Številka 180. Trst, v ponedeljek I. julija 1906. Tečaj XXXI. Izhaja v Trata '^g udi o& ledeiiah u prauiun o& 5. uri, od poneđelliib ob 9. uri ijatiaj. Posamične Številke ee prodajajo po 3 nvč (6 stotici) 7 mnogih tobakarcah v Tr*tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. One oglasov ee računajo po vrBtah (Široke 73 mm, visoke 27, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 etot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na* daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave ČdinoBf'. — Plačuje Be izključno le upravi ,:Edmosti". Edinost Gfasilo političnega društva „£dinoft" za Primorsko. V edinosti je moči Naročnina zaal - vae leto 21 K. pol lets 12 K, 3 neaeee 6 K. — N^i naroćbo brez rioposlaue naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniStvo lista. Nefrankovaua piBr:r\ sc ne sprejemajo ir. rokopisi s? no Trnč:'.j» Naručaino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*, UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galattl 18. (Narodni Zoi,.). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laslaik k^nsorcij lista ,,Edinost— Natisnila ti-ikarr.a konsordia lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. PoStno-branllnlčnl račun žt. 841.652. - 7ELEFC5 štev. 1157. . Brzojavne vesti. Otvorenje vinčgavske železnice. MERAN 1. Danes je bila v navzočnosti nadvojvode Evgena in ministra za železnice dr. Derschatta slovesno otvorjena vinčgavska železnica. Tobačna tovarna zgorela. LIZBONA 1. V tobačni tovarni Habre-gas je nastal požar, ki je provzročil znatno škodo, tovarna je bila zavarovana. Telefonska zveza med Rimom in Parizom otvorjena. PARIZ 1. Danes je bila otvorjena telefonska proga med Parizom in Rimom. Govorila sta oba ministra za pošte, ki sta izrazila nado, da bo proga tvorila novo zvezo prijateljstva med Francijo in Italijo, t Pisatelj Lovrain. PARIZ 1. Pisatelj Jean Lovrain je po noči umrl. Nesreča na železnici, 23 oseb mrtvih. LONDON 1. Med Londonom in Sou-thhamptonom vozeči ekspresni vlak je pri Salisbury-ju skočil s tira. Glasom zadnjih poročil je bilo 23 oseb ubitih, mnogo pa ranjenih. Rusija. PETROGRAD 1. List „Slovo" poroča: Generalni štab je na vprašanje državne dume, kako stališče da zavzema nasproti enakopravnosti, odgovoril da nima načelno ničesar proti temu, meni pa, da ni času primerno vsprejemati Zide v častniški zbor. PETROGRAD l. „Birš. Vedomosti" poročajo, da je med ministerskim predsednikom Goremikinom in generalom Tre-povom nastal spor. Pričakovati je, da Go-remikin vsak čas odstopi. PETROGRAD 1. „Novoje Vremja" poroča iz Batuma: Med moštvom poljskega topništva vre še vedno, rok, stavljen pun-tarjem, da se udajo, poteče jutri, v mestu traja še vedno klanje in ropanje. VARŠAVA 1. Sinoči so bili s streli iz revolverjev smrtno ranjeni trije policisti in en orožnik. EAŠHr> Domače vesti. laven političen sestanek se bo vršil na praznik apostolov Cirila in Metodija, dne 5. julija, v Brestu nad Buzetom. Na shodu bo govoril dež. posl. profesor M a n d i ć. Želeti je mnogoštevilne udeležbe. PODLISTEK. Utisi iz Italije. Spomini s pota. Piše Janko Kraiovec. I. Na gimnaziji mi nikakor ni šlo v glavo, ko smo nekoč čitali prislovico „Duo cum faciunt idem non est idem". To je vendar nesmisel, sem mislil takrat. Će dva delata isto, ni to isto! Kako je to možno"'' Danes sem se prepričal o tem. Toraj naš posebni vlak gre sedaj v Italijo. Mi gremo tja, da pomolimo v raznih svetiščih, da vidimo razne kraje in običaje, da se odpočije mo v večnem Rimu, da vidimo sadove dve-tisočletne kulture in konečno : da uzremo Neapolj in da potem, ako je