Številka 335
TRST, v petek 6. decembra 1907
Tečaj XXXII
ZJZST IZHAJA VSA SI DAN
iHdi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične Številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) t »rogih tobakarnah v Trftu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, .it. Petru. Sežani. Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu.
Ajdovščini, Postojni, Dornl ergu, Solkanu itd. C1>E OGLASOM se računajo po vrBtah (široke 73 mm, visoke 2l/, mm); za t^ovinnke in obrtne oglase po 20 stotink; im. «f»mrtnice. zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov f &0 ste t Za oglase v tekstu liBta do o vrst 20 K, vsaka na-daJjna vrsta K 2- Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4® stot. — Oglase Bprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece ti K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Naročnica na neJeljslco udaije .Edinosti' stane: celoletno £5 20, po!leta
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorcio Galatti IS (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni ureduik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Eiiino3tJ. — Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. IS. - PoŠtno-hranil nični račun št. 811*652.	■
===== Telefon štev. 1157 —----
Avstrijska posl. zbornica.
Masarykov nujni predlog sprejet.
DUNAJ 5. V meritorični debati o nujnem predlogu posl. Masaryka bo se vsi govorniki raznih strank izjavili za svobodo vede in svobodo vesti in proti poskusom, da bi vseučilišča služila v strankarskopolitične svrhe. Poel. Masaryk je irjavil, da soglaša s predle-gom posl. Drexela, v katerem se poživlja vlado, naj jamči, da bo proti vsem političnim, napa-dtoi ščitila svobodo poučevanja in učenja, svobodo vede. svobodo vere in vesti, sajam-»ene po temeljnih državnih zakonih. Konečno je zbornica enoglasno sklenila, da se predlog izroči ustavnemu odseku. Odklonila je pa predlog posl. Pernerstorferja, da se bogo-ilovne fakultete spremeni v privatne zavode. Prihodnja seja jutri.
Jugoslovanski klub proti nagodbi.
DUNA J 5. ..Državno - pravna korespondenca" poroče, da je jugoslovanski klub končal posvetovanja o svojem stališču k nujnim predlogom glede nagodbe. Sklenil je, da ne bo obstruiral, niti se odstranil od razprav, ter se zadovolji s tem. da nagodbo odkloni,
OGRSKA ZBORNICA.
BUDIMPEŠTA 5. Zbornica je nadaljevala debato o nagodbenem pocblastilnem zakonu. Posl. Pinterović je proti nagodbi govoril hrvatski. Posl. Lengyel je polemiziral proti izvajanjem grofa Apponyi-ja, rekši, da ne bi bila razprava o nagodbenih predlogah izzvala takega odpora kakor poobIa3tilni zakon. V Avstriji še ni gotovo, bo li nagodba vsprejeta ali ne ; zato mu je nerazumljiva naglica, s katero se hore resiti pooblastilni zakon. Govornik se je potem podobneje bavil z nagodbo in izjavil, da odklanja predlogo Na to je bila razprava prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Nemški državni zbor.
BuIowa zmaga.
BEROLIN 5. Zbornica je bila danes dobro obiskana kakor malo kedaj. Galerije so bile prenapolnjene s publiko, ki so jo privabile senzacijonalne vesti o krizi kancelarja vsled nesporazumljenj, ki vladajo v vladnem konservativno-liberalnem bloka toliko glede linančne politike, kolikor glede stvari vojske.
Takoj ob začetku seje 60 vstajali zaporedoma vsi zastopniki bloka: Norman v imenu konservativcev, Bassermann v imenu nacijonalnih liberalcev, Wimmer v imenu svobodomiselnih lrakcij in slavnostno izjavili ob protestih se strani centruma in soc. demokratov svoje zaupanje do blokove politike in zaupanje do kancelarja.
Po izjavah zastopnikov vladnega bloka je spregovoril posl. Grober (centrum), ki bi bil moral imeti danes dolg govor o proračunu, a se je odpovedal, češ, da noče motiti zabave ljubimcev.
Ko je predseduik naznanil, da je predlagan konec debate, so začeli socijalisti burno protestirati. Razburjenje je potem trajalo skoz celo sejo, tako da ni mogel državni tajnik v. Bethman Holl\\eg, ki zastopa načrt o trgovinskih odnošajih z britsko državo, niti dovršiti svojega govora.
Iz južne Afrike.
BEROLIN 5. Brzojavka nemške kabelske družbe poroča iz Kapstadta : Natalska milica je odšla v deželo Zulov, ker je tamkaj položaj nevaren. Reservisti so dobili nalog, naj bodo pripravljeni.
Razstava avtomobilov.
BEROLIN 5. Daies je bila otvorjena mednarodna razstava avtomobilov.
V Škof De»evffy.
BUDIMPEŠTA 5. Umrl je danes po noči čauadski škof Aleksander Desevffv.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 5. Danes se je zopet se-j ! stala skupščina. Preden je prešla na dnevni j red je posl. Stojanovie v imenu mladoradi-kahie stranke podal izjavo, v kateri je rekel, da je vlada odgodila skupščino n9 radi navedenih trgovinskih pogajanj z Avstro-Ogsko, marveč da zmaga s svojimi kandidati na ob-i činskih volitvah ter da odloži odgovor na ; interpelacijo glede umorstev v policijski pre-| fekturi. Minister za nofcranje stvari je izjavil, I da odgovori na interpelacijo glede umorstva obeh Nov&kovičev dne 9. t. m. Prihodnja seja jutri.
Maroko.
LALLAMARNIA 5. Glasom neke semkaj dospele vesti se je baje v micoli noči blizo šotorišča Martinprey vršil boj. Vest se pa ne potrjuje.
MADRID 5. Iz Melile poročajo, da se je blizo Marhike zopet bil boj ined cesarskimi četami in uporniki. O izidu boja ni še ničesar znano.
PARIZ o. Specijalni poročevalec „Ma-tina" poroča, da 60 nekateri oddelki Beni Snasen uprašali generala Liauteya, pod kakimi pogoji bi vsprejel njihovo pokorenje.
Odgovorilo se jim je, da ne more biti o pogojih nikakega govora in da se mora ves rod Beni Snasen brezpogojno pokoriti. Več voditeljev Beni Snasen hoče baje priti v Ugido, da priobčijo generalu Liauteju svoje namene.
PARIZ 5. „Temps" poroča iz Tangerja. ; da so vesti o bojih ob alžirski meji in o spo-■ padu med rodom Sauja in Šerifsko mehalo i napravile na urojence velik utis. Iz Casa-; blanke je pričakovati slabih vesti.
PARIZ 5. Iz Tangerja brzojavljajo, da se tamkaj širi govorica, da propovedujejo v okolici Casablanke sveto vojno.
Francoska zbornica.
PARIZ 5. Zbornica je na svoji današnji predpoludanski seji vsprejela proračun za kolonijalne čete in za obrambo kolonij ter pro račun za bogočastje. Na to je zbornica pri čela razpravo ministerstva za unanje stvari.
Španska kraljeva dvojica.
BREST 5. Vojna ladija „Renoven" s špansko kraljevo dvojico, namenjena v La Rochelle, se je danes predpoludne radi viharnega vremena usidrala v tukajšnjem pri-stanica. —
Rusija.
Kazenska razprava proti socialističnim poslancem druge dume.
PETROGRAD 5. Danes opoldne je pričela kazenska razprava proti socialističnim poslancem druge dume radi veleizdaje. Obtoženci in njihovi branitelji se niso hoteli udeležiti razprave, ker je javnost izključena. Dijaki tukajšnjega vseučilišča so danes demonstrativno izostali od predavanj in več tisoč delavcev tukajšnjih tovarn štrajka povodom procesa. Mir se ni nikjer kalil. Po ulicah hodijo mnogoštevilne orožniške patrulje.
Družba zarotnikov odkrita.
PETROGRAD 5. V nekem stanovanju v Furšataskiji ulici so bili aretovani členi nove, zelo razširjene družbe zarotnikov. Zaplenjeni so bili tudi imeniki členov in načrtov.
PODI. ISTEK
11
Naskok na mlin.
Povest iz nemško-francoske vojne.
Emile Zola.
In takoj je ukazal izvršiti to. Dvanajst mož se je postavilo s puškami v vrsto.
Toda oče Kos ni izgubil svoje hladnokrvnosti ; vse se mu je zdelo zgolj slaba šala, kajti ni mu šlo v glavo, da bi se kar tako meni nič tebi nič streljalo ljudi... Ko pa so položili zdaj nanj roko, je dejal : „Torej je stvar vendar resna ? No, radi mene — ako morate na vsak način imeti enega... jaz ali kak drug, saj je vseeno !"
Toda Franica je bila v grozi planila po-koncu. ,,Milost," je prosila, „milost, oče je nedolžen, usmrtite mene na njegovem mestu, kajti jaz sem pomagala Dominiku bežati 1"
„Tiho, otrok, zakaj lažeš ? Ne verujte ji, gospod častnik; ona se laže : bila je vso noč zaklenjena v svoji sobi."
„Ne, ne, jaz ne lažem, zlezla sem pri
okuu vun in sem pregovorila Dominika ; da, to je- resnica, čista remica."
Oče se je na smrt prestrašil, videl ji je na očeh, da ni lagala, A delal se je, kakor da ji ne verjame.
„Ona je blazna," je dejal, „ne poslušajte je, saj ne ve, kaj govori."
Franica se je s sklenjenimi rokami vrgla na kolena in se hotela obtožiti znova, a oče ji ni pustil govoriti.
Pruski častnik je gledal mirno ta bolestni prizor, potem je dejal Franici: „Držim se pač očeta, ker nimam onega ; pripeljite mi fanta in Vaš oče je prost."
S široko-razprtimi očmi je strmela v moža, ki ji je mogel staviti ta grozoviti predlog, ki ji je dal, da voli med očetom in ženinom. Ni mogla zapopasti; slednjič je zajecala : „Kako naj najdem Dominika ? Saj ne vem, kje je."
„Ali on ali oče, Vi imate voliti."
„O moj Bog, moj Bog, kako pa naj volim, ko ne vem, kje je Dominik ; ali tudi, ako bi vedela — ali bi mogla voliti ? Rajši
umrjem 1 Saj mi raztrgavate srce--o
prosim, usmrtite me, a ne zahtevajte kaj tako groznega od mene !"
Taft pri carju Nikolaju.
PETROGRAD 5. (Petr. brz. ag.) Včeraj je car vsprejel ameriškega vojnega min. Tafca v avdijenci. Potem je Taft prisostvoval vojaški paradi. Po paradi je bil zajutrek v veliki palači.
SLOVAKI.
Preko tri milijone Slovakov vodi na Ogrskem trd boj z madjarskim nasiljem, boj za življenje ali smrt. Sedaj pa sedaj zatre-peče evropska javnost nad klicem obupnosti, ki prodira preko ogrskih meja, sicer pa se zopet pozablja na ta njih boj ter večinoma brezdelno gledamo, kako je teptana svoboda, kako je tlačen slovaški narod uprav azijat-skim načinom, kako je izpostavljen nevarnosti pogube.
Celo Cehi, najbližji slovaškemu plemenu, malo vedo o Slovakih, dasi so Slovaki veja češkoslovanskega debla, čeprav so Slovaki nekdaj zajedno s Čehi tvorili državo Velko-moravsko in dasi je v njih mnogo češke, husitake krvi iz dob emigracije, ko so Cehi bežali na Slovaško ter se udomačili tam.
Doslej crpijo Slovaki duševno silo in uteho iz čeških knjig ; njih molitve in propo-vedi so češke.
Slovaška veja je Čehom najbližja, kri je to iz češke krvi in ud iz češkega narodnega telesa. Zato Čehi danes ne gledajo več brezdelno na heroični boj slovaškega naroda ker ako pade ta, bi to gotovo omajalo češko pozicijo. Koliko slovanskih narodov je že poginulo po krivdi Slovanov !
Razmere na Slovaškem so tužne. Madja-rizaciia se ne sramuje najpodlejfiih sredstev k potlačenju prav in svobode, da zaduši vse. kar je slovaškega.
Slovaški narod nima šol. Državne šole so skozinskoz madjarske, otroci, ki ne znajo madjarščine, se poučujejo takozvanim „direktnim načinom", to je: takoj po madjarsko. V mnogih občinah, kjer se nahaja takšna madjarska šola že desetletja, so slovaški rodoljubi konstatovali, da se otroci, zapustivši šolo, niso naučili niti pisati niti citati, in to ne slovaško ne madjarsko. V mnogih slučajih takšen otrok ne zna niti šteti do desetih in ne zna niti najprimitivnejših pojmov o merah in utežih. Malo šol je na Slovaškem takozvanih „cerkvenih", ki jih vzdržujejo katoliške in protestantske cerkvene občine, kjer se deca poučuje slovaški, kjer učitelj čuti z otroci. Sedaj je prestalo tudi to: letos je bil od vladarja potrjen zakon, ki postavlja cerkvene Šole pod državno nadzorstvo, zapoveduje madjarski pouk ter naravnost ukazuje, da mora biti vsak učitelj, ki bi ne poučeval madjarski, odpuščen iz službe.
V letih 70tih so imeli Slovaki svojo „Matico" na način slovenske Cirilmetodijeve družbe in vzdrževali so si privatno višo gimnazijo v Turčanskem sv. Martinu. Vlada pa je zaplenila „Matici" vse imetje 80.000 gld. ter je zaprla gimnazijo. Se zaplenjenim denarjem pa se podpirajo vladni časopisi, pisani slovaški in služeči madjarizaciji. Nekoliko let potem so pristopili Madjari k jani-čarskim sredstvom madjarizačnim : poslali so žandarje in uradne slugena lov slovaške dece. Lovili so otroke po hišah in pašnikih, jih z nasiljem otimali sta-rišem in kakor čredo so jih gnali v madjarska mesta, kjer so jih madjarski vzgajali in od-tujevali slovaškemu ljudstvu. Dve tretjini teh otrok so se pomadjarili, ena tretjina je umrla.
Slovaškim otrokom, hodečim v madjarske šole, je Btrogo prepovedano govoriti slovaški
Njen obup, njene solze niso ganile tujega častnika; temuč izgubil je potrpljenje in je kričal: „Zdaj pa je dovolj ! Hočem imeti toliko ozira in Vam dati dve uri časa — ako po preteku tega roka Vašega ljubega ni tu, se bo Vaš oče pokoril zanj !u
Velel je zapreti očeta Kosa v sobo. v kateri je bil Dominik. Stari ni kazal niti najmanjega razburjenja; zahteval je samo tobaka, nabasal ravnodušno svojo pipo in pričel puhati. Ko pa je bil sam, sta mu stopili v oči dve težki solzi in počasi spolzeli mu po licih.
Njegovo vbogo ljubo dete, tako kruto mučiti! Kako je njegova dobra Franica morala trpeti!
Deklica je trpela v resnici nečloveško. Ni mogla zapopasti tega, kar so zahtevali od nje!
Ostala je bila na dvorišču, ko so odvedli njenega očeta, in strmela za njim, strmela nepremično ? vrata, za katerimi je bil zginil. Nekaj vojakov je šlo mimo in smeje so ji zaklicali nekaj ; ni jih razumela, gotovo jih niti slišala ni. Prijela se je z obema rokama za glavo, kakor bi se bala, da se ji razpoči.
Častnik se je okrenil, da bi Sel, in je
med seboj in na ulici. Naj navedem konkreten slučaj : sin znanega slovaškega domoljuba Petra Makovickega v Ružomberku je bil izključen iz madjarske gimnazije, ker je na ulici govoril slovaški. Zatožil ga ]e bil profesor. Oče izključenega je rekuriral na vse instance, ali madjarsko ministerstvo pro-svete je odločilo, da je bd to zadosten uzrok za izključenje, ker ima baje dijak madjarsko gimnazije govoriti madjarsko in ne slovaško.
Češke srednje šole in tudi češke strokovne šole bi mogle potrditi fakt, da prihaja vsako leto obilo takšnih izobčenih dijakov t> Slovaškega študirat na češke in^ moravske srednje šole. Navajam še : Dr. Srobar. slovaški rodoljub, je bil izključen iz madjarske gimnazije zaradi „panslavizma", vseučilišče je študiral v Pragi, katero Madjari nazivaj o „gadjo zalego panslavizma*4. V. Kubanv je bil izključen v drugem tečaju iz 8. gimnazijskega razreda, ker si je prepisoval v notes slovaške verze. Dušan Vjest je bil izobčen iz gimnazije zaradi .panslavizma", medicinec Rehak je bil relegovan s peštanske univerze, ker je v svoj nacijonal zapisal, d a je slovaške narodnosti ter je tudi vztrajal pri tej izjavi itd.
Ob takšnem kulturnem stanju ni čudno, da tone narod v nevednosti in inteligence je malo. Kjer ni šol, tam ni izobrazbe. Čital-niških, izobraževalnih, gospodarskih društev narod ne pozna. Potreba je na Slovaškem knjih, potreba je, da bi bil narod navduševan k čitanju. Dela se neumorno na tem in danes imajo Slovaki dva dobra časopisa „Slovenskv Tvždenm'k" in „Ljudove novinv" ; tudi zabavne in izobraževalne knjige so počele izhajati po zaslugi Čeha F. Votrubv-ja, živečega na Slovaškem.
Slovaški narod vsled neizobrazbe vstraja na starih formah življenja; ponajveč je zemljedelec; pravzaprav zemljedebki dninar, naraščaj in mlajšo generacijo pogoltajo ma-djarsko-židovske tovarne, ki vsprejemajo že 12 letno deco in kjer si odraščen in izšolan delavec služi na teden 6—7 gld. Vsako soboto se vračajo z večernimi vlaki v svoje domove po vaseh iz vseh slovaških msst cele legije ubožanih postav, ki se v nedeljo večer vračajo nazaj, da znova prodajajo svoja moči in svoj o dušo. Slovaških obrtnikov je malo, trgovcev in tovarnarjev še manje. Ponajveč si kupujejo narejeno obleko v židovskih trgovinah, za drag denar slabo dunajsko blago.f
V poslednji dobi je bil storjen korak naprej : najbolj vsled zasluge slovaškega poslanca zdravnika dra. Blaha ustanavljajo se konsumna društva, ali, žalibog, mestoma so si jih osvojili madjaronski župniki in stvar se je zopet poslabšala.
Tudi prihajajo slovaški mladeniči na Moravsko in Češko učit se obrti. V slovaških konsumih deluje tudi nekoliko čeških trgovskih pomočnikov in češki trgovci bi imeli na Slovaškem precej hvaležno polje.
Če so že kulturne razmere nad vse žalostne, pak je politično stanje Slovakov naravnost vnebovpij oče. Česar ne doseza tlačenje na polju kulturnem, to ima dodelati brez-pravje, ki se proizvaja na polju političnem. O kakšni svobodi Slovaki vobče govoriti ne smejo. Ne samo, da ne sme nikdo javno spregovoriti, dozdeva se, da je celo mišljenje zločinom v očeh vladajoče madjarske šovi-nistike.	(Zvršetek pride.)
Za vračajoče se izseljence.
Kakor posledico amerikanski fiaančni krizi se opaža že nekaj tednov povračanje v masah ameriških izseljencev v svoje domovin*
rekel: „Dal sem Vam dve uri časa, porabite ju !"
Dve uri časa!
Te besede so ji brnele po glavi, morala jih je ponavljati venomer: dve uri časa.
Mehanično je stopala iz dvorišča, vun, v svet... Kam naj gre ? Kje naj dobi Dominika ? Saj je moralo biti zaman vse prizadevanje ! In vendar bi bila Dominika rada videla, da bi se posvetovala z njim, v dveh bi že našla kakšno rešitev... Dve uri ! Kako je to šumelo po glavi !
Dasi so se ji čezdalje bolj mešale misli, je vendar instinktivno ubrala pravo pot; šla je dol k Moreli, do jeza, kjer so veliki kamni omogočali prehod, in noge so jo nesle tja do one prve vrbe, ki je stala na nasprotnem bregu. Tukaj je moralo biti. Pripognila se je in videla z grozo lužo krvi. Hlastno se je obrnila proč, šla naprej in iskala v travi sledove Dominikovih nog. Tekel je bil naravnost preko travnika, potem se je izgubila sled, a čez nekaj časa jo je zopet našla, vodila je do gozdnega parobka ; tukaj pa ni bilo spoznati ničesar več.
(Dalje.)
•an
rr
»EDINOST« št. 335
V Trstu, dne O. decembra 1907
ske kraje. Poročila z ladij zatrjajo, da so med-krovi ladij parnikov, ki vozijo iz Zjedinjenih držav v Evropo, že za tedne zasedeni. Ker pa
Mari meni Beck, da je svet že pozabil na tisti glasoviti izrek starega Mommsena o čeških buticah, s katerim izrekom je ta mož
po!eg Italije, Rusije in Ogrske spada tudi Av- stopil doli z viSine učenjaka ter stopil med ^ * * _ ___3	« r> Irnfnpi'k 1 O iTOOhOTTO IO TT ' ll^lfl* icrnmnpip talilno visokokalturneea in za
strija med tiste države, iz katerih je izseljevanje v Zjedinjene države ameriške zadobilo velik obseg, je seveda tudi število izseljencev, povračujo-čih se v Avstrijo, izdatno. Če tudi kažejo dosedanje izskušnje, da vračajoči se izseljenci v obče niso brez sredstev, ampak donašajo seboj svoje prihranitve, vendar je na drugi strani pričakovati, da bodo velik del njih ali takoj ali čez nekoliko časa iskali v notranjih deželah dela in zaslužka. Kakor čujemo, s o sena kompetentnem mestu že ukrenile odredbe, da se vrača-j očim avstrijskim državljanom pojde na roko v tem pogledu. Poskrbelo se je, da se delodajalci in njih zveze, kakor tudi posredovalnice za delo opozore na vračanje delavnih moči v notranje dežele. Vrhu tega so dobile politične oblasti navodila v smislu, da bodo v svojem uradnem območju kolikor le možno podpirale vsako pojavivše se prizadevanje, da se vračajočim priskrbi dela. —
Baron Beck proti manifestaciji Poljakom v prilog«
Mi smo že priobčili na kratko vsebino izjave Beckove proti manifestaciji slovanskih strank pruskim Poljakom v prilog. Radi važnosti stvari hočemo to sporočilo nekoliko spcpolniti ter navesti najmarkantneje momente iz rečene izjave.
Mlnisterski predsednik Beck je rekel, da so se interpelantje podali na nevarno polje, na katero stopiti nam je že v naprej prepovedano. Staro pravilo v razmerju med državami je, da se ena država ne vmešava v no- . ^ tranje stvari druge države. To pravilo je tudi J dobro utemeljeno, ker bi bilo sicer medsebojno razmerje med državami izpostavljeno neprestanim motenjem in bi bil mir v nevarnosti. Mi, ki tako skrbno čuvamo, — je vskliknil Beck — da se nikdo ne vmešava v naše stvari, moramo to zahtevo spoštovati tudi pri družin.
Tako g. Beck. Priznati moramo, da smo se varali, ker smo pričakovali drugačnega odgovora. Na to smo bili sicer pripravljeni, da bo g. miniBterski predsednik skušal paralizirati neprijetni utis, ki ga je nastop blovan skih strank moral napraviti v Berolinu. Vendar sreo menili, da bo izjava prikrojena tako da tudi slovanskih strank ne zadene preveč neprijetno. V tem zadnjem pričakovanju smo se varali in verujemo radi, da so bili vsi odločneji elementi slovanski skrajno ozlovoljeni. Beckova izjava pcmenja globok poklon pred nasilniki v Berolinu in obenem odurno brezobzirnost nasproti slovanskim strankam. In ta brezobzirnost mora ozlovo-ljati tem bolj, ker jo je baron Beck opiral na trditve, ki nasprotujejo resnici. Beckova cdločna izjava, da se mi ne smemo vtikati v notranje stvari v Nemčiji bi veljala le tedaj, ako bi bilo res, da se oficijelna Nemčija in nemški politični krogi sploh niso nikdar vmešavali v notranje politične razmere v naši državi. To pa ni res in baron Beck je udaril le resnico po glari, ko je hotel vzbujati mnenje, da se Ntmčija ne vtika v naše stvari. Od Hohemvaitovih časov pa do danes so delovali na avstrijsko notranj o politiko berolinski vplivi, Hohenvart, Taaffe, Badeni, Thun — vsi ti državniki, ki so nekoliko bolje umeli sestav, duh, nalogo in dolžnost avstrijske države nasproti slovanski večini prebivalstva, so občutili moč berolin-skih vplivov, radi katerih v glavnem niso vsp' li se svojimi namerami O bivšem nemškem poslaniku na Dunaju, grofu Eulenburgu — možu,
najnesramneje žalilce visokokalturnega in za vso državo našo toli važnega naroda ?! A mi se ne spominjamo, da bi bila oticijelna Nemčija kedaj nastopila proti takim imperti nencam in proti takemu drznemu posezanju iz nemške države v naše notranje stvari. In nikdar ni nastopil noben Bismark. noben Caprivi, noben Hohenlohe in noben Bulovv. da bi dajal Avstriji tako zadoščenje, kakor jo je hitel dajati sedaj naš Beck v svetem straku pred zlovoljo v Berolinu.
Nemci se — oprostite banalni ► besedo — požvižgajo na vse formalne legitimacije. Oni posezajo kjer le morejo, tudi brez formalne legitimacije, samo ako imajo le priliko in — voljo za to. Te volje manjka doslej avstrijskim Slovanom. Ko pride k moči še volja, tudi oni ne bodo vpraševali po formalni legitimaciji ne barona Becka, ne nikogar druzega. Kakor se Nemci v rajhu v imenu svoje narodm skupnosti, po tem etičnem in moralnem pravu, smejo brigati za avstrijske Nemce, tako se tudi mi avstrijski Slovani smemo čutiti z brati izven države kakor eno narodno celoto in se smemo potezati za Poljake v Prusiji, pa bilo to mogočnem Bulowu v Berolinu prav ali ne! Kakor Nemcem tako je tudi Slovanom nacijo-nalna ideja — najboljša legitimacija. In baron Beck naj tudi ne pozabi, da je poleg Berolina izven našt- države še drugih svetovnih centrov !
Dogodki na Ogrskem.
Wekerlove grožnje.
Del. Fran Supilo se je izjavil o grož-ministerskega predsednika dr. AVekerla proti Hrvatom nastopno : To je staro in znano AVekerlovo sredstvo. Wekerle pa da s tem manje grozi Hrvatom, nego pa stranki neodvisnosti. To je Košutovcem migljaj, naj bodo mirni ter naj odobre vse, kar zahteva on od njih, kajti sicer je tu zopet strašilo hrvaškega vprašanja. Ker se tiče nas Hrvatov — je rekel Supilo — naj Wekerle le grozi kolikor hoče. Mi se ga ne bojimo, ker je z nami narod. Ako se "NVekerle posluži nasilja, nosil bo sam odgovornost za posledice. Tako važnega vprašanja, kakor je jezikovno vprašanje, se ne more udušiti s nasilnimi sredvtvi. Hrvatje se ne bojijo nikakih groženj ministerskega predsednika. Semkaj nas je poslal hrvatski narod. Dandanes ne more nikdo na zapoved organizirati nove stranke. in ako je to tudi ministerski predsednik.
Deputacija ostala na cedilu.
Iz Budimpešte javljajo: Posl. baron BaDffy je v sredo vodit deputacijo Marostor-nijske županije k ministru za notranje stvari grofu Andrassv-ju. Pri tem se je dogodil neljub intermezzo, ki je vzbudil veliko pozornosti. Minister za notranje stvari grof An-drassv je namreč obrnil deputaciji skupno s njenim voditeljem baronom Banffy jem hrbet ter se odstranii.
Vlada in narodnosti.
„Budapesti Naplo** trdi, da je vlada sklenila sporazumeti se s poslanci narodnosti, tako da bodo v zbornici govorili samo trije poslanci.	____ _
Dogodki v Rusiji.
Vedenje ruskih socijalnih demokratov.
Nedavno temu se je vršila konferenca ruske socijalno demokratične stranke. Na tej konferenci je bilo navzočih : 17 „boljševikov' (radikalne večine) in 9 „men; še viko V1 (zmernih) ; med temi 5 členov židovske delavske
gradu. Razun tega so našli t nekem kovčeku j prirejala razne zabave in sploh skušala nabi
tvU na. jjuiia,u, giuiu iiuicauui j^u. ■----1 >	.	.	.
ki je prišel ob giasovitem Hardenovem j zveze. On vprašanju glede vedenja socijalno-
' 1	-	JI - __^nn 1-/111A rvftOIM»/-»fl /IPTIftim C? T F* O VI .
procesu do sramotnega glasu pred vsem svetom — o tem visokooticijeluem zastopniku nemške države je bilo notorično, da je v imenu svoje vlade neprestano pritiskal na dunajske kroge in da je uveljavljal svoj vpliv na razvoj notranjih dogodkov v Avstriji. V njeL
so odločilno delovali na naše politično življenje. Po največem delu je berolinskim vplivom pripisati križevi-pot, ki ga je moralo
demokratične frakcije nasproti drugim strankam dume, je izjavil del „boljševikov". da socijalni demokratje ne smejo podpirati ni bloka „oktobristev", ni desnice, niti ne b'oka „kadetov" in „oktobristov", ker so taka grupiranja protirevolucijonarna. Drugi pa so se
več kuvert, v katerih enem je bila svota 14.500 rublju*, ki pa je bila last organizacije ; v drugi kuverti pa je bila svota 14.000 rubljev — last Gapona. Sodne oblasti v Pol-tavi so aguoscirale mladoletnega sina Gapo-novega Aleksija kakor dediča.
Tožbe proti bivšemu ministru Durnovu.
rati v to potrebna sredstva. Za sedaj pa, dokler ni možno „Organizaciji" razpolagati s zadostnimi pomožnimi sredstvi, bi prosili vse naše kroge, naj priskočijo na pomoč s primernimi darili. Pomagajmo revežem !
V dokaz, kako potrebna je pomoč in hitra pomoč, naj navedemo tu sledeči slučaj : Te dni se je med členi Organizacije nabrala
Iz Petrograda javljajo: Na vladajočem I svotica za neko vdovo, oziroma za njene senatu je vloženih nad 700 tožeb proti biv- otročiče. Oni, ki je imel nalogo vročiti našemu ministru za notranje stvari Durnovu. brano svoto, je delavec, bel je torej na lice Kakor tožitelji nastopajo različne osebe, ki | mesta ob poludnevnem počitku. Nase ie kopo jih je Darnovo za časa svojega režima pro- otročičev, ki so jokaje vpili: Mama kruha gnal administrativnim potom in katerih po-1 Zazrši kupček kromc, se je vsa gladna greške je sedaj senat podredil reviziji in jih družina spustila v glasen jok, ki se mu ie oprostil, vsled česar so se povrnili v svoje | moral pridružiti tudi pnnosilec nabranih de-domovinske kraje. Tožitelji zahtevajo od | lavskih žuljev !
Durnova odškodnino v skupnem znesku 800 i To ie eden omh groznih, srce pretresu -tisoč rubljev za Škodo, ki so jo trpeli valed Ijočih slučajev, kakršnih je, žahbog, precej
LMivuj iiuuaujiu uupuuau Y » maniju » *	« A	"	• t	v
ovih salonih so se delali važni sklepi, ki izdavili za skupno postopanje ob vseh vpraša-
njih naprednih reform, da pride do koalicije „kadeti", kar pa da
to pa v predpostavi, med „oktobristi" in je sicer le vprašanje
Slovanstvo hoditi zadnia tri de-1 časa. Ker pa so imeli rboljševiki'£ na konfe
renej veČino, bila je vsprejeta resolucija v mogli pripoznati baronu njihovem smislu, toda vpliv opozicije se je
o	i i	mriHax ima lCtri
avstrijsko setletja.
K din o, kar bi mogu pnpozoau u*ruuu, -	- ^ da S9 je v rečeno
Bečku, bi bilo, da avstrijski Slovani for-	J da . y Jtoyih d
zLaio^rVTv pru'ii ^v™^*	^P- posipanj s svobodo,
za sokrvne biate v pruski državi. Ali mi.	y resoluciji - rečen0 dalj da -0
vprašamo : man se Nemci v raihu brigajo za Bocijdno.demokraticni p08lanci podati v dumi tako formalno legitimacijo?! Ni malo! Se le; ___z Ji____i™« „ ___
neopravičenega prognanja
Car v Carskem selu.
Iz Petrograda javljajo : Z ozirom na to. da so pri sinu senatorja Lormontoviča našli listine in načrte o atentatu proti carju, se carska rodbina ne povrne v prestolnico.
Drobne politične vesti.
Občinske volitve v Srbiji. Doslej ni še znano popolno izvestje o vspehu občinskih volitvah v notranjih okrajih dežele. Dobili so do sedaj staroradikalci 790 občin, samostalni radikalci 270, narodnjaki 89, na-prednjaki 58, kmetska sloga 5, nevtralna stranka 1.
Bolgarski knez Ferdinand je dospel v Pariz, od tamkaj se poda s svojim spremstvom v London. To potovanje kneževo je zelo važno, a tiče se bolgarskih stremljenj v Macedoniji in uvedbe sodnih reform v turških evropejskih krajih.
Predsednik Meksika Diaz namerava spomladi potovati po Evropi in sicer inkognito.
Na občinskih volitvah v Trentu so v drugem razredu zmagali liberalno demokratični kandidatje. Socijalisti in zmerni se volitev niso udeležili.
Italijanska zbornica je vspre• jela z 280 proti 22 glasom trgovinsko pogodbo z Rusijo.
Švedski kralj Oskar je v zad njem času tako oslabel, da so mu zdravniki svetovali, naj za nekoliko časa odloži vladne posle. Vsled tega je bil imenovan regentom prestolonaslednik, dokler se kralj ne oporavi.
Dnevne vesti.
Imenovanje. Viši računski svetnik Karol Corsich je imenovan računskim rav nateljem pri c. kr. namestništvu v Trstu.
Občina Dolina proti škofovi okrožnici. Iz Doline smo prejeli: Naš občinski zastop je storil nastopni sklep, ki ga izvolite objaviti doslovno :
„Zastop občine Dolina v Istri, zbran v seji dne 30. novembra 1907, protestuje najodločneje proti postopanju tržaškega škofa in njegovih duhovnov proti listu „Edinost; in proti slovenski narodnosti sploh ter mu izreka papolno nezaupanje. Vabi tržaškega škofa, da svoje tozadevne ukaze in navodila prekliče. Ako bode cerkev tako z nami postopala, smo siljeni Boga moliti brez tacih duhovnov, ker mi zahtevamo duhovne, ki bodo z nami čutili in bodo naše narodnosti.
Županstvu se nalaga, da ta sklep na pristojnem mestu priobči".
Pripomba uredništva. Kakor se vidi, je znana okrožnica škofa Nagla proti nam bolj razburila naš narod, nego nas same, ki se nas je hotelo direktno zadeti. 11 tega odmeva iz naroda je razvidt.o, da je okrožnica napravila nanj ravno nasproten utis, nego je pričakoval oni, ki jo je izdal. Kakor nas ni spravila iz ravnotežja nepremišljena okrožnica, tako nas ne spravlja iz ravnotežja tudi ta ostri pojav v prilog stvari, ki jej služi nas list. Gornji sklep smo objavili le radi tega, da pokažemo, kake sadove bi mogla dozorevati med našim ljudstvom struja, ki jo hoče Škofova okrožnica inavgurirati, ter da dokažemo, da je naš narod proti takim poskusom, In karakteristično na vsem tem je, da prvi tak pojav prihaja iz obline, proti kateri je bilo naperjeno riemanjsko gibanje, ki je dalo povod večkrat omenjeni okrožnici.
med nami. Takim in sličnim revežem moramo V3aj v skrajni sili priskočiti na pomoč in to človekoljubno, a ne lahko nalogo je prevzelo N. D. O,! Vsmiljena srca vedo sedaj, kam jim je pošiljati darove, namenjene gladnim nesrečnikom !
Umeje se pa, da bo odbor N. D. O. oprezen ob razdeljevanju eventualnih miloščin, kajti tudi na tem polju je ljulike med pšenico!	Organiziran delavec.
Jesensko zborovanje „Učit. rdruštva za Trst in Okolico. Ker je g. poročevalec o tem zborovanju hotel omenjati vse zborovanje le na kratko, rekel je med drugim tudi le na kratko (Glej „Edinost" od dne 22. nov. št. 321.) :
„Spominjal se je (tovariš predsednik) tudi učiteljev, ki »3 ne udeležujejo naših shodov, in taki spadajo vse drugam poprej, nego v sveti hram odgoje".
Če so se nekateri čč. kolegi (ki jih ni bilo na zborovanju) čutili užaljene, prav so imeli! Saj, kje stoji pisano, da morajo biti vsi udje povsodi prisotni ? !
Toda tovariš predsednik je tako-lr govoril :
,.0nim tovarišem pa, ki se sploh ne bojujejo v naših vr3tah boja prosvete, ki demonstrativno prezirajo stanovsko organizacijo — stem, da niti vpisani niso vanje — onim Bog odpusti! Taki spadajo vse drugam poprej, nego v sveti hram odgoje, kjer naj deluje srce, ki je vneto za vse dobro in plemenito.
Kjer srca ni. vspeha ni In tak-le nauk ne zagori : Le-to kar blago da srce, Iz njega v drugo srce gre !
Semenj Sv. Nikolaja je bil
živahen, ker je bilo krasno vreme v noč so se množice mladih in starih po ulici Nova iu S. Catarina.
r.d.e.n.k. sinoči zelo Do pozno pehale
Človekoljuben namen. Prejeli smo
^ interpelacijo o volilnem	imam^ dosedaj nad sto raz^
r	'	.	. ^cilmnii in ca rmtpcrniti rr»_ Hq Tnrfl?»nip ... .1 j_____ a 1; j	. „;™,
skih poslancev v dunajskem se narod nemški čuti kakor
celoto ter da ne poznava
Darlamentn da'zakonu in se potegniti za to, da vprašanje
»	'	nnn.nniin i'n AKtnSKo cnnlialnn.ilflTirtnL-ratipnili
eno
11 i-
aretacije in obtožbe socijalno-demokratičnih poslancev v drugi dumi pride na dnevni red.
kakih državnih mej! Mari ne po-j	Finance mesta Petrograda.
šiljajo iz Nemčije celih armad vsenemskih	Iz Petrograda javljajo: Minister za no-
emisarjev v lastnosti novinarjev, pastorjev tranje stvari je poslal mestni upravi petro-itd. ki v naši državi na vseh koncih in krajih grajski strog poziv, naj uredi mestne tinance. oznanujejo vsenemški evangelij ?! Mari ne Mestna uprava je denar, določen za gradnjo pošiljajo iz Nemčije letno stotisoče mark za mostov in bolnišnic, porabila v druge svrhe, pretvezno šolske, v resnici pa politične in Mesto je skušalo najeti pri Azovsko-Donski protiavstrijske agitacij ske svrhe? Mari si ne banki posojilo pet milijonov rubljev. a ni naročajo gori v rajhu vsaki hip avstrijske vepelo.
nemške govornike, ki jim razpravljajo o av-	Zapuščina Gapona.
strijskih stvareh in kar naravnost ščuvajo Premoženje znanega svečenika Gapona, proti avstrijski državi ? ! Ali se baron Beck ki je igral veliko vlogo ob začetku krvavega ne spominja več, kako so si pred malo leti gibanja v Rusiji, so cenili na 25000 rubljev. nemški profesorji in učenjaki arogirali pra- Ta zapuščina sestoji iz posestva v Poltavi in vieo, da s seDzacijonalno izjavo podrejajo iz gotovine, ki je bilo naložena v „Credit ojstri kritiki avstrijsko, po njihovem proti- Lionais" pod imenom Ribnicki, katero ime si nemško politiko ?!	je Gapon nadel ob svojem bivanju v Petro-
ličnih društev. Ali med vsemi našimi društvi ni ne enega, ki bi moglo pomagati nesrečnikom v največij sili in bedi.
Odbor „Narodne delavske organizacije" namerava popolniti to praznivo. Ustanoviti se ima zalog, ki bi bil vstanu pomagati tam, kjer je pomoč nujno potrebna, kjer je skrajno pomanjkanje — kruha! V mnogih slučajih se tu pa tam nabira ^a to ali ono vdovo, ki s kopo nežnih otročičev trpi — glad. Take slučajne pomoči pa ne zadostujejo, ker je preveč pomoči potrebnih in pa, ker revni delavec ne more vedno odtrgovati sebi in svojim od ust in dajati drugim — pa bilo tudi najbolj potrebnim*
Da se odpomore temu zlu, bo N. D. O. 1^0 skušala stvar urediti tako, da bo vsaj za skrajno silo hitela na pomoč resničnim nesrečnikom. Da se omogoči to najčlovekoljub-nejše delo, bo „Organizacija" po možnosti
Tržaška mala kronika.
Poskušeni roparski napadi v Bar-kovljah. Pišejo nam : Neznani zlikovci — trojica njih — so bili napadli dne 24. novembra ob polunoči Evgena Pertota, po domače Mešina, ko se je vračal na svoj dom iz gostilne novega konsumaega društva. Ker Pertot ni imel nič denarja pri sebi, vrgli so ga malopridneži v bližnji potok. — Dne 1. decembra ob 11. uri zvečer so neznani lopovi napadli Josipa Keršiča. a ta jim je ube-žal. Dne 2. decembra tudi ob 11. uri zvečer so zopet napadli dvojico Barkovljanov, in sicer kamenoseka Ernsta Pertota in zidarja Josipa Pertota, po domače Kralja.
Interesantno je, da so se vsi ti napadi zgodili skoro na enem in istem mestu. Želeti bi bilo. da ti lopovi pridejo čim prej pravici v roke.
X Samomor. 52-letni Ivan Ferluga. stanujoč v Rojan št. 241, s t- je včeraj pred-poludne ob 8. uri in pol ustrelil z revolver-j m. Bil je takoj mrtev. Truplo pokojnega je bilo puščeno doma.
X Okradel svojega očima. 14 letni Marij B., ki je bival v Puli pri svojem očimu Ivanu Mastreviču, je temu poslednjemu vkradel večo svotj denarja in pobegnil \ Trst. Tu so ga predsinočnjim aretovaii v zagati deli' Olio. Našli so pri njem še 74 kron in 28 stotink in pa srebrno uro, ki si jo je bil malo prej vkupil pri urarju Cavesso na Corsu.
X Radi nevarnega groženja. 46 letni Karol K,, vratar neke hiše v n iči Gaspar > Stampo, je bil predsinočnjim aretovan na zahtevo lastnice iste hiše Helene Dickelmcnn, ker jej je grozil, da „jo bo"! Gosppj Dickel-mann je bi'a namreč te dni vkradena neka suknja, a oca je to prijavila policiji in rekla, da sumi, da jej je vkradel suknjo sin Karola (K. In zato jej je ta poslednji grozil, češ. j da jo bo to drago stalo.
-X Par čevljev, vrednih 10 kron je 32-letni čevljar Anton T., prenočujoči na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare <^ozzi. vkradel istotam prenočujočemu 17-letnemu Franu krilcu, ter jih potem prodal Samuelu Nachsonnu za 1 K 40 st. — Grilc g i je dal predsinočnjim aretovati.
X Neznani tatovi so v noči od torka na sredo vlomili v prodajalno jestvin g.a Ivana Garlatti v ulici Miramar št. 9. Odnesli so nekaj kave, čokolade, škatelj sardin, sa-lamov, likerjev in druzega v skupni vrednosti
K.
— 46 letnemu Jurju Abramu, doma z Vrhpolja, je včeraj predpoludne neznan uzmo-vič vkradel iz žepa novčarko, v kateri je imel 4 krone in 80 st.
V Trstu, dne 6. decembra 1907
»EDINOST« Str. 33o
čtraii I IT
X Izjalovljen tatinski poskus. 31-Ietni rJdar Josip Z., iz R^cmanj, in pa 22 letni Ivan P., stanujoči v ulici Petronio, sta bila aretovana predvčerajšnjim v jutro v veži hiše št. 12 v ulici delle Poste. Ta dva ptiča — ki sta oba dobro znana policiji, Z. je celo i gnan iz Trsta — sta bila z vetrihi odprla stanovanje gospoda Jakoba Cincelli v I. nadstropju iste hiše. V stanovanju sta si lepo prižgala iuč in hotela začeti svoje preiskovanje ; ali v tem hipu je služkinja Jera Ma-niilovič, ki je spala v neki bližnji sobi in se je bila ravno zbudila, začela vpiti. Na njeno vpitje sta prihitela dva nočna čuvaja (ključarja) in pa en redar, ki so oba vlomilca aretovali. Z. je na policiji priznal, da sta hotela krasti,
Koledar ln vrem9. — Danes : Miklavž škof: tttri: Ambrož škof. Temperatura včeraj ob 2. uri opoludne	Cels, — Vreme včeraj : Lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenil vo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi.
