ISSN 0040-1978
9
	RENAULT
	-	prodaja in servis vozil -	karoserijska dela -	optika vozil -	nadomestni deli
Terbnc Franc s.p., Dornava 116b tel.: 02/754-00-80	
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod I •centralnakurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
Kulinarični icotičeic
Perutnina Ptuj
1905	Ptuj, 18. januarja 2001, letnik LIV, št. 3 - CENA 150 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Na pragu tisoUetla
Od bogastva no'voletne pojedine so ostale drobtinice, na minulo stoletje in tisočletje pa za nekatere dober, za druge slab spomin. Brez velikega pompa, tega smo opravili že leto prej, smo prestopili pomemben koledarski prag. Je sreča, izziv, odgovornost ali breme, da smo prav mi tisti, ki bomo krojili začetek novega obdobja? Kam vodi človeštvo pot, na katero smo pravkar stopili? Med zvezde, v neslutene tehnološke dosežke, v splošno blaginjo, v popolno uničenje življenja in planeta?
Kdo bi vedel odgovor na vsa ta vprašanja, ki si jih človeštvo zastavlja že od začetka svojega zavedanja. Ob tem pa se ubada s povsem vsakdanjimi problemi. Kako napolniti usta, kako si mehko postlati, kako imeti več in biti pomembnejši. Nečimrnost, ki jo zmore samo človek, in od nje vzpodbujena podjetnost, ki ga je pripeljala z drevesa na raketo.
Slovenski začetek tisočletja je jasnejši. Zaradi majhnosti se nam ni potrebno ubadati s svetom in njegovimi problemi, tudi z nami se zaradi neopaženosti na srečo nihče preveč ne ukvarja. Lahko smo srečni, da imamo svoj mir na svojem koščku zemlje in svojo državico. Da imamo košček morja, jezera, gorovja in ravnice, vsega ravno dovolj za dvomilijonski narod. Deželica na sončni strani Alp ima v začetku tisočletja trdno vlado, izdelano razvojno vizijo in zvrhan koš razlogov za optimizem. Zal ima tudi vrsto otroških bolezni, ki grenijo prva leta njenega življenja. Težave so z njeno dušo, ki trpi ob majhnih težavah in se ne zna veseliti velikih uspehov. Manjka ji samozavesti, zapira se sama vase in po nepotrebnem izgublja na stotine ljudi v prometnih nesrečah in samomorih. Kot veliki družini ji manjka občutek medsebojne povezanosti in naklonjenosti, topline v medčloveških odnosih, dobrohotnosti do sebe in drugih. Na srečo se otrok uči in do zrelih let pridobi veliko izkušenj in modrosti. Modrost je tista, ki z dobrimi dejanji zaznamuje zgodovino, sicer ^ človeštvo danes ne bi stalo	Pv-^ =
na pragu tretjega tisočletja. Q

Murkova ul. 4, PTUJ
DEMI AA - C U L T U R
-KONKURENČNE CENE - HITRA POSTAVA^
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
™	ECO OIL
EOCd.oo. Tržaška 37a 2000 MARIBOR
MOŽNOST PLAČILA NA 6 ČEKOVT
miTAlHimO-STUPIOÁ UOKVIKJANJS PREDMETOV
02/78 78 600_
I fotografija@řoto-tone-sp.si
V JANUARJU
-30% .
PTUJ / STARO POSTO BODO PORUŠILI V DVEH MESECIH
Rušite'v na klaslien nailn
Priprave na rušitev stare pošte so v polnem teku. Na njenem mestu bodo v naslednjih letih zgradili novo mino-ritsko cerkev z baročno fasado. O njeni rušitvi smo se prejšnji teden pogovarjali z Antunom Daljavcem, dipl. inž. gradbeništva iz podjetja Gradis - Gradbeno podjetje Ptuj, ki je na javnem razpisu dobilo omenjeno delo. Rušitev bo stala blizu 30 milijonov tolarjev; polovico bo plačala mestna občina Ptuj, polovico pa minoriti. Rok za dokončanje del je 60 dni od pričetka dela.
Preden bodo zaceli samo rušenje, bodo zavarovali prezbiterij in del minoritskega samostana. V tem času potekajo tako imenovana predpripravljalna dela pred glavno rušitvijo.
"Na stiku prezbiterija in nekdanje pošte bomo naredili dve sondi do globine temeljev prezbiterija, nato bodo prišli
arheolog, statik in arhitekt ter na osnovi ugotovljenega stanja določili način zavarovanja prez-biterija, da pri rušenju pošte ne bi porušili oziroma poškodovali prezbiterija. Predvideno je, da bomo na stiku naredili armiranobetonski okvir v širini zidov oziroma enega metra in debeline okrog 80 cm. Ta okvir bomo
Staro pošto že podirajo. Foto: Črtomir Goznik
nato sidrali v stari del zidovja prezbiterija s pomočjo vrtin premera 22 do 25 mm pod kotom deset stopinj. V vrtine bomo vstavili armaturo in jih nato utrdili tako, da se ta del zidu ne mogel porušiti.
V začetku tedna smo začeli odkrivati kritino in odstranjevati strešno konstrukcijo. V 14 dneh, odvisno od poteka del na zavarovanju prezbiterija in minoritskega samostana, bomo pričeli objekt rušiti. Rušili bomo od zgoraj navzdol. Predvideno je, da bomo kletni del pošte zasipali z materialom od izkopa. Vsa omenjena dela naj bi opravili v 60 dneh," je o rušitvenih delih med drugim povedal Antun Daljavec.
Rušitev stare pošte je zelo zahteven gradbeni poseg. Vsak, ki se z gradbeništvom ukvarja, ve, da gre za nevarna dela. V danem primeru je problem, ker imajo opravek z armiranobetonskim skeletom. Zaradi bližine starega objekta, ki je grajen v glavnem iz kamnitega materiala, ni mogoče miniranje; tudi zato odločitev o klasični rušitvi.
Pri rušitvi objekta so se zelo angažirali tudi v minoritskem samostanu. Gradbenikom bodo pomagali tako pri odstranitvi kritine kot pri demontaži obstoječega ostrešja.
Z rekonstrukcijo minoritske cerkve bo Ptuj dobil nazaj enega svojih zelo pomembnih spomenikov, ki pomeni še zadnje dejanje uresničitve projekta ptujske trojke. Koliko bo znašal sofi-
nancerski delež mestne občine Ptuj (pri rekonstrukciji bo ob minoritih s sredstvi pomagalo tudi ministrstvo za kulturo) pri rekonstrukciji baročne fasade, naj bi bilo znano konec meseca. Strokovne službe Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor so namreč pričele konec lanskega leta pripravljati osnove za razpis za izvedbo rekonstrukcije fasade, podroben popis materialov, količine, tehnologijo izvedbe in natančnejše vrednosti, ker poprejšnji izračun ni bil verodostojen. Ta popis bo tudi osnova za izdelavo investicijskega programa celotne fasade. Polovico sredstev bo prispevala mestna občina, polovico pa minstrstvo za kulturo.
MG
9770040197015
PTUJ / KURENTOVANJE 2001
Trije šotori in zabavišie za enajst tisoi obiskovalcev dnevno
10. januarja sta v ptujski Mestni hiši glavna organizatorja letošnjega 41. kurentovanja, GIZ Poetovio vivat in podjetje Albin Promotion, predstavila program letošnjega kurentovanja, ki pomeni nadgradnjo dosedanjih prireditev z nekaterimi spremembami. GIZ si je naložil nalogo organiziranja obeh karnevalskih povork, otvoritve in osrednje nedeljske ter dogajanj na mestnih ulicah in trgih, podjetje Albin Promotion pa je prevzelo šotorsko dogajanje oziroma dogajanje v Kurentovi deželi, kot so poimenovali program, ki bo potekal v treh medsebojno povezanih šotorih, kjer bo vsak dan lahko pustno veseljačilo kar enajst tisoč obiskovalcev.
Šotore bodo postavili na Zadružnem trgu, postavili pa bodo tudi 25 metrov visoko kolo za oglede mesta in okolice, hi{o strahov in druge zabavne to~-ke, ki naj bi v mesto ob Dravi, ki že vrsto let pripravlja najbolj nore pustne dneve v Sloveniji, {e več obiskovalcev. Vaba bodo tudi nizke cene vstopnice - največ do petsto tolarjev, začeli pa bodo pri dvesto tolarjih. Na koncu enajstih pustnih dni bodo vstopnice dali v boben in izžrebali srečneža, ki se bo odpeljal z audijem A3; podaril ga bo Porsche Audi Maribor.
Pogodbo o izvedbi prireditev v karnevalskem {otoru v času kurentovanja so podpisali podžupan mestne občine Ptuj Er-vin Hojker, v.d. direktorice GIZ Poetovio vivat Minja Vucinic in direktor podjetja Albin Promotion Albin Brencl. Na osrednji pustni ples, ki bo 24. februarja, bo ptujski župan Miroslav Luci povabil vse velepo-
slanike tujih dežel v Sloveniji, ki imajo rezidence v Sloveniji, župane, pričakujejo pa tudi predsednika države. Koliko je ptujsko kurentovanje v resnici ptujsko, naj bi ponazorili tudi ptujski župan in vsi trije podžupani, ki bodo v času pusta, ko bo na Ptuju prevzel "vodstvo" princ karnevala 2001 Matevž Zoki, stregli gostom v nekaterih v ptujskih lokalih. Podobno "pustno" angažiranje pričakujejo organizatorji tudi od drugih Ptujčanov.
Cilj leto{njega projekta je vrniti dogajanje na ptujske ulice in trge, ki jih je v prej{njih letih "odpeljal" {otor. Vrnitev so si organizatorji zamislili ob bogati pustni kulinariki in drugi ponudbi s programom glasbenih, folklornih, etnografskih in drugih skupin. Dogajanje naj bi se v času kurentovanja, med 17. in 27. februarjem, na dveh trgih (Mestni in Novi trg) pričenjalo ob 17. uri. Z uličnim dogajan-
jem naj bi ponazarjali tradicijo pustnih običajev.
Direktor podjetja Albin Promotion, ki je prevzelo izvedbo dogajanja v karnevalskih {oto-rih, Albin Brencl je na tiskovni konferenci povedal, da s svojim programom Kurentove dežele pri-na{ajo veliko zmede v ta prostor. "V resnici je zamisel Kurentove dežele postala že tak{en projekt, da moramo to "zmedo" koristno uporabiti v samem projektu. Z njo želimo vzbuditi pozornost v celem slovenskem prostoru, zlasti {e, ko želimo pripeljati goste na Ptuj. S tem jim že nekako odpiramo vrata. S svojim projektom smo {li v vse osnovne in srednje {ole v Sloveniji, ustanove, zavode, zdravstvo, voja{ni-ce, med politike, ker želimo na Ptuj v teh enajstih dneh pripeljati čez sto tisoč gostov. Dogajanje je naravnano tako, da se bodo lahko v polni meri zabavali tako otroci kot odrasli," je med drugim povedal Albin Brencl.
Kurentovanje ostaja osrednja prireditev v mestni občini Ptuj, prav tako pa tudi po deležu financiranja s strani javnih sredstev. Projekt Kurentove dežele je po navedbah Albina Brencla vreden 40 milijonov tolarjev, za mestni del kurentovanja pa podatkov na tiskovni konferenci niso dali.
MG
Slovenija v Evropski uniji
Urad vlade za informiranje je izdal novo knjigo "Slovenija v Evropski uniji", ki vsebuje odgovore na vprašanja o vključevanju Slovenije v EU. Odgovore so večinoma pripravili strokovnjaki z ministrstev in vladnih služb. V nadaljevanjih bomo objavili nekatera vprašanja in odgovore.
Zakaj želimo postati člani Evropske unije? Je Slovenija proučila še druge možnosti poleg vstopa v EU?
Najzanimivejša alternativa priključitvi EU bi lahko bila vključitev v Evropsko združenje za prosto trgovino EFTA, ki ima sicer samo štiri članice, vendar vključuje pomembno trgovinsko partnerico Švico. S tem, da kmetijstvo izključuje iz procesa vključevanja ter združenemu trgu ponuja ekonomije velikega obsega, se izogiba nekaterim težavam, ki jih ima Evropska unija. Vendar pa na splošno EFTA velja za čakalnico pred vstopom v Evropsko unijo in mora še vedno uporabljati večino direktiv in standardov Evropske unije, članicam pa ne daje nobene možnosti, da bi sodelovale pri njihovem oblikovanju ali v kateremkoli političnem ali obrambnem vidiku. EFTA tudi ne daje nobene koristi carinske unije. Če predvidimo, da EFTA nima dolge življenske dobe, bi vključitev vanjo samo preložila finančne, človeške in časovne stroške vključitve v Evropsko unijo.
Druga možnost je 'neodvisnost' in neuvrščenost v katero-
koli skupino. To bi pomenilo popolno sprostitev trgovine in nobene carinske unije. S tem bi se Slovenija odrekla nekaterim prednostim 'skupinske dinamike', tako imenovane skupne zunanje tarife in nekaterih drugih varovalnih ukrepov. Tak pristop bi dopuščal uvoz od vsepovsod, vendar bi bila Slovenija še vedno izpostavljena uvoznim omejitvam drugih. To za majhno državo ni realna možnost, za Slovenijo, ki je tako zelo odvisna od izvoza svojega blaga, pa je še posebej tvegana.
Tretja možnost je ostati sama z notranjo perspektivo, tako rekoč zaprta pred zunanjim svetom. Za državo, kakršna je Slovenija, to dejansko ni mogoče, saj izvozi skoraj 70 odstotkov svoje proizvodnje. Ko so varovalni ukrepi enkrat vzpostavljeni, se jih je težko otresti, zavarovano gospodarstvo ali razdrobljen majhen trg pa le redko postaneta konkurenčna.
Zakaj je članstvo v Evropski uniji strateški cilj Slovenije?
Težnja po vključitvi izhaja iz tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja Slovenije z Unijo ter slovenske
SLovenga
Doma v Evropi.
kulturne in civilizacijske umeš-čenosti v evropski prostor, ki ga simbolizira Evropska unija. Pomembni razlogi, ki narekujejo slovensko težnjo po vključitvi v Evropsko unijo, so tudi varnostni. Slovenija je prepričana, da lahko vprašanja nacionalne varnosti in obrambe učinkoviteje rešuje v okviru Evropske unije in njene skupne zunanje in varnostne politike ter zveze Nato.
Naziv: Razpis za sofinanciranje projektov iz sredstev programa PHARE in vabilo k sodelovanju pri razpisu predlogov manjših projektov na območju meje z Avstrijo
Razpisnik: Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj
Rok prijave: Prijave na razpis morajo prispeti na tajništvo sklada najkasneje do 29.1.2001 do 12. ure.
PTUJ / DR. DAVORIN KRAČUN OBISKAL ZUPANA
Zahvala za podporo in pozornost
V Mestni hi{i na Ptuju se je 8. januarja ptujski župan Miroslav
Luci s sodelavci in člani ptujske delegacije, ki je tudi lani
Dr. Davorin Kračun z ženo na srečanju pri ptujskem županu Miroslavu Luciju. Foto: Kosi
uspe{no predstavila Ptuj na svetovnem tekmovanju v varstvu okolja Narodi v razcvetu s projektom Ptuj - mesto na križišču evropskih civilizacij, srečal z dr. Davorinom Kračunom, veleposlanikom Republike Slovenije v ZDA. Ob tej priložnosti so se mu zahvalili za vso podporo in pozornost, ki jim jo je izkazal ob nastopu na tem tekmovanju, ki je potekalo od 30. novembra do 4. decembra lani v Washinghtonu, kjer je Ptuj ponovno slavil, saj je osvojil prvo mesto v kategoriji ravnanja s krajino. Med kratkim obiskom na Ptuju se je dr. Kračun srečal tudi s predstavniki Perutnine Ptuj.
MG
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA MISA / TEDENSKI KOMENTAR
Konec novoletnega zagona
Novoletni zagon na ljubljanski borzi je trajal le nekaj dni. V torek je slovenski borzni indeks prvič po lanskem januarju presegel mejo 1900 točk, nato pa so se investitorji očitno ustrašili in v petek je indeks končal pri 1841 točkah, kar pa je 0,43 odstotka manj kot prejšnji teden. Tudi indeks pooblaščenih investicijskih družb je padel za slab odstotek na 1516 točk.
V SKB banki so prejeli ponudbe potencialnih strateških partnerjev. Ker uradnih novic ni, govorice pa so ponujale različne prevzemne cene, se je borza po nekaj dneh vročičnega trgovanja v četrtek odločila začasno zaustaviti trgovanje z delnico omenjene banke. Tečaj se je pred tem z okoli 3000 tolarjev dvignil tudi do 3800 tolarjev, a na koncu padel na 3500 tolarjev za delnico.
SKB banka naj bi končala prejšnje poslovno leto sicer brez izgube, vendar naj bi minimalen pozitivni rezultat - govori se o 200 milijonih tolarjev - dosegla predvsem s prodajo okoli 49-odstotnega deleža v družbi za upravljanje Atena in 25-odstotnega deleža v zavarovalnici SKB Generali. Kljub minimalnemu rezultatu Societe Generale menda ponuja nekaj manj kot štiri tisoč tolarjev za delnico, Raiffeisen pa približno tisoč tolarjev manj. Societe Generale naj bi bil tako najresnejši kandidat za nakup, če ostali ponudniki ne bodo zvišali cene.
Lek je postal 90-odstotni lastnik Pharma Te-
cha iz kraja Targu Mures in tako dobil vpliv tudi na romunsko podjetje s sedežem v Cluju Pharma Farm, ki je v 80-odstotni lasti Pharma Techa. Pharma Tech je specializiran za proizvodnjo antibiotikov, po proizvodnji oralnih antibiotikov pa je prvi na romunskem trgu. Pred kratkim so začeli izdelovati tudi sirupe, vendar potrebujejo še dodatne zmogljivosti. Za zdaj so še šibkejši pri proizvodnji zdravil, ki se dobijo brez recepta.
Po trditvah avstrijskega poslovnega časnika Wirtschaftsblatt naj bi delničarji Simobila ta ponedeljek podpisali pogodbo o prodaji svojih deležev avstrijskemu Mobilkomu. Deleže naj bi prodali vsi, tudi Kmečka družba in švedska Telia. Cena naj bi ostala 4400 tolarjev za delnico. Slovenski delničarji potrjujejo skorajšnji prevzem, a trdijo, da do podpisa še ni prišlo.
Na izvenborznem trgu se je stanje po objavi predloga zakona o investicijskih skladih umirilo. Polni skladi, kot so Triglav steber 1, NFD 1 in Pomurska družba 1, so se zato v zadnjem tednu podražili za okoli pet odstotkov, a se je rast že ustavila. Dogajanje na borzi nekatere borzni-ke spominja na lanskoletne izkušnje, ko je slovenski borzni indeks prav tako januarja prebil mejo 1900 točk, nato pa izgubil četrtino vrednosti. V nadaljnjih dneh bomo ugotovili, ali je velik padec v zadnjih dneh znak ponovnega prihoda medveda na trg ali le kratkotrajno vnovčevanje dobička.
Miha Pogacar
Predmet: Za razpis so primerni projekti, ki bodo potekali na območju meje med Slovenijo in Avstrijo in bodo spodbujali razvoj regije ter sodelovanje lokalnega prebivalstva območja na obmejnem območju Slovenije z Avstrijo.
Osnovni namen razpisa je pre-komejno povezovanje ljudi na lokalni ravni in podpora razvojnim aktivnostim manjšega obsega.
Primerni so projekti, ki ustrezajo enemu od naslednjih ciljnih področij:
1.	okolje in naravni viri,
2.	gospodarski razvoj in turizem,
3.	človeški viri in kulturna dediščina,
4.	tehnična pomoč.
Višina sredstev: Od 5.000 do 50.000 evrov za posamezni projekt.
Pogoji prijave: Možnost za financiranje iz programa Phare bodo imeli projekti, ki bodo izpolnjevali naslednje razpisne pogoje:
-	višina finančne podpore se giblje med 5.000 in 50.000 ev-rov za posamezen projekt,
-	zagotovljeno lokalno financiranje v višini vsaj 20% skupne vrednosti projekta,
-	predlagajo jih neprofitne ali nevladne organizacije,
-	priložen povzetek projekta v
nemškem ali angleškem prevodu,
-	vloga mora vsebovati: program aktivnosti, časovni potek projekta, finančni načrt projekta, predstavitev sodelujočih v projektu, dokazilo o sodelovanju vsaj enega tujega partnerja,
-	projekti morajo biti dokončani najkasneje v osmih mesecih po podpisu pogodbe.
Prednost pri izbiri bodo imeli predlogi projektov, ki bodo pomagali pri izboljšanju sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko Štajersko in Koroško.
Vir: ULRS št. 120-124/2000 z dne 29.11.2000; stran 11241; Ob - 41391;
Vse dodatne informacije o pogojih sodelovanja in pripravi predlogov projektov za razpis ter navodila ponudnikom za sodelovanje pri razpisu dobite v tajništvu Sklada za male projekte v Prleški razvojni agenciji, Prešernova 7, Ljutomer, tel. 02 584 1325, ali po elektronski pošti pra@siol.net (Goran Šoster).
Dodatne informacije so vam na voljo na naši spletni strani: www.bistra.si in na telefonu 02 748-0257
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412
Celoletna naročnina 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabiralnik@radio-tednik.si
-k-k-k
Izvedeli smo
sindikat zdravstva o strategiji
V organizaciji sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter v ptujskem zdravstvenem domu bo 24. januarja v dvorani Zveze svobodnih sindikatov na Ptuju pogovor o strategiji razvoja osnovnega zdravstvenega varstva na Ptujskem. Nanj so povabili vse župane občin na Ptujskem, vršilca dolžnosti direktorja ZD Ptuj Henrika Žlebnika, člane sveta Zdravstvenega doma Ptuj in ministra za zdravstvo Republike Slovenije prof. Dušana Kebra, dr. med. V sindikatu zdravstva in socialnega varstva ugotavljajo, da se cilji, opredeljeni v nacionalnem programu zdravstvenega varstva, v občinah na Ptujskem ne uresničujejo. Na to so doslej že večkrat opozorili, ker pa želijo, da se zdravstveno varstvo v Sloveniji izvaja na osnovi veljavne zakonodaje in v interesu vseh državljanov ter zaposlenih v zdravstvu tudi sklicujejo ta pogovor - prvič skupaj z drugimi župani občin na Ptujskem, ki so že kot soustanovitelji zdravstvenega doma soodgovorni na nastale razmere.
tečaj znakovnega jezika gluhih
POROČAMO, KOMENTIRAMO
Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor bo izvedlo brezplačni 40-urni tečaj znakovnega jezika gluhih. Pričeli ga bodo 1. februarja ob 17. uri v prostorih Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Trubarjeva 15. Informacije dajejo na telefonski številki 027252 21 82.
adra vabi na kuharski tečaj
V organizaciji humanitarne organizacije Adra Ptuj bo v OŠ Olge Meglič na Ptuju 29. in 31. januarja ter 1. februarja med 17. in 21. uro kuharski tečaj za pripravo zdrave hrane, ki ga bo vodila dr. Marjanca Hari Novinšek. Kotizacija po osebi je štiri tisoč tolarjev. Število udeležencev je omejeno, prijave pa sprejemajo na telefonski številki 041 941 910.
manekenska šola katje kori
V soboto, 20. januarja, bo v športni dvorani Mladika na Ptuju - v centru za kikboks med 11. in 13. uro potekal vpis v maneken-sko šolo Katje Kori. Vpisovali bodo mlade od 4. do 18. leta starosti. Znana menekenka in lepotica je za sodelavce izbrala sama izkušene strokovnjake s področja jazz baleta, izraznega plesa, ličenja, prehranskih navad in vzdrževanja telesne teže, prav tako pantomine, ki jo bodo predvsem uporabljali pri vzgoji malih ma-nekenov. V manekenski šoli bodo mladi pridobili na samozavesti, naučili se bodo lepe hoje in tudi obnašanja, srečali pa se bodo tudi z večino bivših slovenskih miss.
ptujski obrtniki bodo plesali
V motelu Podlehnik bo 3. februarja prva letošnja večja plesna prireditev na Ptujskem. Območna obrtna zbornica Ptuj bo organizirala svoj že 27. tradicionali obrtniški ples. Igral bo ansambel Tornado. Letošnji ples bo še posebej slovesen, saj ptujska obrtniška organizacija praznuje 30-letnico uspešnega dela.
ta teden na ptujski tv
v
Četrtek: V filmskem kotičku bo ob 21. uri na sporedu film z naslovom "Tajnica".
V soboto ob 21. uri in nedeljo ob 10. uri: V prvem delu oddaje si bodo gledalci lahko ogledali drugi del posnetka koncerta skupine Ptujskih 5 s prijatelji, sledila bo poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev v freskah" avtorja Rudija Klariča, ob koncu pa še oddaja "Z avtomobilskim zrcalom" s prikazi testov avtomobilov Audi A3, Fiat multipla, Renault kangoo in Mazda.
MG
f^^ORI SE
... DA ptujske terme pospešujejo rojevanje otrok. Najprej s prijetno toplo vodo pomagajo očetu, nato s sestimi vstopnicami se materi.
... DA bo Ptuj kar enajst dni norel v treh pustnih šotorih, dvanajsti dan pa se bo začel trezniti.
... DA bo mestni župan v času pusta točil špricarje, kuhal kavice in natakal pivo. Ne vemo še, ali bo oblečen v kel-narja ali kelnarco.
... DA bo tem času stočil toliko pijače, da bo moral po-
zneje poleg pljuč zdraviti še jetra.
... DA bo morda karnevalski februar popravil negativni trend padanja potrošnje vina.
... DA bo iz objektivnih razlogov februarja v Sloveniji, predvsem pa v Ptuju, epidemija norih ljudi.
... DA bo prihodnje leto Ptuj tekmoval za prestiž med vegetarijanskimi mesti. Grozi mu namreč zaprtje klavnice.
VIDI SE...
... DA sta se z novim letom tudi štirinožna prijatelja odločila vstopiti v svet računalništva. Le kakšna bo kost z interneta?
PTUJ / S KOLEGIJA ZUPANOV SPODNJEGA PODRAVJA IN PRLEKIJE
V primežu odprtih problemov in denarja
bodo kmetje vozili klat živino v maribor ali mursko soboto? - do počitniške kolonije v biogradu po polževo
Na prvem letošnjem kolegiju županov s Ptujskega - 15. januarja so se sestali v ptujski Mestni hi{i - so obravnavali več aktualnih tem, ki to območje zaposlujejo že nekaj časa in terjajo kvalitetne oziroma kvalitetnejše rešitve. Doslej jih namreč ni bilo, nekatera vprašanja pa pri županih nimajo pričakovane teže. Predvsem gre v tem primeru za polževo reševanje problematike bivše počitniške kolonije v Biogradu na morju. Lanska razprava o tem na kolegiju županov junija v Majšperku je vlila optimizem, ta pa se je v naslednjih mesecih stopil. Takrat so se namreč srečali z besedilom dogovora o prenovi nekdanjega počitniškega doma v Biogradu; načelno so namreč projekt o obnovi podprli, čeprav se je že takrat vedelo, da bo obnovo težko izpeljati, ker denarja za takšne namene ni.
Zdaj je tako, da bodo premoženje zavarovali, potem pa ga skušali kar najboljše prodati, ~e se sami ne bodo lotili sanacije objekta, ki naj bi stala okrog sto milijonov tolarjev. Tega denarja oziroma deležev v ob~inah nimajo, trdijo župani, kot tudi ne denarja za dejavnost Knjižnice Ivana Potr~a in Ljudske univerze, ~eprav jim zakonodaja to narekuje. Res pa je, da takšen po~itniški objekt obmo~je nekdanje ob~ine Ptuj nujno potrebuje, kot tudi to, da ni nujno, da ga ima v Biogradu kot neko~.
Financiranje dejavnosti glasbene šole Karola Pahorja in OS dr. Ljudevita Pivka naj bi bilo "rešeno", pravijo župani; že lani so namre~ podpisali tripartitno pogodbo o deležih, razen v ob-~inah Kidri~evo, Majšperk in Podlehnik. Podobno rešitev iš-~ejo tudi za Ljudsko univerzo, ~eprav v ob~inah takšnemu fi-
nanciranju niso naklonjeni. Za dejavnost Knjižnice Ivana Po-tr~a imajo v mestnem prora~u-nu za letos zagotovljena sredstva v celoti, ~eprav bi "ugotovljene deleže" morale pokriti tudi druge ob~ine. V mestni občini Ptuj pravijo, da je skrajni čas, da se tudi v drugih občinah zganejo in začnejo plačevati svoje z zakonom zahtevane obveznosti. Tudi zato, ker mestni občini Ptuj zaradi tega, ker mora zagotavljati sredstva za delovanje regijskih ustanov sama, zmanjkuje investicijskega denarja za nekatere nujne naložbe.
V občinah na Ptujskem bodo razmišljali tudi o poenotenju štipendijske politike za nadarjene študente, čeprav imajo v nekaterih občinah že svoje pravilnike o tem. Za začetek bodo pripravili osnutek pravilnika.
Do naslednje seje, ko bodo imeli več podatkov, pa se bodo
OD TOD IN TAM
GORNJA RADGONA / V letu 2001 trije sejmi
Pomurski sejem iz Gornje Radgone bo v letu 2001 organizator treh ve~jih sejemskih prireditev z osrednjim Mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom. Radgonski sejmarji so prepri~ani, da sejemske prireditve predstavljajo pomembno gospodarsko informacijsko središ~e, ki ponuja priložnost za seznanjanje z novostmi, dogodki in zanimivostmi. O sejemskih dogodkih in zanimivostih v letu 2001 bo govor tudi na današnji tiskovni konferenci Pomurskega sejma, ki se bo v degustacijski kleti Radgonskih goric v Gornji Radgoni pri~ela ob 11. uri.
LENART / V pri~akovanju prvih semaforjev
Lenar~ani naj bi predvidoma še letos v mestu dobili semaforje. Potem ko je ob~ina pred tremi leti pripravila potrebno projektno dokumentacijo, sedaj denar za ureditev prvega sefamoriziranega križiš~a pri~akujejo od države, saj gre za stišiš~e dveh državnih cest Ptuj-Lenart in Maribor-Lenart. Naložba se ocenjuje na dobrih 10 milijonov tolarjev, vendar pa je dejanska ureditev križiš~a, kjer se je doslej zaradi nepreglednosti in pove~anega prometa zgodilo že ve~ prometnih nesre~, odvisna od pogovorov med predstavniki ob~ine Lenart in Direkcijo Republike Slovenije za ceste, pojasnjuje vodja oddelka za komunalo ob~ine Lenart Silvo Sla~ek.
BI[ /125 let organiziranega gasilstva
Prostovoljno gasilsko društvo Biš je med najstarejšimi v državi, saj bo letos praznovalo 125-letnico delovanja. Biški gasilci dosegajo po letu 1988 ve~ vidnejših rezultatov na tekmovalnem podro-~ju, kjer sodeluje 65 tekmovalcev, razdeljenih v desetine pionirjev, pionirk, mladink, mladincev, dveh ekip ~lanov, ~lanic in veteranov.
VITOMARCI / Lovci bodo gradili
Lovsko društvo Vitomarci združuje 28 aktivnih ~lanov. Ob skrbi za loviš~a pred plenilci ter divjimi lovci si vitomarški lovci prizadevajo zgraditi svoj dom. Letos naj bi uredili potrebno gradbeno dokumentacijo ter izpeljali gradnjo do ~etrte gradbene faze. V na~rtu imajo še ve~ izobraževanj za lovce pripravnike, sodelovanje na prireditvah v ob~ini in izven nje ter pripravo prireditev in tekmovanj v streljanju.
TRNOV. VAS / Za~asno financiranje javne porabe
Trnovska vas sodi med ob~ine, ki do konca lanskega leta niso sprejele prora~una za leto 2001. Svetniki in svetnica so na decembrski 7. izredni seji sprejeli sklep o za~asnem financiranju javne porabe v tem letu. Do sprejetja odloka o prora~unu za leto 2001 se financiranje potreb uporabnikov prora~unskih sredstev za~a-sno nadaljuje na osnovi lanskega, ob~inski svet pa mora v skladu z zakonodajo letošnji prora~un potrditi najkasneje do 31. marca. Trnovskovaški ob~inski svet je decembra sprejel tudi rebalans prora~una za leto 2000 z dobrimi 175 milijoni tolarjev prihodkov. Najve~ prora~unskih sredstev je bilo namenjenih novim pridobitvam v ob~ini, skupaj dobrih 110 milijonov tolarjev.
ak
župani lažje opredelili do sanacije klavnice na Znidaričevem nabrežju, za katero imajo v Perutnini že inšpekcijsko odločbo, da jo bodo zaprli, če je ne bodo uredili skladno z zakonodajo, ki velja za živilskoprede-lovalne obrate. Gre za naložbo v višini med 150 in 200 milijonov tolarjev, teh pa v ptujski Perutnini nimajo. Doslej so iskali možne sovlagatelje pri Kmetijskem kombinatu Ptuj in Kmetijski zadrugi Ptuj ter pri nekaterih zasebnih mesarjih, a niso pokazali zanimanja za to. Sedaj se Perutnina obrača na lokalne skupnosti oziroma župane, od katerih pričakujejo finančno podporo oziroma soudeležbo. Če sanacije ne bodo izvedli, bodo klavnico v pol leta zaprli, takšno ravnanje pa bo zelo prizadelo kmete na Ptujskem, ki bodo v bodoče morali zakole opraviti v klavnicah v Mariboru, Murski Soboti in še kje. Tega se sicer župani zavedajo, vendar za odločanje, pravijo, potrebujejo več podatkov, čeprav pa niti sami v tem trenutku še ne vedo, kjer bi sredstva za te namene vzeli.
Zupani so se na ponedeljkovem kolegiju seznanili tudi s tem, kako bo odlaganje odpadkov potekalo v vmesnem odob-ju, dokler ne bo zgrajena nova deponija; kot kaže, bo ta v Gaj-kah. Natečaj za raziskave nove lokacije je bil že objavljen, v pripravi pa so tudi že drugi dokumenti za gradnjo deponije na tej lokaciji. Na sedanji lokaciji bo odlaganje odpadkov možno le še do konca marca letos. Do takrat naj bi bila zgrajena tudi hala za stiskanje in baliranje odpadkov. Te bodo najpozneje do konca leta 2002 odlagali na obstoječem odlagališču, po tem datumu pa jih bo potrebno odpeljati na novo lokacijo, na kateri mora biti do takrat že zgrajena prva etapa novega centra za odlaganje ostankov odpadkov. Trenutno je v ceni odlaganja odpadkov
za investicijo v Gajkah namenjenih tristo tolarjev, še enkrat toliko pa naj bi jih dodali z novo ceno, ki bo vstopila v veljavo s prvim marcem letos. Cena odvoza odpadkov (z davkom vred) naj bi po novem znašala za gospodinjstva 2150 tolarjev, to je za 35 odstotkov več. Zupani pričakujejo, da bo obrazložitev za povišanje cene podana razumljivo, ker bodo v nasprotnem primeru imeli težave pri ljudeh. Do 31. decembra lani se je za investicijo v Gajkah nabralo 52 milijonov tolarjev, letni načrt pa predvideva 90 milijonov. Investicija s potrebno infrastrukturo v novo deponijo bo veljala nad dve milijardi tolarjev. Ob tem je zanimivo zapisati tudi to, da se občine, ki do začetka marca nove cene ne bodo potrdile, v bistvu odpovedujejo skupnemu sodelovanju pri odlaganju odpadkov v prehodnem dveletnem obdobju, kot tudi skupni investiciji v novo deponijo in pomeni, da bodo po prvem aprilu letos samostojno reševale to vprašanje.
Zupani so v ponedeljek govorili tudi o izbiri novega ravnatelja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in o kadrovanju v svet knjižnice. Ker v nekaterih občinah s kadrovanjem zamujajo, bo svet mnenje o svojem kandidatu podal v okrnjeni sestavi, kar po obrazložitvi pravnikov ni sporno. O kandidatu, ki ga bodo predvidoma ptujski svetniki potrdili na seji 29. januarja, se bodo zatem odločali v preostalih svetih občin na Ptujskem. Kandidat bo imenovan za ravnatelja, ko ga bo potrdila več kot polovica občin.
O delitveni bilanci pa v ponedeljek niso razpravljali, ker naj bi že v torek ptujski župan vendarle (končno) dosegel dogovor o podpisu z majšperškim županom, vendar sporočila o tem javnost ni dočakala.
MG
^ Mercator
ZIMSKA POSEZONSKA PRODAJA
od 10. do 23. januarja 2001
PO ZNIŽANIH CENAH
oo50%
KONFEKCIJSKIH VRHNJIH OBLAČIL
(določenih moških, ženskih in otroških modelov.)
Vabimo vas v Mercataijeve specializirane tekstilne prodajalne; BLAGOVNICA Ptuj, BLAGOVNICA Ormoi, CICIBAN Ptuj,
ELEGANT Ptuj, MAVRICA Ptuj, M Ptuj, MURA Ptuj, TEKSTILNI DISKONT Srediile ob Dravi, TKANINA Ormoi ZARJA Ptuj in HIPERMARKET Ptuj
Si	boljši sosed
PTUJ / ZUPAN SPREJEL DR. ALESA GAČNIKA
Človek, ki so ga zasvojile maske
•••
V sredo, 10. januarja, je župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci s sodelavci v svojem uradu sprejel dr. Ale{a Ga~-nika in mu ~estital za pridobljen naziv doktorja etnolo{kih znanosti. Ale{ Ga~nik je 20. decembra lani je na na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete v Ljubljani uspe{no zagovarjal in ubranil doktorsko disertacijo z naslovom Človek z masko kot predmet etnološke muzeologije, izdelano pod mentorstvom prof. dr. Janeza Bogataja.
Sprejema se je udeležil tudi dr. Štefan Čelan, direktor znastve-noraziskovalnega središča Bistra, kjer je dr. A. Ga~nik zaposlen, in povedal, da je A. Gačnik s tem raziskovalnim delom odprl novo zgodbo v hu-manistiki, kajti dojel je, da je dediščino potrebno umeščati v razvoj mesta. Če s svojo dejavnostjo, kakršnokoli, ne prispevaš k razvoju, te preprosto ni zraven.
"Počaščen sem, da smo skupaj, nisem pričakoval tega sprejema. Mislim, da si še nisem zaslužil te časti. Čutim se Ptujčana, ne več Mariborčana, od koder izviram. Mesto Ptuj imam rad in mislim, da je privilegij živeti tukaj. Zahvalil bi se tudi g. Čela-nu, ki mi je omogočil, da sem se temu študiju lahko posvetil, in mentorju g. Bogataju. Doktorsko delo sem čutil kot ustvarjalni dvoboj s samim seboj. Je pa
Dr. Aleš Gočnik. Foto: Kosi
to predvsem družinski projekt, kajti brez dogovora v družini tega ne bi bilo mogoče uresničiti. Odpiram novo polje v raziskovanju mask ... "
Milena Turk
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
FILMSKI KOTIČEK Morilec mehkega srca
(Whole Nine Yards)
Kaj se zgodi, če se poročite z žensko za umret? Slej ko prej boste začeli premišljevati o samomoru. Seveda, če vas ne bo ona prehitela in poklicala najetega morilca, da delo opravi za vas profesionalno in zanesljivo.
Oz (Matthew Perry) je prijazen zobozdravnik, toda njegova žena Sophie ga je že naveličana, obenem pa je obsedena z denarjem. Sosed nesrečnega zakonskega para postane Jimmy Tulipan (Bruce Willis), plačani morilec, ki se skriva pred čikaško mafijo. Oza in Jimmyja, ki sta popolnoma različni osebi, združi podobna usoda: oba želi nekdo ubiti.
V filmu je nenehno govor o smrti in umorih. Najprej boste izvedeli, da so od vseh poklicev k samomorom najbolj nagnjeni zobozdravniki (kljub temu najbolj 'nevaren' poklic ostaja župnik, saj je smrtnost med njimi največja — morda zato, ker se nikoli ne upokojijo?). Bogatejši boste tudi za informacijo o morilcu, ki v Ameriki pobije največ ljudi — to ni noben Jimmy Tulipan ali njemu podoben pajdaš, pač pa hamburger. Najbolj smrtonosen naj bi bil tisti z majonezo.
Po vsem tem govoru o umiranju se boste verjetno zbali, da je komedija preveč turobna. Vendar ni tako. Prej nasprotno. Za humor bosta poskrbela Bruce Willis, veteran duhovitih opazk, ter Matthew Perry, ki ga gotovo poznate kot Chandleria iz Prijateljev. Tudi on je končno zbral pogum in zaigral v 'pravem' filmu — odločitev je morala biti težka, saj filmskih ponesrečenih što-sov ne rešujejo salve posnetega smeha. Toda izkaže se, da za razliko od Prijateljev 'umetno' občinstvo tukaj ni potrebno.
Pozabite lahko vse, kar ste izvedeli o fatalnih ženskah in hamburgerjih, le tisto o zobozdravnikih si zapomnite. Ko boste naslednjič obiskali svojega zobarja, na široko odprite usta — kaj se ve, morda boste zagrenjenemu revčku s tem polepšali dan.
Nata{a @uran
PTUJ / VIKTORINOV VEČER V PETEK, 19. JANUARJA, OB 19. URI
Gost veiera: Jože Hudeiek
Dru{tvo izobražencev Viktorina Ptujskega je na prvi Vik-torinov večer v novem letu povabilo v goste zanimivo osebnost slovenskega kulturnega prostora, Jožeta Hudečka, ki bo odvezal svoje misli na temo Stvarnik, ustvarjanje, ustvarjalec. Kot TV komentator, publicist in pisatelj je znan predvsem po svojih iskrivih in navdu{enih komentarjih, marsikdaj začinjenih in bodečih. Tako so komentarji, plod večdesetletnega kritičnega ukvarjanja predvsem z na{o likovno umetnostjo in literarno ustvarjalnostjo ({tudiral je umetnostno zgodovino in primerjalno književnost), v izboru natisnjeni v dveh knjigah: Odvezane misli (1992) in [e zmeraj odvezane misli (1995).
Jože Vogrinc je v spremni besedi h knjigi Odvezane misli zapisal: "... Hudeček je postavljen v kontekst, ko že s svojo pojavitvijo poosebi Kulturo (v podobi skrbi in vneme zanjo). Njegova podoba pa bi zgolj svetila in ne bi palila, če ne bi bil zares izjemen komentator, za katerega smemo mirne duše zapisati, da najbolje v TVD izkoristi svoji dve minuti ... Skrivnost njegove učinkovitosti je, na kratko povedano, v tem, da zna dati svojemu komentarju izjemno prepričljivo podobo spontanega, nenapisanega govora, žive besede in ne spisa ... Obilno uporablja arzenal pesništva in govorništva s prispodobami, vprašanji, vzkliki, naštevanjem ... in pri tem pa se opira na folkloro in slovstvo od Trdine in Levstika naprej ... Prav zato do njega gledalci niso ravnodušni: kdor ne zavrne vnaprej že njegovega 'stila', bo z njim prisiljen požreti še vsebino."
Jože Hudeček pa je predvsem pisatelj, beletrist. Že v 50. letih se je pojavljal s "... kratkimi, eksistencialistično filozofsko
podloženimi in poantiranimi novelami, katerih posebna in obetavna oblika je tičala prav v premišljeno jedrnati fomula-ciji besedila" (Jože Snoj). Zbrane novele oz. romani Vonj po gori (1994), Zgodbe iz pozabe (1995), Gospodične (1995), Ulice mojega predmestja (1996), Na počitnicah (1997), Golobar-ja (1997), Klic k jezeru (1998), Moje hiše (1999) predvsem izpričujejo avtorja kot človeka in pisatelja - meščana, rojenega v Ljubljani in nanjo vse življenje navezanega. "... Hudečkova literarna arhitektura minljivosti je zaznamovana s pojavnostjo njegovih izbranih, občudovanih in v najboljših legah celo erotizi-ranih hiš, v kakršnih pa pisateljeve pretekle inkarnacije niso le fizično prebivale, ampak so se duhovno oblikovale. Takrat, ko iz podrobnega opisnega cize-liranja uspe iztisniti tudi duha hiš, pravzaprav destilira že tudi tisto, kar je najdragocenejše in zaradi česar bralci po njegovih knjigah pogosto in radi posegajo: duha časa v mozaični celoti ..." (Aleš Debeljak). Andrej
Jože Hudeček, TV komentator, pisatelj
Hieng pa Hudečkov roman Ulice mojega predmestja šteje med najpomembnejša prozna dela slovenske novejše književnosti: "... /N/ima vsako mesto pisatelja, ki bi tako suvereno izrisal duhovno in stvarno topografijo
okraja, v katerem je odraščal."
Gost Viktorinovega večera bo odprl tudi razstavo slik slikarja Jožeta Bartolja, roj. 1969, ki je na likovnem oddelku Pedagoške fakultete v Ljubljani diplomiral s temo Križcev pot kot likovni organizem pri prof. Zdenku Huzjanu. V zadnjem času se posveča predvsem sakralnemu slikarstvu. Jože Hudeček je o njegovem Križevem potu zapisal, da slikar izhaja iz temeljne predpostavke, da je bistveni napotek za razumevanje sporočila posameznih postaj križeve-ga pota "Ecce Homo" - Glej, človek.
Glasbeni utrinek bo oblikoval Mladen Delin na klavirju.
Spoštovani, toplo vabljeni na "gestikularno iskriv" Viktorinov večer v petek, 19. januarja 2001, ob 19. uri, v refektoriju mino-ritskega samostana na Ptuju z gostom Jožetom Hudečkom.
B.Č.
OS LJUDSKI VRT
v Logu
Na OŠ Ljudski vrt se redno vključujejo v različne humanitarne akcije. Nosilec teh akcij so mladi ~lani Rde~ega križa z mentorico Sonjo Pučko, sodelujejo pa vsi učenci. V septembru 2000 so zbirali kovance za humanitarne namene — Novčič za sončni jutri. Zadnja uspešna akcija je bila zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč ljudem v Logu pod Mangartom, saj so zbrali 73.290 tolarjev in s tem potrdili svojo pripravljenost pomagati v nesreči, so nam sporočili mladi člani RK z osnovne šole Ljudski vrt.
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Pravljice so za otroško dušo kakor voda za rože!
"Zdi se mi, da najina otroka ne potrebujeta pravljic," je menil očka Šimek. A s tem se mamica ni strinjala. "Vsi otroci potrebujejo pravljice. Veš, kakšni bi bili, če bi zrasli brez pravljic? Neumni ljudje, ki ne bi vedeli niti tega, da je treba pomagati kraljični in ne zmaju." "Zmajev ni, kraljičen pa zelo malo," je rekel očka. "Nič hudega. Ko bosta najina otroka zrasla, bosta sama spoznala, kaj je slabo kakor zmaj in kaj nedolžno kakor kraljična."
Zgornji odlomek je iz odlične nove slikanice Očka, ta je bila pa res prima, ki je
pred kratkim izšla v zbirki Velikanček založbe DZS. Avtor Zdenek Severak ponuja otrokom in odraslim pravljico v zgodbi, ki na duhovit in izviren način poudarja bistveni delež pravljice pri vzgoji otrok. Hkrati na primeru družine razgrne postopke pripovedovanja, oblikovanje in nastajanje pravljice, vse na način, ki je blizu mlademu bralcu - poslušalcu. Očka Šimek je tiste sorte oče, kakršnih ima mnogo klasičnih družin: odgovorno opravlja službo, ki terja počitek doma, tu in tam se pozanima za otroka. Mamica, ki tudi hodi v službo, pa skrbi za vse drugo, kar drži družino pokonci. Nekega dne se mamica z dolgim stavkom obrne na očka in ga prosi, da prevzame večerno pripovedovanje pravljic, saj je sama preobremenjena. Nič lažjega, si misli očka! Toda pravljice, ki jih prvi večer ponudi cicibanu Petru in šolarki Petri, otroka že poznata, zato se oče zateče k mami po nasvet. Le-ta
mu priporoči knjigo pravljic, toda otroka z očetovim branjem sploh nista zadovoljna - mamičino pripovedovanje je veliko lepše. In oče se je zopet primoran posvetovati z mamo. Ta mu pojasni, da se sama enostavno ozre po otroški sobici, ugleda recimo blazino in odejo ter začne o njiju presti pravljico. Oče si je poskusil zamisliti svojo pravljico, a njegovo razmišljanje ni obrodilo pravljičnih sadov. Celo nočna mora ga prepriča, da pravljica, ki si jo je izmislil, ni vredna piškavega oreha. Seveda vam ne izdam, kako je oče Šimek zares potoval v pravljični kraj, kjer je ujel svojo pravljico. Le to vam še razkrijem, da je bil glavni junak pravljice gasilni aparat in otroka sta bila nad pripovedovanjem očeta navdušena.
Veliko slikanico enaintridesetih strani je privlačno ilustriral Peter Škerl, prevedla jo je Zdenka Škerlj Jerman. Knjigo Očka, ta je bila pa res prima priporočam otrokom od šestega leta dalje ter vsem odraslim knjigolju-bom.
Liljana Klemencic
PTUJ / PROJEKT GIMNAZIJCEV V PREDPRAZNIČNEM ČASU
Humanitarna pomoi za krajane Loga
Po naravni katastrofi, ki je prizadela del zahodne Slovenije, so se dijaki 3. letnika Gimnazije Ptuj, ki obiskujejo izbirne ure pri pouku geografije, odlo~ili, da pod mentorstvom profesorice Branke [ijanec organizirajo projekt, ki so ga naslovili: Humanitarna pomo~ za krajane Loga pod Mangrtom.
Kako so se projekta lotili?
Domenili so se, da bo vsota, ki naj bi jo prispeval vsak dijak {ole, simboli~na, in sicer 200 SIT. Sestavili so besedilo, s katerim so posku{ali dijake ostalih razredov vzpodbuditi, da bodo s prispevkom naredili nekaj koristnega ne samo za prizadete krajane, temve~ tudi zase. Sestavili so plakat, s katerim so dijake povabili k sodelovanju. Organizirali so "krizni {tab" ki je skrbel za zbiranje, pre{tevan-je, terjanje ... denarja.
Projekt so zasnovali tako, da bi moral biti kon~an v enem tednu, ker pa z zbranim niso bili zadovoljni, so ga podalj{ali. Tako so v petek, 22. decembra,
poslali na žiro ra~un krajanov Loga po Mangrtom 93.900,00 tolarjev.
"Zavedamo se, da na{ prispevek ne bo re{il vseh težav, ki jih imajo prebivalci Loga pod Mangrtom, vendar smo zadovoljni, saj s tak{nimi projekti po-sku{amo vplivati predvsem na to, da dijaki za~nejo razmi{ljati o tem, da je tak{na pomo~ potrebna in primerna," pravijo "geografi" iz 3. D in 3. E.
Besedilo, ki so ga sestavili za vzpodbudo, so poslali tudi na druge slovenske gimnazije, saj želijo, da se projekt realizira {e kje drugje. Projekt bodo najverjetneje ponovili v februarju.
KIDRIČEVO / NA REFERENDUMU 54,73 ODSTOTKA VOLIVCEV
Proti sežigalnici 92 odstotkov
Na nedeljsko referendumsko vprašanje: "^li ste za postavitev objekta termične obdelave trdih odpadkov iz naselij za severovzhodno Slovenijo in deponiranje preostalih odpadkov po sežigu na območju občine Kidričevo?" je po za sedaj še neuradnih podatkih od 5.462 volilnih upravičencev odgovorilo 2.989 občanov, ali 54,73 odstotka vseh vpisanih. ZA so obkrožili 204 volilni upravičenci ali 6,82 odstotka glasujočih, PROTI pa 2.770 volivcev ali 92,64 glasujočih. Neveljavnih je bilo le 16 glasovnic ali 0,54 odstotka.
Volja občanov je torej očitna. Čeprav se je referenduma minulo nedeljo, 14. januarja, udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, je jasno, da je večina, to je dobrih 92 odstotkov glasu-
jočih, proti nameravani gradnji sežigalnice. Sicer pa je imel referendum le poizvedovalni značaj in je torej neobvezujoč za kogarkoli.
Pred referendumom se je v
četrtek, 11. januarja, sestala volilna komisija občine Kidričevo in na sejo povabila tudi novinarje predvsem zaradi zapletov, ki so nastali zaradi neodposlanih obvestil občanom. Kot je povedala predsednica občinske volilne komisije Matilda Klasinc, so namreč zahtevo za izpis volilnih imenikov in obvestil dali ministrstvu za notranje zadeve že 19. decembra lani, prejeli pa so jih šele po nekajkratnem posredovanju slabe tri dni pred referendumu, v sredo, 10. januarja, ob 17.20. Ker je za redno dostavo
Med nedeljskim referendumom no volišču v Lovrencu. Foto: M. Ozmec
po pošti zmanjkalo časa - ob sobotah raznašajo pošto le v Kidričevem, Cirkovcah in Lovrencu, v drugih 15 krajih pa ne - so takoj aktivirali mrežo kurirjev. Ti so volilnim upravičencem dostavili obvestila v pičlih 48 urah. To je stroške referenduma seveda še povečalo; po neuradnih podatkih naj bi nedeljski referendum občino Kidričevo veljal dobre 3 milijone tolarjev.