treba, — umrjemo ! (Vedi Napoli e poi mori !) Toraj vse to stvari, ki jim je denar postament, zabave steber, in prazne mošnje kapitol. Med našimi in laškimi mošnjami je samo mala različica : ona, ki jo matematik nazivlja z minus in plus. Samo to je šment, da je ta plus v laških mošnjah. Ko prihajamo mi v Italijo, je plus v laškem žepu, ko pa prihajajo laški polentarji k nam Shod socijalno - demokratične stranke v Politeama Rossetti. Včeraj ob 11. uri do- poludne se je v „Politeama Rossetti1* vršil shod socijalno demokratične stranke. Gledališče je bilo natlačeno polno. Na dnevnem redu je bilo' vprašanje o volilni reformi. Najprej je govoril dr. Ellenbogen z Dunaja, ki je svoj govor pričel v italijanskem, nadaljeval pa v nemškem jeziku, njegov govor je potem raztolmačil dr. Puecher. Nato je govoril Pittoni, ki je ostro napadal vladojočo italijansko stranko. Konečno je bila vsprejeta resolucija, ki poživlja odsek za volilno reformo, naj čim prej dovrši svoja dela glede zakonskega načrta o volilni reformi. Ob 1. uri popo-ludne je bil shod končan. Shod, kateremu je predsedoval Chiussi, |se je izvršil v polnem redu. Kopač je v slovenskem jeziku izjavil, da se slovenska demokratična stranka pridruži resoluciji shoda. To in ono. Prejeli smo: Minolo nedeljo sem jo vbral z opensko električno ter si ogledal krasno panoramo tržaške okolice, mesta in morja. Dospevši na Opčine sem si ogledal to veliko in snažno vas, ki pa postane v kratkem času (ako se bo nadaljevalo se zidanjem raznih „Vil"), pravo lepo mestece. Največ trpe Openci radi pomanjkanja vode, a to bo menda trajalo le malo časa Še. Vodovod bo kmalo dovršen in potem se bo tudi na Opčinah pilo čisto „nabrežinko". Kakor rečeno, na Opčinah se množe dvorci, ki si jih dajajo zidati tržaški bogataši. Ti dvorci bodo služili za letovišča, a letoviščniki bodo malo koristili domačinom, ker se bodo služili (po veliki veČini) pri mestnih zalagateljih. Zraven letoviščarjev se in se bo še prise-ljevalo polno tujcev, ki bodo imeli opravila na železnicah in drugje. Da ne bo, radi obilega Števila tujcev, trpela naša narodna stvar na Opčinah, bi bilo dobro, ko hi t^mo^nji prvaki organizirali vso mladino in tudi može, tako, da bi se složno branili tujemu navalu. Pevsko društvo „Zvon", katero vežba nevtrualjivi naš Frluga, je že neka mala trdjavica, a to ne zadostuje. Naj si to društvo ustanovi tudi svojo čitalnico in biblijoteko, ali pa naj se skuša ustanoviti bralno društvo. Pevsko društvo ne bi nič trpelo radi tega. Pevci bi lahko bili členi čitalnice, oziroma bi bilo k pevskemu in bralnemu društvu laglje dobiti domačinov, ki bi podpirali domače ognjišče. Toliko mimogrede in z namenom, da bi se Openci bolj trdno organizirali. Z Opčin sem jo »mahnil« peš do Se- v goste, jemljejo zopet oni plus in mi minus. Torej vidite, Latinec ima vendar prav ! Delaii smo isto! Oni so imeli svoj posebni vlak, mi imamo posebni vlak! In vendar : Kaka razlika med našim in njihovim dejanjem in nehanjem ! O ti saneta simplicitas! naše najmo-drejše, preplemenite avstrijske birokracije ! Vsaka vlada se rada malo pošali se svojimi davkoplačevalci, ali ta je pa predebela ! Na tisoče, jatoma prihajajo polentarji spomladi v naše avstrijske pokrajine in jatoma odhajajo pozimi s polnimi mošnjami avstrijskega denarja. Iz Slovenije, z Dolenjskega in iz drugih krajev pa leto za letom roma Slovenec s trebuhom za kruhom v — Ameriko! Pravijo, da se doma ne da živeti in hajd preko velike luže. Pa ti prihaja tak-le neizskušen Dolenjec na ljubljanski kolodvor, ali policaj ga ne vprašuje, dali ima kruha doma, arnpak, da-li je že — odslužil