Inserati a« »prejemajo in valji triatouua vrsta: i br., «e sa tiska lkrat, II!........ * .. • 6 n „ i, „ «i fri večkratnem tinKanii nt? •ena primerno »manjša. Rokopisi »e ne vračajo, netrankovan* pisma »e ue sprejemajo Narodnino prejema opravnistvo administracija i in eksperiiciia r.u Btarein tre" n. »t. 16 Pilltitn list za slovenaKi liroiL Po po$ti prejeman velja: Za ceio ieto , . 10 gl. — hr. ea pol leta . 6 ,, — ca četrt ieta . . 'J 60 ,, V administraciji velja: '/.a eelo ieto . . S gl. 40 kr. ta pol ieia 4 n 20 ,, ta četrt ieta . . „ 10 „ V Ljni/iinni ua dom pošiljali velja 60 kr. več. na ieto. a , Vredništvo je na Bregu nišn^ ' štev. 190. , Izhaia po trikrat na tednu in «ii > r » tore« . četrtek m lotimo. Avstrijski N<>mci in Madjari. Bili so časi, in ni še iIoIro teira, ko so bili naši Nemci in Madjarji najbolji prijatelji; skupno sovraštvo in skupni strah pred Slovani ohranil je to prijateljstvo vedno živo. To je bil pa tudi edini povod prijateljstva; toraj je bila ta prijaznost oprta le na dobiček, na obojih skupne interese; v islini pa je Madjar vedno sovražil ,.švaba", Nemec pa je le težko pozabil onih časov , ko je td.ni on gospodoval v Avstriji. V novejšem času je bila dobila ta stara mržnja novih moči. Nemcem je vedno težko delo, da Madjarji plačujejo le 30 odstotkov skupnih državnih stroškov, pravic in političnega vpliva imajo pa več, ko polovico; toda morali so to trpeti, ker madjarska zvezda se je blisketala v vsej svoji velikosti; kar so Madjarji hoteli, moralo se je zgoditi. Slovan je tačas še zaničevan ležal na tleh, nihče ga ni spoštoval, nihče ni mislil, da bi bil kakega junaštva . kake lastne volje, kake svobode sposoben. A prišli so dogodki, ki so slabo misel o Slovanih , o njihovej nemoči in njih prokletstvu močno omajali. Prišla je vstaja na Turškem; tam je videl svet, kako se je mala peščica slovanskih Ilercegovcev branila turškej nadsili; videl je svt t junaška dela Srbov in Črnogorcev, videl je vrenje in kijienje na celem slovanskem svetu, videl silno navdušenje in velike žrtve ruskega naroda, videl vzajemnost slovansko, kako se je oh-istinila in skazovala na krvavih bojiščih srbskih; in Nemcem in Madjarom jele so se oči odpirati; videli so, kakšna moč in sila leži tihi in zakopana v slovanskem narodu, in groza in strah pred slovanskim prebivalstvom pripravila jih je, da so predrugačili svoje mnenje in se naenkrat porazumeli o pouovljenju pogodbe med Cislo in Translo. Nedavno ste se še obe vladi grozile in trdile, da ne morete nič več odjenjati; ter ste napravile takraj in unkraj veliko skrb in napetost, ki je škodovala posamnim in skupnim koriftim; zdaj pa ste vendar obe odjeujale dokaj. Se ve, da bosta morala to pogodbo potrditi še državna zbora, ki pa svojih otrok gotovo ne bosta pustila na cedilu. Zlasti se ogerskemu predsedniku Tiszi ni bati ničesa, ker se je pri odpovedi njegovi pokazalo, da ga ni lahko najti moža, ki bi hotel prevzeti državno krmilo. Nekteri bodo pač malo godrnjali, zakaj da se je udal in vladi dunajski več privolil, kakor je sprva nameraval, pa tako nerganje velikih mož, kakor je Tisza, ne moti. Tudi dunajskim ministrom ni treba biti v skrbi pred stranko vstavoverno. Pred dvem.M mesecema bi se bilo morda moralo umakniti drugim možem , če bi bilo hotelo Madjarom odjenjati, kolikor je odjenjalo, toda sedaj bode stranka vstavoverna gotovo zatisnila oko in — molčala. Z baukinim vprašanjem je sicer najvažnejše vprašanje rešeno, toda dogodba še ni dognana. Treba bode bistveno premeniti mnogo določb državne nngodbe 1. 18117, in tudi v tem oziru ste vladi druga drugi mnogo odjenjale. Madjarom se sicer ni vse dovolilo, kakor so zahtevali, vendar bodo mnogo tega dosegli. Kar pa je za Madjare dobiček, je za naszguba, in kolikor se mitu breme polajša, toliko se nam poteži. Madjari so odločno zahtevali, da se jim morajo spolniti vse želje, ker se hočejo sicer v denarnih in kupčijskih zadevah čisto ločiti ol nas, in rajni o tako odločno so naši vsta-voverci tulili, da ne sprejmo pogodbe, ki bi avstrijskim deželam nakladala še veča bremena, kakor so jih nosile že dosedaj. Vsled dogovorov ministerskih se bodo pa Madjari morali odpovedati nekterim rečem, in dežele naše bodo morale prevzeti nekaj bremen, ki so se j:h branile. Pri obravnavi v državnih zborih utegne to zbuditi več nasprotovanja, kakor vprašauje bankino. Vendar se boste po nekolikem ravsanju sedaj vladajoči stranki tudi v to vdale, ker se tresete za svojo moč in za obstanek svojega gospodstva ter ste prepričani, da bode sedanjega sistema in svobodo-Iiberalne dobe konec, če se mirno in z lepo ne pogodite. Zato sta Nemec in Madjar zopet dobra prijatelja; vprašanje pa je, kako dolgo? Cerkev nad državo. Cerkev in država imate vsaka svoj delokrog, cerkev v verskih rečeh, v svetnih država; kjer se ne dotikate, ste v tem krogu neodvisni ena od druge; po oblasti ste tu enaki. Kaj pa po veljavi, vrednosti, stopinji, ktero zavzemate v svetovnem redu? Tu niste enaki, tu je cerkev nad državo. Kdor taji vse čeznaravno, išče svojega namena le tu v žitku, kdor ima iz tega vzroka /a namen državin največe mogoče povišanje vžitka, komur je država v spolnovanji tega namena in v volitvi pomočkov vsegamogočna, ta gotovo nam ne bo pritrdil, ampak njegovo mnenje bo, da je država nad cerkvijo. Zato Ričet. (Skuhan v kuhinji Obadoviča II.) Vsakemu, ki ne sedi vedno le doma za pečjo, se je že pripetilo, da ga je kje nenadoma kaka ploha vjela. Pri taki priliki človek ni zbirčen , ampak išče zavetja kjerkoli; posebno mu je vstreženo, če more iti vedrit v kako gostilnico, kjer se najde skoro vselej kaj, s čemur si čas preganja, sem ter tje tudi kak časnik. Poleti se je enkrat tudi meni taka pripetila. Bil sem popolnoma sam prisiljen rešiti se v neko gostilnico, kjer pa ni bilo na videz čisto nič mikavnega za-me. V obupnosti svoji ogledam vse kote in res zagledam v enem zelo povaljano številko ,,Laib, Ztg.1 Stara je bila menda že čez leto in videlo se je, kakor da bi bila služila za zavitek kakemu blagu v šta-cuni kupljenemu. A nič ne de, lotim se je, je vsaj nekaj tiskanega, in preberem jo — prvikrat v svojem življenji — vso! Iz tega je lahko sklepati, da dež dolgo ni hotel nehati in da mi je moralo sila dolg čas biti. Se na Zabjeku, kjer je moralo vse, kar sem dobil, pasirati ostro cenzuro, mi ni bilo nikdar tako dolg čas, da bi bil „Laibrcherico", ktero sem edino med dnevniki mogel dobivati, vso pre- bral. Bog mi' varuj take osode, da bi imel /a duševno hrano edino ,.Laibachcrico !•' To je res postna jed, ali bolje, to so kuhane trske, neprebavljive. Kako da se tega ravno zdaj spominjam, bo morda kdo prašal? Zato, ker imamo post, in ker se mi jc nekaj enacega tudi te dni pripetilo. Zopet me je vjela ploha in zopet sem moral iti vedrit v bližnjo gostilnico, da me dež do kože ni premočil. Zopet ni bilo nobene zabave za-me, še celo vino je bilo tako, da bi ga privoščil k večemu kakemu zagrizenemu nemčurju. Obupno se ozira oko moje po prostoru, ob stenah visi nekaj okajenih podob, ki pa se ne dajo razločiti, kaj da prav za prav kažejo. Že se hočem vdati osodi in v kotu zadremati, kar obtiči oko na neki beli stvari ua omarici. Kaj, ko bi bil to kak list? Radoveden stegnem roko po nenadoma najdenem zakladu in prvo, kar zagledam, je pol bele prve strani, na kteri se z debelimi črkami lesketa: „Konfiscirt. 2. Auilage." — ,,0 ---ol" vskliknem in radovednost moja raste, vzbudi se mi sočutje, ker slutim nepoznauega mi prijatelja ali somučcnca. ,,Gleichheit", so-cialdemokratisches Organ" stoji na čelu lista in dasiravno ta naslov moje sočutje nekoliko ohladi, vendar vzamem list in ga razgrnem. Druga stran je enako prvi čez jiolovico bela, praznota izpolnjena le z debelimi črkami „Kon-fiscirt", ki so mi priporočilo, da jamem prebirati po policiji ne zasežene članke, kteri so pa na papirji sejani redko, kakor drevesa po Krasu, še celo zadnja stran ni polna. Spisi, ktere je policija pustila, so res prav krotki, suhi ko poper, zato si mislim, da je mastnejše cenzura pojedla, sicer list res ni vreden , da se tiska in pošilja po svetu. Tako devastirani listi bodo enkrat glasno pričali zoper sedanji sistem , kakor priča kras zoper Benečane, in turške provincije zoper grozovitost dušmauina. Nekaj pa sem vendar našel na zadnji strani po cenzuri tako razmesarjenega lista, kar je bilo novo še celo meni, ki vendar toliko časnikov prebiram. Bile so to tri rubrike. Pod prvo „ProstovoIjna darila listu" je bilo natisnjenih več imen z različnimi zneski od 5 kr. do 5 gld. „Die Menge macht's , je bil izrek nekega trgovca , ki je po krajcarjih si veliko premoženja — prigoljufa). Iz tega sledi, da je stranka delavcev, kterih glasilo je omenjeni list, dobro organizirana — bolje, kakor naša. Kako vse drugačni bi bili naši listi, če bi se občinstvo tako zedinilo k podpiranju! Delav- je liberalizem toliko kvasil o državui visokosti in vzvišenosti, o pravih državinih nasproti cerkvi itd. A kdor veruje, da je Kristus vstano-vil katoliško cerkev in ji dal uameu ter po-trebue pripomočke, ta vjema se z mojo trditvijo. Iu kako je tudi mogoče, da bi katoličan mogel biti mnenja, da je cerkev nižje veljave, manje vrednosti, kakor država? Cerkev je čeznaravnega reda, država naravnega ; že to dela razloček med obema dru žbama. A še večji razloček pa posnemamo iz različnega nameua. Namen je, po kterem sodimo razloček med svetnimi in verskimi rečmi; kakor so toraj verske reči nad svetnimi, tako je cerkev nad državo. Namen človeški je čeznaraven in le cerkev je, ki pelje naravnost k njemu, država le posredno pripomore k temu namenu. Razloček med obema oblastima se izpeljuje tudi iz ve«oljnosti cerkve, ki je vstauovljena za vse čase, kraje iu ljudi, ki je ena, edina, nepremenljiva; koliko držav že se je pogreznilo v ničevuost, a cerkev še vedno raste, cvete in se širi. Ti trije razločki: Čeznaravni red, višji namen in vesolnost cerkev povzdigujejo daleč nad državo, dajo ji veljavo, ktere že naravno nima država. To oblast spoznali so že od nekdaj; sv. Janez Krizostom pravi, da duhovna oblast toliko jirekosi svetno, kolikor nebo zemljo; in sv. Gregor Nacijaučan pravi pri priložnosti nekega prepira med mestničani in gosposko: „Tudi mi imamo oblast in s:cer večjo in popolnejšo, kajti prav je, da se umakne ine>o duhu, nebeškemu zemeljsko."' Bonifacij XIII. pa pravi v buli ,,Uuam sanetam": .,Da duhovna jirekosi vsako zemeljsko oblast na vrednosti in blagosti, moramo toliko notoveje spoznati, likor duhovne reči prekose svetne.' Vsaj je vendar trojua oblast cerkvena, med temi tudi kraljevska iu že ona sama ima mnogo več veljave, kakor posvetna kraljevska, če se ne oziramo na učiteljsko m duhovsko. Kako li bilo bi mogoče, da bi ne imelo prednosti kraljestvo božje, neposredno vstanovljeno od Boga, sozidauo na vičuih nepremakljivih postavah, kteremu je nanu-n večna sri ča in blaženos', pred kraljestvom človeškim, posam-nini, skrbeč in za časno dobro? Ne, to je ne mogoče, kakor je nemogoče, da bi imel prednost zakon premenljiv, različen po času in okolišinah pred večnim; kakor je nemogoče, da bi imel enako vrednost namen svetnega blagostanja z izveličanjem in kraljestvom na strani Kristusovi. Po veljavi toraj je cerkev nad državo; s te vzvišenosti izvirajo še druge posledice. Cerkev in država imate vsaktera svoj delokrog; a ker ste obe na svetu, obe za človeštvo, obe od Boga, je tudi mogoče, da se semtertje dotikate, da so reči, ktere spadajo po eni strani k cerkveni oblasti, po drugi pa k državni. To so tako zvane mešane reči; kako toraj se morejo rešiti? Da jih ložje pregledamo, ločimo jih v delivne iu nedelivne, to je take , v kterih se v djanji da ločiti cerkveno od državnega, in take v kterih se more ločiti le v znanji ali v teoriji. Ložje je odgovor na zgornje vprašanje pri delivnih. Ločijo naj se in da cerkvi, kar je cerkvenega, državi, kar je državnega Seveda tu govorimo le o principu, o strogi pravici; kajti v resnici lahko država cerkvi ali cerkev državi odstopi kako nji lastno pravico, iz česar se potem more razviti historično pravo. Tedaj o principu! Če je ločitev mogoča, naj se loči. Tako je postavim pri zakonu; zakon je zakrament in ko tak je cerkvene oblasti; a on je važen tudi za državo, ker je podlaga družinskega življenja. K cer kvi toraj pripada poleg zbora Tridentinskega vse, kar je v zvezi z zakramentom, vprašanje po veljavno.-ti zakona, o zadržkih, posebno razdiralnih, o ločitvi med ženo in možem itd.: državino pa je določevati o posestvenih pravicah zaročencev, o pravici dedovanja itd. Tu je. ločitev djanstveno mogoča in tudi opravičena. A drugače je pri rečeh, ki se ne dajo deliti. Tu je dvojno mnenje, ravno nasprotno eno drugemu. .Moderni državni omnipotenchrji pravijo: Država ima posredno oblast do svetnih reči; so pa rtči, ki imajo dvojno stran, svetno in državno; toraj ima v tem primeru država indirektuo oblast do cerkvenih reči. Nasproti pi trdi cerkvena vednost: Cerkev ima oblast do verskih reči; z verskimi so zvezane semtertje neločljivo svetne; toraj ima cerkev indirt ktno oblast do svetnega Predno se odločimo za eno in dru^o, omenimo, da je mo- goče le to dvoje, kar trdi že bistroumni StahI , Eno ali drugo mora biti; ali indirektna oblast papeževa v svetnih rečeh, ali indirektna oblast knezov o cerkvenih rečeh. Tretjega ni." Galikanizem je sicer znašel izhod, ki pa prav za prav ne pomaga nič, kakor že po navadi posredovanje v takih rečeh; reči namreč, da ima cerkev direktivno oblast na svetne reči tako namreč, da podučuje kneze in države, da pa ta poduk slušati ni vezalna dolžnost, kdo ue spozna, da ta uk ne uči druzega, kakor odvisnost cerkve od države, da v resoici ni nič druzega, kakor prvo mnenje o indirektni oblasti vladarjev v verskih rečeh; in potem, komur da Bog nalogo, da mu tudi potrebne pravice; če ima cerkev oblast učiti, morala bi imeti tudi gotovo jurisdikcijo. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 23. februarija. Avstrijske dežele. VNlavovrrci so se 21. t. m. pri ministru notranj'h zadev zbrali k neki konferenciji, v kteri so se jim razložili razgovori med ministerstvom dunajskim in ogerskim glede zadev bankinih. N. fr. Presse piše , da vsta-voverna stranka ne more odobravati dogovorov vladinih, ker jima daje prevelik vjdiv do banke. Včeraj je imela stranka vstavoverna posvetovanje o nagodbi, k kateremu je povabila tudi ministre. Ker se je središni klub izrazil, da se nagodba zamore sprejeti, je skoro gotovo, da bodo vstavoverci pritrdili nasvetom ministrov, da njih in sebe rešijo iz zadreg. Tudi v Bu lapešti je imela liberalna stranka včeraj konferencijo, kteri je Tisza poročal o nagodbi, sklenila pa še ni ničesa. Vnanje držav«' ■ x C,'itri£i'tiri takih ranah. G. župnik je ravno vsled krča, kteri mu ni dal veliko pokoja ue po dnevu ne po noči, tako hudo oslabel, pa tudi krč ga je začel bolj po redkoma prijemati, in upanje imamo, da bode gospod ozdravel. Anton Lenasi, kaplan Dobrniaki. Domače novica. V Ljubljani, 24. februarija. (Slovensko gledišče) V torek 27. t. m. se bo prvikrat predstavljala dobra Benediksova vesela igra „Banditje", ki ima prav mikavno dejanje. (V seji dež. odboru 11. svečana) se je na znanje vzelo jiomčilo županstva v Planini o sklepih in marl|ivem postopanji občinskega odbora, da se požiravniki in tomuni ob Uncu v Planinski ravnini iztrebijo in odtok imenovane vode pospešuje in povodenj zabranjuje ter se je sklenilo, da se diželna vlada naptos za izplačevanje podpore, katero je miuisterstvo kmetijstva v ta namen privolilo. — Posestniku Martinu Peruci-u v Lipah se da nalog, (b pregleda in se prepriča, katera zemljišča s pa dajo k ozemlji Ljubljanskega močvirja, da se dajo pod postavo o osuševanji in obdelovanji tega močvirja. — Nekaterim občinam se je dalo privoljenje za pobiranje občinskih priklad ,,Nov." (Konjiscirane) so bile zadnje ,,Novice zarad članka „slovenski jezik v slovenskih de želali", v kterem se prerešetava odgovor, ki je Stremajer dal na interpelacijo Vitežičevo slovanskem jeziku v isterskih šolah. Minister je namreč odgovoril, da v Istri je v ljudske šole ravnopravnost slovanskega jezika popol nem vpeljana (vollkommen iu Geltung), v sred njih šolah pa le zavoljo tega ne, ker manjka slovanščine zmožnih učiteljev in slovanskih šoljskih knjig. Učiteljska pripravnica s slo vanskim jezikom pa se ne more vstanoviti, ker bi po vladnih pozvedbah (amtliche Erhebungen) v tako pripravnico prišlo celo malo pripravni kov. Viteziču ta odgovor ni zadosteval, zato je zahteval razgovora o njem, kar je pa ve čina odbila. ,,Novice" so to reč nekoliko po jasnovale, pa članek, kakor smo rekli, zapal je slavni policiji. (Prostovoljec Mejač), kterega so bili Turki še 1. 1875 vjeli, se je vrnil zdaj nazaj pre-stavši po turških ječah strašne muke. (Seje Matičnega odbora) 21. t. m. se je vdeležilo 12 ljubljanskih in 1 vnanji odbornik (g, Parapat.) Naznanil se je izid volitev zadnjega občnega zbora in omenjal zapisnik zadnje seje odborove. Za prvosednika bil je oglasno zopet izvoljen g. dr. Bleivveis, za pod|iredsednika pa g. Peter Koz le r in dr. Jurij Sterbenec. Blagajnik ostane g. Ivan llhar, kteremu so pregledovalci računov dali pričevalo, da so društveni računi vsi v redu; izrekli so le željo, da naj se denar, ki se mora miti glavnici, posebej zapisuje, da se bode \v-Av-Vo, iVo/Aa) \ia tkrtg poravnan. VAag&jTnk poroča, da je volilo ranjcega Ravnikarja in nekaj drugih denarjev, skupaj 1(J00 gld., naložil v hranilnici, da ne bode treba iskati vsakega krajcarja, kadar se bode potreboval. Službo tajnikovo bode zopet opravljal g. Pra-protnik. G. Parapat je nasvetoval, da bi se služba razpisala in bi se vsaj za eno leto poskusilo z lastnim tajnikom. Ali ker bi se mu moralo preveč plačevati in bi za izdavanje knjig ostalo še manj denarjev kakor dozdaj, in bi se Matici še laglje očitalo, da premalo izdaja, se nasvet Parapatov zavrže. Ob enem se g. tajniku, ki je vse lepo vredil, izreče zahvala. Knjižničar je bil g. Vavru, kteremu se bode pismeno izrekla zahvala za trud njegov. Za pregledovalca računov se izvoli g. dr. Zupanec, za ključarja pa gg. Souvan in Klun. — V Odsek za izdavanje knjig se volijo dosedanji go-podje pa g. Klun, ker je g. Šolar naznanil, da volitve v ta odsek več ue sprejme. Načelnik tt mu odseku je dr. Bleivveis, ki bode vredova! tudi ,,Letopis.'- — V gospodarskem odseku ostanejo dosedanji odborniki iu na novo pristopi le g. Klun. O znanstvenem ča-niku se razsodba prepusti odseku za izdavanje knjig, ki naj g. Raca in Parapata prosi., da niu o njem razložita natančneji načrt. Tudi se sklene da naj Novice po v.sakej odborovi seji z zapisnikom objavijo nove ude Matične. G. Cigaletu, kterega so zabolele za-bavljice o atlantu v zadnjem občnem zboru, se bode odpisalo, da graja ni vel,ala njemu, ampak j" zadevala le izvršitev. G. Parapat zahteva, da naj se to sprejme tudi v zapisnik. Tajnik naznanja željo nekterih udov, da bi se jim proti primernemu odškodovanju pošiljale vezane knjige. Reč se bode pretresala v jiri hodnji seji. Dalje naznanja, da je g. Šuklje pregledal iu popravil avstrijsko zgodovino K r nikovo, ki se bode ministerstvu izročila potrjenje za rabo na srednjih šolah. Spis o Palackem obeta g. profesor Šuklje dovršiti do meseca aprila. Od prof. Kleimajerja poslano narodno blago se izroči odseku za izdavanje knjig, ženi vradnika Hočevarja se po nasvetu g. \Viesthalerja za narodno blago pošlje 30 gld. Ponudba g. Ilostnika, da hoče posloveniti Ju-les Verneva dela, se izroči odseku za izdavanje knjig, prošnja g. Tomažiča, ki želi dobiti službo matičnega sluge z redno mesečno plačo, pa gospodarskemu odseku. (hSl. Narod") 22. t. m. v nekem dopisu iz Strug opisuje ribniškega zdravnika, g. Ilobka, kot najhujšega nemškutarja, ki se v Ribnici nahaja, ter mu svetuje, da naj se preseli tje kam na Nemško. Obžalujemo, da se je ,,Narod" kakemu nemčurju vsedel na limanice, kajti istina je, da je g. Bobek eden najgoročnejših narodnjakov in naj marljivejših mož, kadar je treba delati za domačo stvar. Kakor se nam do- zdeva, hotel je z omenjenim dopisom nekdo dejan -sko pokazati, da se zamore poleg „Laib. Schul-zeitung" tudi „Narod" na led speljati, ali pa je hotel propagando delati za novega zdravnika, o kterem pa ne vemo, je li stranki narodni prijazen ali sovražen. (Znanstvena slovenska 2>redavanja v Ijnb-Ijanskej Čitalnici) bodo tudi letos ua postne nedelje od 11. do 12. ure v glavnej dvorani. Progrum je sledeči: 25. febr. predava dr. Ed. Šavnik: „0 nervoznosti." 4. marca: Janko Kersnik: „Pesništvo in kultura." 11. marca: prof. Franjo Šuklje: „Albrecht Walleustein." 18. marca Ivan Franke: „Umetnost v doma čem življenji." Vstopnice za ves ciklus (na korist narodne šole) po 1 gld. za osobo, po 2 gld. za rodbino treh osob, potem vstopnice za tVijake po 60 kr. se dobivajo v ,,narodnej čitalnici." Karte za posamezno predavanje pri kasi kasi po 50 kr. („Laib. Zeitung") poroča, da pri obravnavi prt membi zakonske postave so knez in škof ljubljanski glasovali za prestop na dnevni red, druga dva gospoda iz Kranjskega, grof Auer-sperg in baron Apfaltrern, pa zoper ta predlog. Nam se to prav nič čudno ue zdi; gospoda sta liberalca in sta ravnala dosledno, da sta glasovala za postavo, ktera jc naraven nasledek liberalnih načel. Veliko bolj čudni se nam zde tisti, ki po tolikih dokazih in skušnjah še vedno menijo, da se zamore ob enem služiti cerkvi in novošegnemu liberalizmu, kterega so višji učenik cerkveni zaznamovali kot knvo-vero sedanjega časa, iu se ne zmeni za besede Pavlove: Kakšno družbo ima pravica s krvico, ali kakšno tovarštvo ima luč s temo? Kakšno družbo ima tedaj Kristus z Belialom, ali kakšen delež veren z nevernim? Razne reči. — Družba sv. Mohora. Dne 1. februarja je pozval družbiui vodja odbornike k prvi letošnji seji, da bi rokopisom prisodili darila in se posvetovali in sklepali o sledečih točkah: a) Poslane rokopise so prebirali in pre-sojevali gg. odborniki: korar Aljančič, stolni kaplan Bizer, Janežič Šim., dr. Nemec in prof. Robida. Enoglasno ali vsaj po večini glasov so bili obdarovani spisi: „I\obilarjev Janez", povest, ki jo je spisal č. g. Fr. Ma-rešič, kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano; živo-topisa : „Škof Matevž Ravnikar", spisal g. Fr. Leveč, profesor v Ljubljani in „Ban Josip Juri Jelačič," spisal g. Iv. Steklasa, profesor v Požegi in razprava: ,,Človek in živali", spisal č. g. Jakob Gomilšak, pridigar pri sv. Antonu v Trstu. Izmed ostalih rokopisov so presojevalcem dojiadli : Zivotojiisa ,,Matija Čop'', „Jakoj) Filip Kafol", potopisna črtica: ,,IIoja na Vezuv" in šaljiva razprava: ,,Čujte, čujte možje". Odbor je sklenil, te štiri spise sprejeti iu jih po natisu po družbenih pravilih nagraditi, seveda ako jihgg. pisatelji pod temi pogoji družbi prepuste. Spisi: ,,Učitelj Do-bravšin", „Goličauova rejenka", ,,Debelogla-vec", „Gorčni čuvaj'-, ,,Janez v sreči", ,,Spomin na Oglej", „Nekoliko besed o sadjereji", „Pijača" in človeško zdravje", „Ali bomo kedaj sežigali mrliče", so se pošiljavcem vrnili. b) Gosp. A. Praprotnik, kteremu je odbor izročil sestavo ,,Spisovnika", pismeno odboru poroča, da mu gradivo tol ko narašča, da pri vsej marljivosti ni mu bilo mogoče, rokopisa do določnega obroka za natis popolnoma prirediti. Ker je družbinemu odboru vse ležeče na tem, da bode toliko zaželjeua knjiga na vse strani popolna , sklene gosp. pisatelju obrok do 1, julija t. 1. podaljšati. Na mesto „Spisovnika" pa bodo letošnji udi prejeli obdarovano povest: „Križem sveta", ki jo je spisal pokojni Val. Sleme ni k. c) Od raznih strani se odboru razodevajo želje, naj se drugi del Kosarjevega molitvenika mesto v prt, raji bolje trdno in močno veže v usnje. Dasiravno na več sort vezane knjige razpošiljatev in razvrstitev zelo zaverajo in tudi gosp. poverjenikom veliko sitnosti delajo, bode vendar odbor skrbel, da se dotična naročila vestno spolnujejo. Po dogovoru s tu-kajšnimi bukvovezi je najcenejša ponudba ta, da bukvovez Bruger Martin tirja za vezanje v usnji 50 kr. z zlato obrezo pa 70 kr. Kdor tedaj priloži letnini ali dosmrtnini 40 kr., ta dobi molitvenik vezan v platno ; kdor priloži 50 kr., prejme molitvenik vezan v usnje; kdor želi molitvene bukve vezane v platno z zlato obrezo", ta naj priloži GO kr., za vezanje usnji z zlatim obrezkom pa 70 kr. Gospode poverjenike pa prosimo, da naročila na vpiso-vanjskih polah natančno zaznamvajo. d) Vodja družbine tiskarne g. Gole odboru izroči račun in bilanco o stanji družbine tiskarne koncem leta 1876. Račun bodo pre gledali gg. odborniki: Aljančič, Andr. Einspieler in Šimen Janežič. e) Poslednja točka prve letošnje seje pa je bil predlog: „V spomin, da družba sv. Mohora živi in dela že celih 25 let ali četvrt stoletja, napravi se spominek." Odbor sklene, a) naj se popiše v ,.Koledarju" zgodovina naše družbe, v kteri se dopoveduje, kako se je družba začela, ktere knjige je izdala, kako se po pravilih ravnala, kako je gospodinila in kaj veselega ali žalostnega doživela. b) Farne predstojnike prositi, naj god družbinega patrona sv. Mohora Iclos s cerkveno slovesnostjo slavijo. — Čestita gospoda! Gospodje poverjeniki in družniki! Sovražnik hoče ljuliko vsejati tudi v družbo sv. Mohora! Ravno tista stranka, ki je nam Slovencem na Kranjskem in Štajerskem, na Goriškem in Primorskem, pa tudi na Koroškem že toliko škode napravila, — ravno tista stranka, ki je nam Slovencem s svojo „narodno tiskarno" in ,,pisateljskim društvom, že toliko denarja izžmela, — ravno tistastranka, ki že več let od tega denarja nobenega računa ne daje — ravna ta stranka se je vrgla tudi na družbo sv. Mohora, na to narodno napravo, ki edina še cveti, veselo dela in se ogromno razširja od leta do Ieia, da nas Nemci občudujejo in zavidajo, — v to našo slavno družbo hoče ta stranka ljuliko razdora in nezaupanja vsejati, jo razdreti, oslabiti, podreti in — če mogoče — zatreti. Ravno sedaj, ko je bratovščina sv. Mohora po velikanskem številu svojih udov prikipcla prej ko ne do vrhunca, ista stranka litijska zoper postave in vodila, na kteri podlagi je družba osnovana, in dosedaj tako lepo napredovala, in z zvijačnim natolcevanjem skuša pred vsem spodkopavati dosedanje zaupanje do odbornikov, kterim je skrb za družbo in njeni razvitek od zavetnika postavno izročena. Vam v., 'j/i-.p poverniki, ki ste odboru oči --..f Vam, čestiti udje, ki ste odboru in •.,»;;•. •. 4nut bo luna popolnem mrknila in jele se bodo prikazovati zvezde, ki se prej pri polnej luni niso videle Proti 9. uri bode luna stopila iz sence in čedalje bolj naraščala. Okoli ' JO. ure se je bo videlo pol, podobne zadnjemu krajcu, ob 10. uri pa se bo zopet videla vsa. Vse. mrknenje bode tedaj trpelo okoli 3 ure iu pol. — Kamniška narodna čitalnica napravi v nedeljo dne 25. t. m. veselico petjem, z igro ,,Kljukec je od smrti vstal", burka v enem dejanji, in tombolo. Vljudno se vabijo vsi čast. gg. udje k obilnej vdeležbl, ter naj blagovolijo sposobne neude s sabo pripeljati. Začetek ob '/»8 uri zvečer. Odbor. — Namesto podkev konjski Čevlji. Kakor se čitatelji še spominjajo, je preteklo leto ogerski častnik Subovie za stavo jahal na svoji kobili v Pariz, ter je stavo sa mo s tim dobil, da je kobili, kedar si je nogo ožulila, obul na bolehno nogo cijielo ali čevelj, Umniši podkovači jeli so koj misliti na j>re-menjo sedanjih konj-kih podkev, in že sedaj res obuvajo v Ilolandiji in Belgiji pa tudi drugje mnogi konjarji svojim konjem namesto jiodkev cipele iz kaučuka, ktere so sedaj skoro trikrat cenejše od podkev, ali so stokrat pri-pravniše in tudi dokaj trdne ali trpežne. Ne bi li tudi nnši boljši trgovci naročili si med svojo robo in teh cipel aii čevljičkov konjskih, da jih boljše spoznamo, jioprašuje .,Obzor." — Vabilo k besedi, ktero napravi goriška čitalnica 25. februarja. Program: l. ,,Puška na klin", možki zbor, besede zložil D. Rakovac, uglasbil V. Lisinski. 2. ,,V spanji", glediščina igra. .'?. Fautnisie elegante po na-pevih opere ,,Faust" za glasovir na 4 roke uglasbil I. Ltybah. 4. Deklamacija. 5. ,,Bodi zdrava domovina", čveterospev, besede .1. Raz-lagove, uglasbil B. lpavic. ti. „Garibaldi", gle-dišna igra. 7. Lovca slovo od gozda, možki zbor, zložil F. Mendelsohn-Barlholdy. 8. Tombola, ktere čisti dohodek je namenjeni za napravo novega glediščinega odra. Začetek ob '/J uri. Odbor. Eksokutivne dražbe. 2G. do 28. febr. 3 Pr. Čarman iz Gor. Ber-nika (3170 gld.) v Kranji. 3. Mar. Aumun iz gor. Hernika (150 gld.) v Kranji. 2. Jurij Tavčar iz Bele (1045 gld.) v Loki. 1. Srenji Vovče pri padajoče (27500 gld.) v Postojni. 2. Jurij Pod-logar iz Brezij (3414 gld.) v Radečah. 2. Jan. Ivanetič iz Metlika (7570 gld.) ondi. 3. Bal. Za plotnik iz Hupe (3107 gld.) v Kranji. 3. Mili. tlartel iz Kcgerče vasi (2375 gld.l 3. Jurij Pehar idol. Verlia (1200 gld.) obe v Rudolfovem. V. Jan. Koblbeseu iz Črnomlja, ondi. 2. Mart. Ste-fanič iz Slanine vasi (2950 gld.) v Metliki. 2. Fr. Malič v Crnomlji. Umrli s<> : Od 13. do 21. februarja; Egidij Margaret, eunjar, 40 I., za vodenico. Krna Leitmajer, dež. sod. ž., 34 I., za poporodno vroč.nico. Frančiška Kramar, postrežč. o., 14 m., za vnetjem vratu. Jakob Jančar, hišnik in pekovski mojster, 60 I., za mrtudom. Ktconora Thonliauser, zasebnica, 79 1 , za mrtudom. Jakob 1'ezdir, del., 37 l., za jetiko. Franc Cajhen, del. 34 1. in Fr. Triller, gostilničar in hišnik, oba za jetiko. Miha Kuhar, mitar, 48 1., vsled vtriplj. pljuč. Zalivala. Slavnemu občinstvu, vsem znancem in prijateljem, posebno še častiti duhovščini in gospodom meščanom in pekovskim mojstrom, ki so se 22. t. m. v tako obilnem številu vdeležili pogreba preljubega najinega očeta, in gospodom čitalničnim ]>ev-cetn, ki so jim mili nagrobnici zapeli, izn kava naiprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani dne 23. februarja 1S77. Jožefa Jančar, Egidij Jančar, hči. sin. Tclcicrnlicni' denarne rriie "21. februarija. Papirna rent« 02.55 — Srebrna r-nta 67 50 — Zlata renta 74.— . — ISrtOletJio državno po«"iilo 10!) 15 Haiikin« Kkrije838— Kreditne akcije 141).— London 1 23 60 — Srebr. 11.'i. 10. — Ces. kr [cekini O 90 — 20- 1 ran kov l) 92. Žitne cene preteklega tedna. (Za tiste, kterim nova mera iu vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči vtljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 31)W mernikov. V Ljub- V Novem- V Kranj i V Mari- V Ptuju VOrmužu V Trstu V Celovcu V Zagrebu J^ jI j Ijani mestu boru gl. 1(1'. gl. kr. gl. kr. gl, , kr. gl. kr. gl. kr. gl. kr. gl. kr. gl. ; kr ! p, . (hektoliter 10 i 24 10 50 11 — 9 10 8 ! HO J 3! - - 9 2 8 20 isenice £ mernib . 14 3 22 3 ;i7 2 79 2 70 2 26 — I — 2 67 2 30 [ I (hektoliter G 83 G GO 8 — G 50 G — 6 18 — — 7 90 6 40 Kežl ' ' (mernik 2 10 2,3 2 46 2 — 2 84 1 89 — 2 42 2 46 T x (hektoliter 5 85 5 1 — 4 86 5 — 5 20 5 70 — — 5 50 6 — JOi?mena r mernik 1 80 1 54 1 49 1 54 1 60 1 75 — — 1 67 1 87 I , (hektoliter 5 70 5 50 5 68 5 10 5 20 4 88 — — 5 36 4 40 J • • (mernik 1 07 1 76 1 78 1 57 1 66 1 60 — — 1 64 1 38 (hektoliter 5 4 5 80 5 20 5 10 5 — 7 80 - — 4 46 4 40 i rosa . ^mernik J 55 1 78 1 60 1 57 1