Poštnina plačana v gotovini. 2. septembra 1939 St. 34 Leto III. \6vaffiivda GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Zgod Iti JosoJelc ©mm Imenovana je nova vlada. — Razpuščen je parlament in senat. — Ustnnovljena je Hrvatska banovina. — Nova ureditev države Po sklenjenem sporazumu s Urnah smo dobili tudi novo vlado, katere predsednik je Cvetkovič m podpredsednik dr. Maček. Z imenovanjem nove vlade so bili izdani kraljevski ukazi in ministrske uredbe, ki ustanavljajo Hrvatsko banovino s široko samoupravno oblastjo, razpuščena je narodna skupščina in senat in ukinjen je zakon o volitvah narodnih poslancev. Vlada ima pooblastilo, da izda uredbo z zakonsko močjo o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino in uredbo, s katero se spremeni zakon o tisku, zakon o združevanjih, zborovanjih in dogovorih, kakor tudi ostale politične zakone. Hrvatska banovina obsega dosedanjo savsko in primorsko banovino in še nekaj srezov sosednih banovin, kjer so v večini Hrvati. Po sporazumu vrši Hrvatska banovina vso oblast, izvzemši zunanjih zadev države, vojske in mornarice, pošte, telegrafa in telefona ter železnic. Centralnemu parlamentu je pridržana zakonodaja samo v onih stvareh, ki je potrebna zaradi poenotenja državnih poslov. Centralni parlament bo zakonodajno odločal tudi o temeljnih načelih prosvete in občih načelih delavskega in zavarovalnega prava. Hrvatska banovina razpolaga popolnoma samostojno s svojimi dohodki. Hrvatskega bana imenuje po posvetu s predsednikom hrvatskega sabora kralj. Hroatski ban vrši oso upravno oblast v imenu kralja in je njegov položaj o mejah njegove pristojnosti enak položaju ministrskega predsednika. S svojimi dohodki razpolaga Hrvatska banovina popolnoma samostojno. Volitve se vrše v hroatski sabor na podlagi občega, enakega, neposrednega in tajnega glasovanja. Za prvega hrvatskega bana je bil imenovan dr. Ivan šubašič. S posebnim kraljevskim ukazom je določeno, da se določbe uredbe o hroatski banovini lahko razširijo na ostale banovine. Ob tej priliki se morejo posamezne banovine spojili, kakor se more tudi njihov obseg spremeniti. Dalekosežne so odločitve glede notranje ureditve države. Pričakujemo, da bodo z novo ureditvijo odstranjena tudi vsa nesoglasja, ki so bila danes poglavitni vzrok, da ni moglo priti do složnega sodelovanja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Doseženi sporazum s Hrvati odpira tudi pot k normalizaciji političnih razmer v državi in omogoča, da se bo vse naše javno življenje razvijalo zopet v duhu demokracije. Izredno pomembno je, da je bila s sporazumom prav zdaj v dobi velike mednarodne nesigurnosti dosežena sloga med Srbi, Hrvati in Slovenci. V složni obrambi naših nacionalnih, in državnih interesov se nam zdaj ni treba bali ničesar, karkoli bi utegnilo priti nad nas. Uk lil aroe zaposlitve Osnutek ministrske uredbe o pravici delojemalca na izostanek od dela v svrho iskanja nove zaposlitve po odpovedi službe Zakonito pravico, da dobe prosti čas za iskanje nove službe tekom odpovedne dobe imajo sedaj samo hišni posli in nameščenci. Za delavce določa drugi odstavek § 237 obrtnega zakona, da laliko minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za socialno politiko s posebno uredbo podrobnejše določi čas, ki se da delavcu po odpovedi radi iskanja drugega mesta. Na podlagi tega pooblastila je sedaj ministrstvo za trgovino in industrijo izdelalo osnutek u^dbe, po katerem bi moral službodajalec odobriti delavcu na njegovo zahtevo med odpovednim rokom izostanek od dela v večjih krajih tedensko najmanj 6 ur, v manjših krajih pa tri ure, ako išče novo zaposlitev v kraju dotedanje zaposlitve. Ako išče delojemalec novo zaposlitev izven kraja dotedanje