v vojakih ? ! In ako ne — 14 dni zapora ! Potem pa se na široko odpirajo dveri dunajskega parlamenta in vlada stavlja predloge glede ureditve in obmejevanja — izseljevanja. Domačinu dajajte prednost na delu, njemu kruha in ne bo Vam treba urejevati izseljeniškega vprašanja ! Stvar me tako malce spominja žane. Srečal sem tolpo ciganov in videl tudi Črnogorcev, a nobeden ni — streljal name (kakor mi poroča ugleden posestnik z Opčin — je baje vsa afera, objavljena v »Piccolo«, »enmalček« izmišljena!) Črnogorci so do danes najpametnejši in najmirnejši element od vseh tujih delavcev, kar se jih zadnjih par let mudi po naši okolici. Zato je neverjetno, da bi bili oni streljali na mirne pasante, in še to brez vzroka ! V Sežani je vse bolj pri starem. Tam se ne vidi (ali vsaj jaz nisem opazil nobene (posebnosti) nič izrednega, novega, No, ako se ne vidi, se pa sliši kaj »flet-negac. Ko sva si jaz in Matucov Tone v družbi še enega druzega Toneta privezala duše v gostilni pri Gregorinu, kjer nam je Marička prav dobro postregla, smo šli na obiske k prijazni družinici S., kjer se nam je prav dobro godilo. Hvaležni na tem smo se poslovili najprisrčneje od domačinke in šli smo z gostiteljem vred v kavarno k Stolfu. Tu je prišlo par dobrih znancev, od katerih eden je bil g. R. Ta nam je povedal nekaj »novegac ! Sežanski občinski svet je namreč že večkrat zahteval, naj uprava južne železnice promeni ime na kolodvoru tako, da bo kolodvor nosil slovensko ime Sežana in ne spakedranke »Sessana«. Sedaj se je gospodi zdelo potrebno, da da odgovora na opetovane zahteve. In ta odgovor je — velika novost! Vodstvo južne železnice trdi v svojem odgovoru, da so bili pred od-predtjem proge (to je menda leta 1854.) pozvani sežanski prvaki, naj določijo ime kolodvoru — in ti da s ose zedinili za Sessano!!! To bi se reklo, da uprava južne železnice brije norce z občinskim odborom sežanskim, ker hoče konservirati — neumnost, ki so jo — - če so jo ? ! — napravili kaki sežanski, ali pa morda tudi p t u j i mogotci — pred 50 leti. Ce se Slovenci pred 50 leti niso zavedali svojih pravic, ni rečeno, da tudi danes ne smejo zahtevati svojih pravic. Ali — mandarini južne železnice res ne morejo umeti, da je svet nekoliko napredoval v teh 50 letih ? ! ! Kakor sem poizvedel, bo občinski zastop zahteval imena dotičnih »prvakov«, ki so (po zatrdilu uprave južne železnice) dali lepi Sežani ime Sessana! ZapustivŠi Sežano sem jo udaril proti Bazovici. Na križpotju blizo Sežane sem videl štiriogelni kamen, na katerem sem čital na eni strani Bazovica, na drugi pa Lipica. Odločil sem se za cesto, ki vodi preko na rusko dumo, ki se z vsemi kriplji ne more spraviti preko agrarnega vprašanja. Kmetje stradajo, nimajo zemlje, nimajo žita ! Seveda: nimajo žita, ko se vse žito izvaža iz Odese v tuje dežele ! Povrnimo se zopet k našemu poseb nemu vlaku in peljimo se dalje od Sv, Mihela. Mislil sem, da nam zora vzbudi tudi solnce rumeno. Ali zastonj ! Šele v Italiji se nam je zbistrilo nebo. Okoli sedme jutranje ure smo bili v G 1 i n s k i v e s i, ki so nam jo Nemci prekrstili v Glandorf. Ob spominih na nesrečnega „mutca osojskega" smo občudovali osojsko jezero in kmalu nas je, vlak zapeljal pod mogočno obočno stavbo beljaškega kolodvora. Za par minut smo nadeljevali vožnjo v Trbiž. Deževalo je kakor da je božanstveni Pluvij otvoril vse zatvornice svojih vodenih zakladnic. V Trbižu smo zazrli v radostne obraze slovenskih vdeležnikov. Zaslužni pisatelj Smid je navdušeno pozdravil slovenske vdeležence. Kako so se pač Čehi in Slovenci dorazumevali medsebojno ? Sprva je res šla