Naj ob koncu dodamo, da je Civilna iniciativa proti gradnji sežigalnice v Kidričevem v dneh pred referendumom na območju vseh krajev in vasi v občini Kidričevo izobesila velike letake, ki so občane pozivali, naj se referenduma udeležijo in naj glasujejo proti sežigalnici. Letaki stranke LDS so občane pozivali, naj se referenduma zaradi preslabe seznanjenosti s problematiko sploh ne udeležijo oziroma naj ga bojkotirajo; stranka ZLDS pa je občane seznanila s svojim stališčem v javni izjavi, ki je bila objavljena v Tedniku. Tam so zapisali, da se referenduma ne bodo udeležili, ker ga imajo za nelegitimnega in nelegalnega.
Kakorkoli že, referendumska volja občanov, sicer ne večinska, pa vendar, je izražena. Vprašanje pa je, komu to kaj pomeni, in predvsem, ali jo bodo odgovorni v Talumu tudi upoštevali.
M. Ozmec
TRNOVSKA VAS / OBLIKOVANJE OBRTNE CONE [E V ZRAKU
KK Ptuj iaka najugodnejšega kupta
Kmetijski kombinat Ptuj po doslej zbranih informacijah ni uspel najti primernega kupca za prostore nekdanjega delovišča Ptujsko polje v Trnovski vasi, čeprav naj bi bilo, kot pravi tiskovni predstavnik omenjene družbe Srečko Kolar, potencialnih kupcev kar nekaj. Prodaje 16.830 kvadratnih metrov velike parcele si želi tudi občina Trnovska vas, saj so že pred časom izrazili željo, da se na tem mestu uredi obrtna cona, ki bi v kraje z okoli 20-odstotno stopnjo brezposelnosti pripeljala nova delovna mesta.
"Naša odločitev je že kar nekaj časa jasna. Razlogi za prodajo so predvsem v zmanjšanju površin na tem območju in spremembi organizacije dela. Doslej so potekali razgovori tako s potencialnimi kupci kot tudi z občino Trnovska vas, vendar moram reči, da zaenkrat resnejšega odziva ni," pojasnjuje Srečko Kolar. Prodaje dobrih 100 milijonov tolarjev vredne nepremičnine in možno oblikovanje obrtne cone pa si, kot je že večkrat omenil župan Karl Vurcer, želijo tudi v občini, kje imajo trenutno več kot 20-odstotno stopnjo brezposelnosti. Trnovskovaščani brezposelnost sami trenutno rešujejo z zaposlovanjem v Lenartu, Mariboru in Ptuju, okrog 20 pa jih je še zaposlenih v Avstriji. "Vsi, Trnovskovaščani in Kmetijski kombinat Ptuj, imamo isti cilj, da bi prostor in stavbe, ki so še ostale in že kakšno desetletje
PTUJ / SE O KADROVANJU ZA NOVEGA RAVNATELJA KNJIŽNICE IVANA POTRČA
Bo izbrala politika ali stroka?
Osmega januarja je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri ptujskem mestnem svetu, ki jo vodi mag. Miran Kerin, odprla kuverte s prijavami na razpis za novega ravnatelja Knjižnice Ivana Potrča, ki je bil objavljen 28. decembra v mariborskem Večeru. Seje takrat niso dokončali, prekinili so jo zaradi tega, ker so želeli pridobiti dodatna pojasnila v zvezi z razpisnimi pogoji.
Polemična razprava se je namreč razvila glede pogoja iz javnega razpisa (javni razpis pa je le povzel pogoje iz knjižničnega statuta, sprejetega v letu 1994), pri katerem je v prvi alinei zapisano, da se od kandidata zahteva visoka ali višja izobrazba humanistične smeri. Na razpis so se, kot smo v Tedniku že zapisali prejšnji teden, prijavili: Vlado Knez, Gabrijel Berlič, Vladimir Kajzovar, Silvestra Klemen~i~, Miroslav Nidorfer, Tja{a Mrgole Juki~, Nata{a Vodu{ek, Meta Pristovnik in Jaka Mari-ni~.
"Člani komisije smo si sicer bili približno na jasnem, kaj naj bi humanistična smer zajemala, vendar smo želeli dodatna pojasnila tudi v zvezi s pogojem glede strokovnega izpita: ali gre v tem primeru za strokovni izpit s področja bibliotekarstva ali za kateri drugi strokovni izpit, ker to v statutu ni natančno določeno. Čez dva dni se je komisija ponovno sestala, medtem pa si je občinska uprava pridobila mnenja od pristojnih institucij. Na naše prenesečenje je na primer v odloku o preoblikovanju univerze v Ljubljani določeno, da na filozofski fakulteti, kjer izobražujejo, kot piše, za humanistične vede, družbene vede, pedagoške vede ter novinarstvo in informatiko, v humanističnih vedah ni zajetih veliko ved, ki po na-
šem splošnem prepričanju sodijo mednje - na primer tudi psihologija in sociologija nista uvrščeni mednje, tudi bibliotekarstvo ne.
V razpravi smo nato ugotovili, da statut Knjižnice Ivana Potrča, ki je bil sprejet pred sedmimi leti, ne ustreza več spremenjenim razmeram. Komisija se je nato odločila, da bo za izpolnitev izobrazbenega kriterija upoštevala izobrazbo s področja družboslovja, ki zajema tako humanistične kot družbene vede. Pri opravljenem strokovnem izpitu pa smo kot kriterij upoštevali, da mora imeti kandidat za novega ravnatelja knjižnice opravljen strokovni izpit s svojega področja dela. Takšna je bila tudi pravna razlaga, ker če nekaj ni eksplicitno določeno, je mogoča tudi pritožba.
Na osnovi spoznanj in dolgih razprav smo se na koncu odločili (da ne bi komu naredili krivice), da vsi prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje. Kar pa zadeva pogoj, da ima kandidat najmanj pet let prakse pri odgovornih delih (ne pri vodstvenih) v knjižničarski ali sorodni stroki ali je priznan kulturni ali javni delavec, smo ugotovili, da komisija ni pristojna za to, da bi to ugotavljala, čeprav je vsak od kandidatov na neki način dokazoval, da izpolnjuje tudi ta pogoj, pa smo tudi izpolnitev tega pogoja
'priznali' vsem. Svet zavoda bo ta merila lahko bolj ali manj ocenil v celoti in se odločil za kandidata, ki v največji meri izpolnjuje pričakovanja stroke," je glede zapletov v postopku izbire kandidata za novega ravnatelja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj med drugim povedal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mag. Miran Kerin.
Mnenje sveta zavoda, tako vsaj pričakujejo, naj bi pri oblikovanju predloga za imenovanje kandidata za novega ravnatelja Knjižnice Ivana Potrča upoštevala tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri mestnem svetu, ki je vseh devet vlog že v prejšnjem tednu posredovala svetu javnega zavo-
da. Ta se je do njih opredelil včeraj, čeprav še ni bil v popolni sestavi. Celotni kolektiv se je sestal že dan poprej, da bi bila "bitka" za ravnateljsko mesto čimbolj poštena in tudi strokovna glede na pritiske iz različnih političnih opcij, ki so jih v teh dneh še kako občutili. To neobvezno glasovanje oziroma opredeljevanje je pokazalo, da imata med kolektivom največ podpore Vlado Knez iz Ptuja in Miroslav Nidorfer iz Maribora.
Ptujski mestni svet bo ravnatelja Knjižnice Ivana Potrča imenoval predvidoma na seji 29. januarja, kar tudi pomeni, da bo knjižnica nekaj časa brez vodstva, saj sedanji vršilki dolžnosti direktorice mandat poteče 26. januarja. Ne glede na to, da do
prvega februarja, ko bo novi ravnatelj nastopil delo, še ne bo imel podpore vseh občin na Ptujskem oziroma potrebnih 51 odstotkov, bo delo nastopil tega dne; potrebno podporo naj bi sveti občin izglasovali do srede februarja, so zagotovili že na ponedeljkovem sestanku županov v ptujski Mestni hiši.
Novi ravnatelj Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bo imenovan za pet let, kot so zapisali tudi v razpisu, ker so v njem že upoštevali zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, čeprav je v statutu, ki ga bodo morali ustrezno popraviti, ker ne ustreza več novim razmeram, zapisano, da se ravnatelja imenuje za štirih leta.
MG
samevajo, dobile primerno namembnost. Seveda so želje eno, realnost je drugačna. Vemo namreč, da so za to potrebna velika materialna sredstva. Kmetijski kombinat Ptuj je nedvomno lastnik in s tem razpolaga. Sami smo doslej iskali med zasebniki, vendar ima ptujski Kmetijski kombinat kot lastnik normalno svoje pogoje. V začetku decembra smo si stavbo ogledali skupaj s podjetjem iz Lenarta. Pogovor je bil informativen, nadaljnji pogovori in pogajanja pa bodo prinesli odločitve. Sami si nedvomno želimo, da bi na tem prostoru zaživela dejavnost, primerna namešemu okolju in v kateri bi določeno število ljudi dobilo zaposlitev. Posebej velikega manevrskega prostora nimamo, razen da iščemo in posredujemo novico, da ta prostor obstaja," pojasnjuje župan občine Trnovska vas Karl Vurcer.
Nekdanje delovišče Kmetijskega kombinata Ptuj v Trnovski vasi danes sameva in vprašanje časa (ali prihoda najugodnejšega kupca) je, kako dolgo bo še osamljeno propadalo. Ali bodo v občini, kjer so med prioritete uvrstili šolstvo, v prihodnje vključili tudi oblikovanje obrtne cone, sicer nismo izvedeli, vendar pa bo glede na višjo stopnjo brezposelnosti potrebno razmišljanje tudi v teh smeri, morda celo v pogovorih s sosednjimi občinami, ki se srečujejo s podobnimi problemi. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje sta bili oktobra lani v Trnovski vasi 102 brezposelni osebi, medtem ko je bilo v bližnjih občinah brez dela še več ljudi: v Lenartu 540, v Cerkvenjaku 118, v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah 70 ter v bližnjem Destrniku 177, blizu 2000 ljudi pa na delo še vedno čaka v mestni občini Ptuj.
ak
LENART / NOVI STANDARD KAKOVOSTI ZA TOVARNO BOVDENOV IN PLASTIKE
Certifikat za prodor na svetovna tržišta
Tovarna bovdenov in plastike iz Lenarta bo konec februarja kot prvo slovensko podjetje prejela certifikat ISO/TS16949. Globalni certifikat za avtomobilsko industrijo, ki odpira možnosti poslovanja na vseh celinah sveta in ga je doslej prejelo le 20 podjetij v Evropski uniji, podeljuje munchenski TUV.
"Certifikat ISO/TS16949 pomeni za našo tovarno veliko, čeprav posedujemo že nekatere certifikate - od ISO do certifikata za evropsko avtomobilsko industrijo VDA 6.1, ki smo ga pridobili leta 1997 tudi kot prvi v Sloveniji. Novi stadnard kakovosti pomeni, da se bomo lahko poslej prijavljali na vse razpisane projekte v avtomobilski indus-
triji v svetu ter vključevali v reprodukcijsko verigo proizvajalcev komponent za tovarne avtomobilov v svetu," dodaja direktor TVP Lenart Bogdan [avli.
Novi stadnard kakovosti pomeni velik mednarodni dosežek za 350-članski kolektiv lenar-škega TBP, ki s svojimi proizvodi oskrbuje največje nemške proizvajalce avtomobilov, kot sta
Direktor TBP Lenart Bogdan [OVIÍ
Volkswagen in Audi, sodeluje pa tudi s Fordom, Land Roverjem in drugimi.
Štiričlanska certifikacijska komisija TUV je certificiranje opravila med 8. in 10. januarjem, trenutno pa tečejo postopki vpisov in mednarodne registracije. Po prejemu mednarodnega certifikata VDA 6.1., s čimer se je TBP kot prvi iz Slovenije uvrstil med 278 evropskih podjetij, ki proizvajajo avtomobilske dele za največje svetovne proizvajalce avtomobilom, je certifikat ISO/TS16949 novo zagotovilo kakovostne proizvodnje.
ak
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
studeníce / Z OPTIMIZMOM V TRETJE TISOČLETJE
TrnuljHca se prebuja
000
če se v mislih vrnemo samo nekaj let v preteklost, v poletje 1996, so tisti redki obiskovalci, ki jih je vleklo v notranjost samostanskega kompleksa, pod oboke, v skrivnostne hodnike, kjer zazna{ me{anico romanike in gotike, v stu-deni{kem samostanu imeli resni~no "kaj videti": povsod praznina in vlažen plesnobni zrak. Za obokom s ~astitljivo letnico 1661 je bil v tistem ~asu "shranjen" star neregistriran in odslužen fi~o. V znamenite samostanske kleti, skrbno zaklenjene za lepimi kovanimi vrati, nisi mogel vstopiti in komaj si ~akal, da si pri{el na plano mimo nekaj porta-lov z napisi - na enem je celo zapisano ime ene izmed prednic samostana iz 17. stoletja.
Dvoriščno stron somostono, ki go trenutno obnovljojo, kosneje po bo med drugim služil zo krojevne nomene, tudi zo knjižnico, soj je to kljub nedovnemu odprtju že sedoj pretesno zo številne knjige, ki jih Studeničoni dobivojo od vseh storni. Foto: VT
Medtem ko je bilo v kleteh mrakobno in skrivnostno, pa je bilo zunaj strašljivo - povsod visoke koprive, pomešane z bezgom in trnjem. Na trenutke se ti je zazdelo, da si se znašel v pravljici o Trnuljčici. Bujno zelenje je bilo tudi na nekdanjem samostanskem vrtu, kjer je takrat stala še senčnica. Pa vendar se je človek v tej tihi dolini, stisnjeni pod gozdnati Boč, ob glasnem šumenju potoka na desni strani dobro počutil.
Z mislimi se tako seliš v preteklost in ob tem nehote razmišljaš o prihodnosti tega pomembnega kulturnozgodovinskega kompleksa. Kaj narediti, da bi tu življenje vrvelo s tisto močjo kot pred drugo vojno ? Kje je ključ za rešitev samostana? Veliko vprašanj, vendar pravega odgovora ni.
Tisto leto, 1996., je država za ureditev samostanskega kompleksa primaknila dva milijona tolarjev in toliko tudi občina. V okviru javnih del, izvajali so jih pri Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica, je bila okolica do zime očiščena. Tudi vsa navlaka, od starih štedilnikov, steklenic in raznih strojev do neuporabnih kavčev, je bila spravljena iz samostana. Po teh prvih korakih se je bilo potrebno odločiti, kako naprej.
V tistem času je tudi v stude-niški krajevni skupnosti zavel nov veter in tako so, kot pravijo
domačini, Studenice tretjič rešili. Po dolgih petdesetih letih so pričeli obnovo samostanskega kompleksa in krajanov tako ni bilo več strah, da se jim bo njihova zakladnica zgodovine sesula in počasi izginila. Obnova kulturnozgodovinskih
ga dejavnega turističnega društva - pričela razmišljati, kako svoje znamenitosti predstaviti širši javnosti in kako jim ob kulturnozgodovinskih dodati še turistično vsebino. Tako so se rodili poletni "Studeniški večeri" s številnimi znanimi gosti in sodelavci ter številnimi obiskovalci od blizu in daleč. Lansko leto so večere ponovili in tako postaja prireditev, ki uspe napolniti samostansko dvorišče z obiskovalci, tradicionalna. Ker smo že pri prireditvah, je potrebno omeniti še žive jaslice ob božiču. Prvič so se tega obsežnega projekta, pri katerem je sodelovala tako rekoč vsa vas, lotili za božič 1999, drugič pa ob božiču 2000. Obe prireditvi sta bili nadvse odmevni in dobro obiskani; zadnje žive jaslice si je tako v treh dneh (24., 25. in 26. decembra 2000) ogledalo več kot deset tisoč obiskovalcev, ki so resnično prišli od blizu in daleč. Studeniške žive jaslice so bile tako po številu sodelujočih kot po obisku med največjimi tovrstnimi projekti v Sloveniji.
V lanskem letu, ki je bilo za Studeničane še posebej uspešno, so se vpisali na časten zemljevid krajev, kjer raste potomka stare trte z mariborskega Lenta; ta se v sončni strmini nad krajem tik pod starim gradom očitno nadvse dobro počuti.
Ob tem so se v lanskem letu lahko pohvalili še s številnimi drugimi pridobitvami. Za kra-
Projekt slovenskih bibliotekorjev je uresničen, Studenice imojo končno svojo knjižnico. Podžupon občine Slovensko Bistrico Alojz Vezjok čestito Anici Korošec, rovnoteljici bistriške knjižnice Josipo Vošnjoko, ob odprtju nove enote, že druge v Prešernovem letu 2000. Foto: SB
spomenikov v Studenicah je potegnila za sabo tudi okoliške vasi. V celotni krajevni skupnosti so pričeli urejati vaške ceste, pa kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo, zgrajena je bila tudi mrliška veža.
Nekako pred dvema letoma je skupina Studeničanov - to so bili pobudniki razvoja sedanje-
Stori studeniški grod, ki bdi no trgom. Foto: VT
jevno skupnost, kot so Stude-nice, je 4500 metrov novih ali obnovljenih asfaltiranih krajevnih ter lokalnih cest veliko, prav tako 850 m javne kanalizacije, dve javni razsvetljavi, čiščenje jarkov ob cestah, uspešno izvajanje javnih del, rušenje stare mrliške veže, sodelovanje pri obnovi stare šole in dokončna preselitev stanovalcev iz samostana v ta objekt. Med najpomembnejše dosežke v letu 2000 pa štejejo odprtje nove moderne knjižnice, ki je začasno dobila prostor v delu njihovega kulturnega doma, kar se je dogodilo lanskega 12. novembra, ob njihovem prvem krajevnem prazniku.
PROJEKT
SLOVENSKIH
KNJIŽNIČARJEV
Anica Korošec, ravnateljica matične knjižnice Josipa Voš-njaka iz Slovenske Bistrice in botra novo nastale studeniške,
Žive joslice si je 24., 25. in 26. decembro ogledolo več kot deset tisoč obiskovolcev. Foto: SB
je povedala, da je prva pobuda o njeni ustanovitvi prišla iz krajevne skupnosti, kar se redko dogodi. Ko so oktobra lansko leto Studenice obiskali slovenski knjižničarji, je bila izrečena želja po pomoči pri ustanovitvi tamkajšnje knjižnice. Pomoč je resnično prihajala od vsepovsod; 1500 knjig so uspeli spraviti na knjižne police, okoli 1000 jih še čaka na namestitev, več kot 800 pa so jih predstavniki številnih knjižnic iz skoraj vse Slovenije prinesli kar s seboj ob odprtju knjižnice. Prav zaradi tega je Anica Korošec odprtje studeniške knjižnice imenovala projekt slovenskih knjižničarjev.
"Krajevna skupnost Studeni-ce je pripravila prostor v kulturnem domu, matična knjižnica Josipa Vošnjaka pa je svojo najmlajšo - četrto profesionalno enoto opremila s knjižnimi policami, ki jih je odkupila od ptujske knjižnice," je o nastajanju knjižnice povedala Anica Korošec. Knjižnica bo sprva odprta enkrat tedensko, obiskovalcem pa bo nudila pestro izbiro literature. Urediti nameravajo še kotiček za najmlajše. Pričakujejo pa še veliko knjižnega gradiva, saj se številne knjižnice javljajo kar naprej. Od tod tudi želja, da se knjižnica po obnovi samostanskega kompleksa, kjer bo prostor za števil-
ne krajevne dejavnosti, preseli tja, v večje in lepše prostore. Vsem uporabnikom knjižnice bosta na razpolago tudi računalnik z internet priključkom in tiskalnik.
Trnuljčica se resnično prebuja iz dolgoletnega spanca. V kraj, poln ve~jih in manj{ih kulturnih in drugih znamenitosti, se ponovno vrača življenje. Mogoče ne v takem obsegu kot pred drugo vojno, vendar so ljudje v tem kraju prepričani, da bodo z majhnimi, vendar zanesljivimi koraki v tretjem tisočletju uspeli uresničiti svoje želje in sanje.
Vida Topolovec
PERUTNINI
O T I Č E K
Piščančjifile polnjen s špinačo in sirom na janeževi omaki s cmoki iz polente
2 kom	Nariban sir	15 dag
10 dag	Sol, poper	
	Cmoki Iz polente:	
4 dag	Voda	0,4 1
2 dag	Polenta	10 dag
1 del	Olivno olje	4 dag
40 dag	Pikanten sir narezan	
	na majhne koščke	6 dag
5 dag	Rumenjak	2 kom
0,2 del	Maščoba za peko.	
Sestavine za 4 osebe:
Piščančja prsa Perutnine Ptuj Nasekljana blanširana špinača
Omaka:
Maslo Šalotka Belo vino Janež
Prežganje zalito z omako pečenega mesa Sladka smetana
Priprava:
Piščančja prsa prerežemo po prsni kosti ter naredimo odprtino za nadev. Iz špinače in sira pripravimo nadev. Nadev nadevamo v priprav jene odprtine, zaáijemo z zobotrebcem, položimo na pekač ter pečemo pri 200°C, pribHžno 20 minut. Omaka: na drobno nasekljano šalotko dušimo na maslu, dodamo janež, zalijemo z vinom, prežganjem in smetano, ter vse skupaj kuhamo 15 minut na majhnem ognju in začiriimo.
Cmoki iz polente: vodo zavremo, dodamo olje, sol, zakuhamo polento ter kuhamo približno 5 minut, vse skupaj večkrat premešamo, nato v pečici pokrito dušimo cca. 1 uro pri 80°C. V ohlajeno dodamo rumenjake, sir, oblikujemo cmoke in jih spečemo v vroči maščobi.
Gostilna PP, Novi tig 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si
Stoletje dobrih okusov
Perutnina Ptuj
LJUBLJANA / DRAŽBA STARIH KNJIG IN TISKOV NA 16. KNJIŽNEM SEJMU
Knjige iz manj znanega zornega kota
Na največji slovenski knjižni prireditvi - knjižnem sejmu, ki se je konec novembra iztekel v Cankarjevem domu -je bila med najodmevnejšimi tudi že sedma dražba starih knjig in tiskov. Tokrat je ponujala 111 dražbenih enot in skoraj vse so našle nove lastnike.
Dvorana Lili Novy v Cankarjevem domu je bila tisti petek, 1. decembra, zve~er pretesna za vse, ki so želeli prisostvovati dražbi knjig. Te so pri nas dokaj neobi~ajne, ~eprav so bile prve v Evropi že konec 16. stoletja. Danes je v Evropi in Ameriki znanih ~ez petdeset ve~jih knjižnih dražb, ki ne pomenijo le obliko prodaje, marve~ so družabni dogodek, ki združuje zbiratelje in ljubitelje knjig.
Trubarjev antikvariat (Mestni trg 25, Ljubljana) Cankarjeve založbe je leta 1998, ob svetovnem dnevu knjige, pripravil prvo knjižno dražbo. Ponujala je starejše otroške knjige in nekaj drugih knjižnih dragocenosti ter presegla pri~akovanja in vzpodbudila naslednje tovrstne prireditve.
Do dneva dražbe v Cankar-
jevem domu so si lahko obiskovalci ogledali razstavljene predmete dražbe, ki so bili pospremljeni s kvalitetnim katalogom. Ta je zajemal natan~en seznam knjig in tiskov, barvne fotografije, izklicne cene in pravila dražbe. Dražbo je vodil Rok Glavan, ki je prijetno, tudi s humorjem pospremil dogajanje.
Za pokušino navajam nekaj dragocenosti z dražbe: prva izdaja Prešernovih poezij iz leta 1847, prva izdaja Krsta pri Savici iz leta 1854, prva izdaja Pesmi Frana Levstika iz leta 1854, pismo s podpisom, ki ga je Ana-stasius Grun poslal na Dunaj, Zdravljica, izdana na osvobojenem ozemlju leta 1944, Emil Korytko: Pesmi kranjskiga naroda iz let 1939-44, prva izdaja pesmi Sre~ka Kosovela iz leta 1927, Metelkova slovnica iz leta
Dobro ohranjen plakat ob odkritju spomenika Prešernu zacu-da ni našel novega lastnika
Najmanjša knjigica na dražbi - kakor bi prodajali nakit
1825, portret Franceta Prešerna slikarja Ivana Carga, prva izdaja pesmi Simona Jenka iz leta 1865 ...
Poezije doktorja Franceta Prešerna, prva izdaja, redkost, ki jo je natisnil Jožef Blaznik, so bile prodane za 560.000 tolarjev, izklicna cena je bila 160.000. Miniaturni molitvenik Oče naš ( 6x6 mm) v originalni šatulji je bil najmanjša knjiga na dražbi, njegova izklicna cena je bila 4000 in je bil prodan za 5000 tolarjev. Najstarejša knjiga na dražbi Joann. Ludovici Sch"nleben: Disserato polemi-ca de prima origine ... iz leta 1680 z restavriranimi platnicami je bila prodana za 260.000. Prodaje, ki so krepkeje presegle izklicno ceno, so bile nagrajene z aplavzom. Dražitelj je dolžan poskrbeti za anonimnost udeležencev dražbe, seveda, kolikor je to mogoče v majhnem slovenskem prostoru.
Liljana Klemenčič
PISMA BRALCEV
Neprijazne receptorke v ptujskih Termah
Po skoraj dveletnem prepri~evanju je moj fant privolil, da gre ponovno z mano v ptujske Terme. Pred dvema letoma sva namre~ imela prvo neprijetno izkušnjo z receptorko v ptujskih Termah. Moj fant je študent fakultete za šport in tako tudi u~itelj plavanja in reševalec iz vode s potrjeno licenco. Zakaj vam to pripovedujem? Do pred dvema letoma so namreč imeli reševalci iz vode prost vstop v večino slovenskih kopališč. Razen seveda na Ptuju, kjer so tudi reševalci morali plačati vstopnico. Moj fant je ni bil pripravljen plačati predvsem zaradi odnosa receptorke, ki je bil, milo rečeno, nesramen.
OK, človek si reče, da je ženska imela pač slab dan. Po nekaj mesecih sem ponovno šla v Terme s svojo sestrico. Tina je velika, pametna deklica. Poleti je bila stara 5 let. Videti jih je več, meri namreč 120 cm. In za otroke do petih let je vstop v Terme prost oz. zastonj. Ko sva šli v Terme, je bila stara 4 leta. Na recepciji pa ista ženska. In spet cirkus. Koliko je stara tamala? Videti jih je več. A imate kakšen dokument s sabo? Halo???!!! Po mojem poznavanju predpisov je sicer zaželeno, da imaš dokumente s sabo, vendar jih do 18. leta starosti NI potrebno nositi s seboj. In tako spet boj na recepciji. Bi se obrnila in šla, če ne bi Tini obljubila, da se greva kopat. In obljube otrokom je treba držati. No, po 15 minutah prepričevanja naju je spustila noter. Tino zastonj. Zelo prijazno. Spet sem si rekla, da ne grem več v Terme.
Mine pol leta, moji starši praznujejo srebrno poroko. Tina je stara 4 leta in pol. Skupaj gre-
mo v Terme. Tokrat brez večjih težav na recepciji. Praznik!
Do 30. 12. 2000 sva šli s Tino še nekajkrat v Terme. Ker je dopolnila 5 let in sva plačali vstopnico, nisva imeli večjih težav. So jih pa imeli starši tako zaradi Tine kot zaradi cene. Zadnji dve uri je namreč vstopnica v Terme nekoliko cenejša. Terme pa so odprte do 22. ure Moji starši so prišli v Terme 19. 45. In plačali polno ceno. Ostali so do 21.20. (Prijazna receptorka je samo upoštevala pravila.)
In tako se 30. 12. 2000 s fantom odpraviva v Terme. Oba sva študenta in člana Kluba ptujskih študentov, ki ima s Termami podpisano pogodbo, da se njihovi člani lahko v Termah kopajo ceneje. Ker pa so oktobra nehale veljati članske izkaznice in midva novih še nisva dobila, sva skušala receptorki razložiti, da pač izkaznice dobimo z zamikom in po pošti (vsaj prejšnja leta smo jih), in ji tudi pokazala veljavne študentske izkaznice. Po predpisih, ki jih je dosledno upoštevala, naju receptorka ni bila pripravljena spustiti v kopališče. In zelo jasno mi je, da se je receptorka ponovno samo držala predpisov. Torej ravnala prav.
Vendar sem jaz kljub temu besna. Besna pa nisem zaradi tega, ker se nisem kopala v Termah. Besna sem zaradi tega, ker je receptorka, medtem ko sva ji skušala pojasniti zadeve, v Terme spustila 20 oseb in naju pustila čakati. Vem, da je bila gneča in da ni "fajn" delati med prazniki, ampak v Sloveniji je na žalost veliko brezposelnih - tudi gostinskih in turističnih delavcev, ki bi z veseljem delali tudi čez praznike. In to z drugačnim odnosom. In prav v tem je bistvo vse te štorije. V odnosu. Pa še to — moje družine, fanta in mene v Termah ne bodo več videli.
Gabrijela Milošič, Njiverce
PTUJ / NOVICE Z O[ LJUDEVITA PIVKA
Novoletno popotovanje malo drugaie
Sredi decembra so učenci osnovne šole s prilagojenim programom dr. Ljudevita Pivka pripravili prireditev ob zaključku koledarskega leta nekoliko drugače kot običajno. Prireditev ni porekla v šoli, temveč se je celotno dejanje preselilo v Narodni dom. Pred polno dvorano je nastopilo več kot štirideset učencev te šole, ki so se predstavili z recitali - tudi v tujem jeziku, plesnimi koraki, pevskim zborom ter igrico Osamljeni starček in lutkovno predstavo Čarobni lonec, ki je ob koncu pričaral še prihod dedka Mraza.
Žal se kljub povabilu prireditve niso udeležili župani ali podžupani. Širši javnosti so pokazali, da znajo in zmorejo, kar jim je vodilo za bodoče delo.
"Posebna zahvala gre Nevenki Gerl ter vsem zaposlenim Narodnega doma za njihovo pomoč pri izvedbi programa ter vsem sponzorjem: g. Belšaku iz podjetja "MASTER", Ptujski pekarni, Sladkemu butiku, Kmetijskemu kombinatu, trgovski hiši "Merkur", g. Matiču ter cvetličarnama "Cvetka" in "Roža". Ob tej priložnosti vam želimo obilo uspeha v letu 2001 in vas ob tem vabimo na ogled novih prireditev in dejavnosti naše šole. Pridite in prepričajte se v sposobnosti naših otrok in veselite se skupaj z nami!" je povedala Brigita Nojič, defektologinja.
... PA BREZ ZAMERE
Velikost ni pomembna
Sl^'venija je po vseh mednarodnih merilih mlada država. Kaj mlada, komaj rojena. Novorojenček. Ali pa v najboljšem primeru se v zelo zgodnjem otroštvu. In kaj je najbolj opazna fizična značilnost otrok? Ja, točno, majhnost. Drobnost. Ali ste že kdaj slišali za dvometrskega dojenčka? Vidite, tudi jaz ne. Heh, ampak po drugi strani pa je tudi res, da dojenčki praviloma odrastejo, zrastejo. Z državami se to po naravni poti največkrat ne zgodi. Pravzaprav se to sploh ne zgodi. Razen seveda v primeru, da je posredi kakšna ekspanzijska vojna ali kaj podobnega. Torej, če imaš majhno državo, si najverjetneje obsojen na to, da boš majhno državo imel tudi v prihodnje. Saj veste, večji postajajo še večji in manjši postajajo vse manjši, huh. Globalizacija gor ali dol.
Eee, Slovenija je majhna država. Državica. Na južni, pardon, sončni strani Alp. Majhno je beseda, ki bi verjetno kakšnemu turistu prva prišla na pamet, če bi ga pobaral, kakšna se mu zdi naša dežela. Če bi bilo v njem količkaj politika, bi obvezno dodal še, da pa je svoji majhnosti navkljub tudi zelo lepa, kaj lepa, čudovita dežela. Imamo malo morja (zaenkrat še), malo gora, malo jezer, malo ravnine, heh, vsega malo. Ampak imamo vse, hm, kot dobro založen "vse po tristo petdeset tolarjev" shop. Ali pa sto devetindevetdeset tolarjev. Saj vseeno. Le ene stvari imamo absolutno preveč. Preveč, toliko, da "prek teče", imamo svojih raznoraznih fobij, za katere se ob podrobnejšem pretresu pokaže, da jih velika večina izvira prav iz majhnosti naše očetnjave. Če si majhen, si vedno žrtev, ne? V osnovni šoli je najmanjši skoraj vedno tarča večjih in močnejših. No, v srednji šoli se stvari spremenijo, saj ta mali mulček nenavadno hitro zraste ter je sedaj on tisti, ki terorizira ostale. Toda kot smo že rekli, države praviloma ne zrastejo. In Slovenija je tak majhen mulček. In ogrožajo nas vsi, ne, če ne vodeni od pohlepa po naši sveti slovenski grudi, pa mogoče zgolj tako, ker so veliki, pač. Brrr, združena Evropa straši na vratih - izgubili bomo identiteto. Hu, na meji strašijo ilegalci, to satanovo seme - izgubili bomo identiteto. Ameriška pop kultura nas ogroža, sili v naš kleni kulturni prostor skozi vsako poro - adijo, identiteta. In tako dalje. Slovenci bomo spet postali hlapci, ne, narod hlapcev, uh, uh. Neizbežnemu se ne moreš izogniti. Armagedon je že na obzorju.
Kaj torej lahko naredi ena mala Slovenija, da se ohrani narodova bit, še bolje, da kot nacija celo prosperiramo? Konec koncev je zgolj mizerno prizadevanje za golo preživetje vseeno malce pod nivojem neke nacije. Kako torej nadaljevati to podalpsko zgodbo o uspehu, s čim se izkazati ter kako ostati oziroma, bolje rečeno, postati kompetititivni? Smo premajhni, da bi nas zaradi naše moči oziroma politične veljave v svetu jemali resno. Hm, tudi atomske bombe nimamo, tako da se nobeni drugi državi ni treba bati, da bi se, recimo, Kučanu zmešalo ter bi v navalu jeze pritisnil rdeči gumb in posledično sprožil atomsko vojno. Hej, če smo že pri Kučanu, države imajo takšne predsednike, kot si jih zaslužijo, ali pa
takšne, kot so same. V našem primeru velja to drugo. Slovenija je majhna, zato ima majhnega predsednika.
Sicer pa majhnost nikakor ne pomeni, da si luzer. Poglejte, recimo, Stephena Hawkinga. Uh, kdo pa je spet to, sprašujete. Vprašajte kakšnega fizika, pa vam bo takoj jasno. To je približno tako, kot če bi kakšnega slavista vprašal, kdo za vraga je neki France Prešeren. Najprej bi te pogledal z izbuljenimi očmi, potem pa, ko bi preživel začetni šok ob tvoji totalni zabitosti, bi te vprašal, na katerem planetu pravzaprav živiš, da tega ne veš. Torej, gospod Hawking je car. Nesporni genij. Eden najpromi-nentnejših fizikov naše dobe, huh, našega milenija. Tip, ki ima vesolje v malem prstu. Ki obvlada. Avtoriteta. Živa legenda. Človek jutrišnjega dne, ki živi že danes. Če ste slučajno fizik, predvsem astrofizik, in vas zanima, ali ima vaša teorija kakšno prihodnost, se pravi, da vas zanima, ali imate prav, ne potrebujete za potrditev ali ovržbo le-te čakati nekaj let ali desetletij, morda celo stoletij, ampak lahko prijazno pobarate o tem Stephena Hawkinga, pa boste takoj izvedeli, ali ima vaš umotvor kakšno prihodnost. Ja, točno, zdi se, kot da bi nam tipa poslali vesoljci. Kot da bi bilo vesolje njegovo domače dvorišče. Kadarkoli imate namen kaj besedičiti o vesolju, se morate zavedati, da ste na Hawkingovem domačem terenu, pravzaprav skoraj brez možnosti. Vgosteh pač ne morete zmagati. Aja, morda ne tako nepomemben je tudi podatek, da naj bi bil tip najin-teligentnejši človek na svetu.
Uh. Kakšno zvezo ima zdaj to s Slovenijo, sprašujete. Tipa bi morali videti, pa vam bi bilo vse jasno. Če bi vam rekel, da je najpametnejši človek na planetu popolnoma nepokreten, majhen možic na invalidskem vozičku, ki zaradi traheotomije zadnjih petnajst ne more niti govoriti več, tako da se s svetom sporazumeva zgolj s pomočjo računalnika, bi si verjetno v najboljšem primeru mislili, da imam preveliko domišljijo. Heh, ampak domišljija s tem nima nobene zveze, možic je zelo resničen. Ja, in tudi nepokreten in brez govora. Ampak kljub temu velik um. Največji.
Kaj se lahko, zraven lekcij o vesolju seveda, od Stephena Hawkinga naučimo? V modernem svetu že dolgo ni več pomembno, ali si velik ali majhen, vse pomembnejše je to, kar imaš v glavi. Velikost je že zdavnaj prenehala biti beseda, ki jo vsi povezujejo zgolj s kvantiteto; velikost vse bolj pomeni tudi kvaliteto ali, če že hočete, povedano bolj domače, bolje je, če si majhen, si pa pameten, kot pa velik (v fizičnem smislu) in zabit. Te lekcije bi se morali naučiti ter si jo dobro zapomniti vsi prebivalci na sončni strani Alp, kajti če si je ne bomo, se lahko kar sprijaznite s tem, da boste še lep čas poslušali tarnanje drobnih Slovenčkov.
Velikost ni ključnega pomena. Je pa po drugi strani tudi res, da pa včasih pomaga.
Gregor Alič
NASI KRAJI IN LJUDJE
ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL
Helena bo sodnica
študentka prava Helena Marčič z Zgornje Hajdine 154 se je med prvimi prijavila za na{o akcijo "I{~ete svoj stil". Njeno prijavo smo prejeli že 27. maja leta 1999, torej takoj, ko smo akcijo v Tedniku napovedali. Medtem je Helena že pozabila, da je prijavo oddala, zato je bila toliko bolj presenečena, ko smo jo povabili k sodelovanju. Pred skoraj dvema letoma jo je oddala tudi zato, ker je imela izredno dolge lase in je želela spremeniti svojo pričesko. Pred dvema mesecema pa si je lase za polovico ostrigla.
Njena želja je postati sodnica, izbrala pa bo med družinskim in kazenskim pravom. V prostem ~asu rada bere, zelo pa se navdu{uje nad konji; njena ve-
lika želja je, da bi neko~ bila jahalka in imela svojega konja. Pri obla~ilih posebej ne izbira, glede na to, da bo neko~ sodnica, pa bi že sedaj rada ve~ vedela
o poslovnem stilu obla~enja.
S Heleno Mar~i~ pri~enjamo nov krog akcije "Iš~ete svoj stil" v letu 2001.
Helena je bila podobno kot ve~ina naših udeležencev prvi~ pri kozmeti~arki, zato ji je ko-zmeti~arka Neda Tokalic podrobneje predstavila postopek nege. Ker ima mešani tip kože, je pri celotnem postopku uporabljala sredstva kozmetike Thal-go za ta tip kože. Neda ji je ob koncu tretmana dala nekaj koristnih napotkov za nego kože
Helena prej ...
, in pozneje
STOPERCE / CLANI KULTURNEGA DRUSTVA PRI IVANKI GALUN
Kljub bolezni vedra in vesela
Približeval se je konec leta 2000, ko se je skupina članov kulturno-prosvetnega dru{tva Stoperce odpravila k članici dru{tva Ivanki Galun. Bližajoči se božični in novoletni prazniki so bili {e dodaten razlog, da obi{čemo Ivanko in jo razvedrimo s kak{no urico klepeta.
Pasji lajež na doma~iji Galu-novih nas je zaskrbljeno pozdravil in morali smo po~akati gospodarja, da smo smeli vstopiti. Vesel nasmeh in veder pogled Ivanke je nas in njo osre~il, da smo prijetno poklepetali in veselo prepevali vse tja do no~i.
Ivanka je bila in je še vedno umetnica. Z njenimi risbami vseh mogo~ih instrumentov smo imeli poslikano sceno ob prireditvi "Pokaži, kaj znaš" v letu 2000 (gotovo jih je bilo ~ez 40), predstavila se je s svojimi pesmimi, prepevala v skupini ljudskih pevk. Le dan kasneje pa jo je zajela bolezen in ji omejila med drugim tudi kulturno
delovanje v kraju. Toda pogumno piše in poje še danes, deset mesecev po trenutku, ki je mo-~no spremenil njeno življenje. Polna energije in delovnega elana je leta vodila skupino ljudskih pevk kulturno-prosvetnega društva v Stopercah, preizkušala svoje sposobnosti v dramski skupini in je ~lanica vsega pestrega društvenega življenja v kraju. Ni bilo dneva, da ne bi v njenih mislih nastalo novo besedilo, nova melodija in to je danes ponos društva, katerega ljudske pevke in pevci so izdali že dve kaseti; marsikatera "njena pesem" se bo tako ohranila mlajšim rodovom. Svoje pesmi je že objavljala v ptujskem Te-
Bolezen je spremenila Ivankino življenje, toda ostaja vedra in vesela. Foto: A. Rejec
dniku, Kme~kem glasu in ob-~inskem glasilu ter se s svojim pesniškim ustvarjanjem predstavila že v dveh številkah zbornikov založb "DRUMAC" iz Maribora.
Ni odgovora na vprašanje, zakaj mora danes Ivanka živeti druga~no življenje. Pomo~ in skrb ji nudijo otroci, posebej pa mož Anton, ki pri pogovoru ni mogel skriti solza v o~eh.
Zimski ~as ni Ivanki ni~kaj pri srcu, saj je rada med ljudmi, med tistimi, s katerimi je prepevala mnoge pesmi, rada je v družbi žena, ki izmenjujejo svoje življenjske izkušnje.
Ivanka ni osamljena, le na druga~no življenje na invalidskem vozi~ku se je morala privaditi. Zbrala je pogum in predstavila svoje pesmi tudi na ob~inski prireditvi v Majš-perku in že ve~krat na prireditvah v našem kraju. Javnost je zanjo izziv za ponovno dokazovanje svoje osebnosti, za ponovno uveljavitev tokrat malce druga~nega jaza.
Spremljajo in razveseljujejo jo otroci z družinami ter mož Anton, ki ji skrbno pomaga gospodinjiti in z veseljem opravlja dela v vinogradu ter druge naloge v kraju.
Zaželeli smo jima trdnega zdravja in obilo dobre volje, s katero bosta skupaj premagovala težave in skrbi, ki jih gotovo ne manjka, ter se nato z Galu-nove doma~ije, od koder je lep razgled na stoperško dolino, podali domov.
Anica Rejec
doma, ki ji bodo pomagali, da bo ~im dlje ohranila svojo lepoto. Ob~asno pa bo morala obiskati tudi kozmeti~ni salon.
V frizerskem salonu Stanka je za Helenino novo pri~esko poskrbela frizerka Danica Zorcic. Njeno naravno barvo las je popestrila s prelivom Color touch Wella, da je dobila živahnejši in bolj svež lesk. Z drsnim striženjem jih je nekoliko skrajšala, nato jih je dokaj naravno posušila in oblikovala s pearl stylingom.
Za Heleno je Nina Škerlak izbrala make up v nežno rjavem tonu. Na nekatere dele obraza je nanesla puder v stiku in ga prekrila s teko~im pudrom. Veke ji je o~rtala s temno barvo, ki jo je omeh~ala, da je dosegla milejši videz. Na veke ji je nanesla rjavo sen~ilo ter ga na koncu veke omeh~ala s svetlim tonom. Obrvi ji je za odtenek poudarila, na trepalnice pa nanesla ~rno maskaro. Ustnice ji je poudarila z nežno rjavim tonom, na katerega je nanesla glos v zlati barvi.
Ker bo Helena neko~ sodnica, se že sedaj zaveda, da se bo nekako morala rešiti športnega stila. Zato so zanjo v modnem studiu Barbare Plavec izbrali obla~ila v elegantno-poslovnem stilu njihove blagovne znamke. Odlo~ili so se za mladostni kostim iz ~iste svile v smaragdni barvi, ki ustreza tudi njeni barvi o~i in las. Njene barve so žive, izogiba naj se rjavim in sivim tonom, so ji še svetovali. Športna obla~ila pa naj bodo njena garderoba v prostem ~asu.
Helena v elegantnem kostimu iz ~iste svile blagovne znamke Barbare Plavec. Foto: Črtomir Goznik
V športnem studiu Olimpic Vlada Čuša so za Heleno izbrali program rekreativne vadbe, ki ji bo pomagal ohraniti že tako lepo postavo. Kot vsem dosedanjim udeležencem so tudi njej podarili mesec dni brezpla~ne vadbe v izbranem programu pod strokovnim vodstvom.
MG
Popust Frizerstva Stanka v januarju 2001.

Oblačila SHE
Iz Blagovnice na Novem trgu $
CELJE / ZDRUZENJE ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO GROZDJA IN VINA
Naravi prijainejše, ljudem bolj zdravo
Slovensko vinogradništvo in vinarstvo je v zadnjih letih preživelo dokaj burno obdobje. Ogromno težav je povzročil obilen vinski letnik 1997, tudi pozneje so bili letniki, vse do zadnjega v letu 2000, kakovostni in obilni. Poleg uvedbe integrirane pridelave grozdja in vina je v tem času aktualno vprašanje trženja slovenskega vina in stanje v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu nasploh. Tema, za katero je pravi človek direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, diplomirani inženir Janez Vrečer.
Janez Vrecer postreže s podatkom, da je z letnikom 1997 minila zlata cenovna doba vina na slovenskem trgu. Ves ta čas traja cenovna vojna na domačem trgu in opozarja na dejstvo, da je Slovenija iz deficitarne postala suficitarna vinska dežela, saj pridelamo več vina, kot ga spijemo. K temu je pripomoglo nekaj količinsko in kakovostno dobrih vinskih letnikov. Nasploh je zadnje desetletje po število nadpovprečnih letnikov najboljše desetletje minulega stoletja, drugi razlog za težave s prodajo vina pa je upadanje potrošnje. V Sloveniji je potrošnja zaenkrat manjša za okoli 20 odstotkov, medtem ko se je v Španiji in Franciji v zadnjih 20 letih kar prepolovila. Ob vrsti novih ponudnikov ta dejstva usodno vplivajo na manjšanje tržnega deleža obstoječih ponudnikov in posledično na povečano potrebo po izvozu.
trgovci, saj se ze uvrščajo za največjima evropskima trgovcema, Italijo in Francijo.
V Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je pri{lo v za~etku devetdesetih let do krize, tudi do nezainteresiranosti posameznih vinskih proizvajalcev za ~lanstvo v njej. Zadnja kriza pa je znova nekoliko bolj strnila njihove vrste in znova je v veljavi spoznanje, da lahko slovenski vinarji u~inkoviteje nastopajo, ~e so povezani.
Janez VreCer na to trditev odgovarja, da je zelo tezko organizirati skupnost, v kateri so sodelujoCi tudi medsebojni konkurenti. Vsekakor pa obstajajo cilji, ki so druZbenikom Poslovne skupnosti sorodni. Gre za večjo moč pri urejanju odnosov z drZavo, kjer manjka še nekaj podzakonskih aktov zakona o vinu, pomemben je enoten nastop vinarjev v tujini, promocija
Letnik 2000 je bil "težak" okoli 100 milijonov litrov vina, kar je celo nekaj več kot leta 1997. Takratna kriza se je pripravljala že z obilnim letnikom 1996, kar je povečalo ponudbo grozdja v naslednjem letu. Takrat je intervenirala država s sicer zelo nizko odkupno ceno presežkov in vinski pritisk na trg se je le minimalno zmanjšal. Posledica obilnega letnika je bil velik izvoz, ki je dosegel neverjetne količine, če upoštevamo dejstvo, da je nekaj let prej slovenski izvoz padel na milijon litrov vina. Leta 1998 se je znova povečal na 10 milijonv litrov in leta 1999 na 14 in pol milijona litrov. Zal gre v večjem obsegu za interventni izvoz v rinfuzi, kar je cenovno neugodno.
Vemo, da se lahko na svetovnem trgu uveljavimo samo z lastnimi blagovnimi znamkami, ki ostanejo v zavesti potrošnika. Za uveljavitev blagovnih znamk pa so potrebni dolgoročni vložki, za kar v Sloveniji do pred kratkim ni bilo pravega interesa, zadnje čase pa so nas na svetovnem trgu prehitele dežele novega sveta - Kalifornija, južnoameriške dežele, Avstralija, Južna Afrika in Nova Zelandija. Te dežele so postale veliki dobavitelji Evropi in pomembni svetovni vinski
ko v podrasti zadrZujejo plenilske pršice in drugi organizmi, ki ustvarjajo naravno ravnote-Zje. Uporabljena zaščitna sredstva so s seznama dovoljenih, s tehnološkimi opravili v vinogradih pa se ustvarjajo take razmere, da je potreba po škropljenju čim manjša. Vinogradniki namreč največ grešijo prav s tem, ko na trti puščajo preveč zelenja, kar je v slabih letinah idealen pogoj za razvoj bolezni in pogostejšo potrebo po škropljenju z močnejšimi kemičnimi pripravki. Poleg omejitve teh sredstev je v integrirani pridelavi omejena tudi uporaba dušika. Ob tem je bujnost rasti manjša in pridelek kakovostnejši.
Integrirani pridelavi v vinogradu sledi še ekološko osveščeno ravnanje v kleti, kjer so izključene nekatere metode in za potrošnikovo zdravje škodljiva sredstva. Okolju prijazno mora biti tudi ravnanje z odplakami, odpadnimi materiali, recikliranje teh materialov in podobno. Za proizvode članov ZdruZenja bo uvedena kolektivna blagovna znamka, ki bi za-Zivela po dvoletnem uvajalnem
obdobju.
Pravilnik za integrirano pridelavo grozdja in vina je bil skupaj z razpisom objavljen v začetku novembra, rok za prijavo pa se je iztekel v drugi polovici lanskega decembra. Medtem je Poslovna skupnost na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridobila pooblastilo za izvajanje organizacije in kontrole integrirane pridelave grozdja in vina in s tem so podani pravno formalni pogoji za začetek pridelave. V proračunu 2001 si Poslovna skupnost prizadeva zagotoviti sredstva za premije, ki bi bile namenjene integrirani pridelavi grozdja in vina, kot to Ze velja v sadjarstvu in zelenjadarstvu.
Iniciativni odbor, ki vodi vsa dogajanja s tega področja, bo v bliZnji prihodnosti izmed 650 prijavljenih pridelovalcev z okoli 4.400 hektarji vinogradov izbral tiste, ki izpolnjujejo pogoje pravilnika: da imajo torej najmanj pol hektarja vinograda, da je ta vpisan v register in da so bile prijave popolne. Izbranci bodo prejeli v podpis pogodbo o sodelovanju in vzpostavljeno
bo pravnoformalno razmerje za sodelovanje v združenju. Pričakujejo, da bo po pregledu vlog vključenih okoli 600 vinogradnikov, kar je za prvo leto kar dober dosežek, ki kaže tudi na ekološko zavest pridelovalcev grozdja in vina. Pri tem gre tudi za miselno spremembo in dojemanje pomena pridelave, ki lahko da nekoliko manj pridelka, vendar je ta kakovostnejši, ne obremenjujejo okolja in je za potrošnika bolj zdrav. Potrošniki bodo to zagotovo znali ceniti in bodo v pranasičenem trgu iskali boljše in bolj zdrave proizvode, kar bo dolgoročna tržna prednost integrirane pridelave.
Ena od obveznosti članov integrirane pridelave bo tudi izobraževanje. V dogovoru s Kmetijsko gozdarsko zbornico in njeno Kmetijsko svetovalno službo bodo njeni specialisti izvajali izobraževanje vinogradnikov. Na Primorskem se bo začelo izobraževanje že ta, v drugih vinorodnih okoliših pa v naslednjih mesecih.
Celoten sistem integrirane pridelave so preizkusili že v lanskem letu na 30 posestvih in
vstopajo v prvo leto uradne pridelave z nekaj izkušnjami. Izvajanje integrirane pridelave bodo nadzirali strokovnjaki Fakultete za kmetijstvo v Mariboru, nad primernostjo zaščite bodo bdeli strokovnjaki kmetijskih zavodov Maribor in Nova Gorica, za kontrolo vinarstva pa je emi-nenten strokovnjak mag. Rajher kar v hiši Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije.