zaposlitve, mora službodajalec odobriti delojemalcu na njegovo zahtevo tedensko en dan izostanka od dela. Službodajalec ne sme delojemalcu radi odobrenega izostanka iz službe zmanjšati plače. Službodajalec, ki bi se ne rav- nal po predpisih uredbe, odgovarja delojemalcu za vso povzročeno škodo. Predlog, da se z uredbo uredi vprašanje prostega in seveda plačanega času za iskanje nove zaposlitve med odpovednim rokom je pozdravljati. Mislimo pa, da osnutek uredbe ni dovolj jasen, ko navaja razliko med manjšimi in večjimi kraji. Pojem «manjši kraj« bi bilo določneje označiti, ker so drugače spori neizogibni. Tudi bi bilo čas, ki je dovoljen za iskanje službe podaljšati. Ni dovolj, če se v uredbi predpiše, da je službodajalec odgovoren za škodo, ki jo je povzročil, če ni dovolil delavcu, da išče službo med delovnim časom. Pred obrtnim sodiščem bo tako škodo težko ugotoviti. Bolje bi bilo, da ima uredba določilo, da je delodajalec kaznovan z denarno globo, če delavcu ni dovolil dopusta, ko je iskal delo. To kazen bi morala izreči že upravna oblast v prvi stopnji in bi morala biti kazen tudi takoj plačljiva. Le na ta način lahko pričakujemo, da delodajalci uredbe ne bodo izigrali. Veliki V cas Dosegli smo duhovno enotnost države, ustvarjamo enotnost jugoslovanske državne nacije. Kralj je za rojstni dan dobil najlepše darilo. Narodi in države preživljajo svoj veliki čas, kadar pridejo ure preizkušenj, dnevi nemirov in nevarnosti, ki ogrožajo obstoj naroda in države. Kakor ima posameznik v življenju trenutke, ki od človeka zahtevajo sumozatajevanje, odločnost, vero v samega sebe in zavest, da je treba vse žrtvovati, kadar gre za ohranitev najbistvenejših pogojev za življenje, tako se tudi narodi v svojem zgodovinskem razvoju zelo pogosto znajdejo v položaju, v katerem morajo pokazati vse svoje življenjske sposobnosti, vero do življenja, pripravljenost k žrtvam. Na rod hodi v svojem življenjskem poslanstvu ob robu prepadov in skozi temne gozdove, v katerih so pota negotova in večkrat križana od najrazličnejših tujih interesov. Napačno je misliti, da življenje naroda kot organizirane velike skupnosti teče po uglajenih tirih in da posameznik v tem narodu nima za usodo naroda nobenih dolžnosti. Z usodo naroda je tesno povezana usoda posameznika in njegove družine. Vsak posameznik je dolžan, da noč in dan čuti z usodo naroda in gleda, da stori in ustvarja ono, kar služi veličini in napredku naroda. Povezanost lastne usode z usodo naroda in njegove države je zahteva nravnosti, spoznanje pravih moralnih dolžnosti posameznika do skupnosti okoli njega. Nad narod in države pride od času do časa veliki čas, dnevi skrajnih nevarnosti, ure največjih naporov, da se ohrani to, kar spada k bistveni vsebini življenja naroda in države. — Tak veliki čas je najresnejša življenjska šola in skušnja za narod in vse njegove posameznike, v kateri naj dokažejo svojo življenjsko zrelost in upravičijo svojo pravico do prostora pod solneem. V takih dneh se preizkusi narodna zavest ljudi, ljudje pokažejo svoj smisel za potrebe skupnosti in povedo, kako daleč je prišla njih umska in gmotna kultura in kako visoko so nakopičene rezerve odpornih sil. Narod visi med življenjem in smrtjo, nad velikimi prepadi, potrebno je, da so živci močni, da narod ne pade v omotico in v poguba Pridejo trenutki, ko smo za usodo naroda posebno skrbni in občutljivi. V nas se s pojačano silo sproste vsa hotenja in stremljenja ustvarjati za narod samo dobro in koristno. Občutimo večji smisel za medsebojno ljubezen, za važnost skupne usode, za žalostne in vesele stvari, ki v življenju naroda igrajo svojo vlogo. Vržemo od sebe malenkostne ovire, ki nam hočejo zatemniti jasen pogled naprej in na prave potrebe naroda. Zdi se, da smo v gotovih trenutkih pripravljeni k največjim žrtvam, samo da bi doprinesli svoj dolžni delež k samoobrambi naroda, za njegovo veliko bodočnost. V takih dneh s prav posebnim prezirom občutimo odpor proti onim, ki za pravico in resnico ne znajo ničesar žrtvovati, ki vedno stoje ob strani, ki so gnila veja, iz katere neprestano curlja strup v narodov organizem. Brezbrižnost takih ljudi za veliki čas naroda in države nam je do ogabnosti ostudna in imamo zavest, da smo upravičeni celo k ukrepom nasilja, da take škodljivce družbe odstranimo. Naš narod, naša nacija in država preživlja te dni dvojno pomemben velik čas. Pokazati hočemo, da smo odločeni, da naprain zunanjim silam ohranimo svoj življenjski prostor in svoj nacionalni in državno-pravni obstoj. V svetovnem viharju hočemo stati na svojem mestu in upravičiti svojo pravico do življenja. S hladno mirnostjo junaka motrimo dogajanja okoli nas. Svojo junaško samozavest in svoje odporne sile smo okrepili z vilikiin notranje-političnim dogodkom: po dolgih dvajsetih letih ostrega medsebojnega trenja v našem političnem življenju smo dosegli medsebojno izmirjenje, spoznali smo, da si moramo biti Srbi, Hrvati in Slovenci resnično bratje, ki so vedno na svojem mestu. Ustvarjen je bratski sporazum med Srbi in Hrvati, med katerimi so bila neljuba trenja naj izrazitejša; tudi Slovenci smo v marsičem nezadovoljni, toda sporazum med dvema najmočnejšima bratoma bo tudi nam dal naše utemeljene pravice. Država je prišla do notranje pomiritve, da bomo svoje sile in dobrine mogli uporabljati za graditev lepše in krepkejše bodočnosti. Prišel je veliki trenutek, ko so tudi bratje Hrvati javno in s polno zavestjo soodgovornosti prevzeli nase spoznanje, da smo za učvrstitev državne misli in državne skupnosti vsi enako odgovorni. Gospod Maček je postal nosilec jugoslovanske državne misli, ki je vsa posvečena moči in slavi nam vsem enako drage domovine. Dosegli smo tako dolgo pričakovano duhovno enotnost države, v kateri bo velika jugoslovanska državna nacija našla svoje življenjsko zatočišče in svoje pogoje za čimdalje večjo enotnost in jakost te nacije. Končan je spor o treh narodih, priznali smo, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi vsak zase poseben samostojen narod. Iz tega spoznanja se rodi težnja po zgraditvi skupnega nosilca naše državne misli. V tem nosilcu so v eno enoto in skupnost zliti Srbi, Hrvati in Slovenci. Spor zn enotnost države je končan, združeni smo v veliki, enotni Jugoslaviji. Dne 6. septembra praznuje naš mladi kralj svoj rojstni dan. Ta praznik je naš veliki dan, ker bo v kraljevi osebi simbolično izražen naš enotni duh, naša skupna državljanska volja, povezanost naših duš v eno telo od Triglava do grške meje. Naš kralj je izraz nas vseh; letos bo njegov rojstni dan ožarjen z velikimi žarki našega notranjega pobratimstva. V tako utrjeni državi mn bodo bremena olajšana. Kralj je postal še bolj naš, ker nima neprijateljev. V tej sreči naj se razvijata duh in telo mladega kralja, da bo iz dneva v dan krepkejši izraz močne Jugoslavije. Volilve zaupnikov Narodno - strokovna zveza je dobila pri volitvah 368 obratnih zaupnikov, ki zastopajo 8.182 delavcev Volitve obratnih zaupnikov so za letos končane. Znani so službeni izidi volitev. Narodno-strokovna zveza je dobila pri volitvah 368 obratnih zaupnikov, ki zastopajo 8182 delavcev. Narodno delavstvo je z izidom volitev lahko zadovoljno. Lansko leto je imela INarodno-strokovna zveza po uradni statistiki 68 obratnih zaupnikov, letos ima pa Narodno-strokovna zveza 368 obratnih zaupnikov. V nekaterih obratih so bile proti volitvam obratnih zaupnikov vložene pritožbe. Naj bodo pritožbe rešene tako ali tako, bistveno izida volitev ne bodo spremenile. Škoda je le, da so nekateri obrati, kjer so zaposleni v pretežni večini narodni delavci, ostali vsled formalnih zaprek brez obratnih zaupnikov. Kakšne so bile te zapreke, ne bomo navajali, ker so delavstvu znane. V bodoče bo INarodno-strokovna zveza gotovo poskrbela, da tudi ti obrati dobe izvoljene obratne zaupnike. Brez izjeme vse strokovne organizacije občudujejo in priznavajo velik porast nacionalnih obratnih zaupnikov. Posebno je značilno, da je Narodno-strokovna zveza zelo napredovala tudi v velikih industrijskih obratih, kjer je zu-posleno najbolj zavedno delavstvo. funkcija obratnih znupnikov je strogo strokovnega značaja. Navzlic temu se pa delavstvo pri volitvah obratnih zaupnikov opredeljuje po svojem mišljenju, ki ga ima do našega javnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Kajti kandidate za obratne zaupnike postavljajo strokovne organizacije, ki so po strukturi svojega članstva opredeljene po znanih barvah in smereh. Nam nenaklonjeni strokovničarji so tako radi trdili, da organizacijska moč narodnega delavstva popušča. Po njihovem mišljenju so dobili n. pr. pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico narodni delavci samo zato toliko glasov, ker so postavili kandidate v okoliščinah, ki so bile baje ugodne za Narodno-stro-kovno zvezo, ki je vodila volitve. Letošnje volitve obratnih zaupnikov so pa nesporno pokazale, da so nam nenaklonjeni strokovničarji postavili čisto napačne trditve. Kajti INarodno-strokovna zveza je letos dobila tako število obratnih zaupnikov kakor še nikoli! Narodno delavstvo je dokazalo, da je v slovenski delavski družini faktor, ki ga nihče prezreti ne bo mogel. Narodno delavstvo bo moralo biti upoštevano vsepovsod, kjer je zaželjeno resnično zastopstvo delavstva. Kazmere in čas ustvarjajo ugodna tla za širjenje nacionalnega delavskega pokreta. Tudi tisti, ki so še do nedavnega smatrali nacionalni pokret za delavstvo nesprejemljiv, revidirajo svoje mišljenje. Brez posebne propagande se delavstvo samo uvršča v nacionalne strokovne organizacije in sklepa dokončne obračune z vseini strokovnimi pokreti tujega izvora. Slovensko delavstvo spoznava, da bo edinole z lastno močjo in oprto na ljubezen do naroda, kateremu pripada, izvojevalo svojo socialno pravdo in s tem tudi boljše pogoje za življenje. Želimo, da bi izvoljeni obratni zaupniki lahko nemoteno vršili zakonite dolžnosti, ker bodo le na ta način v polni meri izpolnili nade, ki jih delavstvo stavi na svoje strokovno zastopstvo. Iz rok ¥ ušla Delovne pogodbe se morajo temeljito reformirati. Tudi zaposlitev delavca bi morala biti vsaj do neke mere stalna. Aprovizacija in krediti za delavce Pri večini delavstva zadošča zaslužek komaj in komaj za dnevno prehrano, stanovanje in najnujnejšo obleko in obutev. Tedenski zaslužek je navadno že v naprej porubljen in ga mora delavec odrajtati na račun kredita, ki ga ima pri raznih trgovcih. Delavec živi zato sorazmerno najdražje življenje, ker nikdar ne more izrabiti prilike, da bi si v času nizkih tržnih cen nabavil svoje potrebščine. Tudi ne more izbirati med trgovci. Ne more kupiti tam, kjer je najceneje in najboljše blago, ampak tani, kjer ima kredit. Sedaj v jeseni bi moral imeti delavec vsaj nekaj razpoložljive gotovine, da bi si nakupil prehrano, ki je za zimo potrebna in sedaj na trgu najcc-nejša. Preskrbeti bi si moral kurivo in zimsko obleko ter perilo. Poleg tega ima delavec stroške z otroki, ki jili je treba obleči za šolo in jim preskrbeti knjige in druge šolske potrebščine. Za vse te stvari običajno ni denarja pri hiši. Zopet se mora d:elavec posl užiti kredita, kolikor ga sploh ima. Če sc mu pa navzlic vsej spretnosti prelaganja denarnih težav ne posreči preskrbeti najnujnejše, potem ne ostane drugega, kot da ostane brez vsega onega, kar potrebuje. Ostane brez najskrom-nejše zaloge živil, kuriva tudi nima, otroci gredo v šolo brez knjig in seveda brez prave obutve in obleke. Težave se v družini stopnjujejo, prehrana je nezadostna, družina stanuje v mrzlih prostorih in otroci telesno slabe. Pri teh razmerah seveda peša tudi delovna moč očeta-liranitelja in nad delavsko družino se zgrinja rni-zerija, kateri ni videti konca in ki mora še tako krepkega človeka spraviti do obupa. Preskrba delavskih družin se ne bi smela prepustiti sama sebi, da se razvija, kakor nanesejo razmere. Za delavstvo bi morale biti organizirane aprovizacije in moralo bi sc z javnimi denarnimi sredstvi podpreti njegovo kreditno sposobnost. Ne smelo bi sc dopustiti, da se baš na račun najrevnejših sorazmerno ustvarjajo največji dobički. Z znižanimi železniškimi tarifami bi se moralo jeseni omogočiti, da delavske aprovizacije dobe blago, ki bi moralo biti delavcem na razpolago po maksimalnih cenah, ki bi bile nižje od običajnih tržnih cen. Podjetja bi morala nuditi delavstvu brezplačen kredit, ki bi ga delavstvo potem odplačevalo tekom zimskih mesecev. Delovne pogodbe bi se morale temeljito reformirati in zagotoviti delavstvu neko stalnost zaposlitve in zaslužka. Sramotno nizke mezde bi se morale z energičnimi ukrepi odpraviti. Težko življenje iz rok v usta bi moralo prenehati in v vsem življenju delavca bi morala nastopiti večja gotovost in izginiti večna skrb, kaj bo jutri. Ali bo še mogoče opoldne skuhati, ali bo še mogoče zaslužiti prihodnji teden vsaj toi, kar je bilo pretekli teden zasluženega, ali ne bo vsega konec in potrgane zadnje niti, na kuterih visi delavčevo življenje!? Razgled Socialno - gospodarski a Za delavce Iz Francije S Francijo nima naša država reci-procitetne pogodbe in zato tudi socialno zavarovanje jugoslovanskih delavcev ni urejeno. Naši delavci, zaposleni v francoski industriji, zato tudi niso za starost preskrbljeni in naj tudi plačujejo precej visoke prispevke. V najboljšem slučaju računajo lahko samo z odpravnino, ki pa seveda še zdaleka ne zadostuje za starostno preskrbo. Iz naslova odpravnine dobe navadno komaj toliko, da se pripeljejo v domovino in imajo za nekaj mesecev sredstva, da se prežive. Naši delavci so pa v Franciji delali najtežja dela, zato se vračajo v domovino telesno izčrpani in niso za zaslužek sposobni. Svoja najboljša leta so pustili v tujini, (loma so pa v breme občine, v kolikor so naše občine sploh pripravljene prevzeti breme starostne preskrbe. Vsled mobilizacije v Franciji je veliko slovenskih delavcev zapustilo delo in se vrnilo v domovino — praznili rok. Nujno bi bilo potrebno za te delavce organizirati podporno akcijo, ker pri nas kar tako dela tudi ne bodo dobili, kdaj se bodo pa zopet lahko vrnili v Francijo, je pa veliko vprašanje. Socialno zavarovanje Mednarodni kongres strokovnjakov za socialno zavarovanje je sklican letos v Rimu in se bo vršil v mesecu oktobru. Kongres bo razpravljal statistično o bolezenskem stanju zavarovancev, kakor tudi o vprašanju določitve meje socialnega zavarovanja. Posebni odbor pa bo obravnaval organizacijska in upravna vprašanja, ter zdravniško skrbstvo. Romunska šolska reforma Rumunija je v svoji borbi proti nepismenosti in splošni neizobraženosti najširših ljudskih plasti v zadnjih letih pokazala izredno živahnost in ži-lavost. Sedaj je zopet reformirala ljudskošolsko zakonodajo in je obisk šol v mnogih krajih države skočil že na 90%, Mnogo je bilo tudi zgrajenih novih šol. Glavna skrb je posvečena danes začetni izobrazbi otroka. V otroških domovih in zabaviščih, ki jih morajo obvezno obiskovati otroci v starosti 5 do 7 let, se pričenja bistriti ol roški um s teoretično in praktično vzgojo. Ta princip velja tudi za vse poznejše šolanje in za dobo po končanem uku do vstopa v ta ali oni življenjski poklic. Izdatna prednost pa se daje praktičnemu pouku pred teoretičnim. Važno načelo novega zakona je tudi, da mora šola v učencih vzgojiti trden duh kolektivne socialne zavednosti, spričo katerega se mora volja posameznika pokoriti nalogam družbe in vsega naroda. Vse to pa se mora spojiti z načeli individualnega razvoja, ker mora ljudska šola pripraviti učence za vzgojo one elite delavstva, ki bo v bodočnosti vodila družbo in narod. Brezposelnost na Slovaškem Po statistiki, ki jo izdaja urad za posredovanje dela, je na Slovaškem bilo koncem prejšnjega meseca v vsej Slovaški republiki 10.204 brezposelnih. Iz tega sledi, da brezposelnost pada, saj je bilo lani v istem času 18.256 brezposelnih. Obvezna delovna služba Češki protektorat je izdal odlok, v smislu katerega morajo vsi moški od 16. do 27. leta opraviti enoletno obvezno delo. po svetu Politični: Usodni trenutki Vsa naporna in dobrohotna prizadevanja Anglije in poglavarjev nevtralnih držav, v prvi vrsti Roosevelta, belgijskega kralja, nizozemske kraljice, suverenov skandinavskih držav in drugih so, žal, ostala brezuspešna. Po izmenjavi predlogov za mirno rešitev moreče napetosti v evropskem in svetovnem mednarodnem življenju je moralo človeštvo nehoteno priti do bridkega, grozo vzbujajočega spoznanju: Svetovni mir je v zadnjih izdihljajih, nova krvava morija zajema narode. V vseh državah, izvzemši le Jugoslavijo in Bolgarijo, je bila izvršena delna mobilizacija kot priprava za vsako even-tualnost in da se že v naprej izključi vsako neprijetno presenečenje; popolna mobilizacija vseh razpoložljivih vojnih sil in popolna vojna pripravljenost pa je bila izvršena v Nemčiji in Poljski, skoro nič slabše pa ni trenutno stanje tudi v Franciji, Angliji, Italiji, Rumu-niji in Turčiji. Da ti ukrepi niso odveč in da niso bili storjeni kar tjaven-dan, nam zgovorno priča nagli in silno poostreni razvoj zadnjih dogodkov. NemSkf ultfmatum Kot edini miren izhod iz sedanje obupne situacije je končno postavil Hitler svoj ultimatum, obstoječ iz 16 točk, , ...___ •'A'-' ,. fJi _ „ -• - —’ Vsebina teh 16 Hitlerjevih točk leži bistveno v nemških zahtevah, da se vrne svobodno mesto Gdansk nemudoma Nemčiji, da se po enem letu izvrši na vstvnv Pomorjanskem, ki predstavlja tako imenovuni »poljski koridor* do morja, plebiscit, ali naj pripade to ozemlje Poljski ali Nemčiji, da pa se pripuste k temu glasovanju vsi Nemci, ki so prebivali I. januarja 1918 na tem ozemlju, kakor tudi vsi današnji prebivalci na tem področju, dulje da izvede ta plebiscit mednarodna komisija, obstoječa iz zastopnikov Anglije, Francije, Rusije in Italije, da se umakne s tega ozemlja takoj vsa poljska vojska do zadnjega moža, da Nemčija prizna le Gdynjo kot poljsko last, pač po.ne sme biti v tem poljskem pristanišču nobenega vojaka, da bo preko današnjega »koridorja* * ' 'ffM tanvi, ‘9TSS ■***■ . - rnt, V>< V*-'-" - . ttrM* dovolila Poljski zgraditev ceste in železnice v Gdynjo, da potem Nemčija in Poljska izmenjata med seboj narodne manjšine s svojih ozemelj, da pov/neta vso škodo, ki je bila doslej v 20 letih storjena s te ali one strani narodnim manjšinam v fizičnem in gospodarskem pogledu in tla v primeru sklenitve tega sporazuma izvedeta obe državi takojšnjo demobilizacijo. Zadnla vest: Vo]nal Ker Poljska ni sprejela nemških zahtev, je Hitler odredil vojni pohod na Poljsko, ki se je pričel o petek 1. septembra zjutraj. Naročniki —nakažite naročnino! Tiste, ki ste v zaostanku, prosimo, storite svojo dolžnost. Štev. 54.