precej trda, mnogi so si pomagali z latinščino in nemščino, ali v obrambo sorodnosti in razumljivosti slovanskih jezikov moram pribiti in objektivno p o- Lipice. Dospevši do borovih nasadov sem videl drug kamen, a na tem ni bilo pisano Lipica, pač pa L i p i z z a. Do tu sem sega moč tržaške Signorije — ako se ne motim. Ob uhodu v gojzd, ki obdaja Lipico, je napis v treh jezikih. Na prvem mestu je nemški (!!!) na drugem laški in na tretjem je tudi — slovenski ! Vse to je na n a-šem slovenskem Krasu in je cesarsko in kraljevo ! ! ! Lipica je tako divno lepa, da bi si jo moral ogledati sleherni naš človek, ki bi tu videl, kakšen je bil naš Kras — dokler ga niso Benečani oropali bujn h gozdov — nekdanje krasote. Kakor na severni, tako je z napisi tudi na zapadni strani; a to je mene malo brigalo — vsaj tu zapoveduje naš »slavni« Venezian in se torej ne da pomagati, vsaj sa sedaj ne. Vdaril sem jo v pol ure oddaljeno Bazovico, kjer sem našel na krasno odiče-nem vrtu gosp. Urbančiča zbrano že precejšnje število domačinov in tudi Tržača-nov. Veselica je bila lepa in zabava neprisiljena, a od samih domačinov bijbil pričakoval mnogo številnejše vdeležbe. No, kar ni bilo sedaj, upamo da bo v prihodnje. Naše ljudstvo je dobro, le pouka mu treba in stvar bo vspevala. Brejski. Razpisane štipendije. Na c. in kr. visoki šoli za živinozdravništvo na Dunaju bo s i.januarijem 1^07. svobodnih šest državnih štipendijev v letnem znesku po 600 kron, ki so namenjene za civilne slušatelje štiriletnega tečaja na visoki šoli za živinozdravništvo in ki jih podeli c. kr. mini-sterstvo za uk in bogočastje sporazumno s c. kr. ministerstvom notranjih stvari. Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905. do 27. junija je prišlo v Opatijo 21.080 oseb. Od 21. do 27. junija je priraslo 309 oseb. Dne 27. junija je bilo navzočih 931^ oseb. Samomor. Truplo samomorilčevo najdeno Četrti dan po Smrti. Leta i8qq. sta stopila v zakon Andrej Cerkvenik in Ivanka Ba- štijančič. Poročila sta se v Rojanski cerkvi, ker sta oba stanovala v Rojanu. Njej je bilo tedaj 25, a njemu 24 let. Ljubila sta se že kaki dve leti pred poroko. On, Andrej je bil nižji uradnik na južni železnici. Dve leti po poroki je Ivanka povila hčerko, ki so jo krstili na očetovo ime: Andrejina, a dve leti pozneje je dobila Andrejina sestro, ki so ji dali ime Beatrika. Oba, mož in žena, sta imela v Rojanu sorodnike, on je imel mater in sestro, a ona oba roditelja, dva brata in dve sestri. Stanovala sta v polunadstropju hiše št. 4 v ulici di Rojano (ona ulica namreč, ki vodi naravnost proti cerkvi). trditi, da tekom par dni komaj da smo prišli v Rim, so se Slovenci in Čehi tako izborno jezikovno sporazumevali da so občevali vsak v svoji materinščini brez porabe »samorešilne nemščine«. I11 koliko so pridobili Čehi in Slovenci na medsebojni izrazitosti ! Se sedaj se spominjam, s kako slastjo so Čehi, ko smo se vračali iz Rima, izgovarjali vsakovrstne slovenske izraze, pozdrave itd. Takšno zajedno potovanje raznih Slovanov ima za nas globok kulturen pomen. Ako se Čehi in Slovenci podpiramo ob težkih političnih bojih, zakaj bi ne potovali skupaj, zakaj bi se ne spoznavali na potovanju, zakaj bi se ne radovali skupno ; saj nam nudi potovanje vendar toliko radostnih in nepozabnih tre-notkov. Takšna skupna potovanja raznih slovanskih plemen bi se imela postaviti na vspored slovanske vzajemnosti !! Caveant consules ! Ob 11. uri smo bili v Pontafelu, na tej poslednji postaji v območju črno-žoltih mejnikov. Dolgo smo čakali tu in na vprašanje nam je kondukter odgovoril: >Der ver-fluchte Italiener lasst uns nit hinein!