'•mperaturu malo spremenjena V začetku lepo, potein oblačno.
Smešnica Prijetno prese nečenje. Vdovec -roji šestnajstletni hčerki: Ali že veš. Anica, da e naša knharica omoži. — Hči : Kako se veselim li gre ta zinaj iz hiše; s kom se pa omoži? — 1 e: Z menoj !
Društvene vesti.
Koncert, ki ga priredi „Čitalnica*4 v nedeljo v gledal, dvorani „Nar. domau, obeta sijajnega vspeha. To pričata krasni vspored : pa veliko zanimanje, ki vlada že sedaj med občinstvom. Veliko je že sedaj popraševanje po listkih in že precej tudi razprodanih. 0-jjozatia se si. občinstvo, da ga čaka v ne-. ijo izredno, veselo iznenađenje in, da bode navzoč na koncettu tudi skladatelj mogočnega ženskega zbora „Pomladi v g-zlu" g. Vasilij Mirk. Poleg tega nastopi „Čitalniški" orkester prvič popolen ter bo proizvajal med posamičnimi točkami več krasnih glasbenih koja iov. Predprodaja listkov bo v nedeljo pred-joludne v veži rNar. doma"*.
Miklavž v svetoivanskem „Narodnem domu" bo, kakor smo že omenili, v lei o 8. t. m. ob 4. pop. Na razporedu je : ii'.uranje. deklamacija igra in Miklavžev asi- p. Stariši le pridite in osrečite svoie itroke ! Darove je pošiljati v tamošnji otroški vrtec. Vstopnina 40 stot. Sede/i 20 st. Otroci spremstvu starišev vstopnine prosti.
Tri. kolesarsko društvo „Balkan" .. .Ija tt m potom svojim členom in onim, ki m ejo pristopiti k društvu, da so društveni znaki že dospeli.
Tovariši ! Kolesarji! Kdor je res kolesar komur je pri srcu procvit kolesarstva na 5ih dcniafiih tleh, naj no odlaša vstopiti društvu, ker lc skupno kaj dosežemo. Znati se dobivajo pri društvenem bla-:aj niku. Antonu Podbrščeku ul. S Francesco It. 2. 1. nadstf.
Odbor ..Dramatičnega društva" v rstu naznanja, da se bo društveni izredui li-iii zbor, sklican na nedeljo 8. t. ra. ob ii'i dopoldne, vršil v gorenji restav-i c i j s k i dvorani r Nar. doma".
Zabavno, podporno in izobraževalno društvo ..Zvezda* vabi k zabavnemu ni. ki ga priredi v nedeljo, dne 8. grudna »7. v dforani »Lehrerhausverein" v VII. .a u na vogalu Langegasse 20. Josefsgasse si utcrrain, s prijazn.ai sodelovanjem g. nd. iur. F. Sitar-;a, g. Rado Posega, g ce > av:<.•-. Dolenčeve, g.ce Olge Mesnerjeve, pev. ora si. :ikad. društva -Slovenija" in dru-tn ga tamburaškega zbora.
Prihodnji zabavni večer bo v cedeljo, :ua J. prosinca 1908 in redni občni zbor v ieljo dne 17. pros. 1908. v zgoraj imenov. lv«»ratii.__
Književnost in umetnost
Glasovi tržaških listov o koncertu -ester Černecki. Včeraj smo poročali o •a ki je napravil na nas nastop sester f-r.ccki v dvorani ,.Schiller Vereina". Danes ž imo glasove glavnih tukajšnjih listov. ..Triester Zeitung" piše doslovno : N: bila Lhk:i niloga izrršiti včerajšnji .-c. :ni program, vzadostiti veliki umetniški i.v". ;i je predsijala obema umetnicama, in i -i ir. ašk j publiko, ki se ne daje tako
0	premagati. Vera in Nadežda Černecki
to svojo nalogo izvrstno in poro-
1	i so lai.li > cmejilo na opombo : Vera ui ckv je zare& ženijalna pianistinja in Na-
. ž.l.i ( jrnccka vnemajoča pevka, kakoršni ; pričakovali. Brezdvomno je, da so o .li višek koncerta Bach Tausigova „Tocca-ki je bila igrana v velikih vzvišenih po-ah. briljantno proizvedena koacertr a p:tra-aza i/. Čajkovskega „Evgenij Oojegin'4, z vao d vršenostjo podana Griegova koračnica _ iomov in L z štora fantazija iz ,,Rigoletto". Xobe^e teh točk nismo slišali nikdar v obliki, k: bi bila bolj dovršena, uspešna, bolj preši-. z uprav umetniškim umevanjem. Močna . .li- d.ih iteta Vjere Černecki mora kratiti hoj- iiu — to sta dve naravi, cd katerih se druga mora drugi umakniti Tu se pojavlja 'jnietnuv. presilovita, prepolna notranje sile. lati elementarni vtis občutimo ob Lisztovem proizvodu Schubertovega „šumskega kralja'" ;->iko g). To ni tajinstveni, megioviti, šepe-j-ofi ..šumski kralj" — ne, to je strašna, grozečim mrmranjem prežajoča smrt. mimo katere sili jezdec v divjem galopu, ne jokajoče d. te, ampak v divjih fantazijah vročice vpijoči stvor. In kako divno si ."na umetnica vkijub temu ovladovati svojo narav, ko svira R sr- letto ! Slišali smo nedavno v isti dvorani
medel posnetek te skladbe ; včeraj pa je bilo tam vse to, kar druži Liszta in Verdija: krasna, očarujoča glasba, glasba, glasba ! — Sedaj pa še pevka ! Nadežda Čercecka ima čudoviti kontralt sonorno zvončnate globočine in potem visoko gor do H divno umerjeni kovinasto čisti mezzosopran. Ona ne poje z ovirajočo skrbnostjo izvrstno izšolane koncertne pevke, ampak poje iz duše ven, z dušo in pre-tresuje ob enem naše duše, sili jih k sočustvovanju. Naj se pomisli, da ona poje v tujem nam jeziku, da torej nedostaje sila besede, dasi poznamo vsebino teksta. Nemški in italijanski j3 zapela le po en komad, in sicer v Rubinsteinovi čaroviti vglasbi Henrik Heinove pesmi o ,.Asri" nemško in Tostijev koprnenja polni .,Pensou italijanski. Sicer vse ; ruski. Ali kako zanosito lepo je zazvenila arija iz Glinkove opere „Življenje za carja", kako demonsko strastno „Carmen", kako iz hrepenenja žalujoča ona arija iz Samsona in in Dalila'h."	|
Vsaka obeh fester je bila počaščena s kra?n:mi venci in obe ste želi začenši od prve točke viharno, vedno se ponavljajočo pohvaio. V enomer sta se morali pokazati na vsklikanje neizmerno muogobrojnega občinstva, j Bila je to sijajna zmaga, ki ju gotovo vspod-bud;, da se kedaj zopet povrneta v Trst in tu javno nastopita. Sicer bosta pred svojitn odhodom sodelovali v soboto zvečer obe umetnici na dobrodelnem koncertu v Narodnem Domu".'
„Osseryatore Triestino" konstatira, da j sta sestri Černecki popolnoma opravičili do- j ber glas, ki jih je sprcmljal med nas ter da ste dosegli brilanten in zaslužen vspeb. Pia-: nistka Vera da je dokazala svoje izborne umetniške zmožnosti : inteligenc-'*, veliko spretnost,. popolno tehniko in veliko silo vdara. j Vspeh da se je stopnjeval od točke do točke do ovacije entuzijazma. Pevka Nadežda pa da je pridobila in podjarmila občinstvo z lepoto svojega glasa kontraita, kakor se ga posebno v nizkih notah nahaja vedno manj. Z darom glasu da zna spajati dobro modulacijo in in t:-Ifgentcn in elcLten iz az. Obo umetnici da: ste dosegli uprav sijajen in popolnoma za- : služen vspeh ter da zapuščate prijeten spo- | min vseh. ki so se udeležili zanimivega j večera. —
.,11 Lavora tore" piše med drugim: Sestri Vera in Nadežda Černecki ste dve umetuici v najvišem pomenu besede. G.a Vera Černecka si je pridobila takoj simpatije občinstva. N|en vspeh je postajal vedno čistejši in popolnejši posebno po koncertni parafrazi na Evgenija Onegina Čajkovski Papstovega. Po izvedenju ene partije iz „Rigoletta" se je vspeh spremenil v pravcati triumf. G.a Nadežda Černecka je eden najboljih kontraltov, ki se ga je čulo. V „Asri" in v ,.Panderu'*' Rubin-steinovem je dosegla najviši vspeh. Na kratko ! rečeno, tako konču;e „Lavoratore", je bil vče-j rajšnji večer v kazinu „Schiller" večer nepozabne umetnosti.
Tudi ,,Piccolo" ne more si kaj, da ne bi pohvalil obe umetnici. O pianistki Veri pravi, da je zelo inteligentna umetnica velike spretnosti in najkrepkejšega vdara. Dosegla je aplavz poslušalcev po vseh komadih programa. O pevki Nudeždi se izraža ,:Piccolo" tudi j jaka pohvalno ter pravi, da ima prav lep kontralt, posebno poln v nizkih legah, da poje | s poletom in strastjo ter da je dosegla tudi ona aplavz občinstva v različnih pevskih ko- j madih. Na koncu pa sa zdi, da je „Piccolu*" I vendar malo žal, da je moral konstatirati tak ; vspeh slovanskih umetnic, kajti konŠtatira, da umetnici vendar niste izpolnile vse. kar ste obljubljali v programu. Zaključuje pa zopet s pohvalo rekoč, da je pri vsem tem gotovo, da umetnicama ne ko manjkal vspeh kjerkoli bo-deti nastopili.
Ozirom na vse te laikave kritike je nara most neumljiva kritika „Indipendenta" spisana od njego .'oga znanega glasbenega referenta, magistratnega asesorja Manzutta. Vidi se, da gospod Manzutto, ki sicer velja kakor dober kritik, takrat, ko s-3 je šlo za slovanski umetnici, ni mogel brzdati svojih političnih čustev. Asesor tržaškega ultralaškega magistrata je takrat premagal sicer objektivnega glasbenega kritika. O pianistki Veri Černecki piše nekako, da obstaja vsa njena moč v razbijanju po glasovirju t -r da jo mora nekako karakterizirati — in tako tudi njeno sestro kakor bar-barke umetuosti. Pianistka Vera da je krivo interpretirala vse glasbene komade, ki jih je igrala. O pevki Nadeždi, kateri sicer priznava dober glas, pa piše, da je v izražanju divja, konvuizna i. t. d. ter da bi Tost'jevo arijo ,.Penso" pela bolje vsaka srednja šansone tka v lokalu ,.Alle Gatte". „Indipendente" pa končuje tako : Radi nju silno3ti boste mogli biti (umetnisi) slavni..,, v Rusiji in tudi pri drugih občinstvih mednarodnih me3t ter boste znali navdušiti.... tudi velikega sultana. Za nas.... ste preveč eksotični ter ju ne priznavamo.
Tako more pisati le brutalna narodna
Glejte, to je vsa skrivnost
izogniti se previdno. To pomaga vedno v življenju, to pomaga predvsem v zdravstvenih vprašanjih. — Kdor se hoče v mrzlem vremenu obvarovati pre-hlajenja, ta ee ne vara, ako rabi pristne FAY-ove rudninske pastiljke. Ako pa je prehlajenje že tu. tedaj je naravno, da treba rabiti takoj pristne FAY-ove sodenke, katere se kupi v lekarnah, mirodilniaah ter prodajalnicah mineralnih vod; a varovati se je pred ponarejanjem. — Škatljica stane K 1*25. — — — —
Glavno zaloga F. M E L L - Trst
Mina s pohištvom
Peter Jeraj isjs^j^ssuj!
alica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Katerine Pohištvo od navadne do najflneje vrste
— in po jako nizkih cenah. ———
fmammmm
1 Tovarna pobi } v TRSTU
za sv. Miklavž!
v bogati izberi po zmernih cenah
v novi prodajalnici ur in zlatanine
G. Kehiayan
CORSO 23.
VoliMo meso lastna Klanja
KMK*KKKKK**KXXttK
Šipe, postavljene v delo
i	po zmernih conah. -
po nizki ceni Najfineja vrsta po kr. 56, 64. 76, 80. VAMPE po kr. 32
TELETINA po 80 kraje, in po gl. I — ŠTAJERSKI PIŠČANCI po 76 kraje.
samo v
MESNICI GALLO
Volodt Giimei
ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17)
PRODAJALNICA
steklenih Mp v veliki izberi. — Porcelan, TRST — Piazza Barbacan — TRST
lončevine, kuhinjska potrebščine iz železa	-
■■	— ln pločevino itd. ———j HSSHmBHBBVaHai
Csriogowski 8c C°.
TRST/ Capo di Piazza 2 (Corso)
Edina koncesijonirana šola
za pisanje na pisalni stroj
Podučujejo izvežbane učne moči.
Brezplačno posredovanje za n?m:ščsnje.
Vpisanje vsaki dan. Veliki higijenični šolski prostori. TELEFON 1770
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne	vg
bolezni	^
ima svoj ambulatorij	^
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9	p|
(nad Jadransko Banko)
Sprejema ol 12. ilo J. ia oJ 5. in pol do G. in pol pop	p^j
• ;r - f • • čT',- v..55
Skladišče izprijeni! oMek in izdelanih tascv za ženske M.i
A. Fonda, Trst
3i — ulica Barriera vecchia — 31
SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago I;^?*" P« jako nizkih cenah.
v bGgati izberi, neprekoslji/e solidnosti in elegancije
— — se vdobi pri — — —
"(naslednik &. Balla Tone Siaeemo JHEacerata ulica deli' Acpedotto 3
ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, id so sploSno priznane za ugodne.
pohištvo iti tapctarlje ^
Prilika!
Y Ml »]ljBl fljMii3)jQja|iiicl # M. FARCHI, Trst e
ul« Siacinte Oailina Št. 8 Prej v ul. delle Lsgna)
prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač
MajSneje Magfo.
^lASA Cene čudovito nizke !
Pozor na naslov!
• • • •
Parobpodna družba
Severno-nemški Lloyd - Bremen
(NORDDEUTSCHER IiIIOVD — BREMEN)
Redne parobrodne črte Iz Bremena v Novi York, Baltimore, G&lveston, Buenos Aires,
kakor tudi po pristaniščih južno Azije, ■	Avstralije itd. itd.
Parobrodi nemškega severnega Lloyda :
178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika parnika za vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih , 11 velikih najmodernejih parnikov v delil; 201 manjših parobrodov. Vsega sknpaj 4.40 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom,
ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. JS" 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra.
Za informacije in pojasnila obrniti se na
Glavni zastopnik v Trsta
Piazza Giuseppina I.
F. STUMPE
TELEFON štev. 20-68.
Sion T V
»EDINOSTc štev. 33f>
V Trstu, dne <>. decembra 1907
iOflL BALKAI
n sMfr. r&a&mv*; m, tmp&t* merm.
HOTEL BALKAH


strast, ne pa dostojna in objektivna umetniška kritika. Gospoda Manzutta, o katerem smo do sedaj imeli najbolje menenje v glasbe nih stvareb, mora biti pač sram, da je nasproti enoglasnemu priznanju vseh tukajšnjih merodainih listov in kritikov ostal tako sam, pravcat sam.
Nr, umetnici naj si radi tega posamičnega aapada ne vžalite. Nad tem osamljenim slučajem naj vidijo, s kakimi razmerami se moramo boriti tržaški Slovani, ki jim gotovo podajo na jutrajšnjem koncertu v „Narodnem domu* popolno moralno zadoščenje ter jima odvrnejo nju slovansko ljubav z enako slovansko ljubav j o.


SlftU oglasi r&.'uuajo eo 3 alot. besedo; os. 8 aot?sk»*xe besede raćun&jo oakrst reč. Nojmenjšfi ?riat bi cn 40" nsoitnk.
" tiari tf.i.cii.	—
IV. nad.
narom pe Odda meblirana soba pri Bloven-lldjCIi! s ki druž'ni, ulica Belvedere 5
štev. 4, 1574
Sadjerejci! — Sadno drevje
eadite v jeseui, ne spomladi. Mnogo tisoč cepljenih jablan, hrušk in češenj po nizki ceni proda sadjarsko dinStvo v Rihembergu.	1367
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredi jutri v soboto dne 7. decembra v veliki dvorani „Narodnega doma" ob 8. uri zvečer Gregorčičev večer z blagohotnim sodelovanjem glasovitih rnskik umetnic sester pianistke Vere Černecke in operne pevke Nadežde Černecke in s prijaznim sodelovanjem „Dramatičnega društva" v Trstu-Vstopnina 1 K. Lože 8 K, sedeži z vstopnino 1. vrste 2 K 50 stet., II. vrste 2 K., III. vrste 1 K 60 stot. — Vstopnina na galerijo 70 vin. Sedeži z vstopnino na galerijo 1 K 80 stot. Ker se vrši koncert na korist družbe sv. Cirila in Metoda in za Gregorčičev spomenik se je nadejati obilne vdeležbe.
V s pored: 1. Predavanje o Gregorčiču, govori g.a Ponikvarjeva, 2. Chopin : jjZalobua koračni™^ /if^-u lunebre), svira g.a Vera Cernecka. 3. Čajkovski: „Bar-karola", svira g.a Vera C e r n e c k a. 4. Schubert-Liszt: „Samski kralj" (Erlkonig), svira g.a Vera Černecka. 5. Rubinstein: -Odprite mi ječo", poje g.a N a d e ž d a Černecka. 6. Rubinstein: „ Asra", poje g.a Nadežda Černecka. 7. Rubinstein: rPandera", poje g,a Nadežda < ernec-k a. 8. Prizor: „Krst pri Savici." Prolog h „Krstu pri Savici" govori gosp. Viktor.
Nar. delav. organizacija
javlja da bo zaupni sestanek zasebnih delavcev-težakov v nedeljo 8. t. ob 10. uri dopo* ludne v diuštvenili prostorih v ulici Lava-toio 1. I.
Zaupni sestanek delavcev glavnih skladišč bo pa v nedeljo 8. t. m. ob 3, uri pop. isto v društvenih prostorih.
Vstop na sestanka je dovoljen samo članom, ki se skažejo z knjižico.
Crevljarnica
Baldiiielli
Eleganca, trpežnost, ekonomija.
Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah.
Sprejme se naročila za nepremočljive postole. Popravljanja po zmernih cenah.
Prodaja najboljših voščil za čevlje.
Trst, ulica Crosada štev. 5, Trst
(Vogal ulice Punta del Forno).
Hočete se prepričati?
obiščite velika skladišča
Jftarije vdove Satarini
P on te delia Fabra 2 5|{ ul. Post« Nuove •
(vogal Torrente). ]\\ „AllaCittf diLob4t»' Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, dečki rostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi u raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Dalavak« obleke. Tiroltki loden. Nepremočljivi plašči (pristni ingleiki). Specijaliteta: blago to- im inozemski* ovarn. Izgotovljajo ae obleke po meri po najaovejfi ^odi, točno, Bolidno in elegantno po nizkih ceeat
i I I II ri I » t i i < i t i t i r i i»i i i i i i i i i i r i t i » i i i i i i i i i i i
Vesti sž Goriške.
X Smrt v plitvi vodi. V torek zjutraj so ljudje, ki so šli po poti po mestnem vodovodu iz Krooberga v Gorico, zapazili v potoku, ki loči občini solkansko in goriško, ležati človeka. Ko so ga spravili na suho, so se prepričali, da je vtonil v deset centimetrov glnboki vodi. Čez potok drži ozka brv brez ograj; sklepa se, da je z nje padel na obraz v vodo in se tako zadušil. Ponesrečenec, 49-letni kmet Fran Čufarin iz Kronberga, se ga je bil preveč nasrkal, tako, da si ni mogel pomagati iz luže. Na tej nesreči je kriv tudi goriški municipij, ker je dolžan brv vzdrža-va i. Morda sprevidejo gospoda sedaj, da treba napraviti širšo brv z držaji.
x. Carlo Favetti. V nedeljo so instran-sigentni goriški Lahi obhajali petnajstletno osmrtnico nekdanjega vsemogočnega mestnega tajnika goriškega, zbravši se na njegovem grobu, posutem cvetlicami v laških barvah. Kdo je bil ta mož in kakšno je bilo njegovo politično stremljenje, to je vsakemu Goričanu dobro znano. Na grobu je govoril predsednik rdečega društva „TJnione dei giovani Friulani", navduševaje posluševalce, da morajo Lahi v Gorici delati v smislu Favettijevem, ako hočejo priti do odrešenja. Slavnosti se je vdeležil tudi župan dr. Marani s podžupanom Bombigem in obema hčerama pokojnika, katerega sedaj kujejo v zvezde, dočim Djegovih furlanskih poezij niso hoteli kupovati. Favetti se je svoječasno britko in rezko izrazil proti nekemu še živečemu go» spodu: „Moji politični nasprotniki kupujejo pridno moje poezije^ tako imenovani pristaši mojih političnih nazorov se pa niti ne menijo za nje !" To je zgodovinsko.
Štiri prste je odtrgala patrona 45-letntmu Francu Furlaniju v Preačini. V goriški bolnišnici so mu roko odrezali.
Vesti iz Istre.
Na občinskih volitvah v Piranu, ki
se prično 8. t. m., si bosta stali nasproti dve stranki : kamoristična in klerikalna.
Vesti iz Kranjske.
Tridnevni kletarski tečaj v Vipavi.
Vinarski nadzornik Skalickv priredi sredi meseca januvarja v Vipavi tridneven kletarski tečaj.
Občina Orehovica pri Postojni je do-bila za napravo vodovoda 640 K. državne podpore.
Mesarji v Mokronogu so znižali ceno mesa pri govedini za lt5, pri teletini za 20 stot.__
Vesti iz Štajerske.
Volitve v celjski okrajni zastop bodo v kratkem razpisane. Za Slovence so te volitve velikega pomena.
Andrej Gulič
Trst, ulica Fariieto štev. 12
vogal ulice Gelsi
Skladište pohištva In tapetari!
lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolić, obešal in divanov vsake vrste in velikosti.
Preskrbi se popolno opravo za prenočišča
po jako zmernih cenah in s skrbno volnjo.
ii u 111111 n 111
i i i I I I I I I l:i;l IU H I IJCU I I I I I m
Prodajalniea jestvin
Peter peternel, trst
ulioa Giulia 76.
Prodaja: ktvo, riž, testenine, sladkor, iroko, maslo, milo, olje, sveže in suho sadje, kostanj, otrob Lsočivje itd
Pofetne pošiljatve na deželo cd 5 kg naprej. Jabolka in kostanj na drobno in debelo v vsaki mpozmt Vsaki dan sveže blago.
►O
o o
Priliono pnni Proda se velika, nova ped
i I lllUlld tBlld. iz železa gld. 9. Nov naslonjač. ki ae da upigniti, 8 temnega le-a gld. 5-—. Nov, moderni šiva ni htr >j, ki služi za vsako delo in
1/ / F hI) Tržaška tvrdka vrvežu re 1.
s. želi stopiti v zveto s knfco
lnlek arco, late t a bi znJaf*ttln to tvrd ko r.
Nov, moderni šiva ni »troj, ki služi za vsako delo in mlelom preti takojšnjemu plačilu Ponudbe umetno rezanje gld. 55 —. GarauČija za 5 let. — t- netušktm aH italij >u#krm jeziku na In-Lhca S. Catenna 9, čSkadisće 1, A.	1565 s*ratni oddcLk JEdinosti pod MITCIJ
ABNAHMIi'
Fran Birsa
naznanja vsem svojitn cenjenim gostom, da je odprl GOSTILNO fs G1RALDI, Piazza deli' O.-pidale, vogal Piei& ?»ev 1. *	15 22
lidinosti pod ,,MILCB-
17 W
Prnfifl QP nov	st,r°j za "Og-v.iee p«
j I I Uud, dC nizki četi, Nnalov pove IoTerain'
i oddelek Edinosti".	l^ifl
Velika zaloga volnenih pogrinltfi
Prešitih pogrinja! lastnega izdelka
_ Pokrivala, perilo, trli/, plete-Specijaliteta Iline, zavese in pre-volne in žime zažimnics. =	___ prog e ...
Vse to se dobi pri
3osip-u Vfollenigh, trst
ulica Malcanton štev. 12.
12 finih porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compOte, 12 kozarce- . 6 japonskih podkozarcev, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, (3 žlic z bele kf -vine, 6 žličic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik, 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik, 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potom poštne nakaznice)---- - — .-,..- — — -—__
Bazar 33 in 49, Trst, al. 5. Nicolč 29
Tvrdka z lesom
EMILIO SE
in
v Trstu (ulica Gioachino Rossini 2, I. n.)
je odprla sledeče podružnice : Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera
koroškega lesa po konkurenčnih cenak.
i
L
MERKUR
J. ULCAKAR & Co. - Trst
Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - 3n^ormaciJe-
Zaloga raznovrstnega kolonijalnoga in druzega blaga.
--ZAHTEVAJTE CENIK	'
I
O
J : : Mehanična delalnica : :
v avtorizovana za napeljavo vode in plina
S GUIDO SAMBO
9 ZastopaiK oiliKov&ne to?aine gram0l0ii07 Teodor Picaier,
0 GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom Q	in specijelne plošče na izbero.
0 Skladišč o gramofonav, »vetilk, aparatov *a AuerJevo luo, tnrezio In oovl.
Popr*vl tanje kolen, gramofonov, motorov na plin ali hen-zin, električnih zvonce* in vsako mehanično delo.
Trst, Piazza San francesco 8' ^Tssisi 8.
0 0 0 0 o o o o
xXXXXKK*********
Podpirani naznanja slavnemu občinstvu Trsta in okolice, da je prevzel na svoje ime dobro znano trgovino
kolonijalnoga blaga
v ulici Oiulia štev. 29
ter se tonlo priporoča udani
HUGO CZURDA
*nu*u**uxxxuuunu
tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači
(Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 — —
ima na razpolago
Jekleno varnostno celioo
ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice. ki
oddajejo strankam v najem in sicer :
za celo leto kron 30 „ pol leta „ 2 O „ četrt ,, „ 2 za en mesec „ 6
Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke.
Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osotmo shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. -

Virgilio Cisilino
TRST, ulica. Barriera vecchia 4
Velika izbera
igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah.
Vittorio Oaldevil
Delalnica pohištva v modernem kroju
IC za sobe in kabinje.
UflelEje priiraTB za »roflajaliice Od znaj ii ziatraj ii dela za starte TRST — ulica VaUe it. 8.
TRST, ul. Cassa di Risparmio št. 6.
^	TELEFON št. 1587.
® Veliko skladišče turških in perzijskih preprog.
A	solidno in elegantno
adAA AMAA	do zmernih cenah
OiUStVO Rafaele
TR8T — Via Malcanton 7
Italia