal sem praviti, da misli tudi g.
hajduki v slogi novo moč, da bi obnovili neodvisnost narodno; izbrali so si za geslo pomenljive besede: „Vsak za vse a vsi za enega", ter so storili, da se je Srbijaosvo-hodila v začetku tega stoletja.
Deželi, ki je prva povzdignila svoj glas za svobodo naBalkanskem, delajo se dan danes sovražne zanjke. Mi ne bomo vsega pretresali, kar se na skrivnem počenja na polju „vzhodnega prašanja"; nesmemo pa oči zatisniti in molčati k temu, da bi se samostojnost mlade Srbije dčla tuji milosti in nemilosti v roke in v takšno stanje, ka-košno bi le tujemu napadniku pridovalo, da bi ukončal samostojnost srbsko.
Po današnjih političnih razmerah lahko vsak syododoljubiv in nepristransk srbski domoljub spoznava, da je sloga ta čas (ravno zdaj) Srbiji potrebnejša, nego ji je kdaj bila: treba je, da imajo vsi sinovi srbske domovine eno misel, eno voljo, da se ustavljajo vsakteremu poškodovanju bistvenega prava narodnega, tistega, ki nam veli, da je Srbija sama svoja, da se sama vlada in da samostojno razvija vse svoje dušne in telesne moči. To pravo si je narod srbski s svojo
— 262 —
dr. Bleiweis g. županu Be pridružiti. Ta pot tudi gotovo ne bode zastonj. Slava!;*-* Gostinska pogodba je zdaj znana, in iž nje smo zvedeli, da Avstrija Lauenburg za 2ya mil. tolarjev Pruski v last prepusti. Zavoljo tega velikonemški časniki hudo razsajajo nad Mensdorfom in pravijo, da bode Bismark sčasom Avstrijo še do celega iz Nemčije potisnil; v pt> tem pa bode zastonj vse, kar smo za Slevik - Holštajn denarjev potrosili in kervi prelili. Nam Slavjanom pa ne visi naše serce na nemško, timveč proti jutru in po naših mislih bi bilo najboljše, da bi se Avstrija v nemške zadeve nikoli ne bila tako posilama vtikala (saj nas menda nihče noče in se nas vse brani v Nemčiji), naj bi pa na to tiščala, da jej Pruska mesto polabskih vojvodin kako drugo primerno deželo, na primer nekdajne dežele korone češke izroči, in potem naj Avstrija nemškim zmešnjavam^ iz celega serca reče: z Bogom za vselej! — Grof' Belcredi še vedno le molči in ne kaže, kaj in kam. Vse je še danes bolj temno, vse je še danes nekako na škerp-cih in najboljšim njegovim prijatlom in za-povornikom že serce upada. Kaj bode z nami takraj Litave, ker Belcredi tako tiho in mirno dela, Maj lath pa tako krepko in oči-vidno stopa na svojej madjarskej cesti naprej. Vse madjarsko pervake bode skorej imel okoli sebe v dvorskej kancelariji in po županijah na Ogerskem. Imenovani so znani možje: Szogyčnyi —- Marich , Vay, Fiath in Pechy za nadžupane, vsi prevejeni madjari. Komej se je to zgodilo, že spet skače druga novica, da dobi učeni madjar Pavel Somsich neko visoko mesto v dvorskej kancelariji. Res Majlath zna železo kovati, dokler je goreče, — pa žalostno, da se drugih narodnosti na Ogerskem ne spominja, — od kakega Slovana ali Romana še govora ni: Kar je preveč, je preveč in škoduje, in madjarom ne bodo njih nepravične prenapetosti gotovo pridovale. — Pa da si tudi še ni svojih misli na Ogerskem do čistega dognal, že Majblth svoje oči in serce obrača na Sedmigraško. Kakor sta nekdaj škofa Saguna in Sterka — Sulutz romala k Šmerlingu na Dunaj, da sta Sed-migračane spravila v deržavni zbor, tako dohajajo zdaj drugi velikaši gg. Kemenyi, Josika, Mik6 itd. na Dunaj, da bi dognali tako imenovano unijo ali združenje Sedmi-graškega z Ogerskim. Res gotovo je, da je neobhodno treba, naj se tudi to vprašanje zravna, pa Madjari naj gledajo, da se vse godi po postavi in pravici. Pa to vprašanje je tako imenitno, da Vam vprihodnjič kaj pišem o njem. - Preden sklenem, Vam naznanjam le to še, da je prešvitli cesar svoje pomilovanje raztegnil tudi na dva znana hervaška obsojenca dr. Starčeviča in Per-kovca; poslednji je bil vrednik „Pozorjev" in na voljo mu je dano, da sme spet „Po-
zor"-ja na svitlo dajati. Ta odlok bode Ma-žuraniča poslavil gotovo po vsem Hervaškem. Še eden je, g. dr. Kvaternik, ki je bil celo iz domovine prognan in se klati po svetu. Kdaj bode tudi za tega rodoljuba vdarilaura pomilovanja; Bog daj, da skorej!