« Konečno nas je dovel vlak preko male rečice Bele in bili smo v Pontebi, blaženi Napredek želodčnega katarja II ^^MH u\m\ ■!■) II ....................IBHIII n !■—t—r -jhmbm^K pri dujencih se nujlaglje ustavi, će jih preživljamo h Kutekejevo moko za otroke, kuhano »a vodi, pa brez inleki. Kulekojeva otročka moka je provzročiteljein črevesnih bolezui slaba podstava in zatorej ustavi vretje v Črevesu, h cimer omeri bolezen. Vrhuteg« pa je Kufekejeva moka za otroke izborno, lahko prebavno ž vilo, ki je zaradi velikega obsega redilnih sredstev prav primerno za edino prehrano dojeneev. Oboleli otroci imajo torej v Kufekejevi moki popolnoma zadostno živilo, čeprav se opusti mleko. Otrokom?, ki imajo želodčno-črevesne katarje, naj se kuha za. jedilno žlico. Kufekejeve moke na litru vode 25 minut in naj se jim da vsaki dve uri, kolikor kočejo piti. Prve dni meseca novembra leta 1904 I pil je bliže in povprašal, kaj da se je pri 1 1 . it.J. •__T________ ^^*-: 1 A^/v/Mrnrlli crt mil Ha SP Slimj. Qt sta zakonska Peter in Hedviga Jug prevzela krčmo »AHa casetta rossa« v ulici sv. Terezije, to je ona mala rudeča hišica skrita v zelenju nasproti rojanskih obokov. Andrej Cerkvenik, idoči tam mimo, je šel večkrat na čašo piva. V tej krčmi je stregla gostom večinoma, a posebno ob delavnikih krčmarica Hedviga Jug sama. No, Cer-kvenikova žena, Ivanka, je v letošnjem predpustu, nekako januvaria meseca, zvedela, da ima nje mož ljubavno razmerje s Hedvigo Jug, da jo vodi na razne zabave, plese itd., ter da zahaja redno vsaki večer v ono krčmo ne radi piva — ampak radi krčmarice. Ivanka Cerkvenik je večkrat skušala svojega moža z lepa pripraviti nazaj na pravo pot. A to ni šlo. Nesrečnež se je bil zaljubil v ono žensko, Reva Ivanka Cerkvenik je trpela to stvar dolgo, dolgo časa. Slednjič, videča, da mož izostaja od doma, da zanemarja popolnoma njo in njiju otročiča, je storila petilo. Odgovorili so mu, da se sumi, da je v hiši mrlič-samomorilec, ki pa da je zaklenjen v svojem stanovanju. Pri tem so našemu poročevalcu pokazali okno, kake 3—4 metre od tal, rekši, da je okno stanovanja Andreja Cerkvenika, in sicer one sobe, v kateri se sumi, da je mrlič a to da je Cerkvenik. Na licu mesta je bil tudi redar. Naš poročevalec je vprašal redarja, če je že kdo bil v sobi, na kar mu je redar odgovoril, da si ni še nihče upal iti v sobo. K oknu je bila prislonjena lestva. Naš poročevalec se je povspel po lestvi, zlezel na okno in skočil v sobo. Že ko se je bil povspel do okna, je našemu poročevalcu udaril v nos neznosen smrad. A ko je skočil v sobo, ga je hotelo kar zadušiti. Vendar je vstrajal in se ogledal okrog. Strah in groza ! Desno od okna, ležečega vznak na postelji je zagledal velikega, grozno debelega, a še groznejše črnega moža. Pristopil je še bliže: mož, ležeči na zadnji korak : šla je z obema hčerkama postelji je imel roke od ramen doli gole, k svojim roditeljem in se potem obrnila a te roke so bile debelejše nego noge na-na sodišče zahtevajoča ločitev. To, da je vadnega človeka ; bile so črne kakor zapustila moža in šla na sodišče, je bilo oglje, a obenem je bila njih koža tako pred dobrimi tremi tedni. i prozorna, da se je videla vsaka najmanja Potem, ko ga je žena zapustila, je bil žilica. Obraz je bil pa naravnost grozen : Andrej Cerkvenik vedno v gori rečeni velik, zabuhel, črn kakor zamorčev; oči krčmi: tam je rajutrkoval, tam obedoval so bile sicer zaprte, a igledale so kakor in tam večerjal. Krčmarica Hedviga Jug dva debela oreha; brke so pa — vsled je bila pa že več časa nekoliko bolehna. ' zabuhlosti — šterlele