Kolikšen obseg bo dosegla integrirana pridelava grozdja in vina, je nehvaležno napovedovati, zagotovo pa se bo s sedanjih 20 odstotkov vinogradniških površin razširila na bistveno večje. Vse bo odvisno od zavesti slovenskih vinogradnikov in povpraševanja kupcev. Po izkušnjah iz tujine pa lahko sklepamo, da se bo dejavnost hitro razvila in zajela vsaj polovico slovenskih vinogradov. V Švici je v integrirano pridelavo grozdja in vina vključenih že krepko čez polovico vseh vinogradov, v Avstriji približno tretjina, delež "integriranih" vinogradov pa hitro raste tudi v Italiji.
J. Bračič
Direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Janez Vre~er
slovenskih vin v tujini in doma ter komuniciranje s svetom, kjer je vinarska panoga zelo dobro organizirana. Poslovna skupnost navezuje in vzdrZuje stike s sorodnimi organizacijami, je tudi članica svetovne organizacije nacionalnih zdruZenj, sodeluje v organizaciji evropskih regij in skupaj z drZavo tudi z mednarodnim uradom za trto in vino. Zaščitna znamka slovenskih vin, ki s slovenskim potrošnikom komunicira Ze 33. leto, je vsako leto prilepljena na 18 do 19 milijonov steklenic, kar jo uvršča med najuspešnejše kolektivne blagovne znamke v Sloveniji.
INTEGRIRANA PRIDELAVA GROZDJA IN VINA
Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo je nekaj zadnjih let aktivno sodelovala v pripravi pravilnika o integrirani pridelavi grozdja in vina. V lanskem letu je bilo pri Poslovni skupnosti ustanovljeno Zdru-Zenje za integrirano pridelavo grozdja in vina. Takšen način pridelave je okolju in potrošniku prijazen. V integrirani pridelavi se spoštujejo načela ekološke pridelave, uporablja se manj zaščitnih sredstev, večina površin je stalno zatravljena, da se lah-
DRAVINJSKI VRH / PODATKI O PRIDELKIH KORUZE
Pridelek odvisen tudi od sorte
Koruza je najpomembnejša domača krmna poljščina, od njenega pridelka so neposredno odvisne živinoreja, prašičereja in perutninarstvo. Slovenska polja zaradi omejenih površin niso sposobna zagotoviti dovolj pridelka koruze in smo v nemoteni oskrbi odvisni tudi od uvoza. Posebej kritično je v letih, ko zaradi klimatskih razmer pridelki koruze niso na nivoju pričakovanih.
Dve zadnji zaporedni leti je narava prizadela slovensko kmetijstvo in bistveno zmanjšala pridelke poljščin. Leta 1999 so prevelike količine padavina uničile posevke na precejšnjih površinah v Pesniški dolini, medtem ko so bili tega leta pridelki na Dravskem in Ptujskem polju dobri. Leta 2000 se je stanje obrnilo v prid Pesniški dolini, zaradi teZje zemlje suša na tem območju ni pustila tako katastrofalnih posledic kot na gramozu Ptujskega in Dravskega polja. Poleg tako rekoč popolnega izpada pridelka krme na travnikih in pašnikih je bila med poljščinami najbolj prizadeta koruza. V Kmetijskem kombinatu Ptuj, kjer imajo pribliZno polovico svojih obdelovalnih površin tudi na omenjenih območjih, ocenjujejo izpad pridelka koruze za 30-do 40-odstoten, v kmetijskih zadrugah pa je bila količina letos odkupljene koruze v primerjavi s prejšnjimi leti najmanj prepolovljena. Na nekaterih območjih Dravskega in Ptujskega polja je bil izpad pridelka koruze 100-odstoten, saj so se posevki dobesedno posušili Ze v zgodnji fazi rasti. Tam, kjer je koruzi uspelo še pred sušo pognati klasje, je tega po krajšem deZevnem obdobju v juliju napadla glivična bolezen bulava snet in še dodatno prizadela koruzi-šča.
Vremenoslovci napovedujejo, da se zaradi dolgoročnega spreminjanja klime utegnejo ekstremne vremenske razmere pojavljati tudi v prihodnje in znanost je pred izzivom, kako
zagotoviti ustrezne poljedeljske kulture oziroma kakšne sorte poljščin priporočiti za posamezna območja.
Firma Pionner, ki slovenskim sejalcem koruze zagotavlja 65 do 70 odstotkov semena, z nenehnimi poskusi in spremljanjem pridelovalnih rezultatov skrbi za vzgojo čim primernejših sort, takih, ki bodo v določenih klimatskih razmerah zagotavljale čim večji pridelek.
Kot je povedal Anton Zemljak iz Dravinjskega Vrha, ki skrbi za promocijo koruznih sort znamke Pionner na območju Štajerske, je bilo lani na na tem območju 16 poskusnih polj. Pridelovalni rezultati so bili glede na sušo in omenjeno glivično bolezen v povprečju zadovoljivi, na posebej prizadetih območjih pa seveda manj. Na splošno
Lep, zlatorumen koruzni klas, ponos slehernega prideloval-
Pridelek vsake sorte koruze so natan~no stehtali in izmerili vlago zrnja ter na osnovi tega ugotovili pridelek suhega zrnja na hektar
je mogoče trditi, da so bili občutneje večji pridelki pri zgodnejših setvah koruze, zgodnejši posevki so bili tudi odpornejši proti glivični bolezni. Najbolj prizadet je bil v lanskem letu zrelostni razred 300. Sicer pa so se pridelki koruze v poskusih firme Pioneer gibali od 6 do dobrih 14 ton suhega zrnja na hektar, medtem ko je slovensko povprečje nekaj nad 8 ton suhega koruznega zrnja po hektarju. Pri tem velja omeniti rekorden pridelek iz leta 1999, ki je znašal kar 15.700 kilogramov suhega koruznega zrnja na hektar, dala pa ga je sorta PR 38F70.
Osrednja predstavitev koruznih sort znamke Pionner je bila lanskega 27. septembra prav na polju Antona Zemljaka v Dravinjskem Vrhu pri Vidmu. Na prireditvi se je zbralo kar okoli 300 gostov iz Slovenije in obmejnih območij Hrvatske. Na polju v dolini Dravinje je bila suša lani nekoliko manj izrazita, kljub temu pa je pomanjkanje vlage trpela tudi koruza na poskusni parceli, ki je merila pri-bliZno hektar, na njej pa je bilo posejanih 27 sort koruze Pione-
er. Setev je bila opravljena 20. aprila, torej še dovolj zgodaj, spravilo pa omenjenega 27. septembra. Na hektarski površini je bilo porabljenih 800 kilogramov gnojila NPK, 400 kilogramov KAN in 30 kubičnih metrov gnojevke, poleg tega so bili uporabljeni herbicidi stomp, dual gold in simapin. Posamezne sorte koruze so pospravili ločeno, pridelek natančno stehtali in izmerili vlaZnost zrnja ter na osnovi tega izračunali dejanske pridelke suhega zrnja na hektar. Pridelki posameznih sort so bili ob enakih klimatskih in pridelovalnih razmerah dokaj različni in so se gibali med 7.261 do 12.154 kilogrami suhega zrnja, preračunano na hektar površine. Njboljši rezultat je z dobrimi 12 tonami pridelka ponudila sorta evelina, z 10.809 kilogrami je sledila sorta PR38P05, nato PR38K06 s pridelkom 10.807 kilogramov. Sledile so monalisa (10.709 kg), PR37M81 (10.621 kg), PR37M34 (10.430 kg), ma-tea (10.389 kg), X0978M (10.298 kg) in PR37H24 (10.176 kg) ...
J. Bračič
ca
V SKRBI ZA SVOJE OKOLJE
Toplogredni plini
Dejavnost človeštva povzroča znaten porast koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Najpomembnejši toplogredni plini, na katere vpliva delovanje človeka, so:
1.	ogljikov dioksid (CO2),
2.	metan (NH4),
3.	du{ikovi monoksidi (N2O),
4.	HFC fluorirani ogljikovodiki,
5.	PFC prerfluorirani ogljikovodiki,
6.	SF6 žveplov heksafluorid.
To so plini, ki se dolgo časa zadržujejo v atmosferi (du{ikovi monoksidi do 150 let), so inertni in neposredno ne{kodljivi za okolje. Njihova značilnost je, da zelo dobro absorbirajo in akumulirajo dolgovalovno sevanje, ki ga oddaja Zemlja v vesolje, s tem pa povzročijo, da se del energije vrne na Zemljo, kar vpliva na dvig energetske bilance planeta.
Antrapogene emisije omenjenih plinov so množično generirane s proizvodnjo in porabo fosilnih goriv, industrijskimi procesi, kmetijstvom, odpadki ...
Medvladni forum za spremembe podnebja IPPC ugotavlja, da delovanje člove{tva vpliva na globalno podnebje. Povprečna globalna temperatura na Zemlji se je od konca 19. stoletja zvi{ala od 0,3 do 0,6°C. Predvidevanja na osnovi modelov izkazujejo, da se bo ob nezmanj{anem trendu emisij toplogrednih plinov v tem stoletju zvi{ala za 1,5 oC do 3,5 C.
Spremembe podnebja se ne bodo pokazale samo na povi{anju globalne temperature na Zemlji, temveč bodo vplivale na celoten eko sistem kot pogostej{e ujme, viharji, krajevna in časovna razporeditev padavin, več poplav in erozij tal, več su{ in požarov ... in kot nepopravljive po{kodbe rastlinskega in posredno živalskega sveta.
Slovenija je pristopila k okvirni konvenciji Združenih narodov in podpisala Kiotski protokol, ki nalaga državam podpisnicam zmanj{anje emisij toplogrednih plinov.
Kiotski protokol zavezuje Slovenijo k zmanj{a-nju emisije toplogrednih plinov. To pomeni, da do leta 2012 v poprečju zmanj{amo emisije za 8%
glede na izhodi{če v letu 1986, ko je zna{ala emisija CO2 15.472.000 t (CO2 je v toplogrednih plinih udeležen kar s 70 %).
Slovenija je izdelala strategijo za zmanjšanje toplogrednih plinov. Iz nje sledi, da bi morali posamezni projekti že teci.
Država je pomanjkljivo zastavila gospodarski razvoj družbe, saj ni postavila temeljnih ciljev razvoja in/ali ignorira že sprejete strategije na posameznih področjih razvoja ter ne upošteva trajnostne prostorske politike. Zaradi napak v programu družbenoekonomskega razvoja države se velika finančna sredstva vlagajo v posodobitve industrijskih procesov, ki temeljijo na uvoznih surovinah ter na visoko energetsko zahtevnih tehnoloških postopkih in na ekološko spornih tehnologijah.
Nastopil je čas, da se zamislimo nad dejanji trenutnega družbenega razvoja. Tudi če ta trenutek bistveno zmanjšamo emisije toplogrednih plinov, se bodo katastrofe, ki so v zadnjih letih vse pogostejše, nadaljevale.
Doseženega življenjskega standarda ne želimo zavreči, potrebno bo spremeniti oziroma preobraziti družbo iz energetsko potratne v energetsko varčno, skratka naša dejanja morajo postati odločna in sonaravna.
Živimo v družbi, ki ji ni tuj izraz konsenzu-alnost. Kajti če bo gospodarska strategija države prepuščena stihijskemu pristopu monopolistov in nenačrtovanemu gospodarskemu razvoju, se bomo državljani znašli v nezavidljivem položaju, entropijski zanki, katerega bodo povzročili "gospodarski trusti". Tako zasnovan gospodarski razvoj, ki sloni na logiki industrijske družbe, bo pospešeno onesnaževal okolje — eko sistem ter s tem dodatno prizadel kondicijo rastlinskega in živalskega sveta. Iz etičnega, ekološkega ter narodnogospodarskega vidika družbenega razvoja so naložbe v razširitev predelovalne industrije, ki temelji na uvoženih surovinah ter uvoženi energiji, ekološko neupravičene in ekonomsko vprašljive. Tako zasnovan razvoj države ni dolgoročen in ne zagotavlja vstopa v postindustrijsko družbo.
Mag.Ivan Božička
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Drnovškove "napake"}
Prav tisti, ki so predsednika vlade dr. Janeza Drnovška še pred kratkim kritizirali zaradi njegove "neodločnosti" in prevelikega "taktiziranja" ob različnih škodljivih situacijah, ga zdaj napadajo zaradi njegovih domnevno preveč kategoričnih in preveč ostrih odklonilnih stališč v zvezi z najnovejšim učiteljsko-profesorskim gibanjem za povišanje plač.
ODLOČNEJŠI PREMIER
Premier dr.Drnovšek tokrat resnično ni čakal. Takoj se je odzval na posamezne - po njegovem mnenju neumirjene in nepremišljene - zahteve po višanju plač, ki v bistvu pomenijo nevarnost za sprožitev splošnega porabniškega plazu, to pa bi lahko resno ogrozilo stabilnost in gospodarsko rast. Ob tem je treba upoštevati, da je Slovenija letos prvič soočena z resnimi proračunskimi "luknjami", s primanjkljajem, ki grozeče spominja na čase nekdanje skupne države, ko je vsakršna poraba presegala realne možnosti. Zapravljali smo več, kot pa smo bili sposobni na novo ustvariti. Ponavljanje takšne prakse bi nas tudi v novi državi prej ali slej pripeljalo v reprizo znanih razmer - v prekomerno zadolževanje, v divjanje inflacije, v gospodarsko in politično negotovost in brezperspektivnost. Lahko bi rekli, da je skrajni čas, da se premier in vlada , skupaj z njima pa tudi mi vsi, zamislimo, kam lahko pademo, če se
ne bomo vselej v vseh razsežnostih zavedali teh nevarnosti.
Zdaj seveda še ni razlogov za nikakršen preplah, seveda pa je dobro, da nas denimo premier na to opozarja v bolj dramatičnih tonih, kot je to počenjal doslej. Predvsem pa je pomembno, da pri vseh utrjuje prepričanje, da so meje, ki jih je treba v nacionalnem (in lastnem) interesu spoštovati in braniti tudi z vsemi možnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago kot predsednik vlade. Tak{nega - odlo~nej{ega (in manj kompromisarskega) Drnov-{ka smo doslej pogre{ali. Zelo pogosti (na~elni) o~itki, ki so doslej leteli na vlado in premiera so namre~ bili, da preve~ lahkotno koketirata z razli~nimi socialnimi zahtevami posameznih družbenih slojev in da v bistvu ne kažeta enake skrbi za potrebe in položaj vseh zaposlenih, zlasti tudi tistih v gospodarstvu, ki jih je tranzicija prizadela veliko bolj drasti~no kot vse druge. Seveda je prav, da se je v tem ~asu zavzeto urejal pla~ni položaj zdravnikov, šolnikov, policajev in tistih profilov zaposlenih, brez katerih tudi samo gospodarstvo ne more uspešno poslovati in se razvijati. Vendar pa se je prav na teh podro~jih najve~-krat zdelo, da vlada ukrepa šele na pritisk (s stavkami ali kako druga~e), ne pa z zares osmišljeno politiko vzpostavljanja najustreznejših socialnih ravnovesij. Druga~e povedano: najve~rakt so bili najuspešnejši tisti, ki so
bili najglasnejši, najbolj neprijetni in najvztrajnejši. Najnovejše takojšnje premierovo opredeljevanje do posameznih pla~nih zahtev bi potemtakem lahko razumeli kot konec vladnega sprenevedanja in kot za~etek vzpostavljanja bolj konsistentne pla~ne politike.
Enkrat je namre~ treba presekati z logiko, po kateri se denimo najprej povišajo (prekomerno) pla~e zdravnikov, nakar za~nejo tudi drugi primerljivi in neprimerljivi profili zaposlenih dokazovati, da se morajo zaradi tega pove-~ati tudi njihove pla~e. To se lahko dogaja v razmerah, ko vlada nasploh ni sposobna (ali zainteresirana), da bi vzpostavila nedvoumno pla~no politiko v vseh, tako gospodarskih kot drugih dejavnostih, jasne parametre, ki bi celotno zadevo maksimalno objektivizirali in prepre~ili ponavljanje nenehnih špekulacij, da je nekdo (stalno) privilegiran in drugi (ve~no) zapostavljen.
BREZ PODPORE
V naporih, da bi presegel sedanje (nezadovoljive) razmere, bi moral predsednik vlade dobiti vsaj podporo tistih, ki so doslej na~elno in "teoreti~no" opozarjali na nevarno "kompromisar-stvo" vlade. Namesto spodbud pa zdaj slišimo predvsem kritike na ra~un "preostrih" premierovih besed in njegovega "prehitrega" vklju~evanja v "socialna pogajanja". Takšne reakcije so nenavadne, ~e upoštevamo, da je
ORMOŽ / KAKO PRODATI ŽIVINO
Težave zaradi goveje histerije
V Kmetijski zadrugi Ormož se spopadajo z vseslovenskim in evropskim problemom — drastičnim padcem prodaje govejega mesa. Zastoj v prodaji živine je podoben po vsej Sloveniji. Franc Rožanc, vodja komercialnega sektorja pri ormoški zadrugi, je povedal, da so naši kmetje v prednosti, saj ponudijo zares kvalitetno živino. K sreči tudi ni veliko kmetij, ki bi bile specializirane izključno v proizvodnjo goveje živine za zakol.
Kljub temu so težave za kmete velike. V januarju so si obetali dober zaslužek, saj so po novem letu običajno cene goveje živine zrasle. Sedaj pa jim živina stoji v hlevih in izgublja na vrednosti. Približno dve leti je treba skrbeti za govedo, da doseže idealno težo in kvaliteto. Za vloženo delo in material dobi kmet okrog 200.000 tolarjev. V teh težkih razmerah so ob zaslužek tudi zadruge, klavnice in vsi, ki so povezani v verigo predelovalne industrije.
Za zakol je trenutno v ormoški kmetijski zadrugi prijav-l jenih 180 govedi, od tega 150 kvalitetne mlade pitane govedi in 30 starejših krav. Čakalne dobe za zakol so različne. Tisti, ki so prijavili zakol mesec ali dva naprej, čakajo manj, tisti, ki pa živino prijavljajo tekoče, pa čakajo tudi dva meseca in več. Situacija je nepredvidljiva.
Pri Kmetijski zadrugi v Ormožu odkupujejo le mlado pitano govedo, starejšega ne od-
kupujejo že ves januar. Obljubljeno pa je, da bi ta odkup lahko pričeli v februarju, ko bodo na voljo ustrezne aparature. Zastoj pri odkupu postaja resen problem. Če bo situacija enaka kot sedaj, ne vedo, kako v sprejemljivem roku prodati in izplačati živino. Seveda imajo do kmetov pogodbene obveznosti. Za letos so planirali odkupiti 1000 glav govedi, kar je glede na prejšnja leta realna številka odkupa. Če pa bo situacija še naprej tako resna in se ne bo nič izboljšalo, ne vedo, kako uresničiti to številko. Glavni kupci zadruge so Tovarna mesnih izdelkov Koša-ki Maribor in Kraljeve mesnine Ljubljana ter nekaj manjših odjemalcev, del živine pa tudi izvozijo, predvsem v Italijo. Vendar je podobno stanje kot na domačem trgu tudi v tujini. Zahtevajo izjemno kvaliteto za nižjo ceno ob izjemno ostrih pogojih. Mesna industrija doma in po svetu ne proda planiranih količin govejega mesa, ker se potrošniki raje odločajo za perutnino,
ribe in divjačino.
Kmetje običajno pred spomladansko setvijo prodajo načrtovan obseg goveje živine, da si oskrbijo reprodukcijski material za setev. Ker ni prodaje, ni denarja in se bo ustavil celoten krog. Živina v hlevih raste, se masti in izgublja na vrednosti. Pri zamaščenosti je uvrščena v drugi kakovostni razred in končni izplen je ob morebitni prodaji zelo majhen. Tudi cena govejega mesa je v tem trenutku občutno padla. Giblje se okrog 500 tolarjev za toplo polovico na klavni liniji po ocenitvi kontrolne organizacije Inspekt, te-lice pa od 450 do 470 tolarjev za kilogram.
Lani v tem času je odkup potekal tekoče, počakati je bilo treba teden ali dva, cene pa so bile občutno višje, v povprečju okrog 100 tolarjev za kilogram.
Kostne moke zadruga nima v prodaji in je ni imela niti v preteklosti. Za goveja krmila je prepoved že dve leti, za krmila za prašiče pa od 31. decembra naprej. Zato so vsa krmila v trgovinah ormoške zadruge brez kostne moke. Franc Rožanc ocenjuje, da brez interventnega odkupa, s katerim bi odkupili presežke in zajezili padec cene, ne bo šlo
viki klemenčič ivanuša
ORMOŽ / VODA,ODVOZ SMETI, NAJEM GROBOV
Tri storitve na eni položnici
Te dni potekajo na finan~nem oddelku ob~ine Ormož aktivnosti v zvezi s pripravo baze podatkov in programov za izstavitev nove skupne položnice. S februarjem bo namre~ ob~ina Ormož za~ela izdajati skupno položnico za ve~ storitev. V želji za racionalizacijo bodo poslej na isti položnici vse dajatve v zvezi z vodo, odvoz odpadkov in najemnina za grobove po dvanajstinah, posebej za vsako krajevno skupnost. Vse storitve se bodo pla~evale za nazaj.
Položnice bodo izdane v pri~etku meseca, najkasneje do 8. in bodo zapadle v pla~ilo 15. v mesecu. Uporabniki si bodo lahko uredili tudi trajnik, obenem pa bodo prenehali veljati vsi trajniki, ki so jih imeli ob~ani sklenjene za pla~e-vanje vode in odvoza smeti po starem. Zato tudi
te dni uporabniki zaman pri~akujejo položnico za odvoz smeti, znesek bo na prvi skupni položnici.
Pavla Ivanuša, vodja oddelka za finance, je povedala, da se v prvih mesecih še lahko zgodi, da bo na enega ~lana gospodinjstva prišla položnica za vodo, na drugega pa za odvoz smeti. Upajo, da bodo položnice kmalu poenotili in uporabnike naprošajo, da v primeru, da v gospodinjstvu prejmejo ve~ položnic, upravo obvestijo o tem, na koga naj se glasi skupna položnica.
Z nepla~niki bodo ravnali po vseh možnostih, ki jih predvideva zakon. V skladu z ob~inskim odlokom je možen tudi odklop vode.
vki
dr. Drnovšek opozoril predvsem na "prevelike želje predstavnikov sindikatov", ki ne upoštevajo "realnih možnosti vlade". Ugotovitev, da v~asih sindikate k temu sili tudi želja po "samodokazo-vanju, promocija, opravi~evanje svojega poklicnega sindikalnega položaja, v~asih pa tudi posamezne politi~ne opcije, ki želijo vladi otežiti delo in ustvariti vtis, da razmere v državi niso dobre ...", seveda omogo~a polemi~no razpravo, nikakor pa ni mogo~e zaradi nje kar tako Drnovška obtožiti, da "žali" sindikate. Prav tako bi morali biti premieru dr. Drnovšku kve~jemu hvaležni, da s povsem konkretnimi navedbami omogo~a konkretno raz-jasnjevanje posameznih spornih vprašanj: "Upam, da nam prizadevanj po uravnoteženem razvoju in smiselni pla~ni politiki ne bodo ogrožali posami~ni sindikati, ki povzdigujejo svoje zahteve. Sindikat vzgoje in izobraževanja, na primer, postavlja militantne zahteve, ~eprav so indeksi rasti pla~ v tem sektorju v preteklih letih višji kot drugje ... Tudi vnaprej bomo morali razumno urejati naša medsebojna razmerja, tudi pla~na. Če bomo našli pravo mero tudi v prihodnje, bodo najbrž k temu prispevala tudi
opozorila o nevarnosti previsoke rasti pla~ ... Če drugega ne, bodo, upam, pomagala nevtralizirati pretirane zahteve posameznih, morda prepotentnih sindikalistov ..." (Dr. Janez Drnovšek).
Vendar pa kolumnist Dela takšno Drnovškovo nastopanje smatra za "nespodobno igro sprenevedanja in cinizma". Piše, da je o~itno Drnovšek dojel tarifni boj z u~itelji kot svoj osebni spopad "ter zato v njem nadvse aktivno sodelovanje ... Lahko smo prebrali tudi skrajno žaljive Drnovškove oznake za šolski sindikat ter njegove predstavnike ("militantne zahteve", "prepotentni sindikalisti"). In še ve~. Tudi v uradnem odgovoru vlade na televizijski nastop legitimnega predstavnika sindikata ter zav-ra~anju njegove argumentacije najdemo oznake kot "natolcevanje", ki v besednjak odgovorne in razsodne politike nikakor ne sodijo ... Že zdaj je jasno, da bo vlada iz te bitke izšla poražena. Pri tem je ~isto vseeno, ali bo kon~ni rezultat nekakšen kompromis ali diktat vlade. Dejstvo je, da se je tokrat prvi~ javnost soglasno postavila na stran šolnikov. Zakaj? Tudi zato, ker jih je predsednik vlade transformi-
ral v vlogo žrtve. Ljudje se radi identificirajo z žrtvijo. In potencialni volivci liberalnih demokratov tudi. Iz odgovorov u~iteljskih sindikatov vladi in predsedniku pa je jasno, da so tokrat (morda prvi~) šolniki oziroma njihovi sindikalisti tisti, ki obvladujejo situacijo in delijo lekcije o pogajalskem bontonu vladi in njenemu predsedniku ... "
V najnovejšem primeru vendarle ne bi smeli preve~ poenostavljeno iskati zgolj "žrtve" in se povsem nekriti~no identificirati z njo. Seveda ne mislim, da bi bilo treba prisegati na vsako Drnovškovo izgovorjeno besedo in na vsak njegov "argument", prav tako pa ni dobro kar tako simpatizirati in so~ustvovati z vsako domnevno "žrtvijo". Prodajanje teze, da je javnost nekako up-ravi~eno (in brez razmisleka) na strani "žrtve", vnaša v naše politi-~no življenje mnoge nove nevarne pasti. Ali to pomeni opozorilo premieru (in drugim odgovornim politikom), naj se še naprej izogibajo neprijetnih, a nujnih ukrepov, neposrednih in v~asih neprijetnih (a nujnih) izjav (tudi o kakšni sindikalisti~ni in drugi prepotentnosti)?
Jak Koprive
SLOVENSKA BISTRICA / NOVA RAZSTAVA V GALERIJI GRAD
Na ogled dela J. Foltina in B. Gajšta
že dolgo ni bilo ob odprtju likovne razstave v slovenjebis-triški galeriji Grad, organizator je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, toliko ljudi kot minuli petek, ko sta svoja dela razstavila likovnika prof. Jože Foltin iz Ptuja in Branko Gajšt iz Sestrž, oba člana likovne sekcije DPD Svoboda iz Ptuja. Svoje je k prijetnemu vzdušju ob odprtju skupne likovne razstave prispeval tudi komorni moški zbor iz Ptuja, ki je pod vodstvom Franca Lačna pripravil lep pevski večer.
Oba likovnika sta slovenjebi-striškemu občinstvu znana po sodelovanju na štatenberški likovni koloniji. V preteklosti sta svoja dela razstavljala v okviru številnih skupinskih, pa tudi samostojnih razstav, tokrat pa sta se odločila, da se bosta Bi-stričanom predstavila na skupni razstavi. O obeh likovnih ustvarjalcih je pred odprtjem razstave povedal nekaj besed Gregor Samastur, predsednik likovne sekcije pri DPD Svoboda iz Ptuja.
Ustvarjalna pot prof. Jožeta
Foltina je bila kot vedno doslej povezana z inovacijami, odkrivanjem ter iskanjem novih poti. Doslej je svojo ustvarjalnost in likovno kreativnost črpal iz neusahljivega ter cikličnega krogotoka, ki govori o življenju, njegovem umiranju in ponovnem rojevanju, ob tem pa se ni mogel izogniti še bogati etnološki tradiciji in likovnim izzivom, pri njegovi ustvarjalnosti zadnjih dveh let pa lahko govorimo o pojavu abstrakcije kot odtujitvi od razpoznavnih oblik narave in predmetov ter pribli-
V slovenjebistriški galeriji Grad razstavljata prof. Jože Foltin in Branko Gajšt. Foto: M. Ozmec
ževanju našim koreninam. Nekaj slik s to vsebino je na ogled tudi na razstavi v bistriški galeriji Grad.
Tudi Branko Gajšt je ne samo na ptujskem, temveč tudi na bistriškem območju znan slikar.
Komorni moški zbor iz Ptuja, vodi ga Franc Lačen, je bistriško občinstvo prijetno presenetil.
PTUJ / DVOJNI JUBILEJ PRIZNANE GOSTILNE LUZNIK
35 let gostilne in 55 let gospodarja
V znani ptujski gostilni Lužnik na Ormoški cesti 18 je bilo v ponedeljek, 14. januarja, nadvse slovesno, saj so praznovali 35 let uspešnega obratovanja gostilne in 55-letnico lastnika Milenka Lužnika, ki je gostilno prevzel leta 1972.
Zbranim poslovnim partnerjem in družinskim prijateljem je zgodovino in razvoj gostilne, ki sta jo leta 1966 odprla Anica in Franc Lužnik, na popoldanski slovesnosti predstavil Mo-mir Brkič. Tako smo slišali, da je lastnikova mati Anica Luž-nik že leta 1929 odprla trgovino in bar, žal pa so prišli hudi časi in 2. svetovna vojna je ves njen trud skorajda pokopala. Anica je morala Ptuj zapustiti in tukaj
pustiti vse svoje premoženje. Po končani vojni se je vrnila in začela znova.
Leta 1966 sta z možem Francem odprla gostilno Lužnik, ki je zaradi ugodne lege ob glavni prometnici, predvsem pa zaradi dobre domače kuhinje in kapljice, prijazne postrežbe in dostopnih cen kmalu postala priljubljena točka, v kateri so se radi zbirali furmani, kmetje, popotniki in najrazličnejši gos-
Najožje jedro družinskega podjetja Lužnik: Irena in Milenko Lužnik s hčerkama Barbaro (levo) in Andrejo. Foto: M. Ozmec
tje od blizu in daleč. In tako je še danes. Zaradi vse večjih potreb so zgradili in pred štirimi leti odprli novo samopostrežno restavracijo s 130 sedeži, gostilno s točilno mizo so v celoti obnovili, preuredili in posodobili pa so tudi celotno kuhinjo ter uredili in razširili parkiršče.
Dandanes v gostilni Lužnik pripravijo dnevno vsaj 300 toplih obrokov, prehrano in pijačo pa v celoti postrežejo tudi v prostorih strank oziroma po naročilu. V prijetnem ambien-tu Gostilni Lužnik se zato rade zbirajo različne družbe, gostilna pa je znana tudi po tem, da rada prisluhne umetnosti, saj v veliki dvorani restavracije že nekaj let redno razstavljajo različni likovni umetniki od blizu in daleč.
Sedanjima lastnikoma Ireni in Milenku Lužniku oziroma 10-članskemu kolektivu tega družinskega podjetja je za dosežene uspehe in bogato gostilniško tradicijo ob 35-letnem jubileju čestital tudi predsednik Obrtne zbornice Ptuj Jože Mi-lošič. Ob tem je izrazil trdo prepričanje, da bo gostilna uspešno poslovala še naprej, saj se na vodenje počasi pripravlja že tretja generacija Lužnikovih, hčerka Barbara.
M. Ozmec
Poznamo ga kot neumornega organizatorja različnih dejavnosti s podro~ja likovnega ustvarjanja na tem obmo~ju. Je pobudnik in začetnik vsakoletne v slovenskem prostoru že dokaj znane likovne kolonije na gradu Štatenberg, udeležuje pa se še drugih likovnih kolonij oziroma ex tempor, kjer je bil nagrajen. Aktiven je tudi v likovni sekciji DPD Svoboda Ptuj.
Čeprav se Branko Gajšt loteva tudi drugih tehnik, slika predvsem v oljni tehniki na platno. Najmočnejši je v slikanju tihožitij in pejsažev, kar je odsev okolja, v katerem živi.
Skupna likovna razstava prof. Jožeta Foltina in Branka Gajšta, ki si jo je že ob odprtju ogledalo lepo število obiskovalcev, bo v bistriški galeriji Grad na ogled vse do konca januarja.
Vida Topolovec
PTUJ / USPESNO LETO ZA MLADO PEVKO VENERO
Kmalu prva zgošienka
Leto 2000 je bilo za mlado obetavno ptujsko pevko Vlasto Merc - Venero uspešno. Potem ko je uspešno nastopila na julijskem festivalu Melodije morja in sonca, se je pričela pripravljati na novi festivalski nastop, Hit festival 2000, ki ga je 25. novembra organizirala komercialna radijska postaja Radio Hit Domžale.
Na festivalu, ki je potekal v Linhartovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani, je nastopila z balado "Nocoj". Nastopila je v eminentni družbi znanih in že uveljavljenih slovenskih glasbenih imen, kot so Nuša Deren-da, Damjana Golavšek, Irena Vrčkovnik, Babilon, Avia Big Band, Victory ... Kljub temu da je bila najmlajša udeleženka festivala, je nastop opravila odlično, posebej pa je bila vesela pohvalnih ocen iz ust znanih glasbenikov. Že sama uvrstitev na festival je bil zanjo velik uspeh, saj sta na razpis oddala skladbe kar 102 glasbenika, za finalni nastop pa so jih izbrali 18, med njimi tudi "njeno" skladbo.
Trenutno je Venera sredi priprav na izvedbo nove skladbice, ki bo bolj "divja", po vsej verjetnosti jo bo kmalu predstavila v eni od oddaj Orion. To bo že njena deseta skladbica, s katero se obrača glasbeni javnosti, kmalu pa bo izšel tudi njen prvi CD.
MG
Mlada obetavna ptujska pevka Venera (Vlasta Merc) pred izdajo svojega prvega CD
DORNAVA / PRED OBČNIM ZBOROM DRUSTVA LÛKARI
Dela'vno društvo privablja veliko mladih
članice društva med peko peciva po starih receptih. Foto: MS
V občini Dornava je med društvi najštevilče-njše turistično-etnografsko društvo Lukari. Še posebej je razveseljivo, da so vanj vključeni tudi mladi.
Društvo skrbi za ohranjanje običajev v zvezi z gojenjem čebule, ki je na tem območju prav z društveno pomočjo dobila sloves, kot ga je imela nekoč. Poleg tega v društvu skrbijo tudi za promocijo občine, saj gostujejo na različnih sejmih in drugih prireditvah po Sloveniji in v tujini. Letos so izdelali unikaten turistični spominek dor-navsko lukarco, ki dobiva podobno vrednost kot korant.
Poleg tega so lansko leto pripravili veliko de-
lavnic, tečajev in ponovno obudili nekatere običaje ter navade, ki jih predvsem mladi sploh niso poznali. Za praznike so članice pekle pecivo, pokazale, kako in s čim so nekoč krasili božično drevo, ter druge običaje. Vse to se je dogajalo v stari kmečki hiši pri Mariji Čuš.
Člani društva se bodo v nedeljo, 21. januarja, ob 16. uri srečali na rednem občnem zboru v kulturni dvorani v Dornavi, pregledali lanske uspehe in se dogovorili za delo v tem letu. Ker pa znajo poskrbeti za dobro vzdušje, so pripravili tudi kulturni program in družabno srečanje.
MS
PTUJ / BOŽIČNI KONCERT LITIJSKIH PEVCEV
Izjemen glasbeni dogodek
Lepak, ki je vabil na zborovski koncert litijskih pevcev, ni vseboval kičastih podobic izvajalcev, ker ni imel komercialnih namenov. Bil je nevsiljiv, zato pa estetsko oblikovan. Ponujal je vsebino in kvaliteto, torej ni bil namenjen {ir{e-mu krogu poslu{alcev, ki zahajajo na koncerte v dvorano {olskega centra. Zato smo ga le redki opazili.
Koncert je bil na dan Veronike, prizorišče pa gotski prezbi-terij Ožboltove cerkve. Mešani pevski zbor sv. Nikolaja iz Litije sestavlja 26 mladih pevk in pevcev. Zborovodka je Helena Foj-kar Zupančič, orglavka Urška Vidic, flavtistka Mira Panič.
Spored: trije gregorijanski korali: Puer natus, Ave verum corpus in Veni creator spiritus. Zbor je predstavil korale v zanimivi glasbeni postavitvi: solistično, kot zbor enoglasno in v antifoni izvedbi, vse tri ob prižganih svečah in koreografsko domišljeno. Zadnji koral je bil s petjem borduna in uporabo odmevnikov ter "piska" iz "cerkvenega kora" zvočno še posebno učinkovit.
Sledile so tri izvirne božične pesmi slovenskih skladateljev Belarja, Zupana in Riharja. V srednjem delu se nam je predstavil moški zbor s tremi nabožnimi ljudskimi pesmimi v obdelavi J. Močnika ter z dvema božičnima skladbama sodobnega angleškega skladatelja Johna Rutterja za mešani zbor, ki sta lepo kontrastirali prejšnjim trem. Izvedba skladbe Christmas Lullabay (Božična uspavanka) je sodila med viške koncerta.
V sklepnem delu koncerta smo poslušali še šest skladb slovenskih avtorjev: Arniča, Vav-kna, Sattnerja, Ačka, Tomca in Renerja, od katerih so izstopali Arničevi Pastirci iz spanja in
Tomčeve Zvezde gorijo. Spored je bil tako sestavljen iz tehtnih in redkeje izvajanih skladb.
Pobuda "domačega duhovnika" patra Staneta, ki je zbor povabil v goste, je bila imenitna. Zbor sv. Nikolaja postaja eden najboljših cerkvenih zborov v Sloveniji. Helena Fojkar Zupančič pa je ozaveščena in glasbeno razgledana zborovod-ka. Zbor se uspešno udeležuje tudi vseh območnih pevskih revij (posvetnih) zborov. Interpretacije vseh skladb so bile razberljive in prepričljive. Nehote se spomnim na prenose nedeljskih maš po televiziji in na skromne dosežke zborov v petih delih maš. Petje, ki smo ga poslušali na tem koncertu, je lahko vzor mnogim zborom -tudi posvetnim. V glasbi med posvetnim in sakralnim ni velike razlike. Razlike nastajajo v ravneh in kvaliteti izvedb.
MiG
V spomin Francu Žeraku
V zahvali družine Žerak je zapisano pokojnemu Franciju, da je umrl tri dni pred božičem, kar si razlagamo, da ta veliki praznik pomeni rojstvo, predpra-znični dan, petek, 21.12.2000, pa slovo od življenja dolgoletnega ravnatelja - pedagoškega delavca Franca Žeraka. Rodil se je haloški zemlji leta 1925 in v svoj objem ga je vzela žetalska halo-ška zemlja v sredo, 27.12.2000.
Težko je izbrati besede slovesa človeku, ki mu je bila slovenska beseda sveta, veličastna in mu je celo življenje služila za pedagoško poslanstvo. Tudi kraj mu je prirastel k srcu, saj je vedno govoril: "Zame so najlepše Žetale, zelo rad jih imam. Lepi so glasovi žetalskih cerkva, zato mi naj zvonijo dolgo v počastitev mojega odhoda." Kropijo ga solze njegove dobre žene in seveda sodelavke, saj je s svojo življenjsko sopotnico delil dobre in slabe strani šolskega življenja.
Pokojnikova biografija obsega mnogo dobrih korakov, ki so bili usmerjeni h glasbi in petju naših lepih pesmi, k enačbam, k Pitagorovemu izreku, k znanosti, k spoštovanju narave in sočloveka in k vsemu, kar je po-
menilo za nekdanje čase težko pot napredku kraja.
Franjo Žerak je bil mnogo let kulturni prosvetitelj otrok in odraslih v Žetalah, mnogo nedeljskih popoldnevov je posvetil mladim, ki so si radi ogledali zanimive filme v prosvetni dvorani. Mnogo lepih žetalskih kotičkov je ujel v objektiv fotoaparata in sam izdeloval slike. V Žetalah je imel tudi svoje zasebne prostorčke, kjer si je umiril duha in polnil življenje z novimi močmi. Prebral je mnogo slovenskih leposlovnih knjig in drugih pisnih virov, rad je zahajal v umetnostne prostore, kjer so razstavljali umetniki svoja dela, rad je popotoval, bil je večni popotnik v razmišljanju, da bi kraj napredoval, zato se je vneto boril za razvoj šolstva. Njegova posebna vrlina pa je bila oprema šole s sodobnimi učili, boj za boljše učne prostore, boljše socialne razmere učencev. Svetniški prostor pa mu je bila knjižnica, v katero je našla pot po njegovem izboru vsaka dobra knjiga. Tkal je prijateljstvo s krajani, ravnatelji drugih osnovnih šol, v svojem dolgoletnem ravnateljevanju pa je bil dosleden v upoštevanju
vsega, kar mu je narekovala takratna družba. Vestno je skrbel za pedagoško rast sodelavcev; cenil je vsakogar, ki je delal vztrajno, zaneseno in napredno. Mnogi ga bodo pomnili kot dobrotnika, ki je delil učencem za dobra dejanja bonbone, čokolade in druge slaščice.
V	svojem življenju se je veselil vsakega napredka, pa naj bo na znanstvenem, tehničnem ali drugem področju. Rad je svetoval, prisluhnil pa je tudi mnenju drugih, dobro in slabo je doživljal s krajani, s katerimi je preživel najlepši del svojega življenja. Ker se ga je začela nalahno in tiho dotikati bolezen, je bil potrpežljiv, svojih bolečin ni izražal drugim, mirno in spokojno jih je prenašal ter se tiho in pričakovano pripravljal na poslednjo pot, ki jo je mnogokrat prehodil kot sprehajalec lepih Žetal, kot ljubitelj skromne haloške zemlje.
Spoštovani pokojnik g. Franjo, naj ti bo mirna in topla žetalska zemlja. Hvala ti za vsa pedagoška in druga življenjska poslanstva.
V	imenu nekdanjih sodelavcev
Marija Krušič
PREJELI SMO Zahvala
Otrok je bil najino največje darilo, ki sva ga dobila za prihajajoče tretje tisočletje. Ob tem radostnem dogodku pa sva doživela še vrsto presenečenj. Najina hči Ana Marija, rojena 1.1.2001, je bila deležna voščil in daril že prve dni življenja. Srečna starša Maja in Davorin se vsem zahvaljujeva za pozornost in darila, ki jih je dobila Ana. Posebna hvala direktorju bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj dr. Lojzetu Arku, županu občine Ptuj dr. Miroslavu Luciju, direktorju Nove KBM - podružnice Ptuj Vladu Vadlji, direktorju Term Ptuj Andreju Klasincu in direktorici podjetja Pikapolonica Silvi Vol-gemut.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujeva bolnišničnemu osebju, ki je skrbelo za najino hči Ano. Z njihovo pomočjo in nasveti sva mamica in Ana lažje preživeli najine prve skupne dni življenja.
Maja in Davorin Kolarič
PREJELI SMO
Ko so dijaki samo to~ke
Zadnje čase se veliko razpravlja, ali se v naši šoli učenci dovolj naučijo ali ne, ali je vzgojni del izobraževanja dovolj prisoten ...
Da so bili učenci živahni v vseh obdobjih, nam pove vzdih znanega gršskega filozofa iz časov pred našim štetjem: Današnja mladina je nemogoča
V vsaki šoli se učenci nekaj naučijo, tudi v starih srednjeveških časih, bi danes rekli, ko so morali ves čas držati roke na hrbet: naučili so se poštevanko, pisati, računati ...
Danes marsikateri učenec, pa tudi starš potoži: preveč učenja ima mladina. To je deloma res, vendar mnoge znanosti niso od včeraj, že v stari Grčiji so živeli sloviti matematiki (Pitagora), srednji vek je prinesel slovite arhitekte, ki se jim turisti lahko zahvalijo, da občudujejo čudovite cerkve, palače ...
Vsi predvolilni govori so imeli vpleten stavek: Zavzemali se bomo za kvalitetno znanje! Mnogi pa so pozabili stavek: Zavzemali se bomo za humano vzgojo.
Kvalitetno znanje ni sporno, vendar znanje ni VSE. Posebej poudarjajo informacijsko družbo. - Vse lepo in prav, toda če lahko nekdo pokaže diplomo, to še ni izkaznica, da ima tako ogromno znanja in v sebi tako ogromno človečnosti. Sama informatika nam je lahko v pomoč, vendar se mora bančna uslužbenka znati stranki na drugi strani okenca tudi nasmeh-
PLANINSKI KOTIČEK
Na Zasavsko sveto goro
Posavsko hribovje je za velik del slovenskih planincev območje zimskih tur in izletov, saj z nadmorskimi vi-{inami do 1.200 metrov ni zahtevno. Neokrnjena pokrajina in ob{irni razgledi vsako leto privabijo {tevilne udeležence tradicionalnega pohoda iz Zagorja do planinskega doma na Zasavski sv. gori. V družbo pohodnikov vas tudi letos vabimo ptujski planinci, ki se bomo v nedeljo, 11. februarja, podali proti vrhu te gore.
Zberemo se ob 6.30 na avtobusni postaji Ptuj, od koder nas bo posebni avtobus odpeljal do Zagorja. Pot nas bo vodila preko Čolni{ča do planinskega doma na vrhu gore, kjer si bomo privo{čili dalj{i počitek z malico. Mimo znamenite cerkve, ki je obdana z visokim obzidjem, se bomo odpravili do Spodnje Slivne pri Vačah ter se ustavili v sredi{ču Slovenije. V Ptuj se bomo vrnili ob 19. uri. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) ter vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter zna{a za člane PD 1.900 SIT, za mlade planince 1.800 SIT in nečlane PD 2.700 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo v dru{tveni pisarni do torka, 6. februarja, oziroma do zasedbe 18 prostih mest. Vodil bo Uro{ Vidovič.
U.V.
niti, raziskovalec, doktor, mora ceniti življenje, ne pa da ga umetno ustvarja v epruveti ...
In zdaj - ali se učenci resnično učijo preveč? Rekel bi, da
—	ja. Preveč nepotrebnih podatkov, ki jih je danes mogoče poiskati marsikje. Spomnim se profesorja slovenščine, ko sem moral znati, kdaj in kje je izšla kakšna knjiga, to je bilo najpomembnejše; kaj pa ta knjiga prinaša človeštvu, je bilo manj bistveno. Mnogi učitelji še danes zahtevajo, da dijak takoj zdrdra naučeno snov, kot je zapisano v njegovi knjigi, skrip-tih ... In potem sledi 10 točk ...
Zares je v učnih programih preveč balasta,70 odstotkov tega človek v življenju nikoli ne potrebuje ali pa povsem pozabi ...
Ko sem prej govoril o šoli, ko so se učenci morali piflati -kar delajo še danes -, so poskušali metodiki pouka in pedagogi stvari prinesti na mizo malo okusneje - pojavljajo se nove, prijaznejše metode: debate, šola v naravi ... Toda ocenjevanje je še vedno isto. Na nekaterih primerih bom dokazal, da še slabše:
1. Vse preveč je pisnega preverjanja; to je namreč za profesorja najlažje:
a)	ni mu potrebno poslušati jecljanja dijaka,
b)	precej nalog je tako imenovanih nalog objektivnega tipa
-	dano je vprašanje, predlagani odgovori, razvrščeni na a, b, c, d, učenec pač enega obkroži, večinoma tudi prav, učitelj ob-kljuka in da točko. Tako popravljanje je za učitelja lahka zadeva. (Tu izvzemam pisne naloge - spise pri materinščini in tujem jeziku, to je za učitelja garanje.)
Ker podrobneje poznam metodiko tujih jezikov, bom obdelal to ocenjevaje.
Torej naloge z a-b-c niso kaj dosti vredne - razen za popestritev. Tudi samo pisno preverjanje je NEDOPUSTNO. Psihologi nas opozarjajo, da je mnogo ljudi latentnih legastenikov, vsi ti imajo težave z branjem in pisanjem, in ker naredi učenec pri pisanju preveč pravopisnih napak, je v učiteljevih očeh ničla.
Ker pa je ustno preverjaje za-mudnejše, se ga učitelji otepajo. Poznam nekaj konkretnih dija-
kov, ki jezik še kar dobro govorijo, na izletih se s tujci kar dobro sporazumevajo, celo dopisujejo si, prava reč, če kje izpustijo dva ss, en o ..., naslovnik ve, za kaj gre.
Zakaj to tako poudarjam? Pri maturitetnih nalogah, ki potujejo v Ljubljano, dijak dobi šifro, neki strokovnjak te naloge popravlja oziroma ocenjuje, ne da bi DIJAKA - ŠIFRO sploh kdaj videl, in če mu v nalogi, ki je pravilno rešena, manjka en o, i, e, sch ..., NI TOČKE, niti po-lovičke točke. Iz mature smo naredili nevrotične dijake, ki se borijo za točke. Zadnji meseci 4. letnika srednjih šol so prava mora. Potem pa dvomesečno čakanje na rezultate, ki pridejo iz središča, ocenil jih je učitelj, ki tega dijaka nikoli ni videl in ga tudi ne bo. Ne ve niti, ali ta dijak zna reči: "MU." Prav pri tujih jezikih je to zelo napačno; jezik ni samo pisanje, je GOVOR, IZGOVARJAVA -FONETIKA, MIMIKA, GESTIKULACIJA, to daje jeziku sočnost in polnost.
Precej natančno poznam naloge za maturo, predvsem za ugotavljanje slovničnih struktur. To so nametani stavki, raz-parcelirani, eden vzet iz ene knjige, drugi iz časopisa ..., brez smiselne povezave, učenci vstavljajo pravilno obliko glagola, samostalnika ... In spet smo tu: če manjka en ooooooooooooo, sssssssss, ni TOČKE!!!
Učenca naj bi ocenjevali na matični šoli pisno in USTNO, ker ga le njegov profesor najbolje pozna, za verodostojnost pa se izvoli maturitetna komisija. Tuji pedagog, ne da bi dijaka videl, ga ne more objektivno oceniti.
Ubogi dijak, zaskrbljeni starši, obremenjen učitelj se torej v 4. letniku borijo za pikice.
Ko starši in dijak iščejo štipendijo, je treba zbrati dovolj točk, tudi za bivanje v študentskih domovih so važne pikice. In kasneje, ko bo iskal že diplomirani človek ali stanovanje za svojo mlado družino, mora imeti dovolj točk ...
Iz nekdanjih imen smo preskočili na številke in prešli na TOČKE; torej niti številke nismo več ...
Stanislav Bezjak,
Muretinci
Nagradno turistUno vprašanje
Ptuj leži na vinski turistični cesti Srednje Slovenske gorice ali VTC 13, ki vodi skozi deset občin: Cerkvenjak, Dornavo, Destr-nik, Juršince, Lenart, Ljutomer, mestno občino Ptuj, Sveti Andraž, Sveti Jurij ob Ščavnici in Trnovsko vas. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Roman Janžekovič, Polenci 4, 2257 Polenšak.
Na tej cesti je okrog 40 ponudnikov turističnih storitev, kot so turistične kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije, vinotoči, zasebni vinogradniki, gostilne in ptujska klet Vinarstva Slovenske gorice - Haloze kot osrednja na tej cesti. Kmalu bo luč sveta zagledal projekt oblikovanja in trženja turistične ponudbe na VTC 13, ki bo podrobneje predstavil obilje te ponudbe.
Na tej vinski turistični cesti ležijo številni večji kraji oziroma središča, ki niso samo bogati po ponudbeni strani, ampak lahko gostje v njih tudi marsikaj vidijo. Med drugim se to območje ponaša z najstarejšo "zeleno tovarno" na Slovenskem. Vprašujemo, kaj sploh je zelena tovarna. Nagrada za pravilen odgovor bo deset produktov zelene tovarne. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 26. januarja.
OSLUSEVCI / NA OBISKU PRI NAJSTAREJŠEM OBČANU
99 let Janeza Zamude
14. decembra je 99. rojstni dan praznoval Janez Zamuda iz Osluševcev 40. Najstarejši ob~an ob~ine Ormož je v stoto leto življenja stopil relativno zdrav in ~il, nekoliko težav ima le s komuniciranjem, saj sta sluh in vid že nekoliko slabša. Ob visokem jubileju so ga obiskali župan Vili TTo-fenik in predstavnika krajevne skupnosti Stanko Pignar in Franc Hergula, ki so poleg ~estitk in dobrih želja slavljen-cu namenili tudi darilo. Najstarejši ob~an je malo za šalo mano zares povedal, da bi najrajši imel kolo, vendar se zaradi varnosti ve~ ne more voziti.
Do pred kratkim je Janez Zamuda delal tudi z vsemi orodji, saj je veliko ve~ino stvari naredil sam. Na starej{e dni pa je, da ne bi pri{el iz vaje, izdeloval
grablje, rasohe in podobno. Po poklicu je bil kolar in mlinar. Ob tak{nem poklicu je bil navajen trdega dela in to ga tudi ohranja tako ~ilega. Med dru-
Janez Zamuda je imel na svoj 99. rojstni dan kar precej obiskovalcev, na zdravje pa je popil tudi kozarec doma~ega
gim je tudi s svojimi rokami pomagal graditi hi{e vsem svojim sedmim otrokom.
Slavljenec ima 24 vnukov in 41 pra vnukov. Živi z družino najmlaj{ega sina Cirila in ob~a-sno gre na obisk tudi k drugim svojim otrokom, vendar si kaj hitro zaželi domov. Zaposlen je bil v Koki v Varaždinu in Perutnini na Ptuju, od leta 1969 pa je v pokoju. Še lani poleti se je sprehajal po dvori{~u in do sosedov, saj ga zanima vse, kar se dogaja okrog njega. Sedaj, ko je hladneje, najraje poseda pri pe~i ali pa preživlja ~as pri oknu, saj slabo sli{i in vidi, zato gleda na televiziji le nedeljsko ma{o. Visoko starost je doživela tudi njegova žena Elizabeta, ki jih je zapustila pred petimi leti.
Sin Ciril pravi, da je tako visoka starost posebna življenjska sre~a, ki je nekaterim dodeljena, drugim pa pa~ ne. Janez Zamuda je bil vedno vesele narave, rad se je vozil s kolesom, s katerim se je ve~krat podal tudi v Zagreb in na Dunaj.
Iskrenim ~estitkam ob visokem življenjskem jubileju se pridružuje tudi uredni{tvo Tednika.
vki
PREJELI SMO
Novosti pri sprejemanju proračuna občine Ormož
Zaupanje ve~ine svetni{kih skupin v nezmotljivost ormo-{kega župana g. Vilija Trofeni-ka je doseglo vrhunec na zadnji seji ob~inskega sveta. Po {estih urah sedenja sicer svetnikom ne moremo zameriti raztresenosti, toda ~e eden izmed njih imenuje župana kar "o~e osmih otrok, za katere mora enako skrbeti", in to pri tako pomembni stvari, kot je sprejemanje ob~inskega prora~una, je stvar ve~ kot zas-krbljujo~a. Ob tem je treba povedati, da je omenjeni svetnik z otroki ozna~il krajevne skupnosti, pri tem pa je pozabil, da si o~eta ne izbiramo sami, pa tudi o njegovih napakah ni ravno vljudno soditi, morda pa je na slednje s tako izjavo hotel namigniti.
Da se je v ormo{ki ob~ini pro-ra~un razvrednotil v kup nepomembnega papirja, kaže tudi to, da svetniki o prora~unu za leto 2001 sploh nismo razpravljali, kot je bilo to v navadi v preteklih letih in je med drugim tudi predpisano v poslovniku in statutu ob~ine Ormož. Menda smo ob novi glasovalni napravi, ki bi naj bila najmodernej{a v državi, in ni bila ravno poceni, uvedli na~in sprejemanja prora-~una, kot ga uporablja Državni zbor Republike Slovenije. Tako vsaj trdi župan in poslanec Vili Trofenik. Ob tem pa o~itno pozablja, da se z usklajevanjem državnega prora~una ukvarja veliko strokovnih služb, ki jih ob~ina nima na razpolago.
Nekdanji ~lani SKD, po ne-uspe{ni združitvi pa skoraj vsi ~lani Nove Slovenije - kr{~an-sko ljudske stranke, se s takim na~inom dela ne moremo strinjati. Prav tako se ne moremo strinjati z mnenjem, da je bo-lj{i slab prora~un kot finan~na katastrofa, kajti kon~ni rezultat
je v obeh primerih enak. Zaradi tega smo glasovali proti predlaganemu prora~unu iz dveh razlogov.
Prvi~ zato, ker je bil grobo kr-{en tako poslovnik, kakor tudi statut ob~ine Ormož. Ta dva akta namre~ v svojem 91. oziroma 103. ~lenu dolo~ata, da je prora~un odlok, ki se sprejema v dveh fazah. Najprej se obravnava kot osnutek, na katerega svetniki dajo svoje pripombe, in nato kot predlog, na katerega lahko svetniki vložijo svoje amandmaje, ~e pripombe niso bile dovolj upo{tevane. Ker splo{ne razprave o prora~unu ni bilo, tudi vpra{anj in pripomb in moglo biti. Verjetno je bil to tudi namen predlagatelja, saj se je s tem izognil kupu neprijetnih vpra{anj, kot na primer, koliko milijonov je ob~ina pla~ala za izgubljeno tožbo na sodi{~u in {e bi lahko na{tevali. Iz podobnega razloga pa si je verjetno župan izmislil tudi novo ob~insko službo, ki se ji re~e prora~unski nadzornik. Poleg ob~inske in{pekcije bo tako v bodo~e imel {e prora~unsko in-{pekcijo, ki bo služila samo prelaganju odgovornosti za delo, ki bi ga sicer moral opravljati sam.
Drugi razlog na{ega nasprotovanja prora~unu pa je vsebinske narave. V leto{njem prora~unu ni niti enega samega tolarja ob~inskega denarja, namenjenega modernizaciji krajevnih cest. Izgradnjo le-teh bodo morali vsega hudega vajeni krajani financirati sami, kakor tudi {e marsikaj drugega. Med drugim bodo morali, tako kot do sedaj, sami skrbeti tudi za mnoga pro-padajo~a sakralna znamenja, da bodo tako spo{tovali dostojanstvo na{ih prednikov in kulture, ki je ohranila slovenski narod. Kdo ve, ali se ne bo seznamu propadajo~ih objektov ~ez ~as pridružil tudi milenijski vodnjak, ki nam sedaj na ~udni lokaciji "krasi" mesto.
Ob vsem tem pa je zaskrb-ljujo~e tudi dejstvo, da so ~lani
OS Ormož brez kakr{nega koli vpra{anja podprli tudi dokapi-talizacijo privatnega podjetja z imenom Center za starej{e ob-~ane, in to v vi{ini kar 30 milijonov SIT. O taki dokapitalizaciji bi morala vsekakor te~i posebna razprava.
Kljub nezakonitemu postopku se je ve~ina svetnikov v svoji "skrbi za ob~ino" strinjala s prora~unom, pa ~eprav so nekateri izmed njih zagotavljali, da prora~un ni dober. Ob tem niso upo{tevali, da svetniki nismo profesionalci, da bi lahko delali kot Državni zbor, ter da državni prora~un {e sploh ni sprejet. Sicer pa to ni niti tako presenetljivo, ~e upo{tevamo, da dobro vzgojeni otroci o~eta ubogajo, ali pa ob praznikih ne dobijo cukr~kov.
Na koncu se lahko vpra{amo, ali si ob~ina Ormož na prehodu v tretje tiso~letje res na vseh nivojih delovanja ne zasluži nekaj bolj{ega. Ormož, 9.1. 2001 Za Neodvisni svetniški klub: Alojz Sok, dr. vet. med.
ORMOŽ / ŠIRITEV OMREŽJA KABELSKE TELEVIZIJE
Poslej tudi Telekomova KT^
Ormožani že deset let uživajo možnosti, ki jih nudi kabelski sistem. Začetke na področju kabelske televizije je naredila KTV Ormož, ki ima danes 680 uporabnikov. Razen v mestu Ormož je urejeno omrežje tudi v Pušencih, Frankov-cih, na Dobravi in delno tudi v Veliki Nedelji. Na kabelski televiziji poleg številnih radijskih in televizijskih kanalov oddajajo tudi svoj program. Po pogodbi s svetom zavoda za vzdrževanje sistema skrbi Elektro ISM Danilo Ivanuša.
Gradnjo svojega sistema pa so konec leta 1999 pri~eli tudi pri Telekomu. Najprej so se lotili omrežja pri Miklavžu in na Kogu, kjer so uredili omrežje za vseh 700 gospodinjstev in ne glede na to, kje zainteresirani prebiva, lahko že jutri dobi pri-klju~ek za kabelsko televizijo, je povedal Jože Zidari~, direktor poslovne enote Telekoma Maribor. Povedal pa je tudi, da vsi tisti, ki s priklju~ki na kabelsko omrežje ~akajo zato, ker upajo, da jim bodo vrnili denar za previsoke prispevke za izgradnjo
telefonije v preteklosti, ~akajo zaman. Poudaril je, da je to povsem drug projekt, ki ga ne kaže me{ati s tistimi iz preteklosti: "Odgovornost, kako in kdaj se bo ta denar vrnil, ni pri Telekomu, zato nima pomena, da bi razmi{ljali o tem. Telekomov kabelski sistem omogo~a spremljanje 41 televizijskih in 16 radijskih kanalov, z lastnim programom pa bo prisotna tudi lokalna KTV Ormož. Priklju~-nina zna{a 90.000 tolarjev, mese-~na naro~nina pa 1300 tolarjev. Priklju~nino bo možno odpla-
~evati na obroke, tudi do 12 mesecev, seveda s pripadajo~imi obrestmi TOM +3,5 odstotka. Kabelsko omrežje Telekom širi predvsem na tistih obmo~jih, kjer širijo klasi~no telekomunikacijsko omrežje. V lanskem letu so delo zaklju~ili v Šalov-cih, Godenincih in Osluševcih. Prav te dni pa so potekali tudi pogovori o morebitni ureditvi omrežja v Središ~u ob Dravi. V izdelavi pa je tudi projektna dokumentacija za Podgorce in Ivanjkovce."
Sicer pa je kvaliteta telefonskega omrežja v ob~ini povsod enaka. Ormoška ob~ina je bila prva v državi, ki je bila v celoti digitalizirana in to precej ~asa pred ostalimi kraji v Sloveniji. Od novega leta pa so tudi vsi telefonski priklju~ki samostojni, saj so ukinili vse dvoj~ke.
viki klemenčič ivanuša
ODPRTO PISMO NOVEMU DIREKTORJU POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ
Stroka pred politiko
G. Ale{ Arih, verjemite mi, da ob vseh peri-petijah v lanskem letu nisem bil prav ni~ pre-sene~en, da so vas imenovali za direktorja te institucije. Nedvomno ste velik strokovnjak na tem podro~ju. Stroko postavljate celo pred politiko! Ali res? Kljub tej va{i trditvi pa imate na vesti nekaj nere{enih zadev {e iz lanskega leta, ko ste bili {e delavec Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Maribor (v nadaljevanju Zavod) kot pomo~nik direktorja. In to je: spomenik Re{evim na Ojstrovcu v Vintarovcih v ob~ini Destrnik.
27. januarja bo namre~ poteklo leto dni, odkar smo lahko v Tedniku prebrali prispevek pod naslovom "Kam je izginil spomenik bratom re{?". Sledili so prispevki v slovenskih dnevnikih, tednikih, revijah ... Celo karikature. Vpra{anja so bila postavljena tudi vam in Zavodu. In odgovori? "Kilavi," bi rekel pov-pre~en Slovenec.
Čeprav sem po nekaj svojih prispevkih na to temo, seveda z vsemi dokazi, pisal kar nekajkrat, sem 11. maja v Tedniku zapisal: "Nadaljevanko zaklju~ujem s 5. majem 2000." Tokrat bom ta zapis preklical. Zakaj?
V Tedniku z dne 28. decembra 2000 v prispevku "Leto naglih sprememb" preberem med drugim, da so se ob izginotju in ponovni postavitvi spomenika razvnete strasti skoraj v celoti pomirile. In dobesedno: "Javnost ali le nekatere posameznike je nato motil spremenjen videz spomkenika, a se je kmalu tudi to pozabilo."
Ali res?
Verjemite mi, g. Ale{ Arih, da se od maja lanskega leta nisem ogla{al zato, ker sem bil
prepri~an, da boste vi in Zavod ukrepali po zakonu, ki ga imate polna usta, ko gre za eno samo menjavo trhlega okna v starem ptujskem jedru, menjavo vrat, obnovo fasade, strehe ali kaj podobnega.
V Tedniku 11. maja lani sem zapisal tudi nekaj povzetkov iz zapisnikov z datumom 27. februar in 24. marec 1983 z va{im podpisom in va{imi zahtevami za sanacijo in ohranitev av-tenti~nosti spomenika, ki je bil takrat ogrožen zaradi nedovoljenega v okolje. Smatrali ste celo, "da je potrebno uvesti postopek proti povzro~itelju (že takrat, op.avt.) nastale {kode v smislu zakona o varstvu naravne in kulturne dedi{~ine". Je bil postopek uveden? Kdo ga je bil dolžan sprožiti?
In prav zato vas javno vpra{ujem:
1.	Kdo je dal vam ali Zavodu pravico do opustitve pregona in ugotavljanja odgovornosti za prestavitev in spremenjeno podobo spomenika (12. in 48. ~len ZVKD)?
2.	Ste preverili, ali je spomenik {e vedno na za{~iteni parceli, kot je razvidno v zemlji{ki knjigi?
3.	Kdaj ste vi ali Zavod pripravili restavratorski ali konsevatorski na~rt za spomenik (19. ~len ZVKD)?
4.	Ali ste morda pozabili na Odlok o razglasitvi nepremi~nih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na obmo~ju ob~ine Ptuj, sprejet decembra 1989 na strokovnih predlogih va{e-ga Zavoda?
Vpra{anja sem postavil predvsem zato, da bi na to zakonodajo opozoril predvsem bralce. Ne vas in Zavoda, vi jih dobro poznate, le izvajali jih v preteklosti niste dosledno. Naj vam bo to le kot opozorilo in v pomo~ pri doslednem varovanju in vodenju Pokrajinskega muzeja Ptuj in na{e skupne kulturne dedi{~ine po zakoniti poti.
Stanko Lepej, Ptuj
VELIKA NEDELJA / DRŽAVNO TEKMOVANJE RAČUNALNIKARJEV
Uspeh mladega raiunalnikarja
V osnovni šoli Velika Nedelja že vrsto let veliko vlagajo v računalniško znanje in opremo. Zato ni čudno, da se njihovi napori obrestujejo in so že lep čas v državnem vrhu na računalniških tekmovanjih. Tudi na nedavnem tekmovanju so se odlično odrezali. Matjaž Muhič, učenec 8. b razreda, je postal državni prvak v računalništvu za osnovnošolce.
Pot do tega naziva je bila kar dolga, saj se je moral najprej us-pe{no odrezati na {olskem in regijskem tekmovanju. Sodelovali so u~enci od 6. do 8. razreda osnovne {ole. Na državno tekmovanje, ki je bilo letos na Ptuju, se je uvrstilo 35 u~encev. Tekmovali so v urejanju tekstovnih in slikovnih datotek.
K vzgoji tako uspe{nih ra-~unalni~arjev nedvomno veliko pripomore Stanko Zamuda, ve-likonedeljski u~itelj tega predmeta. Tako naslovi državnih prvakov niso le plod sre~nega naklju~ja izjemno talentiranih u~encev, ampak tudi dobrega in vztrajnega dela.
vki
ijni center
Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 0023, oddelek papirnice: tel. 02/788 00 25 ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
Nakupni center
Šplndlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE VNEDEUO OD 8.00 D012. URE
_^Hîper center
Industrijsko ulica, Lenart v Slovenskih goricah tel. 02/720 03 00
J Market!
Domova 81 c, I tel. 02/755 48 31
ODPRTO OD 8.00 D019. URE V SOBOTO OD 8.00 D019. URE VNEDEUO OD8.00D012.URE
ODPRTO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
'Market]
Hordek 17o, Ormož tel. 02/740 15 38 ODPRTO OD 8. D017. URE V SOBOTO OD 8. D012. URE
Naročnik: PETUA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ruj ■ Vse cene so v SIT ■ Ponudba velja do 31.1.2001 oz. do prodaje zalog ■ Za morebitne napake v tisku se opravičujemo
18. - 24. januar 2001
RADIO PTUJ
98,2 IN 104,3 FM
Četrtek, 18. januarja
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi #
8.30	Mostovi
9.00	Risanka
9.10	Pod klobukom
10.00	Zgodbe iz školjke
10.30	Svet narave, poljudnoznanstvena serija
11.20	Naravni parki Slovenije: Regijski park Trnovski gozd
11.50	Čari začimb: Kitajska
12.20	Gospodarski izzivi
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.35	Intervju: prof. dr. Milan Osredkar #
14.30	Zoom #
16.00	Slovenci po svetu
16.30	Poročila #
16.45	Volkovi, čarovnice in velikani, risanka
16.55	Na liniji, oddaja za mlade
17.45	Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 3/16
18.40	Risanka
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	Tednik
21.00	Prvi in drugi
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi #
22.50	Opus
23.20	Bolezni našega časa: Črevesni rak
23.50	Ekscentriki, dokumentarna serija, 12/12
0.15	Novi raziskovalci, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Slmpsonovl, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.40	Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
9.30	Grace na udaru, nanizanka
9.55	Frasier, nanizanka, 6/24
10.25	Antholz: SP v biatlonu, 10 km (m), prenos
12.15	Vremenska panorama
12.35	TVprodaja
13.10	Antholz: SP v biatlonu, 7, 5 km (ž), prenos
15.00	Nevihtno nebo, ponovitev filma
16.30	Caroline v velemestu, nanizanka, 9. epizoda
17.00	Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka, 27. epizoda
17.50	Suproliga v košarki: Efes Pilsen : Krka Telekom, prenos
19.45	Videospotnice
20.05	Osamljeni planet: Severna Španija
20.55	Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka, 2/13
21.40	Dediči, avstrijski film
23.10	Beck, 3. del švedskega filma
0.35	Simpsonovi, ponovitev
1.00	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Brez tebe, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.45	TVžprodaja
13.15	Zgodba južnih morij, nanizanka
14.10	Gorski zdravnik, nanizanka
15.10	TVprodaja
15.40	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.30	Milady, nadaljevanka
17.20	Brez tebe, nadaljevanka
18.15	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Raztresena Ally, zadnji del nanizanke
20.55	Nikita, nanizanka
21.50	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
22.20	JAG, nanizanka
23.20	Glavni na vasi, animirana nanizanka
23.50	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Križarjenje, nanizanka
9.30	Ljubica, otroci so se skrčili, nanizanka
10.25	SeaQuest, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Adrenalina, ponovitev
13.45	Mladoporočenci, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Mladenič v modrem, nanizanka
16.35	Mreža, nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Noro zaljubljena, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Udarci pravice, nanizank
20.00	Ko{arka, Evroliga: Real Madrid : Union Olimpija, prenos
22.15	Ko{arka, Evroliga, posnetek tekme
TROJKA
14.30	Mobi TV
15.00	Iz domače skrinje, ponovitev
16.30	Motor show report, ponovitev
17.00	Jukebox, kontaktna oddaja
18.30	Avto šou
19.00	Razvoj avtomobilizma
19.30	Mobi TV
20.00	Sijaj, oddaja o modnih trendih
21.00	V sedlu, oddaja o konjeništvu
21.30	Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
23.00	Mobi TV
23.30	Jukebox, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni
spored.	11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (99/135). 13.20 Levji delež, poljudnoznanstveni film. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Program za mlade. 15.55 TV razstava. 16.00 Split: Morje. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (94/113).
17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Živeti z ..., izobraževalna oddaja. 18.55 Dobrosrčni medvedki, risana serija (10/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Med ljubeznijo in častjo, ameriški TV film. 21.50 Pol ure kulture. 22.25 Narava politike. 23.10 Odmevi dneva. 23.35 V iskanju minulih časov: Čudežni rumeni prah, dokum. oddaja. 0.20 Policija, serija (110/300). 0.45 Chicago Hope V., serija (18/24). 1.30 "Na zdravje", humoristična serija (14/53). 1.55 Dosjeji X (7.), serija (16/21). 2.40 Željka Ogresta in gosti. 3.40 V iskanju minulih časov: Čudežni rumeni prah, dokum. oddaja. 4.25 Hit depo.
HTV 2
10.00 Karlovške ruševine, dokumentarna oddaja. 10.30 Živalski svet (special): Orel (5/6). 11.20 O znanosti z razlogom. 12.20 Navadna smrklja, serija za mlade (11/26). 12.45 Risani film. 12.55 Poslovni klub. 13.30 Globalna vas. 14.15 Brooklyn jug, serija (16/22). 15.00 Knjižnica. 16.00 Poročila in vreme. 16.10 Večna ljubezen, serija (99/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila in vreme. 19.00 "Na zdravje", humoristična serija (14/53). 19.30 Policija, serija (109/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Chicago Hope v., serija (18/24). 21.20 Polni krog. 21.40 Željka Ogresta in gosti. 22.45 Dosjeji X (7.), serija (16/21). 23.30 Filmska noč z Alom Pacinom: Carlitov način, ameriški film.
HTV 3
18.05 Film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. 20.20 Košarka ULEB: Zadar - Žalgiris, prenos. 22.10 Šport danes. 22.20 Hit depo. 0.20 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 7.45 Princ z BelAira, serija. 8.10 Sam svoj mojster, serija. 8.30 Močna družina, serija. 8.50 Cybill, serija. 9.15 Urgenca, serija. 10.00 Flipper, pustolovski film, 1962 (Chuck Connors). 11.30 Smučanje, smuk (m), trening, prenos iz Kitzbuhela. 13.55 Confetti tivi. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Nebeška družina, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Alarm za Kobro 11, serija. 21.55 Nova, ženska s kalibrom, serija. 22.50 Serija. 23.35 Umetnine. 1.50 Vas prekletih, zf, 1995. 3.20 Divja orhideja 2, erotična drama, 1991.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 10.15 Pesem donskih kozakov, drama, 1956. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 AlpežDonavažJadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Dallas, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Klinika pod palmami (2), drama, 2000 (Walther Plathe, r: Otto W. Retzer). 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Pogledi s strani. 1.25 TV kuhinja. 1.50 Milijonsko kolo. 2.15 Alpe Donava Jadran, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Klub močnih žensk, Julia in Romeo, serija, 2000. 21.15 Za vsak primer Stefanie, serija. 22.15 Alphateam, reševalci življenj v OP 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Becker, serija, 1998. 0.45 The Making Of - novo v filmskih studijih: Predor, dokum.
I.15	The making Of. 1.45 Franklin, pon. 2.40 Peter Imhof, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.00 Sam svoj mojster. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja, zdrav. serija.
II.30	Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geis-sen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster, serija. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami (1515). 18.00 Dober večer. 18.30 Dnevne novice. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2151). 20.15 Alarm za Kobro 11, akcijska serija. 21.15 Balko, krimi serija. 22.15 Straža, policijska serija. 23.15 C-16, posebna enota FBI, krimi serija, 1997. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol: vsi ljubijo Jessico. 2.00 Oliver Geissen show.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.35 Princ z BelAira. 9.00 Najlepša leta. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 19.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat, življenje potem. 21.15 Nora avtošola. 22.15 Redakcija, report. magazin. 23.20 Morilska Zoe, akcijski, 1994 (Eric Stoltz, Julie Delphy). 1.05 Veliki brat, pon. 2.10 Paramedics, kaoti pred ambulanto, komedija, 1988. 3.40 Killing Zoe, pon.
PRO 7
6.25 Galileo. 6.45 Opoldanski magazin. 7.35 Kdo je tu šef. 8.05 Kdo je tu šef. 8.30 Roseanne. 9.00 Cybill. 9.30 Čas obračuna, akcijski, 1985. 11.10 Matlock. 12.05 Roseanne. 12.33 Oh, dete. 13.00 Opoldanski magazin. 14.05 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sab-rina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Talci s Costa Rice, pustolovksa drama, 2000 (Suzanne von Borsody, Nina Hoss). 22.20 Sestanek s hudičem, triler, 1999 (Jasmin Tabatabai, Heinz Hoenig). 0.15 Snake Eater 3, akcijski, 1991 (Lorenzo Lamas). 1.40 Outer Limits, pon. 2.30 Future Fantastic. 3.25 Delta Team, pon.
EUROSPORT
8.30 Rally Pariz-Dakar. 9.00 Tenis, odprto prvenstvo Avstralije, prenos iz Melbourna. 13.15 Biatlon, 7,5 km (ž), prenos iz Ant-holza. 14.15 Racing Line. 14.45 Tenis - odprto prvenstvo Avstralije. 19.30 Nogomet: Galasatary Istanbul : Schalke 04, prenos. 21.30 Tenis, odprto prvenstvo Avstralije, povzetek. 22.30 Rally Pariz-Dakar. 23.00 Športna poročila. 23.15 Biatlon, pon. 0.00 Tenis, odprto prvenstvo Avstralije, pon. 0.45 Motorsport, pon 1.15 Športna poročila.
Petek, 19. januarja
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi #
8.30	Prisluhnimo tišini
9.00	Čarovnik iz oza, risanka
9.20	Na liniji, oddaja za mlade
10.00	Novi raziskovalci, dokumentarna serija
10.55	Slovenski magazin
11.25	Veliki otroci, drama
13.00	Poročila #
13.15	Prvi in drugi
13.35	Bolezni našega časa: Črevesni rak
14.05	Osmi dan
14.35	Ekscentriki, dokumentarna serija
15.00	Vsakdanjik in praznik, ponovitev
16.00	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 8/26
17.05	Rdeči grafit
17.45	Resnična resničnost
18.20	Dosežki
18.40	Risanka
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	Garači, angle{ka nadaljevanka, 1. del
21.00	Deteljica
21.10	TV Poper, oddaja TV Koper
22.00	Odmevi #
22.50	Gledališče Rok ž Claudio Cinelli
22.55	Polnočni klub
SLOVENIJA 2
7.40	Videospotnice, ponovitev
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	TVprodaja
8.50	Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
9.40	Osamljeni planet: Severna Španija
10.35	Cortina: Smuk (ž), prenos
11.50	Kitzbuehel: Superveleslalom (m), prenos
13.10	Antholz: SP v biatlonu, {tafeta 4 x 7, 5 km (ž), prenos
15.00	Smuk (ž), posnetek iz cortine
15.45	Superveleslalom (m), posnetek iz Kitzbuehela
16.30	Caroline v velemestu, nanizanka, 10. epizoda
17.00	Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka, 28. epizoda
18.00	Dvig Titanika, ameri{ki film
19.50	Videospotnice
20.05	Planeti, dokumentarna serija, 7/8
20.55	Nana, nadaljevanka, 6/6
21.55	Davidovo poletje, italijanski film
23.25	Neprimerno delo za žensko, angle{ka nadalj., 1/10
0.15	Slovenski jazz iz Jazz cluba Gajo: Big Band zmaji
1.00	South park, ponovitev
1.20	Simpsonovi, ponovitev
1.45	Videospotnice
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Brez tebe, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.45	TVprodaja
13.15	Zgodba južnih morij, nanizanka
14.10	Gorski zdravnik, nanizanka
15.10	TVprodaja
15.40	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.30	Milady, nadaljevanka
17.20	Brez tebe, nadaljevanka
18.15	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Maverick, ameri{ki film
22.10	Teksaški mož postave, nanizanka
23.00	F/X - umori s trikom, nanizanka
23.50	Zlobni dvojček, nanizanka
0.40	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Križarjenje, nanizanka
9.30	Ljubica, otroci so se skrčili, nanizanka
10.25	SeaQuest, nanizanka
11.20	TVprodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
13.45	Btravo, Maestro, ponovitev
14.15	TVprodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Mladenič v modrem, nanizanka
16.35	Mreža, nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Noro zaljubljena, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Udarci pravice, nanizanka
20.00	Komedija zmešnjav
20.30	Mladoporočenci
21.00	Felicity, nanizanka
22.00	Duh iz računalnika, ameri{ki film
23.40	Najbolj nori zločinci, dokumentarna oddaja
0.10	Policisti, nanizanka
TROJKA
14.30	Mobi TV
15.00	Iz domače skrinje, ponovitev
16.30	Spidi in Gogi show, ponovitev
17.30	Jukebox, kontaktna oddaja
19.00	Zeleni planet
19.30	Mobi TV
20.00	Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
21.00	Knjiga, oddaja o kulturi
21.30	Družina - izziv sodobnemu času, kontaktna oddaja
22.30	Mobi TV
23.00	Jukebox, ponovitev
0.30	Reporter X, ponovitev
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni
spored.	11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila.
12.35 Večna ljubezen, serija (100/135). 13.20 Tehno vohun, poljudnoznanstveni film. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.00 Program za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Hrvaška danes. 17.00 Televizija o Televiziji. 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Mali antikvariat: Piši mi... 18.25 Skrivnostni mit: Na nebu in na Zemlji, dokumentarna serija (3/4). 19.00 Superman, risana serija (33/41). 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seniorjev, zabavnoglasbena oddaja. 21.15 Physical Evidence, ameriški film. 22.55 Odmevi dneva. 23.20 Crying Freeman, ameriški film. 1.00 Hard Run, ameriški film. 2.25 Extralarge II: Misija kondor, italijanski film. 3.50 Policija, serija (111/300). 4.15 Na meji možnega, serija (13/44). 5.00 Planet Glasba. 5.30 Carstvo divjine. 5.50 Pravi čas. 7.20 Superman, risana serija (33/41).
HTV 2
9.55 Hit depo. 11.55 Fant zre v svet, serija za mlade (94/113). 12.20 Narava politike. 13.00 Pol ure kulture. 13.30 Chicago Hope v., serija (18/24). 14.15 Željka Ogresta in gosti. 15.15 Dosjeji X (7.), serija (16/21). 16.00 Poročila in vreme. 16.10 Večna ljubezen, serija (100/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila in vreme. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (2/54). 19.30 Policija, serija (110/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Pravica za vse III., serija (16/26). 21.15 Polni krog. 21.35 Latinica: 10 let hrvaškega filma. 23.20 Pravi čas. 0.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
10.40 Cortina d'Ampezzo: Svetovni smučarski pokal - smuk (Ž), prenos. 11.55 Kitzbuehel: Svetovni smučarski pokal - superveleslalom (M), prenos. 17.50 Pekel in težka voda, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Rodovnik rocka, dokumentarna serija (8/11). 21.00 Planet Glasba. 21.30 Hrvaški filmski portreti: Petar Krelja. 22.20 Šport danes. 22.30 Na meji možnega, serija (13/44). 23.15 Čas je za jazz. 0.30 Košarka NBA pregled. 1.00 Košarka NBA liga: Philadelphia - New Jersey, pr.
AVSTRIJA 1
6.10 Nove pustolovščine škratov, risana serija, otroški program. 7.55 Princ z BelžAira, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Močna družina, serija. 9.05 Cybill, serija. 9.30 Urgenca, serija. 10.15 Smuk (ž), prenos iz Cortine. 13.40 Dexterjev laboratorij, risana serija, otroški program. 14.30 Pinky in Brain, serija. 14.55 Nebeška družina, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Smučarski skoki, prenos iz Salt Lake Cityja. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Ptič na žici, akcijska komedija, 1990 (Goldie Hawn, Mel Gibson, r: John Badham). 22.55 Hi{a ob cesti, akcijski, 1989 (Patrick Swayze, r: Rowdy Herrington). 0.40 Črni tiger, akcijski, 1979 (Chuck Norris). 2.10 Hiša ob cesti, akcijski, 1989. 4.00 Črni tiger, akcijski, 1979.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Klinika pod palmami (2), drama, 2000. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Hillary na poti k moči, dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Dallas, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Akti XY, nerešeno, policija prosi za pomoč. 21.20 Prizorišče sodišče, reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Akti XY, odmevi gledalcev. 0.40 Ellen, serija. 1.05 Zlata dekleta, serija. 1.30 Prizorišče sodišče, reportaža. 2.15 Pogledi s strani. 2.20 Modern times, magazin. 3.00 TV kuhinja. 3.25 Komisarka, serija.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake im McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja. 17.00 Vsk proti vsakemu. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Zgodilo se je pri belem dnevu, kriminalka, 1996 (Joachim Krol, Barnbara Rudnik). 22.10 Naloga (The Assignment(, vohunski triler, 1997 (Donald Sutherland, Aidan Quinn, Ben Kingsley). 0.25 Harald Schmidt Show. 1.25 Becker, serija. 1.55 Alphateam ž reševalci življenj v OP
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.00 Sam svoj mojster. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Poslušaj kdo tam tolče. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami (15619. 18.00 Dober večr. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2152). 20.15 Kdo bo milijonar?. 21.15 Kampisti, serijska komedija. 21.45 Urad, serija. 22.15 Želja do življenja. 23.15 Hudičevi sosedje. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol: Biskvitno pecivo. 1.55 Kampist. 2.25 Urad. 2.50 Polnočni žurnal, pon.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.35 Princ z BelAira. 9.00 Najlepša leta, mlad. serija. 10.00 Pokličite TV. 13.00 otroški program. 16.10 Digi-mon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 To Wong Foo, Hvala za vse, komedija, 1995 (Wesley Snipes, Patrick Swayze). 22.25 Hiša ob cesti, akcijski, 1989 (Patrick Swayze, Kelly Lynch). 0.30 Mad Mission IV, akcijski, 1985. 2.00 Trdne vezi, drama, 1995, pon. 3.55 Nogometna zvezda za vsako ceno, športna drama, 1988.
PRO 7
6.10 Opoldanski magazin, pon. 7.00 Bulevarski magazin. 7.30 Kdo je tu šef. 7.55 Kdo je tu šef. 8.25 Roseanne. 9.50 Jesse. 9.20 Sanje o Apollu XI, tragikomedija, 1994 (Ted Danson). 11.15 Matlock. 12.05 Roseanne. 12.30 Oh, dete. 13.00 Opoldanski amgazin. 14.05 Arabella. 14.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galielo. 19.55 Poročila. 20.15 Butec in butec, komedija, 1994 (Jim Carrey, Jeff Daniels). 22.25 Below Utopia, triler, 1997 (Alyssa Milano). 24.00 Tujec, akcijski, 1994. 1.30 Talci s Costa Rice, pon. 3.15 Below utopia,, pon.
Sobota, 20. januarja
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi #
8.30	Zgodbe iz školjke
9.00	Radovedni Taček: Kozarec
9.20	Sprehodi v naravo: Pomaran~e in limone, 2. del
9.40	Kino Kekec: Veliko pričakovanje, angleški čbžfllm
11.30	Lingo, TVigrica #
12.00	Tednik, ponovitev #
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.25	Mostovi, ponovitev
14.25	Pomagajmo si, oddaja TV Koper
14.55	Obdobje upanja, ameriški film
16.30	Poročila #
16.45	Franček, risanka
17.05	Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka, 1/9
17.40	Na vrtu, oddaja TV Maribor
18.05	Ozare
18.10	Umetnost življenja po svetu, dokum. serija, 5/13
18.40	Risanka
19.00	Danes #
19.05	Utrip
19.30	Dnevnik #
20.00	Pika na I
21.30	Frasier, nanizanka, 8/24
22.00	Poročila #
22.30	Sopranovi, nadaljevanka, 2. del
23.20	Ne zbujajte spe~ega policaja, francoski film
SLOVENIJA 2
7.55 V telovadnici, nadaljevanka, 46/50 8.20 Družinska zaveza, nadaljevanka 9.05 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 10.00 TVprodaja
10.35 Cortina: Superveleslalom (ž), prenos
11.50 Kitzbuehel: Smuk (m), prenos
13.35 Košarka NBA action
14.10 Antholz: SP v biatlonu, štafeta 4 x 7,5 km (m),
vključitev v prenos 15.30 G. Puccini: Manon Lescaut, posn. opere iz Covent Gardna 17.45 Liga prvakinj v rokometu:
Krim Neutro Roberts : Valencia, prenos 19.30 Videospotnice 20.05 Paulovo potovanje, nemški film 21.30 Praksa, nanizanka, 16. epizoda 22.15 Sobotna noč 0.15 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Zajec dolgouhec in prijatelji, ponovitev
10.00	Power Ranger, nanizanka
10.30	Navihanka, nanizanka
11.00	Mladi učitelj, humoristična nanizanka
11.30	[olska ko{arkarska liga
12.30	Ameri{ka gimnazija, nanizanka
13.00	Medvedi in jaz, film
14.30	Mestece Angel, ameriška nadaljevanka, 1/6
15.30	Mestece Angel, nadaljevanka, 2/6
16.20	Mestece Angel, nadaljevanka, 3/6
17.10	Kralj sobotne noči, ameriški film
19.15	24 ur
20.00	Trije lopovi in potepin, ameriški film
21.45	Diplomatska imuniteta, kanadski film
23.30	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.10	Mo~nejši od vetra, ameriški film
10.50	TVprodaja
11.00	Kung fu, nanizanka
12.00	Nezgodni oddelek, nanizanka
13.00	Mladoporočenci, ponovitev
13.30	Stilski izziv, ponovitev
14.00	Ko{arka, Evroliga: Real Madrid : Union Olimpija, pon.
16.00	Evroliga, pregled kroga
16.30	@ivalim na pomoč, dokumentarna oddaja
17.00	Pop'n'Roll, glasbena oddaja
18.00	Beverly Hills 90210, nadaljevanka
19.00	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
19.30	Dvakrat v življenju, nanizanka
20.30	Prijatelji, humoristična nanizanka
21.00	Nevarni dokazi, ameri{ki film
22.40	Molitev za smrt, ameri{ki film
0.30	Policisti, nanizanka
TROJKA
14.00 Mobi TV
14.30 Iz domače skrinje, ponovitev
16.00 Dunlop motorsport magazin, ponovitev
16.30 Sijaj, ponovitev
17.30 SQ Jam, glasbena lestvica
18.30 Spidi in Gogi show
19.30 Avtodrom
20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 [panska nogometna liga, prenos 23.00 Avto {ou, oddaja o avtomobilizmu 23.30 Golf - evropski turnirji 0.00 Jukebox 1.30 Mobi TV
HTV 1
8.00 Poročila. 8.05 Film. 10.10 Smrkci, risana serija (13/13). 10.35 Hrva{ki otro{ki festival: Otroci nosijo svet na dlani (2. del). 11.10 Velikanski medved, film. 11.25 Pritožba je dovoljena. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Vinko Žganec, glasbeno-dokum. oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročila. 14.05 Oprah Show (262). 14.55 Hru{ke in jabolka, kuharski dvoboj. 15.35 @ivali in ljudje: Pingvin v hi{i, pz serija (1/5). 16.05 Zlata dekleta, humoristična serija (13/180). 16.35 Divje mačke, risana serija (3/13). 17.05 Turbo Limach Show (3.). 18.35 Risani film. 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Ghost of Mississippi, ameri{ki film. 22.50 Poročila. 23.10 Mama Flora, mini serija. 2.10 Body Troopers, ameri{ki film. 3.40 Lepotica, francosko-belgijski film. 5.15 Policija, serija (112/300). 5.40 Rock Club: HIM.
HTV 2
9.35 Potovanja: The Alaska Experience (2/24). 10.35 Sedmerica veličastnih, serija (16/23). 11.20 Glasbena matineja. 12.55 Hi{ni ljubljenci. 13.40 Zaobljuba, dokumentarna oddaja. 14.15 Beverly Hills, serija (63/64). 15.00 Briljanteen. 15.50 Melrose Place, serija (63/68). 16.35 Črno-belo v barvah. 17.25 Filmi režiserja Billyja Wilderja: Apartma, ameri{ki film. 19.30 Policija, serija (111/300). 20.10 Družina Soprano I., serija (16/26). 21.00 Poročila in vreme. 21.05 Trilček: Verdijevo življenje (2/2). 22.00 Do zvezd skupaj: Boris Novkovi (1/2). 22.55 Seks in mesto, humoristična serija (15/30). 23.20 Metropolis. 0.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
10.40 Cortina d'Ampezzo: Svetovni smučarski pokal - superveleslalom (Ž), prenos. 11.55 Kitzbuehel: Svetovni smučarski pokal -
smuk (M), pr. 12.55 Policija, serija. 15.50 Ko{arka NBA liga: Philadelphia - New Jersey, posn. 17.35 [portni prenosi in posnetki. 18.40 Rodovnik rocka, dokumentarna serija (8/11). 19.30 Hrva{ki glasbeni program. 20.10 Rock Club: HIM. 21.10 Mati in sin, humoristična serija (15/42). 21.40 Cosbyjev show (16/26). 22.05 [port danes. 22.20 Rdeči {krat, humoristična serija (40/43). 22.50 "Na zdravje", humoristična serija (14/53). 23.10 Obsojenci, ameri{ki film.
AVSTRIJA 1
6.20 Nove pustolov{čine {kratov, risana serija, otro{ki program. 8.00 Confetti tivi. 9.55 Ena, dva ali tri, kviz. 10.20 Smučanje, superveleslalom (ž), prenos iz Cortine. 11.30 Smučanje, smuk (m), prenos iz Kitzbuhela. 14.10 Jesse, serija. 14.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.15 Sabrina, serija. 15.40 Dawsons Creek -Simpatije, serija. 16.25 Beverly Hills 90210, serija. 17.10 Srčece, show. 18.00 Smučarski skoki, prenos iz Salt Lake Cityja. 19.53 Vreme. 20.00 [port. 20.15 Stavimi da..., show in igre s Thoma-som Gottschalkom. 22.35 Neprebojni,_akcijski film, 1996 (Damon Wayans, r: Ernest Dicherson). 23.55 Želja po smrti, akcijski film, 1974 (Charles Bronson, r: Michael Winner). 1.25 Srčece, show. 2.10 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 2.55 Ladja smrti, grozljivka, 1980.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 6.30 Luč v temo, seznam darovalcev. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bele sanje, drama, 1943 (Olly Holzmann). 11.00 Mala deklica, veliko srce, drama, 1945 (Elizabeth Taylor). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Črno na belem, komedija, 1943 (Hans Moser). 14.35 Preprosto dekle, komedija, 1957 (Caterina Valente). 16.05 Podobe Avstrije. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Bingo, igrica. 18.25 Konflikti, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Lumpacij Vagabund ali glasbena deteljica, gledali{ka igra, 2000 (Toni Bohm). 22.50 Mož, ki je vedel preveč, kriminalka, 1956 (James Stewart, r: Alfred Hitchcock). 0.45 Pustolov{čine Josepha Andrewsa, pustolovski film, 1976 (Peter Firth). 2.20 Vesel konec tedna, komedija, 1983 (Alfons Haider). 3.45 Pogledi s strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.50 Kviz, pon. 6.20 V bliskavici, pon. 6.55 Otro{ki program. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.05 Star Trek - Voyager, zf serija. 16.00 Pacific Blue, Obalna straža na kolesih, serija, 1998. 17.00 Res je, magazin (Milena Preradovic). 17.30 poročila. 18.00 Ko{arka. 18.30 Bodo Bach, serija. 19.15 Pozor kamera - original (Fritz Egner). 20.15 Star Trek, zf, 1979 (William Shatner, Stephen Collins). 23.00 [aljive novice. 0.00 [aljive novice. 0.30 Cypher, akcijski triler, 1997. 2.10 The Making of - novo v filmskih studijih. 2.35 Vesoljska ladja Enterprise. 3.25 Klub močnih žensk.
RTL
5.10 Otro{ki program. 10.50 Življenje in jaz. 11.40 Moesha. 12.10 Varu{ka. 13.05 Močna družina. 13.35 Princ z BelAira. 14.00 Tretji kamen od sonca. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Felicity, serija. 16.50 Sliders, Paralelni svet, serija. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 20.15 Po{ast v Bodenskem jezeru, genetski triler, 1999 (Barbara Rudnik, Stefan Reck). 22.05 Rattled, napad klopotač, grozljivka, 1996 (E. Lauther). 23.45 South Park. 0.10 Divja sedemdeseta. 0.35 Princ z BelAira. 0.55 Tretji kamen od sonca. 1.20 Top ofthe Pops, pon. 2.10 Varu{ka, pon.
RTL 2
6.20 Novo v kinu. 6.45 Prisrčna gospodinja. 7.05 Polna hi{a. 7.30 Princ z BelAira. 8.20 Najlep{a leta, pon. 8.45 Najlep{a leta, pon. 9.15 Bravo TV, pon. 10.30 Cool, končno so star{i odpotovali, komedija, 1994 (Blair Brown). 12.10 Highlander. 15.10 To Wong Foo, pon. komedije, 1995. 17.10 Walker, teksa{ki ranger. 18.10 Najbolj neumni vozniki na svetu. 19.10 Nora avto{ola. 20.00 Poročila. 20.15 X-faktor - nepojmljivi, serija, 1998. 23.10 Hi{a ob cesti, akcijski, 1989 (Patrick Swayze, Kelly Lynch). 1.15 Popolni posel, akcijski, 1998. 2.55 Mad Mission 4: Človek ne umre dvakrat, akcijska komedija, 1986. 4.20 Genialena poteza, komedija, 1994.
PRO 7
6.20 Andreas Turck, pon. 7.00 Otro{ki program. 11.05 Space center Babylon 5. 12.40 Kurja polt, serija. 13.05 Grown Ups -Končno odrasli, serija. 13.30 Prijazna družina. 14.25 Dharma in Greg. 14.50 Prijatelji. 15.15 Simpsonovi. 15.45 Sabrina. 16.10 Življenje v New Yorku. 17.05 Charmed, čarovnice. 18.00 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX -Vso življenje, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Visoka {ola, {olska parodija, 1996 (Jasmin Lewis, Jon Lovitz). 22.00 Težko ga je ubiti, akcijski, 1990 (Steven Seagal). 0.00 Mestna kobra, triler, 1986 (sylvester Stallone). 1.15 Newyor{ki morilci, triler, 1994. 2.50 Umor na gimnaziji, komedija, 1988.
EUROSPORT
8.30 Motorsport. 9.00 Tenis, odprto prvenstvo Avstralije, 6.dan. 10.45 Super G, ženske (Cortina d'Ampezzo). 12.00 Tenis - odprto prvenstvo Avstralije, prenos. 13.15 Biatlon, 4 krat 7,5 km, {tafeta (m), prenos. 15.00 Bob, prenos. 16.00 Smuk (m), posnetek. 17.00 Tenis - odprto prvenstvo Avstralije. 18.00 Smučarski skoki, prenos iz Salt Lake Cityja. 20.00 Nogomet: Galasaray istanbul : Pogon Stettion, prenos iz Antalyje. 21.00 Tenis - odprto prvenstvo Avstralije. 22.00 Rally Pariz-Dakar,19.etapa: Tambacounda-Dakar (564 km). 22.30 Motorsport. 23.00 [portna poročila. 23.15 Mo{ki smuk, pon. 0.15 Ko{arka. 0.45 Motorsport. 1.15 Rally Pariz-Dakar, pon. 1.45 [portna poročila.
dsf
6.00 Jutranji program. 7.15 Monster Trucks. 9.15 Lumberjack, pon. 9.45 Hokej na ledu. 10.15 Ko{arka, NBA. 10.45 Ameri{ki nogomet. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Potovalni magazin, pon. 13.00 Automagazin. 1400 World Soccer. 14.30 Snowboard. 15.00 Golf. 15.45 [port po svetu. 16.15 InTeam. 16.45 Automagazin, pon. 17.45 InTeam, nog. magazin. 18.45 Ameri{ki nogomet. 19.15 Ko{arka, pon. 19.45 Hokej na ledu. 20.15 Ko{arka: Wurzburg : Bamberg, prenos. 22.30 Wrestling. 0.30 Borilni {porti, pon. 2.30 Lubmerjack. 3.00 Nočni show.
3 SAT
7.00 Nadaljevalni tečaj angle{čine (35). 7.30 C'est ca, la vie, tečaj fjanco{čine (31). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 AlpežDonavažJadran, magazin. 10.45 Tuja domovina, magazin. 11.15 Report, magazin. 12.00 Zgodbe o konjih (2), dokumentarec. 12.15 Prečno, magazin. 13.00 New Pop Festival 2000 (3): Laith AlžDeen&Emiliana Torrini, posnetek koncerta. 14.00 Novo, magazin. 14.25 Mondeno: Rio de Janeiro, reportaža. 15.10 Ženska TV, magazin. 15.45 Benetke pozimi, dokumentarec. 16.00 Neptunova hči, komedija, 1949 (Red Skelton). 17.30 Nasveti: dom. 18.00 Konec dednih lordov, dokumentarec. 18.30 lepi roparjižmorski psi, dokum. 19.00 Danes. 19.20 Družinske zgodbe - gledali{če, dokum. 20.00 Dnevnik. 20.15 Očetovska ljubezen, gledali{ka igra, 2000 (Claudia Amm). 21.45 Podelitev Bavarske filmske nagrade 2000, posnetek. 22.45 Artistry in Rhythm - Vienna Art orchesta, posnetek. 23.30 Bulevar Bio, talkshow. 0.30 Pogledi s strani, revija. 0.55 [portni studio. 1.55 JazzFestival Bern 2000: Lewis Nash Quartett, posnetek. 3.00 Družinske zgodbe - gledali{če, dokumentarec.
Nedelja, 21. januarja
SLOVENIJA 1
8.00	Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavička;
,Mikin Makin črkopis; Tomažev svet
10.00	Papirniški pihalni orkester Vevče, posnetek koncerta
ob 100-letnici, 1. del
11.00	Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 21/26
11.30	Obzorja duha #
12.00	Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
13.00	Poročila #
13.10	Pika na I
14.35	Garači, nadaljevanka
15.30	Parada plesa
16.00	Čari začimb: Finska
16.30	Poročila #
16.50	Vsakdanjik in praznik
17.40	Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz srednje Evrope
18.10	Naravni parki Slovenije: Krajinski park kraški rob
18.40	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes #
19.05	Zrcalo tedna
19.30	Dnevnik #
20.00	Zoom
21.35	Pod preprogo
22.30	Poročila #
22.55	Gazele - draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo
ženice
23.00	Brez reza
0.00	Verdijeve molitve, posnetek koncerta iz Palerma
SLOVENIJA 2
7.45	Videospotnice, ponovitev
8.20	TV-prodaja
8.50	Noro zaljubljena, nanizanka
9.20	Cortina: Veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos
10.20	Kitzbuehel: Slalom (m) za kombinacijo, 1. vožnja, prenos
11.30	Prava stvar, nanizanka
11.50	Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski
12.25	Veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos
13.20	Slalom (m) za kombinacijo, 2. vožnja, prenos
14.15	Košarka NBA: Houston : Los Angeles Lakers, posnetek
15.45	SP v biatlonu: Štafeta in množi~ni štart (m in ž), posn.
18.00	Seks in ~okolada, angleški film
19.30	Videospotnice
20.05	Nove pustolov{čine N. Hulota, dokum. serija, 3/13
20.50	Cik cak
21.20	Končnica
22.20	Varuhi člove{tva, angle{ki film
0.05	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Zajec dolgouhec in prijatelji
10.00	Power Ranger, nanizanka
10.30	Navihanka, nanizanka
11.00	Mladi učitelj, humoristična nanizanka
11.30	[olska ko{arkarska liga, ponovitev
12.30	Ameri{ka gimnazija, nanizanka
13.00	Izganjalka vampirjev, nanizanka
14.00	Boj z rakom, dokumentarna oddaja
14.30	Prva izdaja, nanizanka
15.30	Poletje Bena Tylerja, ameri{ki film
17.20	Obalna straža, nanizanka
18.10	VIfP nanizanka
19.15	24 ur
20.00	Jurski park, ameriški film
22.15	[portna scena
23.00	[katla za bedake, avstralski film
0.30	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Težave na prostosti, ameriški film
10.50	TVprodaja
11.00	Kung fu, nanizanka
12.00	Nezgodni oddelek, nanizanka
13.00	Komedija zme{njav
13.30	Pop'n'Roll, ponovitev
14.30	Taksi do Kanade, ameri{ki film
16.10	Mestni divjak, dokumentarna oddaja
17.00	Divja zemlja, nadaljevanka, 3/6
18.00	Merlose Place, nadaljevanka
19.00	Prijatelji, humoristična nanizanka
19.30	Roswell, nanizanka
20.30	Prijatelji, humoristi~na nanizanka
21.00	Mali predsednik, ameriški film
22.45	Stilski izziv
23.20	Carrie, ameriški film
TROJKA
10.00 Spidi in Gogi show, otro{ki program
11.00 Družina ž izziv sodobnemu času, ponovitev
12.00 Ključ, magazin s Tomažem
12.30 V sedlu, oddaja o konjeni{tvu
13.00 Mobi TV
13.30 Knjiga, oddaja o kulturi
14.00 Politična konferenca, ponovitev
15.00 Čestitke iz domače skrinje, razvedrilna oddaja
16.30 SQ Jam, glasbena oddaja
17.30 Vse za zdravje, ponovitev
18.30 [tiri tačke, oddaja o živalih
19.00 Reporter X, ponovitev
19.30 Zeleni planet, ponovitev
20.00 Koncert
20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 23.30 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 1.00 Mobi TV
HTV 1
7.55 Poročila. 8.00 Jungle Book 2, ameri{ki film za otroke. 9.30 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.00 Pleme, serija za mlade (6/26). 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poročila. 15.10 Hru{ke in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec, poljudnoznanstvena serija (10/36). 16.45 Jack in Jill, serija (16/19). 17.35 Murder on the Iditarod Road, ameri{ki film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Na svidenje, drama. 21.25 Glasbena oddaja. 22.40 Poročila. 23.00 Jutri je konec sveta: "Die Endzeitrebellen", dokumentarna serija (2/2). 23.55 V nedeljo ob dveh. 0.55 Policija, serija (113/300). 1.20 Potovanja: Nizozemska, Luksemburg in Belgija (3/24). 2.35 Jack in Jill, serija (16/19). 3.20 Jutri je konec sveta: "Die Endzeitrebellen", dokumentarna serija (2/2). 4.15 Izganjalec pravice, ameri{ki film. 5.50 Hit HTV, glasbena oddaja.
HTV 2
9.00 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in kraja. 11.00 Brdovec: Ma{a, prenos. 12.05 Lady in the Lake, ameri{ki film. 13.50 Pot v Avonlea, serija za mlade (49/52). 14.40 Bob in Margaret, risana serija (2/13). 15.10 Glasbena oddaja. 16.55 Opera Box. 17.30 Držite lopova,
zabavna oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Iz zakladnic hrva{kih muzejev. 19.30 Policija, serija (112/300). 20.10 Potovanja: Nizozemska, Luksemburg in Belgija (3/24). 21.25 Poročila in vreme. 21.35 Filmski ciklus Umazani Harry: Izganjalec pravice, ameri{ki film. 23.10 CafeCinema, oddaja o filmu. 23.50 Filmi režiserja Wonga Kar-Waia: Čunking Ekspres, hongkon{ki film. 1.30 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
9.25 Cortina d'Ampezzo: Svetovni smučarski pokal - VSL (Ž), prenos 1. vožnje. 10.25 Kitzbuehel: Svetovni smučarski pokal - SL (M), prenos 1. vožnje. 12.25 Cortina d'Ampezzo: Svetovni smučarski pokal - VSL (Ž), prenos 2. vožnje. 13.25 Kitzbuehel: Svetovni smučarski pokal - slalom (M), prenos 2. vožnje. 14.10 Večna ljubezen, serija. 17.40 Nedeljski {port. 17.55 PH v odbojki: Reka -_Ka{-tela, prenos. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.20 [port danes. 22.40 TOP DJ MAG. 23.40 Hrva{ki glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Otro{ki program. 7.40 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Confetti tivi. 9.15 Smučanje, veleslalom (ž), prenos iz Cor-tjne. 10.15 Smučanje, slalom (m), prenos iz Kitzbuhela. 11.30 [port. 12.00 Smučanje, veleslalom (ž), drugi tek, prenos. 13.15 Smučanje, slalom (m), drugi tek, prenos. 14.10 Izgubljeni svet, serija. 14.55 Willow, pustolovski film, 1987 (Val Kilmer). 16.50 Moji peklenski sosedi, komedija, 1988 (Tom Hanks). 18.30 [port v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 [port. 20.15 Francoski poljub, komedija, 1995 (Meg Ryan, r: Lawrence Kasdan). 22.00 Columbo: Starec in smrt, kriminalka, 1976 (Peter Falk, r: Patrick McGoohan). 23.35 Čast Prizzijevih, krimi komedija, 1985 (Jack Nicholson, r: John Houston). 1.40 Neprebojni, akcijski film, 1996. 3.00 Willow, pustolovski film, 1987.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Trnjulčica (2J, balet, posnetek iz Pari{ke opere. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.20 Univerzum: V tigrovi deželi, dokumentarec. 15.05 Heidi in Erni, serija. 15.30 Ljubezen je večna, domovinski film, 1954 (Ulla Jacobsson). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e življenje, serija. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Ko glasba zaigra, show narodnozabavne glasbe. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Vesel rojstni dan, Domingo, glasbena oddaja. 0.00 Prevarantska poroka, komedija, 1997 (Katey Segal). 1.25 Kulturni tednik. 1.55 Pogledi s strani, revija. 2.15 Pogledi s strani. 2.25 Lep{e življenje.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.40 Notranji^ krog, politična drama, 1991. 8.00 Weck up, jutranji show. 9.00 [aljive novice, pon. 10.00 The Making of - novo v filmskih studijih, pon. 11.00 Neločljiva. 12.00 Wolkenstein. 13.00 V.I.P - telesni stražarji. 14.00 MacGyver. 15.00 Pensacola, jeklena krila, serija, 1997. 16.00 J. A.G., akcijska serija 17.00 Dawson's Creek, mlad. serija, 2000. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 19.00 [teje samo ljubezen. 20.15 Tunel, begunski triler, 2001 (Sebastian Koch, Heino Ferch). 22.15 Brez mene, tovari{i, dokumentarni. 22.45 Planetopia. 23.30 News & Stories. 0.30 21 ur od Muenchena, drama, 1976. 2.15 Tunel, pon. trilerja.
RTL
5.05 Otro{ki program. 9.05 Top of the Pops, pon. 10.00 A-Team. 12.15 Morska deklica iz New Yorka (Splash, Too), komedija, 1988 (Todd Warning). 13.55 SeaQuest DSV. 14.55 Xena. 15.50 Providence. 16.45 Družinski dvoboj. 17.45 Exclusiv, vikend. 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 I{čemo milijonarja, show. 22.30 Spiegel TV, magazin. 0.10 SouthPark. 0.40 Prime Time. 1.05 Xena, pon. 1.50 Providence, pon. 2.40 Oliver Geissen Show.
RTL 2
6.10 Flipperjeve nove pustolov{čine. 7.35 Highlander, pon. 8.30 Cool, končno so star{i odpotovali, pon. komedije. 10.15 Babylon 5: Prvi korak. 11.55 Ameriški sladoled 3 1/2, mladinska komedija, 1992 (Corey Feldman). 13.30 Dih z neba, fantazijska serija. 14.35 Pop zvezda, to so moje sanje, pon. 15.35 Bravo TV, mladinski magazin. 17.00 Halo (Frank Elstner). 18.00 PSI Factor - Zgodi se vsak dan. 18.55 Apres-Ski-Hits 2001 (Vengaboys, Passion Fruit, Sheeba, DJ Otzi, Antonia, Gletscher Fetzer). 20.00 Poročila. 20.15 Striptis, eroti~na komedija, 1996 (Demi Moore). 22.30 Nora avto {ola. 23.20 Eros - erotični vodič: Barcelona. 0.15 Blue.
I.15	Striptis, pon. filma. 3.25 Perfect Deal, pon.
PRO 7
6.20 Otro{ki program. 11.00 Simpsonovi. 11.30 Cinemax XTV. 12.15 Superman. 13.05 Na jug. 14.00 Klub detektivov, mladinska kriminalka, 1995. 15.30 Izgubljeni svet. 16.20 Relic Hunter - Lovka na zaklade. 17.15 Rocky V, boksarska drama, 1990 (Sylvester Stallone). 19.00 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Nenavadna ljubezen, ljubezenska komedija, 1997 (Ewan McGregor, Cameron Diaz). 22.15 Focus TV, inf. magazin. 23.15 Ravenhawk - Nesli-{no in smrtno, akcijski, 1996 (Richel _ McLish, John Enos). 0.50 Nenavadna ljubezen pon. filma. 2.30 Življenje v New Yorku, pon. 3.20 Na jug, pon.
EUROSPORT
9.00 Snowboard. 9.30 Veleslalom (ž), prenos 1. teka. 10.30 Sankanje. 11.15 Biatlon. 12.00 Veleslalom, pon. 12.30 Veleslalom, ženske, prenos 2. teak. 13.15 Bob, prenos. 14.15 Biatlon, 12,5 km (ž), prenos. 15.00 Bob, prenos. 16.00 Tenis, odprto prvenstvo Avstralije. 19.00 Nogomet. 21.00 Tenis, odprto prvenstvo Avstralije. 22.00 Rally Monte Carlo, 3. etapa. 22.30 Rally Pariz-Dakar, zadnja etapa. 23.00 [portna poročila. 23.15 Eurosport special. 23.45 Slalom, mo{ki. 0.45 Rally Pariz-Dakar.
dSf
6.30 Monster Trucks. 8.30 Potovalni magazin, pon. 9.15 Automagazin. 10.15 Motociklizem, pon. 11.15 InTeam. 11.45 World Soccer, pon. 12.00 InTeam. 12.45 Nogomet, prenos turnirja. 16.00 InTeam. 17.00 Spektakularni posnetki z nogometne scene. 17.30 Športna poročila. 17.45 World Soccer. 18.15 Nogomet. 21.15 [portna poročila. 21.45 InTeam. 22.45 LaOla. 23.30 Overtime, hokejski magazin. 0.00 Boks: Clifford Etinne : Lawrence Clay-Bey. 0.45 Lumberjack. 2.15 Fun Zone.
3 SAT
9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Orpheus Chamber Orchester, posnetek koncerta. 10.15 Seznam uspe{nic, literarni magazin.
II.15	Kaj naj delamo brez smrti, dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nem{kih let: Nemci v zraku, dokumentarec. 14.00 Berlinska srečanja, pogovor. 14.45 Pogovor z igralko Heidi Kabel. 15.00 Pustolov{čine pogumnega vojaka [vejka (3), komedija (Fritz Muliar). 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Ko narava udari: Zmajev bes - poplave na Kitajskem, dokum. 17.15 Živali sveta, dokumentarec. 17.30 Nasveti domačega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Markwort, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Millenij: 17. stoletje, dokumentarec. 21.00 Zakladi sveta: Rodosžvite{ki grad in bolni{nica. 21.15 Družina Markus, dokumentarec. 22.35 Pogovor s Christophom Hub-nerjem. 23.35 Cadfael: Umor na poroki, serija, 1994. 0.50 Brez opozorila, grozljivka, 1979 (Jack Palance). 2.25 Halo Avstrija. 2.50 Berlinska srečanja, pogovor. 3.35 Nasveti domačega zdravnika.
Ponedeljek, 22. januarja
SLOVENIJA 1
8.00	Utrip #
8.20	Zrcalo tedna #
8.40	Pomagajmo si, oddaja TV Koper
9.10	Risanka
9.20	Zares divje živali, dokumentarna nanizanka
9.40	Rdeči grafit
10.05	Hodl de bodl ali dve vedri vode, posnetek gledališke
predstave
10.30	Resnična resničnost
11.05	Dosežki
11.25	Na vrtu, oddaja TV Maribor
11.50	Umetnost življenja po svetu, dokumentarna serija
12.20	Parada plesa
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.25	Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
14.15	Polnočni klub
15.25	Opus
16.00	Dober dan, Koroška
16.30	Poročila #
16.45	Mikin Makin črkopis, 4. oddaja
16.50	Telebajski, 10. oddaja
17.15	Radovedni Taček: Klin
17.45	Recept za zdravo življenje
18.35	Žrebanje 3x3 plus 6
18.40	Risanka
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka, 2/13
21.00	Mednarodna obzorja: Jemen - arabski revež
22.00	Odmevi #
22.50	W. Shakespeare: Hamlet, 1. del
0.30	Recept za zdravo življenje, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.55	Vremenska panorama
10.00	Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
10.45	Nana, nadaljevanka
11.45	TVžprodaja
12.15	Vremenska panorama
12.40	Planeti, dokumentarna serija
13.30	Cik cak
14.00	Sobotna noč
16.00	Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski
16.30	Caroline v velemestu, nanizanka, 11. epizoda
17.00	Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka, 29. epizoda
18.00	Tele M, oddaja TV Maribor
18.30	Štafeta mladosti
19.30	Videospotnice
20.05	Zasledovanje kot veda, dokumentarna oddaja
21.00	Studio City
22.00	South park, risana humor. nanizanka
22.30	Metropolis
23.00	Brane Rončel izza odra
0.25	Zlo pod mesečino, angleški film
2.05	Simpsonovi, ponovitev
2.25	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Brez tebe, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.45	TV-prodaja
13.15	Športna scena, ponovitev
14.10	Gorski zdravnik, nanizanka
15.10	TV-prodaja
15.40	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.30	Milady, nadaljevanka
17.20	Brez tebe, nadaljevanka
18.15	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Sedma nebesa, nanizanka
21.00	Shirley Valentine, angle{ki film
23.00	JAG, nanizanka
23.50	Glavni na vasi, animirana nanizanka
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Križarjenje, nanizanka
9.30	Ljubica, otroci so se skrčili, nanizanka
10.25	SeaQuest, nanizanka
11.20	TV-prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Zmenkarije, ponovitev
14.15	TV-prodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Mladenič v modrem, nanizanka
16.35	Mreža, nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Noro zaljubljena, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Udarci pravice, nanizanka
20.00	Spet v zasedi, ameriški film
22.00	Tretji kamen od sonca, humoristična nanizanka
22.30	Seinfeld, humoristična nanizanka
23.00	Dosjeji X (VII.), 1. del ameriške nanizanke
23.50	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
12.30 Mobi TV
13.00 Iz domače skrinje, ponovitev 14.30 Španska nogometna liga, ponovitev 16.30 Avto šou
17.00 Jukebox, kontaktna oddaja
18.30 Golf - Evropski turnirji, ponovitev
19.00 Motor show report, pregled motorističnih športov
19.30 Ključ, ponovitev
20.00 Politična konferenca, kotaktna oddaja
21.00 Reporter X
21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Mobi TV 23.30 Jukebox, ponovitev 1.00 TV-prodaja
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (101/135). 13.20 Raziskovalec: Vojaki na valovih (1/7). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Program za mlade. 16.00 Korenine - hrvaške manjšine v Europi. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Sto dobrih del Eddieja McDowda, serija za otroke (15/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Lepa naša, dokumentarna oddaja. 18.55 Grimmove pravljice (37/47). 19.30 Dnevnik. 20.15 Vietnamska vojna: Pot v pekel, dokumentarna serija (3/3). 21.10 Eksperiment profesora Hinka Hinči a, TV film. 22.35
TV intervju - misli 21. stoletja. 23.35 Odmevi dneva. 0.00 Evro-magazin. 0.35 Policija, serija (114/300). 1.00 Zahodno krilo, serija (16/22). 1.45 Petica, evropski nogomet. 2.55 Vietnamska vojna: Pot v pekel, dokumentarna serija (3/3). 3.45 Slačilnica. 4.45 Brooklyn jug, serija (17/22). 5.30 Mesečina. 6.15 Grimmove pravljice (37/47).
HTV 2
10.00 Oprah Show (262). 10.45 Pravica za vse III., serija (16/26). 11.30 Latinica: 10 let hrvaškega filma. 13.20 Moj rodni kraj, serija za mlade (5/40). 13.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.30 Družina Soprano I., serija (16/26). 15.20 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.00 Poročila in vreme. 16.10 Večna ljubezen, serija (101/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila in vreme. 19.00 Mati in sin, humoristična serija (16/42). 19.30 Policija, serija (113/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Zahodno krilo, serijaJ16/22). 21.15 Polni krog. 21.35 Slačilnica. 22.40 Filmi Fabi-jana Šovagoviča: Breza. 0.10 Filmska noč z avstralskim filmom: Muriel se moži.
HTV 3
17.30 Beverly Hills, serija (63/64). 18.15 Melrose Place, serija (63/68). 19.00 Planet Internet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Petica, evropski nogomet. 21.20 Brooklyn jug, serija (17/22). 22.05 Šport danes. 22.15 Kultura prostora. 23.00 Mesečina. 23.40 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Confetti tivi, otroški program. 7.30 Princ z BelAira, serija. 7.55 Sabrina, serija. 8.20 Obalna straža, serija. 9.05 Savannah, serija. 9.45 Duh, drama, 1990 (Demi Moore). 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija (David Hassel-hoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Happy Gilmore, komedija, 1996 (Adam San-dler, r: Dennis Dugan). 21.45 Nenavadni dnevi, znanstvenofantastični film, 1995 (Ralph Finnes, r: Kathryn Bigelow). 0.00 Nikita, serija. 0.45 Plen, serija. 1.25 Mož, ki je vedel preveč, kriminalka, 1956. 3.20 Prej in potem, drama, 1995.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 6.30 Luč v temo, seznam darovalcev. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1196). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Preprosto dekle, komedija, 1957. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Dallas, serija (Larry Hagman). 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sjiki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Prej in potem, drama, 1995 (Meryl Streep). 2.10 Pogledi s strani. 2.15 Kraj srečanja kultura. 3.45 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.00 V bliskavici, pon. 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Proočila. 19.00 V bliskavici, bulevarski magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Tunel, 2. del dokumentarne drame, 2001 (Heino Ferch, Nicolette Kre-bitz). 22.15 Spiegel TV, reportaže. 0.00 24 ur: pozor, napad. 0.35 Wolkenstein, ponovitev. 1.30 Predor, ponovitev. 3.15 Franklin, ponovitev.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geis-sen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami (1517). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2153). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Za rešetkami, ženska kaznilnica, dramska serija. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.10 Smrček. 8.35 Ellen. 9.05 XžFactor ž Nepojmljivi. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon, japonska risana serija. 16.40 Pokemon, risana serija. 17.00 Najlepša leta 17.30 Najlepša leta, serija. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelžAira. 19.30 Princ z BelžAira, serija. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Medvedja tipa, komedija, 1982 (Terence Hill, Bud Spencer). 22.25 Nora avtošola. 23.15 Jackie Chan: Zmagovalci in poraženci, akcijska komedija, 1983. 1.30 Medvdeja tipa, ponovitev. 3.35 Jackie Chan: Zmagovalci in poraženci, ponovitev.
PRO 7
5.55 Galileo, pon. 6.20 Opoldanski magazin, pon. 7.05 Bulevarski magazin, pon. 7.40 Kdo je tu šef ? 8.35 Roseanne. 9.00 Jesse. 9.25 Dharma in Greg, pon. 9.55 Ljubezenske zgodbe ž Andreas Turck. 10.45 Pogovor, pon. 11.15 Matlock. 12.10 Roseanne. 12.35 Oh, dete. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella.1 5.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska kriminalna serija. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Futurama, risana serija. 22.15 TV total, show (Stefan Raab). 23.15 Komedija. 23.50 Vsi županovi možje, serija. 0.15 Seinfeld. 0.40 Cinemax XTV, pon. 1.30 Simpsonovi. 1.55 Izgubljeni svet, pon. 2.45 Relic Hunter, ponovitev.
EUROSPORT
8.30 Tenis, odprto prvenstvo Avstralije, osmina finala, prenos. 13.00 Tenis ž odprto prvenstvo Avstralije, osmi turnirski dan.
19.00 Eurosport Special, tedenski pregled. 19.30 Umetnostno drsanje - EP v Bratislavi, kratki program parov, prenos. 22.15 Rally Monte Carlo, 3. etapa. 23.15 športna poročila. 23.30 Eurogoals. 1.00 Rally Pariz-Dakar, 20.etapa: Dakar-Dakar.
dsf
5.00 Jutranj program. 8.30 Borilni športi. 9.00 Beach Clash, pon. 10.00 Overtime, pon. 10.30 Avtomobilizem. 12.00 Speed Zone, pon. 12.30 Monster Trucks. 13.00 Ameriški gladiatorji. 14.00 Takeshi's Castle. 14.45 Lumberjack. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone, pon. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Ameriški gladiatorji. 17.15 Takeshi's Castle. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poročila. 19.30 InTeam. 20.00 Športna poročila. 20.15 Motociklizem. 21.15 InTeam. 22.15 Športna poročila. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Automagazin. 0.30 Borilni športi. 2.30 Lumberjack.
Torek, 23. januarja
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi #
8.30	Mostovi
9.00	Risanka
9.05	Srebrnogrivi konjič, risanka
9.30	Radovedni Taček: Klin
9.50	Primožev dnevnik: Danes sem zidar, 3/5
10.25	Recept za zdravo življenje
11.15	Naokoli po Nemčiji: Schwerin
11.40	Naokoli po Nemčiji: Usedom
12.05	Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.25	Mednarodna obzorja: Jemen ž arabski revež
14.15	W. Shakespeare: Hamlet, 1. del
16.00	Med valovi, oddaja TV Koper
16.30	Poročila #
16.45	Zlatko Zakladko: Kralj Matjaž
17.00	Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka, 3/14
17.30	Risanka
17.50	Tana Toraja, dokumentarna oddaja
18.40	Risanka
18.55	Olimpijski 123
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	Peta hiša na levi, družinsko-humoristična
nanizanka, 1/6
20.30	Sprehod z dinozavri, angl. znanstvena serija, 1/6
21.05	Aktualno
22.00	Odmevi #
22.50	Celuloidni blues, nizozemska drama
23.40	Tana toraja, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.55	Vremenska panorama
10.00	Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
10.45	Zasledovanje kot veda, dokumentarna oddaja,
11.40	Nove pustolovščine N. Hulota, dokumentarna serija
12.25	TVprodaja
13.00	Vremenska panorama
13.30	Obdobje upanja, ameriški film
15.00	Studio City
16.00	Metropolis
16.30	Caroline v velemestu, nanizanka, 12. epizoda
17.00	Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka, 30. epizoda
18.00	Dekleti s podeželja, angleški film
19.40	Videospotnice
20.05	Glasbeni festivali
21.00	Vrni se v grob, češki film
22.35	Alica, evropski dokumentarni film: Ga. žena Karla V.,
Kajzerice ste pozabilil
23.05	Svet poroča
23.35	Simpsonovi, ponovitev
23.55	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Brez tebe, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.45	TVprodaja
13.15	Zgodba južnih morij, nanizanka
14.10	Gorski zdravnik, nanizanka
15.10	TVprodaja
15.40	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.30	Milady, nadaljevanka
17.20	Brez tebe, nadaljevanka
18.15	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Seme prevare, ameriški film
21.40	Bolnišnica upanja, nanizanka
22.30	JAG, nanizanka
23.20	Glavni na vasi, animirana nanizanka
23.50	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Križarjenje, nanizanka
9.30	Ljubica, otroci so se skrčili, nanizanka
10.25	SeaQuest, nanizanka
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
13.45	Stilski izziv, ponovitev
14.15	TV prodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Mladenič v modrem, nanizanka
16.35	Mreža, nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Noro zaljubljena, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Udarci pravice, nanizanka
20.00	Jeklena pravica, ameriški film
21.40	Tretji kamen od sonca, humoristična nanizanka
22.10	Seinfeld, humoristična nanizanka
22.50	Tretja izmena, zadnji del nadaljevanke
23.30	Pop'n'Roll, ponovitev
TROJKA
12.30 Mobi TV
13.00 Iz domače skrinje, ponovitev 14.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 16.30 Razvoj avtomobilizma, ponovitev 17.00 Jukebox, kontaktna oddaja 18.30 Domača lekarna, ponovitev 19.00 Politična konferenca
20.00 Naj N - nogometni studio, pregled slovenskih nogometnih lig
21.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja 22.00 Avtodrom
22.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 0.00 Mobi TV 0.30 Jukebox, ponovitev 1.30 TVprodaja
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (102/135). 13.20 Raziskovalec: Sunset - bulevar sanj. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 Vinko Žganec, glasbeno-dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (95/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Govorimo o zdravju. 18.55 Gospodar hitrosti, risana serija (13/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Skrinja: Kavalir. 20.50 Forum. 22.25 Trenutek spoznanja. 23.00 Odmevi dneva. 23.25 Koncert Simfoničnega orkestra HRT in Nikša Bareza. 0.20 Policija, serija (115/300). 0.45 Mosley, serija (2/4). 1.35 Naj jedo pecivo, humoristična serija (4/6). 2.05 Cosbyjev show (17/26). 2.30 Newyorški policaji VII., serija (9/22). 3.15
Prestopniki, avstralski film. 5.00 Dan, ki mi je spremenil življenje, dokumentarna serija (2/4). 5.40 Monoplus. 6.20 Gospodar hitrosti, risana serija (13/13).
HTV 2
9.55 Prizma, multinacionalni magazin. 10.50 TV intervju - misli 21. stoletja. 11.45 Evromagazin. 12.20 Sto dobrih dela Eddieja McDowda, serija za otroke (15/26). 12.45 Vietnamska vojna: Pot v pekel, dokumentarna serija (3/3). 13.40 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.15 Zahodno krilo, serija (16/22). 15.00 Slačilnica. 16.00 Poročila in vreme. 16.10 Večna ljubezen, serija (102/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila in vreme. 19.00 Cosbyjev show (17/26). 19.30 Policija, serija (114/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Mosley, serija (2/4). 21.15 Polni krog. 21.35 Naj jedo pecivo, humoristična serija (4/6). 22.10 Newyorški policaji VII., serija (9/22). 22.55 Filmska noč z avstralskim filmom: Prestopniki. 0.40 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
14.25 SP v rokometu: Hrvaška - Grenlandija, prenos. 16.00 Tenis Australian Open, posnetek. 17.15 Napad, ameriški. 19.00 Ani-mavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Štart, športni program. 20.50 Film. 22.20 Dan, ki mi je spremenil življenje, dokumentarna serija (2/4). 23.00 Šport danes. 23.10 Monoplus. 23.50 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Nove pustolovščine škratov, risana serija, otroški program. 7.45 Princ z BelžAira, serija. 8.10 Sam svoj mojster, serija. 8.30 Močna družina. 8.55 Cybill, serija. 9.15 Urgenca, serija. 10.05 Francoski poljub, komedija, 1995. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Smučanje, slalom (m), prvi tek, prenos iz Schladminga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Smučanje, slalom (m), drugi tek, prenos. 21.55 Smrtna sovražnikažNapačna odločitev, triler, 1998 (Tobias Moretti, r: Curt Faudon). 23.30 Usodna dediščina, triler, 1996 (Linden Ashby, r: Marc Bienstock). 1.00 Erotični dnevniki, serija. 1.30 Nenavadni dnevi, znanstvenofantastični film, 1995. 3.45 Usodna dediščina, triler, 1996.
AVSTRIJA 2
6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Večna ljubezen, domovinski film, 1954. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Tema, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Dallas, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1198). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. |7.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Položaj planetov (3), dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Položaj planetov, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. 3.25 Po dolgem in počez, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Loto ljubezen, komedija, 2001 (Gruschenka Stevens, Ole Pupe). 22.15 Akti 2001/4. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Becker. 0.45 Ameriški nogomet. 1.05 Franklin, pon. 1.55 Peter Imhof, pon. 2.45 Britt, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno dvanajst. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer, frizerski show. 17.30 Med nami (1518). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2154). 20.15 Komisarski v akciji: Alibi, kriminalka, 2001 (Petra Kleinert). 22.15 Quincy, krimi serija. 23.15 Policijski zdravnik Dangerfield, krimi serija, 1995. 0.10 Polnočni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.10 Smrček. 8.35 Princ z BelAira. 9.00 Princ z BelAira, pon. 9.30 Najlepša leta. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezda, to so moje sanje. 21.20 Nora avtošola. 22.04 Exklusiv, reportaže: denar, nakit in kaviar. 22.55 Avtopsija: Skrivnostna smrt, doku. serija. 23.55 Peep - pogovor o erotiki (Verona Feldbusch). 0.55 Foxy. 1.25 Acapulco H.E.A.T. 2.25 Cliff Seven, akcijski, 1996 (Lance Eriksne). 4.05 Riff - Raff, komedija, 1991.
PRO 7
6.25 Galileo, pon. 6.50 Opoldanski magazin, pon. 7.45 Kdo je tu šef. 8.40 Roseanne. 9.05 Jesse, pon. 9.35 Pripadnost smrti, sodna drama, 1995 (Amanda Donohoe). 11.15 Matlock. 12.10 Roseanne. 12.35 Oh, dete. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse, serija. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Keglji (Kingpin), komedija, 1996 (Woody Harrelson, Randy Quaid). 22.20 TV total, show. 23.25 Gospodarski magazin. 23.55 Delta Team: Skrivnostno naročilo, akcij. serija, 1999. 0.45 Dosjeji X, pon. 1.40 Futurama, pon. 2.05 TV total, pon. 2.55 MAXI, pon. 3.15 Arabella, pon.
EUROSPORT
8.30 Tenis - odprto prvenstvo Avstralije, četrtfinale, prenos iz Mel-bourna. 13.00 Tenis - odprto prvenstvo Avstralije, 9. turnirski dan. 19.30 Umetnostno drsanje ž EP v Bratislavi, kratki program, moški, prenos. 22.15 Tenis - odprto prvenstvo Avstralije, četr-finale. 23.15 Športna poročila. 23.30 Alpsko smučanje: slalom, moški (Schladming). 0.30 Sankanje. 1.15 Športna poročila.
dSf
5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi, pon. 9.30 Monster Trucks. 10.30 LaOla, pon. 12.00 Speed Zone, pon. 12.30 Monster Trucks, pon. 13.00 Ameriški gladiatorji. 14.00 Takeshis' Castle. 14.45 Lumberjack, pon. 15.15 Speed Zone, pon. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Ameriški gladiatorji. 17.15 Takeshi's Castle. 18.00 Športna poročila. 18.20 Rokomet: SP v Franciji, moški: Nemčija : ZDA, prenos. 20.00 Športna poročila. 20.15 Automagazin. 21.15 InTeam, nogometni magazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 InTeam, reportaže. 23.00 Overtime, hokejski magazin. 23.30 Košarka, NBA: Cleveland Cavaliers : Portland Trail Blazers. 0.30 Takeshi's Castle. 2.15 Fun Zone.
Sreda, 24. januarja
SLOVENIJA 1
8.00	Odmevi #
8.30	Dober dan, Koroška
9.00	Babar, risanka
9.20	Ebba in Didrik, nadaljevanka
9.50	Zlatko Zakladko: Kralj Matjaž
10.10	Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka
10.35	Lingo, TVžigrica #
11.00	Tana toraja, ponovitev
11.55	Peta hiša na levi, ponovitev
12.25	Sprehod z dinozavri, ponovitev
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.30	Obzorja duha #
14.00	Veliko pričakovanje, ponovitev filma
16.00	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Male sive celice, kviz
17.50	Nosorog in dru{~ina, nem{ka pz serija, 1/13
18.40	Risanka
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	Okvara, ameri{ki film
22.00	Odmevi #
22.55	Svetovni izzivi
23.25	14. mednarodno klavirsko tekmovanje Frederica Chopina, posnetek koncerta nagrajencev iz Varšave
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nanizanka
8.20	Videospotnice, ponovitev
8.45	Vremenska panorama
10.00	Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka
10.45	Vrni se v grob, ponovitev filma
12.25	TVprodaja
12.55	Vremenska panorama
14.10	Alica, evropski dokumentarni film, ponovitev
14.40	Štafeta mladosti
15.35	Z umetniki... Sibeliusova Finlandija
16.30	Caroline v velemestu, nanizanka, 13. epizoda
17.00	Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka, 31. epizoda
18.00	V strahu, ameriški film
19.30	Videospotnice
20.05	Šport
23.30	Vse razen umora, nanizanka, 12/14
1.00	Prodor v organizacijo, francosko-ameriški film
2.35	Simpsonovi, ponovitev
3.00	Videospotnice, ponovitev
POP TV
7.00	Dobro jutro, Slovenija, jutranji program
10.00	Večna ljubezen, ponovitev
11.00	Brez tebe, ponovitev
11.50	Milady, ponovitev
12.45	TVžprodaja
13.15	Zgodba južnih morij, nanizanka
14.10	Gorski zdravnik, nanizanka
15.10	TVžprodaja
15.40	Oprah Show, pogovorna oddaja
16.30	Milady, nadaljevanka
17.20	Brez tebe, zadnji del nadaljevanke
18.15	Večna ljubezen, nadaljevanka
19.15	24 ur
20.00	Umor v ulici brez, ameri{ki film
21.40	Newyor{ka policija (VII.), 1. del nanizanke
22.30	JAG, nanizanka
23.20	Glavni na vasi, animirana nanizanka
23.50	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	Križarjenje, nanizanka
9.30	Ljubica, otroci so se skrčili, nanizanka
10.25	SeaQuest, nanizanka
11.20	TV-prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	Komedija zmešnjav, ponovitev
14.15	TV-prodaja
14.45	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.40	Mladenič v modrem, nanizanka
16.35	Mreža, nanizanka
17.30	Fant zre v svet, humoristična nanizanka
18.00	Noro zaljubljena, humoristična nanizanka
18.30	Pa me ustrelil, humoristična nanizanka
19.00	Udarci pravice, nanizanka
20.00	Providence, nanizanka
21.00	Družinsko pravo, nanizanka
21.50	Tretji kamen od sonca, nanizanka
22.20	Seinfeld, humoristična nanizanka
22.50	Mesto greha, nanizanka
23.40	Dannyjeve zvedze, ponovitev
TROJKA
14.00 Mobi TV
14.30 Iz domače skrinje, ponovitev 16.00 Ježek show, ponovitev 17.00 Jukebox, kontaktna oddaja 18.30 Štiri tačke, oddaja o živalih 19.00 Naj N - nogometni studio, ponovitev 20.00 Knjiga življenja, kontaktna oddaja 21.00 Dunlop motorsport magazin, motokros novice 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Mobi TV 23.30 Jukebox, ponovitev 1.00 TVprodaja
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (103/135). 13.20 Raziskovalec: Iskanje nezemljanov (3/7). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Program za mlade. 15.55 TV razstava. 16.00 Živeti v Valpovu, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Navadna smrklja, serija za mlade (12/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Gau-deamus, oddaja o šolstvu. 18.55 Batman, risana serija (38/39). 19.30 Dnevnik. 20.15 Rdeči cvet, serija (4/6). 21.10 Ekran brez okvirja. 22.20 Poslovni klub. 22.55 Odmevi dneva. 23.15 Ekumena. 0.15 Policija, serija (116/300). 0.40 Rdeči cvet, serija (4/6). 1.30 Rdeči škrat, humoristična serija (41/43). 2.00 Sedmerica veličastnih, serija (17/23). 2.45 Živalski svet (special): Volk (6/6). 3.35 Gobe, avstralski film. 5.05 Amerika - življenje narave. 5.35 Globalna vas. 6.20 Batman, risana serija (38/39).
HTV 2
10.00 Govorimo o zdravju. 10.30 Koncert Simfoničnega orkestra HRT in Nikša Bareza. 11.25 Newyorški policaji VII., serija (9/22). 12.10 Fant zre v svet, serija za mlade (95/113). 12.35 Forum. 14.10 Mosley, serija (2/4). 15.00 Skrinja: Kavalir. 15.30 Trenutek spoznanja. 16.00 Poročila in vreme. 16.10 Večna ljubezen, serija (103/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 18.55 Poročila in vreme. 19.00 Rdeči škrat, humoristična serija (41/43). 19.30 Policija, serija (115/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Globalna vas.
21.15 Polni krog. 21.35 Živalski svet (special): Volk (6/6). 22.30 Sedmerica veličastnih, serija (17/23). 23.20 Filmska noč z avstralskim filmom: Gobe. 0.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
15.20 Start, športni program. 16.00 Tenis Australian Open, posnetek. 17.40 Digitalna enciklopedija vesolja: Najnovejše slike Meseca, poljudno-znanstvena serija (4/11). 18.25 SP v rokometu: Hrvaška - ZDA, prenos. 20.00 TV razstava. 20.10 Košarka - kvalifikacije za EP: Hrvaška - Anglija, prenos. 22.00 Šport danes. 22.10 Bratislava: EP v drsanju - pari prosto, posn. 23.10 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.10 Nove pustolovščine škratov, risana serija, nato otroški program. 7.55 Princ z BelžAira, serija. 8.20 Moji vražji sosedi, komedija, 1988. 9.55 Smučarski skoki, prenos iz Hakube. 11.50 Rallye ParizžDakar, poročilo. 11.30 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Smrtonosna past na internetu, triler, 1999 (Jochen Horst, r: Mark Seydlitz). 21.50 Neonske noči, triler, 1999 (Marie Baumer, r: Ily Huemer). 23.25 Nash Bridges, serija. 0.10 Dva za Teksas, vestern, 1997 (Scott Bairstow). 1.40 Smrtonosna past na internetu, triler, 1999. 3.15 Neonske noči, triler, 1999.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Columbo: Starec in smrt, kriminalka, 1976. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Dallas, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1199). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni report. 23.15 Eksperimenti s kastracijo, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Help TV, magazin. 3.35 Dr. Stefan Frank, serija.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt - pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Wolffov revir, krimi serija, 1998. 21.15 Stan Becker: En mož, ena beseda, triler, 2000 (Heinz Hoenig). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Becker, serija, 1999. 0.45 Wolffov revir. 1.40 Stan Becker: En mož, ena beseda, pon. 3.25 Franklin, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer, frizerski show. 17.30 Med nami (1519). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2155). 20.15 Mora zakonskega življenja, drama, 2001 (Nina Kronjager, August Zimer). 22.10 Stern TV magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal. 3.20 Barbel Schafer, pon.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.10 Smrček. 8.35 Princ z BelAira. 9.00 Princ z BelAira, pon. 9.30 Najlepša leta. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon, serija. 16.40 Pokemon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate, Zvezdna vrata: Vrata v vesolje, uvodni film k znanstveno fantasti~ni seriji, 1997 (Richard Dean Anderson). 22.20 Vran, serija. 23.10 Vran, fantazijska serija. 0.00 Exklusiv, reportaže, pon. 0.50 Texas Payback, pon. vestern. 2.35 Nora ljubezen, romanca, 1993. 4.50 Ulice greha.
PRO 7
6.00 Opoldanski magazin, pon. 7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Kdo je tu šef. 8.25 Roseanne. 8.50 Jesse, pon. 9.20 Ljubezen na prvi krik, romanti~na komedija, 1998. 11.15 Matlock, posebna zgodnba serije. 12.10 Roseanne. 12.35 Grace. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija. 21.15 Angel - Lovec teme, serija, 1999. 22.10 Outer Limits, Neznane dimenzije. 23.10 Future Fantastic - Poseg za zvezdami, doku. serija. 0.05 Uspešna zamenjava partnerjev, erotični, 1997 (Joe Fedio). 1.45 Ljubezenski sestanek s hudičem, triler, 1999, pon. 3.25 Buffy, pon.
EUROSPORT
8.30 Snowboard. 9.00 Alpsko smučanje, slalom, moški, pon. 10.00 Smučarski skoki (Hakuba, Japonska). 12.00 Tenis - odprto prvenstvo Avstralije, 10. dan. 19.30 Umetnostno drsanje ž EP v Bratislavi - pari, obvezni program, prenos. 22.15 Tenis - odprto prvenstvo Avstralije. 23.15 športna poročila. 23.30 Smučarski skoki,_ Hakuba. 0.30 Umetnostno drsanje ž EP v Bratislavi, pon. 1.15 Športna poročila.
dsf
5.00 Jutranji program. 8.30 Rokomet, SP v Franciji: NemčijažZDA, pon. 10.00 Overtime, pon. 10.30 Automagazin, pon. 12.00 Fun Zone, pon. 12.15 Speed Zone, pon. 12.30 Normal, pon. 13.00 Ameriški gladiatorji. 14.00 Takeshi's Castle. 14.45 Lumberjack, pon. 15.15 Speed Zone, pon. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Ameriški gladiatorji. 17.15 Takeshi's Castle. 18.00 Plavanje. 20.00 Športna poročila. 20.20 Rokomet - SP V Franciji: Nemčija : Južna Koreja, prenos. 22.15 Športna poročila. 22.30 Potovalni magazin. 23.15 Snowbord. 23.45 Normal, magazin. 0.15 Borilni športi, pon. 0.45 Takeshi's Castle. 2.30 Lubmerjack.
3 SAT
6.50 Čas za kulturo. 7.30 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pred 35 leti. 10.45 NDR, talkshow. 12.45 Disco, glasbene uspešnice 70. in 80. let. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Ko glasba zaigra, show narodno-zabavne glasbe. 16.15 Poglavja evropske zgodovine: Proti deželi in ljudem - tridesetletna vojna (8), dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Na prizorišču, reportaža tedna. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Narodni parki 2000: Gamsi, mrhovinarji in učenjaki, dokumentarec. 21.15 Posebna enota za konec sveta, dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Berlinska Antigona, drama, 1968 (Donna Hoffer, r: Rainer Wolffhardt). 23.30 Pisma v celico 92, dokumentarec. 0.00 Pogledi s strani. 0.05 Deset pred deseto. 0.30 Nano, magazin. 1.00 Čas za kulturo. 1.40 Zvezdne ure filozofije. 2.40 Seznam uspešnicžliterarni magazin. 3.40 Podobe Švice.
18. - 24. januar 2001, radio Ptuj
98,2 in 104,3 MHz - ultrakratki val
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 18. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ORMOŠKEGA KONCA (Viki Kle-menčič - Ivanuša). 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJ-ŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Spuhlja. 20.00 ORFEJ-ČEK (Danica Godec, Ljubo Huzjan in Jože Ekart). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Štajerski val).
PETEK, 19. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 14.50 Nasveti manual-nega terapevta. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec).	21.00	GLASBA
VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
SOBOTA, 20. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 Oddaja za študente. 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
NEDELJA, 21. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana-
šnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
PONEDELJEK, 22. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kaj-zovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
TOREK, 23. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Moj zdravnik. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
SREDA, 24. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!
3RMOŽ
EnajSTICA — lestvica slovenskih skladb
Poslušate jo lahko vsako soboto od 17.20 naprej na frekvenci 88,9 MHz. Med uspešnicami vas bosta vodila Anita in Boštjan.
Glasujem za:
2 točki : _
1 točka : _
Predlog :_
Ime in priimek: Naslov :
KUPON
Kupone pošljite na naslov: Radio Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož (do 25.1.), glasujete lahko tudi v času oddaje na telefon 74-02-802, ali po e-mailu : radio.ormoz@siol.net (nagrada čaka).
Kaseto dobi Robert Muhič iz Ptuja.
1.	Pa si šla - MI 2
2.	Vzemi me v naročje - FOXY TEENS
3.	Narobe svet - NUDE
4.	Bela snežinka
- BOŽIČNI ZBORČEK
5.	Daj mi 1 dim - SLAVKO IVANČIČ
6.	Fenomen - BIG FOOT MAMA
7.	Bolj star, bolj nor - ZORAN PREDIN
8.	Željo daleč stran - SHYAM
9.	Keš pičke - KLEMEN KLEMEN
10.	Tina - ROK'N'BAND
11.	Izgubiva se v noč - KINGSTON
m
O k
0) E
PIRAMIDA
ob ponedeljkih med 21. in 22. uro vam bo piramida odkrila svojo skrivnost
10
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
1
2
3
4
5
6
7
8
9
REPORTAŽE
PODJETJE RIKO HIŠE, d.o.o., PROGLASILO NAJLEPŠE STARE LESENE HIŠE
Iskali najstarejše In najlepše
V naših krajih so ljudje že od vekomaj gradili hiše iz lesa, saj so na{i predniki dobro poznali vse njegove prednosti in zna~ilnosti. V podjetju RIKO HIÎE, d.o.o., so z izdelavo sodobnih hiš Riko nadaljevali tradicijo in stare veš~ine oplemenitili z dognanji najsodobnej{e tehnologije. Zasnovali so leseno masivno bio hišo Riko, ki nudi varno, var-~no, trajno in udobno domovanje. Združitev tradicije in sodobnih spoznanj pa so želeli še posebej obeležiti. Ker vedo, da je v naši državi še veliko starih in odli~no ohranjenih lesenih hiš, so se odlo~ili, da s pomo~jo širše javnosti in partnerjev TONDACH opekarne, d.d., Generali SKB zavarovalnico, d.d., in Založbo Rokus poiš~ejo najstarejšo in najlepšo leseno hišo v Sloveniji.
Za izbor najstarejše in najlepše lesene hiše v Sloveniji so prejeli kar 47 prijav iz številnih slovenskih krajev. Vsaka hiša skriva v sebi številne zanimive zgodbice o nastanku in dogajanjih v hiši ter o ljudeh, ki so v njej živeli ali bili z njo povezani
pomembnejše merilo skladnost; skladnost arhitekture z okoljem in časom, družbeno-socialna prepoznavnost, likovna izraznost, gradbeno-razvojna prepoznavnost in seveda ohranjenost objekta. Kot absolutno zmagovalko so izbrali hišo, ki je v
črno kuhinjo. Po oceni je nastala v 16. stoletju, o čemer pričajo župnijski zapiski. Bila je dom velikega pohorskega kmeta.
Hiša je zadovoljivo ohranjena, toda za njen nadaljnji obstoj bo potrebno zagotoviti več sredstev in sistematične varstvene in obnovitvene postopke. Sedanja funkcija je sicer še primerna, toda niti hiši niti domačiji ne zagotavlja trajne zaščite in predvsem smotrne vključitve v turistično ponudbo kraja.
NAJSKLADNEJŠA HIŠA V ŠKOFJELOŠKEM HRIBOVJU
Najbolj skladna, najbolj celovito ohranjena in najbolj priče-valna lesena hiša, skratka "naj" hiša po izboru strokovne komi-
Rezarjeva hiša
na kak drug način. Starost prijavljenih hiš se giblje od 60 do celo 500 let, starost velike večina hiš pa je med 200 in 300 let.
Strokovna komisija v sestavi Maja Dokl Marin (Generali SKB Zavarovalnica, d.d.), dr. Vito Hazler (Fakulteta za etnologijo), Jani Vozelj, univ. dipl. inž. arh. (Studio SPATIO), in Janez Pukšič (fotograf) je prispele predloge skrbno preučila, med njimi določila 29 hiš, primernih za ogled, ter izbrala tri najstarejše in tri najlepše hiše in tudi absolutno zmagovalko.
Pri izbiri najstarejše lesene hiše je bila seveda najpomembnejša letnica izgradnje, pri izbiri najlepše hiše pa je bilo naj-
največji meri izpolnjevala vsa postavljena merila.
NAJSTAREJŠA LESENA HIŠA JE NA POHORJU
Najstarejša lesena hiša je po domače Ladejenkova iz Puše
36 v Lovrencu na Pohorju.
Ladejenkova hiša je izjemen primer kakovostne gradnje v lesu, ki je bila značilna za večino severnih pobočij Pohorja in sosednjega Kobanskega. Ima izjemno lego v prostoru in kljub večkratnim preureditvam učinkuje kot skladna arhitektura najvišje vrednosti. Hiša je pritlična lesena stavba s predelano
sije podjetja RIKO Hiše je stanovanjska hiša v Škofjeloškem hribovju v vasi Zgornja Luša 6, po domače Kovkarjeva kajža.
Stanovanjska hiša je delno zidana pritlična hiša pravokotni-škega tlorisa s prehodno vežo in kuhinjo. Desni del stavbe obsegata velika izba - "hiša" in kamra, levi pa spalnica- "čumnata", shramba in vkopana klet. Po oceni je hiša nastala v drugi polovici 18. stoletja. Današnjo podobo je dobila po vsaj dveh večjih gradbenih preureditvah, potem ko so večinoma leseni hiši dogradili zidano kamro in jo podaljšali v čumnato in shrambo. Kasneje so bile preureditve osredotočene predvsem na izboljšanje bivalnih razmer,
Ladejenkova hiša
Kovkarjeva kajža
to je v povečevanje oken na lesenem delu, obnovo ostrešja in kritine ter ometavanje zidanih sten, še vedno pa je krita s slamo. Hiša je skladno grajena, ohranjenih ima vrsto detajlov, ki pričajo o njeni starosti, načinu gradnje, stanovanjski kulturi in namembnosti posameznih prostorov.
Kovkarjeva kajža je izjemen kulturni spomenik. Pomembna je po gradbeni zasnovi, času nastanka in zlasti po namembnosti, pa tudi kot dom dveh izjemno zanimivih osebnosti: ljudskega pesnika Franca Vidmarja - Pustotnika (1867-1952) in pesnika in pisatelja Janeza Okorna. Zaradi izjemno zani-
vhodno "loupo" (veža), veliko "hišo", "kamro", "kuhno" (kuhinja), malo "hesco" in "hram", ki je bil namenjen za shranjevanje živil. Kletni del ima dva prostora: star in nov "keuder" (klet).
Hiša ima izjemno dominantno lego nad vaško cesto in prav po zaslugi skrbnih lastnikov že skoraj dve stoletji ohranja svojo prvotno podobo. Med letoma 1997 in 1999 so lastniki hišo temeljito obnovili ob finančni pomoči ministrstva za kulturo RS, občine Žalec in pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Hiša je v zelo dobrem gradbenem stanju. Njena bodoča namembnost bo vklju-
čopoma, prekrita s slamo. Razporeditev prostorov je značilna za hiše s črno kuhinjo: iz vhodne "lojpe" (veže) vodijo vrata v veliko in malo "hišo" in (črno) kuhinjo.
Poldekovo hišo odlikuje izjemna vraščenost s krajino vaške ceste, gozdnega roba ter travniških in njivskih površin. Tudi zadnja prenova, ki je bila izpeljana pod vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, je še poudarila njen slikoviti videz in prvotno pričevalnost, kar odseva tudi željo lastnikov za njen trajni obstoj. V zadnjih letih jo Turistično društvo Dobje vključuje v turistično ponudbo območja. Skupaj z lastniki načrtujejo ure-
Pri Poldek
mive in še vedno dobro prepoznavne temeljne zasnove in kasnejše gradbene rasti je Kov-karjeva kašča izjemno dragocena priča o gradbenem razvoju stavbarstva na loškem ozemlju.
NAJLEPŠE HIŠE
Ena izmed najlepših hiš po mnenju strokovne komisije je po domače Rezarjeva hiša iz Grajske Vasi 48 v spodnji Savinjski dolini v občini Braslov-če.
Rezarjeva hiša je zasnovana kot lesena pritlična stavba s črno kuhinjo. Nastala je leta 1806. Zgrajena je iz smrekovih brun, ki se na vogalih in ob predelnih stenah povezujejo z utori lastovičjega repa in utori na križ. Leseno pritličje obsega
čitev v turistično ponudbo domačije in Grajske vasi.
Med najlepše hiše po mnenju strokovne komisije sodi tudi hiša Repuš 13 v občini Dobje na Kozjanskem - po domače pri Poldek.
Hiša je značilen predstavnik lesenih stavb zahodnega dela Kozjanskega. Je v breg potisnjena vrhkletna lesena stavba s črno kuhinjo. Po oceni je nastala okrog leta 1830 kot dom malega kmeta. Iz kamna pozidan kletni del je delno vkopan v zemljo, pritličje je zgrajeno iz tesanih bukovih in hrastovih brun, ki se na vogalih povezujejo z utori na križ. Zunanjost je v celoti ometana in pobeljena, ostrešje "na škarje" zaključuje somerna dvokapna streha s
janje okolice in pripravo ustreznih programov za sprejem obiskovalcev.
Poldekova hiša sodi med naše najpomembnejše kulturne spomenike osrednjeslovenskega prostora.
Z akcijo "Iščemo najstarejšo in najlepšo leseno hišo v Sloveniji" želijo v podjetju RIKO HIŠE prispevati k raziskovanju in ohranjanju kulturne dediščine ter obenem slovenski javnosti približati arhitekturno dediščino kot izhodišče pri iskanju kakovostne arhitekture in bivalnih enot, ki jih ponuja les kot gradbeni material. Vsekakor pa je to lahko le ideja, kako preživeti lep prosti dan, spoznati nov del Slovenije in njene kulturne dediščine. Obiščite jih in se prepričajte sami.
KULTURA
PTUJ / DEVETA LIKOVNA KOLONIJA TALUM
Pestro likovno ustvarjanje
V prostorih Miheliceve galerije v starem obrambnem stolpu ob Dravi je bila 8. decembra lani odprta razstava 9. likovne kolonije Talum. Osemkrat zapovrstjo je kolonija, ki jo organizira in financira ta industrijski gigant, gostovala na gradu [tatenberg. Lani razmere na tem gradu niso več omogočale organizacije slikarskega dela, zato so se umetniki za nekaj septembrskih dni naselili na Ptuju in si v nekdanji konjušnici na ptujskem gradu uredili improviziran atelje. Rezultate njihovega dela si bo mogoče ogledati še v januarju.
Za organizacijo likovne kolonije z vso predanostjo skrbi Darko Ferlinc, umetniški vodja projekta pa je Dušan Fišer. Kolonija Talum se odlikuje po široki odprtosti. Slikarjev ne zavezuje k motiviki, ki bi jo narekoval kraj druženja. Vabila razpošiljajo najboljšim ustvarjalcem, z odkupom njihovih del pa si družba Talum oblikuje lastno in kvaliteto likovno zbirko. Lani se je kolonije udeležilo trinajst slikarjev. Razstava v Miheličevi galeriji razkriva veliko pestrost njihovega likovnega razmišljanja.
Andrej Brumen — Cop je razstavil tri platna, ki prosevajo v gledalca z mehkimi in spremin-jastimi prehodi barvnih površin ter bleščavo vodnih pretakanj in globin. Cisto drugačno razpoloženje odsevata Brumnovi deli z naslovom Jeziki in Slast, z erotiko nabiti sliki na svetli oz. kar svetleči aluminijasti podlagi.
Dušan Fišer je predstavil dvojico slik z naslovom Levo, desno. Podobno, a vendar različno obravnavani površini ter besedna igra z zamenjano levo in desno stranjo nas pritegneta k
primerjanju in razlikovanju. V soseščini je razstavljeno še eno veliko in visoko Fišerjevo platno, ki v zanj značilnem pros-
torskem iluzionizmu odslikava podobo dorskega stebra, njegovih okroglin in kanelur.
Zmago Jeraj je razstavil šest barvnih fotografij in tri platna. Skozi objektiv fotoaparata se je zagledal v razdrapana ostenja starih ptujskih zgradb. Zanimala ga je struktura zidov, predrtih z okenskimi odprtinami, v katerih na{ pogled zaustavi nepredirna tema, ali pa so odprtine prevara, ker so okenski okviri na steno zgolj naslikani oz. so okna zazidana. Jerajeva platna
pa nam z zanj zna~ilno nemirno linijo odstirajo tri poglede na ptujsko mesto. Temna ~love{ka silhueta in prazen stol so osrednji vsebinski poudarki Jerajeve pripovedi.
Ostro nas nagovarjajo dela Aleksija Kobala. V poslikavo zrcalne povr{ine se vpleta gledal-~ev lik in daje upodobljenemu opominu na preteklost oseben poudarek. Prediranje slikovne povr{ine z razporki v obliki vulve oziroma vodnega odtoka pa deluje {okantno in prav ni~ ten-
Z razstave 9. likovne kolonije Talum v Miheličevi galeriji. Foto Boris Faric
kočutno ter za enim od naslovov (Lucio Fontana, kje si?) opozarja na velikega vzornika.
Nuša Lapajne je posegla v prostor s tremi instalacijami, ki pa so vendarle ohranile osnovno značilnost tabelne slike, se pravi, da so pritrjene na steno.
Živko Ira Marušič vznemirja s strastnimi slikami, nabitimi z erotiko in prevladujočimi kričavo rdečimi površinami, ki jih je oblikoval nadvse pastozno, večkrat z neposrednim iztiskanjem barve iz tube. Je tudi edini, ki je za razstavo prispeval "ready-made", z značilnim aktom poslikano majico, spomin na druženje na ptujskem gradu.
Povsem drugače je Herman Pivk nadvse tenkočuten slikar s fotoaparatom. Lepoto in nedo-jemljivo skrivnost bitja je iskal v strukturah jesenskih plodov, s semeni napolnjenih in prepolovljenih ali iztrebljenih buč ter v prezrelih semenih sončnice, ki žarkasto zarisujejo vibaste forme večnega kroga.
Ptujčan Tomaž Plavec je bil najmlajši udeleženec kolonije. Na aluminijaste plošče je s finimi konturami vgrebel podobe lebdečih angelov. Odsevi na svetleči se površini nas pritegnejo v igro prosojnih nezemeljskih bitij.
S humorjem, radoživo in barvito, pa tudi erotično strastno nas nagovarjajo podobe Silvestra Plotajsa — Sicoeja.
Ivo Prančič se ni izneveril uveljavljenemu načinu dela. Preverjal je strukturiranost enobarvnih ploskev, gradil in stopnjeval ritem vodoravnih ali v zalomljeni spirali potekajočih pasov ter s kolažem v rahlo privzdignjenem reliefu posegel v prostor.
Ptujčan Viktor Rebernak je
na razstavo poslal več platen, ki žarijo v bleščavih barvnih površinah. Rebernak barve nanaša v gosto in vzporedno položenih kanelurah pastoznih slojev, da doseže bogato reliefno strukturo površine, kanelure pa usmerja tako, kot ga vodijo gmote barve, kar spominja na tkanje tapiserije. Uokvirjena platna kvadratnih formatov sestavlja v razsežne skupine, s katerimi prekriva cele stene.
Natalija Šeruga svojih platen ni želela uokviriti. Kot lahna krila jih je pripela na steno galerije, da je poudarila krhkost bogato strukturirane površine.
Med dvanajstimi slovenskimi slikarji je delal tudi Zlatan Vr-kljan iz Zagreba. V abstraktnih delih je pokazal svoj odnos do barvne tonalitete, na ptujskem gradu pa ga je pritegnila tudi vegetacija, da je z bolj pastozni-mi nanosi barve skušal materi-alizirati igro odpadlega listja in mozaični preplet v vejah starodavne sekvoje.
Deveta likovna kolonija Ta-lum je pokazala visoko ustvarjalno raven udeležencev. Mesto Ptuj je obogatila za dragocen likovni dogodek, družba Talum pa bo ponovno razširila svojo slikarsko zbirko. Z zanimanjem lahko pričakujemo deseto, jubilejno kolonijo.
Ob razstavi je izšel razkošen katalog. Preseneti nas ovitek z barvno fotografijo; Stojan Ker-bler je z južne grajske ploščadi posnel ptujske strehe. Uvodno razmišljanje je prispeval Andrej Brumen — Čop, slikarje pri delu in njihove slike je fotografiral Stojan Kerbler, katalog je oblikoval Darko Ferlinc, natisnila pa ga je tiskarna Florjan-čič.
Marjeta Ciglenečki
ŠMARTNO NA POHORJU / ODKRITJE ROMANSKIH FRESK V CERKVI SV. MARTINA
Novo priievanje o likovni ustvarjalnosti na Slovenskem
V cerkvi sv. Martina v [martnem na Pohorju so v poletju 2000 v prezbiteriju pod starim beležem odkrili pomembne romanske freske. Bistričan dr. Ferdo [erbelj, umetnostni zgodovinar in višji kustos v ljubljanski Narodni galeriji, strokovnjak za starejšo umetnost ter odličen poznavalec umetnostne zgodovine na območju slovenjebistriške in oplotniške občine, je ob odkritju romanske slikarije v šmarski cerkvi dejal, da to brez dvoma narekuje novo pisanje o zgodovini umetnosti na Slovenskem.
Odkrite romanske freske imajo tolikšno razsežnost, da si jih prihajajo ogledovat ne samo obiskovalci iz Slovenije, temveč celo iz tujine. Šmarsko cerkev obnavljajo že šest let in domači župnik Jože Brezovnik upa, da bodo freske na ogled javnosti že čez dve leti.
Ob odkritju fresk se umetnostnim zgodovinarjem zastavlja veliko vprašanj, tudi letnica postavitve te imenitne romanske cerkve, ki so jo strokovnjaki doslej postavljali v leto 1252, ko se prvič omenja v pisnih virih. Vendar bodo freske lahko povedale marsikaj več, celo to, da je po vsej verjetnosti cerkev tu stala že pred letom 1252, saj so freske starejšega datuma. Seveda se bo, dokler ne bodo uspeli dokončno vsega odkriti, prebrati in jih košček za koščkom re-stavrirati, pojavljalo veliko tez o nastanku cerkve, o tem, zakaj tako imenitna slikarija ravno tukaj, ko pa tod v času njene postavitve še ni bilo naselja, čigava lastnina je bila cerkev in še veliko drugega.
Dr. Šerbelj je ob razlagi fresk (sedaj so še v dokaj surovem stanju, vendar je že marsikaj do-
bro vidno, od podob škofov in opatov na oboku pred vhodom v prezbiterij do svetnic na kamnitih rebrih, čudovito lep sklep-nik s križem in jagnjem božjim, pa apostolov na treh stenah, zahodni, južni in vzhodni, na desni strani oltarne mize je lepa podoba sv. Miklavža, mogoče celo ena njegovih najstarejših upodobitev na Slovenskem, in drugega svetnika na levi strani oltarne mize, za katerega pa še natanko ne vedo, kateri naj bi bil, menijo, da bi lahko bil celo cerkveni patron sv. Martin, ki ga med podobami doslej še niso našli), povedal, da je v romanski umetnosti na Slovenskem manjkalo samo eno - slikarstvo iz tega obdobja. Ker je na Slovenskem okoli 250 objektov, povezanih s tem obdobjem, je bilo pričakovati, da bodo v enem izmed njih odkrili tudi slikarstvo. Odkritje v Šmartnem na Pohorju daje umetnostnim zgodovinarjem upanje, da bodo nekaj podobnega odkrili tudi še kje drugje. Po njegovem je Šmartno ključ za odkrivanje slikarij iz 13. stoletja na Slovenskem.
Da je odkrita slikarija v šmar-ski cerkvi nekaj posebnega, se
po besedah dr. [erbelja strinjajo tudi drugi strokovnjaki s podro~ja umetnostne zgodovine, tako dr. Janez Hofler, predavatelj na oddelku umetnostne zgodovine na FF v Ljubljani, ki jih ocenjuje za drugo največje odkritje pri nas, takoj za hrasto-veljskimi (te so tudi odkrili dokaj pozno, šele 1949. leta).
Dr. Ferdo Šerbelj je razložil še tezo o nastanku cerkve, zgrajene v bližini antičnega kamnoloma. Po njegovem lahko najdemo zvezo z Babenberžani
ter z aludialnimi (samostojnimi) zemljiškimi gospodi iz bližnjega Gromberga (pol ure hoda), še posebej dvema Wulfingoma, ki sta bila eden za drugim celo kanclerja pri Babenberžanih. Lega za gradnjo cerkve, po vsej verjetnosti je šlo za grobnico Grom-beržanov, je bila na tej lokaciji več kot idealna, saj je bilo Pohorje v tistem času še polno raznega gradbenega materiala, od antičnih časov pa je ostalo veliko obdelanega kamna. Podobni fevdalni cerkvi sta tudi na ravnini, na Spodnji Polskavi cer-
kev sv. Štefana, na Črešnjevcu pa sv. Mihaela, zgrajena iz rimskih blokov (tudi v tej cerkvi je bila grobnica). Strokovnjaki računajo, da bodo našli tudi kakšne romanske prvine, ki jih bodo presenetile.
Ustvarjalci, ki so poslikali stene v prezbiteriju šmarske cerkve, je poudaril dr. Šerbelj, so bili resnično pravi mojstri svoje stroke. Tako lahko romansko slikarijo v šmarski cerkvi povežemo s srednjeevropskimi romanskimi in poznoromanskimi
Zunanjost romanske cerkve sv. Martina v Šmartnem na Pohorju kaže podobo prave trdnjave, značilno za čas njenega nastanka
Pomembna poslikava - svetnice na kamnitih rebrih, ki nosijo obok prezbiterija. Na vsakem kraku je osem posli-kav, deveti je sklepni in prikazuje jagnje božje
prvinami ter dosežki tistega časa (primerjava s podobno slikarijo v kapelah na Salzburškem in v Seckauu).
Da bodo lansko poletje odkrite freske resnično zaživele v polnem sijaju in bodo na ogled vsem, ki bodo ta sakralni biser želeli občudovati, bo potrebno še veliko dela in seveda znanstvenega sodelovanja ne samo med domačimi strokovnjaki, temveč tudi iz tujine. Nekoč, v času rimske države, je bil življenjski utrip tod nadvse živahen, mogoče bo tako tudi v prihodnosti.
Vida Topolovec
NASVETI
Kuharski nasveti Ananas
Ananas je znan južni sadež, ki še danes nekaterim velja za pravo sadno razkošje. Pri nakupu pazimo, da izbiramo ananas, ki ima težek plod, izrazit vonj, osrednji lističi čopka pa se dajo zlahkote odstraniti. Meso se mora rahlo upreti pritisku, ne sme pa imeti nobenih odtiskov. Barva in lupina nista pomemben dokaz zrelosti.
Pod luskinasto lupino ananasa so tako imenovana očesa. Zato lupino vedno olupimo z nožem kar debelo, šele potem lahko plod razrežemo na rezine in odstranimo trd stržen iz sredine. Ananas lahko tudi razpolovimo in narežemo po dolgem, meso pa izrežemo z nožem, potem prav tako odstranimo sr-žen in meso narežemo na kocke oziroma grižljaje. Svež zrel ananas je že sam slasten poobedek, z malo sladkorja, kapljico ruma ali češnjevca pa je še okusnejši.
Lahko ga potresemo tudi z rjavim sladkorjem, sotiramo oziroma v ponvi na hitro prepražimo na maslu ali tako pripravljenega pečemo na žaru. S svojim izrazitim sladko—kiselkastim okusom se prilega k pikantnim jedem iz svinjine in perutnine, pogosto pa ga srečamo kot eno izmed sestavin pri pripravi morskih sadežev. V cel olupljen ananas, ki mu v sredini odstranimo trdi del, lahko nadevamo prešano šunko in pečemo vsaj eno uro pri 200°C. Ananas odzunaj začinimo s soljo, poprom in česnom. Pred peko s pomočjo zobotrebcev ali večjih lesenih nabodal ananas dobro stisnemo, da se po peki šunka drži mesa ananasa.
Od slanih jedi ga pogosto pripravljamo tudi s slanino. Z njo lahko ovijemo tanke rezine ananasa in jih nato povaljamo v moki, razžvrkljanih jajcih in na koncu v drobtinah ter na hitro ocvremo. Drobtinam lahko v manjši količini dodamo sesekljane lešnike in mandlje. Ananas pogosto uporabimo pri pripravi rižot iz morskih sadežev, pri katerih skupaj z morskimi sadeži dušimo tudi na majhne kocke narezan ananas, ali pri perutninski rižoti, kjer prav tako za boljši okus dodajamo manjšo količino narezanega ananasa.
Ananas lahko pripravimo tudi kot okusen dodatek ob kozarcu dobrega vina ali kot hladno in toplo predjed. Za hladne predjedi male kocke ananasa zavijamo v tanke lističe suhe ali prekajene slanine, vse skupaj pa položimo na majhne rezine kruha, ki smo jih na tanko pre-
JOGURTOVO PECIVO
Potrebujemo: 2 lončka navadnega jogurta, 4 lončke (jogurtové) moke, pol lončka olja, pol lončka sladkorja, 4-5 jajc, 2 pecilna, 2 vanilija.
Rumenjake ločimo od beljakov in iz beljakov naredimo sneg. Ostale sestavine med samo dobro penasto umešamo in na koncu dodamo sneg. Pečemo pri 180 do 200°C 25 do 30 minut.
Avtorica: Slavica Krivec, Rimska ploščad 14, Ptuj
mazali z maslom. Ananas lahko zavijemo tudi v tanke rezine pečene svinjske pečenke. Lahko si pripravimo tudi solato iz pečenega svinjskega mesa, ki ga narežemo na majhne kocke, dodamo prav tako na kocke narezano gnjat in manjšo količino na kocke narezanega ananasa. Začinimo s soljo, poprom in rahlo okisamo z balzamiko kisom. Za vse slane jedi, pri katerih kot sestavino uporabljamo ananas, naj bi uporabili le svež ananas. Ananas iz konzerv je konzerviram s sladkorjem in je za slane jedi skoraj presladek.
Kot tople uvodne jedi si iz ananasa lahko pripravimo gra-tiniran ananas. Tega pripravimo tako, da svež ananas prav tako olupimo in narežemo na kocke; velikost kock je odvisna od velikosti toplih grižljajev. Priporočljivo je pripraviti manjše grižljaje in jih za porcijo ponudimo več. Pripravimo jih tako, da na rezino toasta naribamo manjšo količino poljubnega pol-trdega sira, na sir damo kocke narezanega ananasa (ananas bi lahko narezali tudi na tanke rezance), po ananasu potresemo sesekljano slanino in čebulo in prelijemo z žlico goste bešamel omake ali gostim legirjem. Bešamel omako pripravimo tako, da stalimo žlico margarine, dodamo 2 žlici moke in zalijemo z 2 decilitroma mleka. Kuhamo 5 minut in začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom ter omako do mlačnega ohla-
dimo. Nato omaki dodamo 2 rumenjaka in trd sneg 2 beljakov. Tako pripravljene prigrizke damo tik pred serviranjem v pečico, ki smo jo ogreli na 220°C, in pečemo, da porjavi.
Od sladkih jedi iz ananasa lahko pripravimo ananasovo torto, rezine, kompot, ledeni ananas, ananas presenečenja in še druge. Ananas presenečenja pripravimo tako, da ananas prerežemo na polovico in ga ne olupimo. S pomočjo noža odstranimo notranje meso in ga narežemo na kocke. Ananasovim kockam dodamo še poljubna južna sadeža, ki jih prav tako narežemo na kocke. Sadje med sabo pomešamo, po želji sladkamo in odiša-vimo z rumom ali konjakom ter ga vsipamo v pripravljeno ana-nasovo skledo. Po vrhu sadja nabrizgamo s pomočjo nazobčanega tulca mešanico beljakov in sladkorja v prahu, tako da pokrijemo vse sadje. Tako pripravljeno sadno presenečenje damo v pečico na 250°C in pečemo, da porjavi. Pod beljakovo maso po želji lahko nadevamo tudi kepice poljubnega sladoleda. Tako zapečen ananas damo na mizo in ga razrežemo pred gosti.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 313. NAD.
Duševno zdr^^je otrok in mladostnikov -
Zasnova dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov pri možnosti nastajanja psihosocialnih motenj -14. nad.
Societalna zasnova duševnega zdravja
Vplivi societalnega in socialnega konteksta duševnega zdravja so vse bolj prepoznavni in se opisani predvsem v strokovni literaturi, ki govori o revščini.
Družbeni kontekst določa ali sodoloča predvsem naslednje:
-	filozofijo vzgoje,
-	poglede na duševno zdravje,
-	kaj opredeljujemo kot odklon, motnjo, bolezen,
-	pričakovane in zaželene oblike vedenja in delovanja,
-	delovanje institucij,
-	kakovost in število ogrožajočih, stresoge-nih, travmatskih, kronično neugodnih dejavnikov v družini, šoli in skupnosti,
-	vrsto in število varovalnih dejavnikov v družini, šoli in skupnosti,
-	zagotovljene možnosti pomoči za otroke s posebnimi potrebami,
-	uporabo služb,
-	skupnostne vire psihosocialnih dobrobiti
25. nad.
in duševnega zdravja,
- psihosocialno kakovost življenja otrok in družine.
Socialni dejavniki v smislu eksistenčnih okoliščin življenja poleg drugega sodoločajo uporabo razpoložljivih služb. Reveži manj uporabljajo različne strokovne službe za otroke, preventivne programe, programe promocije duševnega zdravja, izobraževalne in kulturne dobrine, informacije.
Otroci so prve in najbolj prizadete žrtve nesposobnosti sodobne družbe, da reši osnovne socialne probleme in probleme zaščite zdravja. Za mentalno oziroma duševno zdravje so najpomembnejši strukturalni elementi kakovost in struktura življenja otrok in mladostnikov. Socialna neenakost razloži 50% varianco umrljivosti otrok in dolgoročni izid mnogih psiho-socialnih motenj.
Otroci so del populacije, ki jih najbolj prizadene revščina. Zato je pomembno poleg skrbi za družino ohraniti sisteme neposredne skrbi za otroke. Otroci potrebujejo zaščito, zavetje in podporo svoje družine. Toda prav otroci iz najrevnejših okolij potrebujejo tudi neposredno zaščito s strani skupnosti , v kateri živijo. Zato je potrebno proučevati psihološke posledice socialnega izključevanja otrok zaradi revščine.
Naslednjič pa še o zasnovi razvojne psihopatologije.
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Fotovoltai~ni solarni sistemi
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Za praktični primer poglejmo počitniško hišico, ki jo obiskujemo od marca do oktobra; solarni moduli so nagnjeni za 40 stopinj proti vodoravni površini.
Iz tabele porabnikov izberemo najpotratnejši mesec (npr. oktober) ter izračunamo in določimo:
-	moč porabnikov (svetilke, radio, črpalka, TV) - 160 W
-	poraba toka na mesec - 270 Ah
-	avtomobilski akumulator -12 V in 150 Ah
-	mesec z najmanj energije -oktober, 100 ur
-	faktor poslabšanja (nagib modula 30°, senca od 9. do 10. ure, staranje modula) - f = 0,77
-	število ur polne moči -Tmax = 0,77 x 100 = 77 ur
Krvodajalci
4. januar: Ivan Hribernik, Na Boc 22, Poljčane, Anton Švarc, Bi{e~ki Vrh 3, Fran~ek Lenart, Jir{ovci 51, Marjeta Kraner, Sp. Zerjavci 3, Du{an P{ajd, Crmlja 5, Srečko Ro{kar, Bi{ 53, Marjan Kovačec, Apače 64, Anton Zelenik, Svetinci 40/A, Janez Korent, Crmlja 20, Irena Rola, Crmlja 12/A, Anđelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj, Marjana Bombek, Volkmerjeva 30, Ptuj, Jožef To-polovec, Gradi{če 23, Jože Gajzer, Lackova 9, Ptuj, Zdenka P{ajd, Crmlja 5, Irena Korent, Crmlja 20, Olga Toplak, Maistrova 11, Ptuj, Erna Murko, Vintarovci 23, Marija Ta{ner, Ločič 25, Darinka P{ajd, Crmlja 5, Terezija Potočnik, Jir{ovci 47, Marija Ceh, Bi{ečki Vrh 2, Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ptuj, Srečko Puk{ič, Destrnik 2, Franc Kukovec, Placar 7/A, Zvonko Zaj{ek, Ptujska Gora 104/A, Roman Korent, Crmlja 12, Neža Sluga, Levanjci 26, Janez Murko, Placar 64, Josip Smontara, Slovenska 46, Ormož, Matej P{ajd, Crmlja 5, Marjan Ta{ner, Dolič 36, Ibrahim Ekič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj, Milena Mur{ec, Ločki Vrh 28, Angela Forstnerič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj, Anton Brodnjak, Placar 19, Rajko Fjat, Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj, Robert Perko, Gerečja vas 40/D, Stanko Perkovič, Destrnik 47, Marija Zelenik, Vol-
kmerjeva ulica 11, Ptuj, Jožica Unuk, Kraigherjeva 18, Ptuj, Marjan Jus, Ptujska Gora 2/A, Boža Meglič, Levanjci 2/A, Angela Polanec, Placar 65/A, Franc Raj{p, Destrnik 55, Mile Jovič, Ore{je 101, Stanko Veldin, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj, Marija Voda, Dolič 10, Anica Horvat, Placar 25, Pavel Klobasa, Negova 114, Du{an Le-sjak, Zelenikova 2, Ptuj, Daniel Vogrinec, Arbajterjeva 5, Ptuj, Kamilo Kronvogel, Crmlja 7, Ciril Koser, Janežov-ski Vrh 21/A, Ignac Sluga, Levanjci 26, Rudi Fridl, Ločki Vrh 27, Srečko Kuzminski, Stojnci 143, Majda Ljubec, Nova vas pri Markovcih, Antonija Korent, Crmlja 12, Kristina Cuček, Bi{ 11, Miran Gradič, Na Boč 24, Poljčane, Srečko Hribernik, Na Boč 22, Poljčane, Štefan Lovren-čič, Sovjak 10, Jože Kozel, Rimska pl. 10, Ptuj, Štefan Lovrec, Zlatoličje 36, Vinko Gorjup, Dragonja vas 12, Friderik Koletnik, Grajen{čak 7/A, Drago Paska, Ul. Šer-cerjeve brigade, Maribor, Damjan Fer{, Hajdo{e 6, Milan Farazin, Ulica B. Greifov 12, Maribor, Marjan Potrč, Sovjak 7/A, Drago Kocjan, Zg. Duplek 86/H, Bo{tjan Gra{ič, Slivni{ko Pohorje 46, Srečko Toplak, Vičanci 97, Miran Sor{ak, Gerečja vas 77, Mihael Jerebič, Moravci 136, Janez Golob, Kicar 140/C, Primož Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dr. polju, Janez Goričan, Placar 11/A.
-	skupni tok solarnih modulov - Im = 270/77 = 3,59 A
-	solarni modul 50 W, ki daje tok 3,3 A
-	število solarnih modulov -n = 1 (3,59/3,3 = 1,08)
Približna cena navedenega fo-tovoltaičnega solarnega sistema skupno z akumulatorjem in regulatorjem znaša približno 150.000 do 200.000 tolarjev.
5. PRIHODNOST
FOTOVOLTAICNIH
SISTEMOV
V prihodnosti se pričakuje, da bodo fotovoltaični sistemi postali eni od stebrov obnovljivih virov energije, čeprav bomo še nekaj časa odvisni od zemeljskega plina, olja, premoga in jedrske energije. Pri vključitvi v velika omrežja je fotovoltaika še daleč od gospodarnosti. Drugače je pri malih naseljih, ki se razvijajo v mesta. Več kot dve milijardi ljudi nista priključeni na električna omrežja. V prihodnosti se zato predvideva, da oskrbo z električno energijo lahko tem ljudem omogočijo le obnovljivi viri, ki bodo znatno cenejši kot priključitev na že instalirana omrežja. V zadnjih dveh do treh letih so se mo-dulski sistemi razširili po celem svetu, skupna instalirana moč pa je znašala približno 150 MW.
Zadnje raziskave uglednih institucij kažejo, da bo po letu 2010 letno povpraševanje po fo-tovoltičnih sistemih med 1500 in 2000 MW. Računa se, da bo letni tržni delež okoli 22 %, kar je razvidno iz slike 5.
Tudi Evropa noče zaostajati, saj je Evropska skupnost v Beli knjigi zapisala še višje stopnje rasti. Do leta 2010 se načrtuje instaliran učinek 3000 MW, kar
Slika št. 5: Regulacija polnjenja akumulatorja za enojni solarni sistem
znaša 30 % letno rast. Da bo to možno doseči, se bodo morali stroški izdelave sončnih celic znatno zmanjšati, zato veliko podjetij že aktivno sodeluje pri razvoju in optimiranju silicijeve celice, pri razvoju tankoplastne ter pigmentne celice na bazi ru-tenija (tako imenovane "nano" solarne celice). Veliko sodelujočih podjetij je že doseglo visoko avtomatiziranost proizvodnje celic z letno kapaciteto 15 do 25 MW.
Nobenega dvoma torej ni, da
prihodnost pripada obnovljivim virom energije, ki naj bi do sredine tega stoletja že pokrivali okoli 50 % svetovne potrebe po energiji.
Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 7711-4611, je odprta za brezpla~no svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure Vsi do sedaj objavljeni članki in tudi druga poglavja s področja varčevanja z energijo so dostopni na	spletnih	straneh:
http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / NA CIGRI OKOLI SVETA TUDI PTUJSKI LJUBITELJI JADRANJA
Prva sta bila Asja in Darko Stropnik
Na Ptuju živi veliko ljubiteljev morja in jadranja. Še do nedavna so bili njihovi podvigi bolj ali manj vezani na Jadran, odslej pa ni ve~ tako. Po zaslugi enega najbolj zagrizenih ~lanov ptujskega jadralnega kluba Milana Ču~ka, ki je tudi povezan s skiperji hrvaške Čigre, jadrnice, ki je lanskega septembra pri~ela 20-mese~no pot okoli sveta (pot je razdeljena na 28 etap), se je kar nekaj ljubiteljev morja in jadranja iz Ptuja in okolice vklju~no z njim od-lo~ilo, da bodo ~lani posadke na tej njeni poti.
Prva od Ptujcanov sta se na Čigro lani septembra vkrcala znani ptujski fotograf Darko Stropnik in njegova hči Asja, {tudentka. Njuna pustolov{čina se je v okviru druge etape pričela v Barceloni in je vključevala
Ibizo, Formentaro, Cartageno, Amerio, Motril, Benalmadeno, Ceuto (Maroko), Gibraltar in Malago.
Darko si je pot s Čigro, kot je sam povedal, podaril ob življenjskem jubileju. Nekaj navtičnih
izku{enj si je pred tem nabral kot član brodarskega dru{tva Ranca Ptuj. Skupaj z Asjo sta se pred odhodom {e dodatno potrudila in sku{ala pridobiti čim več tistega, česar {e nista znala. Veliko sta pridobila tudi iz literature, saj je je v dru{tvu veliko. Kar največ navtičnih izku{enj pa jima je sku{al posredovati tudi izku{en skiper Zdenko Medved, prav tako član brodarskega dru{tva Ranca Ptuj.
Na "veliko vodo" in življenje na jadrnici sta se hitro privadila. Tako kot sama pot je podrobno porazdeljeno tudi delo
Čigra v vsej svoji lepoti
Posadka druge etape: na fotografiji ni Darka Stropnika, ki je kot vedno pridno "filmal"
oziroma obveznosti skozi celih 24 ur vsakodnevnega življenja na jadrnici, ki vključujejo delo z jadri, za krmilom, v okviru straže (ta se menjuje vsakih {est ur), v kuhinji ... Da bi se izognil kateri od dolžnosti, ni govora, tudi morska bolezen ni opravičilo, pravita Darko in Asja.
Glavni na ladji je skiper, ki naredi tudi urnik dežurstva v kuhinji. "Ko si na vrsti, mora{ poskrbeti za tri obroke na dan: za zajtrk ob 7. uri, mali obrok med 12. in 13. uro in večerni okrog 20. ure. Med obroki se ne je, v kuhinji in shrambi se lahko giblje samo dežurni in nihče drug. Red in disciplina morata biti vrhunska, brez tega ni us-pe{ne plovbe.
S Čigro sva doživela življenjsko izku{njo, ki jo želiva {e kdaj ponoviti, {e posebej, če bova imela srečo in bova ponovno na jadrnici, kjer bo glavni skiper Ozren Bakrač, mornar v pravem pomenu besede in velik človek z veliko življenjskih izku{enj in energije, ki vliva zaupanje v vsakem trenutku; enako njegov pomočnik
Med potjo so se srečali tudi z velikimi valovi in morsko boleznijo, ki pa ni smela biti ovira za opravljanje dodeljenih opravil. Foto: Darko Stropnik
Bor Sotler," sta nam o svoji jadralni etapi na Cigri povedala Darko in Asja Stropnik, ki sta še vedno polna vtisov in doživetij z do sedaj svoje največje jadralne poti.
Morje ju je še bolj privezalo nase, mornarja bosta še kdaj, sta trdno odločena. Mornarske zabave, kot je bila tista ob prehodu ničelnega meridiana, pa
so samo še dodatna privlačnost poti, ki sicer ni bila tako zahtevna, kot so nekatere druge etape na Cigrini poti okoli sveta. V najdaljši, 30-dnevni etapi od Darwina do Singapurja bodo njeni udeleženci samo trikrat videli kopno, Asja in Darko pa ga nista videla "le" 30 ur.
MG
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (CILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 32.
Južna Kolumbija (Popayan, Silvie)
Dogajanje okrog sebe sem dojemal površno. Budnosti in spanja nisem uspeval lo~evati. Vem, da je bila trda tema, ko sem se obrnil in slišal voznikov glas, ki je napovedal Popayan, vendar nisem bil povsem prepri~an, ali je to bil le odmev glasu med spanjem ali pa smo v resnici prišli v Popayan. Ostali so trdno spali, zato sem jih iz previdnosti raje zbudil. Ves dogodek je bil nekoliko sre~en, saj bi se sicer odpeljali proti severu, ogled Popayana in Silvie pa bi splaval po vodi.
Pri{el sem v najbolj severno južnoameri{ko državo. V deželo, o kateri popotniki, ki prihajajo s severa iz Mehike in Gvatemale in ki sem jih srečeval v Peruju, Boliviji in Čilu, ne govorijo veliko, saj se je izogibajo in jo praviloma le prepotujejo. Gverila je v Kolumbiji močnej-{a, bolje organizirana, aktivnej-{a in ima dalj{o zgodovino kot kjerkoli drugje. Razgibana rdeče bojevito obarvana zgodovina, {tevilne civilne vojne ter kokain - vse to se {e danes odraža z nasiljem. To so glavni razlogi za turistično nerazvitost, hkrati pa varovalni oklep naravi in {čit za nekatera edinstvena ljudstva, ki jih sicer več ne bi bilo. Varnost potovanja je v Kolumbiji precej nižja kot v drugih deželah. Kljub {tevilnim mitom, kot npr. tisti o El Doradu, je v vsej Kolumbiji le nekaj turističnih točk, ki jih obiskujejo tuji popotniki in jih zato večina ostaja
nedotaknjenih. Etnično čistih je {e okrog 50 različnih plemen,
ki živijo v skladu s tradicijo. Je naravno, klimatsko, geografsko, topografsko, kulturno in arhitektonsko najbolj raznolika dežela. V njej so združeni tako Pacifik kot Karibsko morje, Andi in Amazonija, zgodovinska mesta, kot je Cartagena, tradicija in sodobnost, realnost in mit. Mistiki, ki temelji na nekih bazalnih osnovah, vse to daje {e večjo vrednost. V Ko-
lumbiji je v enem dnevu mogoče občutiti (videti) vse {tiri letne čase. V Kolumbiji je združena vsa Južna Amerika. Na turistično nižjo razvitost kažejo {tevilni Indijanci, ki se {e niso navadili prosjačenja za denar, kar je ponekod drugod trend in navada.
Popayan je mesto v južnem delu Kolumbije in po številu prebivalcev nekoliko večji, kot
Indijanci Guambiano - tudi mo{ki nosijo krila
Kolonialno mesto Popayan
je polovica Ljubljane. Našel ga je eden od Pizzarovih častnikov leta 1537. Bilo je pomembno središče na zlati poti iz Carta-gene proti Quitu in Limi. Pred potresi je bil biser kolonialne arhitekture. Najhujši je bil potres 31. marca 1983. Vsako leto na ta dan praznuje vsa država velik praznik. Po potresu je bilo mesto prenovljeno, proces prenove pa traja še danes. Mesto ima prijetno klimo in atmosfero, deluje pa precej mirno in sproščujoče. V dobrem spominu mi je ostalo odlično kosilo, ki se ga je po dolgem bolehanju še posebej razveselil moj trebuh.
Pot v vasico Silvie smo spla-nirali na četrtek. To je dan, ko tam vzcveti market in tja pridejo indianci Guambiano, ki sicer živijo v sosednjih manjših vaseh. Guambiani so ena najbolj
tradicionalnih indijanskih skupnosti v Kolumbiji. Živeli so na širokem prostoru v južnem delu države, a so se žal ohranili le v tamkajšnjem okolišu. Ob četrtkih na marketu prodajajo sadje, zelenjavo in ostale izdelke, kot so oblačila, razne figure ipd. Noša Guambianov je ostala tradicionalna. Na glavah nosijo temen, črn klobuk, ženske so zgoraj oblečene v vijolično in nosijo črna krila, moški pa so obratno, zgoraj v črnem in ne nosijo hlač, ampak nekoliko daljša vijolična krila.
Spekter že videnega in oku-šenega sadja se je na marketu še povečal za nekaj vrst man-gov in nekaterih drugih sadnih vrst. Med vsemi je čisto na vrhu in kraljuje pitaya, ki je najokusnejše sadje, kar sem ga kdaj okusil.
ZA KRATEK CAS
Mladi dopisniki
MOJE MESTO JE...
Mesto, v katerem živim, se imenuje Ptuj.
Najrazkošnejša hiša je magistrat. Pred gledališčem stoji Or-fejev spomenik. Čez reko Dravo vodijo trije mostovi: eden je namenjen železnici, drugi prometu in tretji pešcem. Ob reki stoji Miheličeva galerija. Na njenih zidovih se vidijo še turške krogle. V našem mestu sta tudi dva samostana. Prvi je minoritski, drugi pa dominikanski.V starem gradu si lahko ogledate muzejske zbirke. V mestu so tudi tri šole. Jaz hodim v osnovno šolo Olge Meglič. Tu pa sta še Ljudski vrt in Mladika.
Ptuj je najstarejše slovensko mesto, ki ga obišče veliko turistov. Ima železniško postajo, ki je bila nekoč pomembna povezava s svetom. V njeni bližini je še avtobusna postaja. V mestu je tudi veliko trgovin in zgodovinskih znamenitosti.
Urban Neudauer, 2. b,
OS Olge Meglic, Ptuj
ZIMA
Ptice so že zdavnaj odletele na jug. Mene pa zjutraj preseneti pogled skozi okno. Vse je belo. Na debelo plast snega naletavajo drobne, bele snežinke. Seveda, saj je zima! Vse je tako mirno, pomirjajoče. Nikjer nobenega odtisa človeškega stopala, nikjer nobene sledi avtomobila. Le sneg krasi strehe blokov in avtomobilov. Veje dreves in grmov se upogibajo pod njegovo težo. Tudi na okenski polici se je nabrala plast snega. Odprem okno in vame plane hladen zrak. Narava me vabi ven. Vabi me v svoj objem. V objem čudovite, mirne in tihe narave, ki me že ob pogledu pomiri in razveseli. Pomislim, kakšna bo ta narava čez dan ali dva. Sneg bodo očistili s cest in zato bodo ob njih veliki kupi. Zaradi dima avtomobilov bodo umazani in rjavi. Povsod bodo sledi avtomobilov, ljudi in tudi živali. Otroci bodo razposajeni tekali okrog in se obmetavali s snegom. Toda čez noč bo spet zapadel sneg in pokril vse sledi prejšnega dne. Spet bo povsod le čista belina. Narava nas bo čez vso zimo znova in znova navduševala. Nato pa bo nekega dne malo močneje posijalo sonce. Dan za dnem bo sijalo bolj in sneg se bo talil. Na plan bodo pokukale prve rastline. In začela se bo pomlad.
Masa Kranjc, 7. a,
OŠ Kidričevo
LJUBEZEN VSE OZDRAVI
Vsakdo izmed nas ima koga ali tudi kaj rad. Nekateri bolj, nekateri manj. Ljudje se med
seboj ljubimo, v družini se imamo radi, a kaj ko je velikokrat to le laž in se "ljubimo" samo takrat, ko kaj od koga potrebujemo.
Ni pa ljubezen samo do človeka, lahko ljubimo knjigo, se sprostimo ob njenih vrsticah, črnih črkah, rimah, tudi slike v kakšni knjigi so zanimive. Veliko ljudi ljubi naravo, ki jih pomirja, zato vsak dan zahajajo na sprehod v gozdiček, na sprehod ob potok in na travnik, poln rož in sveže trave.
Bliža se zima in naravo bomo lahko opazovali le še skozi okno ob toplem radiatorju. Takrat se zamislimo in si želimo na travnik, poln rož ali v gozdiček.
Vse več ljudi pa je, ki ljubi denar in zaradi želje po bogastvu kradejo, ubijajo in morijo naravo, jo uničujejo in iz nje napra-vljajo tovarne. Sam mislim, da bi bilo bolje, če bi naravo pustili pri miru, kot jo je ustvaril Vsemogočni.
Upam, da vas je takih misli več in da se bo narava ohranila in da bodo ljudje cenili vse vrste ljubezni in le tako bo svet obljubljena dežela. Blaž Debeljak, 8. b, OŠ Kidričevo
HITROST UBIJA
Hitrost ubija, saj to je norija in prava parodija.
In ko zakriviš nesrečo, se vsakdo od bolečine zvija in ga daje depresija.
In kot pravi soseda Marija, to prava je norija.
Ponesrečencev je že prava unija,
saj hitrost ubija. Ziga Korsika, 7. b, OŠ Videm
KAJ SI @ELIM
Na začetku šolskega leta sem se v šoli navdušila za več interesnih dejavnosti: vezenje, pevski zbor, likovni krožek, dopisništvo in računalništvo. Predstavili so nam tudi nekaj interesnih dejavnosti, za katere pa nisem bila navdušena. To so: balet, planinci, ples in taborniki. Ko sem doma to povedala mami, mi je rekla, da bom lahko hodila samo k tabornikom, k baletu in k planincem. To pa so dejavnosti, ki me ne veselijo, zato sem mami rekla, da hočem hoditi k pevskemu zboru, k računalništvu, k dopisništvu in k likovnem krožku. Ampak mami je trdila svoje.
Odšla sem v svojo sobo in dolgo jokala. Čez nekaj časa je pri-
šla mami k meni, me pobožala po glavi in dogovorili sva se, da bom lahko hodila h krožkom, ki me zanimajo. Spoznala je, da se lahko sama odločim, k čemu bom hodila. Bila sem zelo vesela, ker mi je uresničila moje želje.
Tudi otroci imamo pravico, da se sami odločimo, kaj bomo delali, ko nimamo pouka. Lepo pa je, da se pogovorimo s starši in skupaj najdemo najboljšo rešitev.
Sanja Jerenko, 3. c. OŠ Mladika
V PLAVALNEM TEČAJU
Mamici in očku sem rekla, da je bilo lepo. Tina Hasemali Mi smo šli skakat s skakalnice, nato smo šli plavat. Klavdija Paveo V plavalnem tečaju sem se imela lepo. Mojemu voditelju je bilo ime Sebastjan. Naučila sem se boljše plavati. Polona Glažar Ko sem skočil v vodo, je močno poškropilo naokoli. Primož Skaza Imel sem se v redu in rad sem plaval. Nino Kolmanič Smešno mi je bilo, ko Tadeja
ni upala skočiti iz skakalnice.
Andrej Malinger
Žan se boji vode, ker ne zna plavati.
Alen Nežmah
Mamici sem rekel, da mi je bilo lepo.
Roman Polajžar
Meni je bilo všeč, ker se je Žan vedno potunkal.
Robi Mlakar
Najbolj všeč mi je bilo, ko nas je gledala učiteljica. Vaditelj mi je bil tudi zelo všeč. Zelo, zelo rada sem hodila v plavalni tečaj.
Teja Bauman
Mamici sem rekla, da je bilo v plavalnem tečaju lepo.
Tjasa Pauko
Zelo mi je bilo v redu in upam, da bo tudi drugo leto tako.
Nina Vaupotič
Mamici sem rekla, da je bilo v plavalnem tečaju zelo v redu.
Monika Vidovič
Meni je bilo super, ker smo šli na skakalnico in ker me je vadi-teljica Ksenija naučila bolje plavati žabico. Prvič sem se upala potunkati do dna. Ko smo iskali ključ, sem ga vedno prinesla iz vode.
Nina Petek,
OŠ Hajdina
POPULARNIH 10 RADIA PTUJ
1.	Stan - EMINEM & DIDO
2.	Can't Fight the Moonlight - LEANN RIMES
3.	Independent Woman - DESTINY'S CHILD
4.	Love don't Cost a Thing - JENNIFER LOPEZ
5.	Thank you for Loving me - BON JOVI
6.	Stronger - BRITNEY SPEARS
7.	Stuck in a Moment - U2
8.	Inner Smile - TEXAS
9.	La Passion - GIGI D'AGOSTINO
10.	Don't Tell me - MADONNA
Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v ve~ernem sporedu radia Ptuj
^ito^ri, da se bojše vidi in tudi čuje, kak oblost v obliki vlode in posloncov probleme rešu-vle, se medsebojno naskaku-vle in davkoplačevalski dnar troši. Ja, dnar pač more krožiti, če ne drgačik, pa vsaj iz levega v desni žep. Saj ste vena šteli v cajtngah in na televiziji gledali, kak v enih ministrtvih prav po šuštarsko dnare zap-rovlajo po tistem storem ekonomskem pravili, ki mu po domočen provimo: ti meni, jaz tebi. Včosik smo rekli: vsi za enega, eden za vse, zaj pa smo toto pravilo čista narobe obr-noli. Pa saj drgačik tudi nemre biti, če pa majo tudi vsi svetniki roke k sebi obrjene.
Na našem Suhem bregi nega kaj posebno novega. Sodid Juža še fort naprej pošajtro-vle po zvini gležja na levi nogi. Odkrili smo eno noro kravo. Pa vete zakaj? Lastnik jo je k biki gna, pa neje htela stoti, kak rečemo toti zadevi. Te pa je lastnik bika reka: - Ti pa maš resen noro kravo!
Tejko za gnes. V roke in noge me zebe in nos man rdeči. Mica provi, ke je to od pijače. Una že ve, saj je tak pametna, ke bi lehko štiri noge mela. Srečno do drugega tjedna.
Vas podavlja Vaš LUJZEK
LUJZEK
Dober den vsoki den! Pa smo tan, ge nega muh. Zima nam je te po dugen cajti le malo pokozala zobe in se pod nič stopinj Celzija potegnola. Saj je tudi že cajt bija, ker se mesec januar v drugi polovici preteguvle. Dnevi so vsoki den za eno kokotovo zehaje boj dugi, noči pa krajše. Tak se pač svet suče iz mesca v mesec, iz leta v leto, iz dneva v den in iz vure v vuro. Snega pa nega in nega, da bi nam malo pobela vse tisto, kaj je črnega v našem živleji.
Od vremena pa še malo k politiki. Kak ste vidli na televiziji, so se naši vrli poslanci preselili v novo okroglo dvorano. Okrogla je pre zato, kak je reka poslanec Jelinčič, ker je vsoki cirkus v okroglem pro-
INFO - glasbene novice!
Uvod tokrat namenjam najavi velikega koncerta ame-ri{ke skupine THE OFFSPRING, ki bo 28. januarja v ljubljanski hali Tivoli. Ve~ informacij o koncertu in o skupini pa dobite na internetu na spletni strani www.zvpl.com/clanek.asp?ID=409.
Britanska skupina THE BEATLES je trenutno pri vrhu vseh svetovnih glasbenih lestvic z zgo{~enko 1., na kateri je kar 27 fantasi~nih uspe{nic. Paul McCartney, John Lennon, George Harrison in Ringo Starr so sestavljali najpopu-larnej{o glasbeno skupino vseh ~asov, ki je sedaj dobila udarni in zabavni beat v tako imenovani me{anici uspe{nic ali THE MEGA MIX (*****), ki ga je v dobro celoto združila studijska ekipa RSVP
***
Italijanski pevec EROS RAMAZZOTTI se lahko pohvali s hiti: Terra Promessa, Una Storia Importante, Adesso Tu, Se Bastasse Una Canzone, Occhi Di Speranza, Piu Bella Cosa, Cose Della Vita, Un Altra Te, L'Aurora, Quanto Amore Sei in Fuoco Nel Fuoco. Najve~ji as italijanske glasbene scene je tokrat v duet povabil pevko CHER v tipi~ni pop/rock skladbi
PIU CHE PUOI (***) z albuma Stilelibero.
***
MARK KNOPFLER je glava skupine Dire Straits in od ~asa do ~asa preseneti tudi s kak{nim solo projektom, kot je super album Sailing to Philadelphia in hit What it is. Gospod Knopfler je ponovno odigral in odpel perfektno balado SAILING TO PHILADELPHIA (*****), v kateri se je na kitari in
tudi vokalno izkazal JAMES TAYLOR.
***
Britanski pevec SEAL je svojo glasbeno pot za~el pri skupini Adamski, ki je imela veliki hit Killer, medtem ko je kot solist najbolj blestel s hitom Kiss from a Rose. SEAL nas bo tokrat posku{al zapeljati s pesmijo THIS COULD BE HEAVEN (****), ki ima prepri~ljivo besedilo.
***
JESSICA FOLCKER je pri{la na glasbeno sceno s skladbo How Will I Know (Who You Are). Simpati~na pevka ponuja energi~en pop komad TO BE ABLE TO LOVE (***), ki
ga je produciral {vedski mojster Max Martin.
***
Italijanski duet PAOLA & CHIARA sta zaznamovali lansko poletje, saj so na{i zahodni sosedje "ponoreli", ko so DJ-ji spustili komad Vamos a bailar. Sestrska ~rnolasa-blond kombinacija je ponovno udarila v komadu VIVA EL AMOR
(***), ki je temperamenten sodobni plesni komad. ***
SHAGGY je zablestel s priredbo uspe{nice Oh Carolina, medtem ko so njegove tri najve~je uspe{nice In the Summertime, Boombastic in It Wasn't me (trenutno 2. mesto v ZDA na Billboardovi lesvici Hot 100 singlov). SHAGGY se predstavlja v novem raga, pop in r&b komadu ANGEL (****), ki ga je dopolnil s svojim petjem tudi Rayvon in ga
najdete na albumu Hot Shot.
***
Karibska skupina BAHA MAN je "zastrupila" najstnike z vro~im komadom Who Let the Dogs Out. Novi kvartet ponovno po{ilja v prvo linijo pevca in raperja Isiaha Taylorja v pozibavajo~em novovalovskem komadu YOU ALL DAT (****), ki glasbeno temelji na samplu znanega hita The
Lion Sleeps Tonight skupine Tookens.
***
Ameri{ka pevka T-BOZ je v originalu ~lanica uspe{nega r&b tria TLC in njeno pravo ime je Tionne Watkins. T-BOZ se presku{a tudi kot solistka v komadu MY GETAWAY (****),
ki je zares vro~ in razgiban plesni r&b komad.
***
Italijanski priducent in DJ RUI DE SILVA je podpisal odli~-no pogodbo z založbo Kismet, ki spada pod okrilje velike založbe Ansta. RUI je v tem tednu sko~il na 1. mesto britanske lestvice malih plo{~ s komadom TOUCH ME (****), ki ga je zapela nova pevka Cassandra. Gre za odli~en house komad s primesmi disko glasbe 70. let in ga morate poslu-{ati na full v kak{ni dobro ozvo~eni diskoteki.
David Breznik
***
ZA RAZVEDRILO
RESITCV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: vespa, iz-trg, Aarau, ikt, Flechsig, PS, Mastroianni, obutev, ostrilo, nit, detomor, Strunk, neobritost, Leal, LG, Lea Aracki, Arnason, ES, kia, vik, Irona, steak, JRT, ksantamin, Ercolano, AK, SO, aki, Raisa, AP.
UGANKARSKI SLOVARČEK
HARZ = severnonem{ko sredogorje
INAR = protohatska boginja, Inara; tudi rusko mo-{ko ime
KASTLER = francoski fizik, nobelovec za fiziko 1966 (Alfred, 1902-1984) LABORE = mestni predel Kranja
RAVANICA = srbski samostan pri Ćupriji RECEK = slovenski nogometaš (Darko, 1964) ROBAS = slovenski alpinist (Roman)
TRANKVILIZANT = vrsta pomirila, ataraktik VERVE = priljubljena britanska rockerska skupina
Aforizmi by Fredi	
Potegnimo že enkrat črto pod	***
crtenje.	Poznam podjetniška
***	partnerja, ki sta začela v
Iz žabje perspektive vidiš,	paru, končala pa v duelu.
kar vidiš, pa če se še tako	***
napihuješ.	Dokler si predsednik, ti bo
***	vsak ob strani stal.
Sanje muhe enodnevnice: "Ko	***
bi le dan preživela na	Moja žena bo letos že spet
polarnem krogu."	praznovala
***	abrakadabrahama.
Najbolj cenjen je tisti	***
gozdiček, ki pokriva Venerin	Le tisti, ki zna čakati,
griček.	dočaka.
TEDENSKI HOROSKOP OD 18. DO 24. 1. 2001 / TEDENSKI HOROSKOP OD 18. DO 24. 1. 2000
OVEN
21. 3. do 20. 4. I. DEKADA 21. 3. do 31. 3.
V tem tednu boste zelo nemirni, saj vas bo strah, da ste vse preveč povedali o svojem poslu ljudem ki jih to čisto nič ne zanima, in bali se boste, da bodo vse to izkoristili proti vam.
II.	DEKADA 1. 4. do 10. 4.
Vse važne poslovne dogovore, ki bi jih morali imeti v tem tednu, je najbolje prestaviti za ugodnejše obdobje, ker če se boste dogovarjali v tem tednu, posli ne bodo stekli, kot je treba.
III.	DEKADA. 11. 4. do 20. 4.
Bodite potrpežljivi pri svojih planih, ker trenutno še niste dovolj trdni v svojem prepričanju, da bi lahko premagali vse ovire, glede domačih razmer pa ne bi bilo slabo, ko bi malo popustili.
BIK
21. 4. do 20. 5. I. DEKADA 21. 4. do 30. 4.
S svojo intuicijo vedno zaznate, kdaj nekdo potrebuje pomoč, pa naj bo to član vaše družine ali pa prijatelj.
V	tem tednu boste imeli konflikt s člani družine, ker boste pretiravali.
II.	DEKADA 1. 5. do 10. 5.
V	svojem nervoznem obdobju boste končno lahko izkoristili trenutek, da začnete ustvarjati, posle na katere ste čakali tako dolgo. Prijetno boste presenečeni, saj vas bo najdražji razvajal.
III.	DEKADA 11. 5. do 20. 5.
V	tem tednu boste končno uspeli kupiti nepremičnino, ki ste jo iskali tako dolgo. Boste pa imeli neprijetnost, saj bo na svetlo prišla vaša mala laž, da ste obiskali vse agencije za nepremičnine.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. I. DEKADA 21. 5. do 31. 5.
Premislite glede ponujenega posla, ker je v njem majhna past, ki bi vas lahko privedla tudi do finančnega poloma, predvsem pa ne bodite tako odkriti, saj so vaši poslovni plani vsem na očeh.
II.	DEKADA 1. 6. do 11. 6. Načrtovane posle je najbolje v tem trenutku opustiti, ker vam ne bi prinesli niti uspeha niti dohodka, ampak bi se lahko zgodilo, da bi celo bankrotirali. Preverite novega poslovnega partnerja.
III.	DEKADA 12. 6. do 20. 6.
Ne obremenjujte se toliko s tujimi problemi, ampak se bolj posvetite svojim najbližjim, ker prihaja teden, v katerem boste rešili svoje čustveno življenje. Pripravljajte se na nov posel!
RAK
21. 6. do 22. 7. I. DEKADA 21. 6. do 1. 7.
V tem tednu vam zvezde ne bodo naklonjene, zato ne delajte velikih planov, ampak se zadovoljite z majhnimi, ker boste v tem uspešnejši in tudi razočaranje ne bo veliko. Neprijetno presenečenje.
II.	DEKADA 2. 7. do 12. 7.
V tem tednu boste bolj cinični, kar bo ogrozilo vaš odnos s partnerjem. Zaradi tega bi bilo zelo dobro posvečati veliko časa svojemu hobiju, saj bo vaš bioritem "na psu" in boste občutljivi.
III.	DEKADA 13. 7. do 22. 7.
Pritegnilo vas bo dvorjenje osebe, rojene v znamenju vodnarja. Ne smete pa pri tem spet uveljaviti taktike, da vsako osebo, ki pride v vaše življenje, takoj testirate, ker bi se lahko končalo slabo.
LEV
23. 7. do 23. 8. I. DEKADA
23.	7. do 2. 8.
Zopet boste imeli obdobje, v katerem boste bolj občutljivi za upravičene pripombe vaše ljubljene, da preveč zahtevate od nje. Trenutno ne morete izbirati, zato je najbolje napraviti kompromis.
II.	DEKADA 3. 8. do 12. 8.
Zelo boste zaskrbljeni glede zdravja starejše osebe v vašem domu. Samo brez panike, ker na koncu se bo izkazalo, da vse skupaj ni tako hudo. V službi ne smete biti tako polni samega sebe.
III.	DEKADA 13. 8. do 23. 8.
S šarmom in čutom za poslovnost boste še daleč prišli in dosegali rezultate, ki si jih sploh predstavljati ne morete. Bodite pozorni na osebo v znamenju kozoroga, ker vas želi samo izkoristiti.
DEVICA
24.	8. do 23. 9. I. DEKADA 24. 8. do 2. 9.
V tem tednu boste zelo napeti, ker boste ugotovili, da nikakor ne morete rešiti družinskega problema. Prepiri doma vas vedno pogosteje vodijo v razmislek, ali se še splača biti skupaj.
II.	DEKADA 3. 9. do 12. 9.
Nikar ne dovolite, da vam drugi solijo pamet in da se zaradi njih naseli v vas dvom glede ljubljene osebe. Konec tedna bo ravno pravi čas, da se boste z njo pogovorili o vseh vaših sumih.
III.	DEKADA 13. 9. do 23. 9.
V teh dneh boste zvedeli, da ste končno dobili honorarni posel, na katerega ste čakali tako dolgo. Z ljubljeno osebo boste doživeli prijetne trenutke in v vas se bo znova prebudil nagon osvajanja.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. I. DEKADA 24. 9. do 3. 10.
Zelo prijetno boste presenečeni, ko boste po dolgem času zopet srečali dragega prijatelja. Ugotovili boste, da ste se zaradi poslovnih zadev in pehanjem za standard vse preveč oddaljili.
II.	DEKADA 4. 10. do 13. 10.
To niso najboljši dnevi za investicije, zato raje vse odložite za čas, ko boste bolj pripravljeni o tem razmišljati. Dobra novica bo prišla konec tedna, ko boste morali sprejeti dokončno odločitev.
III.	DEKADA 14. 10. do 23. 10.
Zelo vas bo razočarala oseba, ki ste jo imeli za svoj vzor, saj boste ugotovili, da je samo človek. Glede poslovnih zadev so vam zvezde v tem tednu naklonjene, zato jih le izkoristite.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. I. DEKADA 24. 10. do 2. 11.
Finančna situacija se vam bo začela popravljati, in čeprav bodo zneski skromni, vam bodo veliko pomenili. Priporočljivo je, da v teh dneh ne odpotu-jete, ker vas bodo potrebovali doma.
II.	DEKADA 3. 11. do 12. 11.
V tem tednu bodite pozorni pri komuniciranju, saj boste zopet v stanju, ko ne boste mogli brzdati svojega sarkastičnega jezika, kar zna stanje samo poslabšati. Pred vami je prijeten flirt.
III.	DEKADA 13. 11. do 22. 11.
Zelo boste razočarani, saj boste spoznali, da je tisti, ki ste mu zaupali, izneveril vaše zaupanje. Zelo vas bo bolelo, toda v drugi polovici tedna boste že boljše volje zaradi dobre novice.
STRELEC 23.11. do 21. 12. I. DEKADA 23. 11. do 2. 12.
V tem tednu se boste počutili izredno dobro, svet bo videti lep, paziti se samo morate, da v tem veselju ne bi preveč potrošili pri nakupih, ker vam zna nepričakovani izdatek zmanjšati fond.
II.	DEKADA 3. 12. do 12. 12.
Če ste poslovnež, se v tem tednu ne spuščajte v posle, ki so povezani s carino in davki, ker vam bo šlo vse narobe. Prosti čas boste dodobra izkoristili. Pri tem pazite, kaj ste sklenili pred časom.
III.	DEKADA 13. 12. do 21. 12.
Vse preveč ste lahkomiselni glede finančnih zadev, zato bodite zelo pozorni, ker oseba v znamenju dvojčka to lahko hitro izkoristiti. Sprejmite prijateljevo povabilo na družaben večer.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1. I. DEKADA 22. 12. do 31. 12.
Nelagodni občutek da vam nekdo nekaj pripravlja za hrbtom, vas bo spremljal ves teden. Zaskrbljeni boste, da morda ne boste znali pravilno reagirati, a to ni res. Odločni boste.
II.	DEKADA 1. 1. do 11. 1.
Če je mogoče, ne bi bilo slabo, da vsaj prvo polovico tedna ostanete doma, ker boste slabe volje in napeti in vam bo vse šlo narobe. Ne verjemite vsega, kar vam bo povedala oseba v znamenju raka.
III.	DEKADA 12. 1. do 20. 1.
Ta teden je pravi čas za lažje investicije. Izplačalo se vam bo, zato le izkoristite te dneve. Ne sklepajte poslov z osebo, rojeno v znamenju rib. Ugodni dnevi za umiritev ljubezenskih konfliktov.
VODNAR 21. 1.do 19. 2. I. DEKADA 21. 1. do 30.1.
Ne smete preveč zameriti prijatelju, ki vas bo neprijetno presenetil s svojim izpadom, ki ga niste vajeni. A ga v tem trenutku morate razumeti, ker je v zelo nazavidljivi situaciji.
II.	DEKADA 31. 1. do 9. 2.
Po dolgem času se boste zopet srečali s simpatijo iz mladih dni, ki bo zopet znala vzburkati vaša čustva do take meje, da se boste želeli ponovni sestati z njo. S tem pa boste ogrozili svoj zakon.
III.	DEKADA 10. 2. do 19. 2.
Ne verjemite lažem o svoji poslovni kolegici, predvsem pa ne podcenjujte njene strokovnosti in njenih ambicij, s tem ne boste nič pridobili. V tem tednu se srečajte s poslovnim partnerjem.
RIBI
20. 2. do 20. 3. I. DEKADA 20. 2.do 1. 3.
V tem tednu boste neprijetno presenečeni, ker boste ugotovili, da ste presegli vsoto na svojem tekočem računu. Vse še ni izgubljeno, saj boste vse še lahko spravili v meje normale.
II.	DEKADA 2. 3. do 10. 3.
Čeprav boste v tem tednu bolj slabe volje in malodušni, ne postanite melanholični, ampak dvignite glavo in pojdite naprej. To bo samo en slab trenutek. Najboljše je, da poiščete družbo.
III.	DEKADA 11. 3. do 20. 3.
Svet bo spet lep, vaša skrita ljubezen bo zopet zacvetela, in ker ste velik romantik, boste brez slabe vesti srečni in zadovoljni. Paziti se morate, da se v tej veliki sreči ne bi nehote izdali.
I Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. {t. 090-43-94.
KOLESARSTVO / POGOVOR Z MITJO MAHORICEM
Tretji Slovenec, ki je osvojil Vršič
Kolesarji ptujske Perutnine so v minulem letu sodelovali na številnih dirkah v Sloveniji in tujini. Skorajda vedno so se domov vra~ali z dobrimi uvrstitvami, pokali in priznanji. Trdo delo se je obrestovalo, saj pra-kti~no ni bilo dirke, kjer ne bi pome{ali štren tako imenovanim "velikim". Tudi na doma~i dirki na Ptuju so prvi dan pobrali prakti~no vse in drugim pustili drobtinice.
Leto 2000 je bilo leto Mitje Mahoriča. Še najodmevnejša pa je bila njegova zmaga, ko je v skorajda nemogočih razmerah osvojil Vršič. Tako je Mitja tretji slovenski kolesar, ki se lahko pohvali s tem, saj najboljši slovenski kolesarji sanjajo, da bi imeli to zmago, ki ima v slovenskem kolesarstvu posebno težo. Pa ni bil samo Vršič, bilo je tudi veliko drugih dobrih uvrstitev. Nekateri so Mitja že odpisali, a se je po neugodni poškodbi uspešno vrnil na kolo.
TEDNIK: Kako bi ocenili minulo sezono, ko ste se vrnili po poškodbi in zablesteli?
"Poškodba je bila zelo resna in smo jo s pomočjo kluba uspeli sanirati. Moji rezultati so bili presenečenje. Obstajala je velika želja po dobrih uvrstitvah in nazadnje se je dobro razpletlo, zato sem z letom 2000 zelo zadovoljen."
TEDNIK: Vrnitve so vedno težke. Ali ste se pred vrnitvijo kaj bali?
"Kriza je bila takrat, ko sem zaradi poškodbe opravljal trenerske posle. Takrat sem delal dve stvari: bil sem trener in sem hkrati treniral zase. Avgusta 1999 sem pričel trenirati in izgubljati kilograme. Zaradi poškodbe sem izgubil celo tekmovalno leto. Moje prve dirke so bile v Poreču in bile so zelo dobro zasedene, predvsem pa z veliko težavnostno stopnjo 1,5, kar je za amaterje že zelo visoko. Že ti prvi rezultati so bili zelo vzpodbudni."
TEDNIK: Kateri so bili vaši največji uspehi v letu 2000?
"Mednje vsekakor sodi na prvo mesto zmaga v kraljevski etapi na Vršič, ki je bila v sklopu dirke po Sloveniji. Potem sem na državnem prvenstvu na pisti osvojil prvo mesto in ob tem postavil državni rekord, drugi sem bil na državnem prvenstvu v kronometru, na dirki v Italiji sem bil tretji v zelo močni konkurenci. Bilo je veliko dirk, kjer sem bil med prvo peterico, pa šesti, sedmi itd. Na
dirki po Jugoslaviji smo pobrali vse - od prvega mesta med ekipami do zmage v posamični konkurenci. Tam smo vsi trdo delali za klubskega kolega."
TEDNIK: Na Vršič ste privozili kot prvi. Razmere za dirko so bile nemogoče, prej primerne za smučanje kot vožnjo s kolesom. Kako ste to vi videli celotno dogajanje in na koncu doživeli zmago?
"Res, tisti dan je bilo zelo slabo vreme. @e na etapi, ki je potekala pred Vr{i~em, sem osvojil drugo mesto, ki pa je bilo bolj nesre~no. Pred dirko so mi dejali, da če pridem na Vr{ič, bo to dobro. Razpletlo pa se je drugače in sem na koncu slavil zmago, ki so si jo želeli mnogi kolesarji. Za ta trenutek sem se pripravljal celo leto. S pomočjo klubskih tovari{ev, ki so mi pomagali, sem potem v težkih razmerah prvi prispel na cilj."
TEDNIK: Kakšni pa so vaši cilji v novi sezoni?
Mitja Mahorič
"Ce bi se lanskoletne uspehe dalo ponoviti, potem bi vsekakor bilo dobro. Vedno pa je seveda možno {e kaj dodati. Veliko je dejavnikov, ki odločajo. Sedaj ima KK Perutnina Ptuj {tevilčnej-{o ekipo in je veliko lažje, saj ni več vse v rokah posameznika. Najprej so na vrsti priprave, potem pa se prične znova. Moji cilji so, da bi vsaj ponovil dobre rezultate in bil v ekipi za svetovno prvenstvo, ki bo na Portugalskem. Kandidatov za reprezentančni dres je sicer veliko, da bi pa bil udeleženec prvenstva, so pogoj dobri rezultati. Prepričan sem, da bom med njimi."
Tekst in foto:
Danilo Kla^-nšek
MEDOBČINSKO DRUŠTVO NOGOMETNIH SODNIKOV
Zadovoljni s svojim delom
Nogometni sodniki so sestavni del nogometne igre. Brez njih enostavno ne gre, vendar pa smo navajeni, da se o njih in njihovem delu bolj malo piše in govori. Naporna sezona je tudi za njimi, ne samo za nogometaši.
Konec leta so se na sestanku zbrali sodniki in kontrolorji Društva medobčinskih nogometnih sodnikov Ptuj in pregledali delo po jesenskem delu tekmovanja. Z opravljenim so bili zelo zadovoljni, saj je bilo z njihove strani malo stvari, ki bi lahko bile deležni kritike. Iz klubov je vedno manj pripomb na njihovo delo, kar pomeni, da njihovo nenehno izobraževanje, nasveti itd. daje sadove. So-
dniki iz ptujske organizacije so cenjeni v vseh nivojih tekmovanja, kar je priznanje njim in tudi tistim, ki bdijo nad njihovim delom.
Predsednik sodniške organizacije, ki šteje 119 aktivnih sodnikov in kontrolorjev, Jože Klinc nam je o jesenskem delu povedal:
"Z delom smo lahko zadovoljni, še posebej v drugem delu
Jože Klinc, predsednik ptujske sodniške organizacije
prvenstva. Svoje predstavnike imamo na vseh stopnjah tekmovanja in so pri vrhu. Upam, da se bo ta trend nadaljeval. Prizadevamo si tudi {tevilčno okrepiti vrste sodni{kega kadra. V leto{njem letu smo dobili enajst novih sodnikov, med katerimi sta tudi dve dekleti, kar je potrebno vsekakor pozdraviti. Konkurenca med sodniki postaja vedno večja in to vzpodbuja vse, da se vedno znova dokazujejo in ob tem napredujejo, mlaj{im, ki prihajajo, pa daje zagon. Upam, da bomo vsi skupaj tudi v drugem delu nogometnega prvenstva 2000/2001 uspe{ni."
Tekst in foto:
Danilo Kl^^nšek
KOŠARKA / 7. KROG REKREACIJSKE LIGE
Trojke pokopale Oraie
Po sedmem krogu se stvari po~asi postavljajo na svoje mesto. Posebnost tega kroga je bole~ poraz ekipe Ora~ev na doma~em terenu proti ekipi Majšperka.
Gostje so suvereno začeli prvo četrtino in s serijo šestih trojk razbili Orače, ki niso našli nasprotnega orožja. Čeprav so v preostalih četrtinah poskušali nadomestiti zaostanek, je bil bleščeč začetek gostov dovolj za slasten konec — zmaga za 16 točk, za nameček pa podatek, da Orači v svojem triletnem sodelovanju v ligi še nikoli niso dosegli manj točk kot prav v 7. krogu. Drugi derbi je bil za sredino lestvice med ekipama Veteranov in Taluma. Tekma je bila zelo borbena in izenačena, na koncu pa je slavila ekipa gostov, ki poskuša loviti priključek z vrhom. Biki so še enkrat več izgubili z ekipo Neman v gos-teh, Kidričevo pa je premagalo ekipo Ptujske Gore. Ekipa Starš je prav tako tekmo rešila v prvi četrtini s conskim presingom v svojo korist proti gostom iz Cir-kovc, čeprav so gostje celo tekmo lovili priključek s trenutno najboljšim strelcem lige, vendar zaman.
Rezultati: Orači - ŠD Maj-šperk 54:70, KK Starše - ŠD Cirkovce 89:79, ŠD Kidričevo -ŠD Ptujska Gora 90:55, Veterani - Talum 81:85, Neman - KPŠ Breg Bulls 85:51
ŠD Majšperk
Lestvica najboljših strelcev — dani koši: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 182 ko{ev, 2. Branko Novak (Maj{perk) 165 ko{ev, 3. Izudin Kanlič (Veterani) 160 ko{ev, 4. Edi Hojnik (Kidričevo) 157 ko{ev, 5. Mitko Siračev-ski (Talum) 138 ko{ev.
Lestvica najboljših strelcev
— povprečje: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 36,4 ko{a/5 tekem, 2. Izudin Kanlič (Veterani) 26,7 ko{a/6 tekem, 3. Branko Novak (Maj{perk) 23,6 ko{a/7 tekem, 4. Edi Hojnik (Kidričevo) 22,4 ko{a/7 tekem 5. Matjaž Frangež (Cirkovce) 21,2 ko{a/6 tekem
Radko Hojak
1. KK STARŠE 7	7 0 +115	14
2. ŠD MAJŠPERK 7	6 1 +74	13
3. ŠD CIRKOVCE 7	5 2 +130	12
4. ORAČI 7	5 2 +93	12
5. TALUM 7	4 3 +77	11
6. VETERANI 7	3 4 -13	10
7. ŠD KIDRIČEVO 7	2 5 -12	9
8. NEMAN 7	2 5 -102	9
9. KPŠ BREG BULLS 7	1 6 -121	8
10.ŠD PTUJSKA GORA 7	0 7 -241	7
KUNGOTA
Ustanovili {portno dru{tvo
V Kungoti pri Ptuju so v decembru ustanovili svoje {portno društvo, kjer se bodo lahko krajani aktivno in predvsem organizirano ukvarjali s {portom. [e najbolj in najprej se je v Kungoti prijela odbojka, ki so jo pri~eli igrati davnega 1950. leta, ko so jo prinesli {tudentje, in od takrat so jo nenehno igrali - najprej na prostem, nato pa se je selila v telovadnico Kidri~evo. [tiri leta so igrali skupaj s Cirkov-~ani in uporabljali tamkaj{njo telovadnico.
V tem dinamičnem športu so dosegli tudi največje uspehe, saj so kar dvakrat sodelovali v kvalifikacijah za takratno drugo slovensko odbojkarsko ligo, a niso bili uspešni, saj so (v zelo čudnih okoliščinah) bili boljši odbojkarji Ljutomera in
Pomurja iz Murske Sobote, drugič pa jim je pot preprečila Odbojkarska zveza Slovenije. Ce bi takrat pri{li v vi{ji rang tekmovanja, bi verjetno odbojka zelo napredovala.
Tudi nogomet je v tej vasi pustil svoj pečat. Zraven ekipe, ki
Kungo~ani so bili od nekdaj najuspešnejši v odbojki
je tekmovala v takratnih ligah, je veliko nogometa{ev igralo v sosednjem Aluminiju. Zametki organiziranega igranja segajo v leto 1955, ko je bila Kungota poznana kot organizatorica prvomajskih turnirjev, za katere je bilo veliko zanimanje. Sčasoma je veliki nogomet {el v pozabo. Pogojev za njega ni bilo, saj niso imeli svojega igri{ča in so vedno morali gostovati. V malem nogometu pa so bili uspe-{ni na {tevilnih turnirjih.
Potrebe so v bistvu narekovale, da so v Kungoti konec lanskega leta ustanovili {portno dru{tvo, saj se njihovi krajani udeležujejo {tevilnih tekmovanj. Tako je bilo skorajda nujno, da so se organizirali in bo zato njihovo delo v okviru sekcij lažje. Na igri{ču v Kungoti je možno igrati mali nogomet, odbojko, ko{arko in tenis, v domu krajanov pa namizni tenis in {ah, ob tem pa ne smemo pozabiti vseh tistih, ki se rekreativno ukvarjajo s kolesarjenjem. Z dobrim programom {portnemu dru{tvu Kungota ne bo manjkalo dela, končno so na svojem in neodvisni od drugih. Seveda se bodo lahko s svojim delom nenehno dokazovali in aktivno ukvarjali s {portom.
Danilo Klajnšek
SPORT
JUDO
Odloien korak naprej
V Slovenski Bistrici, ki velja za središče slovenskega juda, je Judo zveza Slovenija organizirala tradicionalno novinarsko konferenco. TUdi v judu nikoli ne zmanjka dela, še posebej če želiš vedno naprej, kar pomeni veliko obveznost za vse, ki delajo v judu. Na konferenci so dali informacijo o razvrstitvi za slovenski pokal 2000.
V	skupni konkurenci je prvo mesto pripadlo Sankaku iz Celja, ki je bil prvi tudi med ~la-nicami. Posamezno pa je bila najbolj{a po to~kovniku JZ Slovenije Maja Frece. Pri mo{kih je v ekipnem delu najve~ to~k zbral Impol iz Slovenske Bistrice, med posamezniki pa je prvo mesto pripadlo Gregorju Brodu iz ljubljanskega Bežigrada. Priznanje najbolj{im bodo podelili na 32. pokalu pohorskega bataljona.
Konec leta so bile tudi volitve za organe JZ Slovenije. Na ~elu zveze za naslednje {tirilet-no obdobje bo ponovno Bogdan Gabrovec, podpredsednika sta Janko Žnidari~ in Matjaž Mi-klavc, sekretar pa Franc O~ko, ob njih pa je {e {est ~lanov izvr-{nega odbora. Ob tem so izvolili vse preostale komisije.
V	letu 2002 (od 16. do19. maja) bo v Mariboru potekalo evropsko ~lansko prvenstvo in sicer. Organizacija tak{nega prvenstva zahteva trdo delo. O aktivnostih okrog tega prvens-
tva je govoril direktor prvenstva Milan Lorenci. Ob tekmovalnem bo potekal tudi spremljevalni program. V Mariboru pa naj bi izvedli tudi 1. svetovno veteransko prvenstvo, ki bi lahko veliko pripomogla k nadaljnjim akcijam JZS, saj so med nekdanjimi {ampioni mnogi poslovneži in funkcionarji.
V leto{njem letu bosta dve predstavitvi Maribora kot organizatorja evropskega prvenstva, in sicer 7. in 8. aprila v {panski Sevilli na kongresu evropske judo zveze ter 16. in 20. maja v Parizu na evropskem prvenstvu, kjer bo mariborski župan prejel zastavo kot naslednji organizator prvenstva. Organizatorjem je v veliko pomo~ Zavod za turizem iz Maribora.
Na konferenci smo izvedeli {tevilne novosti, ki bodo zelo pomembne za popularizacijo juda. Predstavili so pri~etek vadbe za varnostnike, ki bo potekala v {tirih regijah in bo zajela celotno Slovenijo, govorili so tudi o judu slepih in slabovi-
dnih, invalidov, duševno motenih itd.
Dobra in kvalitetna izvedba EP v Mariboru bi lahko bila popotnica tudi za organizacijo SP leta 2007, ki bo potekalo v Evropi. Vse to kaže, da ljudje iz Judo zveze Slovenije razmišljajo zelo prodorno, saj želijo judo res pripeljati do najvišjih ciljev. Predsednik zveze je dejal, da je neuspeh, ker na dveh olimpiadah nismo imeli judoistov, in da se to mora končno zgoditi. Sicer pa bo časa za dokazovanje in napredovanje dovolj. Prva priložnost je že bila ta konec tedna v Slovenski Bistrici, ko je na blazine stopilo okrog 250 ju-doistov iz osmih držav. Po tem tekmovanju bodo določili kandidate za tekmovanje v Sofiji. Novi selektor slovenske reprezentance je dejal, da bodo nastopali samo pripravljeni tekmovalci.
Do EP v Mariboru je po eni strani še daleč, po drugi pa se zelo hitro bliža. Obdobje do pričetka tega tekmovanja bi lahko bilo prelomno za slovenski judo, ki bi se tako ponovno prebil iz članske anonimnosti. Volje in želje judoistom pač nikoli ni zmanjkalo.
Danilo Klajnšek
JUDO
32. memorialni turnir Pohorskega bataljona
V Slovenski Bistrici je potekalo mednarodno tekmovanje za 32. pokal Pohorskega bataljona v judu. Dvodnevno tekmovanje je na blazine privabilo 280 tekmovalcev iz sedmih evropskih držav.
V	soboto so nastopili kadeti in pionirji, v nedeljo pa člani. Tako kot vedno se je zbrala slovenska smetana v judu. Majhno presene~enje so doživeli številni gledalci, saj niso mogli na delu videti judoistov Impola, državnih reprezentantov Simona Zafoštnika, Maksa Tramška, Vida Skerbiša in Sandija Soršaka. Vzrokov nismo uspeli zvedeti. Ce pa bi nastopili, bi lahko prišli do denarnih nagrad, ki so bila podeljena do tretjega mesta.
V	bistvu je vse potekalo po pričakovanjih. V kategoriji do 100 kilogramov je prvo mesto osvojil Damjan Petek in v dobri borbi s Slovakom dobil največji aplavz. Drugo mesto je osvojil Miran Plošinjak iz ptujske Drave, ki je imel prav tako za nasprotnika slovaškega judoista, vendar je moral priznati njegovo premoč. Po pričakovanjih dobro so nastopili mladi judoisti iz Juršincev, ki so nastopili v kadetski kategoriji, in judoisti iz Velike Nedelje v kategoriji dečkov, ki jih uspešno vodi Franc Nasko.
Rezultati:
- dečki: do 30 kg: Zlatko Zorec, Velika Nedelja, 2. Nejc Gričar, 3. Sašo Matic, oba Bežigrad, in Uroš Kavčič Murska Sobota; do 34 kg: 1. Dominik Dominko, Lendava, 2. Božo Skela, Impol, 3. Matjaž Trbovc, Sankaku, in Tadej Zalaznik, Ivo Reya, 5. Branko Kralj, Velika Nedelja; do 38 kg:
1.	Simon Kojc, Velika Nedelja, 2. Mladen Lakič, Bežigrad, 3. Luka Kotnjek in Tilen Apšner, Murska Sobota; do 42 kg: 1. Simon Založnik, Misli-nja, 2. Miha Vodonečnik, Sankaku, 3. Mithard Jusič, Sankaku, in Nejc Samastur, Impol; do 46 kg: 1. Blaž Mlinarič, Lendava, 2. Tadej Ceh, Branik Broker Maribor, 3. David Špendal, Železničar, in Sebastijan Cirič, Lendava; do 50 kg: 1. Luka Cojhter, 2. Rudi Hozjan, oba Lendava, 3. Matej Horsi, Branik Broker Maribor, in Mario Vidovič, Velenje; do 55 kg: 1. Tadej Brence, Impol, 2. Gregor Krajnc, Duplek, 3. Tadej Radojčič, KBV Lendava; nad 55 kg: 1. Žiga Unuk, Impol,
2.	Matija Sadek, Oplotnica, 3. Nejc Kučan, Im-
pol, in Denis Kocuvan, KBV Lendava;
-	kadeti: do 50 kg: 1. Rok Dragšič, Sankaku, 2. Boris Rudas, KBV Lendava, 3. Gregor Gričnik, Železničar, in Rok Murko, Drava Ptuj; do 55 kg:
1.	Simon Mohorovič, Bežigrad, 2. Branko Mili-čevič, Šiška, 3. Marko Prodan in Mitja Horvat, Drava Ptuj; do 60 kg: 1. Marko Faflja, Olimpija,
2.	Jaka Kolbl, Jesenice, 3. Anton Leva, Impol, in Andrej Kuharič, Juršinci, 5. David Matjašič, Jur-šinci, 7. Nejc Murko, Drava Ptuj; do 66 kg: 1. Miha Pečovnik, Ivo Reya, 2. Denis Hrga, Juršin-ci, 3. Andrej Sever, Velenje, in Denis Brumen, Juršinci, 7. Dejan Hrnčič, Juršinci; do 73 kg: 1 Robi Bohanec, Šiška, 2. Uroš Pliberšek, 3. Denis Imamovič, Ivo Reya, in Anže Kokosinek, Jesenice, 7. Ervin Vinko, Drava Ptuj; do 81 kg: 1. Matevž Verlič, Branik Broker Maribor, 2. Simon Petek, Impol, 3. Stojan Železnik, Slovenj Gradec, in Gregor Smlatič, Sokol; do 90 kg: 1. Primož Ferjan, Ivo Reya, 2. Amir Topuz, Sarajevo 3. Robert Pesjak, Jesenice, in Branko Heber, Impol; nad 91 kg: 1. Beno Ah, Sankaku, 2. Roman Sor-li, Ivo Reya, 3. Alen Musič, Triglav, in Gregor To-mazin, Marezige;
-	člani: do 60 kg: 1. Ma tuš Konarsky, Bratislava, 2. Sašo Kirbiš, Železničar, 3. Branislav Pokryvka, Bratislava, in Samo Masleša, Koper, 7. Marko Plajnšek, Drava Ptuj; do 66 kg: 1. Amir Lukač, Sarajevo, 2. Vladimir Preradovič, Split, 3. Aleš Verbančič, Bežigrad, in Genot Wenzel, Union Leibnitz Avstrija; do 73 kg: 1. Sašo Šafranič, Mladost Zagreb, 2. Branislav Babič, Dukla Slovaška, 3. Ivan Mihajlovič, Jugoslavija, in Hrvoje Petranovič, Zagrebška policijska akademija; do 81 kg: 1. Boris Novotny, Dukla Slovaška, 2. Peter Bevc, Branik Broker Maribor, 3. Klemen Ferjan, Bežigrad, in Andrija Djurišic, Jugoslavija; do 90 kg: 1. Amel Mekič, City Centar Sarajevo, 2. Frane Zečič, Split, 3. Matjaž Ceraj, Ivo Reya, in Gregor Jan, Dukla Slovaška; do 100 kg: 1. Damjan Petek, Impol, 2. Tomas Gogh, Dukla Slovaška, 3. Darko Petelinšek, Ivo Reya, in Vladan Tijanič, Jugoslavija; nad 100 kg: 1. Peter Filkor, Dukla Slovaška, 2. Miran Plošinjak, Drava Ptuj, 3. Simon Mihalina, Branik Broker Maribor, in Tadija Orlovič, Zagrebška policijska akademija.
Danilo Kl^^nšek
MALI NOGOMET / ZIMSKE LIGE
MNZ PTUJ
Rezultati 5. kroga - skupina A: ŠD Rim - Studio Real 5:2, Avtoli~arstvo Kac Julija - Macho Jur{inci 4:1, Draženci - ŠD Jur{inci 2:5, Avtoe-lektri~arstvo Bra~i~ - Kozminci Šega 6:4, Gosti-{~e pri Antonu - Pizzeria Bar 29 5:1.
1.	AVTOLIČAR. KAC - JULIJA 5 4 10 16:2 13
2.	AVTOELEKTRIČAR. BRAČIČ 5 4 0 1 29:9 12
3.	[D RIM	5 4 0 1 20:11 12
4.	ŠD JURŠINCI	5 4 0 1 17:12 12
5.	MACHO JURŠINCI	5 3 0 2 18:7 9
6.	STUDIO REAL	5 2 0 3 14:15 6
7.	GOSTIŠČE PRI ANTONU 5 113 11:19 4
8.	PIZZERIA BAR 29	5 1 0 4 15:21 3
9.	DRAŽENCI	5 1 0 4 9:21 3
10.	KOZMINCI ŠEGA	5 0 0 5 9:27 0 Rezultati 6. kroga - skupina B: MDNS Ptuj
Tames - PC Cliker 4:0, Telekom - Remos 1:7, Lancova vas - Butik Ivana 1:2, Destrnik - Pantera Lovrenc 2:2, Club 13 — Rick's Cafe 2:6.
1.	MDNS PTUJ- TAMES	6 6 0 0 26:6 18
2.	DESTRNIK	6 4 1 1 31:13 13
3.	BUTIK IVANA	6 4 1 1 14:10 13
4.	RICKS CAFE	6 3 0 3 19:15 9
5.	CLUB 13	6 3 0 3 27:28 9
6.	PC CLIKER	6 2 2 2 16:17 8
7.	REMOS	6 2 1 3 14:14 7
8.	PANTERA LOVRENC	6 2 1 3 14:23 7
9.	TELEKOM	6 1 0 5 13:24 3
10.	LANCOVA VAS	6 0 0 6 7:30 0
Danilo Klajnšek
ZLMN ORMOŽ
Sre~anja {estega kroga so minila v znamenju presenetljivih izidov. Belcont je najprej remiziral proti vodilnemu Makoterju in nato {e po zaostanku 0:2 premagal drugouvr{~ene Pu{ence. Spodrsljaja vodilnih je delno izkoristil branilec naslova Holermuos, ki je najprej po hudih težavah tesno premagal Mladost Miklavž in nato v lepotici šestega kroga remiziral proti RTV Kupčič. Ekipa RTV Kupčič je z dvema neodločenima izidoma izpadla iz borbe za prvaka. Vičanci so v tekmi za obstanek v ligi premagali Novo Slovenijo, ki je kasneje premagala Joker Ivanjkovce in jih zagotovo potisnila v ligo nižje. Holermuos, Makoter in Pušenci so sedaj še edini preostali kandidati za prvaka v ZLMN Ormož, prav tako je zelo zanimivo na repu lestvice, saj je vprašanje, katera od ekip Nove Slovenije, Vičancev in Mladosti se bo pridružila že izpadlim Ivanjkovcem v drugi ligi. V drugi ligi ni prišlo do velikih sprememb, tako se bodo ekipe Cvetkovcev, Trsničarstva Žiher, Vi-čancev ml., Koga in Mladosti II borile za prvi dve mesti, ki vodita v prvo ligo.
Izidi 6. kroga v 1. ligi: Nova Slovenija — Vi-čanci 3:7, Belcont — Makoter Cven 4:4, Holer-muos — Mladost Miklavž 2:1, Vi čanci — RTV Kupčič 1:1, Belcont — Pušenci 5:2, Nova Slovenija — Joker Ivanjkovci 5:1, Holermuos — RTV Kupčič 3:3.
1.	HOLERMUOS	7 4 3 0 31:14 15
2.	MAKOTER CVEN	6 4 2 0 30:14 14
3.	PUŠENCI
4.	RTV KUPČIČ
5.	BELCONT
6.	SMOKI FIŠTRAVEC
7.	NOVA SLOVENIJA
8.	VIČANCI
9.	MLADOST MIKLAVŽ
10.	JOKER IVANJKOVCI
6	4 1	1	26:17	13
7	3 2	2	33:24	11 7	3 2	2	27:27	11
6	3 0	3	29:26	9
7	2 1	4	23:34	7 7	1	3	3	20:29	6
6	114	16:24	4
7	0 1	6	16:42	1
Izidi 5. kroga v 2. ligi: Podgorci — Litmerk 0:2, Borec — Pušenci 4:5, TSO — Avtoprevoz-ništvo Novak 2:6, Mladost Miklavž II — Trsni-čarstvo Žiher 2:2, Borec — Cvetkovci 1:5.
1.	CVETKOVCI	7 5 0 2 34:17 15
2.	TRSNIČARSTVO ŽIHER 6 4 1 1 23:15 13
3.	VIČANCI ML.	6 4 0 2 21:17 12
4.	KOG	6 3 2 1 22:15 11
5.	MLADOST MIKLAVŽ II	6 3 2 1 20:15 11
6.	LITMERK	6 3 1 2 18:12 10
7.	PUŠENCI VET	6 3 1 2 20:20 10
8.	AVTOP NOVAK	6 2 0 4 33:25 6
9.	BOREC	7 2 0 5 22:39 6
10.	ZADNJA ŠANSA	6 2 0 4 18:36 6
11.	TSO	6 1 1 4 12:24 4
12.	PODGORCI	6 1 0 5 19:27 3
Uroš Krstić
ONL GORIŠNICA
Rezultati 7. kroga: Tenzor - Hidus 4:6, Žiher -Kaass Auto 3:4, Kokot - AŠ Prednost 3:4, Forum - Gostišče pri Tonetu 1:6. 1. AŠ PREDNOST
2.	KOKOT
3.	HIDUS
4.	GOSTIŠČE PRI TONETU
5.	KAASS AUTO
6.	FORUM
7.	ŽIHER
8.	TENZOR
Lestvica za kon~nico:
1.	AŠ PREDNOST
2.	KOKOT
3.	HIDUS
4.	GOSTIŠČE PRI TONETU
35:21 32:20 28:21 30:22 23:19 21:40 22:31 22:26
3	2 0 1	13:11	6
3	111	12:10	4
3	111 7:11	4
3	1 0 2	14:14	3
Danilo Klajnšek
OBČINSKA LIGA VIDEM
Rezultati 5. kroga (14. 1.): KMN Majolka -NK Videm ml. 10:2, NK Leskovec čl. - NK Tržec čl. 0:3, ŠD Zg. Pristava - NK Leskovec ml. 5:7, Šturmovec - ŠD Majski Vrh 4:3, ŠD Lancova vas - NK Videm čl. 1:3, NK Tržec kad. - ŠD Pobrežje 1:10
1.	KMN MAJOLKA
2.	ŠD POBREŽJE
3.	ŠTURMOVEC
4.	ŠD LANCOVA VAS
5.	NK VIDEM ČL.
6.	NK LESKOVEC ML.
7.	ŠD MAJSKI VRH
8.	NK VIDEM ML.
9.	ŠD ZG. PRISTAVA
10.	NK TRŽEC ČL.
11.	NK LESKOVEC ČL.
12.	NK TRŽEC KAD.
5	5 0 0
5	3 11
5	3 11
5	3 0 2
5	3 0 2
5	3 0 2
5	2 12
5	2 12
5	113
5	10 4
5	10 4
5	0 14
51:11 15 27:13 10 20:13 10 21:18 9 19:16 24:26 21:22 13:22 19:26 6:18 13:30 14:33
D. Lah
PLANINSKI KOTIČEK
Vincekov pohod po Mediimurskih goricah
Januar je imel že v davni preteklosti pomembno vlogo, saj je predstavljal čas ponovnega daljšanja dnevov in s tem več svetlobe in sonca. Slednje pa pomeni življenje, ki sovpada z novim začetkom leta. In prav te lastnosti simbolizira sv. Vinko oziroma Vincek, kot ga imenujejo v Medžimurju. Po starodavnem izročilu se namreč na vincekovo prebudi vinska trta ter prične svojo vegetacijsko dobo. V čast Vinceku in začetku novega življenjskega cikla vinske trte v letu 2001 vas vabimo na 3. tradicionalni Vincekov pohod po Medžimurskih goricah, ki bo v nedeljo, 21. januarja.
Udeleženci pohoda se zberemo ob 6.30 uri na avtobusni postaji Ptuj, od koder se bomo odpeljali do Murskega Središča, kjer bo pričetek pohoda. Pot nas bo vodila med vinorodnimi predeli Medžimurskih goric z zaključkom v toplicah Vušivčak, kjer bo veselo planinsko rajanje in potrjevanje kartončkov pohoda. V Ptuj se bomo vrnili ob 19. uri. Opremite se planinsko za zimske razmere ter vremenski situaciji primerno. Hrana iz nahrbtnika in med potjo v zidanicah. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane PD 1.750 SIT, za mlade planince 1.600 SIT ter nečlane PD 2.700 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do petka, 20. 1.
2001. S seboj vzemite nekaj hrvaških kun in potni list. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
U.V.
Okrog Ptujskega jezera in v [turmovec
V Planinskem društvu vam tokrat ponujamo izlet, ki se nekoliko razlikuje od dosedanjih. Zakaj bi se vedno vozili na izlete nekam daleč, če nam obilo možnosti zanimivih izletov v naravo ponuja tudi naša bližnja okolica. Čeprav jo vsaj navidezno poznamo, pa se v njej skriva veliko zanimivosti, ki jih še nismo obiskali ali pa jih lahko spoznamo na nekoliko drugačen način.
Vabimo vas na izlet, pravzaprav kar na sprehod okrog Ptujskega jezera. Pričetek poti oziroma zbirališče udeležencev bo v nedeljo, 21. januarja, ob 8. uri zjutraj pri osnovni šoli Mladika. Pot bo vodila proti jezu v Markovcih, nato pa naprej proti krajinskemu parku Štur-movec. Sledil bo ogled tega zanimivega parka, skozi katerega se marsikdo samo pelje z avtomobilom, tako da najzanimivejši del parka ostane očem prikrit. Iz Šturmovca se bodo udeleženci počasi podali proti Ptuju, kamor se bodo vračali mimo znanega Pinčarjevega mlina. Predvideno je približno 6 ur hoje, vendar pot ne bo naporna, saj ni nikakršnih vzponov, ob sami poti pa bodo številni postanki za malico in tekoče okrepčilo. Priporočljivo je vzeti nekaj hrane s seboj v nahrbtniku, v primeru slabega vremena pa izleta ne bo. Vodil vas bo Bojan Kolednik. Vabljeni!
T. Radek
2
0
SPORT
KOLESARSTVO
Zadovoljni z doseženim
Ekipa KK Perutnina Ptuj s predsednikom uprave dr. Romanom Glaserjem in sodelavci. FOTO: Janko Rath, Ve~er
Med najuspešnejše športe na Ptuju gotovo spada kolesarstvo. Seveda je vse povezano s Kolesarskim klubom Perutnina Ptuj. Vrteti pedale je za nekatere zelo enostavno, pravi poznavalci {porta pa vedo, da kolesarstvo spada med najbolj garaške športe. Sicer pa ko se z avtomobilom vozimo po obmo~ju nekdanje skupne ob~ine Ptuj, po pravilu sre-~ujemo skupine kolesarjev z razpoznavnimi dresi ptujske Perutnine. Za dosego dobrih rezultatov je potrebno pa~ narediti kilometre in kilometre.
Lansko leto je bilo za kolesarje Perutnine Ptuj zelo uspešno. Sodelovali so na številnih dirkah in po pravilu dosegali odlične rezulate ter razveseljevali zveste privržence: 1. mesto na etapni dirki po Jugoslaviji, 2. mesto na mednarodni etapni dirki po Hrvaški, 3. mesto v generalni uvrstitvi ekipno, ki je štela za pokal Slovenije /10 dirk, osvojenih 93 točk/, 2. mesto v generalni uvrstitvi za kriterij slovenskih mest /10 dirk, 73 točk/, 1. mesto na državnem prvenstvu v ekipni vožnji na 4000 metrov z novim državnim rekordom, 2. mesto na državnem prvenstvu za ekipni olimpijski šprint itd. Naj v velikem številu odličnih posameznih uvrstitev omenimo samo zmago Mitje Mahoriča na Vršič v etapni dirki po Sloveniji; s tem je postal
tretji Slovenec, ki je osvojil to prestižno lovoriko, o kateri sanjajo in so sanjali številni odlični slovenski kolesarji. Tekmovalci ptujskega kolesarskega kluba tudi redno branijo barve slovenske reprezentance.
Vse to je bil dovolj velik razlog za dobro razpoloženje na sprejemu kolesarjev pri predsedniku uprave Perutnine Ptuj dr. Romanu Glaserju s sodelavci. Najprej se je tekmovalcem, trenerjem in vodstvu kluba zahvalil za zelo dobre dosežke v minulem letu, še posebej direktorju kluba Reneju Glavniku, ki je naredil vse, da se program izvaja. Dr. Roman Gla-ser je povedal, da pripravljajo sosponzorske pogodbe, da so razmišljali o delni profesionalizaciji kluba, vendar pa je niso
izpeljali. V letu 2001 se bo blagovna znamka Perutnine Ptuj pojavljala samo v kolesarstvu na Ptuju in nič več v Ljubljani. Na koncu je vsem v KK Perutnina Ptuj zaželel vsaj ponovitev lanskoletnih rezultatov.
Manj so govorili direktor kluba Rene Glavnik, trener Robert Pintarič in kolesarji. Mitja Ma-horič je bil zelo kratek, saj je dejal, da je za njih bolje, če govorijo na stezi in se dokazujejo.
Sprejem kolesarjev pri njihovem sponzorju je bil prijeten. V sezoni ji bo malo, saj je skoraj vsak dan dodobra načrtovan. Tako kot večina kolesarjev v Sloveniji se tudi sedaj Ptuj-čani selijo v primorske kraje, kjer bodo izkoristili ugodno klimo ter številne in kvalitetne kolesarske dirke, predvsem po hrvaški Istri. Številna ekipa Perutnine Ptuj, sestavljena predvsem iz kolesarjev, vzgojenih v domačem klubu, s trenerjem Robertom Pintaričem, tehničnim delom in direktorjem kluba Renejem Glavnikom bo naredila vse za ponovitev lanskoletnih uspehov.
Danilo Klajnšek
ATLETIKA
Davorin Sluga -novi ptujski rekorder
Ptujski atleti v času hladnega vremena in zime ne po~ivajo, ves ~as marljivo in na~rtno vadijo. Vendar pa imajo tudi v tem času tekmovanja.
Minuli konec tedna so se udeležili dvoranskega atletskega mitinga v Celju in bili zelo uspešni. Med najboljšimi so bili skakalci v višino. Davorin Sluga je na tem mitingu v kategoriji starejših mladincev preskočil 213 centimetrov in tako popravil svoj osebni rekord in tudi višno dosedanjega rekorda Kristjana Kovača. Vsekakor velik uspeh mladega skakalca.
V tej disciplini je prav tako prvo mesto osvojil Bojan Zemljarič v kategoriji mlajših mladincev s 190 cm, tretji pa je bil Bojan Horvat s 175 preskočenimi centimetri. Pri mlajših mladinkah Maja Mlinari~ je bila druga s 150, Ana Starkl pa tretja s 145 preskočenimi centimetri. V teku na 60 metrov je Rok Solina med starejšimi mladinci zasedel prvo mesto, v članski konkurenci pa je bil tretji z rezultatom 7,21 sekunde. Tudi pri pionirjih je prvo mesto odšlo na Ptuj, saj je Rok Bezjak osvojil prvo mesto s časom 7,91 sekunde. Na mitingu pa je sodelovala tudi Nina Ceh in v teku na 60 metrov dosegla čas 8,74 sekunde.
Ni kaj, mladi ptujski atleti so vsekakor razveselili z doseženimi izidi in uvrstitvami.
Danilo Klainsek
ROKOMET
Gorisnica - Gorenje 21:29 /10:18/
GORISNICA: Tamše 3, Sok, Štorman, Fricelj 3, Kumer 5, Perčič 1, Belšak, Ivančič 6, Cvitanič, Pisar 3 , Valenko, Šic, Šterbal.
GORENJE: Gajšek, Kavaš 5, Plaskan 2, M. Oštir 5, B. Oštir 1, Sovič 4, Lainšček, Rozman 5, Kukavica 2, Dobelšek 2, Doubounosov, Štefanič 1, Kavtičnik 2.
V	prijateljskem rokometnem srečanju je ekipa domačega 1.-b-ligaša gostila ekipo Gorenja iz Velenja. Srečanje je v bistvu bolj ustrezalo gostom kot domačim. Prvič sta se domačemu občinstvu predstavila Branko Tamše in Teodor Fricelj, ki bosta okrepila vrste Gorišnice v drugem delu prvenstva. Prihajata iz Velenja.
Gostje so na začetku visoko povedli, vendar so se jim domači uspeli približati. To pa kot da je razjezilo goste in so ponovno zaigrali hitreje, zraven tega izkoristili še nekaj napak domačih in prišli do vodstva osmih zadetkov.
V	nadaljevanju srčanja sta oba trenerja dala priložnost vsem igralcem. Kaj bistvenega se ni pripetilo, saj so gostje svojo prednost iz prvega polčasa ubranili. Velenjčani so bolj izkušena in kvalitetnejša ekipa in zato ta poraz sploh ni pomemben za rokometaše Gorišnice, ki so v bistvu na začetku priprav in so naredili gostom uslugo, ko so z njimi odigrali srečanje.
Danilo Klainsek
NK ALUMINIJ
V ponedeljek priieli priprave
Kljub temu da smo {e sredi zime, celo po vremenu v zadnjih dneh lahko tako sodimo, se nogometaši polagoma budijo iz zimskega spanja. Po pravilu so nogometaši klubov 1. SNL že pri~eli priprave, drugoligaši pa so jim ali jim še bodo sledili. V ponedeljek, 15. januarja, so se zbrali tudi nogometaši Aluminija iz Kidri~evega ter pri~eli vadbo.
V osmih tednih, toliko je namreč do pričetka prvenstva v 2. SNL, bodo odigrali enajst pripravljalnih srečanj in se poizkušali čim bolje pripraviti na začetek prvenstva. Ta bi lahko bil zelo pomemben, saj imajo, vsaj na papirju, izredno dober razpored in bi z malo sreče v prvih štirih krogih osvojili dvanajst točk, kar bi zagotovo pomenilo velik skok na prvenstveni razpredelnici.
To je seveda teorija, saj moramo upoštevati dejstvo, da tudi drugi klubi vadijo in imajo kvaliteten igralski kader.
Zaenkrat še v Kidričevem ni čutiti nobene nogometne mrzlice. Trener Branko Horjak bo vsekakor naredil vse, da bo ekipo dobro pripravil. Iz kluba je odšel samo Boštjan Zemljič, ki je prestopil k Maribor Pivovarno Laško. Drugih odhodov ni bilo, pa tudi ne prihodov. Še največja okrepitev naj bi bili igralci, ki so bili v jesenskem delu poškodovani in naj bi se normalno vključili že v začetek priprav. Priložnost za dokazovanje bodo vsekakor dobili tudi mlajši igralci, s tem pa možnost, da se dokažejo strokovnemu vodstvu oziroma opozorijo nase.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS
1. SNTL ŽENSKE / Petovia - Merkur 6:2
Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so v srečanju z Merkurjem iz Kranja dosegle pomembno zmago v borbi za obstanek v prvoliga{ki konkurenci. V domačem taboru so si želeli zmage, vendar niso pričakovali, da bi lahko ta bila tako visoka. Za drugi del tekmovanja so zaradi nezavidljivega položaja na prvenstveni razpredelnici morali poseči po okrepitvi. Tako bo za njih igrala Tanja Mele. Ponovno je svoje naredila Ka-
tarina Golič, ki je dosegla tri zmage, od teh dve zelo težko priborjeni, dve zmagi je dodala nova okrepitev, eno pa je prispevala Breda Mojsilovič. V to potezo so v ptujskem namizno-teni{kem klubu bili prisiljeni, saj bi se jih po dolgih letih igranja v prvi ženski namiznote-ni{ki ligi lahko dogodilo tisto najhnuj{e. Res je, da vseh skrbi s to zmago {e ni konec, vendar pa bo sedaj veliko lažje.
Posamični izidi: Mojsiloviče-va - Konečnikova 0:2, Goličeva - Lučičeva 2:1, Meletova - Pe-čkajeva 2:0, Goličeva - Konečnikova 2:1, Mojsilovičeva - Pe-čkajeva 2:0, Meletova - Lučiče-
KOŠARKA
U~en€i O. Megli~ v ~etrtfinalu
Ko{arkarji O[ Olge Megli~ z mentorjem Du{anom Lubejem
Športni zavod Ptuj je bil organizator področnega prvenstva za učence sedmih in osmih razredov osnovnih šol v košarki, na katerem so nastopile štiri ekipe: OŠ Olga Meglič in OŠ Mladika iz Ptuja ter OŠ Pohorski odred in OŠ Poljčane iz občine Slovenska Bistrica. Prvo mesto so osvojili mladi košarkarji iz Slovenske Bistrice, ki so bili v finalnem srečanju veliko boljši od vrstnikov z OŠ Olge Meglič. Obe ekipi pa sta se uvrstila v četrtfinale tega tekmovanja.
Rezultati: OŠ Mladika - Pohorski odred 25:37, OŠ Olge Meglič -OŠ Poljčane 63:33; za 3. mesto: OŠMladika - OŠ Poljčane 52:22; za 1. mesto: OŠ Pohorski odred - OŠ Olge Meglič 76:49
Tekst in foto: Danilo Klajnšek

«Ejnusirn 7MI7AH.IE
40%
DOMINO
Tretoninkra/a lil Fi PTII.I
va 2:1, Goličeva/Mojsilovičeva -Konečnikova/Lučičeva 0:2, Go-ličeva - Pečkajeva 2:0.
2. SNTL MOŠKI / Najprej poraz, nato zmaga
V	soboto so svoje prvenstvo nadaljevali tudi namiznoteni{-ki igralci ptujske Petovie. Odigrali so dve srečanji in dosegli polovični uspeh.
PETOVIA - VESNA ZALOG 3:6: Ovčar - Žitek 2:1, Piljak - Rupar 2:1, Janžekovič -Tomše 0:2, Piljak - Žitek 1:2, Ovčar - Tamše 0: 2, Drčič - Rupar 2:0, Drčič/Piljak - Tomše/Rupar 1:2, Piljak - Tomše 1:2, Drčič -Žitek 0:2.
PETOVIA - ILIRIJA LJUBLJANA 6:1: Ovčar - Simon-čič 2:0, Piljak - Bečan 2:0, Janžekovič - Slavič 2:0, Piljak - Simončič 2:0, Pelcl - Sla-vič 0:2, Janžekovič - Bečan 2:0, Piljak/Ovčar - Bečan/Slavič 2:1
ŠESTO MESTO DANILA PILJAKA
V	nedeljo je potekalo namiz-noteniško tekmovanje za mladince in mladinke - TOP 12. V prvi skupini mladincev, ki so nastopili v Križah, sta nastopila tudi Ptujčana Danilo Piljak in Urban Ovčar. Prvi je nastopil v prvi skupini in zasedel šesto mesto, medtem ko je Urban nastopil v drugi skupini ter zasedel deveto mesto.
Dekleta so nastopila v Mengšu pri Ljubljani. V drugi skupini je nastopila Ptujčanka Vesna Terbuc in osvojila šesto mesto.
Danilo Klajnšek
PTUl
Seminar
trenerle
Zveza nogometnih trenerjev Slovenije organizira seminar za pridobitev licence A za vodenje mo{tev 1. SML, 1. SKL, pomo~nik trenerja v 1.SNL in vse nižje lige v letu 2001. Ta bo 27. in 28. januarja. Dru{-tvo nogometnih trenerjev Ptuj pa bo predvidoma 17. februarja v Ptuju organiziralo seminar za pridobitev licenc B in C. Seminarjev se lahko udeležijo trenerji, ki bodo pred tem poravnali ~lanarino dru{tva (4000
sit)
SPORT
STRELSTVO
Ptuiiani uspešni v državni dopisni ligi
S šestim krogom državne dopisne lige v streljanju z zračno standardno pi{tolo je končan prvi del tekmovanja. Ptujski strelci so si priborili pravico nastopa v polfinalu. Člani so dosegli 1676 krogov in so skupno drugi v ligi. Posamezno so dosegli Slavko Ivanovic in Borut Sagadin po 564 krogov, Marjan Gril 559 krogov in Gorazd Seli-šek 553.
Članica Alenka Peteršič je s 359 krogi v skupni uvrstitvi bila druga. Ekipa mladincev v sestavi Simon Fras, Sebastijan Molnar in Simeon Gonc je s 1631 krog končala prvi del tekmovanja kot vodilna. Posamezno je Simon Fras dosegel 546 krogov, Simeon Gonc 544, Sebastijan Molnar 541.
Mladinke v sestavi Jelena Vukovic, Mirjana Pa-vličič in Suzana jauševec so zmagale v konkurenci mladink s 1022 krogi. Posamezno je Suzana jauševec dosegla 347 krogov, Jelena Vukovič 339, Mirjana Pavličič pa 336.
V	konkurenci veteranov so ptujski veterani prvi. V tem kolu so dosegli 1111 krogov. Posamezno so dosegli Slavko Ivanovic 376 krogov, Zvonko Hajduk 369 in Franc Simonič 366.
Polfinale bo v Ljubljani marca, finale pa v aprilu.
SI
V Rušah najboljši R. Debevec
V	Rušah sta bili v soboto in nedeljo mednarodni tekmi v streljanju z zračno puško in zračno pištolo. Najboljši tekmovalec pokala Ruš je bil zlati slovenski olimpijec Rajmond Debevec, ki je dvakrat zmagal v streljanju z zračno puško. V soboto je v rednem tekmovanju od možnih 600 dosegel 599 krogov in bil za pet krogov boljši od sed-mouvrščenega z olimpiade Nedžada Fazlije. Raj-mond je v končnici dosegel 105 krogov in zmagal s čudovitimi 704,0 kroga, drugouvrščeni Fazlija pa je dosegel 697,9 kroga. V nedeljo je Rejmond zmagal s 695,7 kroga in bil edini tekmovalec z dvema zmagama.
Drugi rezultat tekmovanje je dosegla slovenska olimpijka Natalija Prednik z zmago v soboto in drugim mestom v nedeljo v streljanju z zračno puško.
Od ptujskih strelcev je bila najboljša strelka s
pištolo Majda Raušl s šesto uvrstitvijo v soboto in deveto v nedeljo. Od članov je bil najboljši strelec Kidričeva Boštjan Simonič s 663,7 kroga in osmim mestom v nedeljo. Osmo mesto je v soboto dosegel s 653,7 kroga strelec Juršincev Mirko Moleh. Najboljši mladinec je bil Simon Simonič iz Juršincev s 552 krogi v soboto in 555 v nedeljo in in si zagotovil nastop na mednarodnem turnirju v Munchnu, ki bo od 24. do 28. januarja.
Po enkrat so se v finalni del tekmovanja uvrstili Majda Raušl, Boštjan Simonič in Mirko Moleh.
SI
Juršintani zmagali v First ligi
Tekmovalci strelskega društva Juršinci so zadnji konec tedna nastopali na dveh tekmovanjih. V First ligi so v 6. krogu streljali v Tišini in zmagali s 1676 krogi.
Posamezno so dosegli naslednje rezultate: Mirko Moleh 570 krogov, Simon Simonič 559 krogov, Zlatko Kostanjevec 553 krogov, Majda Rausl 547 krogov in Janko Berlak 531 krogov.
P.D.
Korez in Hanc prvaka Mladike
Na OŠ Mladika so pripravili šolsko prvenstvo. Zmagovalec sedmih razredov je bil Jure Hanc pred Petrom Mežnaričem. Najboljši tekmovalec osmih razredov in skupni prvak osnovne šole pa je bil Rok Korez. Ravnateljica šole Sonja Purgaj je najboljše tri nagradila z diplomo.
SI
Vajda in Lazarjeva najboljša na O. Meglit
Prvenstva osnovne šole Olge Meglič v streljanju z zračno puško se je udeležilo 78 deklic in dečkov. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno od četrtega do osmega razreda.
Zmagovalca četrtih razredov sta Nejc Žmavc in Tjaša Medved, petih Marcel Šegula in Nataša Bu-tolen, šestih Jernej Terbuc in Mojca Lazar, ki je tudi šolska zmagovalka med deklicami, sedmih Aljoša Maroh in Kaja Solina ter osmih razredov Aleks Vajda, ki je tudi posamezni zmagovalec šole, in Brina Solina.
SI
KIDRIČEVO / STRELSKA DRUŽINA
Tudi letos ambiciozni natrti
Streljanje ima v Kidričevem dolgo in bogato tradicijo. Na strelišču, ki je na stadionu, se vedno kaj dogaja. Pa ne samo na zunanjem strelišču, tudi na zaprtih streliščih vadijo in dosegajo dobre rezultate.
Minulo leto so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov in uvrstitev. Sad trdega dela je poziv na izbirno tekmo za sestavo slovenske reprezentance v streljanju z zračno pištolo za Simona in Boštjana Simoni~a, ki zraven Jur~ka Lamota sestavljata močno ekipo SD Kidričevo.
Gorazd Maloič, predsednik SD Kidričevo, ki je tudi največji "krivec", da je streljanje v Kidričevem na uspešni poti, je takole predstavil društvo in njegove uspehe:
"Naše društvo šteje več kot petdeset članov - od veteranov in članov do mlajše selekcije. Vsi redno tekmujejo s pištolo in puško. Velik poudarek dajemo delu z mlajšimi. Trenutno največ delamo v Cirkovcah in ti mladi bodo 20. januarja šli na prvo tekmo.
Lani smo bili udeleženci na šestdesetih tekmovanjih. Od tega smo na tekmovanjih z ma-lokalibrskim orožjem osvojili prvo mesto v Mariboru. Tukaj smo v samem vrhu tudi v državnem merilu. S serijskim zračnim orožjem smo tudi končali ekipno na prvem mestu in imamo dobre uvrstitve tudi med posamezniki. Pri zračni pištoli smo trenutno prav tako na pr-
vem mestu."
Vaša ekipa je dobro sestavljena. Verjetno pa ste veliko pridobili z angažiranjem Boštjana in Simona Simoniča?
"Z njima smo že leta in leta trenirali skupaj, samo vprašanje časa je bilo, kdaj bosta prestopila v klub. Sta izredna talenta, ki ju je potrebno še dodelati. Svoje pa sta pokazala z zadnjimi tekmovanji. Pred njima je še trdo delo, vendar pa je že veliko priznanje poziv za kontrolno tekmovanje za sestavo slovenske reprezentance v streljanju z zračno pištolo, ki bo 10. februarja v Ljubljani, kjer se bo izbirala reprezentanca za balkansko in evropsko prvenstvo. Mislim, da bosta v naslednjem letu oba postala člana slovenske reprezentance."
Kaj pričakujete v letu 2001?
"Glavni cilj je prvo mesto v streljanju z zračno pištolo. Rezultati kažejo možnost za visoko uvrstitev, saj se v Sloveniji nahajamo med najboljšimi tremi ekipami. Prav tako pričakujem visoke uvrstitve obeh Simoni-čev, ki se redno uvrščata med prvih osem strelcev, tukaj pa je še Jurček Lamot, ki se uvršča okrog desetega mesta. S serijskim orožjem smo na regij-
skem prvenstvu visoko. Tukaj jaz trenutno zasedam prvo mesto, drugi je Albert Frčec. Prvo mesto pa zasedamo tudi kot ekipa. V malokalibrskem orožju bomo po vsej verjetnosti prvi. To smo bili že lani tako v puški kot pištoli. Udeležili pa se bomo seveda drugih tekmovanj in seveda vsi skupaj upamo na zelo dobre uvrstitve."
Vaše društvo se lahko pohvali, da imate svoje strelišče na stadionu v Kidričevem. Ali se obeta kakšna preureditev?
"Načrte za gradnjo strelišča izdelujejo. Če bo dovolj posluha in če bo postopek denacionalizacije narejen pravočasno, potem se bomo dogovorili o tem, da bi se strelišče pričelo graditi. Pri gradnji upamo na pomoč sponzorjev, če ne, pa bomo morali to urediti v lastni iniciativi. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem sponzorjem, ki so nam v minulem letu izdatno pomagali, saj drugače vsega tega ne bi bilo."
Danilo Kla^-nšek
GOTOVINSKA POSOJILA
Garancija: PLAČILNE KARTICE Maribor, tel.: 041 830-065 02/25 00 953,02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
SAS, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
REALIZACIJA TAKOJ!!
PREJELI SMO
Ne pozna(io) vrednot demokracije (2)
Do kraja skregano je z demokracijo, da g. K.CepI kar počez piše, da sem "strasten zagovornik komunizma" in da "takoj sku{am so-besednika oblatiti ...", ne da bi navedel en sam dokaz za to. In skregano z demokracijo je tudi objavljanje takega pisanja, ki sicer uglednega Tednika prav gotovo ni vredno. Še zlasti, ker je mariborski Večer že pred časom g. Ceplu dal javno vedeti, da njegovega "demokratičnega" pisanja ne bo objavljal več.
Pametni odneha, je koristen rek, ki pa velja za osebni razgovor ali debatni krožek, ne pa za javno pisanje, zato se reka v primeru K.CeplA, pa ~e bi se ga še tako rad, ne morem poslužiti. Če bi ob njegovem pisanju odnehal, bi si bralci lahko mislili, da ima on vse prav, meni pa ne preostane drugega, kot da molčim.
G.Ceplu sem pred meseci v zasebnem pismu odkrito napisal, da z njim ne samo ne želim, ampak enostavno nočem imeti nobenih, niti zasebnih niti javnih pisnih stikov več! Odločitev sem tudi pošteno argumentiral, da s človekom, ki se poslužuje lažnivih podtikanj, ni vredno razpravljati. G. Dušana Mev-
lja je namreč v Večeru napadel z očitkom, da kot partizan in komunist navdušeno roma v Kumrovec, čeprav ta še nikoli v Kumrovcu ni bil. Na enak način, torej z lažmi, ki jih ovija v enostranske in s predsodki prikrojene resnice, se žolčno loteva vsega, kar je komunističnega in socialističnega. Seveda ima svoje razloge za to in naj jih kar ima, toda bolestno osebni in po petdesetih letih starostno izkrivljeni razlogi res ne morejo biti edino merilo za presojo zgodovinskega dogajanja pri nas in v svetu. Vesel naj bi bil, da mu je bilo prizane-šeno in je odnesel celo glavo za neodgovorno početje, ki je nekaj njegove tovariše med vojno stalo življenje. In srečen naj bi bil, da mu je bilo omogočeno umakniti se v tujino, kjer že dolgo let uživa toliko opevano demokracijo. S polivanjem gnojšnice na preteklost je ne bo spremenil niti za las, in moti se, če misli, da bo svoje mladostne zmote in zablode opral s hujskanjem k sovraštvu, z zavajanjem k obračunavanju in z napadanjem vsega, kar ni po njegovi "demokraciji". Nihče mu ne krati te "demokracije", ampak z njo naj lepo ostaja na tujem, nam v Sloveniji pa naj že končno in za vselej z njo prizanese! Zato za mene odslej g. K. Cepla enostavno ni več!
Bojan Cebulj
PREJELI SMO
Komuna v našem kraju - privilegij, vreden zavidanja!
Tako odgovarjam tistim, ki me sprašujejo, kaj pomeni sobivati v kraju s fanti iz skupnosti Srečanje. Gre za privilegij, privilegij življenja!
Ker mi je bilo zastavljeno vprašanje o času priprave na odprtje skupnosti na Razborju pod Li-sco in šele potem, kaj pomeni skupnost za kraj, zapisujem po vrsti - torej najprej:
ČAS PRED ODPRTJEM SKUPNOSTI
1.	Odstraniti strah
Ljudje se bojimo tega, česar ne poznamo. V nas se prebujajo bojazni in se oblikujejo v nerealne predstave strahov. Najmanjši namig, ki potrjuje strah, zbudi obrambne mehanizme in zavračanje. Tako je tudi, če ni domačinom pravočasno in primerno predstavljeno, kaj je šola življenja in kdo so tisti, ki se v njej utrjujejo za življenje. Najboljši je osebni stik s katerim od fantov, ki že biva v skupnosti. Tako je bilo na Razborju pod Lisco. V okviru Razborskih večerov smo odprli temo zasvojenosti. Gostili smo tudi fanta, ki se je po šestnajstih letih odvisnosti odpravljal v komuno. Na koncu svojega pričevanja nas je prosil: "Pomagajte nam. Imejte nas radi!" Takrat, ob konkretnem človeku, se je v srcih nekaj zgodilo.
2.	Pobuda
Nekdo mora zamisel o komuni - šoli življenja sprožiti. Kdo? Mnogo vas je, ki razbirate znamenja časa in vam Božji Duh postavlja izzive za življenje. Potrebno je spregovoriti, vendar modro, preudarno: kdo so, ki bi bivali v skupnosti; način bivanja; kaj pomeni to za krajane ... Ljudem se zastavljajo vprašanja, na katera je potrebno odgovarjati takoj, tudi na tista, ki se zastavljajo "za hrbtom". Za to je potreben človek, ki biva s krajani, ki jih ima rad in jim želi resnično dobro. Imeti skupnost v kraju je namreč resnično dobro ne le za fante - dekleta v skupnosti, pač pa v enaki meri tudi za krajane. Skupaj se bomo učili živeti!
3.	In kaj storiti s tistimi, ki bi v storili vse, da bi preprečili prihod skupnosti?
Mislim, kar prepričan sem, da so v vsakem kraju takšni ljudje. (Pomislite na Cirkulane in prizadevanja za odprtje skupnosti pred leti.) Nekateri počno to iz prepričanja, da delajo dobro; nekateri se ne bodo nikoli nehali bati, in če jih življenje izzove, zaženejo paniko, ker "vidijo" uresničene fantazme svojih strahov; nekateri pa dobro zavestno preprečujejo. Kaj storiti? Oditi k njim in spregovoriti, razčiščevati. Posebno slednjim, tistim, ki so jim stvari jasne, a je njihov namen nagajanje, je potrebno povedati z očmi, uprtimi v njihovo dušo, da lahko sicer hujskajo, rovarijo ..., a bodo morali na koncu sami živeti s posledicami svojega ravnanja - in živeli bodo težko. Pljunek, ki ga namenjajo dobremu, se bo kot bumerang povrnil v njih same in jih moril, dokler ne bodo dobrega, ki ga preprečujejo, nadomestili še z večjim dobrim. Sedaj je tudi za njih čas, da prelomijo spone zla in delajo po svoji duši, delajo dobro. Škoda, da bi se zamorili. Odločitev je seveda njihova. Tukaj bi lahko zapisal marsikaj konkretnega ...
4.	In še nekaj, kar je pomembno: ljubezen je potrebno krepiti. Meditacija, soočenje z globino
svojega življenja, očiščevanje ... Brez tega ne gre. Tu, v Večni Ljubezni, ki se dotika naših globin in vznemirja, je začetek vsega!!! IN DANES
je življenje in to življenje iz skupnosti nagovarja sovaščane, nas, ki se čutimo ob prizadevanjih fantov izzvani, da tudi sami razmišljamo o svojem življenju in se skupaj na poti učimo ...
Vse podrobnosti sobivanja bi težko naštel. Treba je videti, še bolje - doživljati. Če vas zanimajo podrobnosti, obiščite ta kraj novega upanja.
Želel pa bi, danes, po tednih sobivanja s fanti iz skupnosti Srečanje, zapisati, zaradi koga sem še posebno vesel, da je skupnost v kraju. Zaradi mladih! Mladi morajo namreč videti, da uživanje droge (tudi "samo" trave) pušča posledice, da droga ugrabi, uniči osebnost, da ti nisi več ti. Sedanje seznanjanje z nevarnostmi droge je mnogokrat bolj propaganda za drogo kot pa odvračanje od nje. (Citiram mladinca iz Razborja: "V šoli so nam povedali, kakšne vrste imamo, povedali so celo, kako se uporablja, in potem nekaj o škodljivosti. Tistega o škodljivosti niti nismo poslušali, ker je imel opis, ki vodi v začetek, močnejši učinek.") Šele soočenje z nekom, ki mu je droga ugrabila njegovo osebnost, ki je bil na tleh in se sedaj vrača v življenje, je tisti močni nagovor, ki se lahko učinkovito dotakne in da misliti. To mi zatrjujejo mladi Razborčani, ki zrejo, zaznavajo utrip fantov v skupnosti Srečanje. Imeti takšno skupnost v kraju je privilegij in dobijo ga lahko le tisti, ki so pripravljeni odpreti srce.
Žal je tako, da imajo mladi na ulicah in v šolah in gostiščih in ... samo en vzorec: kako drogo uživati. Nimajo pa vzorca, kako se iz zasvojenosti vračati v življenje. Mnogi celo ne verjamejo, da je to mogoče. Komuna je kraj upanja in deluje za drogo odvračajoče! Je kot antibiotik! Statistike potrjujejo, da je v oklici šol življenja droga manj prisotna. Tudi zato so v neki četrti Rima ljudje protestirali, ko je želel don Pierino skupnost ukiniti. Ob njej so se počutili varne (otroci se igrajo na igrišču ob razborski šoli prav tako kot prej). In nedolgo tega je rekel dober poznavalec te problematike, da bi si želel postaviti hišo v bližino komune, ker želi svojim otrokom dobro. In mi? Molčimo, ko prodajajo dilerji drogo pred našim nosom, in zganjamo hrup, ko bi se želel nekdo, ki nima z drogo nobenega opravka več, med nami vrniti k življenju. Ne čudim se tistemu zapisu Ivana Cankarja, v katerem govori, kako se je Kristus razjokal nad Slovenci.
Ne zamerite, če zapišem: Če bi pred leti odprli šolo življenja - komuno v Cirkulanah, bi imeli tam in v širši okolici manjši problem z zasvojenostjo, kot ga imate. In problem v Ptuju in okolici je resnično velik!!!
Razborčani, ki jim gre moje globoko spoštovanje, so v ljubezni premagali strah, odprli vrata skupnosti in dobili neizmerno več, kot so dali. Gre za privilegij, ki nam ga lahko upravičeno zavidate - lahko pa tudi nekaj storite, da ga boste v svojem kraju, okolici deležni tudi sami!!!
Ne vem, kdo bo bral te vrstice, toda v sebi čutim nagib, da za konec zapišem: V ljubezni je potrebno premagati strah in storiti to, k čemur nas v stiski našega časa nagiba Božji Duh, Duh Ljubezni - storiti je treba danes, tukaj!!! In to moraš storiti ti in nihče drug! Si upaš? Mislim na tebe, ki si pravkar prebral te vrstice!
p. Karel Gržan, Razbor pod Lisco
POSLOVNA SPOROČILA IN OBJAVE
VEDEŽEVANJE TANJA
090-4351
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviĚa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE iN ODRASLE.

./o
OKNA IN VRATA
TROJNO TESNENJE
IZDELAVA IHMOHIAŽA PVC OKEN, VBAT, ROLET Dl ŽALUZU
IvanAmušs.p.
FovodnoTa ul. 18,8861 Ftid (ob MarlborsU o.) SLOVENIJA TeL&&l;+386/8/783«)-81
Okna in vrata so evropske kakovosti s certifikatom
it. C 1688ra8-520-2 SÍST1018ZAG, Ljubijana
BnEjai/inif^jwûiB©
Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910
UGODNO PRODAMO:
MULTIPLA 1.6 SX-1999-1.950.000,■ APPLAUSE 1.6 X-1991 -450.000,-MB 260E-1988-1.100.000,-MB 190D-1987-770.000,-THEMA2.0 16V-1993-950.000,-SWIF 1.3 GX4V-1996-850.000,-MONDEO 2.0 GHIA -1993 -1.099.000,-R5 CAMPUS-1992-380.000,-P0NY1.5 GLS-1991 -370.000,-UNO 1.0-1993-380.000,-CX 22 SV-1988-200.000,-XM 3.0 V6-1991 -600.000,. HYUNDAI COUPE -1993 - 640.000,-
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3A, Ruj
Dinamično deio išče strokovnjake
K sodelovanju pri povečanju obsega dejavnosti na področju Štajerske vabimo kandidate-ke la zaposlitev
KOMERCIALIST IN VODJA PRODAJNEGA OBMOČJA
Od kandidatov pričakujemo poznavanje prodaje na terenu, ambiciozno in odgovorno delo, komunikativnost,
smisel za delo z ljudmi, osebno uglajenost in voljo do dela. lastnoročno napisane vloge posijke na naslov:
Sange d.o.o.,
Prepolje 62,2206 Marjeta na Dr. polju
Mali oglasi
PREVOZI iz premoga zelo ugodno. Možnost plačila na čeke. Telefon 6291-095 Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Se-dlašek 91, Podlehnik.
FIAT FIORINO 1,7 D furgon, letnik 93-94, registriran do 31.12.01, bel, vlečna kljuka, odličen motor, prodam. Cena 390.000,00. telefon 041 394-405.
PRODAM bukova drva. Telefon 769-1611, 031 885-154.
SUHA GRADNJA - Knauf sistem, adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi - od ideje do izvedbe. Za informacije pokličite 02 7883-110, GSM 041 675-972, Sentes, s.p., Zg. Hajdina 157.
PRODAM poslovno-stano-vanjski objekt: trgovina opremljena, lokal za gostinstvo neopremljen. Možen takojšnji prevzem oziroma selitev. Cena ugodna. Možnost obročnega odplačevanja. Telefon 041 346-313.
INŠTRUKCIJE in tečaji iz matematike, angleščine, nemščine in italijanščine za osnovne in srednje šole ter tiste, ki želijo vedeti nekaj več. Telefon 041 753-321, Veda, s.p.
POZOR! Vinogradniki, sidra, objemke, natezalnike dobite pri Kovinarstvu Metličar vsak dan od 7. do 19. ure, Potrčeva 28, Ptuj, telefon 771-2861.
PRODAM nakladalko SIP 25 m3 in krmno peso. Telefon 790-7461.
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-5011 ali 041 897-675, NON-STOP
PREKLICUJEM spričevalo OŠ Hajdina na ime Marija Majcen, Zg. Hajdina 78.
PRODAMO 4 prašiče domače reje, težke okrog 100 kg. Telefon 02 793-67-51.
V NAJEM vzamem eno- ali enoinpolsobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 345-661.
PRODAM opel corso, letnik 87, opel kadet, letnik 80, in 1 ha njive na komasaciji. Telefon 740-90-90.
PRODAM kravo s prvim teletom ali brez. Janko Požegar, Biš 46, Trnovska vas.
PRODAM francosko posteljo 1,80 x 2 m, tekaške smuči in otroški voziček. Telefon 751-14-31.
PRODAM 4 nakladalke krme -sena. Telefon 758-0361.
VZAMEM v najem 1,5- ali dvosobno stanovanje v Ptuju ali Mariboru. Telefon 041 436-797 ali 041 427-285.
PRODAM dva prašiča, 120 in 200 kg težka, domače reje. Ca-futa, Budina, K jezeru 18, Ptuj.
PRODAM dvoinpolsobno stanovanje na Ptuju (III. nadstropje). Telefon 775-11-31.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNiáČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 78-24-981
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptu{ (ob Mariborski c.) tel.; 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
FASADE DEMIT
STYROFAX-ROFIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga sllkopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarstvo In fasaderstvo 9 041 646 067 ali 062 754 4010.
VEDEŽEVANJE
POGOVORI V STISKI. SREČNE Št. SANIE
090-42-22
UUBEZEN, DEIO, DENAR, POSL. ZADEVE ŠOLA. POMOČ PRI REŠEVANJU TEŽAV PARTNERSTVO. STIKI. POKUČITE IN ZAUPAJTE IZKUŠENIM IN PRIZNANIM.
Ideal s.p._NON-STOP 185 SIT/min
PEUGEOT 206 x S 1.4, letnik, dec. 98, bele barve, z vso dodatno opremo, 1. lastnica, ugodno prodam. Telefon 02 771-54-81.
PRODAM pšenično slamo v balah, rdeče vino z brajd, prašiče za zakol - 180 kg. Telefon 745-99-01.
PRODAM motorja BT 50 S, 90 letnik, ter oltimer colibri T 12, 68 letnik. Telefon 02 682-3441, 031 562-886.
PRODAMO: hiše - nova
1-druž.	Biš v račun možno novejše stanovanje v Ptuju ; 1 -druž. Vitomarci; 2-druž. Cirkovci z večjim zemljiščem; Jurovci z večjim zemljiščem; Jiršovci takoj vseljiva; Spuhlja ob glavni cesti takoj vseljiva; V. Nedelja nova; atrijska Zg. Pristava; starejša in novejša Drbetinci; Tibolci; Strjanci; vila Na Trate, Ptuj; Pla-car poslovno-stanovanjski objekt novo; Prerad nedokončana, Kicar; nedokončana Gradišče -Zg. Leskovec; atrijska Bolečka vas; Tavčarjeva, Ptuj; Languso-va, Ptuj takoj vseljiva; atrijska Klepova, Ptuj; nedokončana Avgusta Hlupiča; Šercerjeva me-detažna takoj vseljiva, v račun stanovanje; Juršinci; Bodkovci; Placar ob glavni cesti; Spuhlja
2-druž;	hum pri Ormožu; Polen-šak novejša; Šardinje atrijska itd. Stanovanja: Gorišnica nova takoj vseljiva; 2-sobn. Zg. Hajdina; 2-sobn. Trubarjeva pritličje vseljivo s 1. 8. 2001 ; 3-sobn. pritličje 5. prekomorske urejeno takoj vseljivo; 4-sobn. mansarda 5. prekomorske takoj vselji-vo; 4.5-sobn. 5. prekomorske;
3-	in 4-sobn. stanovanje Kidričevo. Parcele: Gorišnica 2100 m2 cena dogovor. Kmetije: Strmec pri Polenšaku; Grajenščak; Mala Varnica itd. Agencija Vikend, Biš 8/B, Trnovska vas, telefon 02 757-1101, GSM 041 955-402, Ptuj, Trstenjakova 5, telefon 02 748-1013, faks 02 748-1014. Pisarna na Ptuju odprta tudi v soboto od 8. do 12. ure.
AVTO-RAK, ugodno prodamo: peugeot 206 1.1, 2000, accent 1.3 LS, 1995, polo 1.9 D, 1996, brava 1.2, 1999, tempra 1.8 IE, 1993, maruti 800, 1993, rover 214 SI, 1996, rover 214 SI, rover 216 SI, 1999, audi A 6 2.8 E quatro, 1994, cordoba 1.4 GLX, 1994, vento CL TD, 1993, honda 1.4 GL, 1990, kia sephia 1.6 GTX, passat 1.8 CL, 1991, renault 19 1.4 RT, 1994, rover 214 SI, 1995 ... Ugodni krediti do 5 let, posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 64, Ptuj, telefon 02 78-00-550.
ODDAMO poslovne prostore za vsakršno obrt z velikim dvoriščem ter 80-tonsko stiskalnico in 10 arov zemlje, primerno za ribnik in vikend. Naslov v upravi.
IZDELUJEMO strojne estrihe, telefon 041 646-292, in omete, telefon 041 343-906, kvalitetno in ugodno.
Novi Sharan. Pravo doživetje vožnje.
Slika je simbolna.
Ze od 4.468.777 Sir (41.679 DEM) dalje.
• z novim Sharanom potovanje ne bo samo varno, temveč tudi udobno. Z njim boste pridobili zelo bogato serijsko opremo: čelni zračni blazini, servo volan, klimatsko
PORSCHE
KKEDITIW l£ASl^TO
cena le infotmatlvna in odvisna od valutnih
napravo, zavorni sistem ABS, centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj, termoizolacijsko zasteklitev, radio »beta« z osmimi zvočniki, pet sedežev.
Novi Sharan
razmerij
Pooblaičeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, teiyfax: 02/783 55 11
ywTO^šouy
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ
organizira tečaj CPP za ioitegorije: A, B, C, E v ponedeljel(, 29.1.2001 ob 16. uri
v učilnici ZŠAM Ruj, Nova cesta 1
(pri bencinski črpalki na Ormoški cesti)
Organiziramo tečaj prve pomoči in zdravniški pregled. Prijave na sedežu ZŠAM Ruj ali po tel. 771-97-41. Inf: 041/865-592
ŽELIMO, DA TUDI VI POSTANETE DOBER IN VAREN VOZNIK Z AVTO ŠOLO ZŠAM PTUJ.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
ÉilBeiCONTiCrlP'^ I
Hardek 34/g 2270 Ormož Slovenija Tel.: 02/74113 80 Fax: 02/74113 81 GSM: 031/755 853
POSLOVNA SKUPINA
OKNA
VRATA
SENČILA
ZIMSKI
VRTOVI
GARAŽNA
VRATA
POLICE
^ Slovenija ^
Energijsko varčna ol<na Standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije
DANA BESEDA OBVEZUJE
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Avtomobili Peugeot letnik 2000 do 300.000 SIT ceneje!*



* Ponudba velja za dobave vozil v januarju. Pooblaščeni servis:
SPC Toplak s.p., Dežno 1d, 2286 Podlehnik, tel.: 02 788 40 50
«
PEUGEOT
Mercator
ZIMSKA POSEZONSKA PRODAJA
od 10. do 23. januarja 2001
PO ZNIŽANIH CENAH
oo50%
KONFEKCIJSKIH VRHNJIH OBLAČIL
(določenih moških, ženskih in otroških modelov.)
Vabimo vas v Mercatorjeve specializirane ukstUne prodajalne; BLAGOVNICA Ptuj, BLAGOVNICA Ormož, CICIBAN Ptuj,
ELEGANT Ptuj, MAVRICA Ptuj, M Ptuj, MURA Ptuj, TEKSTILNI DISKONT SrediSSe ob Dravi, TKANINA Ormož ZARJA Ptuj in HIPERMARKETPtuj.
Si f^er^aXwnajboljši sosed
DELNICE
ZLATA MONETA, INFOND, NFD, KREKOVA, KMEČKI SKLAD, ATENA, TRIGLAV, KMETIJSKI KOMBINST IN DRUGE ... OSOJNIKOVA 3, PTUJ tel.: 776 - 05 11 Azur-Papotnik, k.d.

Vse
najlepše želje so namenjene
DANILU ROPU,
ki živi z družino v Švici in praznuje 28. januarja 50. rojstni dan. Tašča in tast iz Kidričevega.
Voščila se pridružujejo še svakinji Marina in Liljana in svak Franci z družinami.
Tï^govina LEVI'S
Cankarjeva 8, PTUJ, tel.: 02/774-13-61 S
Malved d.o.o., Glavni trg 17b, MARIBOR, 02/22-99-780 "
potaoMUCá
MiřĚmáM
od 10.1. do 24.1.
lEW^HUítE
že od 5.593 SIT
LEVI'S PULOVERJI
že od 7.900 SIT
LEVI'S BUNDE
že od 18.123 SIT
LEVI'S' ENGINEERED JEAHS'
TWISTED nřlT^
www.levi.com


S
Mercator
Dežurstva ob nedeljah in praznikih v letu 2001
od 8. do 12. ure.
Dežurstva ob sobotah v letu 2001 po 12. uri
BLAGOVNICA Ptuj, Novi trg 3, 2250 Ptuj, do 13. ure SP ŽIVILA, Potrčeva cesta 52, 2250 Ptuj do 17. ure HIPERMARKETPTUJ Ormoška cesta 30, Ptuj do 17. ure

SPCMD
ClrilVattdnliniini2.Ptii
SP PANORAMA
nina4l,Pm
SP ŽIVILA
PoUnacnttKnii
M ROGOZNICA
SImnIniioriilii mais. Ril
SP BLAGOVNICA
Hntli|],R4
PC BREG
ZMRHkacnta4,n4
SP RIMSKA PEČ
UiikiploiM25,n4
-vsinedBl|aimn1S.4.2001 -obpnznikih
-vsinadBqanzn15.4.2aai -obpnznikih
n15.4.2001
-obpnznikiii
nzin15.4.2001
-obpnnikib -obpnznikih
-obpnznikih
-obpnznikih
2.1.	16.4.	2.5.	31.18.	26.12.
2.1.	16.4.	2.5.	31.10.	26.12.
2.1.	16.4.	2.5.	31.10.	26.12.
2.1.	16.4.	2.5.	31.10.	26.12.
1.1.	27.4.	15.8.		
8.2.	1.5.	1.11.		
15.4.	25.6.	25.12.		
ííáÍ
coM,

Super ugodno!
^^ pBpl - Računalniki -Tisicalnilci
-	CD-R, DVD
-	Komponente
-	Potrošni material
_I_ -TôOfr^
□ostop do internata
preko satelita!	I |i|T^Yn

www.radio-tednik.si tednik@amis.net
PRODAJA, SERVIS IN MONTAŽA
*	STROJNI OMETI
*	TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSiCE FASADE
*	ZAKUUČNI SLOJI
Vlado KELENC s.p. Gsm: 041 778-451
ZamiiSani 79a, 2272 GORIŠNICA tel.: 02 712-5031
OGLASI ÊN OBJAVE
Mali oglasi
_ CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da poslujemo na novi lokaciji v Mariboru, Slovenska ul. 4. V ponudbi imamo veliko {tevilo stanovanj, stanovanjskih hi{, ter poslovnih prostorov s ptujsko-ormo{kega obmo~ja. GIM, d.o.o., Maribor, tel. 02 250
84 50._
TRISOBNO novej{e stanovanje, 74,80 m2, v prvem nadstropju, komfortno, prodam na Ptuju. Telefon 778-35-31, po 20. uri.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure) 20. januarja: Željka Bartolič Martinez, dr. stom., ZA Cirkulane
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 RuJ »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
[t^ AKTAL, d.o.o. ^fê Industrijska 14 ml- 2325 Kidričevo
Telefon - faks: ^ 02 796-9211 Proizvodnja PVC vrata okna zimski vrtovi senčila montaža kletna okna
ODKUP in prodaja delnic: Telekom, Perutnina Ptuj, Pokojninski boni, Obveznice in vse vrste, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izpla~ilo, minimalni stro{ki pri prodaji. Telefon 02/748-14-56, Agencija Cekin, Osojniko-va 3, Ptuj (za BPH GBD Kranj).
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napusčev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91.
V	SODELOVANJU s Tehno-unionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Pernar~i~, s.p., Cankarjeva 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, nudi najugodnej{o prodajo gospodinjskih aparatov Candy. Akcija
-	Candy - vgradni pomivalni stroj A 9007, hladilnik z zamrzov. CIC 32 LE ter stekloker plo{čo PVD 605 X in samostojna pom. stroja CD 242, CD 353 S, hladilnik z zamrz. CFD 240, pralni stroj CI 121 XT (1200 vrtlj./min.), PS CE 1049 T (1000 vrtlj./min.) ter pralno-su{ilni stroj Alise 085. Možnost plačila na 6 obrokov
-	čeke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje. Dobro-do{li v na{i trgovini.
IZVAJAM prevoze Volvo FL 608 ter prodajo novih in starih kmetijskih strojev (Deutz, Same, Fendt), popravilo in rezervni deli. Telefon 041 417-562, 02 8290-570.
POPRAVILO tv aparatov, vide-orekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, telefon 755-4961, GSM 041 631-571.
PRODAM trosilec za hlevski gnoj, rabljen, s pokončnimi valji, cena po dogovoru. Telefon 041 417-562.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. Telefon 745-0851 Petek, Trubarjeva 9, Ptuj._
V	SREDIŠČU OB DRAVI prodamo takoj vseljivo stanovanje,
40	m2, ter najamemo hi{o ali stanovanje na relaciji Ptuj-Ormož. Telefon 041 203-873, od 9. do 20. ure.
POTREBUJEMO dekle za strežbo v dnevnem baru v okolici Kidričevega. Telefon 041 510-708.
PRODAM vino sauvignon. Telefon 041 919-147._
SIMPATIČNO in resno dekle nad 20 let za strežbo v dnevnem baru takoj zaposlimo. Stanovanje brezplačno. Telefon 041 710-660.
PRODAMO 80 arov zemlje v centru Polen{aka. Telefon 041 976-069 zvečer.
PRODAM garažo v zgornji etaži garažne hi{e v Ulici 5. prekomorske. Telefon 041 337-194 ali zvečer 78-00-337.
PRODAM obračalni plug 10 -12 col. Telefon 719-80-84.
MAMICA z dvema otrokoma nujno i{če stanovanje v zameno za pomoč - Ptuj in okolica. Telefon 031 521-009._
DAM v najem oziroma prodam poslovne prostore v centru Ptuja v izmeri 55 m2, namenjene izključno poslovni dejvnosti. Telefon 02 772-83-11, popoldan 02 772-11-01._
OLJARNA Veselič, s.p., Mo{-kanjci 91, odkupuje bučnice po ceni 400 sit. Telefon 740-82-22.
PRODAM krompir in 120 kg pra{iča domače reje in krmno peso. Telefon 02 766-35-71 ali
041	868-612._
ZAPOSLIMO tri {ivilje za {iva-
nje porodnih oblek, zaželene iz-ku{nje. Informacije na telefon 02 791-09-00.
Predstavniki avto šol, ki delujejo na področju izpitnega centra Ptuj - Ormož, so se na posvetu, ki je bil 7. 1. 2001, dogovorili za enotne minimalne cene svojih storitev. Cene so naslednje: tečaj CPP - 10.000 sit moto ura A - 4.500 sit moto ura B - 3.500 sit moto ura C - 5.500 sit moto ura E - 6.500 sit moto ura F - 4.500 sit
Predlagane cene že vsebujejo DDV in so tudi primerljive z drugimi področji. Kvalitetnejše avto šole lahko cene storitev tudi povišajo, vsakršno zniževanje cen po posameznih avto šolah pa je odsev njihove kvalitete.
Samo duša in srce ve, kako boli, ko te, ljubi mož in ata, več med nami ni.
SPOMIN
Tih in boleči je spomin na 22. januar 2000, ko je prenehalo biti zlato srce na{emu dragemu možu, atu in dedku
Alojzu Zupanicu
IZ PANONSKE ULICE 4 V PTUJU
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, od{el si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Pustil si prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, a v naših srcih vedno boš živel, naš zlati mož, oče in dedek.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Janka Horvata
IZ BUKOVCEV 116 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spo{tovanje in ga tako {tevilno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete ma{e ter nam izrazili sožalje.
Zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto ma{o, godbi na pihala očine Markovci za odigrane žalotinke, cerkvenim pevcem in članom Ptujskega noneta za odpete pesmi, govornikom za ganljive poslovilne besede, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve, godbeniku za odigrano Ti{ino, Mercatorju SVS, Mycronu in Osnovni {oli Markovci. Vsem {e enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi,
ostaja samo še spomin na tiste dni,
ko med nami bil si ti,
ko bilo nam je lepo,
kot nam brez tebe nikoli več ne bo!
Ljubi mož, oče in dedek.
Spočij si žuljave dlani,
za vse še stokrat hvala ti,
kajti dobrota tvojega srca
nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob bridkem spoznanju, da smo izgubili dragega moža, očeta, dedka in tasta
Dušana Pergerja
Z RIMSKE PLOŠČADI 22
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pri{li od blizu in daleč in ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter pisne in ustne izraze sožalja.
Hvala p. Stanetu iz župnije sv. Ožbalta za opravljen obred, govornici ga. Veri za molitev in ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, podjetju Certus - DE Ptuj, Perutnini Ptuj, Kmetijski zadrugi Ptuj, stanovalcem Rimske p. 22 in družini Stater iz Ptuja. Še enkrat lepa hvala vsem. Žalujoči: žena Katica, sin Milan, hčerka Olga, sinova Franc in Maks ter hčerka Jelka z družinami
POPRAVEK
Pri zahvali za Marijo Lukman, objavljeni v Tedniku št. 2, 11. januarja 2001, je prišlo do napake in se pravilno glasi: "Zahvaljujemo se govornikoma Ervinu Hojkerju in Franciju Purgaju ter članom Smučarskega kluba Ptuj za častno stražo."
Prizadetim se vljudno opravičujemo.
POPRAVEK
Pri zahvali Marjeti Forštnarič, objavljeni v Tedniku št. 2 11. januarja 2001, je prišlo do napake in se besedilo pravilno glasi:
"Posebna zahvala ... Domu upokojencev Muretinci ... " Za napako se opravičujemo.
Pogrebni zavod MIR Videm
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Ivana Maherja
IZ POBREŽJA 114, VIDEM PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom v Pobrežju in na Hajdini, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče in izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se za dobro nego in skrb osebju Doma upokojencev Ptuj.
Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
S trdim delom haloško zemljico si rahljal. In v njej našel si svoj večni mir!
ZAHVALA
Težka bolezen in trdo življenje je iztrgalo iz naših rok našega dragega moža, očeta, dedka in brata
Franca Teskača
IZ TRDOBOJCEV 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste ga z lepimi spomini v svojih srcih pospremili k večnemu počitku. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Kozelu za poslovilne besede, pevcem iz Vildona (Dolene) za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma. Posebna zahvala sosedama Gnilšek in družini Šmigoc iz Trdo-bojcev za nenehno podporo in pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Neža in otroci z družinami
Delo in trpljenje
bilo tvoje je življenje,
ostal je prazen dom in dvorišče,
zaman oko te naše išče.
Ljuba mama, spočij si,
za vse še stokrat hvala ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
Marije Pravdič
IZ BELSKEGA VRHA 64 PRI ZAVRČU
se vsem zahvlajujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Ptuj za nego v domu, Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava za izkazano pomoč, govorniku za poslovilni govor iz Zavrča, g. župniku Jožetu Krambergerju za opravljen obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke in navsezadnje tudi pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma in odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: otroci in sestra
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Alojza Muršiča
IZ SLOMOV 10
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se delovni organizaciji, Zavodu dr. Marijana Borštnarja, Lovski družini Dornava-Polenšak, gasilskim društvom, zvezi borcev in upokojencem. Iskrena hvala vsem govornikom, pevcem za odpete žalostinke, Pogrebnemu zavodu MIR ter g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
DESTRNIK / "VZAJEMNA" PODARILA DEFIBRILATOR
Za kvalitetnejše reševanje živllenj
Podarjenega medicinskega pripomočka je bil posebej vesel Franc Šuta, dr. medicine
Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je 15. januarja na Destrniku slovesno predala splošni ambulanti, ki jo vodi Franc Šuta, dr. med., in deluje za področje Destr-nika, Trnovske vasi in Cerkvenjaka, medicinski aparat defibrilator.
Gre za enega od desetih defi-brilatorjev, ki jih je Vzajemna v okviru akcije "Defibrilator rešuje življenja" podarila osmim izvajalcem osnovne zdravstvene dejavnosti po Sloveniji, Domu upokojencev Celje in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Podarjeni aparati sodijo med sodobnejše, delovanje z njimi pa je enostavno, saj je upravljanje mogoce samo z dvema tipkama in nudi celo vrsto dodatnih sto-
ritev.
Ob podelitvi so bili poleg omenjenega zdravnika navzoči tudi mag. Rosvita Svenšek, direktorica poslovne enote Maribor, Oskar Salecl, vodja poslovne enote Maribor, Tilčka Suman, vodja zastopstva Ptuj, župana občine Trnovska vas Karl Vur-cer in Cerkvenjak Jože Kraner ter Zmago Šalamun, namestnik župana občine Destrnik, in pat-
ronažne sestre, ki delajo na tem območju.
Podarjeni defibrilator bo omogočil zanesljivešje reševanje življenj v ključnih trenutkih, ko smo še posebej odvisni od kakovostnih naprav. Uspešno reševanje življenj je poleg dobro usposobljenega medicinskega osebja velikokrat odvisno tudi od dobre medicinske opreme. Zal so od večjih mestnih središč oddaljeni kraji mnogokrat prikrajšani za tovrstno pomoč in zato so bili podarjenega medicinskega pripomočka na Destr-niku še posebej veseli.
Marija Slodnjak
HAJDOSE / OBISKALI NAJSTAREJSA ZAKONCA
Poroiena že 73 let
člani Kulturnega društva Valentina Žumra so se na sestanku, ki so ga imeli ob koncu leta 2000, odločili, da bodo ob izteku tisočletja obiskali najstarejša vaščana Hajdoš - zakonca Vidovič.
Zakonca Vidovič sta letos dopolnila triinsedemdeset let skupnega življenja. Oče je letos dopolnil petindevetdeset, mati pa štirindevetdeset let. Zanju lepo skrbi sin Martin z ženo Treziko. V zakonu se jima je rodilo enajst otrok in radi ju obiščejo.
Vse lepo, predvsem pa zdravja so jima v imenu kulturnega društva zaželeli Vera Zagoran-ski, Katica Zajšek in Alfonz Strnad st.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, v SV Sloveniji občasno delno jasno. Cez dan bodo v zahodnih krajih manjše padavine in se popoldne postopno razširile v osrednjo Slovenijo. V notranjosti države bo rahlo snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, najvišje dnevne od -3 do 1.
Obeti
Do petkovega jutra bodo manjše padavine povsod ponehale. V petek in soboto bo zmerno do pretežno oblačno.
Kulturni križemkražem
STOPERCE * V petek, 19. januarja, ob 18. uri bo v kulturnem domu 1. del območnega srečanja pevcev in godcev. Nastopile bodo skupine iz občin Majšperk, Kidričevo, Videm, Gorišni-ca, Zavrč, Dornava, Podle-hnik in Sv. Andraž. PTUJ * V petek, 19. januarja, ob 19. uri bo v refektori-ju minoritskega samostana "gestikularno iskriv" Viktori-nov večer z gostom Jože-tom Hudečkom. Glasbeni utrinek bo oblikoval Mladen Delin na klavirju. Gost Viktorinovega večera bo odprl razstavo slik slikarja Jožeta Bartolja. SKORBA * V soboto, 20. januarja, bo ob 18. uri v kulturnem domu 2. del območnega srečanja pevcev in godcev. Nastopile bodo skupine iz občin Hajdina, Videm, Kidričevo in Ptuj. PTUJ * V soboto in nedeljo, 20. in 21. januarja, bo od 10. do 13. ure na ptujskem gradu muzejski vikend za otroke. Otroci si bodo ogledali razstavo "Slike na steklo - slike z živo dušo" in se še sami preizkusili v tej zanimivi likovni tehniki.
SLOVENSKA BISTRICA *
26. januarja ob 19. uri bo organizaciji ZKD Slovenska Bistrica v domu Svobode medobmočna revija tamburaških orkestrov. SLOVENSKA BISTRICA * V galeriji Grad si lahko do konca januarja ogledate likovno razstavo prof. Jožeta Foltina iz Ptuja in Branka Gajšta iz Sestrž. PTUJ * Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov obvešča vse študente, dijake in druge mlade, ki se jim želijo pridružiti, da se je zbor preselil v prostore Narodnega doma Ptuj, Jadranska ulica 13. Sre_anja zbora so vsako soboto od 15. do 17.30 ure v mali dvorani. Vabljeni. KINO PTUJ * Do konca tega tedna si lahko ob 18. uri ogledate Vesoljske kavboje, ob 20. uri pa Trčenega profesorja II.
Rezultati žrebanja nagradne novoletne križanke BIG STAR
Iz množice rešitev (367) novoletne križanke "BIG STAR" (pravilno geslo se je glasilo: RADI NOSIMO BIG STAR JEANS, DA NAS TAKOJ OPAZIJO) smo v uredništvu Tednika izžrebali tele nagrajence:
3. nagrado - bon v vrednosti 5.000,00 sit prejme: Sonja Vršič, Vitomarci 69 a, 2255 Vitomarci
2. nagrado - bon v vrednosti 10.000,00 sit prejme: Marija Kekec, Polenšak 15 b, 2257 Polenšak
1. nagrado - bon v vrednosti 15.000,00 sit prejme: Špela Horvat, Trgovišče 46, 2274 Velika Nedelja
Nagrajencem iskreno čestitamo. Potrdila o prejetih nagradah prejmejo v uredništvu Radio-Tednika, Raiče-va 6, Ptuj.
CRNA KRONIKA
UKRADEL DROBNO ORODJE
Med 10. in 11. januarjem med 15. in 6. uro je neznani storilec vlomil v poslovno zgradbo TOGO, d.o.o., na Bistriški cesti v Poljčanah in iz delavnice podjetja iz kovinske omare za orodje ukradel nekaj orodja. Pregledal je tudi ostale prostore in odnesel kombiniran sesalec. Podjetje je oškodovano za okrog 200.000 tolarjev.
KDO SI JE ZAŽELEL VIJOLIČAST JUGO
Iz dvorišča stanovanjske hiše v kraju Dornava je neznani storilec 15. januarja med 18.30 in 19.30 uro odpeljal neznano kam osebni avtomobil Jugo Koral 55, reg. št. MB D2-529, vijolične barve last A.Š
SALON POHIŠTVA
menpoM
Ob Dravi 3a, PTUJ, tel.: 02/783 81 61
Omarice za čevlje beš
dim.:74(š)x111(v'
cm
10.299,"
Video omarice oreh, črna dim.:70(š)x106(v)cm 14.324,"
Računainiši(e mize z nastavkom dim.:100(š)x138(v)cm 23.557,"
UGODNO! NA ZALOGI!
BOSCH
ORIGINALNI IN REZERVNI DELI
-	vžigalne in ogrevalne svečl<e
-	črpall<e goriva -vbrizgoinešobe
-	brisalci 1win
-	akumulatorji silver -l<iinasti in zobati jermeni -vsi ostali rezervni deli BOSCH
Pri gotovinskem plačilu nudimo 5% popusti
n-govino: PC Drava, Osojnil<ova 9
PTUJ, tel.: 774-16-71 Veleprodaja: Belšakovc 76, PTUJ tel.: 748-14-90
gERCKEKEi
deiJnIce
po uradnih borznih conoh
tel.: 78-78-190
PC DOMINO, 1M
g 5,2250 Ptuj
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Aleksandra Arnuš, Podvinci 43, Ptuj -dečka, Olga Kukovec, Mestni Vrh 89, Ptuj - Luka, Marija Vogrinc, Čermožiše 63, Zetale - Anjo, Marija Vučina, Trnovci 17, Sv. Tomaž - Pio, Angela Caf, Dobrava 12, Ormož - Vaneso. Poroke Ptuj: Miloš Ličina, Zamušani 12, in Nataša Hrga, Gorišnica 74. Umrli so: Frančiška Vo-grinčič, roj. Recek, Biš 56, roj. 1921, umrla 06.januar-ja 2001, Ana Vinkler, roj. Janždekovič, Ptuj, Belšako-va ulica 59, roj. 1929, umrla 07.januarja 2001, Franc Teskač, Trdobojci 25, roj. 1933, umrl 06. januarja 2001, Alojz Muršič, Slomi 10, roj. 1936, umrl 07. januarja 2001, Stanislav Lesko-var, Majšperk 32, roj. 1929, umrl 08. januarja 2001, Elizabeta Cajnko, roj. Palčič, Senešci 46, roj. 1904, umrla 06. januarja 2001, Ferdinand Hergula, Cvetkovci 95, roj. 1943, umrl 07. januarja 2001, Dušan Perger, Ptuj, Rimska ploščad 22, roj. 1936, umrl 09. januarja 2001, Marija Sodec, roj. Čagran, Formin 38, roj. 1937, umrla 10. januarja 2001, Marjeta Forštnarič, Bukovci 24/a, roj. 1933, umrla 30. decembra 2000, Ana Bauman, roj. Godec, Lovrenc na Dravskem polju 91, roj. 1920, umrla 10. januarja 2001, Marija Pravdič, Belski Vrh 64/a, roj. 1922, umrla 12. januarja 2001, Franc Pliberšek, Šikole 52, roj. 1908, umrl 12. januarja 2001, Elizabeta Vesenjak, Spuhlja 19, roj. 1935, umrla 12. januarja 2001, Matilda Rodošek, Slape 11, roj. 1911, umrla 12. januarja 2001, Kristina Novak, Središče ob Dravi, Šinkova ulica 5, roj. 1915, umrla 22. decembra 2000.
nmiaa
Avto Prstec d.o.o.. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, Tel.:02/782-3001
« FIAT PUNTO««
Popust 130.000 sit
NAKUP SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO IN 25% POLOGOM