Dežele notranje-avstrijanske.
O V Celovcu. 29. avg. (Seja kmet. odbora. — Cigani. — Vreme.) V‘ če-tertek, t. t. 31. avg., bode imel odbor tukajšnje kmetijske družbe sejo, v kterej se bodo končno dogovorili zastran bodoče razstave, ki je konec prihodnjegaTneseca tukaj v Celovcu napovedana. Nadjamo se, da bodo odborniki tudi pravičnim željam in zahtevam koroških Slovencev ustregli ter vse storili, da bo tolikanj važna razstava res vsem deželanom v prid. — RazUn potepuhov, čez ktere vse toži, so tudi cigani, ki nadlegujejo trumama bolj samotne kraje, res prava šiba. Posamezni Ijudjč so tu ob vso moč. Deželska gosposka naj bi občinskim predstojništvom krepko pomagala, da bi se tej nadlogi vsaj nekoliko v okom prišlo. — Vreme je zdaj bčelam, ajdi in turšici kaj ugodno.
[] S*. licnnrt v beljaški dekaniji, 22. avgusta. (K n e z o š k o f). Danes so premi-lostljivi knez in vladika kerški, g. Valentin Wiery, obiskali našo faro. Ob */tt8iR zjutraj so se pripeljali sjsvojim g. kaplanom semkaj in pri okusnem iz jelove brine sestavljenim slavoloku (častnih vratih), ki je imel za napis zgoraj slovenski izrek: „Živijol" pozdravljali so Jih č. gg. duhovniki, okrajna predstojnika podklošterski in beljaški —-pervi v černi obleki — po BeJčredi-to vem, drugi pa v deržavni — po Šmerling-ovi sliki, — potem fužinar Froeschl in občinski predstojnik Grom in velika množica ljudi. Ob 8ih so se pričele sv. cerkvena opravila. Pridigovali so res dobro g. Josip Mišič o predmetu: „Sv. cerkev ima v sedanjem času mnogo nasprotnikov. Dolžnost naša je se Hrabro za njo, kot za največi dar božji, potegovati. K temu pa potrebujemo božje pomoči in kreposti". Po sv. maši, kojo so premil, knezoškov brali, so škof sami obilno število spovedancev obhajali, potem pa v čisti in jederni slovenski besedi imeli nagovor. Zel6 nas je veselilo slišati iz ust našega višega dušnega pastirja božjo besedo v milem in dragem nam jeziku materinskem! Po dokončanih sv. opravilih so obiskali kne-zoškof tudi šolo, kjer jih je mala deklica v imenu součencev in sottčenk z mičnim nagovorom pozdravila. Bili so potem blizo 1 uro in pol pri izpraševanju v šoli. Prašah so brihtne slov. otročiče mnogo in sami ta-le nemški stavek narekovali: „Je mehr Spra-chen wir lernen, desto tauglichor werden wir, fiir die verschiedenen Verhaltnisse des
krvijo odkupil: dolžnost je tedaj današnjega zaroda, da ga varuje in nepoškodovano zanamcem našim izroči.
Ker se ne da zanikati, da dostojinstvo (čast) in interes Srbije sloge išče, moramo se tedaj tu ogledati samo po težavah in ovirah, ki se v Šrbiji nasproti stavijo slogi, kteri ta list služii
Da bi se pa tem prej v okom prišlo, treba je razločiti, kaj je sloga, ki si jo mi želimo.
V Srbiji, odkar se je osvobodila turškega jarma, ravnala je stranka, ki je imela oblast v svojih rokah, in pa una, ki je po njej hlepela, napek s slogo; kazali pa ste obč le tedaj na slogo, ko se jima je potrebno zdelo, da bi vsilile deželanom voljo in strast enega ali več njunih slednikov. Pogajale se ste večkrat med sebč, naslanjajo se ena na drugo, da bi pri kakem novem krvavem boju moči bile razdeljene.
Svobodo 1 jubni domorodci srbski pa ne razumevajo tako sloge, za ktero so v tem listu govoriti in jo braniti sklenili. Kar ti domorodci hočejo, to je sloga razvitja iz srede naroda samega, sloga tega, kar zadeva
občne interese deželanov, zraven pa ne ukon-čuje njihovih osebnih pravic, t. j. da se vsi vjemajo v tem, kar zahteva občna korist in so pripravljeni vsi za enega in eden za vse braniti osebne in društvene pravice. Ako so se nekdaj stranke posluževale skrivnih in silnih pripomočkov, da bi vsilile deželi tisto škodljivo edinost, ki so jo napek „slogo" imenovale: liberalni domoljubi so prepričani, da se samo očitno in na podlagi pravice osebna prizadetja složiti morejo in da vsi priznajo, da je le resnica, pravica in modrost, po kterih se zamorejo ljudje in narodi vladati. Stranke so se pogostoma na videz goreče objemale, samo da b'i se lože med sebč podavile in poklale; ali svobodoljubni srbski domoljubi hrepene in delajo za tisto slogo, po kterej naj bi Srbija postala bratovsko društvo, ki ga vnema občna korist, svoboda in človeštvo, in ki mu moč dajejo državljanske in narodne kreposti."
To je ideja ali uzor tiste sloge, za ktero si prizadeva „Srbska svoboda".
memchlichen Lebens“. (Čim več jezikov se priučimo, tim sposobniši postanemo za razne razmere človeškega življenja, ali kakor so učenci prestavili: „Več jezikov eden zna, več velja za različne zadeve čl. ž.“) Priznavamo *)! — S solo v št. Lenartu so bili premil. knezoškof tudi zastran nemščine prav zadovoljni. Otroci so pa tudi na nemška vprašanja iz slovnice, iz številjenja na pamet in v obziru ustmenega miselnega izr raza dokaj'točno in pravilno nemško odgovarjali. .Reči moramo, da tukaj okrog ni: nobene druge slovenske šole, ki bi se mogla 8' takim napredkom v nemščini ponašati. Le Skoda, da je bilo premalo časa, da bi bili nam Slovencem pravični knezoškof tudi gledč slovenščine kaj več izpraševati pustili. Ali, kolikor smo glede materinskega jezika v šoli slišali — pa tudi umni učitelj in narodnjak, g. France Gaj lar, nam je■ tega porok — nam kaže, da so pridni učenci tudi v svojem domačem jeziku, kar je pervo, če ne bolj, tako gotovo tako dobro izurjeni kakor v ptujera nemškem jeziku. — Po dokončani skušnji se je veliko lepih bukvic in drugih ličnih daril med učence razdelilo, vladika pa so marljivega učitelja, kakor tudi zasluži, javno pohvalili. — Kot šolske dobrotnike sem slišal imenovati gg. kaplana Stoekl-na, starega Rasingerja in Froešl-ua. — O %4 so se odtod odpeljali ljudo-uiili knez in vladika, med tem ko so, kakor pri njih dohodu, možnarji gromeli. Naj bi vzvišenemu g. knezoškofu ostala št. lenarška fara v dobrem spominu, kakor bode °am njih današnja nazočnost — nepozabljiva ! —
Iz ŠtuJeraUega. A 21. avg. — (Stari in vovi deželni poglavar. Deželni odbor in slovenščina.) Današnji listi naznanjajo nam Slovencem ugodno novico, da je dosedanji naš deželni poglavar na svojo prošnjo v pokoj djan. Naši nemški Časniki, vlaclni in nevladni, mu pojejo slavo 'u srčno obžalujejo, da prostovoljno (?) odstopi ta gospod, ki si je pridobil toliko zaslug za našo vojvodino kot resnični prijatelj ustave (t. j. Šmerlingove), kot podpornik svobodnega tiska (dokler je njega in Smerlinga hvalil, — „Volksstimme44 pa bi drugo zapela, ko bi reva šo živela!), kot prijatelj društvenega življenja (t. j. Sanger-*n Turn-Vereinov), uboge čitavnice posebno pa ptujska in mariborska, bi vedele mar-siktero povedati od njegove ljubezni do društvenega življenja Slovencev. Bil je od leta 1853, torej skorej 12 let, naš deželni poglavar. Njegovo delovanje, kot poglavar, znano je dosta, da ni treba, posebno ga omenjati, tako pravi »Tagespošta44 in to moramo res pritrditi, le v drugem smislu, kakor ljuba „Tagespošta44 meni. Tolikokrat dana nam je bila priložnost, ne samo spoznati, ampak tudi čutiti to delovanje, da smo mi Slovenci že prav težko čakali, kedaj da se bo grof vsaj enkrat podal v jako zasluženi pokoj. Vozil se je mnogokrat po slovenskih okrajih, in še nedavno dvakrat obhodil naše okrajne urade pa večidel le zato, ker se zarad sedanjih splošnih denarcih stisk davki niso v redu plačevali in ClU predstojniki niso Ipli zadosti ostri in Ciso koj vsakega reveža rubili, kteremu pri Vsej dobri volji ni bilo mogoče, vseh davkov Poplačati. Znabiti, da imajo Nemci vzroke, Cm hvaležni biti, pa jako dvomimo, ker 'udi med njimi si ni pridobil toliko zaupanja, da bi ga bili poslali za svojega zastopnika v deželni zbor. Čemu tedaj tako hvalisanje Cemških časnikov, kteri vedno usta polna 'majo liberalizma in neodvisnosti? — Pa Pustimo minulost, saj se nam obeta boljša Prihodnjost. Imenovan je namreč za našega poglavarja g. baron Mecsery. Od Cjega drugega ne vemo, kakor da je bil Več let policijski minister. Pa ker je od ministra Belcredija poklican na tako visoko •cesto, nadjamo se, da bode v duhu mini-
) to priznavamo tudi pa pristavljamo, da naj se človek uči tišjih jezikov na pravem mestu in pb pravem času.	Vredu
— 2$a —
sterstva delal, zlasti kar se tiče vpeljave narodne enakopravnosti. — Kako da se v tem oziru nam štajerskim Slovencem godi, nam ni treba obširno popisovati. Skorej zavidljivo gledamo jna naše brate na Goriškem, kteri vsaj od deželnega odbora vse dopise dobivajo v slovenskem jeziku. Pri nas pa od slovenščine v uradnijah ni ne duha ne sluha! Naš deželni odbor v Gradcu je čisto nemški in tudi v svoji pisarnici nima ne enega uradnika, ki bi naš jezik razumel, in vendar nas je med 1 milijonom prebi-vavcev čez 400.000 Slovencev. Ali to ni žalostno? Od naših slovenskih poslancev pričakujemo, da bodo že v prihodnjem deželnem zboru tudi to tirjali, da vsaj eden uradnik v pisarnici deželnega odbora mora izurjen biti v slovenskem jeziku. Pravično se ve da bi bilo, da bi eden odbornik bil Slovenec, kar se pa zdaj ne da storiti, ker so odborniki izvoljeni na šest let. V prihodnjič pa pričakujemo, da se bo pri vo-litvi odbora tudi gledalo na nas in se nam bo dala pravica, ktera nam gre po številu prebivavcev in po velikosti davkov. — Po „Telegrafu41 se bo sklical naš deželni zbor konca meseca oktobra. „Tagespošta44 to taji, pa „Telegraf14 le syojo trdi, rekši, da je že prejšnje ministerstvo to ukazalo, in tudi zdanje na vprašanje deželnega poglavarstva na to pritrdilo. Vendar vsi dvomimo, da bi se res že meseca oktobra snidli deželni zbori predlitavskih dežel.
V Term tu. (Skedenj ali Ščedna? — Slovenstvo okoli Tersta). Vasi blizo Tersta, omenjeni v „Slovencu44 pod ^štev. 44. pravijo vsi tukajšnji Slovenci le Ščedna, neki drugi Slovenci pa, vsaj kakor sem jaz slišal, tudi Škedna, drugači ne. Na gosp. Kozlerjevem zemljovidu se bere vendar Ske-den, in ravno to ime, ne pa Skedenj, kakor napčno terdi gosp. učitelj Čenčur v letošnjih „Novicah44 pod štev. 32., ne po-menja po mojem nič. Jaz sem bil ob neki priložnosti djal gosp. Kozlerju tukaj v Terstu, aa se pač ne pravi Skeden, kakor se nahaja na njegovem zemljovidu, ampak Ščedna. On mi je na to odgovoril, da njegovo imenovanje je že pravo, ker neki pomenja oder, kjer so mlati. Posebno t a pogovor mi je bil dal priliko, pisati kaj o tej zadevi za „Slovenca44, kjer sem skušal dokazati, da se nima pisati in izgovarjati ne Skeden, ne Skedenj, temoč le Ščedna (ali vsaj Škedna, če se ravno hoče), ker mi Slovenci tukaj ne poznamo vasi pod imenom Skeden ali Skedenj. Naj mi le kdo dokaže, daje res tudi beseda Ščedna, ali prav za prav raba čerke 6 v njej lokalizem, in zakaj da ne govore tudi š č e d e n j namesto skedenj (oder, kjer se mlati), prosim! Včeraj, namreč potem ko sem bil prebral dopis iz Skednja (?!) v „Novicah44, sem nalašč poprašal pri tako imenovanem „suhem malnu44 (mlinu) neko žensko, ki je šla sč svojim oslom proti Terstu, in ki sem jo imel za Slovenko iz Ščedne, ali gre morda iz Skednja?44 Na to me -bistro pogleda, in pa odgovori: „Kaj čem v skednji? saj nimam kaj mlatiti44 (prav dobro)! Po tem sem jo vprašal, „ali grč iz Ščedne?44 „Jest nisem od tam44, mi je djala. —■ Kaj nam je tedaj treba tčh ponavljanj in zmčšnjav? Kdo nam pa neki tudi daje oblast, sarno — ali svojevoljno prenarejati sedanja imena vasi in mest? In pri kterem narodu se dela kaj tacega? Koliko imen še bi se morda nam zdelo treba spreminjati, ko bi le smeli! Jaz sem svetoval, naj se piše yin izgovaria tudi v prihodnjost Ščedna (Škedna — ?), in pa ob enem opomnil, da, če bi šlo po misli mojih protivnikov, kar se tiče imenovanja omenjene vasi, bi se zdaj dosledno tudi moralo reči Teržišče aliTeržište, kakor se je po mojem nekdaj reklo, namesto T e r s t. Tu ne nahajamv prav nobene nedoslčdnosti, čeravno gosp. Čenčur ima za smešno, kar sem pisal v tem oziru. —
(Konec pride)
Dežele trojedme kraljevine.
I* Keke 21. avgusta. (Madjarska stranka). Dualistična madjarska ideja je
nekterim našim Rečanom spet možgane zmešala, tako da so spet začeli rogoviliti, kakor so 1860. in 1861. leta rogovilili. Hvalevredna „Zukunft,44 ktera slavjanske interese moško brani, je Rečane v nekem dopisu iz Reke na tri verste razdelila, namreč: v narodnjake, ungarezo in italijanissime. Ali ta poslednji prislov je Rečane tako razkačil, da so „Zukunft44 pred svoj sodni stol poklicali, jo tam prekleli, tudi z materijalnimi kaznimi so jej žugali, samo da niso mogli najti paragrafa, poleg kterega bi jo mogli obsoditi. Da bi pa vsaj kak vspeh svojo delavnosti v zbornici pokazati mogli, so jo smešno zavili ter rekli, da zahtevajo neposredno uhijo z Ogri. Ker je pa nekdo nedosledno njihovo ravnanje na smeh celemu izobraženemu občinstvu natanko popisal v „Zukunfti44, zategadelj so enoglasno sklenili, ta hvalevredni list iz kazine vreči, namesti tega pa so si madjarski „Politikai Hetilap44 omislili. —■ Risum teneatis amici, madjarski list v re-škej kazini!!! Razun enega ali dveh živa duša ne zna po madjarsko še kruha ne si sprositi! Kdo ve, če ne bodo nekterim stekli-šem ali razsajavcem še delj časa možgani vreli, in da dobomo danes leto in dan celč kitajskih časopisov v reško kazino. — Znabiti da sčasom Rečani tudi do Kitajcev simpatij dobijo, ker niso Hervati. — — In da bi toliko željno unijo z Madjari, bolj ko je mogoče, pospeševali, sklenili so 20. t. m., na dan sv. Štefana kralja ogerskega, napraviti veliko demonštracijo. Osnovali so nek „Comitato — fiumano — ungharese44, kteremu je bil glava neki mladič, ki je pred 3 leti v Garibaldovej vojski služil, se ve, da je ta-le Garibaldovec imel Še nekoliko pomagačev, in med njimi nekega starega in že celč plešivega moža, kteri že od 1848. leta zmirej za madjare vojuje, in če dobro premislimo, vsi pervaki omenjenega društva so ljudje, kteri v nobeni priložnosti nimajo ničesa zgubiti, ampak le dobiti, ki so se že leta 1861 naučili, kako je koristno v motnem ribiti, zato so tako vemo pripravljali in skušali mestjane za tedanjo svečanost pridobiti.
Za to pa so si omislili lep trobojen (mad-jarsk) bar jak (bandero) zlatom in srebrom obšit, kteri več stotin goldinarjev veljaj tudi več stotin manjših banderic, ktera so mislili siromakom deliti (bogatejši morali bi za svoja okna sami potrebnih banderic pre-skerbiti), za tim krono ogerako pozlačeno, ktero so skupaj z banderom mislili po mestu nositi. Prostemu ljudstvu so dali razumeti, da so se zlati ogerski časi spet po-vernili, da tabakov monopol spet pride v privatne roke, bankovci pa pridejo ob svojo veljavo, in da se ima financijalna straža precej v Bakar v tamošnjo hervaško deželo iz svete ungareske zemlje prestaviti, da bodo tudi davki zmanjšani po starem ustavu, itd. Vse se je veselilo dne odrešenja, in gorje mu, kdor bi bil rekel, da tb ne more biti! — Ali, ko v saboto 19. t. m. mestno poglavarstvo živo na red pobere stekle rogo-vileže, ostro zabrani vsako najmanjšo demonstracijo in vse nasledke divjega početja na njihovo odgovornost zvali, bili so kakor okamneli. — Pride nedelja 20. t. m. ih bil je v mestu blaženi mir. Cast in hvala mestnemu poglavarstvu, ktero je znalo neumnim rogoviležem na rep stopiti. Kolika sreča, ako bi bilo leta 1861 reško poglavarstvo ondašnjim steklišem na tak način zobe pokazalo; gotovo ne bi se bilo toliko škandalov dogodilo, in bili bi jim se morebiti že možgani ohladili! Res škoda za mirne in pohlevne reške mestjane, škoda za krasno Reko, da ji peščica neumnih postopačev, ki o narodnosti najmanjšega pojma nimajo, ampak pri tacih priložnostih le svoje koristi iščejo, pred drugimi razsvitljenimi narodi slavno ime kali!
Istinoviž.
Ptuje dežele.
Ruska.
Petrovgrad. (Konec.) Narodna zavest je zbujena, pa žalibog da se je najpred
obernila proti Poljakom, puntarskim bratom slavjanskim! Poljaci so padli in zdaj išče narodna zavest drugih potov, kamor bi se obernila, — in takih na Ruskem ne manjka. Obernila se je proti puntarskim časnikom in knjigam ruske in poljske emigracije. Pred poljskim puntom so imeli spisi ruskih in poljskih izseljencev veliko veljavnosti in upljiva po celem Ruskem, celo na carskem dvoru jim ni manjkalo podpornikov in prijatlov. Navstal je poljski punt in ves ruski narod se je za čara in domovino potegnil. Herzen, Dol-goruki, Bakunin in drugi pa so le pisali zoper rusko vlado, šuntali so Poljake, hotli so raztergati in razkositi rusko deržavo, — in tako so se zamerili ruskemu narodu in se pripravili ob vse zaupanje tako, da jih zdaj po puntu nikdo ne kupuje, nikdo ne podpira in nikdo ne posluša. K temu je pa še tudi to pomagalo, da je ruska cenzura od svoje poprejšnje ostrosti nekaj popustila in domačim časnikom dovolila pro-s tej še se gibati.
Narodna zavest obrača se dalje proti judom in misli jih porušiti. V zapadnih krajinah ruskih živi mnogo judov ali Židov, ki se preseljujejo iz Nemškega, živijo od kupčarenja pa ohranijo svoj nemški duh in značaj. Zdaj velja te,porušiti. Pervi korak k temu so judje sami storili, da bi se prikupili vladi. Hami si napravljajo ruske šole in čitavnice; v Vilni imajo časopis na pol hebrejski, na pol pa ruski. Se ve da judje starega kopita hudo razsajajo in se porusovanju upirajo. Pa bode malo kaj pomagalo. Zdaj je vlada tudi dovolila, da »e smejo judje naseliti v izhodne pokrajine, v notranjo Rusijo, kjer popred niso smeli prebivati. Tako pridejo judje daleč proč od Poljakov, s kterimi so radi proti Rusiji v en rog trobili, zraven se pa še sami po-rusujejo.
Narodnoruska zavest se kaže slednjič s tim, da se vsi bolj imenitni časniki pre-seljevanjuNcmcevua Rusko ustavljajo, zraven pa na to merijo, naj bi se nemški upljiv iz Ruskega potrobil. In ravno to je misel slavjanotilov. Najslavnejši možje delajo v tem duhu. Katkov je že minulega leta dregnil v to gnjezdo. Pokazal je, da Nemci v pobaltiških krajinah vživajo mnogo predpravic ali privilegij, da si mislijo napraviti posebno nemško deželo v ruskem carstvu, da gorijo za veliko Nemčijo, ktera mora segati tako dalječ, kamor in kjer se glasi nemška beseda. Za Katko-vom so jeli ravno tako pisati drugi časniki in tej peresnej pravdi ne bode konec, preden ruska vlada v pobaltiških deželah ne zravna te nemške zamotane štrene.
Drugi mož, ki se je vzdignil proti Nemcem, je ruski učenjak LamaDskij. Prehodil je ta gospod vse dežele zapadnih ^Slovanov in popisoval, kaka se jim godi. Škoda, da tako učen mož ni vsega prav videl in še celo od avstrijanskih Slovanov marsikaj pravil, kar ni res! Pa pustimo to in povejmo na tem mestu le to, kako je ta Nemce na Ruskem prijel. Lamanskij je bil izvoljen za predsednika narodopisnega odbora cesarske ruske družbe zemljopisne in govoril je 29. januarja t. 1. v seji tega odbora dolgo in krasno besedo. Popisoval je, kako Nemci že od starodavnih časov proti izhodu rijejo in tiščijo, kako sanjajo oa „Zug nach dem Ostenu in naj tudi Ruska dobro gleda, kaj se po Ruskem godi. Na koncu svojega govora je storil predlog, naj so Ruska na tanko preišče in popiše, pa to etnografiško-statistično popisovanje naj se začne pri „inorodnih“ Rusih, med kterimi so najpervi Nemci. Ta beseda: „inorodni** ljudje, ki niso na Ruskem doma, bila je ogenj v strehi in vnela se je po časnikih huda pravda. Nemce zagovarja „St. Petersburger Zeitung“, ktero vreduje Žid ali jud Dr. Mayer; ravno ta časnik je pa tudi organ Petrograške akademije znanosti in ved. Proti njemu pa se bojujejo mnogi ruski časniki in med njimi
— 264 —
celo „Golos“ od kterega piše celo „Petersburger Zeitung“, da je on edini časnik na Ruskem, ki je pravičen do Nemcev; zdaj jih pa še ta zapušča in pristavlja, da ponemčenje na Ruskem je mogoče le po tem dvojnem potu: ali po sili ali s predpravicami, — Rusje pa nočejo nobenega. —
Iz vsega tega se razvidi, da po Ruskem v dveh poslednjih letih pojema stara vne-marnost v narodnih zadevah in da se zbuja zavest narodnoruska in zraven slovarska. Bog daj srečo in svoj blagoslov! —
Bolgarska.
(Učiteljsko semenišče). Pravilje „Hlove-necu, kaj turška vlada počenja, da bi ljudi sleparila in jih na misel pripravila, kako lepo skerbi za svoje pocfložne Bulgarce. Pa Turčija ostane stara pijavka in Bulgarei ostanejo stari mučenci. Kakor se kaže, naj ta ubogi narod ne pričakuje nobene pomdči od nikoder drugod, nego od samega sebe. Francoska in Angleška varujete bolnega moža, da jima ta turški ljubej konec ne vzame, — Ruska ne hodi zastran svoje ju-goizhodne politike po pravem potu, — Ger-ška in njeni fanarijoti derejo ubogi bul-garski narod do kože. — Druge podonavske dežele si same sebi ne morejo in ne vedč pomagati, — sama Avstrija je, do ktere ubogi ondašnji prebivavci svoje oči obračajo, pomoči prosijo in pričakujejo. Pa tudi Avstrija svoje oči in serce le bolj proti večeru obrača in ne gleda tje, odkoder tudi za njo rumeno solnce prave in večne slave izhaja. Ubogi narod bulgarski nima torej nikogar razun milega Boga in samega sebe.
Pa le zbujen in izomikan narod si more in si ve pomagati. Torej je neobhodno potreba, da se bulgarski narod najhitrejši ko je mogoče, izomika. Pa kako ? Tu mi na misel pride, kar je slavni profesor dr. Pur-kyne v Pragi nekdaj rekel: „Ako se hočejo Bulgarei hitro izomikati, treba jc, da si napravijo učiteljsko semenišče v Pragi1*. Bul-garci hodijo po celem svetu v šolo, hodijo na Prusko, francosko itd., pa pridejo domu sicer omikani, ali domoljubi, slovanski domoljubi niso, izkadil se jim je duh slovanski! Ti gospodje postanejo učitelji in trosijo tuji, neslavjanski duh v serca bulgarske mladine. Živa potreba je tudi, da se temu potujčevanju konec stori in da se torej bulgarski mladini priložnost ponudi, v domorodnem, slavjanskem duhu odgojevati in omikovati se.
Pervi, kterili dolžnost bi bila tu pomagati, so bogati rodoljubi Bulgarski, — za njimi drugi Slavjani in poslednjič tudi vlada avstrijska. Vesela in slavna prihodnjost čaka našo Avstrijo tam proti izhodu v po-dunajskih pokrajinah. Naj Avstrija uboge ondašnje narode podpira, da si serca, ljubezen in zaupanje njihovo pridobi.
Kje pa naj se napravi to učiteljsko semenišče? Najbližej in ročnej bi se ve da bilo v Novemsadu ali v Zagrebu: pa kakor reči zdaj stoje, dozdeva se nam najpripravniše mesto — zlata Praga. —
Razne novice.
*	V v Gradcu je umeri 2. dan t. m. pl. g. Anton Cop, bivši c. kr. svetovavec graške uaddeželne sodnije, 80 let star in od pri-postih kmečkih staršev v Lescah na Goren-skem rojen. Rajni je bil kaj blaga duša in zmirej zvest svoji domovini, zagovarjaje vedno njene pravice. L. 1848 je bil tukaj v Celovcu eden najpervih in krepkejših podpornikov in prijatlov tukajšnje „Slovenije**. Naj bi ga posnemali mladi pravniki! Počivaj v miru, blagi rojak!
*	Ondanji shod slovanskih pevcev v Kromerižu na Moravskem je bil kaj sijajen. Sešlo se je nad 30 pevskih društev in več ko 20.000 ljudi. Prišli so tudi praški „so-koli“ in 600 Hanakov na konjih in v svoji lepi narodni obleki je poviševalo veliko svečanost; živili češki pevci!
* Vojska slovenskim pečam. „Zg. Danica** v 23. listu pripoveduje to le: „Na Nabrežini se poslovim s svojimi tovarši, se vsedem na pripravljeni voziček in jo dalje derdrain po kraškem svetu. Tu m: za kratek čas moj voznik pripoveduje, de so letos nek tuj gospod bili v njih šoli, pa najpervo ukazali, da imajo učenke svoje peče raz glav potegniti in v prihodnje v šoli gologlave biti. — Jez mu velim, daje to morda po novi šegi ? Kmet z glavo odmaja ter reče: Jez bi pa mislil, da po sebičnih muhah.** To bravši spominjam se, da se je ravno to pred 5—6 leti tudi ha Koroškem v slovenskem Plajberze godilo. Tudi v tisto šolo je prišel c. k. šolski inšpektor ali nadzornik in pervo je bilo, da je zaukazal, naj dekleta bele rute denejo raz glave; nekterim jih je še sam raz glave potegnil. S tim pa je tudi preskužnja bila pri kraju; zakaj ubogi otroci, ki tu v visokih gorah malo kedaj ali celo nikoli ne vidijo gosposkega človeka, bili so tako preplašeni, da so se vsi tresli in niso mogli spregovoriti besedice več. — V Hodiščah je ravno ta gospod učence in učenke učil in navajal prav po gosposko se priklanjati. Ne vem zakaj da? Morebiti, da se mu niso prav spodobno priklonili. Poklical je izza klopi več učencev in ukazal jim, naj se pred njim prav priklanjajo. Kdor tega ni prav storil, tega je prijel za glavo in mu z roko v glavo na viš in na vzdol priklanjal. — Se 'nekaj o ravno tem gospodu. V Kapli pri Dravi je bila pre-skušnja ob Sinili napovedana. Pa minulo je 10. in 11. ura, ubogi otročiči sp le še čakali in okoli dvanajstih se je prikazala tista visoka gospoda. — Zdaj je ta gospod menda v Terstu. —
* Vse evropske armado štejejo okoli 3,987.000 vojakov. Pri pomorski vojni pa jih je tudi več kot 200.000. Tedaj je v vsem skupaj več ko 3 milij. ljudi, ki živijo prisiljeni ali prostovoljno v najboljših letin v vojaškem stanu. Pa vsi vendar ne nosijo zmirej pušek, ker se spuščajo domu na dopust. Vzemino tedaj, da je polovica vseh vojakov na dopustu, ostaja jih vendar še poldrugi milijon, ki so vedno drugemu delovanju : kmetijskemu, rokodelskemu ali obert-nijskemu, odtegnjeni. Deržavni stroški znašajo zanje vsako leto 825 milijonov tolarjev.
V gospodarskem oziru pa je škoda še veča. Stavimo, da bi vsak izmed teh 1% milijonov vojakov, ki so v najboljših letih, na dan najmanj pol tolarja prislužil, tedaj so deržave na dan na zgubi za 750.000 tolarjev. Oe se k temu še to prišteje, kar se po vojaških konjih, ki jih štejejo pri konjištvu in topništvu 300.000, škode uterpi, — znaša ves zgubiček (za 300 delavnikov na leto) okoli 250 milijonov tolarjev ali 1 milijardo frankov. Razun tega pa se jih še mnogo izseli ali poškoduje, da postanejo pokveke, ali v nezdravih krajih, kjer se preveč nakupičeni, pomerje ali pa celo tudi umori, kar zlasti denešnje dni ni nenavadno. Oe se vse to resno premisli, mora se jjo) reči, da kmetijstvu, rokodelstvu in obert-ništvu sploh vojaščina veliko Škode prizadeva.
Živežna ceua.
V ,	krompir (vagan)	i 1	6 i	1	grah ,		,1 Ji	slama seno	Z TJ
-		libra			vagan		-mer.	stot (cent)	1 sel.
« ......	g.| MM M k				h	M k1 k		Ih IM h-I k	
Mariboru	1 201.-» ; (it)			1«		28	32	idol 14C	850
IJelju	1 611	45	52	42		0	to	175 1130	6|-
Ptujem	1 20	:i<>	3«	40	-	28	-132	1 10 1)30	8 50
Ljubljani	1 80	50	54	44	3	70	4	1 35il 1 76	8 S«
Kranj'i	—	58	48	.0			4 80	1,50 2|-	610
IN. Mestu	-j ~	45	40	40	4	20	4 20	li	1 50	620
Celovcu Terbižu	t|:	44	50	44	4	12	440 4 A	1170 ■ 8.,	340
Danajska borsa 29. avgusta 1865.
London.............ion
Novi zlati........... J
Srebro .......	||)7
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ford. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R. Bert sohinger-j a.