daleč naprej. Sploh je Bilo jej je sicer komaj 38 let, a trpela je bil to nepopisno grozen pogled. toliko kriv, kakor se misli. Pod črto je za ženo napisal še par vrst, da je v predalu neke omare pustil 84 kron denarja in da naj ona z istim denarjem plača dva dolgova po 20 kron. Ta listek je bil datiran „28. junija 9 5 kar bi pomenilo, da je nesrrčnež storil usodepolni korak ravno isti dan in isti čas, ko bi bil moral iti na sodišče. Pozneje je prišel k mrliču policijski uradnik, ki je vzel stvar na zapisnik in dal telefoničnim potom pozvati pogrebno podjetje Zimolo, ki je okolu 10. ure in pol zvečer poslalo voz, s katerim so mrliča odpeljali takoj na pokopališče. V Rojanu, kjer je bil pokojnik splošno znan, je ta žalostni dogodek vzbudil ve S M&U OGLASI. Mali oglss; računajo ee po 3 stot. besedo; I mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 atotink. ■ -— Pleče, se takoj. ■ 1 —— I afnifi^n^^ii ^ želijo vroče poletne mesece Lit? IU » SOUCl* jI preživeti v hladu in miru, nase obrnejo na rHotel Gn»ši5če» v Podgradu (Istra). Soba z opravo in postrežbo z eno posteljo mesečno K 30'—, z dvema posteljama K 4".— 703 riu/irOP krasen, na najlepšem in najzdravejem UVUICU griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vpra-5ati, v Jnseratnem uradu Edinosti'*. GGO obširnega zemljišča nahajaječega se i Cll uCIC na enem najzdravejih gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje _____^ ^ _______ o ^ dvorcev in hiš. Informacije daja ,,Iuseratni urad liko senzacijo in obenem vseobče sočutno j Et*mosti — kakor pravijo — za srčno hibo. No, v petek, dne 22. minolega meseca, okolu 11. ure zvečer je krčmarica Hedviga Jug umrla za kapjo, in sicer na svojem stanovanju v ulici di Tor San Piero. Nje pogreb je bil takoj drugi dan, v soboto dne 23 junija zvečer. Dne 28. junija, namreč minoli četrtek se je imelo vršiti na sodišču prvo zaslišanje zakonskih Cerkvenik, in sicer v stvari ločitve zahtevane po Ivanki Cerkvenik. Ta poslednja je bila šla omenjeni dan na sodišče, a njen mož, Andrej Cerkvenik ni Naš poročevalec se je za tem — ta njegova inšpekcija ni trajala niti pol minute — vrnil k oknu in povedal ljudem, kar je videl. Na to je takoj priplezal po lestvi Cerkvenikov svak Pater Bartoli, ki je poročil pred kakim letom Cerkvenikovo sestro Amalijo in ki stanuje v hiši št. 4 v ulici della Barriera. On, Bartoli, je bil namreč prišel malo pred 7. uro zvečer v Rojan, da obišče svaka Andreja. Potrkal je bil na vrata, a ker ni dobil nikakega odgovora, je vprašal po svaku vratarico Amalijo Gavinel. Ta mu je povedala, da bil prišel. Zaslišanje je bilo torej odgo- j ni že štiri dni videla Andreja. Šla sta djeno na nedoločen dan. A od tistega dne 1 zopet oba trkat. Pogledala sta skozi kljuni Andreja Cerkvenika videl nihče več. j čavnico in tedaj j:ma je bil vdaril v nos Po smrti Hedvige Jug, je Cerkvenik • oni smrad. Iz tjga jima je bil navstal sum, spal dve noči z udovcem Petrom Jugom j da je morda Cerkvenik mrtev v stanovanju, v hotelu »Moncenisioi, za kar ga je bil No, ko je prišel Bartoli skozi okno v sobo, sam feter Jug naprosil, Ces, da ne bo tako sta z naSim poroCevalcera skušala odpreti sam v svoji žalosti. V sredo, dne 27. ju-' vrata. A ni šlo. A, kmalu sta našla na nija je bil Cerkvenik pri svoji materi v ' nekem stolu blizu vrat neki ključ ; bil je Rojanu skoraj do 11. ure zvečer. Odhajaje, ; ključ stanovanja. Odprla sta takoj stano-se je od matere nenavadno prisrčno po- j vanje redarju in raznim sorodnikom, slovil. Pozneje, že po polunoči, ga je vdo- j Pozneje je našel Bartoli na ponočni vec Peter Jug našel v neki