izdaja cp »gorenjski TISK« • urejuje uredniški odbor • glavni urednik slavko beznik - odgovorni urednik gregor kocijan - tel.: uredništvo in uprava21-90, glavni urednik 24-75 - tekoči rac. pri komunalni banki v kranju 007-70-1-135 LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 21. OKTOBRA mi št. 120 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK -OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Stališča Okrajnega sindikalnega sveta glede nekaterih vprašanj in pripomb bralcev Glasa Visoki o in razponi Nihče nima nič proti visokim prejemkom, če so ti posledica višje Pod naslovom »S plačami ni ne- |dohodke in zanemarjali goapodar- ■ -- — •- •- --- objavil iske in negospodarske investicij;?. 'Tako razdeljevanje sredstev bi lahko v perspektivi povzročilo stagnacijo standarda. Zaradi tega bodo morali v gospodarskih organizacijah temeljito razpravljati o delitvi čistega dohodka in . .zde-ljevanju sredstev po lastnih potrebah in presoji, ne pa po zgledu sosednih kolektivov. v redu« je »Glas dne 7. oktobra nekaj pripomb ob Uveljavljan; i novega sistema naštevanja. Hkrati pa je uredni-^ zaprosilo Okrajni sindikalni BVet. da bi razložil o tem svoja blišča. za-naslednja Naš forum je obširno razpravljal 0 teh pojavih prav zadnjem °t>čnem zbor'. Zlasti je o tem govoril predsednik OSS tovariš ^drej Verbič. Iz vseh teh cuckov povzemamo snovna stališča. so utemeljeni razponi prejemkov do 80.000 dinarjev v "steni todjetju? Tako je bi"o prvo vpra- Stališče: Družba nima ničesar Proti razlikam in visokim prejem-Huda kri zgolj zaradi viso-^h Prejemkov in razlik lahko vSdi škodjive in preživele metode ^ravniiovke. Vendar pa gre za to, a morajo prejemki (visoki ali nizki) biti samo posledica delovne ^ilnosti. Ce se torej nekdo toli-holj trudi, če več naredi in pri-skupnosti, mora tudi več °biti. Vse to seveda ne sme biti llh'Jsko - slučajno. To je treba Predvideti in upoštevati prav se-ko sprejemamo nove pravil-_*e o delitvi čistega dohodka in v^brtega dohodka v naših podjet- r ^ nokaterih podjetjih premalo i^llejo splošne komunalne po- 7^ in preveč radi govorijo samo 0™ i i vi dobičkov itd. Stališče: Tu gre za dva pojava. /J dve skrajnosti, ki imata lahko ^Sativne posledice. Pretirane gobarske investicije in nitki ^&'°ni dohodki ter zanemarjanje 'V]Knjskih potreb delavcev nujno ^V7-ročij0 neskladje in posledica Ht lvu ne bodo mogli normalno vijati. Prav tako bi bilo nače bi gledali samo osebne Poznam podjetje, kjer po splošni oceni niso proizvodni uspehi nič boljši kot prej, vendar v zadnjih mesecih delijo višje prejemke. Imam občutek, da prejemki niso zmeraj in povsod posledica večje produktivnosti in boljšega gospodarjenja, marveč da je to marsikje odvisno od računskih spretnosti. Stališče: To je možno. Vendar je to kratkovidna politika kolektiva. Prej ali slej se bo to maščevalo, zakaj trg bo polagoma ugla-dil take razlike in kolektiv bo moral misliti na svojo perspektivo, na svojo dolgoročnejšo politiko. Možne so zlasti trenutne prednosti tako imenovanih monopolnih podjetij. Vendar bo tudi za njih veljalo pravilo ekonomske uravnilovke na trgu. Seveda pa bi morali že zdaj take pojave pretresati delavci preko samoupravnih organov in drugih organizacij v kolektivu. Tudi zbori proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih bi morali imeti več besede pri teh pojavih. Osebni dohodki pri nas se v resnici zelo dvigajo. Se v januarju je bila v našem okraju večina zaposlenih (31,IG odstotkov) z mesečnimi prejemki med 15 in 20 tisoč dinarjev. V juniju mesecu pa je bilo že 23,88 odstotkov zaposlenih s prejemki med 20 in 25 tisoč dinarjev. Devetnajst odstotkov zaposlenih je imelo že prejemke med 30 in 40 tisoč, 1056 zaposlenih pa jih je prejelo nad 50.000 dinarjev in povprečje dohodkov na družino se že računa na približno 40.000 dinarjev. Vse to je vsekakor razveseljivo. Treba je le, da sedanji pravilniki merila, kako naj posamezniki, če so temu kos, lahko povečajo svoje prejemke, seveda o.^ vzporednem povečanju delovne storilnosti. — Kjer pa takih pravilnih meril še ni, tam pa je utemeljen dvom, če so višji prejemki posameznikov točno precizirajo način oziroma' utemeljeni ali ne. S posvetovanja o delitvi dohodka v naših gospodarskih organizacijah v Klubu gospodarstvenikov v Kranju Vsaka skrajnost je škodljiva Posvetovanju je prisostvoval : druge strani težnja, da bi zapo-tudi član Izvršnega sveta Slove- stavljali življenske potrebe ljudi nije Miran Košmelj, podpredsed- j ob pretiranih investicijah, nik Republiškega sveta Zveze sin- j Tako je v kratkih obrisih med predsednik OLO Kranj Jakob, drugim povedal Boris Kryštufek Zen in sekretar okrajnega komi- j iz tovarne Iskra v Kranju, ko je V spo Na Dan mrtvih, 1. novembra, bodo v Grazu ▼ Avstriji odkrili monument al en spomenik 2600 padlim borcem odporniškega gibanja in žrtvam fašističnega nasilja iz vse Evrope. Med temi žrtvami je največ Jugoslovanov, med njimi tudi Gorenjcev. Te so namreč kot talce postrelili v Begunjah in po drugih krajih, njihova trupla pa prepeljali v Graz, kjer so jih v krematorijih sežgali oziroma pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Spomenik, ki ga izdelujejo v kamnolomu v Oplot-nici pri Mariboru, bo sestavljen iz 20 metrov visokega granitnega kosa in 25 metrov dolgega ter 5 metrov visokega granitnega loka. Na granitnem stebru bo napisano posvetilo v desetih jezikih: »Varujete svobodo in mir, ker smo zanju dali svoja življenaj« Žalne komermoracije z odkritjem spomenika se bo udeležilo tudi več Gorenjcev; z Jesenic bo odpeljal avtobus, iz Kranja in Radovljice dva in iz Tržiča ter Škofje Loke en avtobus. Prav tako bo komemoraciji prisostvovala tuda posebna delegacija Okrajnega odbora ZB Kranj. Na realna tla Ondan sem bil v manjšem jese- I liteta teh planov. Iz teh dokumen-niškem podjetju. Beseda je nanes- | tov je razvidno, da so se ponekod teja ZKS Janko Rudolf. Kranj, 20. oktobra — Pri sedanji praksi delitve čistega in osebnega dohodka v naših gospodarskih organizacijah se pojavljata dve škodljivi skrajnosti, in to težnja, da bi dvignili osebne dohodke ne glede na delovno storilnost, rn z hodnji številki. danes popoldne začel v Klubu gospodarstvenikov zanimivo posvetovanje o delitvi čistega in osebnega dohodka. Prvi se je oglasil k besedi predstavnik tovarne Peko iz Tržiča. Medtem ko to poročamo, se diskusija še nadaljuje in bomo o njej še pisali v pri- la na perspektive tega kolektiva. Ob tem so pokazala svoj petletni perspektivni načrt. Vendar temu dokumentu niso dali velikega pomena, kar me je zelo presenetilo. Prehitro so ga morali izdelati in odposlati, kot so pojasnili. Ta ugotovitev se mi je zdela zelo pomembna. Zato sem pobaral pri odgovornih ljudeh na okraju, kako je s to reč j o. Priprave za izdelavo petletnih perspektivnih načrtov so se začele že lani. Vendar so razne težave zavlekle to delo do letos. Šele pred enim mesecem so zadnja podjetja izročila svoje perspektivne plane. Pri tem ne gre za to, da so bili ti plani izdelani pozno (d3si gre za plan od lf)6!. čo 1965. leta, kar pomeni, da smo malone že prešli prvo leto!) Važna pri tem je kva- Seja zbora proizvajalcev ObLO Radovljica Tehtna m Včeraj popoldne je bila v Ra-1 ljali samoupravni organi po pod-dovljici seja Zbora proizvajalcev jetjih, ki bodo o svojem delu red- Občinskega ljudskega odbora Radovljica. Udeleženci seje, mod katerimi 60 bili tudi predsedniki delavskih svetov iz večjih podjetij, so pretežni del seje razpravljali o gospodarjenju v podjetjih in sprejeli več sklepov, da bi tako odpravili nekatere pomanjkljivosti. Tako so na primer sklenili, da bodo člani ZP odslej odkrivali nepravilnosti v podjetjih in jih pomagali odstranjevati. Prav tako bodo o tem obširneje razprav- INOZEMSKI TURIZEM ZAPOLNIL VRZCLI DOMAČ EGA TURIZMA Ocena turistične sezone: zadostno °cema zadostno, s katero smo ovrednotili našo turistično sezono T Prvih devetih mesecih .utegne naleteti na prigovore, češ - saj jp 'košnja turistična sezona na Gorenjskem v primerjavi z lanskim UsP'ham vendarle zabeležila porast. Kaj ne zasluži ocene dobro ali prav dobro? Menim, da je bilo le preveč spodrsljajev, da bi Žt,aJ ob koncu sezone peli našemu turizmu prevelike hvalnice. v fpejmo si najprej prenočitve gj^^oifoih, ki kažejo na prvi po-j a dokaj ugodno sliko. Najprej ,7^msk turizem za prvih devet Bled 15 odstotkov več kot '• Bohinj 24 odstotkov več kot K K Si ki Jezersko 38 odstotkov več lani, Kranj 54 odstotkov več, ,,!lll>ka gora 43 odstotkov več, ^icri H odstotkov manj in Ra-celo 154 odstotkov več ■T,, lllC« Vm ■ v b . Pni odstotek nočitev pa ]c m ©rjavi z lanskim odstotkom gq občutnega izpada domače-^ turizma dokaj nižji: Bled 7 Več °v vec> Bohinj 1 odstotek i:,!.; ■< iko 30 odstotkov manj, j!,;i''n-1 '' odstotkov manj, Kranjska * 13 odstotkov več, Planica 6 odstotkov manj in Radovljica 6 odstotkov več kot lani. Pravkar in .(Hi odstotki pa nudijo že manj ugodno sliko. Vsekakor pa drži, da sta inozemski in domači turizem zabeležila letos, če ju primerjamo z lanskim številom nočitev — večji odistotok. Vendar pa se zgolj s to ugotovitvijo no smemo povsem zadovoljiti. Ce bi biki nasa (urlstično-gostinska politika malo manj toga in če bi prožneje upoštevali izkušnje iz prejšnjih let, bi lahko dosegli neprimerno boljše uspehe. Tako pa smo storili nekaj stereotipnih napak. Kje so torej vzroki, da se z olasegom letošnjega turističnega prometa le ne moremo posebno pohvaliti? — V prvi vrsti kaže omeniti problem cen gostinskih storitev. Spremembe v delitvi dohodka gostinskih organizacij in letos uveljavljeni turistični tečaj, prav gotovo nista ugodno vplivala na turistično sezono. Te spremembe so bile objavljene dokaj pozno, vsekakor prepozno, da bi lahko gostinska podjetja pravočasno določila in objavila cene !XTizionflkih storitev. Tudi tolmačenja v zvezi s spremembami turističnega tečaja so bila pomanjkljiva in nezadostna. Da je prišlo na turističnem tržišču zavoljo tega do zmede, ni torej nič čudne-:m. /-nadi teh sprememb tudi ni bilo mogočo izvesti uspešne propagande; tako sta bila inozemsko pa tudi domače tržišče informativno slabo obdelana. Ce že govorilo o cenah, ne bo odveč naslednja ugotovitev. Novo gostinske gospcxIarske organizacije so formirale nove ceno gostin-Nadaljevanje na 2. strani no poročali Zboru proizvajalcev. Udeleženci seje so se zedmili, da naj občinski forumi izdajo priporočilo o višini najmanjših oseb- Med drugim so sprejeli sklep, da naj se naredi analiza potreb na vseh območjih občine, da bo tako finančna sredstva mogoče pravilno usmerjati. O sestavi pravilnikov o delitvi nih dohodkov. Povsod naj bi bili j čistega dohodka in osebnih dodani pogoji za osebni dohodek hodkov ni bilo konkretne razpra-najmanj 15.000 dinarjev, razmer- ve. Predsednik ObSS je ponovno je med najnižjim in najvišjim , priporočil, da naj se vsa pozor-OD pa naj bi ne presegali raz- i nost posveča temu, da ti pravil-merje 1:4. Na omenjeni seji je bi-| niki ne bodo sestavljali površno lo zelo veliko govora o nspravil- | in brez osnove v dobri notranji nostih v podjetju Gorenje, ven- , organizaciji. dar bomo o tej razpravi pisali ob drugi priložnosti. Ker vsi udeleženci seje še niso bili seznanjeni z analizo gospodarjenja v prvem polletju letos, so jo v začetku seje na kratko pregledali. Iz analize je razvidno, da ni bil desežen plan realizacije, prav tako ni bil dosežen plan narodnega dohodka, na kar je v veliki meri vplivalo, da tu še niso vštete gospodarske organizacije, ki dajejo svoje obračune ob koncu leta. Medtem ko tudi plan amortizacije ni bil dosežen, pa je bil krepko presežen plan pri izplačilu osebnih dohodkov. Mnogi diskutantje so poudarjali, da podatki, ki jih vsebuje .analiza, večkrat niso realni. Ker pa so taki prikazi gospodarjenja potrebni, so menili, da bi moral biti pri OMjO organ, ki bi sproti zbiral statistične podatke in izdeloval analize, ki bi takoj 6lužile pri čujejo organi delavskega uprav nadaljnjem delu. Na splošno se opaža, da imajo vodilni uslužbenci v podjetjih veliko bojazen pred posledicami predaje svojih kompetenc organom delavskega samoupravljanja. Zanimivo pa je, da si tudi mnogi samoupravni organi še ne znajo prav razlagati svoje vloge pri upravljanju podjetja, čeprav je treba priznati, da je v tej smo-rl že veliko narejenega. — M. G. Posvet direktorjev podjetij RADOVLJIŠKE OBČINE Radovljica, 20. oktobra. — Tu je bilo danes posvetovanje direktorjev gospodarskih organizacij in ustanov radovljiške občine. Govorili so o gospodarjenju v letošnjem letu in o vplivu novih gospodarskih ukrepov. Razprava, ki je bi-vnsto problemov, s katerimi se srela izredno živahna, je pokazala na močno zavzeli za to, da so o tem večkrat razpravljali samoupravni organi in da so ob številnih predlogih večine kolektiva morali narediti nekatere spremembe. Hkrati pa so vmes tudi taki plani (in teh je na žalost večina!), ki prikazujejo samo nekaj obveznih in malo premišljenih številk. Nekateri s pretiranim optimizmom gledajo na povečanje proizvodnje, drugod pa v skrajnem pesimizmu dokazujejo, da ni moč povečati proizvodnje itd. Zlasti je veliko realnosti v predvidenih investicijah. Vse preveč ti plani gradijo svojo bodočnost na investicijah iz zveznih in republiških skladov, čeprav je znano, da razen posameznih podjetij črne metalurgije, kovinske in kemične industrije drugi ne pridejo v poštev. Zaradi takih ugotovitev so v okrajnem merilu upoštevali te plane z določeno rezervo. Toda ob tem se vsiljuje vprašanje, kaj ti plani pomenijo delovnim kolektivom na začetku petletnega perspektivnega razvoja. Ali so ti plani manifest, ki naj mobilizira njihove sile? Ali delavci v teh planih lahko vidijo svojo realno perspektivo? V okrajnem merilu so šli tako preko teh vprašanj 6pričo tega, ker planirajo le stroke in veje dejavnosti. Toda v občinah, kjer morajo že planirati za vsako podjetje posebej, se bodo morali še podrobneje zanimati za te probleme. Najbolj pri vsem tem je zainteresiran delovni kolektiv. Lani in letos so se tu pa tam slišale ob uveljavljanju novih smernic pripombe, češ zdaj smo samostojni, kaj jih zanima, kako in kaj bomo delali. Prav tu pa je izvor slabosti in površnosti. Ravno v sedanjem sistemu, ko so dokaj sproščene ekonomske zakonitosti tržišča itd., je kolektivom potrebna njihova lastna orientacija. Ta pa bi morala biti izdelana v perspektivnem načrtu. S tem, da so podjetja odposlala svoje perspektivne plane občinskim in okrajnim organom, je sicer formalno izpolnjena dolžnost. Toda tam, kjer ti dokumenti niso bili plod resnega proučevanja, naj kolektivi znova vzamejo to stvar v roke. To velja zlasti za tista podjetja, v katerih o tem ni spregovoril celotni kolektiv, morda niti samoupravni organi, in je bilo vse izdelano v ožjih krogih. Kolektiv mora postaviti to na realna tla, zakaj povsem površni in nerealni plani so lahko samo njim v škodo in jih lahko vodijo na negotovo pot. — K. Makuc Neurje na Gorenjskem Bohinj najbolj ogrožen 0,rai vse reke na Gorenjskem prestopile bregove — Neprehodna cesta Kranj—Jezersko — Smrtna žrtev v Bohinju smo si želeli vsi. Bali smo se, da bo zmanjkalo vode in !'!"'" Ostali l>r<'/. elektrike Toda dežja je bilo naenkrat preveč. Nn,-d<)> 1R- oktobra, je po vsej Gorenjski lilo kot za stavo. D^j0 *0 prestopile bregove, začele trgati zemljo, rušiti mostove in fcl^ ^ naselja ter večje površine zemlje. Nastala je večmili- a ^koda, ki jo le niso ocenili, jo ^aV7aprav je tokratna poplava toliko bolj nerazumljiva, ker l'ko] °Vil'° ra21™'1"011™ kratek čas. Vendar pa si ta pojav razlagamo k»u*fl ^aradi sušnega obdobja je bila vrhnja plast zemlj eteio frna, vsekakor preveč, da bi lahko vanjo pronicala voda. Tako m Voa«.' namesto da' bi' jo' zemlja vpijala, drla po pobočjih v doline V ^nem dnevu spremenila mirne potočke v Sike (M. 2.) - Cesta Kranj-"^tih ^€ neprehodna na dveh rji .?'a,UlJ. nam Je povedal ce-ll*'l Koder: >»Ze v.vredo zju- razdivjane hudo- IraJ je počasi začela voda odna-i !,. pri kamnolomu v Kokri. Najhuje je bilo okrog 1!. ure, ko se je utrgalo zaradi deroče vo- de kakih 80 metrov ee.sle. Okoli 10 metrov ceste pa je divja Kokra odtrgala tudi pri Spodnjem Jezerskem.« Prevoz na Jezersko sedaj opravljajo kar s tremi avtobusi in morajo potniki dvakrat prestopiti. V nevarnosti so bili skoraj vsi mostovi, ki peljejo čez Kokro na cesti Kranj—Jezersko. Na pomoč so takoj priskočilo tudi enote kranjskega garnizona in pomagale reševati, kar se je rešiti dalo. Kolera je bila na nekaterih mescih, posebno v spodnjem delu, tako visoka, da je podrla celo nekaj električnih drogov. OBRAZI IN POJAVI ljanja v podjetjih. !!!!limiil!lll!IIW ra ima pri vsem tem svoje prste Sedi pri sprejemniku in radijske vmes vpliv »tiskane besede* in raz- oddaje tečejo ure dol%o v eter. Tane druge zvrsti poročanja o meteo- krat v hisi vsi hodijo po prstih, molčijo in nihče ne zapre vrat pra-' Ino. Če ni vse takot je ogenj v rib sodobnega gansterstva in poba linstva. Pravi vzroki so najbrž pre cej daleč od teh oblik vplivanja, hiši. Starši se vedno bolj pogosto pritožujejo, da so postali sužnji svojih otrok. Veliko pojavov običajno pripiše- Naključju imam pripisati, Poznam tudi neki drugi primer, je obsedeno, da ima postavo filmske igralke. Šolo je začela opuščati kot največjo potrato časa. Nje- mo na račun uvoženih grehov iz pred kratkim nisem s prsti zamašil no %e$l° je, da mora mlad čfavek rjša ženica opi- vedeti, kaj hoče! 2 algebro si še tujine. Nekateri ob teh razmišlja- ušes, ko je neka starejša ženica opi njih zaidejo v razlago in očitajo, da sovala »vroč značaj* svoje trinajst- nobeno lepo dekle ni zaslužilo kru- smo navajeni posnemati tujino, ker letne edinke. Opisovala jo je kot }a-nimamo svojih izvirnosti in lastno- nadarjeno »punco*, ki ima tisoč Epilog »mlade zvezdnice* je bil sti, da bi bili izvirni. Hlapčevstva »konjičkov*, da bi jo lahko opre- za starše pretresljiv. Lepega dne je v odnosu do tujcev res ne gre po- delili za »enfant terible*. Njen po- zginila z doma. Ubežnica se je od-sploševati, vendar često nihamo nad seben »konjičfk* pa je učenjt po- pravila proti Ljubljani v film;ke spoznanjem, da nam je všeč, če Tm^iMiaj^g&fm Otroci rastejo čez glavo madeže na obleki ljudi, ki nh src- ■* čujemo na ulici m hkrati premajhno, da bi lahko položili roko na srce pevk, da bi postala »zlati mikro- ateljeje Triglav-filma. Ker tam ni-in rekli, oprostite, kaj nas pa to fon*. Pojav takšne pevske vneme so vedeli, kaj bi z dekletom, k"i je briga, so nastali poučni primeri, ki ne moramo obsojati, zakaj ženska hotela na vsak način na filmski govorijo da staršem počasi otroci je s posebnim ponosom govorila o trak, so poklicali starše. Toda dekle rastejo cez glavo. Otroška tiranija izboru črnskih pesmi, ki jih mlada ni hotelo v kletko. Zmuznila se je ima različne oblike: začnemo lahko frklja zna zapeti iz radijskih dddj. iz zanke in še naprej zalezovala z navidez nedolžnimi goljufijami Pritoževala se je nad načinom, ka- filmske snemalce. Šele trda roka ji in prepredenimi lažmi in kotičamo ko si trinajstlctnica to znanje pri- je naposled pomagala, da se je otre-pri hazardnem izuljer'anju in po- dobiva. Skala izkoriščanja dobrote sla iluzij. Kako dolgo? begif) iz družinskega kroga. Nema- je obsežna. Terorizira vse po vrhu. Z. Tomaže) 2 SOBOTA, 21. oktobra1* jMiMM'^.:,,M'':H,!i,mim,mul|^^ i^riH:niiM!nmin;itw!tnHi!ini!i'*l,J LEKCIJA V POLJANAH Pred 17 leti - 21. oktobra 1944 — so partizanske enote začele ogorčene boje proti sovražni postojanki v Poljanah. Na to akcijo so se zbrale vse enote XXXI. divizija, zakaj postojanka je bila močno utrjena in Nemci so bili do zob oboroženi. Prve partizanske izvidnice so začele to akcijo že več dni prej. Za H. oktobra so ostrostrelci Škofjeloškega odreda: Pegam, Vi-dič in Stankovič napadli postojanko. Desetar Pegam se je priplazil do cerkve, kjer so se utrdili Nemci in jih skozi okno obsipal z bombami .Tisti dan je bilo ubitih 6 ali 7 Nemcev. Osrednji napad se je začel v noči med 20. in 21. cktobrom. Partizanske enote so napadale iz vseh strani; iz Kos-movega griča, iz Basečovega griča in iz Širokih laz. Top pa je bil za pokopališčem in za Matejevo žago. Nemci so bili utrjeni v cerkvi in v župnišču. Oba objekta sta bila povezana z rovom, ki so ga napravili Nemci. Najprej so 6e Nemci umaknili iz župnišča in se poskrili v Povletovo drvarnico. Zatem so potihoma krenili po Ločilnici proti Gorenji vasi. Partizani so postojanko zažgali, pri čemer sta v župrrišču zgorela tudi dva Nemca. Ob tej akciji so bile hude borbe tudi ob cesti iz Škofje Loke, od kjer so prvi dan hotele priti v pomoč obkoljenim močne nemške enote. S tem uničenjem postojanke v Poljanah so dan partizani dobro lekcije zlasti domačim izdajalcem in okupatorjevim pomagačem. SOLA ~P-3« V JAVORJU Dne 21. oktobra 1944 je po nalogu krajevnega odbora OF v Javorju in odseka za prosveto pri Okrožnem odboru OF za Skofjo Loko, začela delovati osnovna šola v Javorju v Poljanski dolini. V osvobojenih krajih, iz katerih je okupator umaknil svoje učitelje, so morali partizani ustanavljati svoje šole, ki pa so jih označevali v tem primeru s šiframi -P—3-k. Na šoli sta poučevali Kušarjeva Kati in njena sestra. K pouku v to šolo je hodilo približno 40 otrok, in sicer iz Javorja, Podvr-ha, Cetene ravni ter iz Dolenci ce. ZLOČIN V KRAGUJEVCU V Kragujevcu so Nemci 21. oktobra 1941. leta zagrešili enega izmed najhujših zločinov množičnega streljanja talcev. Iz maščevanja zaradi nekaj padlih Nemcev so 21. oktobra in naslednji dan postrelili 7 tisoč moških in celo otrok moškega spola. Ljudje in dogodki Najbrž napovedi, da je prvega dejanja berlinske krize konec, le niso tako brez osnove. Zastor prvega dej? ni a je po kremeljskih škripcih in vrveh pomagal spustiti Hruščev, ki je z referatom na XXII. kongresu sovjetske Komunistične partije povedal, da bo zavlačeval s podpisom mirovne pogodbe z Nemčijo, če bodo zahodne države prebolele krizo ravnodušnosti in pokazale dobro voljo za pogajanja. Tako so okoli Brandcnburških vrat, kjer so primeri medsebojnega obstreljevanja, vedno bolj pojrosti in kjer često iz bodeče žice privležejo kakšno človeško truplo, ki je žrtev nerazumljive zaostritve na tej meji blokovskega zidu. postali izrledi za rešitev berlinske krize v ministrskih palačah strp-IjivejŠi in manj nervozni. Zahodni zavezniki sedaj 6kuša.io poiskati osnovne note, ki bi jih na pogajanjih zaigrali v tričlanski zasedbi. Priprave pa so pokazale, da Francozi kažejo precej malo vneme za pisanje sknp-n«'h zahodnih not. Na pripravljalnem posvetu, ki so ga sklicali, da bi obravnavali problem Berlina in Nemčije v Londonu, de Gaullova odnrava ni bila navzoča in so se organizatorska ogorčenja sicer hladnih Angle-v spričo tega dvignila do vrha angleškega potrpljenja. Veliko Britanijo in ZDA sla ortodoksno nastrojeni de Gaulle in »bonnski starec« že ves čas po diplomatski poti opozarjala, da Jima -odpadništvo« ni po volji in da želita drugačno zadržanje dveh vodilnih držav v zahodnem Uličnim svetovanjem, da to ne gre. Tako je moč razbrati, da iz Bele hiše nc mečejo toliko smeti na de Gaulla in da am ki poduk ni tako zlobno nameren kot angleški. Verjetno pa imajo tudi v Washingtonu enake občutke glede francoske trmoglavosti in njihovega pretiranega kompleksa pariške veličine. Ce Neki pariški novinar je o tem -poslal naslednje poročilo: ■».••! Francija v palači na East ^tiveru | ni govorila. Žalostna je resnic | da tega nihče ni opazil, da Fran- | cija ni govorila,«! Bonnsko odklonilno stališče j* | za zahodnonemško obešenjaško g politiko vsaj na prvi pogled bolJ | Razglašen orkester | zavezništvu. Po francosko pono- že ne drugače, morajo ZDA te- razumljivo. Adenaucr ima v le« j sen de Gaulle je sicer molčal, žiti kot voditeljica zahodnega trenutku veliko skrbi v svoji hi- g Adenauer pa Je v čas borlin- sveta, da vse notranje udarce in ši. Usoda nove vlade je namre« | ske krize vzdrževal pisemske s'A- trenja zmanjšajo na najmanjšo v nekem počasnem embrional- g ke z vodilnimi možmi Bele hiše, mero. nem razvoju, zakaj Adenauerje* | kjer je v jasnih stavkih zapisal. Nobenega dvoma ni. da neza- sogovornik v palači Schaumburg. | da je treba v Berlinu vztrajali dovoljstvo dveh vodilnih držav prvak zahodnonemških liberal% v strelskih jarkih, če Rusi z 61- zahodnega sveta proti francoski Erich Mende govori novinarjem, i plomatsko nepopustljivostjo ne varianti že lep čas narašča. Po- da se pri sestavljanju novega k*^ 1 boda padli na kolena. Po vsemu gosto se namreč slišijo prigovo- bineta nikamor ne mudi in si | sodeč v Londonu niso tako moč- ri, da način, s katerim bi de vsaj ob tej priložnosti lahko vza- 1 no ogorčeni zaradi -ahodnonem- Gaulle želel pridobiti za Fran- mejo dovolj časa. Voditelj l**" 1 škega obnašanja, kot zaradi de cijo med zahodnimi zavezniki ralne stranke pravi, da zaradi | Gaullove trme in potuhe, ki jo več ugleda ne more navdušiti to- temeljitosti v razgovorih pred I daje svojemu bormskemu zaščit- dilnih ljuti onstran Atlantika, sestavo vlade ne bo prišlo do | nik»- Najprej Franciji očita'o pooolnr, knge ]akotc |n v^ne nevarttOSti. 1 Zamera pa tudi v treznem VTa- mero netaktnosti v pogledu nje- Adenauer v teh o^anm ara* Mlllflmu m nič manjša. Razlika nega sodelovanja z Združenimi ,_ , , * . a% Je samo v tem, da so v Londonu narodu. V palači Združenih na-odkrito ošteli francoske politie- rodov so zabeležili, da je bila ne zablode, medtem ko je A me- Francija med redkimi državami, , . rika računala s francoskim ke- ki niso govorile na letošnjem J °" za kanclerjev© mesto računa, bi mu zahodni zaveznika s spi*" jeljem njegovih načel lahko Si sanje m in se je zadovoljila s po- zasedanju generalne skupščine. Zdravko TomaieJ ffllinnmilllllUUUliUU^^ Neurje na Gorenjskem RADOVLJICA (M. Z.) - Sava s svojim"1 pustošenjem ni odnehala tudi naprej po Gorenjski. V Radovljici je odnesla kakih 25 metrov mostu, ki veže Radovljico Ocena turistične sezone: zadostno fNadaljevanje s 1. strani) skih storitev povsem napačno. — Napaka je bila v tem, da so pri sestavljanju kalkulacij uoostevali fizični obseg prometa v letu 1960; tu i« se je pokazala težnja po ustvarjanju dohodka z višjimi cenami in ne z višjim prometom in zmermm: cenami. Takšna politika cen v gostinstvu pa za večino do-itiaL-ih turistov ni sprejemljiva. — So več: tudi inozemski turisti 6; lahko privoščijo le toliko, kolikor jim dovoljuje denarnica. Nekato-ra gOGtini.ika podjetja so proti kon-u sezone to napako opazila in c-ne korigirala. Do te sore-mrmbo pa 'e prišlo prepozno, da bi 1; hko odlonei" vplivala, na izbo' an'e turističnega prometa — zl-<-'i domačega. 7 r^snieo ,da utegne nepravilna pol 'ka cen porazno vplivati na i. ■ i na trgu, so se naši gostinci C .' dodobf seznanili. Pri tem pa — o tem pričajo mnogi primeri — reza':1 jajo, da morajo rrmm usti zati tudi storitve po kako-vos'i in ohsegu. Prej ali slej se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da se je tndd na ttrristi^nem trgu začrli uveljavljati načelo ponudbe n povpraševanja. Temu bodo morali prilagodit; tudi svoje gospodarjenje, če bodo hoteli zagotoviti poslovni uspeh. Precej huda pomanjkljivost je bila tudd v tem, da so turistične in gostinske gospodarske organizacije domače tržišče preslabo informirale, da je mogoče ceneno letovati tudi v naš-ih osrednjih niriMičnih krajih. Na Bledu, v Bohinju in v Kranjski gori so bila ra razpolago prenočišča pri privatrrkih za 350 dinarjev vključ-na s turistično takso. Dnevna prehrana tudi ni bila dražja od tisoč dinarjev, seveda ne v gostinskih obratih I. ka*egori;e. Se posebno ceneni so bili nekateri drugi turistični kraji. V novem hote- lu v Trebiji (Poljanska dolina) je veljal penzion le 950 dinarjev. Podobne cene so imela tudi nekatera druga gostinska podjetja v Mojstrani. Begunjah, na Posavcu, v Gorenji vasi in drugod. Na odstotek premeta je močno vplival tudi izpad inozemskega turizma, saj so inozemske turistične in potovalne agencije, zlasti t juliju in avgustu, odpovedale tudi do 80 postelj na dan. Ležišča so bila rezervirana s pogodbami. To pomeni visoko število: 7200 nočitev manj. Temu so krive ugotovitve iz prejšnjih o;!s(av-kov in slabo vreme v juliju. Zanimivo pa je, da se Je kljub visokim cenam (ali pa zaradi v -šokih cen!) promet v gostinskih obratih do konca avgusta zvišal za 31 "o. Kotel Toplice na Bledu je zabeležil 21 °'o prometa ve" kot lani, hotel Jelovica pa celo za 68 odstotkov. Tudi struktura gostov v nekaterih obratih se je močno spremenila. Hotel Zlatorog v Bohinju in hotel na Pokljuki sta zabeležila 50 odstotkov višji obisk inozemskih turistov. Obisk domačih turistov pa je za prav toliko upadel. Zanimiv primer predstavlja turizem na Jezerskem, saj je zabeležil 30 odistotkov noMtev manj kot lani .Vzrok je v tem, da so opustili sklepanje pogodb ■ socialnim turizmom. Poslej — kot kaže — se bodo ukvarjali zgolj s čistim turizmom. Podoba je, da prihodnje leto ne bo več tolikšne zadTege. kot je bila letos. Dom na Jezerskem je namreč našel dobro turistično tržišče v Vojvodini. Kljub občutnemu izpadu po so letos zabeležili 3 odstotke več denarnega prometa. Kakšni pa so izgledi za prihodnje leto? Nadejamo se lahko, da bo bolje, seveda če bomo upoštevali letošnje spodrsljaje. Kakršne koli optimistične napovedi pa bi bile le preuranjene. — S. Skufca z Lancovim. Podrla je most v Otočah, v nevarnosti pa je bil tudi most v Podnartu, ki se je že precej nagnil, in le upadanje vode je preprečilo, da se ni podrl. Voda je porušila tudi most v Lipnici pri Kropi. Da so lahko prišli v naselja na desnem bregu Save, so se pri Radovljici vozili čez Savo s kajaki. Brž ko je dež ponehal, je začela tudi voda vidno upadati. Ponehal je tudi strah med ljudmi v ogroženih krajih. Po hribih je že zapadel sneg. BOHINJSKA BISTRICA (S. P.) — V noči od torka na sredo je po bohinjski kotlini divjalo silno neurje, ki je prenehalo šele v večernih urah naslednjega dne. Potoki v zgornji dolini so tako narasli, da je Sava poplavila vse bližnje polje. Najbolj je bilo prizadeto naselje Bistrica, kjer sta potoka Bistrica in Belca poplavila vse polje, prešla ceste in vdirala v h.^-e. Ogrožen'm so takoj prihiteli na pomoč gasilci in os,ali vaščani. Nekaj premoženja in živine fo morali iz nekaterih hiš spraviti na varno. Ogroženi so bili tudi mostovi. Največ škode pa je utmelo lesnoindustrijsko porljetje »Tomaž Godec«, kjer so morali ustaviti proizvodnjo. Na afcladlsVHl rezanega lesa se je po-sul nasip in je voda odnesla okoli 150 kubičnih metrov prsti. Samo na obratu je za približno 1 milijon š-kode. Večja škoda je nnstala tudi na hišah, kozolcih in na poslopju trgovskega podjetja »Savica«. Ker Je voda poplavila večino ceste v dolžini 15 km, je bil vos promet ustavljen. Kljub velikim poplavam, kakršnih zlepa ne pomnimo, so na Gorenjskem narasle vode terjale le eno človeško življenje, utonila je 40-letna CecHija Skantar iz Studorja v Bohinju. V sredo, 18. oktobra, ob 10. uri je Sknntarjeva nesla vreče koruze v domači mlin. Pri tem je morala prečkati brv, ki pelje preko potoka Rečica. Ker pa je bila brv preperela, so jo pred časom podprli z drogom. Deroča voda je drog spodkopavala, tako da se je mostiček pod Skantarjevo udri. Voda jo je odnesla kilometer daleč vzdolž potoka, kjer se je zapletla v grmieje. Ko so jo našli, je bila Skantar jeva že mrtva. BOHINJ, (M. Z.) — Domačini menijo, da ne pomnijo, da bi Bobmjsko jezero kdaj tako visoko Voda je prišla prav do streli čolnarn ob jezeru. Razen tega pa je na nekaterih mestih preplavila W cesto, ki pelje ob jezeru do hotela »Zlatorog« KOKRA (M. Z.) — Na cest« Kranj—Jezersko j« ' šlo do največje katastrofe pri kamnolomu v Kokri,kjer je deroča voda odnesla okoli 80 metrov P I* BOHINJSKA BISTRICA (M. z) - Cesta med novi m mostom in Bohinjsko Bistrico je bila prepih ^ na že v četrtek, ko Je deževje že precej ponehalo. Naš fotoreporter Je ravno u.iel tovornjak, ko ljal preko poplavljene ceste. Kot nam je povedal neki domačin, je prav na tem mestu dan P°^ jj zaradi previsoke vode zaneslo tovornjak pod cesto, last lesnoindustrijskega podjetja -Tomaž Godec Bohinjske Bistrice Sto let obstoja gimnazije v Kranju (Nadaljevanje) Ne morem širše razpravljati o dele/.u gimnazijske mladine, ki ga je dala za osvoboditev in boljše življenje, naj samo omenim, da Je bila ob 50-letnici prve mature na kranjski gimnaziji leta 1951 v avli p:»lopja odkrita spomin>ka plnite šestnajstim padlim dijakom in članu učiteljskega zbora prof. Francu Sipicu, ki je padel leta 1944 na sremskem bojišču. Takoj po osvoboditvi je ministrstvo prosvete pri prvi slovenski vladi pozvalo učiteljstvo, naj se vrne na svoja stara službena mesla. Prosvetni delavci so se vračali iz izscljeniStva, konetntra-cljskih taboriš* in nairszličnejftih služb, ki so jih opravljali v času okupacije z vročo željo, da z vsemi močmi pomagajo k čimprejšnji normalizaciji slovenskega šolstva. V smislu navodil prosvetne oblasti je tudi v Kranju ravnatelj Franc Korbar naredil vse. potrebno, da se delo na gimnaziji obnovi. Gimnazijski prostori so bili zasedeni. V njih je naša vojska nastanila zajete pripadnike izdajalskih formacij na Gorenjskem, nato pa je bila v gimnaziji zbirna baza za repatriirance, ki so se vračali iz nemških koneentracij-dk prepustila onnavnim šolam, obdržala pa je štiri višje letnike. Število dijakov in profeHor-jev se je skrčilo za približno 50 odstotkov, tako da Je poslej stalno okrog 400 dijakov in 20 profesorjev. NajpomembnejŠi črnitoll pri vzgoji in usmerjanju dijakov v novo življenje pa Je vzgojitel ski kader, ki v tesni povezavi z do- fc*< mom kuje tip novega člove ^ Profesorji se pri vzgoJno-'*^| ževalncm procesu v šoli in ,oj0 nje trudijo, dn bi to svojo V0 \. in dolžnost v čimvišjl meri 1 rj, nili. Po osvoboditvi so šli iTi^gfl do Še vedno vsako leto y množico seminarjev in t^n-'.t'jti katerih poglabljajo strokovno*^ :dejno svoje »a znanja. _ _ ^ tega z individualnim studi.i0, ,j dom<-v-ajo t:«to, česar j'n1_f M •šola ni dala. Prav tako se z|> t leta v leto vse bdi pondi'J ^ \kl;učevanjem mlfdih l,,""r"j! kranWke gimnazije, zak'1-' $C b. bilo potrebno več Vr^[ •tavek ima le namen of voil^J t ki bi moral biti sicer P0**!^' posebnim Jubilejnim *w>r^a toda g'mnazija sama r'rrv« ^ ' potrebnih finančnih Andi ej Sare SOBOTA. 21. oktobra 1981 di na osemletkah so brez pomoči TE REKEL PREDSEDNIK ObK LMS TRŽIČ JANEZ IVNIK rržiška mladina se iz dneva v dan srečuje z neštetimi problemi, U pa rriso znašilni samo za mlade z območja tržiške komune. Pri Mu jo ovira pomanjkanje prostorov, za večjo aktivnost nima dovolj sredstev, šolska mladina pa je bolj ali manj prepuščena sama sebi. O vseh teh problrmih smo se konkretneje pogovorili s predsednikom ObK LMS, .T?nezom Ivnikom. KOSpO- -Dclo delavske mladine je do- kaj zadovoljivo, kar velja zlasti za večje aktive. V zadnjem času -Krožijo govorice, da je tržiška člani delovnih kolektivov šolska mladina prepuščena sama danskih organizacij?« ^b1- Kje so vzroki za takšno stanje?« *Govorice so resnične, kar zadeva trž.iški osemletki, ne veljajo p» za osemletko v Krizah. Mladi, Pionirji in mladinci, so prepušče-01 sami sebi. kar precej kvarno vpliva na njihovo delo, čeprav si **iub osamljenosti prizadevajo in Wi dosegajo nekatere uspehe. PreJ«nja leta problem ni bil tako "epeč. ker so delo teh organizacij i*0 šolah idejno usmerjali mladi J^agogi. Letos pa so mladi ostali Drez pomoči! Nihče med mladimi l>r0CTetnimi delavci (med njimi *° nekateri po statutu še vedno ^ni LMS ali pa celo člani ZK) hotel prevzeti res precej odjjo-Vorne naloge — dela s pionirsko *^ mladinsko organizacijo na šoli. Goltat tega je dokajšnja pasiv-?°st mladih, čeprav to ni njihova 2eija, posledica pa je še hujša, **J je kasneje te mlade ljudi, ko l*Pustijo osemletke, toliko težje Vključiti v delo ostalih mladinskih •ktavov. Povsem drugačno je stanje na zadetki v Krizah, kjer dajejo Jn^adim vso pomoč prosvetni de-**vci. Z njimi je tudi ObK LMS * stalnih razgovorih in delo tamošnjih pionirjev ali mladincev * nadvse razveseljivo.-« »•Kako je z mladimi, ki so že smo uspeli, da mladina v podjetjih rešuje in sama posega v vse probleme gospodarjenja. Precej mladih je tudi v organih samoupravljanja, zlasti v novih svetih EE. Mladinci in mladinke, ki so aktivni v podjetju, pa so a>ktivni tudi na terenu oziroma v kraju, kjer so nastanjeni. Ti mladinci so z velikim uspehom prenesli C^cŽAŽfeiVESTNIK JANEZ IVNIK predsednik ObK LMS Tržič športno, kulturno - prosvetno in drugo izobraževalno dejavnost v svoje stanovanjske skupnosti. Aktivni so tudi pri delu organizacij SZDL in njenih sekcij, zlasti pa v teh dneh, ko komisije SZDL vpisujejo občinsko posojilo. Z enakimi težnjami kot mladina v stanovanjskih skupnostih, se hočejo mladi uveljaviti tudi na podeželju. Pogoji dela pa so tam večkrat še skromnejši kot v samem Tržiču. Osnovni problem so prostori in razumljivo tudi sredstva. Prav zaradi tega so mladi med aktivi sprejeli tekmovanje v zbiranju sredstev za občinsko posojilo, s katerim bi tudi sami skušali rešiti problem družbenih prostorov. Čeprav problem z ureditvijo prostorov iz sredstev občinskega posojila še ne bi bil povsem rešen, bi bila vendar za mlade to pomembna odskočna deska za nadaljnjo dejavnost na vseh področjih.-« — B. Fajon Življenje v trži s! u občini je te dni nenavadno raz gibano. Povsod se pogovarjajo o vpisa er Jim je pomag»la tudi stano- jfljska skupnost, v okviru katere bil aktiv ustanovljen. Mladim ?e dala dva delovna prostora — ^bsko sobo in pisarno. Razum-v'vo je, da mladi težijo za novici uspehi in da si hočejo zato žagotoviti tudi nove delovne poboje. Predvsem želijo razviti svojo dejavnost na športnem in kul-^rnoprosvetnem področju in po-skrboti za razne druge oblike razbila. **iko Jerebic, ki je govoril o ^°rtu, je med drugim rekel: ^ekateri člani imajo dovolj vo- Ue za športno delo. vendar jim pri tem manjka sredstev in večjega razumevanja za njihovo delo med drugimi organizacijami.-« Tovariš Cuk pa je omenil željo mladih, ki bi radi videli, da bi jim stanovanjska skupnost dodelila prostor za športni center na Ravnah, ki bi si ga uredili v glavnem s prostovoljnim delom. S tem bi k delu pritegnili širši krog mladih in ne le športnike-tekmo-valce. Mladinec Zupan je govoril o kulturnoprosvotnem življenju in predlagal, naj bi ne bila v prihodnje edina oblika razvedrila plesne prireditve, temveč naj bi mladi rteilll v raznih drugih krožkih, kot so literarni, dramatski in drugi- V razpravi sta sodelovala tudi oba gosta. Tovariš Mokorol je med drugim poudaril: -Mladi bi se morali bolj vključiti v delo dru-srih organizacij in društev v Tržiču. Pevski zbor in dramska družina bolj ali mani propadata, ker jima manjka mladih moči. Podo- Čuden vzrok nedelavnosti Koprivnik nad Bohinjem (M. S.) J* Vaščani iz te vasi si zaradi ve-iV 1J no se radi zbirali k predsta-Vj'"n. ki so jih pripravili člani **hatskega odseka tamkajšnjo-®* Btsilskega društva. V velikem f^ilu so obiskovali tudi predsta-^ Potujočega kina. ki jih je red-n° obiskoval. V ta namen so upo-tabljali razred v poslopju osnov-Sole. ker drugih društvenih Prostorov v tej vasi nimajo. V V*1' se j,, odvijalo tudi delo mil no in krajevnih organizacij. Sedaj pa so vse delo zavrle čud- Vo) "v re; Šolski upravitelj ne do-1 več uporabljati šolskih prodov 7.a gledališke predstave, za ***Sstave potujočega kina In za /"■tl1' da ni nikogar. *' bi plačeval čiščenje teh prodorov, v šoli so sod;ij lahko šol- Proslave; sestanki so v tam- kajšnji gostilni, kino predstav in gledaliških predstav pa v zadnjem času v tem kraju ni več, ker nimajo kje biti. Vaščanom so sedaj edino razvedrilo časopisi in televizijske oddaje, ki jih spremljajo v gostilni. V kateremkoli večjem kraju, v katerem je dovolj primernih prostorov, bi mogoče lahko zagovarjali stališče šolskega vodstva (vprašanje je, kakšno vlogo ima pri tem šolski odbor), v takih krajih pa, kakršen je Koprivnik, so bile šole vedno srediste kuttur-nopmsvotnejia in političnega dela vasi, zato je tako zaviranje nedopustljivo. Sicer pa morajo rudi vaščani vedeti, da šola ni last enega samega človeka, ampak družb- to je tudi njih samih. Vsi skupaj bodo morali najti pravilno rešitev, seveda pod pogojem, da razumejo, kakšni morajo biti odnosi posameznih državljanov do družbeno lastnine. ! M. 8. ben položaj je tudi v TVD -Partizan-«. Torej je za zadovoljevanje potreb mladih dovolj možnosti. Treba se je samo lotiti dela v teh organizacijah.-« — Skoraj enako vsebino je imela tudi razprava predsednika ObK LMS Janeza Iv-nika, ki pa je še zlasti poudaril idejno-vzgojno delo mladine. Prav gotovo bi mladi tudi na tem področju dosegli boljše uspehe, če bi se bolj množično vključevali v delo najrazličnejših organizacij. TRZIC, 20. oktobra (B. F.) - Za današnjo sejo ObLO Tržič je bila za ločeno sejo zbora proizvajalcev predvidena posebna točka dnevnega reda, in sicer poročilo o sestavi pravilnikov o delitvi CD in OD po' gospodarskih organizacijah. Iz poročila je med drugim razvidno, da je doslej že šest delovnih kolektivov sprejelo nove pravilnike, in sicer: ZLIP, Gozdni obrat Tržič, Kmetijska zadruga, Trgovsko podjetje -Preskrba« In gostišči -Pod lipo« in -Pri Benku«. Razen tega je sprejela pravilnik o delitvi OD dohodka tudi že Pekarija Tržič, medtem ko tamkajšnji delovni kolektiv šele pripravlja pravilnik o delitvi CD. Vse ostale gospodarske organizacije pa o predlogih novih pravilnikov o delitvi CD in OD še razpravljajo ali pa jih šele pripravljajo. Vsekakor je pri dosedanjem poteku sprejemanja novih pravilnikov najbolj zanimiva Pekarija Tržič. Skoraj nemogoče si je razlagati, da je delavski svet tega kolektiva že lahko sprejel pravil- nik o delitvi OD, če pravilnik o I no delo. saj je dobro pribavljao* delitvi CD šele pripravlja. Prav I prevfttik e> delitvi CD št. nov*, gotovo gre v tem primeru za pre- za izdelavo pravilnika o duiitvi nagljenost in premalo premišlje- I OD. Nezadovoljstvo delavc t v gostinstvu Razpoloženje številnih članov delovnega kolektiva Gostinskega podjetja Tržič je v zadnjem času dokaj slabo. Prigovorov na račun delitve osebnih dohodkov je več kot preveč. Največje nezadovoljstvo je med natakaricami, ki so, tako so prepričane, pri prejemanju osebnih dohodkov močno prikrajšane. Razen tega člani kolektiva sploh niso seznanjeni, kakšna je njihova osnova za prejemanje osebnih dohodkov nad postavkami. Tako je bil v zadnjem času primer, ko nekateri uslužbenci za svoje delo skoraj niso bili stimulirani. Natakarica z mesečno tarifno postavko 13.000 dinarjev jo prejela pred dnevi dobrih 3000 dinarjev stimulatrvnega dela za vso poletno turistično sezono! Ker pa je takšnih primerov več, je razumljivo, da v podjetju ni nekaj v redu. Vse kaže, da v Gostinskem podjetju Tržič niso demokratični delovni odnosi, kar prav gotovo tudi kvarno vpliva na razvoj gostinstva, za katerega lahko trdimo, da je prav na področju tržiške komune precej pod povprečjem v primerjavi z ostalimi kraji in da je napredek iz leta v leto skoraj neznaten. Prav ta primer pa kaže, da delavsko samoupravljanje v gostinstvu še ni doseglo stopnje, kot ga je doseglo v številnih ostalih panogah gospodarskih organizacij na območju tržiške komune. B. Fajon Jz dela Zavoda za zaposlovanje v Radovljici Vajencev primanjkuje MLADI NOČEJO POPRAVLJATI ČEVLJEV, PEČI KRUHA IN ZIDATI HIŠ — VAJENSKI DOM BI REŠIL MARSIKATERO TEŽAVO Radovljiška občina je ena izmed redkih področij, na katerem je na razpolago veliko več učnih mest za vajence, kot pa je mladih ljudi, ki bi jih želeli zasesti. To se ne dogaja samo pri strokah, ki so trenutno manj moderne. — Zanimivo je, da so ostala nezasedena učna mesta celo v kovinski in elektrotehnični stroki. Vključevanje vajencev v uk je na območju radovljiške obččine V preteklem šolskem letu je v radovljiški občini dokončalo 8-letno šolsko obveznost 424 učencev. 205 jih nadaljuje šolanje v srednjih šolah, 157 jih je odšlo v uk, ostali so se zaposlili ali 6o ostali na svojih domovih. Število 157, kolikor je letos novih vajencev, bi se zdelo morda celo visoko. Vendar je treba vedeti, da je prav za sto manjše od števila prostih učnih mest. 41 va- vodil Zavod za zaposlovanje delavcev. Za pravilno usmeritev mladine v poklice je pred zaključkom preteklega šolskega leta pripravil 10 predavanj za učence in 7 predavanj za starše. Pri prvih predavanjih je bila skupna udeležba 417, pri drugih pa kar 689, kar nedvomno dokazuje, da se starši vsako leto v večji meri zanimajo za pravilno zaposlitev svo_ jih otrok. Ekskurzij v podjetja se je udeležilo 356 učencev. Razen tega je bilo 190 učencev, ki se niso mogli odločiti za poklic, tudi testiranih. jencev je prišlo v uk v radovljiško občino od drugod. Najslabše je bilo letos za kmetijstvo, saj se za to področje dela ni javil niti en sam učenec. Tudi kmetijska stroka ni dobila novih vajencev, ker se jih je prijavilo premalo, da bi lahko odprli samo- stojen oddelek pri vajenski šoli. Prav tako je bil slab odziv za živilsko stroko, kjer so zasedena le 3 od 10 prostih mest, za usnjarsko (1 mesto od 10), gradbeno (13 mest od 47), elektrotehnična (3 mesta od 14). Dokaj pereče utegne postati pomanjkanje kvalificiranih delavcev kovinske stroke, ki zavzema v radovljiški komuni vidno mesto. Da je ostalo prostih kar 10 učnih most. je vzrok predvsem v tem, ker radovljiška vajenska eola ne more nuditi vajencem stanovanja in jo torej lahko obiskujejo predvsem učenci iz Radovljice in bližnje okolice. Prav zaradi nadaljnjega razvoja kovinske stroke bo treba misliti na skorajšnjo graditev vajenskega doma. Ostanejo nam torej le tri stroke, ki so bile pri sprejemanju vajencev lahko uspešne. To so trgovska in brivsko-frizerska stroka in gostinstvo; prvi dve pred- vsem zaradi tega, ker zaposlujeta v pretežni meri žensko delovno silo, v Gostinskem šolskem centru na Bledu pa je večina učencev iz nekaterih drugih slovenskih predelov. — M. Sosič USPEŠNE PRIPRAVE Radovljica, 20. oktobra (M. S.)- Priprave na letne konference LMS in obenem na januarski kongees 60 povsod v polnem teku. O teh so govorili tudi člani sekretariata Občinskega komiteja LMS v Radovljici na seji, ki je bila pretekli ponedeljek v Radovljici. Med drugim so se pomenili o tekmovanju v počastitev VIL kongresa, o delu komisij pri OK in sprejeli so sklep, da bodo imeli odslej na dnevnem redu sej vedno tudi ocenjevanje dela posameznih mladih aktivistov. Člani sekretariata so se na seji zadolžili, da bodo aktivom pomagali pri pravi referatov za letno ktHiferenco. Zapis o radovljiški občinski knjižnici Doživetje male bralke Krista ima menda šele deset I Knjige so razvrščene po zvrsteh let, a že dolgo rada zahaja po | in zbirkah po posameznih policah. V Radovi** > teto duch pota«ajo *«Ht»e«ttni kabel za Javno ,azeveUJa*r knjige v knjižnico. Menda je imela nekajkrat težave z bratom, ker ni bil preveč navdušen nad tem, da bi ji kar naprej posojal svojo člansko knjižico. Zadnjič pa si je slučajno prislužila 30 dinarjev in z njimi takoj pohitela v knjižnico, da bi se vpisala in dobila svojo izkaznico. Kako presenečena je bila, ko jo je tovarišlea Horvato-va navdušeno nagovorila: -Ali veš Krisla, da smo celih 16 let čakali nate?« -Saj imam šele deset let!« se je deklica branila. -Res, ti imaš deset let, toda šestnajst let po ustanovitvi knjižnice si prav ti postala tisoči član knjižnice, ki .smo r.a tako težko čakali. -Seveda potem navdušenja kar ni bilo konec. Krista bo od uprave knjižnice dobila v dar knjigo Mladi vedež. Ko bo knjiga izšla, bodo v knjižnici pripravili majhno proslavo, na kateri bodo knjigo slovesno izročili tisoči stalni bralki. O radovljiški knjižnici lahko še marsikaj napišemo. Poleti so jo uredili tako, kot je urejena knjižnica v Kranju in ima sedaj vsak bralec porot pristop do knjig. Marsikdo bi pričakoval, da bodo bralci pri izbiranju knjig povzročili med knjigami pravo zmešnjavo (v kranjski knjižnici so menda nekateri tako nedisciplinirani, da odnašajo knjige iz ene police na drugo in ceio iz ene sobe v drugo). Toda tovarišica Horvatova, ki že šest let vodi knjižnico, je Radovi j lčane pohvalila, da imajo dovolj smisla za red in zato zaslužijo pohvalo. Kot posebno razve- -bralni« sezoni pozimi to število suče okoli 1500. Tudi v tej knjižnici, tako kot v drugih, pionirji najraje 6egajo po partizanskih zgodbah; ko odrastejo osemletni šolski obveznosti, zgodbam iz NOB in drugi vojni literaturi pridružijo še pustolovske in kriminalno zgodbe. Odrasli ljudje berejo skoraj izključno prevode (najbolj je trenutno brana knjiga Ljudje v belem), najstarejši bralci pa imajo najrajši domače pisatelje, predvsem seljivo gre omeniti to, da po novi ! pa dela Franceta Bevka, ureditvi knjižnice bralci segajo i tudi po takih knjigah, ki so prej ' Kot 8rno pred časom že pisali, leta ta leta ležale na policah, ne i J, *1 /adovlji^ knjižnic, ureda bi se jih kdo dotaknil. Poslo-Idli! je bila letna miadrinrfca kontfereO-ca tudi v obrtno kovinskem jetju Tehtnica Železniki. Kod* renca je pokazala, da so organ* upravijanja in ostale organizacij8 v podjetju že našle skupno pot Tudi odnos vodstva podjetja • mladinske organizacije je zadovo* Ijiv, kar vse kaže na to, da j« kolektiv zdrav in kljub svojo rrš3* dosti že dozorel. Sama rac^pr* na konferenci je pokazala, da ■* di mladina pravilno tolmači * vrednoti novi gospodarriki sist*"1 ter z razumevanjem gleda na *J prave o delitvi dohodka. Kon**" renca v Tehtnici je bila doslej najboljših v dolini. Sodelovaflr ostalih organov in organizacij pravilno vrednotenje vloge ske mladine se kaže tudi ▼ ^ da je sindikat kupil mladino^ nekatere športne rekvizite. Selška Sora prestopila bregov* Železniki (M. T.) - Zaradi obilnih padavin v noči med 17. in 18. oktobrom je zelo narasla tudi Selška Sora. Vodni nivo vse do Škofje Loke rd bil že več let tako visok. Na mnogih krajih se je Sora razlila po cesti m čez polja ter tako napravila precej škode. Posebno kritičen je bil položaj v Železnikih, kjer je voda vdrla celo v spodnje prostore večjih hiš. Nekaj škode so utrpeli tudi v obrtnem podjetju Skupnost. Tu je voda zalila delavnico. Večjo .'kodo pa je voda povzročila v MLIP Cešnjica, m sicer v obratu na Cešnjiei, še v več pa v ©brad* Selcih. Zaradi vode je bila na nekaj mestih zaprta, toda met se Je lahko odvijal po zih. V razpravo je posegel tudi sekretar republiškega odbora izumiteljev Slovenije Miran Knez In svetoval marsikaj, kar bo koristilo nadaljnjemu delu društva. Do- Sprejeli so več pomembnih sklopov za nadaljnje delo društva, izvolili so nov -..pravni 13-članski odbor, za predsednika J>a Pavla Rinka. - R. C. Letos fotoamaterska razstava Slovenije v Kranju BELEŽKA TROHICA HVALEŽNOSTI Ondan sem ee sprehodil po kranjskem pokopališču. Sredi urejenih grobov ob glavni poti je zapuščena in s plevelom poraščena gomila vzbudila mojo pozor-noost. Ob vzglavju 6em ugledal glinast vrč in na njem napis: Dr. Ivo Sorti. Morda zadostuje, če povem, da je tam pokopan človek, ki je s svojim dokaj obširnim pisateljskim darom primaknil k slovenski kulturni stavbi ]>omki (V. Preteklo neieljo je bio na ~ pri Sfcofji Iy>ki balinarsko t**^,-vanje v počastitev 20-lctnice v^ je. Tekmovnnje jo organiziral mači balinarski klub. udeležilo^ se ga Je šest ekip .Po večali*, boju so se zvrstile takole: v* BK Poatnr iz Ljubljane, *"pjC Obnova iz Ljubljane, tr<"tJl ^ Trati, sledijo pa balinnrji II in BK ške, BK Trata iz LJtibljane. Kranj (R. C.) — Foto-kinoamH-tenski klubi v Sloveniji se že nekaj časa marljivo pripravljajo na letošnjo republiško fotoamatersko razstavo, ki bo — po sklepu Foto-kmoamaterske zveze Slovenije — Najslabše med slabimi Ze nekaj let je tega. kar cesta, ki vodi od Orkelj preko Brnikov do Vodic, ne uživa najboljšega slovesa. V zadnjem letu pa je cesta zaradi živahnega prometa ta- Več politično-ideo-loške izobrazbe Sp. Brnikl (J. J.) - Pred kratkim je bilo v dvorani Gasilskega doma v Sp. Brnikih zanimivo predavanje pod naslovom -Bloki ln beograjska konferenca-. Predaval je sekretar aktiva LMS Podnart ko r a zorana in prepire/, en a s kotanjami ,da je za osebna motoma vozila neprehodna. Koristniki te ceste se vprašujejo, doklej bodo še na nji uničevali svoja vozila. Tudi cesta, ki vodi iz Cerkelj proti žičnici Krvavec, ni dosti boljša. Kaže, da bo te nadloge prihoi-nje leto konec. Rekonstrukcija obeh cest je bila predvidena M letos v Kranju. Odprli jo bodo v DeLavskem domu za 29. november in bo odprta 10 dni. S to razstavo bodo fotoamater j i počastil i tudi 20-letnico vstajo jugoslovanskih narodov. Najboljši foto ama tonski klub bo tudi letos prejel prehodni pokal Janeza Puharja, izumitelja fotografije na steklo. Na lanski raastavi, ki je bala v Mariboru, so si pokal prvikrat priborili fotoamater j i iz Kranja Ko srno vprašali predsednika Fo-to-kinosmaterske zveze Slovenije, dr. Ivana Freliha, kaj meni o pripravah za ranstavo, je dejal, da letošnja razstava po vsebini in kvaliteti prekaša vse dosedanjo. Da pa bo razstava v Kranju, gre zahvala predvsem kranjskim amaterjem, ki so s svojim delom uvr- letos, pa je bila zaradi nepredvl-] *W1 svoj klub med najboljše V dene ureditve nste Kranj-Brdo izločena iz načrta. Ta predvideva tudi ureditev ceste Vieoko-Cer-klje. Asfaltna prevleka te četrte namreč ni najboljša, zato bo do-flta se eno plast asfalta. - S. 8. državi .Slovijo pa tudi v inozemstvu. Tovariš Frelih je se menil, da bodo imeli letos kranjski fotoamater) i resnega tekmeca v klubu iz Celja ,kl Je v zadnjem času podvojil svojo dejavnost Na cesti Kranj-Jezersko Je pri;I o do največje katastrofe pri kamnolomu Kokrs sdpiavlU okoli M metrov Met« Kokii. Čevlji in vsše noge ' 2e zadnjič smo vas seznanili s tem, da kozmetika sama ne more dati tiste lepote, ki si jo želimo. Ne zavidajte izredno lepim ženam njihove lepote, ki je kot menite dar narave. Le redki vedo, da se izredna lepota \fridohi le s strogo disciplino, samo-prcmagovanjem, z odrekanjem raznim 4£ozmeUka Itiitkom itd. Lepota ni samo skladnost udov ali črt obraza. Vsaka žena 'je lahko lepa. 2e zadnjič smo rekli, da grdih žensk ni, so samo nenego-vane. Prva stopnica k lepotni po-f '; higiena. Ko zjutraj vstanete, pred oa\ . i oknom (ta naj bo odprt tudi ponoć'.; pogosto je vzrok utrujenosti zjutraj premajhna izmenjava zraka v seb:) Lani ko pletena pokrivala hitro osvojila ženski svet, čeprav so te kape prišle k nam z zamudo in so jih drugod nosile že najmanj Jve leti. Letos se spet pojavljajo v trgovinah z modnimi drobnarijami; so v različnih oblikah: športne in taka z odmaknjenim robom kot dekliški klobučki. Največ je »zankastih« pokrival. Le redko ali skoraj spluh ne eo taka, da je prednji del roba za-\'ihc*n nazaj, zadaj pa rob leži na temenu. Cena se giblje tja do 1900 dinarjev. Boucle volno so končno le začeli prodajati tudi v zavitkih po 5 de-kagramov. Volna je sicer debelejša, v zamolklih barvah in povsem nasprotna tisti, iz katerih so narejeni večbarvni kompleti. Cena 5 deka-gramov je 275 din in jo na žalost MALI NASVETI '— Kadar kuhate zelje, se najbrž jezite zaradi vonja, ki napolni kuhinjo. Da bi to preprečili, dajte v posodo, kjer se zelje kuha v gazo zavit večji kos kruha ali pa napravite vrečico iz tankega platna. — Ce stoji šivalni stroj dalj časa V prostoru, ki ga ne segrevate, se vrha igle polasti rja. Toda če iglo nadrgnete s suhim milom in nato z mehko flanelasto krpo, bo igla Bpet šivala. napravite nekaj globokih vzd:hl;aj-V. Čutili boste malo omotice, toda ta mine prav zaradi povečane cirkulacije krvi m hitrejšega dihanja. Napravite nekaj lahkih gimnastičnib gibov. Nato se pegumno umijte z mrzlo vodo do pasu. S tem boste pregnali odrvenelost udov po spaniu, pridobili pa boste tudi telesno utrje-nost. Če boste vedno uporabljali zjutraj mrzlo vodo, zlepa ne boste dobili nahoda. Kožo si zdrgnite z grobo brisačo, da bo postala rdeča. Pospešena cirkulacija krvi vam bo dala občutek toplote in ugodja. Morda mislite, da zjutraj nimate dovolj časa, da bi počenjali vse te stvari. Igralka Russcl pravi, da se v entm dnevu lahko vse opravi, samo če človek vstane pol ure prej. No, potem si z dobro pasto očistite zobe; ne zato, ker bi se po reče-nem čiščenju zopet umazali, ampak zato, ker zobne paste razkužujejo ustno votlino, razkrajajo zobni kamen, odpravljajo neprijetni zadah zaradi kajenja, zlatih zob, bolezni želodca in podobno. Nekateri pogosto menjajo zobne paste, po priporočilu nekaterih zobozdravnikov, drugi spet uporabljajo vrsto let le eno vrsto paste. Vendar še tako dobro čiščenje zob z zobno pasto ne more nadomestiti učinka ustne vode, saj rakužilo prodre v zareze med zobmi in globoko v žrelo. Izpiranje z ustno vodo je zelo priporočliivo v času, ko se pojavlja gripa, na javnih prostorih, tam kjer se zbirajo ljudje, smo okužbi najbolj izpostavljeni, zato si pri prihodu domov izperite usta z ustno vodo. (Se nadaljuje) kranjske trgovine še nimajo, ljubljanske pa že (vendar ne vse). PRAVA KAVA : KORISTNA, A NE VEDNO Prava kava je sicer zelo popularna pijača, vendar je na slabem glasu, češ da škorli srcu. Mnogi jo pijejo Iz navade in zelo pogosto, kar seveda ni najbolj priporočljivo, vendar marsikdo ne ve, da pitje kave (v majhnih količinah) vpliva na domišljijo, ureja prebavo in v večini primerov ne škodi srcu. KDAJ LAHKO PIJETE KAVO — če ste utrujeni, nerazpoloženi in brez volje, — kadar hočete odpraviti zaspanost in mlahavost, — pri prebavnih motnjah, — pri glavobolu, — v primeru trenutne slabosti (posledica prestane bolezni). KDAJ NI PRIPOROČLJIVO PITI PRAVO KAVO — Ce vas muči nespečnost, če vam drhtijo roke in močno utripa srce, — če imate rano na želodcu, bolna jetra, pri kroničnem vnetju ledvic, bronhialno astmo, bolezni srca in želodca, — če ste zelo razburjeni, — med nosečnostjo pijte kavo zelo zmerno. KO KUPUJETE Predvsem se ravnajte po temle: dobro pazite na dolžino in širino čevlja. Ce držite korak z modo, se vam prav lahko zgodi, da kupile neudobne čevlje. Izberite čevelj po meri. Ce vas kje tišči in vam prodajalec pravi, da se bo čevelj že raztegnil, si mislite, da ga bodo vaše noge, ki bodo dobile otiščance in žulje. Ce imate zdrave noge, nosite lahko vsako vrsto pet; seveda boste izbirale priložnosti; razen tega pa sta še važni vaša telesna teža in starost. Ce sle nekoliko čez m.no debeli, ne nosite visokih in tenkih pet; ne le zaradi estetskega vide«, ampak mislite tudi na svoje prste, ki morajo no Ati vso vašo težo. Čevlje kupujte vedno popoldne in proti večeru, ko je noga trudna in nabrekla. Ne kupujte čevljev, da bi jih še isti dan obuli ( mogoče za potovanje); morebitni žulji bi vam povsem pokvarili dobro voljo. NEGA ČEVLJEV ■ Odločite se že enkrat za lesena kopita za čevlje, da Li vam čevelj kar najdlje obdržal obliko. Najbolje je. da imate dva para za v.ako priložnost, sicer boste kaj fiiiro -zbili« čevlje; posebno ob deževnem vremenu vam bo drugi par zelo do-« brodošel. Mokre čevlje dajte na ko-, pito in jih sušite daleč proč od ognja. Ne čakajte, da se na podplatih na-< pravi za dinar velika luknja. Čevelj bo obdržal leno obliko, če jih Loste dali v popravilo prej, preden bodo povsem razpadli. Redno čiščenje pa Je razumljivo samo po sebi. PRIMEREN PROSTOR Najbrž nimate čevljev pod om.i-rami aJi celo po kolih. Najboljša je lesena omarica v predsobi. Ce to nimate, p riši j te na kos trdnejše-« ga blaga ali polivinila vrečke za čevlje. To obesite lahko nizko na zid ali vrata ali pa na stransko steno omare. Poročila poslušajte vsak dan ob 8.05., 6., 7., 8., 10., 13., 15., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 0.05., 7., 8., 9., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. SOBOTA - 21. okteh/a 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Poštarček v mladinski . glasbeni redakciji 8.30 Češka in poljska zabavna glasba 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Za vsakogar nekaj iz arhiva operne glasbe 10.10 Narava kot so jo doživljali romantični skladatelji 11.00 Klavir v ritmu 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Zvočni kaleidoskop 12.05 Štiri slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Rado Linzner: Vrsta in količina krme za intenzivno živinorejo 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Narodne pesmi iz Argentine 13.45 Glasba za k obedu 14.15 Jesenski ognji, štirje orkestralni pasteli 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Moški zbor Zarja iz Trbovelj 15.35 Za oddih in razvedrilo 16.00 Gremo v kino . . . 16.45 Iz filmov in glasbenih revij 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Operni solisti, ki so nas proslavili v tujini 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 20.00 Pclke in valčki v izvedbi orkestra Alfred Scholz 20.20 R-.dijska komedija 20.45 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Zabavna glasba iz vsega sveta 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA - 22. oktobra 6.00 Veselo nedeljsko jutro 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Romanca — orkester LM 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma skladb za otroke 8.05 Z moderno glasbo v novi teden 9.48 Trije samospevi na partizansko tematiko 10.00 Se pomnite tovariši 10.30 Od Chopina do Gershvvina 11.30 Povest o generacijah 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana 12.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Dobri znanci iz Celja s pevci 14.15 Nas! poslušaCci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Pri domačih solistih 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Iz operne zakladnice 17.05 Trio Horvvodol 17.15 Radijska igra 18.17 Caprico — orekester Slovenske filharmonije 18.30 Športno popoldne 19.05 Sonata za rog in klavir 19.18 Dumka — igra pianistka Magda Rusy 19.26 Sonatina za violino in kitaro 20.00 Izberite melodijo tedna 20.50 Hammond orgle 21.PO Iz glasbene geografije Evrope — I. oddaja Neapelj 22.15 Za naše izseljence 23.05 Plesna glasba PONEDELJEK - 23. oktobra 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Operne uverture in medigre Za mlade radovedneže 9.25 Goreiv'tfki vokalni oktet 9.45 Četrt ure z afisamblom Horst \Vcnde 10.10 S simfonično glasbo križem kražem po Evropi 11.00 Pevka Lilijana Petrovič in Marico Nov osel 11.15 Naš podlistek 11.35 Nekaj lirične glasbe 12.05 Peška zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Drago Sabac: Kužne bolezni na svinjerejiskih obratih 12.25 Po s vokalni kvartet »V~*cli fantje« 12.40 Orkester Raphaele 13.30 Pika nogavička — baletna glasba 14.10 Majhni zabavni ansambli 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Križem po naši domovini 15.40 Literarni sprehod 16.00 Odlomki iz oper Evgenij Onjegin in Pikova dama 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Violinist Igor Ojstrah 18.32 Sonata za klavir 18.45 Radijska univerza 19.05 Poje moški zbor DPD Svoboda iz Maribora 20.00 Z letošnjega festivala v Dubrovniku 21.35 Lepe melodije z zabavnimi orkestri 22.15 Iz Beethovnovega ustvarjanja za klavir 22.50 Literarni nokturno 23.05 Popevke in plesni zvoki TOREK — 24. oktobra 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Igra Pihalni orkester JLA 8.30 Poljska in sovjetska zabavna glasba 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Štiri skladbe za klavir 9.40 Godalni trio št. 2 v G-duru 10.10 Izberite melodijo tedna 11.00 Tvantata mladosti 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 Orkestralni odlomki iz baleta francoskih oper 12.05 Polke in valčki v izvedbi »Crnih oglarjev-« 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jaka Ferjan: Nasveti za pitanje mesnatih prašičev 12.25 Dunajski valčki 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Od arije do arije 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Godala in zabavni zbori 15.15 Trio Slavka Avsenika 15.30 V torek nasvidenje... 16.00 Shakespeare v partiturah romantikov 17.05 Vpak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po 6vetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Orkestri tega tedna 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 20.3(1 radijska igra 21.35 Zabavne melodije za vse 22.15 Uvod v slasbo 20. stoletja 23.05 Ruleta za zabavo SREDA — 25. oktobra 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Melodije z obeh strani Atlantika 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Zvočna mavrica 10.10 Flavta, oboa in fagot 10.40 Popevke in zabavni zvoki 11.00 Orkester Kurt Edelhagen 11.15 Človek in zdravje 11.25 Ali vam ugaja 12.05 Trio Maksa Kovačiča 12.15 Radijska kmečka univerza — Dr. Maks Wraber: Pomen biološkega ravnotežja v gozdovih 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Sonata za klarinet in klavir 13.45 Dve Mozartovi klavirski skladbi 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Zabavni potpuri 15.15 Koncert po željah poslušalcev 16.00 Šoferjem na pot 16.45 Hollywodski promenadni koncert 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Naši mladi operni solisti pred mikrofonom 18.45 Ljudski parlament 19.05 Iz Mozartovih oper 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.00 Za vsakogar nekaj 22.15 Po svetu jazza 22.45 Godala v noči 22.50 Literarno nokturno 23.05 Dvofakov večer ČETRTEK - 26. okiobra 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Priljubljene popevke 8.35 Mala suita za violo in klavir 8.51 Dve skladbi za klavir 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Portreti slavnih pevcev 10.10 Od tu in tam 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Plesni orkester Erwin Lehn 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Simfonija št. 98 v B-duru 12.05 Orgle in orglice 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mali-Godec Karolina: V novem šolskem letu večja 6krb za ureditev šolskih vrtov 12.25 Vaški kvintet s pevci 12.40 Orkester Helmut Zacharias 13.30 Skladbe Stanka Premrla poje Mariborski komorni zbor 13.50 Koncert za violino in orkester 14.10 Majhni ansambli 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Klavir v ritmu 15.30 Turistična oddaja 16.00 Sonata za violino in klavir 16.30 Altistka Janet Baker poje pesmi iz Britanije 17.05 Vsak dan za vas 18.05 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Lepa Vida — baletna glasba 18.45 Kulturna kronika 19.05 Operetni zvoki 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Dvajset minut pri Claudu Debussujy 22.15 Iz arhiva jugoslovanske operne glasbe 23.05 Mladim plesalcem in ljubiteljem popevk PETEK - 27. oktobra 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Slovenske narodne poje Anica Cepe 8.20 Zabavni zvoki za vse 8.55 Pionmrki tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Yehudi Manohin igra Bacha 10.30 Od polke do calypsa 11.0 Pevka Nada Kneževi č 11.15 Naš podlistek 11.35 Gozdni prizori — Robert Schumann 11.56 Ciganka — za violino in klavir 12.05 Beograd ponoči "12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Miha Ogorevc: Sodobna tehnika veta proizvodnost vrtnarstva 12.25 Odlomki iz Prodane neveste 13.30 Igramo za vas 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Čajkovski in Ravel 15.15 Zvočna panorama 16.00 Parada pihal 16.45 Jezikovni pogovori 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Pesmi in plesi raznih narodov 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Majhen operni mozaik 20.00 Po tipkah in strunah 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Kitarista Emrus Musa in Bruno Tonazzi 20.45 Štiristo let klavirske skladbe 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Po svetu jazza 22.45 Lirični intermezzo 22.50 Literarni nokturno 23.05 Delo jugoslovanskih skladateljev * TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA - 21. oktobra 18.00 Srečni princ — priredba 18.45 Eleanor - TV film 20.00 TV dnevnik 20.15 Propagandna oddaja 20.30 Kratki filmi 21.15 Glasbena revija 22.30 Pokopljite mrtve - TV film NEDELJA - 22. oktobra 9.30 Izboljševanje močvirnih zemljišč 10.00 Tujec - TV film Športno popoldne 20.00 Sedem dni 20.45 Hrepenenje po nebu — celovečerni igrani film PONEDELJEK - 23. oktobra 18.00 Medic - serijski film 18.30 TV pošta 18.45 Dokumentarni film 19.00 Pregled 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 »Ono naše što negdje bijaše-« — nekaj pripovedk 21.30 Glasbeni film TOREK - 24. oktobra 21.00 Zabavno-reklamna oddaja 21.15 Canzonissima — glasbena qu:l oddaja SREJA - 25. oktobra 18.00 Jurček gre v partizane — lutkovni film 18.10 Sarma — kuharski nasveti 18.30 Big Buck - TV film 19.00 Plastična kirurgija 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.15 Propagandna oddaja 20.30 Pomorska noč — revijsko glasbena oddaja 21.30 Portreti in srečanja ČETRTEK - 26. oktobra 10.00 TV v šoli Dobrodošli — vesel spored z* otroke 18.45 Kratki film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Filmski pregled 20.30 Jaz sem Robinzon II — zabavno glasbena oddaja 21.30 S TV po svetu PETEK - 27. oktobra 19.00 Magazin vsakdanjih skrbi 19.30 TV mesečnik RTV Sarajevo 20.00 TV dnevnik 20.15 Celovečerni igrani film objave RAZPIS »Na podlagi 37. člena Zakona o javnih uslužbencih razpisujemo delovno mesto REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE PRI KU BLED. Pogoji: gradbeni tehnik, 3 leta prakse v upravni 6lužbi in položen ■»trokovni izpit.« Pravilno kolkovane prošnje naj kandidati pošljejo z dokazili o strokovni izobrazbi na ObLO Radovljica. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. — Komisija za uslužbenske radcve. KVALITETNO POPRAVLJANJE GLASBIL »Stanovanjska skupnost« Mengeš je odprla servis za popravilo glasbil. Popravlja vse vrste strunskih inštrumentov, harmonike: klavirske, kromatične in.dialonič-ne. Klavirje, planino in harmonije popravlja in uglašuje na domu. Opravlja vsa servisna popravila harmonik, ki so v garancijski dobi tovarne »Melodij«*« Mengeš. Vsa popravila izvršujejo strokovnjaki, ki nam jih je odstopila tovarna »Melodija« Mengeš, zato so kvalitetno izvršena. Prepričajte se in zadovoljni bo- 6: >.r.račila sprejemamo vsak dan od 8.—12. ure in v torek, 6redo in četrtek od 15.—17. ure, v Mengešu — Kidričeva 30. Se priporoča stanovanjska skupnost Mengeš — servis za ponravilo tla kino Jesenice »RADIO« 21. do 23. oktobra italijanski barvni film HERKUL IN KRALJICA LIDIJA 24. oktobra nemško bolgarski film EVEZDE 25. do 27. oktobra nemški barvni film GROFICA MARICA Jesenice »PLAVZ«: :i. do 22. oktobra ruski film SON-C SIJE VSEM T'3. do 25. oktobra italijanski barvni film HERKUL IN KRALJICA LTT)IJA r6. do 27. oktobra nemško bolgarski film ZVEZDE Žirovnica: 21. oktobra francoski barvni Mm K "NAVADNA AMERIKA ?2. oktobra jugoslovanski film NE-B"^KI ODRED 55. oktobra ruski film SONCE SIJE VSEM Dovje: 21. oktobra jugoslovanski film NEBESKI ODRED 22. oktobra slovenski film PLES V DEŽJU ?6. oktobra italijanski barvni film HERKUL IN KRALJICA LIDIJA Koroška Bela: T. do 22. oktobra nemško bolgar-•k film ZVEZDE "3. ektobra ruski film SONCE SIJE VSEM Kropa: 21. oktobra ameriški film ULICA F^DERIK ST. 10 ob 20. uri '1. oktobra ameriški barvni film A R RIVEDERCI ROMA ob 15. in 19.30 uri 26. oktobra italijanski film PROHI SVET ob 19.30. uri Ljubno. 21. oktobra francoski barvni film BREZ DRUŽINE ob 20. uri 22. oktobra francoski barvni film BREZ DRUŽINE ob 18. uri 22. oktobra norveški film DEVET ŽIVLJENJ ob 16. uri Bled: 21. do 23. oktobra jugoslovanski film SIGNALI NAD MESTOM 24. do 25. oktobra indijski barvni film MATI INDIJE 26. do 27. oktobra francoski barvni film SLEPI POTNIK Radovljica: 21. oktobra ameriški barvni film TRGATEV ob 20. uri 22. oktobra ameriški barvni film TRGATEV ob 15. in 20. uri 22. oktobra ameriški barvni film KROSNARJI ob 14. in 18. uri 24. oktobra francoski film PREVARANTI ob 20. uri 25. oktobra francoski film PREVARANTI ob 18. in 20. uri 26. oktobra ameriški barvni film DOBER DAN ŽALOST ob 20. uri 27. oktobra ameriški barvni film DOBER DAN ŽALOST ob 20. uri Skofja Loka »PREDILEC«: 21. do 22. oktobra italijanski film KARIBIJINE NOCl Duplica: 21. oktobra ameriški barvni film GOLA MAJA ob 19. uri 22. oktobra ameriški barvni film GOLA MAJA ob 15., 17. in 19. uri 25. oktobra nemški film DEKLICA ROSEMARIE ob 17. uri 26. oktobra nemški film DEKLICA ROSEMARIE ob 19. uri 21. oktobra — sobota »Center« — nemški barvni film ESNAPURSKI TIGER ob 16., 18. in 20. uri; premiera francoskega filma NATALIJA ob 22. uri »Storžič« — ameriški film CRNA ORHIDEJA matineja ob 10. uri: italijanski barvni film HERKULES IN LIDIJSKA KRALJICA ob 16., 18. in 20. uri; premiera nemškega barvnega filma GROFICA MARICA ob 22. uri »Svoboda« — ameriški film CRNA ORHIDEJA ob 18. in 20. uri »Naklo« — italijansko francoski fi'm EVROPA PONOČI ob 19.30. uri 22. oktobra — nedelja »Center« --grški film NIKOLI V NEDELJO matineja ob 10. u.i; nemški barvni film ESNAPURSKI TIGER ob 14., 16.. 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski barvni i.ia-dinski film ZEMELJSKI RAJ ob 10. uri: italijanski barvni film HERKULES IN LIDIJSKA KRALJICA ob 13.. 15.. 17. in 19. uri: francoski film NATALIJA ob 21. uri »Svoboda« — italijanski barvni mladinski film ZEMELJSKI RAJ matineja ob 9. uri: premiera francoskega filma NATALIJA ob 14., 16.. 18. in 20. uri »Naklo« — italijansko francoski film EVROPA PONOČI ob 16. in 19. uri »Cerklje« — domači barvni film MISS STONE ob 16. in 19. uri 23. oktobra — ponedeljek »Center« — nemški barvni film ESNAPURSKI TIGER ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski barvni film HERKULES IN LIDIJSKA KRALJICA matineja ob 10. uri; premiera nemškega barvnega filma GROFICA MARICA ob 16., 18. in 20. uri 24. oktobra - torek »Center« — premiera nemškega barvnega filma INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski barvni film HERKULES IN LIDIJSKA KRALJICA matineja ob 10. uri; nemlki barvni film GROFICA MARICA ob 18., 18. in 20. uri »Svoboda« — ameriški barvm. tilm KOMU ZVONI ob 19. uri 25. oktobra — sreda »Center« — nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK ob 16. uri; Kvintet bratov Avseni--kov nastopa ob 18.30 in 20.15 uri »Storžič« — nemški barvni film GROFICA MARICA ob 18., 18. in 20. uri »Svoboda« — amerški barvni film KOMU ZVONI ob 19. uri 26. oktobra - četrtek »Center« — nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK ob 16.. 18. in 20. uri »Storžič« — nemški barvni film GROFICA MARICA ob 16., 18. in 20. uri »Svoboda« — amerški barvni film KOMU ZVONI ob 19. uri 27. oktobra — petek »Center« — nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK ob 16.. 18. in 20. uri »Storžič« — nemški bar-.'ni film GROFICA MARICA ob 16., 18. In in 20. uri; matineja ob 10. uri do-po!f-e KJSANJ NEDELJA - dne 22. oktobra ob 16. uri I. Cankar KRALJ NA BE-TAJNOVI za Izven TOREK - dne 24. oktobra ob 16. uri. I. Cankar KRALJ NA BETAJ-NOVI za red »Iskra« ČETRTEK - dne 26. oktobra ob 19.30 uri I. Cankar KRALJ NA BE-TAJNOVI za red »Četrtek« SOBOTA - dne 28. oktobra ob 19.30 uri I. Cankar KRALJ NA BETA I *?OV3 za red »Sobota«. ŠPORTNE PRIREDITVE: NOGOMET: Enajstorica kranjskega Triglav.-odpotuje v nedeljo na vroča tla v Mursko Soboto, kjer se bo v okviru SCL pomerila z domačim moštvom Sobote. Po visoki zmagi nad mariborskim Kovinarjem lahko v iede-Ijo Kranjčani prinesejo domov vsaj polovični izkupiček. V gorenjski ligi bo nedvomno najbolj zanimivo srečanje v Skofji Loki med domačo ekipo in favoritom za prvo mesto — Tržičem. Spored srečanj pa je naslednji: Kranj — Mladost : Prešeren (tekma gorenjske mladinske lige; ob 8. uri na igrišču Mladosti); Triglav B : Prešeren (tekma gorenjske lige; ob 9.30 uri na igrišču Mladosti). Triglav : Prešeren (tekma gorenjske pionirske lige; ob 11.15 uri na igrišču Mladosti). Skofja Loka - Skofja Loka : Tržič (tekma gorenjske pionirske lige; ob 14. uri na igrišču v Skofji Loki). Skofja Loka : Tržič (tekma gorenjske nogometne lige; ob 14.45 uri na igrišču v Skofji Loki). Šenčur - Mladost : Svoboda tekma gorenjske pionirske nogometne lige; ob 8. uri na igrišču v Šenčurju). Svoboda : Mladost (tekma gorenjske nogometne lige; ob 9. uri na igrišču v Šenčurju). ROKOMET: V nedeljo bo nedvomno najzanimivejše rokometno srečanje na igrišču "MiaAo&vi. TeVma m=A domačo žensko ekipo Mladosti in ptujsko Dravo bo bržkone odločila, kdo bo jesenski, republiški prvak pri ženskah. Rokometa^ i ce ^adosci doslej se niso izgubile nobene tekme. V okviru moške republ.ške rokometne lige bodo Tržičani gostje ljubljanskega Krima, kranjska Mladost pa bo morala v boj za točke v Manoor, kjer se bo srečala z Bramkcm. V gorenjski rokometni ligi si bo r.aj-bolj vredno ogledati tekmo v Radovljici, kjer bo proti domačemu moštvu nastopil kranjski Triglav, ki je trenutno na vrhu tabele. Spored srečanj pa je načiednji: Kranj - Danes Gimnazija r TS3 (tekma občinske rokometne lige; ob 16. uri na igrišču Iskre). Triglav B : T iskani na (tekma kranjske občinske lige; ob 11. uri na igrišču v Iskri). Mladost : Drava (tekma republiške ženske rokometne lige; ob 11. uri na igrišču Mladosti). Radovljica — Danes Radovljica I Triglav (tekma gorenjske rokometna lige; ob 16. uri na igrišču v Radov-ljic.). Od 8. do 14. ure pa bo na igrišču v Radovljici gorenjsko pionirsko rokometno prvenstvo. ODBOJKA: Zaradi tega, da bi odbojkarski šport na Gorenjskem čimbolj razširili je Odbojkarska zveza odločila, da se bo letošnje Gorenjsko prvenstvo odvijalo na dveh igriščih, in sicer v Begunjah in v Šenčurju. Povsod se bodo tekme začele ob 8.30 uri in bodo trajale ves dan. SMUČANJE: Beograd — Tu bo danes in jutri skupščina Smučarske zveze Jugoslavije, ki bo še zlasti pomembna za gorenjske smučarje, saj bodo na njej sprejeli vrsto sklepov o treningih in tekmovanjih vrhunskih smu-arjev, ki jih na Gorenjskem ni malo. OSTALE PRIREDITVE: ŽELEZNIKI - V okviru praznovanja 20-letnice ljudske revolucije bo danes ob 20. uri in jutri ob 15. uri v domu TVD Partizana telovadna akademija. Organiziral jo bo domači Partizan. BOHINJ — Ljubitelji narave bodo v nedeljo spet prišli na svoj račun. Obiskali bodo bohinjski kot in si lahko ob tej prUožnosti ob 13. uri ogledali »Pod skalco« prireditev -Krst pri Savici« v izvedbi gledališča »Tone Cufar« z Jesenic. Iz Radovljice bodo od 9. ure naprej vozili Izletnikovi avtobusi, ki se bodo iz Bohinja vračali popoldne* LJUBLJANA - V Drami bodo danes ob 19.30 uri igrali Williamsovo »Milo ptico mladosti«. Predstava je za abonma E, vstopnice pa fo tudi še v prodaji. T Mestnem gledališču bo danes ob 19.30 uri na sporedu igra Kranjčana Vinka Strgarja »Heroica«. Predstava bo za abonma Kolektivi D. nekaj vstopnic pa je še v prodaji. V Šentjakobskem gledališču bo danes ob 20. uri na sporedu Mateja Bora. »Noč v globokem«. Vstopnice so še v prodaji. mumn^ > i wirf lutnnirirnirnmiiunHiiiiniiiniuBnHHH'Mf muini IZVRSTNE DOMAČE KEKSE IMA VEDNO NA ZALOGI TRGOVINA DELIKATESA KRANJ Malih oglasov, ki niso plačani vnaprej, ne objavljamo. Vsaka beseda velja: Preklici žaljivk in čestitke po 60 din, ostalo po 30 din. Osmrtnica v okvirju 5000 din, brez okvirja 3000 din. Naročniki imajo popust. ^^2.4A mali Malih ogiasrv, ki niro plačani ▼naprej, ne rbjavljamo. Vsaka be-feda velja: Preklici žaljivk rn čestitke po 60 din, ostalo po 30 din. Osmrtnice v okvirju 5 tisoč din, brez okvirja 3 tisoč din. Naročnin: lrr.o o popust prodam »•rodi. t.- .ke. 6 tednov stare. Praprotna polica 25, Cerklje 4124 Krušno peč, manjšo, skoraj novo, Umnico na vzmeti prodam. Poiz.e Ea Eržen, Zapuže—Begunje 11 -13 Štedilnik, emajliran, zimnico in •e v Skofji Loki, Stara cesta 5 4144 Dvosobni stanovanji v Tavčarjevi ■lici 2, Kranj, pr&dam. Vprašati: Pučnik. Pletešnikova 24, Bežigrad -Ljubljana 40t!5 Steklarstv« Kranj proda iz svojih osnovnih sredstev naslednje: molor-no kolo Puch-Roller 125, kotel ra Jganjciuho, 50-literski, (kompletniT. Prednost imajo gospodarske organizacije, če med temi ne bo interesentov, bomo prodal: tudi privatnikom _ 4145 Prodam avstrijsko rdeče »Pucho-TO« motorno kolo 250 ccm. Trans-tnrist — Skofja Loka (delavnica) 4146 Klavir planino »Stingei« z angleško jekleno mehaniko in orehovo ©pravo za jedilnico prodam. Cena dostopna. Naslov v oglasnem oddelku 4117 Frodam zidan štedilnik (desni). Jakopcie, Vrtna 3. Kranj 4148 Prodam tri prašiče, dobro pitane, ♦elke po 100 kg. Sp. Brniki 56 4149 Proda« psa ovčarja, tri mesece Otarega. Božič, Ul. T. Odrove, Planina , 4150 Irodam moped »Colibri«. Tapet-C tvo — Kranj 4151 Prodam trr.o kobilo, staro 3 leta, in S mesecev brejo kravo. Tene;i-ie iS, Golnk 4152 Fr{.dnn mlade prašičke. Praprotjo polica 28 4153 Prodam motorno kolo »Galeb-« in usnjen plašč. Janhar, Hraše 26, Smledmk 4154 Frodam dobro ohranjeno otroško posteljico s predalom. Naslov v glasnem oddelku 4155 Smižnico. delovne dolžine 1100 mm, nedograjeno, prodam. Nasi:>v V oglasnem oddelku 4136 Predam 2 leti starega vola. So-klii Ignac. Lom 18, Tržič U57 Br70parilnik ICO 1, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4158 Predam dobro ohranjen brzopa« tilnik 120 litrov. Luznarjeva 5. Kla-Jaoc — Kranj 4159 Prodam nov dvosed ežni moped •►Tomos« na tri prestave. Likozar-jeva 11, pri šoli na Primskovem j1'j0 Prodam motor -Ma\i« in 5 prt- sičkov po 6 tednov stare. Sr. vas S nćur 4131 Prodam levi 'zidLjiv štedilnik na dve in pol plošči (plati), z bakrenim kotlcm. Zadnikar. Stirnova 13. Prim-skovo 4162 Prodam suhe bukove butare in admska jabolkr — voščenke. Naslov v oglasnem oddelku 4163 Prodam skoraj novo NSU »Pri-« bo«, 175 ccm, opremljeno z okraski. Naslov v oglasnem oddelku pod »Nujno« 4164 Prodam moped »Colibri«, na za-fanjač s prevotenimi 900 km. Roh-!ek, Baše?j 20 4163 Zamenjam tr.so^no stanr.vp.rsjc — polovico hiše za enak?ga v okolici Bleda ali Lesc — eventualno tudi prodam. 4166 Poceni prodam »Colibri«. Cena 75.000, Sp. Bitnje 20 4066 Prodam Fiat 6*8. dobro ohranjen. Ogled v popoldanskih urah. Stra-hinj 12. Naklo 4180 Prodam »Vespo« 150 ccm z rezervnimi deli. Miklavc, Dorfarje'a. Zabnica 4131 Prodam rabljen levi vzidljiv štedilnik na dve in pol plošči. Trbo-je 49 4132 Prodam 13 tednov brejo svinj". Cerklje 54 4183 Prodam dobro ohranjen Fiat 500. Ogled pri Jelenu v nedeljo dopoldan 4184 Prodam 2 m tramov. Naslov v oglasnem oddelku 4185 kupim Kupim dobro ohranjen moptd, po možnosti s ščitnikom. Naslov v oglasnem oddelku pod »v gotovini« 4167 Kupim neuporaben elektromotor. Eržen, Gobovce — Podnart 4168 Kupim enosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4169 Kupim 250 do 300 kilogramsko tehtnico. Naslov v oglasnem oddelku Starejši vdovec želi spoznati starejšo žensko — upokojenko ali pa, da ima lastno posestvo. Pismene ponudbe oddati v upravi 417bo in hrano nudim kmečkemu fantu ali upokojencu na mali kmetiji. Plača 10.000 din vnaprej. Lahki prevozi s konjsko vprego. Naslov v oglasnem oddelku 4178 3. septembra sem izgubil od Zab-nice do Zg. Bitnja aktovko s fotoaparatom Aliiks. Sporočiti ali vrniti proti visoki nagradi. Rozman, Škofjeloška 53, Kranj 417.9 Vljudno prosim vsikogar, ki je vozil dne 17. 10. v smeri Ljubljana— Kranj po glavni cesti 6kozi Drulov-ko, zvečer okoli 19. ure, ob času prometne nesreče ali tik pred njo, naj sporoči svoj naslov v oglasni oddelek Glasu, zaradi ugotovitve dejanskega stanja 4186 V KRANJU Poročili so se: Ciril Kne, šofer in Andreja Cuderman, nameščenka; Albin Stern, zidar in Marija Uranič, pletilja; Stanislav Uranič, pleskar in Frančiška Rebol, pletilja; Stanislav Vodnjov, čevljar in Marija Za-lokar, tkalka; Jože Cvek, gumar in Rozalija Kutnjak, tkalka; Franc Cerin, miner in Alojzija Dime, delavka; Albin Ajdnik, zidar in Jagica Košir, delavka; Anto Mišic, delavec in Zlata Bušelič, delavka; Nikolaj Golob, delavec in Kristina Pogačnik, tkalka; Just Svab. Žagar in Jožica Torkar, delavka; Ciril Lampe, kovaški mojster in Magdalena Zajec, nameščenka. Rodile bo: Marjeta Kopač — defc* lico, Angela Peternel — dečka, Jožefa Terglav - deklico, Dobri! a Lilič — dečka. Marija Logar — deklico, Jožica Vodnik — deklico, Alojzija Bizjan — dečka, Neža Vrečar — deklico, Cecilija Kregar — dečka* Marija Prijatelj — deklico, Marija Salmič — dečka, Štefanija Dijak — dečka, Jožefa Pire — dečka, Marija Baj>.cdj — dečka, Angela Bujan.vio — dečka. Matolda Zura — dečka, Marija Debeljak — dečka, Marija Goršek — dečka, Marija Koren; an — deklico, Tatjana Slavec — deklico, Berta Kopač — deSea, Cilka Be-nedik — deklico. Rozalija StojanoviJ — deklico, Erna Medeot — dečka* Marija Kurent — dečka. Umrli so: Franc Pahor, star 59 let; Ludvik Jakofčič, star 75 let; Terezija Založnik, stara 62 let. tržni pregled TRZNI PREGLED v Kranju Fižol 100 do 130 din. moka ajdova 120 din, ješprenj 80 do 100 diru kaša 120 do 140 d^n, krma za kokoši 40 do 45 din, koruza 45 din. proso 60 din, oves 30 din, lisičke 80 din za liter, korenček 30 do 50 din, sir skuta 120 do 150 din, maslo surov« 600 do 640 din, čebula 80 do 90 din, krompir 18 do 20 din. špinača 80 do 100 din, zelje sladko 18 do 23 din, ohrovt 25 do 30 din, zelje kislo 70 do 80 din, solata 80 din, pesa 30) do 35 din, paprika zelena 60 do 100 din, repa sladka 15 din, repa kisla 50 d*in, redkev 30 din, orehi 300 do 320 din, jabolka 20 do 50 din, hruške 50 do 120 din, cvetača 120 din, mandeljni 200 din. paradižniki 50 do f>0 din, fižol v stročju 100 din, grozdi* 80 do 160 din, fige 100 din, kumarica 80 din za kg, zelena in peteršilj šopek 19 din, por 10 do 15 din, zajci 400 do 600 din; piščanci 400 do V>1 din, kokoši 600 do 800 din, jajca 33 do 35 din za komad, smetana merica 13 din Upravni odbor Tovarne usnja »STANDARD« Kranj razpisuje prosto delovno mesto VODJE MEHANIČNE DELAVNICE. Pogoj je visokokvalificirani ključavničar s potrebno prakso za vzdrževanje in rekonstrukcijo strojev. Osebni prejemki po obstoječih pravilih. Nastop službe takoj. i ® Mlfa kći iUaik&ti A F Zborovska kultura-paša tradicija Posvetovanje glasbenih pedagogov — vodij mladinskih pevskih zborov ob letošnjem mladinskem Pevskem festivalu v Celju je da-'o smernice za bodoče delo. Ce-P^v v prihodnjem letu tega festivala v Celju ne bo več (pač pa bo * letu 1963) .ne sme zaradi tega ^e'o na tem področju zastati. Glasben« vzgoja mladine mora P°stati čimširša in vsesplošna. To 86 Pravi, da mora biti težišče mla-diriske glasbene vzgoje v komu-^h- Občinske glasbene revije naj Postanejo »DNEVI MLADINSKE GLASBE« v komuni. Tu naj 62 Prikaže celotna glasbena dejav-**** mladine (od 1 do 4-glacmih Pevskih zborov, do nastopov mlajih solistov, komornih ansamblov ter instrumentalnih skupin resne zabavne glasbe). Ustanavljanje enoglasnih in dvo-Slasnih pevskih zborov naj bo osnova glasbeni vzgoji najmlaj-To naj hkrati zagotovi potreb-00 množičnost za nadaljno rast glasbenega življenja. ^uJno nadaljevanje te glasbene Vzgoje je ustanavljanje pevskih zborov na vseh srednjih, strokovnih in vajenskih šolah. To je eden Najučinkovitejših načinov estet-^e vzgoje mladega človeka. Ti Pevski zbori pa so hkrati nadaljnja nujna stopnica za poznejše vključevanje v odrasle pevske zbore in aktivno delo v ljudsko Prosvetnih krožkih. Dnevi mladinske glasbe v komuni bodo v kranjskem okraju °đ 5. do 25. maja 1962. V aprilu 1962. p3 ^o republiška revija Pornutacijskih mladinskih pevcih zborov. y našem okraju moramo posve-*K posebno skrb ustanavljanju ^ladinskih pomutacijskih moških, 2enskih in mešanih pevskih zbo-zakaj le na tej osnovi bomo lahko nadaljevali bogato tradicijo zborovskega petja na Gorenjskem. »Vsi naj pojo!« Da bi dosegli ta cilj, si moramo prizadevati, da bodo vsem šolam zagotovljeni potrebni strokovni glasbeni kadri in da bodo vodstva šol z razumevanjem podpirala in spodbudno vplivala na razvoj mladinske glasbene dejavnosti. Dvig zborovske kvalitete in njihova množičnost krepijo tovari ške odnose med mladino. Množičnost, ki so jo v preteklem šolskem letu dosegli mladinski pevski zbori v našem okraju, na občinskih revijah je nastopilo 47 pevskih zborov s 2804 pevci, bo v letošnjem letu verjetno še večja. Tudi dvig kvalitete bo nedvomen. Odrasli amaterski pevski zbori so pokazali v pretekli sezoni viden napredek v kvaliteti in tudi v programski potltiid. Večjo skrb pa bodo morali vsekakor posvetiti vključevanju mladih pevcev in g'-.eovni izobrazbi. Največjo manifestacijo so izvedli združeni pevski zbori: DPD Svoboda France Prešeren iz Kranja, DPD Svoboda iz Tržiča, z Jesenic, z Ja-vornika. Hmšice in Ble"ske Dobrave in Prosvetno društvo Dovje—Mojstrana in Virrnaš z izved- -ininniiiHiiniiifniHiniHnininiHiiniiiniinniiiiiflfliMniiiiffii Bralce obveščamo, da bo »Glasova panorama« Izhajala vsakih 14 dni in to ob ponedeljkih. Prva številka priloge je že izšla v ponedeljek, dne 16. oktobra. Zaradi tehničnih ovir nam za sedaj ni mogoče izdajati »Glasove panorame« vsak teden. bo Rdeče kanrtate skladatelja Radovana Gobca, To so izvajali 4. julija na okrajni proslavi 20-letni-ce ljudske vstaje jugoslovanskih narodov na Poljanah nad Jesenicami in 21. julija na dan republiške proslave v Ljubljani. Insiru-mentalno spremljavo je izvajal pihalni orkester DPD Svoboda z Jesenic. Skupaj je pelo 343 pevcev. Ker bo v maju 1962. leta v Mariboru republiška revija amaterskih pevskih zborov, je tudi pri pevskih zborih našega okraja potrebna najširša akcija za množičnost in dvig kvalitete. Zborovski glasbi moramo nuditi vsestransko pomoč, jo razviti do najvišje dosegljive stop-nj^, saj je glavna nositeljica glasbene tradicije pri nas. Peter Lipar Z razstave A. Cemlgoja Sredstva bodo razdelili po doseženih uspehih Po občnem zboru kulturnih delavcev v Kranju Nov program - novi obeti Klub kranjskih kulturnih delavcev je po enem letu, odkar se je porodila zamisel, postal sicer skromna, a vendar obetajoča resničnost. Preko dvajset kulturnih večerov (med njimi so MM nekateri celo dobri) je zapustilo sled, ki je ni bilo mogoče prezreti zlasti na nedavnem občnem zboru. Naj je občan zbor izzvenel še tako mlačno in ustvarjalno manj optimistično, so se vendarle skladno s klubsko enoletno tradicijo izoblikovali obrisi njegove nove podobe. Dvoje je menda poglavitno: biti žarišče duhovne rasti kulturnikov kot osebnosti in biti (zaradi kulturnikov kot osebnosti) povzročitelj kulturnega vzdušja nasploh. Na end strani torej ožji, povsem osebnostni vidik, na drugi pa ši* rina, ki povezuje posameznika z okoljem in obratno. Že sama zamisel klubskega dela kaže na željo, da bi zadostili obejerou. Program zato poudarja notranje življenje kluba, skupinsko in individualno (umetniško ustvarjanje, debate, publiciranje itd.) m zunanje — tudi širšemu krogu namenjeno delo (Kulturni večeri, razstave, koncerti Itd.). Pri tem pa. naj dobe svoje pravo mesto tudi kranjske kulturne novitete in aktualnosti. Težnje, da bi se razvili v klubsko središče in mentorja vaških klubov v občini, kažejo na resno željo — povezati se s življenjem in konkretnimi delom. Morda že sama organizacijska shema strokovna h skupin — literarne, likovne, glasbene, filmske, gledališke, klubsko- mentorske, kulturne—aktualne ter propagandne in publicistične — govori o širirai programa in resnosti prizadevanj. To je delček nove podobe kluba, ki čaka ustvaritve. Optimizem je opravičljiv, saj ga krepijo lan-ske izkušnje, ko si v samem začetku ni bilo mogoče zamisliti vsega tistega, kar je potem vendarle nastalo. S. B. Černigoj v Kranju V kranjskem Mestnem muzeju razstavlja v teh dneh akademski slikar Avgust Černigoj. Slikar sc je rodil leta 1908. Študiral je v Monacu in Bologni. V Kranju razstavlja nekaj čez 30 olj in grafik. Slikar se je daelej ukvarjal predvsem z oljnim slikarstvom in pa z grafiko. Znani so njegovi ekspresivni portreti in pa krajine. Mojster sc odlikuje tudi v lesorezu. Danes objavljamo nekaj razstavljenih del iz kranjskega Mestnega muzeja. Ker so Svobode in druga prosvetna društva v radovljiški občini že začela z delom, novoizvoljeni sekretariat občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev meni, da jim je ob sedanjih občnih zborih društev treba pomagati pri pripravljanju načrtov in usmerjati društveno delo. Na četrtkovi seji je sekretariat imenoval člane posameznih komisij. Izbral jih je predvsem iz vrst tečajnikov, ki so obiskovali razne tečaje. Te je priredila Zveza Svobod Slovenije. Komisije štejejo po tri člane, le komisija za likovno vzgojo šteje šest članov. Kratek pregled stanja v društvih je pokazal, da bo treba glasbeni vzgoji posvetiti posebno, skrb. Mla3e pevce je treba vzgajati že v osnovni šoli, da se bodo po končanem obveznem šolanju lahko vključevali v društva. V Lescah so že razpisali prijave za mladinski zbor, ki naj bi združeval pevce v starosti od 15 do 20 let. Prav tako bo treba okreniti glasbeno šolo na Bledu in v Kropi, kjer se za glasbo zelo zanimajo. Treba bo tudi podpreti oddelek radovljiške glasbene šole. Glasbena šola naj posveča posebno skrb vzgoji pihalnih godbenikov. Pregleda tehn. pripomočkov in ponazoril za izobraževanje še nimajo. — Sekretariat bo priporočil društvom naj sc v večji meri poslužujejo tistih, ki so na razpolago pri šolah. Ti namreč še zdaleč niso dovolj izkoriščeni. Sčasoma pa bo treba z Delavsko univerzo misliti na lasten servis. Cjtogpoiafgica komisija bo tako' začela zbirati podatke o materialnem stanju društev. Pomagala bo društvom sestaviti realne predračune na osnovi delovnih načrtov za letošnjo sezono. Nujno bo potrebno, da v preračunih ločijo funkcionalne izdatke od operativnih, saj je doslej šla večina društvenih sredstev za vzdrževanje kulturnih objektov in za razna popravila. Malo sredstev so porabili za povečanje kvalitete društvenih 6ekcij. Komisija za dramatiko bo že prihodnji teden sklicala vse društvene režiserje in tečajnike, ki so obiskovali razne dramatske tečaje. Na sestanku se bodo pogovorili o letošnjem repertoarju in o izmenjavi gostovanj. Prav tako pripravlja komisija za klubsko in družabno življenje enodnevni seminar, na katerega bodo povabili vse vodje klubov, knjižničarje in odgovorne za dramatiko v klubu. Menijo, da bodo klubske programe v bodoče lahko bolj popestrili. Ob koncu seje so se Člani sekretariata pomenili o načinu delitve dotacij društvom. Mnenja so, da bi bilo treba s primernim pra- vilnikom točkovati vse društveno delo in deliti dotacije po doseženih uspehih. Splošna ugotovitev: novi kultur-noprosvefcni forum v radovljiški občini je krepko prijel za delo. S. O. Letni občni zbor DPD Svoboda Bohinj Bohinjska Bistrica (S. P.) — Pretekli teden je bil v Bohinjski Bistrici redni letni občni zbor DPD Svoboda Bohinj. O dosedanjem delu je poročal predsednik Lovro Strgar. Omenil je, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim mogoče oceniti delo vseh sekcij pozitivno. Le pevska sekcija ni izpolnila programa, to pa največ zaradi nerednega prihajanja na pevske vaje. Dramska sekcija je razen odrskih del uprizorila tudi veseli večer, svoje delovanje pa je razširila tudi na sosednji No-menj. Za izobraževanje svojih članov in drugih vaščanov so poskrbeli z različnimi predavanji, ki so jim sledile diskusije, večkrat pa so jih spremljali tudi z diapozitivi. Premalo pozornosti je bilo posvečene este-teki vzgoji in klubskemu življenju članstva. Ko je tovariš Strgar nakazal smernice za nadaljnje delo, smo opazili, da je v programu posvečeno več pozornosti prav panogam. k: so bile doslej zapostav- ljene. Tako bodo obnovili potujočo knjižnico, česar bodo nadvse veseli prebivalci iz oddaljenih vasic. Prav tako bodo močneje razvijali estetsko vzgojo, filmsko in glasbeno dejavnost, navezali pa bodo tudi tesnejše stike s sind-i-kalnimi organizacijarni in drugimi dTužbeno-pcđitičnimi organizacijami. V bližnji prihodnosti se bodo resno lotili studiranja nove drame mladega bohinjskega rojaka Vinka Strgarja »Heroica«. Da bo delo v tej sezoni res uspešno, bodo morali vsi člani vestno priskočiti na pomoč novoizvoljenemu 11-članskemu odboru. Ob koncu občinskega zbora se je tovariš Strgar v imenu članov Svobode zahvalil za pomoč in razumevanje sindikalni podružnici in delavskemu svetu LIO Tomaž Godec. Sodelovanje med to gospodarsko organizacijo in Svobodo spada med najvzornejše na Gorenjskem. MAČKA NA PLOČEVINASTI STREHI - V nekoliko bledem srbohrvaškem prevodu dialogov, ki imajo z WuIiamsovimi menda zelo malo stičnih točk, in v vešči režiji Richarda Broxa smo gledali v Kranju Mačko na pločevinasti strehi. Vsti interpretatorji so dokaj dobri. Toda delo kljub temu sega komaj do pr^su literarni predlogi, dramskemu delu, ki ga je avtor napisal pred šestimi leti. S tem delam je Williams segel v rast človekovih spoznanj in upo-dobfl človeka, ki se trga iz samote in obenem iz skrajno efcorum-piranega okolja. V bistvu gre za dozorevanje človeka, gre za prebujanje človeka v človeku ... Ta rast pa je zaradi bližnje smrti sočloveka, ki je v tem primeru oče dvema otrokoma (glavnemu juna- ku) in lastnik vaiikzh pi—iiaž na jugu Amerike, še pretrcsljivejša. Pretresljivejša zato, ker ta smrt (menda je takrat človek najnepo-srednejši in najiiakrenejši) snoma človeku dolgoletno masko. Smrt je v tem primeru etična kombinacija in prav zato je vrednost nravstvenih spoznanj, ki jih film prinaša, velika. Vse to pa obenem kaže, da Teneesi WHIiams ameriški Jug (tam tudi živi) zelo dobro pozna. Seveda pa obstaja med avtorjevim delem in filmsko realizacijo dokajšnja razlika, tako da se Mačka na pločevinasti strehi kljub dobri igri in dobri režiji bolj nagiba k melodrami kot pa k VVilliamsovim hotenjem. V samem izrazu delo ne prinaša ničesar novega, pa tudi kompozicija slike je povprečna. msmmm °an* Wemer Rlrhter 36 Stali so pri vratih v luči ameriških svetilk. »No,« jc dejal Busehmann. »vsi ste se držali.« V rokah je držal konzervno škatlo m negotovo •*W©đal Gurhlcrja. Za njim je .stal Konz I visoko privihanim ©vratnom. "Ste sp izmotali?« je vprašal Guehler. Bnsrhmann. se Je nasmehnil. Tlačil je vase tli °m"k(. mesa iz konzerve. Ne da bi prenehal žve-% Je dejal: *l'otegnili so nas Iz lnkn:e z nekim italijanskim "s,;»rj.v„, j,; j,, nabavljal mezge. Ta pes je bil nor. ,n<>' i- puško i it nas je hotel postrellti.« *No, in potem?« je dejal Grundmann. *'Vi ne ritan i m> mu vzeli puško.« "'"Nchmami jo vzel prazno konzervno škatlo In ^tel skozi vrata, "•»aj m| cigareto!« Je dejal. Guehler Je v/.el iz žepa ameriško cigareto In mu *o dal. "Vse položaje m i/dall. prav vse. Vse gonjače 2**V bi morali postavili k zidu. Tak« pa smo do~ da so se sprehajali po naših položajih.« , priŠU »o ameriški častniki in jih odvedli k aa-ri^nju. Buechmann Je vrnil Guehlerju cigareto ln Pri vratih se Je obrnil: *Upam, da ste držali gobce.« »Seveda,« je dejal Guehler, »dovolj priložnosti ie Imeti, da smo sc naučilL« Ostali so sami k Konzbni in Beijerkejem. »Ze spet j« važen,« Je dejal Grundmann. »Ga bo že minilo,« je dejal Guehler, »vse ga bo minilo.« Beijerke in Konz sta stala pri vratih in čakala, da jn bodo odpeljali k zasHšanju. »Pridi, legla bova,« je dejal Grundmann. Stegnila sta sc po slami. Zraven njiju so ležali BuchwaJd, Maeder in Schneider. Globoko so smrčali in hropli. »Prav Je, da so sc vsi izmazal!,« je zašepetal Grundmann. »Neverjetno, pri tem ogniu,« jc dejal Guehler. »To Je aaradi tega, ker so streljali samo z visoko eksplozivnimi granatami.« »Kje si to zvedel?« »Na drugi strani leži neki topniški opazovalec, ki pravi, da so se v tem zmotili.« »Oh,« Je dejal Guehler,« zalo sprašujejo vselej o moralnem delovanju.« »Da, to sprašujejo.« »Kaj misliš pravzaprav o Buschmannu?« je šepnil Guehler. »Ovaduh.« »Nacist?« . »Ne. Samo ovaduh. Kakor večina.« • Na skednju Je zavladala tišina. Pri vratih Je stal MMHM vojak s pripravljeno brzostrelko v rokah. Svetilko je postavil na tla. Pod utripajočo lučjo sta viseli Konzova in Beijerkejeva senca. Nad spečimi ujetniki jc lebdel težak in kiselkast vonj po zemlji in potu. »Rojstna dan Je minil,« Je šepnil Guehler. »Da, Jc dejal Grundmann, »lep rojstna dan.« XT. Prihodnje Jutro Je bilo Jasno In sveže. Zaspano so se izkopali Iz slame in odšli na dvorišče. S aevera Je bilo slišali grmenje s fronte. Poskušali so si umiti roke pri vodnjaku sredi dvorišča, p* niso nuarij mika. »Ko bi se lahko znebili te nesnage!« je dejal Grundmann. Postavil je glavo pod curek tako, da mu Je voda tekla okori lase. Na dvorišču je stal ameriški kapetan In se pogovarjal z dvema nemškima častnikoma. Krog njih so stali nemški ujetniki in poslušali. »Nemčija ne bo nikoli zmagala,« je pravil kapetan. »Preveč opreme imamo, pa tudi dovolj časa.« »Gotovo,« Je dejal eden častnikov, »toda v tej vojni ne odloča oprema.« »Kaj pa naj odloča?« je vprašal kapetan. Častnika sta se spogledala in molčala. »Ne vesta, kako naprej,« je dejal Buchvvald. Zdaj pride pravljica o tajnem orožju.« »Pojdi,« je dejal Guehler, »pojdimo po hrano.« Odšli so nazaj v barako in dobili vsak po eno konzervo. Potem so posedli na dvorišče, kjer je sijalo sonce, in pričeli jesti. Prišel je Grundmann in dejal: »Mar ne bi mogli orginizirati še več takšnih konzerv?« »Smo jih že,« je dejal Buchvvald. Odprl .je krušnjak. V njem jc imel tri konzerve. »Od kod?« jc vprašal Guehler. »Včeraj, od rojstnega dne,« je dejal Buehwald. Na dvorišče sta prišla dva črnska vojaka. Prijavila sta se kapetanu. »Kako sc vedejo!« Je dejal Grundmann- »In s kapetanom govorita, kakor da je gnoj.« »Njihova prednost.« je dejal GueMer. Na dvorišče so pripeljali trije tovornjaki. Črnska vojaka sta spustila vratca. »Vstopile!« je zavpil Ruschrnaun. »No, no,« je dejal Buchwald, »mor Je spet prišel do besede?« Zlezli so na tovor jak. »Zdaj pojdemo v Ameriko,« Je dejal Grundrmmn. Zraven njega J« sedei črni vojak. »Nič Amerika,« Je dejal. Vocfiill so se dalje proti Jugu. Ob cesti so stala vdAHNMfca nroDletJska skladišča. »Si videl kaj takega pri nas?« je dejal Grundmann. Peljali so se prek porušnih mostov i,n skozi porušena mesta. Po oljčnih gajih je stalo nešteto tankov. »Brezupno, prav brezupno,« je dejal Buchvvald. »Kar pokopljejo naj nas,« je odvrnil Grundmann. Guehler je sedel na tleh tovornjaka, zraven črnca. Črnec je pokazal ,na Guehlerjev prstan. »Prstan dober.« Gueffier je prikimal in molčal. Gledal je tanke, ki so s spuščenimi topovi stali ob cesti. »V ujetništvu prst odsekati in vzeti prstan,« je dejal črnec. Smejal se je, kazal bele zobe in napravil kretnjo, kot da reže prst. »Daj meni prstan!« Je dejal potem. Guehler je odkimal. »Ne dober člov«k,« je dejal črnec »Prst odrezati v ujetništvu z veliki nož.« Zamolklo bobnenje s fronte se je vedno bolj oddaljevalo. »No, to smo preživeli,« jc dejal Buchwald. »Upajmo, da za vselej,« je odvrnil Guehler. Sonce je močno pripekalo na avtomobil. Spet so postajali zaspani. Sklonili so glave in zaspali z odprtimi usti. Krog poldneva so se tovornjaki zaustavili pred barakami, ki so bile ograjene z vteoko, bodečo žico. »Bodeča žica,« je dejal Guehler. Otrplih nog so stopili s tovor Jakov in odšli za črnim vojakom skozi velika vrata. Pri vratih so stali ameriški vojaki in jih preštevali. »Sami Zidje,« je dejal Grundmann. »Američani,« je odvrnil Guehler. Potem so jih preiskali. Pobrali so jim vse, kar je bilo podobno nožem. Otopeli In brezčutni so dovolili, da so počenjali z njimi, kar so hoteli. Grundmann je dejal: »Mar se nas Se vedno bojijo?« »Predpisi,« je dejal Guehler. ■ G LAS SOBOTA^ H. oktobra JS& DOKUMENTI! IVAN JkN dokumenti! dokumenti 26 GAHIHARIEVCI Po spominih sekretarja Maksa Krmelja so partizani med bojem na Valterskem in Bukovem vrhu opaz'li, da se nemški vojaki streljajo med seboj. To je bilo kaj čudno. A potem so dognali, da so se že tam uprli Luksem-buržani, ker so jih oficirji gnali čez čistine prav pred partizanske mitraljeze, tja, kjer so bili že dvakrat odbiti. Nemci so uporne Luksemburžane baje v Št. Vidu po-strelili. Dravski - Janez Zvan, ki tudi na Pasji Ravni ni bil med zadnjimi, dodaja: »Spominjam se neustrašnega borca. Pravili smo mu Brico (Ivan Zupane), ki je zavijal po hrvaško. Bil je nezgrešljiv ostrostrelec. Veliko sem jih srečal, a boljšega menda res ne. Na Pasji Ravni nas je na svojih 400 metrov skozi daljnogled opazoval nemški oficir. Pokaz ;li smo mu ga. Njegove oči so ga kmalu našle in rekel je samo: »Pazi ga!« Potem je počasi dvignil puško, pazljivo in mirno meril in ga z gotovostjo spodnesel. Pri tem mu je razpolovil celo daljnogled, katerega polovica je zdaj v Škofjeloškem muzeju. Pa še nekaj redkega je bilo pri tem človeku. Če je prišlo povelje za umik, je vedno godrnjal: »Spet umik! Uvek umik! Nikamor ne grem!« Le stežka smo ga spravili s položaja. \ 11 Na Valterskem vrhu je neki kmet pobral že izrab-{ ljeno mitraljezno cev. Bila mu je všeč zaradi rebrastih navojev v notranjosti. Ogledujoč jo, je dejal: »Za ,žlajf bo kar imenitna!« in jo je spravil. Potem, ko so pridivjali Nemci in mu napravili preiskavo, so staknili tudi to cev. Zadostovalo je, da so segli po njem. J Nič ni zaleglo. Vse dokazovanje je bilo zaman: pri $ ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT •SPORT Republiška namiznoteniška liga Prvič i mmmi Kranj (L. S.) — V sredo je bil v Kranju prvenstveni dvoboj med obema gorenjskim moštvoma v republiški namiznoteniški ligi — Triglavom in Jesenicami. Medtem ko so v I. kolu osvojili Kranjčani le eno točko v tekmi z Ljubljano, so tokrat gladko premagali zadnjega na lestvici z rezultatom 9:0. Za Triglav sta prvič nastopila nekdanja člana kranjske Mladosti Cadeževa in Frelih, ki pomenita za Kranjčane znatno okrepitev. S pridobitvijo tretjega kvalitetnega igralca pri moških in še ene zelo dobre tekmovalke pri ženskah, tehnični vodja ne bo imel več toliko težav pri sestav- TRIGLAV : JESENICE 9:0 ljanju ekipe, Triglav pa je tako B-čez noč« postal glavni favorit za republiškega prvaka. Rezultati dvoboja — Tome : Smid 2:0, Teran : Kavčič 2:0, Frelih : Rebolj 2:1, Teran-Tome: Kavčič - Rebolj 2:1, Knap : Cih 2:0, Cadež : Kavčič 2:0, Knap - Cadež : Cih - Kavčič 2:0, To-C Kavčič 2:0, Frelih Lestvica: Odred Triglav Ljubljana Ilirija Fužinar Jesenice Smid 2:0. 36:10 8 17: 8 3 2T:22 3 P:16 2 16:27 0 ?:18 0 Občinska rokometna liga Rokomet je eden mlajših športov in na Gorenjskem še nima tradicije. Dinamična igra, enostavna pravila in igrišče pa so glavne prednosti tega športa, ki je prav v zadnjem času dobil med mladino številne ljubitelje. Rokomet igrajo danes že po mnogih TVD Partizan, šolah in delovnih kolektivih. Center te dejavnosti pa je v Kranju, kjer je tudi največ rokometnih klubov, ki tekmujejo v okrajni ligi. Tekmovanje v tej ligi pa že zahteva določena finančna sredstva, po možnosti lastno igrišče in podobno. Ker pa je v kranjskih srednjih šolah dovolj mladine, ki bi rada tekmovala v rokometu, klubi pa ne izpolnjujejo pogojev za tekmovanje v okrajni ligi, je Okrajni rokometni odbor Kranj organiziral občinsko ligo v kranjski komuni. V to li?° so se vključile šolske ekipe Gimnazije, Mlekarske šole, Tekstilne šole in Industrijsko kovinarske šole Iskra ter Tiskanina in Triglav B. Prvo kolo tekmovanja bo 'anes in jutri. Vse tekme bodo na i^1' ščih Mladosti in v Iskri, strošk« pa bo krila OZTK Kranj. Prvak občinske lige bo prihodnje leto imel pravico tekmovati v okrajni ligi. - L. S. Opomba športne redakcije: Ker je zanimanje za rokomet tudi med mladino v ostalih občinah našega okraja, bi bilo priporočljivo, da hi tudi ostale občinske zveze za telesno kulturo razmišljanje o možnostih ustanavljanja občinskih rokometnih lig. Te to wa dna akademka v počasi lev 20-ietnice revoludte a njem so našli kos orožja in ubili so ga. I Ko smo hodili tam po tistem snegu in je bilo tako mraz, da se je povsod za nami delalo ivje, je bilo dobrodošlo vsaj zaradi sledov, ki jih je dostikrat zabrisalo. Tako je tudi mrzla priroda poskrbela vsaj za sledi.« V tem času so tja že prišli obljubljeni novi nemški 4 oddelki, katerih del je že sodeloval v teh napadih. !Na Pasji Ravni — točneje na Valterskem in Kovskem vrhu, se je po teh bojih bataljon na novo preuredil in tisti, ki še niso prisegli, so to doživeli 26. in 27. decembra. Kljub večjemu številu borcev sta še vedno ostali dve četi. Štab bataljona je ostal isti in prav tako tudi komande čet. Največje spremembe so nastale po vodih, ki so bili razmeroma veliki (30 do 40 mož) in po desetinah. !Da bi bil ta začetek »Grosseinsatza« še jasnejši, na kratko navedimo še nekaj dokumentov in dejstev. Okrepljene nemške sile, ki so jim varovali mejo s ^ polhograjske strani tudi Italijani, svojega namena t.j. uni-\ čenje Cankarjevega bataljona, niso dosegle. Ko pa so se 5 partizani prebili na Pasjo Ravan in potem v Selško do-0 lino, so se lotili pač tistih, ki so jim bili prijemljivi. To # so bili predvsem prebivalci tistih kmetij, kjer so se prej J zadrževali cankarjevci. 0 Tako so policisti že dan za tem, 28. decembra 1941, } zaradi sodelovanja s partizani in v opomin drugim na t Valterskem vrhu, ustrelili kmeta Janeza Demšarja, pc J domače Jakobca in njegovega hlapca Janeza Šubica. Za-a radi izgub v okolici kmetije, ta zločin ni zadoščal, in po-( žgali so še domačijo. f Na Črnem vrhu so iz istih razlogov pobili kmeta Vo- DOKUMENTI! DOKUMENTI DOKUMENTI TVD Partizan iz Železnikov je v zadnjem letu pokazal veliko zanimanje za razširitev športa in telesne kulture v Železnikih in v okobici. Pri tem prizadevanju pa tudi ni manjkalo uspehov: pozimi so se zelo dobro odrezali smučarji, čez poletje in jeseni pa so bili nogometaši tisti, ki so nedeljo za nedeljo privabljali na nogometno igrišče po več sto navdušenih ljubiteljev tega športa. V soboto in nedeljo (21. in 22, oktobra) pa bodo člani TVD Partizan postregli z veselim presenečenjem. Danes bo namreč veKka telovadna akademija v počasti*^ 20-letaice vstaje, na kateri bodo nastopili vsi oddelki: od podmladka pa do starejših članic. Na *° veliko prireditev za Zeleznukan« so se člani društva pripravljah dobra dva meseca. Zato lahko pri* čakujemo, da bo to kvalitefoa pO-reditev, ki bo privabila vse pt** bivaice Selške doline. Prav zaradi tega pa bodo ponovili današnjo akademije^ ta bo zvečer °b 20. uri) jutri ob 15. uri — obakrat v dvorani TVD Partizan Zel- -l**! T. MohoriČ RADOVLJICA (M. Z.) - V Radovljici je Sava odnesla kakih 25 m mostu, ki veže Radovljico z Laneovim h-ALMIRA« Radovljica zaposli takoj 2 administrator!?! s popolnim znanjem strojepisja Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe poslati na upravo podjetja. TRČENJE NA ISTEM KRAJU Tudi tokratna nesreča, da šoferji, namesto da bi na nepreglednih odsekih cest vozili bolj pazljivo, le preradi zaupajo srečnemu naključju. , Nesreča se je primerila v sredo, 18. oktobra, ob 12. uri na Po-savcu. To je že druga nesreča na tem kraju. Tudi v prejšnjem primeru sta trčila avtobus in tovornjak. Avtobus KR 41-11 je peljal iz Kranja proti Posavcu. Ko je pripeljal v zoženi del ceste, se je nenadoma znašel pred tovornjakom KR 21-85. Zaradi preozkega cestišča se vozili nista mogli izogniti. Kaže, da sta avtomobila tudi prenaglo vozila, saj je zaviranje trčenje le ublažilo. Skoda na obeh avtotnobilih znaša 250.000 dinarjev, medtem ko telesnih poškodb ni bilo. i Tovornjak in avtobus trčila Pogosto tudi mokre in spolzke ceste povzročijo prometne nesreče, to se je pripetilo tudi v torek, 17. oktobra, ob pol osmih zvečer na cesti I. reda na Posnvcu. Tovornjak iz Ljiibljane, ki ga je upravi j nI Ivan Kovačič. se je nenadoma znašel pred avlobu- Potrošniki pomagajo reševati težave KAKŠNE KORISTI JE PRINESLA ZDRUŽITEV KRANJSKIH TRGOVSKIH PODJETIJ, BOMO VIDELI ŠELE V PRIHODNJE Moj položaj v družini me je avtomatično vključil » tisti sloj ljudi, ki z mrežo v roki hitijo od ene prodajalne do druge in znašajo skupaj vse tist .kar sodobni državljani vsak dan potrebujejo. Zato mi ni bilo trel kakšnega posebnega truda, da sem v trgovinah (v prodajalnah trgovskega podjetja Živila Kranj) lahko prisluškovala takimle pogovorom: — En BIS orosim! — Samo CET imamo. BIS smo že večkrat naročili, pa nam ga ne pripel jejo. — Tega pa res ne razumem, saj vam ga vč-rih oploh ni zmanjkalo. No. pa mi dajte CF.T! Tudi meni se je že večkrat zgodilo, da sem kakšen potro:rmiški -rtikr»l zaman iskala Po dveh ali treh prodajalnah in povsod so mi pojasnili, da imajo naročeno, a jim še niso pripeljali. Pravzaprav bi lahko navedla Se prerel pogovorov in vsak bi odkril kAkJne stvar, ki potrošnikom ni všeč. To-'a naj navedem samo najbolj priljubljeno t^me razgovorov, ki jih imajo kupci med sabo in s prodajalci: stalno poviševanje cen, omejena izbira, prepočasno pre-skrbovanje prodajaln. Da se cene brez posebnega hrupa znatno poviš\ijejo že nekaj mesecev, vsi dobro vemo in se skušamo s to ugotovitvijo bolj ali manj tudi sprijazniti, in sicer preprosto zato, ker nam nič drugega ne preostane. Bolj pa smo potrošniki občutljivi, če zvemo, da ono trgovsko podjetje bolj dviguje cene kot drugo. Se bolj nas jezi, če je situacija taka, da smo prisiljeni kupovati prav pri tistem trgovskem podjetju, ki ima najvišje cene. Trgovsko podjetje Živila Kranj imu svoje prodajalne po vsej kranjKKi občini, edini konkurenci sta ji Delikatesa Kranj in Potrošnik, ki je v sklopu Prehrane Ljubljana, kar pa zadostuje komaj za dobro primerjavo. In primerjava nekaterih cen v prodajalnah podjetja Živila in v Potrošniku jc res dokazala, da imajo mnogi artikli v prvih višjo ceno. (N. pr. margarin' ZVEZOA za 20 dinarjev pri kilogramu. PLAVI RADION 8 dinarjev za zavitek, terpentinovo milo 20 din pri kilogramu, KALODONT 5 din, zavitki politank 10 dinarjev, ROGAŠKA 10 dinarjev, velika tuba paradižnika FRUCTAL 10 din i'd.k Razen teh razlik potrošnikom ni prav nič všeč, da se cone rok i-terim artiklom večkrat spremenijo in tako pravzaprav pred nobenim nakupom ne vedo, koliko denarja bodo potrebovali (na primer: makaroni so bili najprej 113 dinarjev kilogram, potom 130, sedaj so pa že po 134). Ob priložnosti sem slišala zelo burno debato o ten, zakaj nimajo v trgovini konsorv iz več tovarn. Kupec jc hotel golaževo konservo neke srbske tovarne, prodajalec mu je pa ponujal konservo tovarne Emona i 7. Ljubljane, ker drugačnih iz njihove grositstično trgovine ni bilo mogočo dobiti. Poslovodja se Je opravičeval, češ da blago lahko naročajo samo v svojem podjetju, kar mu seveda ni niti malo všeč, ker v njem nimajo vsega, kar so njegove stranke navajene kupovati. Vse to bi nam bilo lahko dokaz, da marsikateri potrošnik sedaj dvomi, če je bila združitev trg. podjetij ros upravičena. Ker pa imajo vse te pomanjkljivosti svoj vzfok v posebnih težavah, naj jih skušam navesti tako, kot mi jih je razložil direktor trgovskega podjetja Živila tovariš Cop. V prvem polletju i< v« so delale prodajalne maloprodajne mre/'' s povprečno dvanajst odsotno maržo, vendar so polletni obračuni pokazali, da je Imela v.itvi podjetja. Prav verjetno je, da bo po temeljitih analizah in študijih pri a! o do tega, da to naše tržišče močneje prepleteno s prodajalnam konkurenčnih trgovskih podjetij iz posameznih gorenjskih občin. M, Sosič som »Avtopromcia« iz Kranja« ki ga je vozil Cveto Ambrož^ Pri izogibanju, verjetno zaradi z*" viranja, je začelo vozilo zaradi spolzke ceste zanašata. Trčenje j* bilo neizbežno. Zlasti hudo je poškodovan avtobus; škoda znaša 300 tisoč dinarjev. Ljudje niso bik poškodovani. TRČIL V PARKIRANI AVTOMOBIL Nesreča se je pripetila v tore& 17. oktobra, ob 19.30 na ceđti I reda pri vasi Orehek pri Kranja Franc Potrebuješ iz Kranja je t* večer vozil osebni avtomobil Cos** ne uprave Ljubljana proti K-i'3' nju. Pred Orchkom je opazil ne# avtomobil, ki je parkiral na des** strani ceste. Ustavil je in vpraša« če morda potrebuje pomoči. njim po se je pripeljal z osebni01 avtomobilom Janez Markun •£ Kokrice. Kaže, da je spregled3' parkirne luči avtomobila Cesti* uprave in se zaletel vanj. Udar60 je bil precej močan. Na avto m0' bilih je škode za 150 tisoč dina1" jev, poškodovanega Markuna P3 ko odpeljali v bolnišnico. Trije prekrški hkrati Ta nesreča — primerila se je v torek, 17. oktobra, zvečer na L"3' borah v Kranju — se sicer ni ko"1 čala posebno tragično, vendar naj služi kot primer skrajne lomarno-.ti. , Kolesar Sifnor Franjo iz Krai«" je ta večer sedel na kdo vi«M'n' Vozil jc brez luči, ko je prišlo <*° trčenja, pa se je celo znašel ™ levi nI rani ceste. Naključje je ^ telo, da se je zaletel v tovorni a£ ki ga je vozil .Stane Skok iz LJU . ljane. Srečanje z avtomobilom bilo posebno močno, zato s'- } tudi končalo brez hudih P(1 J",n Primer pa ie vseka' or vred« o '.: - kritike. Zaradi alkohola Prom-t.na nesreča, ki se jc Pr' merila v torek, 17. oktobra zV čer, na Prešernovi cesti na Jfti nicah sicer ni izzvala hujših slodic, vendar pa je sam P1,1., dovolj /•in'len in vreden kriti prav zato je tudi vreden, d3 opišemo. ,., Na kratko: motorist Emil BOJ SS je zaletel v levi bi«^ tovornega avtomobda, kl jc v pravilno po levi strani o stt krmilom tovornjaka jc sec-Ažman. Kljub temu, da se m° .. rist pri trčenju ni PPJtttodO*** ^ }■• m motorju Škode ls za jmo: Kdo je kriv? *T katier ninli risi ta 1 i o j, ki K njen sedel na motorno k'do. gani prometna' milice so 0111 v/.eli vo/.ni.ško dovoljenje. r.o- 1 Z« ,! Aid* mOt od' Upravni odbor Trf*ovsko!.:a podjetja »Lubnik«» Skofja Loka razpisuje naslednji delovni nv :,ti 1. POSLOVODJO ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO V iKOFJl LOKI 2. POSLOVODJO ZA PRODAJALNO NA GODESlCU Poboji: Visokokvalificiran oziroma kvulii"K'>ran trgovski d.'kivce -ka. Ponudbe je treba poslati n« upiavni odbor podjetji. Razpis jo v veljavi do 7-8" sodbo d'-lovnih most.