S* leto. Poštnina pavšaSSrana. Posamezne ssevflfce 1 D.
V Ljubljani, ir torek* 26. septembra
^oeaina za kraljevino SHS
^*#čno 15 C> Letno 180 D
. Inozemstvo:
**e^Do 20 £>. Letno 240 D 0b|ao8»
^•«08tolpnamm vrsta so para, večkrat poptts
JU G 0 SLAV—
Uredništvo:
WoMorm mica 1/L Tel«too Mi
Pavšalni franko.
ava:
Ljubljana.
TfllMMV #
I ____
e n« vračajo
. priložiti Ogovor.
SaBfiB
Povratek kralja Aleksandra in min.
. Hiniila » domovino.
t fablJana, 25. septembra. (Izv.) Da- jinske uprave, nadalje v zastopstvu ar
r** OD 6	__* x
.j Ob 6. zjutraj se je pripeljal z orient-Ekspresnim vlakom iz Pariza pre* *rsta kralj Aleksander, id se vrača Prestolnico po skoraj štirimesečni aosti. Ker potuje kralj inkognito, na kolodvoru nobenega oficiel-^sprejema. Po kratkem postanka vlak nadaljeval svojo vožnjo proti frebu, Kralj Aleksander se je peljal k r^fbnem salonskem vozu. Istočasno * »taljeni
r° Trst tod Pres
s
Ls
r*«ret
N
se vrača v domovino tudi minister za zunanje stvari dr. o Ninčič.
^Zagreb, 25. septembra. (Izv.) Kralj J*®®!!« je dospel danes dopoldne Onentnim ekspresnim vlakom v Za-F*®v posebnem salonskem vozu. Ker ^ Kralj vrača v domovino v strogfem .ognita, ni bilo nobenega oficielnega j^jema. Na kolodvoru sta se mu po« onila v zastopstvu pokrajinskega na-t®*^ka Demetroviča, ki se mudi v "•ogradu, dva višja uradnika pokra-
mijskega poveljnika generala Tucako-viča, ki je tudi odsoten, general Srečkovi^ potem načelnik generalnega štaba polkovnik Simovič, orožniški poveljnik Radosevič in policijski predsednik Urbani. Kralj Aleksander ni zapustil voza in tudi k oknu ni stopil. V svojem vozu je sprejel le generala Srečkoviča. Vlak ie ob 10.10 nadaljeval svojo vožnjo proti Beogradu. Kraljica Marija, ki se zadnje dni ne počuti dobro, je ostala še nekaj dni v Parizu in se potem povrne direktno v Beograd. Z istim ekspresnim Vlakom sta se povrnila tudi minister za zunanje posle dr. Momčilo Ninčič ter poslanik in pooblaščeni minister Nešič.
Beograd, 25. septembra. (Izv.) Nocoj ob 9. je dospel v Beograd kralj Aleksander, v čigar spremstvu se je nahajal tudi minister zunanjih poslov dr. Momčilo Ninčifi.
_ Sela ministrskega sveta.
ftoSLAVA DESETLETNICE BITKE PRI KUMANOVEM.—PODAL j-SANJE LIŠKE ŽELEZNICE. — ZADEVO PRINCA GJORGJA REŠI
KRALJ ALEKSANDER.
^Beograd, 25„ sept (Izv.) Danes poldne se je pod predsedstvom miza Izenačenje zakonov Marka
—«oviča vršila seja ministrskega sve-2? ^ j® trajala od 4. do 7. Najprej so 5®* Podana poročila o zunanjem polo-**&> nakar se je ministrski svet bavil M^očimi zadevami Izvoljen je bil od-** za svečano proslavo desetletnice *®*ne bitke pri Kumanovem, v kateri 2? dne 24. oktobra 1912 Srbi porazili f®rke in jih pognali v divji beg. V ta ^*>or so bili izvoljeni ministri za vojno
in mornarico general Valič, za notranje posle Timotijevič, za gradbe Vukičevič, za poljedelstvo in vode Pucelj in minister ver dr. Krstelj. Nadalje je ministrski svet sklenil, da se ima 'liška železnica podaljšati od Gračca do Pribu-diča. Za to progo, dolgo 45 kilometrov, je bil dovoljen kredit 73 milijonov dinarjev. Pri Oriovu v Banatu se ima zgraditi nov most. V zadwi kraljeviča Gjorgja ni ministrski svet ničesar sklenil, ker se za nocoj pričakuje povratek kralja Aleksandra v Beograd.
Kritika naše zunanje politike.
Beograd, 25. septembra. (Izv.) »No-^ List« piše: Vest o povratku Turkov ^ Evropo in o skupni turško-bolgarski J^ pri vseh jugoslovanskih politi-J®1 brez razlike strank povzročila ve-|J*0 vznemirjenje. Čim se zopet sesta-narodna skupščina, bo nekaj poslan-C*V> celo iz vladnih skupin, naslovilo interpelacij in vprašanj na mini-**rs&ega predsednika PaŠiča in na mi-
nistra znmnjih poslov dr. Ninčiča. Pri tej priliki bodo poslanci brezpogojno zahtevali, jnaj se takoj izvoli parlamen-tafni o^bor’#^ zunanje zadeve. V poslanskih krogih prevladuje mnenje, da se Je zunanja politika v naši državi vodila doslej zelo slabo in da se v bodočnosti ne sme pustiti brez kontrole. Naša zunanja politika ne sme Jugoslavije več izpostaviti političnim porazom.
SI
Oriievttsko vpralanie.
VOJNE Z AN-
NE ŽELE GLIJO.
.London, 25. septembra. (Izv.) Reu-rjtfev urad poroča iz Carigrada: Se-r^ek angleškega generala Shottle-T^rtha in turškega poveljnika je bil Iz-tr10 prisrčen. Turški poveljnik je ta-*°I pristal na to, da se turška konje-umakne za nevtralno cono in je da si kemaiisti nikakor ne žele 2 Angleži
VLADA PROGLASILA OB-SEDNO STANJE.
•London, 25. septembra. (Izv.) Kakor vkjj® •'»Dally Mafl« iz Aten, je sklenila J*'*3 proglasiti nad Grčijo obsedno in vpoklicati v Trakiji pod orož-zadnje štiri letnike.
^VEZNIKI VRNEJO TURČIJI JE-IN TRAKIJO DO MARICE, fckomd, 25. septembra. (Izv.) j>Po-Piše: Danes se VTača v Beograd ndnister za zunanje zadeve dr.
ho podal obširno 0 sv°1^1 Porazgovorih, Id jih je 'itv V ^>ar*2u m Londonu v zadevi re-^vprašanja bližnjega vzhoda na ju-i0 njl sefi ministrskega sveta. Vest, da Ital« zavezniki, Francija, Anglija in itj sklenili povrniti Turčiji Jedren iijjj ^Uo do Marice, je v vseh politič-]|.j 2°^ zhudila zelo veliko nejevo-aradi tega pripravljajo parlamen-
tarci interpelacije in vprašanja na zunanjega ministra, ki jih nameravajo staviti koj v začetku novega zasedanja narodne skupščine. Opozicija bo, kakor se dožnava, zahtevala, naj se takoj skliče narodna skupščina.
GRKI BODO BRANILI TRAKIJO PRED TURKI.
Beograd, 25. septembra. (Izv.) Iz Aten poročajo »Novemu Listu«, da je grška vlada odločena, braniti Trakijo v vsakem primeru. Odredila Se tudi mobilizacijo novih 4 letnikov.
MUSTAFA KEMAL PASA IN CARIGRAJSKI SULTAN.
Carigrad, 25. septembra (Izv.) Mu-stafa Kemal paša je prejel brzojavko sultana, v kateri mu častita na zmagi in ga imenuje najzmagovitejšega generala. Mustafa Kemal paša pa na to brzojavko ni odgovoril sultanu.
LIBERALNI TURKI ZAPUŠČAJO CARIGRAD.
Carigrad, 25. septembra. (Izv.) Na Malto je na potu v Evropo dospela skupina raznih turških princev in prin-cezinj. ki so, kakor se doznava, dobili od zaveznikov dovoljenje, da smejo zapustiti Carigrad, ker utegne priti njihovo življenje v nevarnost zaradi njihovega Angliji prijaznega mišljenja.
&WSl
ra2£o>'	25,	septenil>ra. (Izv.) V
Cen> HcS*11 2 moskovskhta poročeval-iahaj,'	:>Daily Mali« je opozarjal Ka-
sov^tekega ljudskega haja -fnika zunanjih poslov, da se na-Q^ r?rh*lvih bivšega ruskega zuna-taina ™lnistrstva med vojno sklenjena ^^P°Sodba, v kateri so obljubile za-
NOVE KOMUNISTIČNE ORGANIZACUE.
25. septembra. (IzvJ »Bal-~ “Tlfe: gp informacijah iz mini.
strstva za notranje stvari je vlada razkrila v nekaterih krajih nove komunistične organizacije.
VLADNA KRIZa NEIZOGIBNA-
Beograd, 25. septembra, (Izv.) »Balkan« piše: Vladna kriza je neizogibna. Težko je reči, kako se bo rešila. Stališče ministrskega pedsednika Pašiča je zelo omajano in ni izgleda, vsaj za sedaj, da bi on ali kak drug politik radi-kaiske stranke mogel sestaviti novo vlado. Spletke so se okrog Pašiča, posebno zadnje čase tako zgostile, da postane žrtev skritega boja, ki se vodi proti njemu.
BEOGRAJSKI VSEUČILIŠČN1K1 PROTI NACIONALISTIČNIM ORGANIZACIJAM.
Beograd, 25. septembra« (Izv.) Vse-učiliška omladina je imela včeraj dopoldne na univerzi shod, na katerem je obsojala delovanje nacionalističnih organizacij. Govorniki so naglašali, da so te organzacije namesto vzvišenih nalog nadele cilj, Ižvajati teror na račun današnjega režima. Vsi govorniki so najstrožje obsojali servilnost te omladine, ki pravi, da je nacionalistična. Na zborovanju je bil izvoljen odbor sedmih oseb, ki ima nalogo, da prihodnjo nedeljo skliče velik javni shod in sestavi besedilo tozadevne resolucije.
DENARJA DOVOLJ ZA IZPLAČEVANJE HAKA BOSANSKO-HERCE-GOVSKIM BOGATAŠEM.
Beograd, 25. septembra. (Izv.) rf^o-vi List« piše: Med desničarskimi, muslimani in vlado se Je dosegel sporazum v vprašanju izplačevanja haka v Bosni in Hercegovini. Na ta način se je preprečila demisija muslimanskih ministrov Viloviča in Omeroviča. Finančni minister dr. Kumanudi je nakazal agrarni direkciji v Sarajevu deset milijonov dinarjev za nadaijna izplačila haka. Prihodnje dni dovoli nadaljnib dvajset milijonov dinarjev.
ZADEVA UPRAVNIKA POSESTVA BELJE KRISTANA.
Beograd, 25. septembra. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi se je povrnil s svojega inšpekcijskega potovanja na državno posestvo Belje, kjer je pregledal poslovanje uprave. Kakor se naknadno doznava, rte zahteva upravnik posestva Kristan od dohodkov veleposestva pet milijonov dinarjev, ampak okrog 800.000.
ZAGREBŠKI NAMESTNIK DEME-TROVIČ V BEOGRADU.
Beograd, 25. septembra. (Izv.) »Politika« poroča:	Zagrebški namestnik
Juraj Demetrovič, ki se mudi nekaj dni v Beogradu, je posetil včeraj predsednika demokratske stranke Ljubo Davi-doviča in je imel z njim daljšo konferenco. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da je brvatski blok pred popolnim razsulom in da se že deset poslancev Radičeve hrvatske republikanske seljačke stranke pripravlja za odpoto-vanje v Beograd, da se udeležijo parlamentarnega življenja in sej narodne skupščine.
la z« prhnanie svojih interesov nad Carigradom.
vezniške države Rusiji popolno suverenost nad Carigradom in morskimi ožinami. Rusija sedaj ne zahteva take suverenosti, vendar pa vztraja pri tem, da se njeni interesi priznajo. Ona zahteva, da se vprašanje bližnjega vzhoda ne reši brez njenega sodelovanja.
Borzna poročila.
Curih, 25. septembra. (Izv.) -^Berlin 0.38, Nešv*york 534.75, London 23.66, Pariz 41.05, Milan 22.65, Praga 16.90, Budimpešta 0-215, Zagreb 1.80, Bukarešta 320, Dunaj 0.0075, avstrjske krone 0.00875.
Dunaj, 25. septembra. Devize: Zagreb 249.75—25025, Beograd 999—-1001, Berlin 53.60—53.90, Budimpešta 29.95-30.05, London 329.700-330300, Milan 31.46—31.45, Newyork 74.600— 74.750, Pariz 57.14—5726, Praga 23.47 —23.53, Sofija 445.50—446.50, Curih 13935—13965. — Valute: Ameriški dolarji 74.225—74.525, bolgarski levi 410— 414, nemške marke 53.75—54.75, angleški funti 329200—330.000, francoski franki 56.55—56.85, italijanske Ure 2112.50-3127.50, dinarji 988—992, ro-rumski leji 459—461, švicarski franki 13850—13910, čehoslovaške krone 2335—2345, madžarske krone 29.70— 29.90.
Zagreb', 25. septembra. Devize: Dunaj 0.09—0.096, Berlin 4.75-5.05, Budimpešta 2.54—2*94, Bukarešta 39—41, Italija 278.50—283.50, London 293—299, Newyork 66.50—-67.50, Pariz 504—512, Praga 213—217, Švica 1240—1260, Varšava 0.93—0.097, češkoslovaške krone 206—214, angleški funti 285—297, češkoslovaške krone 206—214, angleški funti 285—297, francoski franki 487 —503, nemške marke 4.85—0, romuu-ski leji 40—0, Švicarski franki 1220— 1260, italijanska lire 27i—281, poljska marke 0—£2.
OrUentsko vpralanie in nala zunanja politika.
Sedanje uri} eniško vprašanje je klasičen primer, kako se nal deta zvttattfO politika države. Recimo kar odkrito,, tudi naša zunanja poUtikal
Če premotrimo zunanjepolitične zapletljaje, ki so se reševali na konferenc cah v Genovi, Haagu, Pariza in Londonu od l. 1919. dalje, vidimo, da so se i veliko opreznostjo izbegavale kontne in enostavne rešitve ter da obstoja zona* njepolitična modrost prizadetih držav v tem, da se neprestano opredeljujejo» izjavljajo, medsebojno vznemirjajo tn oplajajo z nepričakovanimi problemi. — Taka zunanjepolitična taktika je za velike države nujna in dosledna, ker se naravno ne morejo vezati na problematične rešitve, katere se potrjujejo morebiti pri enodnevnem pogledu na politične položaje evropskih držav, H pa nikakor ne vzdrže trajne kritike.
Opredelitev pravih interesov posamezne države je sila težka, tn zunanjepolitična modrost zapadnlh državnikov stremi za tem, da se medsebojna izogibljejo In z odvaženim tehtanjem iščejo rajši oprezne korake naprej, kakor pa odločne programe za bodočnost. Položaji so vse preveč komplicirani, Kakor da bi posamezni državnik mogel in smel izpostaviti usodo svoje države enemu ali dragemu prenagljenemu stališču. Zato je tudi tako težko reči, kaj pravzaprav hoče Italija v Orijentu, kaj Franclja in kaj končno Anglija, dasl se kažejo neke temne konture njihovih zunanjepolitičnih teženj.
Kakor pa je opredeljnost tega zunanjepolitičnega ukrepanja meglena, U8n, le bujno to delovanje s stališča aktivnega sodelovanja in nadvse marljive it* najdljivosti lastnega uveljavljanja.
Eno tn drugo se tako lepo razvidi na delovanju češke zunanje politike, posebno pa na tem, kar je dr. Beneš storil za ugled in veljavo češkoslovaške republike. Ootovo so tukaj zvezne pogodbe in so v glavnih obrisih znani stvarni razgovori državnikov male antante. Vendar to še dolgo ne bi bilo priborilo češkoslovaški republiki tiste zunanjepolitične veljave, ki jo danes uživa. Ta gre na rovaš izredno spretne agilnosti zunanjega ministra dr. Beneša, M se je znd vriniti k razpravi ne samo srednjeevropskih vprašanj, temveč tudi k obravnavanju kočljivih splošnoevropskih položajev. Znana je intervencija dr. Beneša tik pred genovsko konferenco, ko se je pripeljal v London, da zazna za tožen dnevni red tega pomembnega diplomatičnega zbora letošnje pomladi, in kako je tedaj Izravnal oziroma potolažil francosko nezaupanje napram Angleški,
Vprašanje zunanjepolitične veljave je tesno zvezano z ugledom države Sn pa s spretno zunanjepolitično aktivnostjo. Vsaka država mora gledati, da najde čimveč prilik, govoriti na skupnih mednarodnih diplomatičnih zborih, da se ja pritegne k razpravam čim češče, da se vrine in da odkrije Interese, dozdevna ali pa tudi stvarne, pri še tako oddaljenih predmetih. Radij lastnega zunanje-političnega delovanja se mora raztegniti čim dalje in širše. Ml se ne smerna brigati samo za Albanijo In Avstrijo, za nerešena vprašanja reškega pristanišča in dalmatinskih šolskih konvencij in za splošno situacijo v okvirju male antant*. Vsa ta vprašanja so seveda velevažna in predpostavljajo še večjo delavnost našega zunanjega ministra, Še Več intervjuvov, zunanjepolitičnih govorov v tub rodni skupščini in pa lokave politične dijalektlke. Glavno pa je vmešavanje in sodelovanje!
V tem pogledu je grajati počasnost našega zunanjega ministrstva, ki se t* takorekoč moralo poriniti med udeležnike orijentske konference.
In vendar ima Jugoslavija v vprašanja Carigrada tn dardanelskih ožin sledovatl interese velikega ruskega naroda, ki sedaj trenotno ječi pod zunanjo* politično kratkovidnostjo ruskih sovjetov. Tukaj imamo enkrat krasno priliko» graditi si pot do zaslombe ruskega naroda tn njega moči v bodočnosti. Ne gro toliko za javne In opredeljene načrte, kakor za zunanjepolitično aktivnost, U naj pokaže na jugoslovanske interese tudi tam, mer niso zvezani z našimi n*» posrednimi mejami in sosedi.
Jugoslaviji je namenjeno, da dominira politiko Balkana, če bo to izpred dela in znala spraviti v sklad Interese ruskega gospodarstva in države s svojimi v bližnjem Orijentu, tedaj bo zadobila tudi na Jadranu tisto veljavo, kt ji pritli* in ki si jo želimo s srčno krvjo.
Morebiti niso v zmoti tisti, ki pravijo, da pelje naša pot na Jadran tn prati Italiji preko Carigrada in Moskvel
Sela društva narodov o maloazijskih beguncih in prostituciji.
Ženeva, 25. septembra. (Izv.) Na današnji plenarni seji društva narodov je bil sprejet predlog, naj se zviša število nestalnih članov sveta društva narodov od 4 na 6, in sicer je glasovalo za predlog 35 zastopnikov, dočim je bila Holandska zoper ta predlog. Lord Balfour je nato sporočil, da zasleduje Anglija usodo beguncev iz Male Azije z velikim zanimanjem in sočutjem. Ako bodo pomagale vse za-veznške države, je Anglija prpravlje-na plačati 50.000 funtov šterlingov, da se akcija v pomoč beguncem Izvede
uspešno. Dr. Nansen je pozval vse vlade, naj se ravnajo po vzgledu Anglija« zakaj pomožna dela so zvezana z velikanskimi stroški Gospa Coomb Ten« nen (Anglija) je nato poročala O trgovini z ženskami in deklicami. V debato so posegli zastopniki Indije, Avstralije, Poljska in Španije. Poročilo je bilo odobreno in sprejeta je bila resolucija o omejitvi prostitucije, pri čemer se je Španija odrekla glasovanju. Prihodnja plenarna seja se bo vršila jutri. Bavil* se bo z vprašanjem razorožitve.
DEMANTI ROMUNSKE MOBILIZACIJE.
Bukarešta, 25. septembra. (Izv.) Romunska vlada kategorično demen-tira vesti, ki jih razširjajo nekateri listi, češ, da je odredila mobilizacijo svoje armade.
POLJSKE DAJATVE SOVJETSKI RUSIJI.
Varšava, 25. septembra. (Izv.) Na temelju mirovne pogodbe, sklenjene v Rigi, Izroči Poljska sovjetski Rusiji 1500 železniških vagonov in 120 lokomotiv.
BRODOVJE ANGLEŠKIH PODMORNIC V SREDOZEMSKEM MORJU.
London, 25. septembra. (Izv.) Kakor poročajo »Times«, Je bilo v Sredozem-
sko morje odposlano drugo brodovja podmomiCj katere vodi vojna ladja »Malaga*.
RAZBIT SHOD RADIČEVEGA AGENTA V SARAJEVU.
Beograd, 25. septembra. (Izv.) »Novi List« poroča iz Sarajeva: Včeraj je imel tukaj Radičevec profesor Štefan Jankulovič shod, na katerem je govoril proti beograjski vladi, proti današnjemu režimu in proti kralju. Dejal je, da narod noče imeti več monarhije, ampak edinole republiko. Srbija, je rekel, nam je vzela vse, kar srno imeli. Nacionalistična omladina is vsled izvajanj govornika razbila zborovanje. Profesor Jankulovič je moral pobegniti s stod*«
■nafiaiaM
„jTJCKfeLA VljA‘ ?b. septembra 1922.
evTZŽb\^
šlev.
Mala antanta in orijentsko vprašanje.
• Neki francoski žurnallst }e pod psevdonimom »Danubius« izdal brošuro. ki je pravzaprav naslovljena na narode držav, ki tvorijo malo antanto. Brošura nosi naslov »La petit entente ®t 1’ Orient« (mala antanta in orijent) in kaže že s tem naslovom, kaj ji je vsebina. Pisatelj skuša dokazati v svoji
E~ošuri, da je današnji kritični položaj Balkanu in v Mali Aziji stvorila mčija^ s svojimi intrigami v svrho, da bi si ob vseobčem prevratu zopet pridobila svoje prejšnje stališče. Na-®ien te brošure in posebno te nedokazane trditve je, prepričati malo antanto, da se pjeni interesi na Balkanu in v bližnjem Orijentu popolnoma krijejo s francoskimi interesi. Spis konča s sledečim pozivom:
»Narodi male antante odprite očil Dan, ko bodo Turki znova položili svojo destruktivno roko na evropejsko zemljo, ta dan bo pomenjal novo ero zmešnjav in nevarnost za one države, v katerih naj bi zmaga zaveznikov za večno vstvarila mir. Roka Nemčije, oslabljena po porazu, se znova steguje proti vzhodu, da bi nam iztrgala plodove skupne zmage.«
Če vemo, da ima francoska žurnali-Ztika vpogled v vse delovanje francoske vlade, potem ne moremo dvomiti, da je omenjeni »Danubius« prav gotovo vedel, da je ravno Francija ona ve-Itesila, ki do skrajnosti protežira Turke in ki jih je bogato založila z vsemi vojnimi potrebščinami. Francija je šla Ib celo tako daleč, da je z angorsko ,vlado sklenila pogodbo, ki v gotovih Vprašanjih naravnost nasprotuje sev-TCŠki mirovni pogodbi. Ta pogodba je (Btveda že itak napeto stanje med Anglijo in Francijo še poostrila.
Če francoski žumallst poziva narode male antante, naj odpro oči, je storil to menda zato, da bi jim Franoozje lahko natrosili vanje več peska. Ker popolnoma jasno je, da je poraz Grške zmaga Franclje in da je torej ravno 'Francija zakrivila nevarnost, da stopijo Turki zopet na evropska tla.
Tendeciozno pisanje francoskega žhrnalista pa nas seveda ne sme zapeljati, da bi kratkomalo zavrnili francosko politiko v orijentu. Ogledati si moramo najpreje glavno vprašanje v tem grško-turškem, ali skoro bolje angleš-ko-francoskem sporu in šele po njegovi pravilni presoji se lahko odločimo za eno ali drugo smer. To glavno vprašanj« je nedvomno vprašanje morskih
ožin. Anglija Je na konferenci v Parizu ki se je pred kratkim vršila, skušala pridobiti zaveznike za oboroženo obrambo Dardanel in Bospora pred Trnki, pa Je ostala osamljena. Zavezniki so se zedinili le v tem, da se skliče posebna mirovna konferenca za rešitev orijentskega vprašanja, na katero bodo pozvane tudi Jugoslavija, Romunska, Japonska, Grška in Turčija. Ni verjetno, da bi se Anglija osamljena spustila v boj s Turki in vse kar lahko prinese omenjena konferenca, je nevtralizacija morskih ožin. S tem bi bila naša vlada lahko tudi popolnoma zadovoljna.
Drugo vprašanje, na katero se moramo ozreti, predno določimo naše stališče k orijentskemu vprašanju, je turška zahteva po Trakiji. Dasl bi se nas teritorialna zguba ne tikala, vendar bi lahko prihod Turkov v Evropo pomenil začetek — tukaj ima gori omenjeni Francoz prav — novih zmešnjav na Balkanu, kjer bi zopet govorile puške in topovi. 2e vsled tega mora naša vlada storiti vse, da se to prepreči. In če stopi v vprašanju morskih ožin na stran Francije, mora stati v slučaju, da bi šla Francija tako daleč, da bi for-sirala prihod Turkov v Evropo, odločno na strani Anglije.
Pri rešitvi orijentskega vprašanja na gori omenjeni konferenci pa pride vpoštev še Rusija, ki dosedaj ni povabljena. Kakor znano, je Rusija sklenila zvezno pogodbo s Turčijo, v kateri neki pasus določa, do mora pri rešitvi orijentskega vprašanja sodelovati tudi Rusija. Antanta se sicer za to pravico Rusije ne briga dosti, toda če bo Turčija in Rusija vztrajala na svoji zahtevi, skoro ni dvoma, da bo tudi Rusija govorila svojo besedo. Vojaški krogi okoli Trockija že žvenkljajo s sabljo v upanju, da jim bo težka situacija Anglije in splošni mednarodni položaj pripomogel do priznanja sovjetske vlade in do mednarodnega posojila, katerega so zaman skušali doseči v Genovi in Haagu.
Gotovo je, da se orijentsko vprašanje brez sodelovanja Rusije ne da kon-čnoveljavno rešiti. Ker ima naša država in z njo vsa mala antanta velik interes na tem, da na orijentu že enkrat zavlada definitiven mir, bo morala tudi v tem vprašanju z diplomatično spretnostjo doseči, da udeležba Rusije ne bo izpadla na njeno škodo.
Italijanski fašizem In Primorje.
Znane so posamezne etape in doživljaji primorskega naroda pod Italijo od preobrata dalje. Najprvo kruti in ustrahujoči režim vojaške diktature, nato požigi in ponižanja po fašistov-skih tolovajih, končno parlamentarni režim, ki je nekoliko omilil pogoj® javnega narodnega življenja in omogočil razmah optimizma in upanja na boljšo bodočnost.
Fašistovsko premirje pa je bilo v ttsni zvezi s splošnim parlamentarnim In političnim položajem fašistovske stranke. Ko so fašistovskl poslanci, po številu neznatna peščica, vkorakali v rimsko zbornico, so začeli s kričavimi govorniškimi izpadi proti komunistični stranki in branili z lisičjo spretnostjo svoje krvav«, bratomorne požige delavskih domov. Fašistovsko gibanje pa je začelo pridobivati na političnem pomenu in organizacijski razsežnosti in to v prvi vrsti vsled notranjega razdora velikih socialističnih mas italijanskega    ................................
naroda in socialističnih voditeljev samih. Nevarnost komunizma in nasilne revolucije še ni bila odstranjena. Fašizem si je nadel visoko nalogo, zaščititi I alijo pred sovjetsko diktaturo, dobil je zaslombo italijanskih vlad in s tem uspel reorganizirati vrste svojih pristašev na militaristični podlagi.
Tako je postavil na noge veliko armado, ki je opremljena s konjenico, napadalnimi oddelki, strojnimi puškami, lahkimi topovi, letali, brzojavno službo in tajnim generalnim štabom. Ves ta aparat je stopil na plan pri zadnji veliki generalni stavki italijanskega pro-letarijata, ki se Je vsled fašistovske Intervencije popolnoma izjalovila. Delavstvo so fašisti batinali, upepelili jim domove, pognali jih z brahijalno silo na delo, odstavljali socijalistične župane, itd. Danes je v Italiji delavska stavka popolnoma nemogoča. Socijalistične trdnjave, kakor Torino in Milano, so neslavno pale. Dogodilo se je, da so fa-
Dr. Joža Glonar:
Prva lastovka.
»Um Maria Geburt ziehen die Schwalben furt« pravi bavarska kmetska regula In ker smo zdaj ravno v teh časih, ko se selijo ti ljubki rekviziti naše starejše patrijarhsdne lirike v toplejše kraje, se bo temu ali onemu zdel napis tega listka všaj času neprimeren. Toda mi ležimo itak bolj na jugu ko Bavarci in živimo v časih, podobnih onim, ko je ležal znani šaljivec hodža Nasredin na smrtni postelji. Ko so ga prijatelji vprašali, ali ima glede svojega pogreba kako posebno željo, je rekel, naj ga v grobu položijo na trebuhi Kako? Zakaj neki? »Zdaj — je odvrnil šaljivi hodža — bodo kmalu prišli časi, ko se bo vse obrnilo narobe in takrat bom že tudi jaz prišel v pravo lego.«
Zdaj, ko se selijo lastovke od nas V toplejše kraje, je priletela k nam prva lastovka tam doli iz Belega Grada, ki kaže, da gre svet res narobe. Vsaj y onih mejah, ki oklepajo takoimeno-vano »Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev« ali tudi »Esseaccaesse«, kakor ji tu in tam pravijo naši Ijubez-njlvi sosedje na zapadu. Avtonomistični strup, ki je doslej zastrupljal samo prečanske kraje, je očividno segel tudi že preko Drine. Najvidnejši in dovolj 2načilen efekt je dosegel v našem stolnem mestu in pri tem sta mu stala ob ifteasi aaža sajvišia prosvetna korpo-
racija in naš najvišji prosvetni funkci-jonar, sam g. minister prosvete. Izšel je namreč kot 8. izdanje »Učiteljske knjižare« v Beogradu z letnico 1922 »Zemljepis kraljevine Srbije za učenike III. razreda osnovnih narodnih škola. Sedmo izdanje.« Napisal ga je učitelj Dim. J. Sokolovič. Na ovitku in na naslovni strani nosi tehtno opazko: »Ovaj Je udžbenik odobren od Glavnog Pro-svetnog Saveta i g. Ministra Prosvete ONBR. 26.899 ove god.« Da ne bo nobene sumnje, da je ta knjižica mogoče kak separatističen hrvaški ali avtonomističen slovenski podvržek, omenimo še, da je ni natisnila niti zagrebška »Dionička tiskara« niti ljubljanska »Delniška tiskarna«, ampak »Moderna Štamparija »Vuk Karadžič«. — Kralja Petra 9. *— Beograd.«
Knjižica obsega 60 strani, natisnjena je na čednem papirju s črkami, ki se zdijo nekoliko prevelike, in ima tudi precej še dokaj dobro izvršenih ilustracij. Na prvih desetih straneh razlaga pisec splošne geografske pojme, na enajsti strani pa začne pod naslovom »Kraljevina Srbija« s podrobnim opisom one oblasti, ki sicer ni predvidena — da govorimo enkrat tudi v političnem žargonu — v vidovdanski ustavi, ki pa so si jo očividno zamislili beograjski avtonomisti. Opis se začne s sledečim uvodom: »Naša ožja domovina je kraljevina Srbija. Mi vsi ljubimo svojo domovino, zato pa je tudi treba, da čim več vemo o njej. Da pa jo laž-Jte tete.fe«Je firepčtopt te
šisti ustavili kolportažo socialističnih listov ter diktirali način pisave nasprotnih listov. Italijanskemu senatorju Ruf-finiju so zapretili, da se mora v teku 48 ur izjaviti, ako prevzema nadaljno odgovornost svojega lista, ker se bo sicer »osebno seznanil z metodami italijanskega fažizma«. Vsled takega političnega razkoračenja fašistovskega gibanja so vzrastli voditeljem fažizma rogovi in nedavno je njih vodja Mussolini govoril o bližnjem pohodu proti Rimu ter o direktnem prevzetju rimske vlade. Zanimivo je tudi, da so po poslednjem izjalovljenem štrajku začele prehajati kar cele socijalistične strokovne organizacije k fašizmu, pričakujoč pri njem boljšo gmotno oporo. V glavnem stoji sedaj italijanski fašizem na vrhuncu svoje slave in zmage. — Manjka mu samo še formalno prevzetje vlade, kar se bo prejkoslej zgodilo to jesen ali zimo. Tedaj pa bo naenkrat stal pred ogromnimi nalogami zavoženega italijanskega gospodarstva, pred težkimi finančnimi vprašanji in socijal-no krizo, ki mu jo bodo izzvale lastne fašistovske strokovne organizacije. — Bojni idealizem mladih fašistovskih pripadnikov bo izginil, na njegovo mesto bo stopila skrb za dnevne državne, komunalne in javne posle. Jake strahovlade, ki bodo sledile fašlstovskemu prevzetju italijanske države, pa še dolgo ne bodo pomenile strokovnih in pametnih državnih uprav. Za eno in drugo je treba povsem ločenih razpoloženj duha, ki jih pa italijanski fašizem nima.
Kot nekako predznamenje vsega tega se zopet oglaša fašistovsko nasilje
na Primorskem. Preteklo nedeljo so ustanovili nekateri domači odpadniki, po večini pa tuji, pritepeni krušni odje-dalci iz Kalabrije, ki prebivajo po imo-vitejših občinah Goriške, fašistovske krožke. Sam prosluli tržaški vodja primorskih fašistov, posl Giunta je prišel v Kojsko in Števerjan, da otvori s slavnostnimi govori nove fašistovske postojanke janičarskega raznarodovanja. Povzpel se je celo do odkritega priznanja, da je on tisti, ki je pred dvema letoma upepelil tržaški Balkan in s tem namignil na metode primorskega fašizma napram našemu narodu, ako se noče podvreči krotki italijanizaciji, Sedaj pa poslanec Giunta pripravlja nadaljnji pohod proti primorskim Slovencem. Zapretil je tržaški »Edinosti«, da jo uniči, ako ne preneha pisati na dosedanji način, to se pravi, v narodnem duhu primorskih Jugoslovanov. V tej pretnji se zrcali najnovejši obrat fašistov proti našemu življu na Primorskem. Ta je v tesni zvezi s splošnim položajem fašizma v italijanski javnosti, ki hoče pred nastopom vlade pomesti z vsemi svojimi, oziroma dozdevnimi nasprotniki ter ukloniti z nasiljem vsako politično in narodno nasprotno prepričanje.
Toda tudi to ne bo zlomilo našega jugoslovanskega naroda na Primorskem. V teh ljudeh je preveliko svetega narodnega duha in jugoslovanskega upanja, zavestnega in nezavestnega, da bi jih mogle streti požigalne, bestijalne metode tržaških fašistov. Prišel bo dan obračuna, še predno ga bodo nadejali
Politične vesti
Wrangel se še vedno giblje.
Beograjsko »Videlo« objavlja nekatere dokumente, kateri so bili objavljeni v glavnem organu bolgarske vlade. V teh dokumentih, ki so naslovljeni na generallieutnanta Mtillerja, ki se nahaja na Bolgarskem, na generalmajorja Martinova, ki zapoveduje ruskim četam na Galipoliju, in na komandanta prvega armadnega zbora, daje Wrangel navodila svojim častnikom, ki se nahajajo na Bolgarskem. Iz njih je razvidno, da gre cela akcija za vzpostavitvijo monarhije v Rusiji. Iz njih je tudi razvidno, da so si ruski monarhisti izbrali za svoj sedež Jugoslavijo in Bolgarijo, kjer so hoteli potom prevrata postaviti sebi prijazen režim. Vsled neuspeha, katerega so pri tem doživeli, je sicer akcija nekoliko zastala, toda ni prenehala. To dokazuje že delovanje Wranglovo, ki je pred kratkim inšpiciral ruski tabor v Ljubičevu in ob tej priliki držal navduševalen vojni govor, v katerem je povedal, da bomo Slovani zmagali. Kot vidimo torej, zatrdila naše vlade, da je Wrangel v naši državi samo privatni človek, ne drže in moramo biti napram vranglovcem še vedno zelo oprezni.
Poslopje za mariborsko oblast kupljeno.
Pod tem naslovom prinaša sinočnji »Slov. Narod« sledečo vest, ki jo radi značilnosti postopanja naših državnih funkcijonarjev ponastikujemo v celoti: »Državni erar je kupil tri Kokoschineg-gove hiše v Mariboru, v katerih se naj nastani mariborska oblast. Odlok, s katerim se je finančni prokuraturi v Ljubljani dalo pooblastilo za nakup teh hiš, nosi podpis ministra za socijalno politiko, dr. Žerjava. Kokoschineggove hiše so zgolj stanovanjske hiše, zato bo z nakupom teh hiš na stotine budi na ce-
sti, kar povzroči med njimi vihar ogorčenja. Kakor čujemo, bi bil erarju na razpolago za eventualni nakup tudi mariborski »Narodni dom«. Zakaj se je erar odločil nakupiti hiše od Nemca Kokoschinegga, nam ni znano. Pravijo, da je bila kupčija zelo ugodna, ker je Kokoschinegg rabil denar. Za vse tri hiše je država dala šest milijonov kron. Hiše so namenjene samo za uradne prostore. V to svrho jih bo treba temeljito prezidati, kar bo stalo najmanj Še 10 milijonov. Treba bo pa skrbeti tudi za stanovanja uradništva. Kje se bodo ta stanovanja dobila, ko bo itak zbog nakupa imenovanih hiš na cesti več sto ljudi, je vprašanje, ki ga bo treba šele rešiti. Pripominjamo, da o tem nakupu ne ve ničesar ne pokrajinska uprava, ne okrajno glavarstvo v Mariboru. Vse je bilo uprizorjeno pod roko, kakor je to v zadnjem času pri nas običaj.«
Narodni delavec . . .
Imamo zakon o uračunavanju službenih let onih uslužbencev, ki so delovali za narod v stari Srbiji, Macedoniji in v drugih krajih države pred poslednjimi vojnami. Na podlagi tega zakona je poslal g. Sv. Pribičevič parlamentu — kakor poroča »Radikal« — prošnjo, da se mu vštejejo leta, v katerih je deloval, kakor pravi, za osvobojenje in ujedinjenje in sicer popolnoma v prav-cu srbske državne politike. V tej prošnji navaja, da je deloval kot profesor v Pakracu, Karlovcu, kot glavni urednik »Srbobrana«; dalje navaja, da je bil ob izbruhu srpsko-avstrijske vojne zatvoren; deloval je nadalje kot narodni poslanec srbsko-hrvatske koalicije na Hrv. Saboru in kot prvi predsednik Nar. Veča v Zagrebu. Vsled tega prosi, da se mu ves ta čas, t. j. od 1. septemb. 1899 pa do 20. desembra 1918 prizna kot čas državne službe. G. Sv. Pribiče-
vič prosi — piše o tem »Slobodna Tri* buna« — da se mu zaračuna v njegovo državno službo 18 let, 3 mesece in dni. Poleg vse skrbi za narod in drža* vo, patriotizma in velikih dohodkov* od katerih bi se moglo dosti prištedm, je on kljub vsem icžkočam državnih financ pohitel, da sc zavaruje na državni račun. On je na osnovi tega zakon* prvi izvršil juriš na državno blagajn? i kot narodni delavec.
Gospodarstvo
Češkoslovaška krona in dinar.
Zflriški list »Finanz revue« je pri" nesel pod gomjim naslovom sledeč* Članek:	1
»Kakor smo predvideli že pred le* tom dni, kurz češke krone še vedno ra* ste (tedaj je bila češka krona vrednjj 19 pfenigov), danes pa je 100 čeških kron vrednih preko 16 frankov. TuJJ depoziti se pri češkoslovaških bankah večajo, tako, da se more smatrati, d* je prestalo prejšnje pomanjkanje kredita v Češkoslovaški. Vlada skuša * vsemi silami v interesu izvoza čehoslO* vaške industrije na tujih tržiščih ustaviti naglo skakanje češke krone. Vse« eno pa je ona danes vredna 2500 avstr* kron, 600 madžarskih, 500 poljskih mark, 40 nemških mark. Češka krona i« vsled svojih sosedov tako ogrožena* kakor je že dolgo ogrožen švicarski frank na škodo svoje izvozne industrije vsled nizke valute svojih sosedov* Mi (Švica) nismo podlegli v tej krizi a tudi Cehi bodo znali prebresti tež-koče, ki jih povzroča dobra valuta* Vlada Izkorišča prilike s tem, da povečuje gotovino v zapadno-evropski valuti Kakor izkazuje bilanca praške bančne centrale od 16. avgusta, znaš* papirna cirkulacija 9713 milijonov, čemur je treba prišteti 11.266 milijonov žiro-obvez bančne centrale. Njihova podlaga v zapadno-evropski valuti znaša 161.5 milijonov in v zlatu 719 milijonov; po tem znaša pokritje 2330 milijonov t. j. preko 20 %. Ko je sen-zacionelno skakanje pričelo, je znašalo pokritje 13 %.
Kljub temu je vrlo lahko mogoče, d* najde češka vlada pot in način, da ustavi skakanje krone, ki preti prebmiti vse njene kalkulacije. V Marijanskih Lažnih sta se pogajali češkoslovaška in jugoslovenska vlada in izgleda, da se bo podvzela kreditna transakcija v velikem obsegu v korist Jugoslavije* kar bi ustavilo skakanje češke krone, Jugoslavija je že dobila iz Amerike posojilo v iznosu 100 milijonov dolarjev; s tem je omogočeho, da prične skakati cena dinarju, ki se ga povsem neopravičeno premalo ceni. Dinar stoji danes tam, kjer je stala pred letom dni Češka krona. Vsled amerikanskega kredita s« more z tiskanjem bankovcev prestati za dve leti. — V ostalem pa to tiskanj« nikdar ni bilo veliko, ker se more cirkulacija pet milijard papirnatega denarja pri 13 milijonih prebivalstva nazvati skromna, ker je ona na posameznega prebivalca dvakrat večja kot v Švici a samo za polovico cirkulacije v Franciji.«
+ Prodaja jelovih desk. Uprav«
graščine Snežnik, pošta Stari trg pri Rakeku, bo prodalo dne 30. septembra. 1.1. ob deseti uri dopoldne 800 kubičnih metrov jelovih desk potom ofertaln« licitacije Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub* ljani interesentom na vpogled
po enajstih obvodjih rek: Kolubare, Save, Drine in Lima, Zapadne Morave in Ibra, Južne Morave, Nišave, Velike Morave, Donave, Timoka, Vardara in Drima s Skadrskim jezerom.« (Velike začetnice stavim sledeč originalu in ne Brezniku!).
Reke teko kakor jim je ukazal Bog in se ne brigajo za sklepe parlamentov in kongresov. Enaka je z gorovjem in ljudmi, ki so nasejani okoli njih. Zato ni v takem geografskem opisu nobenih kočljivosti ne za avtonomista, ne za centralista. Težkoče — vsak začetek je težak, toda počasi bo že šlo! — se začnejo šele proti koncu knjige, tam na 57. strani, kjer pride na vrsto »Državna uprava«. Vsak avtonomist bo v sledečem s sočutjem bral, kako težavno je njegovemu beograjskemu kolegu lan-siranje med avtonomistično in ustavno terminologijo. Poglejmo, kako je to težavno uganko rešil; mogoč« se bo o priliki dalo kaj porabiti
Torej: »Srbija je sestaven del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ima svojega vladarja — kralja. Naš vladar je Kralj Aleksander I. iz roda Karadjordjevičev. Pri upravljanju mu pomaga 16 ministrov. Zakone izdeluje Narodna Skupština. Zakoni veljajo tedaj, kadar jih Narodna Skupština izdela in kralj potrdi. Poslance za Narodno Skupštino voli narod. V Srbiji se vlada po Ustavi. Ustava je glavni in temeljni zakon, po katerem se potem drugi zakoni izdajajo«... Kar sledi, bom postavil v originalu sem,, da bo bolj um-
ljivo: »i upravliaju i vlada i Narodna Skupština«.
Sledita »Grb, zastava Kraljevine Srbije«. »Vsaka država ima svoj državni znak, ki se zove grb. Tudi Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ima svoj državni grb — dvoglavega belega orla z razpetimi krili in kronano glavo. Vanj so sprejeti grbi Srbije, Hrvatske in Slovenske. Grb je lepo okrašen s plaščem, nad katerim je zopet krona s križem na vrhu. Zastava je vojaško znamenje, pod katerim se vojaki zbirajo in prisegajo zvestobo in udanost svojemu Kralju, da bodo za njega in Domovino dali tudi življenje. Zastava je tudi v mirnem, posebno pa v vojnem času svetinja, okoli katere se zbirajo vojščaki. Vsak polk in bataljon ima svojo zastavo, ki jo morajo čuvati kot dragoceno svetinjo, ki jim jo je poveril Kralj. Za časa vojske nosi zastavo vedno najhrabrejši vojak, ki Jo nosi pred svojim polkom ali bataljonom, in vsak vojak tega polka ali bataljona gre za zastavo. Srbski vojak ne sme zapustiti zastave, in če bi tudi padel, ker ona predstavlja čast kralja in domovine. Vsi mi moramo dajati čast zastavi in jo pozdravljati s tem, da se pred njo odkrijemo.«
Glede administrativnih oblasti pravi beograjski avtonomist sledeče: »Da je vsakega življenje in imetje varno, za to so potrebne oblasti in sodnije. Naj-večje oblasti in sodnije se nahajajo v prestolnici Kraljevine Srbije. V vsakem okrožnem mestu je prvostepeni sud, ki
sodi prebivalce onega okrožja in okrožni načelnik, ki okrog upravlja. Vsak srez ima svojega srezkega starešino i« občina svoje občinsko sodišče.« (Tu i® tam puščam terminologijo originala« saj tudi v prevodih iz Cezarja ali Tacita puščamo besede kakor konzul, tribun, pretor l t. d.) Glede administrativne razdelitve pravi pisec, da je »Kraljevina Srbija razdeljena na 17 oblasti in 29 okrugov«. Naštevanje si labko prihranimo. Cerkveno je »Kraljevin* Srbija, razdeljena na sedem eparhil: beograjsko, šabačko, žičko, niško, ti-močko, skopljansko in prizrensko. P°' glavarji eparhij se zovejo eplskopi-Najstarejši se zove patrijarh In on J* poglavar cerkve v celi Kraljevini Srbiji.« »V vojaškem pogledu je Kralj®' vina Srbija razdeljena na divizije: donavsko, drinsko, šumadijsko, moravsko, timočko, kosovsko, vardarsko i° bregalniško.«
Iz vseh teh citatov je pač dovoli jasno, da je ta drobna knjižica, nam«' njena učencem po ljudskih šolah »Kraljevine Srbije«, na vso moč zanimiv pojav. Posebno tehtnost ji daje dvoje* Prvič jo je aprobiral »Glavni Prosvetni Savet«, ona najvišja posvetovalna korporacija, ki je v Srbiji pred vojn« dajala nasvete in mnenja srbskemu ministrstvu prosvete. Po končani vo,n* Pa je via facti in s konsenzom centralne vlade razširila svojo kompetenco vse ozemlje »Kraljevine Srbov, tir tov in Slovencev«, razširila vkljub _ mu, da tvorijo me sestav skoro
i.
lili ffiiinn lijSte
frnrs.
»
Bost* 0Ve. P°^tn© tarife. Po razpisu t>ra ioS Ministrstva z dne 20. septem-M,. ^eta se v tuzemskem prometu Dla? « po^ne pristojbine, in sicer je Bflda« n3 pisino ao 20 g 1 D, za vsakih Havh 2 Pa se 50 par; dopisnica vaana stane 50 p z odgovorom pa ijV Tiskovine za vsakih 50 g 20 p; J*°Vine 2a siepu za vsakih 500 g 10 v ’ *■* Blagovni vzorci za vsakih 50 g ft najmanj 50 p. — Poslovni papirji . Vsakih 50 g 20 p, najmanj pa 1 D. — Poroka 2 D. — Vrednostna pisma Pristojbine za priporočeno pismo !?**c teže še vrednostna pristojbina, in S**« do 100 D 1 D, od 100 do 500 D 3 od 500 do 1000 D 5 D, od 1000 do jSJ' O 10 D in dalje vsakih nadaljnih ^ D po
Ravnina .........................   _	w	„
S od 25 do 50 D 1 D 50 p, od 50 K .100 D 2 D, od 100 do 300 D 3 D,
Dnevne vesti.
D več. Obvestnina 30 p, D. — Nakaznin do 25 D
J® 300 do 500 D 4 D, od 500 do 1000 D jlt* Za povratno nakaznico, ki so to*vlne 5000 D, znaša pristojbina k D, znaša pristojbina do 2000 D S u. Od 2000 do 3000 D 7 D, od 2000 7? 3000 D 7 D, od 3000 do 4000 D 9 D, £ 4000 do 5000 D 12 D. — Izplačnina * ®° D 20 p, od 50 do 1000 D 50 p, 1000 do 5000 D 1 D. — Ekspresnina J Pisemske pošiljke, vrednostna pisma R a®ia2nice po 2 D, za paket 5 D. — J^opisi za vsak izvod po 5 p za vsa-100 g. Paketne pristojbne ostaja0 neizpremenjene. — Nove pristoj-• *0 veljavne od 25. septembra
s." Gospod Dor. Zorfin se ie naselil 5* Praktični zdravnik v trgu Žalec, ordinira v Kodretovi hiši številka " *• nadstropje.
Osrednja Zveza iavnih name-In vpokojencev ima nujno sejo odbora v torek, dne 26. t. m. ob ^ri v posvetovalnici na magistratu. J1 le dnevni red nad vse važen, ^Poživljajo vsi gg., delegatje, da se b” brezpogojno udeleže. —
Sosedstvo.
Opozarjamo na današnji oglas Potočnik, krojačnica za dame Sospode Ljubljana, Šelenburgova 6. I. nadstropje.
Vse zasebnike, ki zaposlujejo g®* Posle, kakor: služkinje, sobarice, ^arice, pestunje, kočijaže, hlapce itd., jiv^rja Okrožni urad za zavarovanje ^^Vcev v Ljubljani, da so hišni posli . ftnislu § 3 zakona o zavarovanju de-Jcev, razglašenega v Uradnem listu jj; 13- Junjja 1922, od 1. julija 1922 da-. ^Vezani obveznemu zavarovanju k *lučaj bolezni in nezgode. Vsled te-? vsi taki delodajalci poživljajo, da J*j®sneje do 30. septembra t. L prijali0 Vse hišne posle, ki jih zaposlujejo,
N ^Varovanje pri pristojnih posloval-okrožnega urada za zavarovanje 4vcev, da se tako izognejo kazen-j.postopanju v zmislu § 194 citi-we*a zakona, občutnim globam in po-oskrbnih stroškov. Prijavne ti-se dobe pri vseh poslovalni-^.Proti povračilu nabavnih stroškov.
ki upravljajo izljučno ali po ve-v: kmetijska dela, zavarovanju niso JJ^Ženl Ustna ali pismena pojasnila j<*obe pri Okrožnem uradu za zava-C9delavcev v Ljubljani (zavaro-^1 oddelek) in pri vseh njegovih po-^alnicah.
B^ Prj pokojninskem zavodu sta na-tf^*nce v Ljubljani se vrše volitve itov za občni zbor začetkom no-
BS
. Način volitev Je razviden Iz ki izide te dni v Uradnem listu. Da bo dobil volilec z glasovnico Potreben poduk.
zakonom naravnost uzakonila! )a se je enkrat Savet pošteno mejah one kompetence, ki mu
Srbijancl In ta kompetenca tako loj^Jenega Saveta bi se naj z novim
S?_
Jugovi sestavi v resnici in edino jOja. Cast in slava mu! knjigo pa je odobril tudi minister 'Vete, oni minister, ki mu dajejo *a*2 * da je eden največjih tVorcev tlita tnikov takozvane vidovdanske Ve* Pisec teh vrst je premalo ju-ttu, r: kamoli politik! — a vendar se ftkd ’ da je v tem aktu nekaka ne-
**tav oSt' ^ je t0 prvi si*nal revizi3e Žq Ali imajo tam doli mogoče celo
v*0io ° Ustav°* o kateri tukaj nič ne
tljjci ’ Ustavo z novimi, takorekoČ rek-
ItUjjT^imi meiami? Potem bi bila ta
totoSr.f®* nekaka prva lastovka nove
^ ntejin V tem slu^u: Cas* ^ sla‘
nje piscu!
—* vražji ampak! — ali ni **Va ?a Vse zadnje samo nekako va-
koli* “ ' -----------'	 —	—
* na svetu so pravice, ki avto
llb O ZSTIfldain	c p	»n«	!j
. morgana, zablodel anahro *• V««12 Predvojnih časov? Bodi kar
**e opu .^Padejo, če se človek zanje siti Dr* včasih se je treba ogla-^edleV ^P^0* Kdor pa ne Črhne niti *\ike,.se n® sme čuditi, če ga drugi brijejo in na njegovi buči leš-bj	'tičejo. Zato bi res bilo škoda, če
zanimiva knjižica ostala skrita učenci »Kraljevine Srbije*.
= Železniška nesreča. Ko je posestnik Petek iz Sv. Marjete privozil na železniški prelaz na Ranci pri Pesnici, je v tistem hipu pridrvel brzovlak in povozil voz in konja. Petek si je k sreči rešil življenje.
- Krvava drama. V zagrebški okolici se nahaja župnija Odra. Pri ondot-nem župniku je služil več let neki ruski ujetnik. Pred nedavnim časom se je Rus oženil in odslej je vedno nadlegoval župnika za večjo plačo, kar pa mu župnik ni ugodil, ker se je hlapec vedno bolj udajal lenobi. To pa je Rusa tako togotilo, da se je nekega dne, v Času, ko je župnik spal, utihotapil v njegovo sobo in ustrelil svojega gospodarja. Po storjenem zločinu je nekaj časa rovaril po vasi, nato pa ustrelil samega sebe.
— Smrt na begu. Dne 23. septembra popoldne je ustrelil neki graničar — Wranglovec nekega mladega, okrog 20 do 25 let starega ianta, katere identitete se še ni moglo dognati. Bežal je preko meje v Avstrijo v spremstvu še nekega drugega moškega, ki pa je srečno odnesel pete. Opozarjamo naše ljudi, naj ne hodijo brez potnih listov preko meje na nedovoljenih krajih in naj se vedno pokoravajo odredbam graničarjev, da se preprečijo slične nesreče.
— Vlom. V trgovino Rudolfa Der-gana v Laškem so v noči od 14. na 15. septembra vlomili neznani tatovi in odnesli nekaj denarja in raznega blaga za 60.000 kroti.
Uubllana.
= Gremij trgovcev naznanja, da se bo vršilo vpisovanje novostopivših vajencev in vajenk v gremijaino trgovsko nadaljevalno šolo v sredo, četrtek in petek, to je od 27. do InkL ^9. t ni. vsak dan od 8. do 12. ure in od 2. do.
5. ure popoldne v gremijaini pisarni Gradišče 17, I. nad. Potrebne tiskovine se dobe ravno tam. Zglasiti se morajo tudi oni vajenci in vajenke, ki so na poskušnji, da ne bo trpel poduk. Učni gospodarji naj se drže strogo navedenih dni vpisovanja. V ponedeljek, dne 2. oktobra t L ob 2. uri popoldne se morajo zglasiti vsi vajenci in vajenke v I. mestni deški ljudski šoli ua Ledini, kjer se jih bo porazdelilo v posamezne razrede.
= Telepat Svengall. V soboto in nedeljo zvečer je priredil znani telepat Svengali ob popolnoma razprodani veliki dvorani Narodnega doma dve izborno uspeli predvajanji iz telepatije, sugestije v budnem stanu in salonske magije. Prvi del večera je izpolnil te-epat z reševanjem različnih nalog, ki mu jih je stavilo občinstvo pod strogo controlo. Gospod Svengali je vse stavljene naloge v najkrajšem času rešil z neverjetno sigurnostjo. Z neobičajno močno koncentracijo svojih misli je čital misli svojega medija z samim dotikom roke. — Drugi del večera, sugestija v budnem stanu, je vplival na občinstvo zelo razvedrilno. Telepat si Je podvrgel volje občinstva v dvorani. Sugeriral je nekatere uredije, ki so potem po njegovi volji počenjale najko-mičnejše stvari. Občinstvo je bilo z izvajanji Svengalija, ki je uvodoma na cratko raztolmačil telepatije, sugestije m hipnozo, nadvse zadovoljno. Na splošno željo, in pa, ker mnogo obiskovalcev ni dobilo vstopnic, se vrši poslovilni večer danes, v torek ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Sodeluje godba. Vstopnice po 15, 10, 7 in 5 D. Obisk tega zanimivega večera priporočamo!
= Sestanek umetnikov. Strokovno udruženje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov v Ljubljani vabi svoje člane kakor tudi vse druge ustvarjajoče umetnike (skladatelje, pisatelje in arhitekte) na sestanek, kateri se vrši v sredo, dne 27. t. m. v mah dvorani ljubljanskega magistrata. Na sestanku bo referiral skladatelj Anton Lajovic o projektiranem zakonu o zaščiti avtorskih pravic. Želeti bi bilo, da se sestanka vdeleže ljubljanski umetniki v polnem številu, kajti vprašanje o avtorskih pravicah se tiče vseh. Začetek ob 20. uri.
= Najdena listnica. Dne 8. septembra 1922 se je našla na glavnem kolodvoru v Ljubljani usnjata denarnica z srednjo vsoto denarja. Dobi se pri g. Anton Zupančičih Gorenje Ponikve, pošta Trebnje ali Ponikve.
=» Zgubljena Je bila včeraj na vrtu restavracije Tivoli mala denarnica z malo vsebino denarja, in zlatim prstanom. Pošten najditelj se naproša, da aodda proti dobri nagradi.. Alb. Luk-mann, sluga, Bleiweisova cesta št. 13 na vrtu hišnika.
=s= Izgubila se Je v nedeljo, dne 24. t m. popoldne ob tri četrt na četrto uro popoldne od čevljarskega mostu do Kino Ideala črna boa. Pošten najditelj se prosi, naj odda proti dobri nagradi pri upravi našega lista.
b= Vojska na Erjavčevi cesti. Pred-snočnjem se je vršila na Erjavčevi cesti pravcata vojska med devetimi ponočnjaki in stražniki, kjer je tekla tudi kri. Natančnejše poročilo prinesemo
kasneje, ker na policiji še nismo mogli dobiti poročila.
= Policijske vesti. Francetu Čerov-skyju, stanujočemu v Jenkovi ulici št. 20 so bile ukradene suknene črtaste hlače, potem jahalne hlače in par čevljev v skupni vrednosti 2500 kron. — Ludviku Fortuni je bila »Pred Škofijo«; iz žepa ukradena rujara usnjata listnica z vsebino 800 kron v bankovcih a 10. dinarjev. V Gunduličevi ulici v Zagrebu je bilo vlomljeno v pisarno dr. Antona Pevalicu. Vlomilci so odnesli 7500 dinarjev vreden stroj z znamko »Schmith-Premier«.
Maribor.
Zaključek mariborske pokrajinske razstave. (Naše posebno telefonsko poročilo.) Maribor, 25. septembra. (Izv.) V nedeljo ob 18. uri je bil oficijelen zaključek I. pokrajinske obrtne razstave v Mariboru. V oddelku B pa je bilo veselo razpoloženje še preko polnoči. Ker je bilo lepo vreme in zadnji dan razstave, je bil obisk zelo velik. Zvečer je priredilo žensko društvo za razstavo zaslužnim odbornikom in drugim gostom prejo v kmečki hiši. Razpoloženje je bilo v nedeljo ob zvokih preciznega izvajanja godbe železniškega glasbenega društva »Drava« zelo animirano in veselo pozno v noč. Razstava Je uspela moralno in gmotno zelo dobro. Lep uspeh je dosegel vrtnarski in vinarski oddelek posebno pa umetniška izložba Grohar, na kateri se je prodalo skoraj polovico slik. Vseh obiskovalcev je bilo preko 80.000. Sklenjene kupčije presegajo 100 milijonov kron, kar je za pokrajinsko razstavo zelo veliko.
Mariborska porota. Pred tukajšnjo poroto se je zagovarjal 53 let stari Josip Jagodič iz Lemberka pri Poljčanah, ki je osumljen dveh požigov, tatvine in goljufije. Dne 21. februarja je začelo goreti na strehi mlina posestnice Amalije Arzedšek. Ker pa je bil tedaj na strehi sneg, se je posrečilo ogenj pravočasno udušiti. Uro pozneje pa je začela prav na isti način goreti streha posestnika Antona Sivka. Poslednjemu je zgorelo vse poslopje, mnogo krme, orodja in poljedelski stroji, tako da ima Sivko okrog 300.000 škode. Obeh požigov je osumljen Jagodič, kakor tudi tatvine smodnika in goljufije, ki jo je zakrivil pri neki cehi. Jagodič se izgovarja s popolno pijanostjo. Po daljšem posvetovanju je bil Jagodič oproščen požigov in tatvine, obsojen pa radi goljufije na 6 mesecev strogega zapora, katerega pa je vštevši s preiskovalnim zaporom večinoma že odsedeL
Celie.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju naznanja vsem bratom in sestram, da se vrši v četrtek, dne 28. septembra ob 20. uri (8. uri zvečer) v društvenih prostorih v gostilni »Wil-son« v Gaberjih veliki članski sestanek in je dolžnost vsakega člana, odnosno članice, da se istega sigurno udeleži. Na dnevnem redu so sestava dramatičnega odseka, plesne šole, predavanj itd, sploh sestava programa za bodoče delo. Vabljeni pa so tudi drugi, ki še niso člani ali članice, ki želijo sodelovati pri našem društvu. Mladina, organiziraj in izobražuj se za bodočnost!
Odbor.
Mestna kopališča ob Savinji so zaprta, ker je nehala kopalna sezona.
slednja zvišati prejemke svojemu osob-ju. Posledice čuti pa le naTOčnik.
Vse opozarjanje merodajnih krogov je pa kakor bob ob steno. Podeljujejo se nove koncesije brez ozira na vse kvarne posledice. Lokalna potreba je deveta briga in je nerazumljivo, da se ravno pri naši obrti postopa tako lahkomiselno. Vsaj je vendar obče znano, da se je pri podeljevanju koncesij za manufaktume in kolonijalne trgovine postopalo z največjo rigoroznostjo in so se prošnje za podelitev teh koncesij odklanjale kar engros. Dočim se je v stari Avstriji ravno glede tiskarskih podjetij postopalo z največjo munici-joznostjo in če se ni izkazala lokalna potreba, se tudi ni izdala koncesija, pa naj je prosil zanjo Peter ali Pavel.
Kakor se postopa v zadnjem času pri nas presega pa že vse meje. Stavba za sedmo tiskarno v Ljubljani še ni gotova, pa je že zopet nova tiskarna na vidiku.
Gg. Dragotin Hribar in Rado Leg-vart razpošiljata okrožnice, s katerimi vabita na podpis delnic »Slovenske tiskarne«. Kakor izhaja iz okrožnice imata koncesiie že v žepu, ker je navedeno, da so stroji že nakupljeni in tudi že v naši državi, prostori zasigurani ter se prične z obratom vže koncem tega leta. Potreba je seveda izkazana s tem, da so prišli Slovenska banka in njeni prijatelji do prepričanja, da je v Ljubljani potrebna in sicer neobhodno potrebna modema tiskarna — do sedaj seveda še nimamo moderne tiskarne v Ljubljani — in vsled tega se koncesija tudi poštno-obratno podeli.
Dozdevno so za podelitev koncesij za tiskarsko obrt merodajne edinole zveze z vplivnimi faktorji, to pa tembolj, ker je eden gg. pozivateljev že imel par tiskarskih koncesij, katere je pa prodal Ni tedaj nikakega povoda za zopetno podelitev koncesije, ker ista vendar ne sme postati predmet trgovanja.
V obrambo svojih članov, ki se na tak način lahkomiselno ogrožajo, protestiramo kar najodločnejše proti takemu podeljevanju koncesij ter smo prisiljeni naše opravičene pritožbe iznesti Javno, ker jih vlada noče upoštevati 1 ,  , - .
Sokolstvo.
»Ljubljanski Sokol« začne zopet telovaditi v prenovljeni telovadnici (Nar. dom) v ponedeljek 25. sept. popoldne po sledečem urniku: moška deca (od 6. do 14. leta): torek in petek od 5. do 6. 2; ženska deca (od 6. do 14. leta): pondeljek in četrtek od 4. in pol do 5. in tri četrt; moški naraščai (od 14. do 18. leta): ponedeljek in četrtek od 6. do polu 7.; ženski naraščaj (od 14. do 18. leta): sreda in sobota od tričetrt na 5. do 7.; člani (od 18. leta) I. oddelek: ponedeljek, sreda in petek od polu 7. do polu 8., II. oddelek: iste dneve od polu 8. do polu 9.; članice (od 18. leta): torek in sobota od 7. do 8. ure. Vpisovanje v posamezne oddelke vedno pol ure pred začetkom telovadbe. V naraščaj in deco se sprejema samo proti pismenemu dovoljenju starišev oziroma njih namestnikov. Zdravo!
Podafijevani« tiskar-
niških kottcesif.
Društvo lastnikov tiskaren nam poroča:
V Ljubljani je sedaj šest tiskaren. Povsem opravičeno se lahko trdi da za Ljubljano to število tiskam popolnoma zadostuje in da o kaki lokalni potrebi za nadaljne tiskarne ne more biti nobenega govora. Nasprotno že obstoječe tiskarne niso v polni meri zaposlene. Vpoštevati je namreč, da ne iščejo dela v Ljubljani samo tukajšne tiskarne, temveč tudi tiskarne iz sosednih mest, kar je tudi povsem umevno, vsaj bi te tiskarne z lokalnimi naročili nikakor ne bi mogle izhajati
Na vse te okolnosti je naše društvo merodajne faktorje ponovno opozarjalo. Tudi se Je opozorilo na dejstvo, da je podeljevanje novih tiskamiških koncesij za tukajšnjo obrt pogubonosno. Z ustvarjanjem novih tiskaren —- ne da bi bila podana potreba — se obsoja tako stara, kakor tudi nova podjetja na slabotno vegetiranje, ker primanjkuje dela za toliko podjetij. Pri tej priliki pripominjamo, da so naše tiskarne navezane le na naročila podjetij v Sloveniji ker imata Srbija in Hrvatska za svoja naročila dovolj lastnih tiskam.
Z ustvarjanjem novih tiskaren se podražuje pa tudi obrat. V Sloveniji je notorično pomanjkanje delavnih moči v tiskarski stroki, iz česar sledi, da bi moralo novo podjetje odvzeti delavske moči vže obstoječim podjetjem, če hoče pričeti z obratovanjem. Teh pa drugače dobiti ne more kakor da obljubi višje plače kakor so običajne pri starih podjetjih in hočei nočeš morajo tudi
Šport in turistlka.
Lahkoatletična tekmovanja za prvenstvo Slovenije.
V nedeljo so se nadaljevala lahkoatletična tekmovanja za prvenstvo Slovenije. Predpoldne se je vršil propagandni štafetni tek skozi mesto na progi igrišče Ilirije—Narodni dom—pošta—-kavarna Evropa—ilirsko igrišče. Nastopile so štafete Primorja, Ilirije in Jadrana. Vsled taktične pogreške vodstva štafete Primorja je poslednja tek izgubila, dasi bi jo z znanimi svojimi tekači morala sigurno dobiti. Na konec proge je postavila slabega tekača, ki naravno ni zmogel konkurence priznanega Vidmajerja, dasi Je bil pri zadnji predaji nad 60 m pred ostalimi štafetami. Zmagala je Ilirija v času 6,43,8. Sledi Primorje za korak in 15 m za Primorjem Jadran kot tretji Popoldne so se dosegli nastopni Izidi:
Tek 200 m: Perpar (P.) 24,4, Valtrič (P.), Pevalek (II).
Tek 400 m: Vidmajer 55 (H), Perpar (P.), Kregelj (J.).
Tek 1500 m: Bončina 4,43 (J.), Cuk (J.), Praunseis (J.).
Skok v daljavo z mesta: Perpar 280 cm (P.), Laik (J.), Vilhar (II.).
Skok v daljavo z zaletom: Vidmajer 5,87 OD, Perpar (P.), Vodišek (II.).
Met kopja: Podobnik 34 m ul)* Lojk (J.), Zore (P.).
Olimpijska štafeta 100, 200, 400, 800 m: Ilirija 3,15, Jadran, Primorje. Zanimivo bi bilo zvedeti od lahkoatle-tičnega podsaveza, zakaj se ni tekla tudi štafeta 100, 200, 300, 400.
Skupna kvalifikacija po točkah: Ilirija 56, Primorje 55, Jadran 49.
V sredo se bodo tekmovanja zaključila s petobojem, hojo na 3000 m in tekom na 10.00(5 m. Izid prvenstva je še popolnoma negotov.
Kolesarska dirka za prvenstvo Slo* venile se je vršila v nedeljo popoldne na progi Ljubljana—Vransko—Ljubija« *
na. Dirkalo je samo pet dirkačev. PrH je dospel Kosmatin v 3,2,15, drugi lar v 3,06,5, kot tretji in Četrti istočasno Goltes m Zanoškar.
S. K. Primorje: S. K. Hermes 3:9 (2 : 2). V nedeljo se je vršila toli pričakovana prvenstvena tekma med Primorjem in Hermesom, ki je izpadla neodločena. Znano je, da ne vlada V Ljubljani posebno zanimanje za prvenstvene tekme, ako že niso finalne, ker so se povečini vršile pod nerazvitimi okoliščinami športno zaostalih klubov. —• Razmere pa so se v poslednjem časa znatno izpremenile. Prvaku Slovenije; Iliriji so vznikli opasni nasprotniki, boj ljubljanskega prvega razreda za prvenstvo se bije že med približno enakimi klubi. To je pokazal že zadnji nastop Hermesa proti Iliriji pri katerem je morala poslednja napeti vse sile za premoč in zmago. V nedeljo pa je prvi nastopil še pojačan z bratoma Pleš in t bojnim elanom, ki je od začetka do konca diktiral naravnost divji tempo. Hermesovo moštvo je lepo vigrano, žogo vodi s kratkimi pasovi giblje se izredno hitro, razmešča se kaj posrer čeno, le v napadu nima pravilnih sun-1 kov na goal. Povsem drugačno je moštvo Primorja. Igra premišljeno, njegova igra, posebno z izpopolnjeno napadalno vrsto, je sunkovita ter vsled svojih dobrih strelcev vedno opasna. Po dolgem času smo mogli opaziti vzorno napadalno vrsto s krasno izpeljanimi Izpadi in streli na nasprotna vrata. V njej so se pač opazili stari igralci Bregar F, Baline in Vrančič, ki so primorskemu moštvu na mah izpremenili obraz ter način igre. S temi igralci ter z branilcem Pavalecom, srednjim halfom Birso in krilcem Zargijem si je Primorje osnulo jedro svojega prvega moštva. Postave moštev: Hermes:	Mihelič,
Vlah-Prešeren, Hribemik-Cerae-Jesflj, Madržan - Rozman - Pleš I. - Pleš D. * Zemlok. Primorje: Petelin, Pavalec * Temovic, Bregar I. - Birsa - Vrančl®, žargi I. - Bregar R. - Baline - Bregar F. - Žargi II. Primorje igra proti solncu, kar omogoči Hermesu, da pritisne v prvih 5 minutah, ne da bi mogel dosefl goal. Nato slede protinapadi katerih pade pni. goal za Primorje po Bregar Romanu; neubranljiv po svoji vehe* mentnosti obtiči visoko v mrežL Kmalti izjednači Hermes vsled nerodnosti primorskega vratarja, kateremu se izpod nog izvije žoga. Napadalna vrsta Primorja pritiska vse huje, ko zabije Baline drugi goal, s katerim vodi do tik pred konec prvega polčasa, kjer sodnik prisodi Primorju vsled foula desnega halfa enajstmetrovko, ki jo Pleš Izpre-meni skozi roke vratarja v goal V drugem polčasu se posreči Hermesu na desni, strani gneča pred primorskimi vrati, iz katere doseže tretji goal Kmalu nato izravna drzen solo Bregar rt. Igra je ostala nedoločena, dasiravno je Primorje bilo nesporno, boljše moštvo, njeni goali so bili vzorno napeljani in izstreljeni Kljub trdovratnemu in dolgotrajnemu napadanju pa se mu vendarle ni posrečilo doseči zmage. Igra Je bila kakor rečeno vseskozi napeta, nudila je prvorazredno igro, posebno na strani Primorja, koje napadalna vrsta Je zopet oživela stare vtise velikih ljubljanskih nogometnih tekem po preobratu. Zadnjih 30 minut je Primorje igralo vsled poškodbe leve zveze z desetimi možmi. Sodil je brezhibno gO*P-Ochs iz Celja.
S. K. Slovan, Ljubljana : S. K. Ko-rotan Kranj 6 : 0 (2 : 0). V nedeljo 24. t. m. je gostoval ljubljanski Slovan v Kranju, kjer je igral tekmo s tamoi-njim S. K. Korotan. Igra je bfla živahna in izredno zanimiva. Slovan Je bil PtVi polčas v lahki drugi polčas piav popolni premoči. Ta premoč bi bila lahko Izražena v še večjem razmerju goalov, da ni Slovan vsled svoje neodločnosti zamudil nebroj lepih pozicij pred goa-lom Korotana. — Korotan igra brez izrazite kombinacije. Moštvo je hitro, požrtvovalno In dobro izurjeno, zlasti močna je obramba. — Igrišče je prekratko in preozko ter je radi slabega terena komaj uporabno. Sodnik prilično dober.	K,
Društvene vesti.
Društvo zobotehnlkov sklicuje sku' pen sestanek vseh članov v sredo, dne 27. septembra pri »Novem sveta« ob pol 8. uri zvečer. Radi važnosti Je vsa« kega člana dolžnost* da se sestank* udeleži — Odbor.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prih hodnja javna odborova seja v sred<k dne 27. septembra t. L ob 20. uri v v©> liki dvorani Mestnega doma. Društv* na pisarna daje članom dnevno od 1$ do 20. ure Informacije Sv. Petra cest« štev. 12, pritlično, desno.
PERILO
za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke,
po nainiijih cenah pri;
il- SiiMc nad. R $ns
Ljubljana, Mestni trt T9._
Stran 4.
JUGOSLAVIJA*, 26. septembra 1922.
štev.
G. DABORIAU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
»Z Jenny Fancy?« je vprašal o če Hantat nekoliko za-, Cudeno.
*Da, z miss Fancy.«
>Seveda se je sestal.«
^Večkrat?«
»Dokaj pogosto. Po tistem prizoru pri »Beiie image« se je Vrgla nesrečnica v najstrašnejši razvrat. Ali jo je pekla vest zaradi ovadbe, ki je bila kriva Sauvresyjeve smrti, ali je slutila, da se je zgodil zločin, kdo ve? Gotovo je, da je začela popivati kakor blazna in se je pogrezala od tedna do tedna globlje v blato propalosti...«
»In gror se je vendar sestajai 2 njo?«
»Ker je bil primoran. Preganjala ga je tako, da se je v Jfesnici bal. Kakor hitro ji je pošel denar, je pošiljala ponj odposlance s sumljivimi obrazi, in grof ga je dajal. Nekoč je odrekel; še tisti večer je prišla sama, seveda pijana, tako da jo Je odpravil le z največjo težavo. Vedela je, da je bil ljubimec gospe Sauvresyjeve, in je to izrabljala: vršilo se je izsiljevanje iv pravem pomenu besede. Sara mi je pravil, koliko skrbi mu povzroča. Rekel je, da se je ne odkriža drugače, nego ako jo Sla zapreti, a to sredstvo da se mu upira.«
»Je li že dolgo, kar sta se videla zadnjikrat?«
»Bogme,« se je oglasil doktor Gendron, »tri tedne še ni lega, ko sem bil v Melunu na posvetu in sem po naključju zagledal grofa in njegovo prijateljico pri oknu nekega hotela; ko me je grof opazil, se je naglo umeknil.«
»To se pravi, da ni več dvoma — —,« je zamrmral policijski agent.
A umolknil je. Baš tisti hip je vstopil Guespin med dvema orožnikoma.
V dvajset štirih urah se je postaral nesrečni valfeuilluski [Vrtnar za dvajset let. Oči so mu ležale globoko v jamah in skrivljene ustnice mu je obrobljala pena. Večkrat je trudoma goltnil, kakor bi s težavo in muko požiral slino.
»Nu,« ga Je vprašal preiskovalni sodnik, >all ste se premislili?«
Jetnik ni odgovoril.
»Hočete li izpovedati?«
Gneven krč je stresel Guespina od glave do nog; Iz oči
so mu šinili plameni.
»Izpovedati!« Je rekel s hripavim glasom, .»Izpovedati? Cernu ?«
Obupno je vzmahnim z rokami kakor človek, ki se je zdavnaj odrekel vsakršni nadi rešitve, in vzkliknil:
»Kaj sem vam storil, Bože moj, da me tako trpinčite? Kaj pravzaprav hočete, da' naj povem? Da sem jaz storilec? To bi radi? Dobro, naj ba: jaz sem! Tako, zdaj ste zadovoljni. Odsekajte mi glavo, a brž, ne mučite me deljU
Mrklo strmenje je pozdravilo Guespinovo izjavo, Kaj?! Priznal je?!...	%
Gospod Domini je imel toliko dobrega virusa, da ni pokazal zmagoslavja; še z obrazom ni trenil, čeprav ga je priznanje iznenadilo da nikoli tega.
Samo gospod Lecoq je ohranil vziic začudenju nekaj prisotnosti duha. Stopil je h Guespinu in ga potrepljal po rami.
.»Daj, daj, prijatelj,« mu je rekel z očetovskim glasom, »ne klati budalosti! Meniš li«. da ima gospod preiskovalni sodnik kak skriven vzrok, da bi ti hotel škoditi? Nezmisel, kaj? Ali pa morda misliš, da sem se jaz zaklel zoper tebe in te hočem spraviti pod sekiro? Gotovo ne! Zgodil se je zločin — zdaj iščemo krivca. Ako si nedolžen, pomagaj nam najti tistega, ki ni, Kaj si počel od srede zvečer do četrtka zjutraj?«
Toda Guespin je vztrajal v svoji divji zakrknjenosti.
»Kar sem imel povedati, sem povedal,* je dejal.
Tedaj se je Lecoqov glas izpremenil; prej dobrohoten, je postal strog.
»Vedi,« je vzkliknil, odstopivši korak nazaj, kakor bi hotel bolje presoditi učinek svojih besed, »vedi, da nimaš pravice molčati! In če bi tudi molčal, bedak, mari misliš, da policija ne izsledi vsega? Tvoj gospodar te je poslal v sredo zvečer po opravkih, ne? Koliko tl je dal s seboj? Bankovec za_tisoč frankov?«
Jetnik je pogledal gospoda Lecoqa z izrazom tope pre-padenosti.
»Ne,« je zajecljal, »bankovec za petsto frankov.«
Kakor vsi veliki umetniki v trenutkih svojih glavnih nastopov, je bil tudi policijski agent globoko razburjen. Njegov presenetljivi izsledovalni dar mu je vdehnil to smelo misel, katere uspeh je pomenil hkrati popolno zmago.
»A zdaj mi povej ime tiste ženske,« je rekel nato,
»Ne vem ga, gospod.«
»Saj nisi tepec! Majhna je, kaj ne, dokaj zala, temnolasa In bleda, z velikimi črnimi očmi?«
»Mari jo poznate?« je vprašal Guespin z glasom, ki je trepetal od razburjenja.
»Da, prijatelj! In če želiš vedeti njeno ime, da boš zanjo: zove se Jenny Fancy.«	^ide#
Guespinov gnev se je izpreminjal v brezmejno zac«1*
Z vidnim naporom vse svoje miselne sile se je vpraseva^ more biti ta mož poučen o dejanjih, ki jih po vsej človesio meti ne bi smela vedeti živa duša.
Toda že je detektiv povzel:	'	,.i
»Zdaj, ko sem ti povedal ime črnolaske, povej tl ib kako in zakaj ti je izročil grof Trčmorelski bankovec za Pe frankov.*	.
»Gospod grof mi ga je dal zato, ker v trenutku znoj odhoda ni imel drobiža, menjat pa ni maral poslati. K®Ke naj prinesem ostanek nazaj.«	u
»In zakaj se nisi pridružil tovarišem, ki so te caJ»u Weplerju v Batignollu?«
Nikakega odgovora.
»Kako se je glasilo grofovo naročilo?«
Guespin se je obotavljal Njegove oči so blodile ou P* iskovalnega sodnika do očeta Plantata, od zdravnika^ a tektiva; in zdelo se mu je, da vidi na vseh obrazih odsev V* rogljivega zmagoslavja.
Prešinila ga je misel, da se posmehujejo; nastavili so K past, on pa je bedasto skočil vanjo. Zbal se je, da ne bi * govarjanjem še poslabšal svojega položaja. In vnovič se t*" polastil strašen obup.
i'Oh!« je vzkliknil, obračaje se h gospodu Lecoqu, nili ste me! Ničesar niste vedeli, pa ste pripovedovali tine, da bi doznali resnico; in jaz sem bil tako neumen, das*, odgovarjal. Zdaj boste obračali vse moje besede zoper men®-, j>Kaj! Ali misliš že spet znoreti?«	.J
»Ne, pač pa vidim, kako in kaj! Nič več vam ne na led, Rajši poginem pri tej priči, nego da bi zinil še dico!«
Ko ga je hotel agent miriti, je dodal z idiotsko trmo: , »Sicer pa nisem tako neumen, kakor mislite: vse, kar S*1' povedal, so same laži.«	j
Ta nepričakovani obrat jetnikovega mišljenja ni izneD& nikogar, če so osumljenci, ki se drže svojega obrambo*? načrta kakor želva lupine, so tudi drugi, ki ga izpremim^ pri vsakem novem zaslišanju in preklicujejo danes, kar včeraj trdili, ter si izmislijo jutri spet drugačno istorijo, da> pojutrišnjem vnovič utaje.
Gospod Lecoq je zaman prigovarjal Guespinu, da počemu molčati; niti trud preiskovalnega sodnika mu vabil besedice.	(Dalje	pr	BU
PRODAJA:
VRTNARIJO/ popolnoma Urejeno, 2 orala dobrega vrta, na krasni legi, tudi za »tavbišče zelo primemo. Celje, Ljubljanska cesta 23a.   55*
MALO POSESTVO s hiša in vrtom na prometnem
kraju, pripravno za kolar-sko obrt Ponudbe z navedbo cene na Ivan Grašič, kolar, Trbovlje p. Smlednik.
549
PSE, pristne ovčarje, dobre čuvaje S. Potočnik, Selen-burgova ulica 6/L	348
HIŠA v Kamnika na glavnem trgu s korporacijsko pravico prostovoljna Več pri upravi lista.	547
ENONADSTROPNO IUŠO s trgovino v Ljubljani Naslov v upravi lista. 523
SLUŽBE S
MANIPULANTNI URADNIK vinske in špirituozne stroke. obenem izvrsten vino« gradnik in kletar z dobro prakso in teoretično izobrazbo in dobrimi izpričevali išče, oziroma želi spremeniti dosedanje mesto h kakemu podobnemu podjet ju, oziroma, kot vinograd nik in kletar h kakemu vinogradu. Pogoj malo stanovanje. Ponudbe se prosijo pod šifro »Vino In šplrituo-ze« na upr. lista. 55?
MLADA GOSPA želi vstopiti kot sotrudnica, blagajničarka ai družatmfca v špec. trgovini v Ljubljani ali v Mariboru. Naslov v upravi lista. 544	se le na dobro, zanesljivo moč. Naslov r upravi iista. 529	Ileršič, na Friškovcu pri Ljubljani. 533	točno, okusno in ceno. J. Stemberger, Dunajska cesta št. 9. 541
		KDO Ml POSODI 25.000 dinarjev v svrho otvoritve gostilne za dobo treh let oroti primernim obrestim. Za kritje denarja Izdam menice. Cenj. ponudbe se prosi na upravo tega iista pod »Bančni uradnika 537	
	mino s razpolagam s kapitalom do 1 milijon kron ter želim vstopiti kot kom-panjon v kako dobro idoče podjetje, Cenjene ponudbe pod -rSotrudrak — Irena« na upavo lista. 553		H3J¥@ Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast. —■ In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3uge-Auto d. 2 ©. z. v Ljubljani,
IŠČEM dobrega pomočnika za boljša dela. Hrana In stanovanje v hiši. Ivan Cerar, čevljar, Stob 54, Domžale. 543			
PRODAJALKA, vešča nemškega In slovenskega jezika, se sprejme takoj v večjo trgovino 2 mešanim blagom na deželi. Reflektira		SPREJMEM stare klobuke, velurje i. dr. v preoblikovanje. Tudi vsa modistovska dela, svileni klobuki, čepice itd. Nova naročila izvršim	
	REZANJE DRV 1 MOTORNIM OBRATOMI Naročila se sr»rejemaio Ludvik		
Urar
. El M
j LjoiiliM Mestni tl0!
£ tolikazalogam,zlatiš,^' hmina In optike, - Popravila ^ # a izvršujejo strokovno ifl F I
®	inuKtavm	■	t
jamstm-
Cene nizka.
Damsfte kostume, plašče,
francoske toalete.
Obleke za gospode po najnovejših krojih izvršuje po naročilu in po meri v najhitrejšem času
v F. Potočnik
krojačnica za dame in gospode
Ljubljana, Selenburgova 6/1.
Sprejemajo se tudi naročila iz dežele po znižanih cenah.
Med. univ. dr. RUDOLF ZALETEL
se preseli
dne 25. t. m. v »borpo ulito G
1. nadstropje, desno
ter bo začel redno ordinirati vsak dan
od 9.-11. dODOl. in 2.-4. popol.
iiiiiiiiiiiiiiiiiin
Išče se lokal “
■MMM	meroma	promet-
nem kraju. Ponudbe pod Jokal" na upravo lista.
Vešjo množino
• •
časopisnega papirji
■r proda
uprava »Jugoslavije".
Zdravnik
dr. Zoran 3ošt
ordinira.
št. 26 ŽALEC št. 26
(Kodr&tova hiša.)
Bi?
RAZGLAS.
Pri mestni klavnici celjski je oddati službo
obratovodje.
V poštev pridejo predvsem prosilci, ki so opravljali že iBSne službe in osebe, ki so kot dalje služeči podčastniki bili f vojaški službi Plača po dogovoru.
Pravilno kolekovane prošnje, katerim je priložiti rojstni, domovinski list, izpričevalo o dosedanjem civilnem in vojaškem službovanju in nravstveno izpričevalo je vložiti do 8. OkfObrd te |a pri mestnem magistratu.
Mestni magistrat celjski,
dne 19. septembra 1922.
Župan:
Dr. Hrašovec, s. r.
:
:
s
%
Sprejmemo spretnega, agilnega in zanesljivega
. akviziterja.
S za nabiranje oglasov za S
• časopis in razne publikacije.
S Zglasiti se je v upravi na-
• Šega lista med 9. in 10. uro dc ~oldne. Prednost imajo v tej stroki že izvežbani akvi-
# ziteriji.
•
m
m
•
«>
ZAGREBA f Hitijih je
ene velike hiše na ulico, na dvorišču 2 novozgrajeni zgradbi za stanovanje in velika delavnica z električno razsvetljavo, dva velika dvorišča, velik vrt, električna železnica do hiše. — Ves prostor obsega 4200 m*. Objekt se nahaja na izborni poziciji in je prikladen za veletrgovino gradbenega materijala, lesa, žita, sena itd. Donaša letno Din 175.000'—najemnine. Cena Din875.000*—. Natančneje pri lastniku
1 PREBIL, ZAGREB, Nikoličeva ulica 10.
»iiiHMUimmiiMiiiiinniiiimHHiiimniiiiiiiHiimiiiiiiHiiiniBiniiiiniiiiiiinBimiaiimininiiiHinait!
Blago
za prevleko divanov in Mim pohiftva v veliki izberi, dalje raA platno in jute za tapet-oifce, »jeitlprlporoča tvrdka
MtSkatat«-
miimiimiuinnnnninniinmintninifmi
Proda se _________
stavbeni prostor
za zidanje malih stanovanjskih hiš ali pa industrijo v Ljubljani. — Naslov pri: ALOMA COMPANY, anončna dr., Kongresni trg 3/L Telefon štev. 174.
tnmmnnmirtiimiinimmmminniiimi
RAZGLAS.
Zvišanje brzojavnih pristojbin.
Počenši s 25* septembrom se ivišajo breejs^ pristojbine tako-le (v oklepaju dosedanja taksa):	^
Golica 50 par (20). — Pristojbina za prodajo tajnopismh brf0^ 500 Din (180) letno. — Sedaj privatnikom ni dovoljeno poslužeV«0 £ tajnopisnega sloga v brzojavkah. — Pristojbina za besedo 50 p Najmanjša pristojbina za brzojavko 5 Din (3). — Prejemno 5 Din (3). — Prepis brzojavke: za vsakih 100 ali začetih 100 ^
5 Din (3). *— Priznanica 1 Din (50 p). — Za predajo brzojavk n® sečni obračun 200 Din (100) letno. — Ako so predana ustavi, se pristojbina ne vrača. — Dostava ob gotovih čaših na S°1^ krajih 50 Din (24) letno. —Dostava po posebnem slugi v zunanji
p® dnevi 10 (2h ponoči 20 (4) Din od Iciiometr^
Naročnina na borzne tečaje in vremenska poročila 200 Din (120) O* /'-•
V Ljubljani, dne 23. septembra 1922.
OdvetnlMrJosipEapudtf
naznanja, da je otvoril svojo odvetnj^ pisarno ter jo pridružil odvetniški Pis^ dr. Antona Švigelja v Ljubija*1-DaBmatinova ulica 11.
Glavni Ut odgovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja »Jiigoslov. novinsko d. d*.
SIVIMO
govejo, prašiče, ovce itd. prevzema Pjj
ugodnimi pogoji v komisijo. - Natanc ' pojasnila pri tvrdki
MB , feiekiaimica,
Tiska »Zvezna tiskarna« 11jubli*®5,