kavarni, kjer omarici dva listka, napisana svinčnikom, sta še pila skupaj. Jug je Cerkvenika tudi in sicer eno pokojnikovo vizitnico in kos to noč prosil, naj bi šel ž njim spat. A navadnega papirja. Na vizitnici se je po-Cerkvenik je to odklonil. j kojnik poslavljal od žene in od otrok. Na Kakor že rečeno, ni Cerkvenika od onem kosu papirja se je pa poslavljal od tistega časa nihče več videl. Sinoči, okolu 1 matere, brata, sestre, žene, otrok in drugih 7. ure in pol, je šel naš poročevalec proti sorodnikov, ter prosil, naj mu oproste, da rojanski cerkvi. Prišedši k hiši št. 4 v ■ je storil ta korak, a da je storil to, ker ulici di Rojano, je videl veliko gručo lju- da mu je bilo življenje neznosno. Dalje se dij, ne spredaj, ampak na strani hiše. Sto- je na istem listku opravičeval, češ, da ni Italiji! Ni ti potreba ni etnologiškega ni folklorističnega daru, da razsodiš razliko med avstrijskim Pontafljem in laško Pon-tebo. Treba ti samo tistega kritičnega daru, ki razlikuje nesnago od čistote. Pon-tafel še lep čist, snažen tržič na ponem-čenem Koroškem, Ponteba zamazana, hiše zanemarjene, otroci raztrgani in zapuščeni. In tip! in jezik! Kakor da si odsekal: tu laško, tu nemško. Povdarjam, da za etnografa in folklorista mora biti ravno ta točka izredno zanimiva! Spominjam se, da je ta okolnost vzbujala že mojo pozornost, ko sem pred 5 leti ravno na tem mestu prvikrat stopil na tla italijanskega kraljestva. Takrat sem šel peš in v roki sem nosil potovalno torbico. Spominjam se, da mi laški financar ni hotel pregledati torbice, marveč je z rudečo kredo potegnil križ in zagodrnjal: »va via!< Da je znal, da v malem skrivnem kotu torbice mirno počivajo aromatične avstrijske portorike, drugače bi se bila pogledala. Ko sem bil prvič v Pontebi, bil je kolodvor prav siromašna lesena stavba. Na nje mestu stoji sedaj lep nov kolodvor. Carinarsko revizijo smo imeli na pontebskem kolodvoru. Da ni mogla biti stroga, je umevno, ako se pomisli, da nas je bilo 300 oseb in da smo imeli samo 3/4 ure časa za revizijo in obed. Italijanski carinski zakon dovoljuje samo 6 carine prostih smodk. Kdor jih ima več mora plačati carino; in še kako visoko! Za 1 kg tobaka, ako si ga prineše iz Avstrije, moraš plačati na italijanski meji 20 lir carine ! Zdaj pa računajmo ! Recimo, da 200 portorik tvori kilogram, kar stoji 14 kron; za to pa bi bilo 20 lir, toraj več nego še enkrat toliko, kolikor so cigare vredne ! Kalabreži so kaj goreči ljubitelji dolgih nožev in bodal, to mi gotovo pri-trde tržaški čitatelji ? Edinosti f. Italijani smejo z orožjem prihajati v Avstrijo, ne t2ko mi. Na pontebskem kolodvoru so carinarji zasledili pri nekem našem potniku samokres. Moral ga je pustiti tam. Inozemcem je v Italiji pod kaznijo ječe prepovedano nositi kakoršnje-koli orožje! Dovoljenje daje edino le ministerstvo ! Prepovedano je vsakoršno tajno orožje, takozvane »armi insidiose«, h kateremu se prišteva tudi nož, ki ima nepremakljivo rezilo! (Pride še), zanimanje za vdovo Ivanko Cerkvenik. ki ' GOSti S Tlel „Alfo COStailZa" sZ™ je reva od zadnjega poroda vedno bolna. ] št. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški -r, 1 • -i • 1 «. u-* 1 - teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i č. Pokojniku je bilo 31 let Hčerki imata J * 1 __ pa: Andrejina 5 let, a Beatrika 3 leta.j , ^^___^ _ ^ ---, Poskus umorstva. Sinoči ob 8. uri in j tljL pol je bil zdravnik se zdravniške postaje nujno pozvan, naj pride na pomoč neki deklini v hišo št. 68. v ulici deli' Acque-dotto. Ona deklina — so telefonirali zdravniku — da je težko ranjena, ker da jo je nekdo dvakrat vstrelil z revolverjem. Zdravnik je šel nemudoma v označeno j hišo, kjer je pa našel, da stvar vendar ni \ bila tako nevarna, kakor so mu bili telefonirali. Ona deklina ni bila popolnoma nič ranjena, ampak je ležala le v nezavesti. Evo, kaj se je bilo pripetilo. Deklina, ki je 20 letna služkinja Josipina Spedolo in je v službi pri družini Raschbaus, je bila zaročena se 24 letnim zidarjem Alfredom Olivo, doma iz Fontana fredda v Italiji, ki je bil.v službi pri neki gradbeni tvrdki v Gorici. Ker je pa Olivo teh dnij poneveril na škodo one gradbene tvrdke svoto 100 kron in je Josipina to zvedela mu je ona naznanila, da je njiju zaroke konec. On je zatem večkrat skušal Josi-pino pregovoriti, a vsi ti njegovi poskusi so ostali brezvspešni. Videči, da z lepa ne opravi nič, je šel Olivo sinoči k Josipin in res vstrelil dvakrat vanjo z revolverjem, j No, k sreči je ni zadel. Potem ko je bil j vstrelil,. je Olivo pobegnil Na begu ga je j hotel vstaviti vodja finančne straže Re- j gačnik a Olivo je tudi proti tomu vstrelil enkrat = revolverjem, ne da bi gfa bil zadel. Olivo ni bil dosedaj še aretovan. Mikroorganizmi akutnega in kroničnega j i {,., črevesnega katarja, ki jim dajo beljakovine j j kravjega mleka izvrstno redilno podlago, dobe s Kufekejevo otroško moko — j kuhano na vodi — in z ločitvijo mleka iz ; živila slabo redilno podlago, na kateri ne j morejo uspevati. Nenavadno vretje v črevesju in bruhanje preneha in tudi telesno j čiščenje se izboljša. Kufekejeva moka za . otroke je prebavna tako lahko, da jo ; dobro prebavi in vsrka tudi obolel želodčno- j črevesni kanal. Tudi ima ta moka lastnost, j da zaostalo slast vnovič vzbudi. 3p87$Ot arar j \ TRST - lil. Peste nuorc M. tj * priporoča velik' izbor ur: G/r.531, - Sshaif!iauae, Longines, Tavanes iul. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Is.!jor ar aa birano. ' Sprejema popravljanja po nizkih conah. = ALBERT BROSCK Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstn leta 1882. Velika zaloga kožuhom ia kap za vojake ia civiliste Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; Bprejema v shrambo zimske kožubovine ter jamči za škodo provzročeno po moljih in po požaru. Ivanka Doreghini TRST. - Ul. Madonnina štv. 8j VELIKA ZALOGA pohištva, uiamifuktur, ur, slik, zrcal i 11 tapetari j. Popolne spalne in obeclovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. ; 1; O t T j v> - -i,"i z> .hiš t v a r *. t~y . ."S-r* i "i > > & -'i* m Mina 9 Tess £:>. ? i »H (^itna kila). f ZALOGA: p\nzm noihTiV' (r posiopj©). Cen:?, «£2 rs: i>r.t; ?.on'xur«no®. Sprejemr.j3 vsr-Jco >*r; ;ua dola tudi po rsoocc^or,-^. nr-rtib.. u-^r-r^cccc: c*:--tir ifciplisuo b fkaak« 101 .'O i - 0110 ) 1 f r«« • ' • 1 ■ o 1 o 11 piipt --^ ''mnessBsssB&ab . ' • "d žč* ;: Zastopnik tovarne koles in uiotoMes „Pnch" Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuči Razne vesti. + Železnice na svetu. Glasom neke ^ statistike je bilo koncem 1904. na vsem ^^ T" O N S Kk £ R L svetu 886 315 kilometrov železnic, nasprotij mehanik, zapriseženi zvedene«. 859-355 koncem leta 1903. Leta 1904. je Trst _ Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. torej naraslo 26.956 kilometrov novih že-' - - ... . - _ ... leznic. Od teh poslednjih odpade na zdru žene države. 9538 km , dočim se vsej Evropi ni zgradilo novih želežnic več nego -m prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov okulu 5000 kilometrov. V Meksiku SO Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični zgradili 2769, v Argentiniji 2594 in v'delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških