NAS CASOPIS
Naslednja, 397., številka bo izšla v ponedeljek, 1. oktobra 2012. Prispevke sprejemamo do torka, 18. septembra.
Uredništvo: 01/750 66 38
Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Leto XXXIX, 396. številka
27. avgust 2012
Nove investicije Občina obnavlja igrišča Odlikovani motoristi 100 let PGD Bevke
Občinski praznik Liko v plamenih Kosci in grabljice Prva sončna elektrarna
stran od 2 do 13

Prodaja na tržnici Obisk ruskega atašeja Nova razširjena cesta Z morja na Triglav
Pravna pomoč za občane Schwarzmann v Franciji Dan pod Lovrencem Obletnica vaške straže
Prihaja Športfejst Rušenje Darsove hiše Obnova Barjanske ceste Očistili okolico ambrozije
stran od 14 do 21
stran od 22 do 24
stran od 25 do 33
stran od 34 do 36
APGD Bevke je praznovalo 100 let svojega obstoja. Ob tej priložnosti so uradno sprejeli novo moštveno vozilo, s svojim obiskom pa jih je počastil tudi obrambni minister Aleš Hojs. Več na vrhniških straneh.
ASkladišče Lika v Borovnici se je znašlo v plamenih. Menda naj bi bil požar podtaknjen. Številni se temu sploh ne čudjo glede na razmere v podjetju. O požaru se je razpisal dopisnik Damjan Debevec. (Foto: Viktor Škrbec)
i Horjulca Simon Rožnik in Tadej Muha sta postavila svojevrsten rekord: v manj kot dnevu sta se povzpela iz najnižje točke v slovenskem morju na najvišji slovenski vrh. Kaj sta doživljala, si preberite na horjulskih straneh.
i Občina Dobrova - Polhov Gradec bo po novem za občane organizirala brezplačno pravno pisarno. Kaj lahko pričakujete, si preberite na dobro-vskih straneh.
Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika
krajane Vrhnike in vse bralce Našega časopisa opozarja na bližajoči se 3. september. Z nami na cesti bodo naši najmlajši. Bodite pozorni na okolice šol in vrtcev, predvsem pa na šolske poti. Ob vožnji prilagodite hitrost in se od doma odpravite pet minut prej. Poskrbite za svoje otroke tudi v avtomobilih - z varnostnimi pasovi in ustreznimi avtosedeži. Bodimo jim dober zgled in se pripnimo tudi sami! Člani ZŠAM Vrhnika bomo tudi letos v prvih septembrskih dneh aktivno varovali prehode za pešce in nevarne točke v prometu. Prepoznali nas boste po varovalnih jopičih in uniformah združenja. Bodite strpni in previdni.
ŽIVLJENJE JE NEPRECENLJIVO - SPOŠTUJMO GA. Varno vožnjo!
UO ZŠAM Vrhnika
ZABAVA s»«»«*
Slacilnica
Pred desetimi leti smo na začetku poletja optimistično zrli v televizijske ekrane in navijali za našo nogometno reprezentanco na korejski zelenici. Res je bilo kot v pravljici, saj smo dosegli nepredstavljiv rezultat za deželico, ki v nogometu nikoli ni bila velika figura. Potem pa so prišle vesti iz tiste slačil-nice, kako je med selektorjem in prvim zvezdnikom enajsterice počilo. In po tistem je šlo samo še navzdol, poraz za porazom. Padli smo na izpitu, ker ni bilo zaupanja drug v drugega. Ker je na dan privrel ves nakopičeni gnev in kot vulkan bruhnil v ravno najbolj napačnem trenutku. To je bil vendarle čas, ko bi morali držati skupaj! Ne pa vpiti drug čez drugega, loputati z vrati omaric in gledati osebne interese. Ko te dni gledam televizijske prenose iz Šubičeve, je podobno korejski slačil-nici. Ne meneč se za bistvo zgodbe, ki je v tem primeru blagostanje naroda, udrihajo čez nasprotnika in branijo svoje politične interese. Res ne razumem, kako se lahko tako preprosto igrajo z usodo naroda. Tudi za ped ne bo nihče popustil in bog ne daj, da od nekje potegnejo na plano še partizane in domobrance, potem pa zavlada kaotično stanje. Takrat se strasti penijo kot penina, razum pa omamijo čustva. Pa ljudje, živimo v krizi, kjer ni časa za razprtje! To ni čas, da uničimo političnega nasprotnika na račun naroda. Taka pregretost političnega ozračja bo res prinesla jesen, po kateri ne bo več, kot je bilo prej. Lahko bo bolje, a veliko verjetneje veliko slabše. Na žalost. A upam, da se motim.
V. d. urednika Gašper Tominc
Ker so nekatera besedila prispela že po zaključku redakcije, vsem pisnim prispevkom nismo uspeli zagotoviti jezikovnega pregleda.
Naš časopis tudi na facebooku.
Aktualno številko Našega časopisa lahko v elektronski obliki prebirate na www.zavod-cankar.si
Vpis v visoko mednarodno poslovno šolo
ali v
višjo strokovno šolo
Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, telefon: 040/561 896, e-naslov: info@ibs.si, www.ibs.si oziroma www.leila.si Informativni dan je v ponedeljek, 10. 9. 2012 ob 16.30.
t*
VlilA Sil KIIKO^ ^ ŠCM .Vd.n.o.
2 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Mednarodna organizacija v vrhniški vojašnici?
Vojašnica 26. oktober na Vrhniki je lani zaprla svoja vrata. Kot so nam sporočili z ministrstva za obrambo, bo to dva objekta na območju vojašnice obdržalo za potrebe izvajanja svojih dejavnosti, hkrati pa potekajo dogovori za oddajo preostalih objektov. »Tako je ministrstvo za obrambo Občini Vrhnika že odstopilo prostore za vrtec, dogovarjamo pa se tudi za predajo pokritega strelišča in nogometnega igrišča, ki bi ga prav tako prevzela Občina Vrhnika. V enega od preostalih objektov se bo naslednje leto preselila Upravna enota Vrhnika, pogovori o preselitvi na območje nekdanje vojašnice pa potekajo tudi z eno od mednarodnih organizacij.«
Ob zapiranju vrat vojašnice se je med nekaterimi domačini pojavilo vprašanje, kaj bo poslej s tankom, ki stoji v parku pred vojašnico. »Tank stuart, ki je last Muzeja novejše zgodovine, je v parku nekdanje vojašnice postavljen na pod-
stavku in skupaj z njim predstavlja spomenik 1. tankovski brigadi. Kot tak predstavlja našo vojaško in vojno zgodovino, zato ga nameravamo ohraniti,« so še sporočili z obrambnega ministrstva.
Gašper Tominc
Zaradi suše več podlubnikov
Na Vrhniški enoti Zavoda za gozdove Slovenije so nam povedali, da zaradi suše v naših gozdovih najbolj trpi smreka. Zaradi poman-kanja vode slabše delujejo obrambni mehanizmi v drevju, tako da podlubniki lažje uničijo drevje. V zadnjem mesecu so tako podlubniki uničili kar 1.045 m3 smrekovega drevja, kar je trikrat več kot v enkem obdobju lani. Najbolj so na udaru gozdovi okrog Bistre in Verda, več žarišč pa so odkrili tudi na področju Vrhnike in Stare Vrhnike. Gozdarji ob tem lastnikom gozdov svetujejo, da naj napadeno drevje nemudoma posekajo in odpeljejo iz gozda, saj je le hitra sanacija žarišč najboljše zagotovilo, za preprečitev nadaljnjega širjenja podlubnikov. Gozdarji zaradi suše drugih posledic ne pričakujejo. Menijo še, da hrast, ki je na najbolj sušnih legah povsem porjavel, ni suh. Drevje
je zaradi suše le predčasno zaključilo vegeta-
cio in bo naslednjo pomlad normalno ozele-nel°. (gt)
Cera NIK najverjetneje ne bo
Župani občin, ki so vključene v projekt gradnje regijskega Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK), kot projektna skupina sicer še ostajajo skupaj, a predvsem zaradi boljših pogajalskih izhodišč pri sklepanju dogovorov za odlaganje odpadkov. Občine se bodo po ukinitvi Cera NlK najverjetneje odločile za Cero v Ljubljani ali pa v Novi Gorici. Če Cera NIK ne bo, bodo župani od ministrstva terjali denar za zavajanje.
Dokončna odločitev glede Cera NIK še ni bila sprejeta. »Je pa dejstvo, da je Cero NIK po vsej verjetnosti zaključen,« pravi vrhniški župan Stojan Jakin. Ta si sicer z ukinitvijo regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki so ga nameravali graditi v Logatcu, ne beli glave. Kot nam je pojasnil, bi Cero NIK tako ali tako začel delovati šele po letu 2015 in do takrat bo odlaganje odpadkov za občine, ki jih pokriva vrhniška komunala, potekalo kot do zdaj: »Do leta 2015 bodo zadeve potekale enako; odpadke bomo vozili v Logatec, ki bo, upam, uredil vsa svoja dovoljenja za odlaganje.«
Po letu 2015 bodo razpisali koncesijo
Po letu 2015 pa bodo preostanek odpadkov vozili v enega izmed Cerov. »Primorci bodo šli po vsej verjetnosti v Novo Gorico, mi pa ali v Ljubljano ali kam drugam,« dodaja vrhniški župan, ki pa se s potezami nekaterih drugih županov ne strinja. Trdi, da bo za odlaganje odpadkov treba podeliti koncesijo, neposredno sklepanje pogodb s Ceri, o katerih so poročali mediji, pa je po njegovem mnenju nezakonito. »Po letu 2015 bomo razpisali koncesijo, kar je edino zakonito, in bo Komunalno podjetje Vrhnika vozilo tja, kamor bomo koncesijo podelili oziroma kjer bo ugodnejše. Lahko se
zgodi tudi, da bodo najcenejši Puconci, tako da bomo na koncu odpadke vozili v Prekmurje. Vse je mogoče. To, kar počnejo nekateri župani, ki podpisujejo pogodbe recimo z Ljubljano, je rahlo nezakonito,« opozarja. Jakin se tako ne boji, da odpadkov, ki jih proizvedejo občine Log - Dragomer, Vrhnika in Borovnica, ne bi imeli kam odlagati. Kot pravi, je teh le 2.000 ton, in po njegovem mnenju se bodo Ceri čez nekaj let za odpadke borili, saj so vsi regijski centri predimenzionirani: »Velikosti teh Cerov, ki so jih projektirali, so takšne, kot da ne bi prav uspešno ločevali odpadkov. Jaz pa mislim, da bo tudi Slovenja do leta 2015 prešla na takšen model, da bo odpadkov toliko manj, in bodo Ceri odpadke iskali, da bodo ekonomsko poslovali.«
Od ministrstva terjajo denar
Občine so v projekt Cera NIK v zadnjih letih za pripravo dokumentacije vložile okoli 200.000 evrov. Ves ta čas je projektna skupina delala po navodilih ministrstva za kmetijstvo in okolje, zato župani menijo, da bi ministrstvo moralo prevzeti odgovornost in zaradi zavajanja občinam povrniti stroške, ki so jih imele s tem najverjetneje propadlim projektom.
Vesna Erjavec
Občina Vrhnika
Sedež občine:
Tržaška 1 1360 Vrhnika Elektronska pošta:
obcina.vrhnika@vrhnika.si Telefon:
01/755 54 10
Telefonske številke občinskih služb: Hišna centrala 01 755 54 10 Telefaks 01 750 51 58
Tajništvo župana 01 755 54 12 Tajništvo direktorja občinske uprave
01 755 54 19
Oddelek za okolje in komunalo 01 755 54 40 Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo 01 755 54 20 Oddelek za prostor 01 755 54 40 Oddelek za finance 01 755 54 33 Oddelek za splošne zadeve 01 755 54 28 Civilna zaščita 01 755 54 44 Medobčinski inšpektorat 01 755 54 29
Nove investicije v ceste
Občina Vrhnika se je med poletjem lotila asfaltiranja oziroma rekonstrukcije več delov občinskih cest. Najdaljšo asfaltno prevleko je dobila cesta Podčelo-Ulovka.
Na tej relaciji se je cestišče asfaltiralo v dolžini 1.050 metrov, za kar naj bi občina odštela 293 tisoč evrov. Kot so nam sporočili z občine, letos predvidevajo še izgradnjo približno 500 metrov ceste v vrednosti 140 tisoč evrov.
w
Velika betonska škarpa na cesti Smrečje-Žiri
Na tankovski cesti se po novem ne kadi več, in sicer od Gabrč do križišča s Storževim gričem. Gre za dolžino slabega pol kilometra. Investicija, v katero je všteta tudi izgradnja parkirišča pri izvozu k Staremu malnu, je ocenjena na 248 tisoč evrov. Vsa dela naj bi bila končana še v avgustu.
Gradbeni stroji bodo do konca leta brneli tudi na cesti Drenov Grič-Lesno Brdo. Dela naj bi sicer stekla že lani, a so se zaradi razpleta pri razpisu za izvajalca del prenesla na letošnje leto. Kot je sporočila Tina Kobal z občinskega oddelka za komunalo, delavci obnavljajo cesto od mostu Zornica do konca naselja Lesno
Brdo, v dolžini skoraj pol kilometra. Vrednost pogodbe z izvajalcem je skoraj 260 tisoč evrov. Trenutno je prva faza ceste skozi vas zaključena, na preostalem delu pa je izveden predobremenilni nasip, tako da bo celotna in-
Na tankovski cesti pri izvozu za Star main so poleg asfaltiranja ceste zgradili parkirišče.
vesticija predvidoma zaključena do konca leta 2012.
Čez poletje so dela potekala tudi na cesti Smrečje-Žiri, kjer obnavljajo 340 metrov cestišča in gradijo veliko betonsko škarpo. Dela naj bi zaključili do konca avgusta. V tem mesecu naj bi uredili tudi osvetljen prehod za pešce pri novem vrtcu Žabica, za kar ima občina rezerviranih 15 tisoč evrov. Zadnja tovrstna investicija, ki je predvidena v letošnjem letu, pa je ureditev dela tankov-ske ceste pri Turnovšah v dolžini približno 70 metrov. Investicija, ki je ocenjena na 21 tisoč evrov, naj bi bila zaključena v septembru. (gt)
Vrhnika tudi na največjem boljšem trgu na svetu
Pobrskali smo po svetovnem spletu največje e-tržnice eBay, na kateri posamezniki ali podjetja na dražbi ponujajo storitve ali predmete iz vsega sveta. Med izdelki je nekaj tudi vrhniških, kar pomeni, da si je Cankarjevo rojstno mesto utrlo pot na različne konce sveta.
Prodajalec iz Italije prodaja vrhniško razgled- sek I love Vrhnika. Američan iz Pennsylvanie nico iz leta 1960 za pet evrov. Nemški Buchme- ima očitno slovenske korenine in je pospravljal ister, kot se imenuje firma, ki prodaja knjige, doma, kajti ponuja kar nekaj darilno zavitih pa med drugim za dobrih šest evrov ponuja vrhniških spominkov; prednjačita relief Val-vrhniški zemljevid, ki je izšel lani. A očitno so vazorjeve Vrhnike, ki jo je izdelal Cveto Avsec,
in na leseno ploščo vžgana podoba cerkve sv. Trojice. Poleg tega je mogoče najti še nekaj starih razglednic, ki jih prodajajo kupci iz Italije, Avstrije ali Nemčije, a so znvedene kot Oberlaibach. Najdražja med njimi je iz leta 1914, za katero bi morali odšteti skoraj dvajset evrov. Zanimiva je tudi pečatna znamka vrhniške občine iz časa pred prvo svetovno vojno, ki jo za štiri evre ponuja nemški prodajalec. (gt)
ga slabo pogledali oziroma sploh ne vedo, kateri konec Evrope predstavlja, saj je zapisano, da je jezik zemljevida »slowakisch«. Štiri evre bi morali odšteti, če bi želeli kupiti značko NK Usnjarja iz leta 1977, ki jo na dražbi že dolgo ponuja Madžar. Neki drugi Italian, ki se s spominki ukvarja resnično množično, kajti ponuja jih več kot milijon različnih, pa med drugim za dobrih pet evrov ponuja obe-
Pečatna znamka vrhniške občine iz časa pred prvo svetovno vojno je našla pot v Nemčijo.
Za večjo energetsko učinkovitost šol
Kot so nam sporočili s Tržaške 1, je občina letos poleti izvajala manjše projektne izboljšave energetske učinkovitosti obeh vrhniških osnovnih šol. Glede na priporočila energetskega pregleda obeh šol so vgradili termo-statske ventile oz. glave na radiatorje učilnic v obeh šolah, v OŠ Ivana Cankarja Vrhnika pa so tudi hidravlično uravnotežili ogrevalni sistem. Termostatske glave so namestili v učilnicah na južni strani obeh šol, s čimer se bo zmanjšala poraba plina in s tem materialni stroški, hkrati pa se bo izboljšalo bivalno ugodje, saj se ne bo več dogajalo, da bi bilo
pozimi v sončnem vremenu učencem v učilnicah na južni strani vroče, tiste na severni strani pa bi zeblo. Na šoli Ivana Cankarja so zamenjali tudi nekaj zastarelih in potratnih luči in jih nadomestili z varčnejšimi. Na občini tudi pravijo, da so za projekt pridobili skoraj polovično sofinanciranje iz evropskih sredstev, pa tudi sicer naj bi se investicija že v nekaj letih povrnila s prihranki energije.
Na programu obnov sta tudi otroški igrišči pri obeh vrhniških osnovnih šolah, ki pa bosta glede na omejena sredstva verjetno zaenkrat deležni le delne obnove. (gt)
Po zaključku redakcije smo opazili, da so na otroških igriščih pri OŠ AMS in OŠ IC na Vrhniki začeli z obnovitvenimi deli. Izbrani izvajalec je začel z gradbenimi deli in s pripravo lesa za nova igrala, zaključek vseh del pa na občini pričakuje do konca oktobra. Načrtujejo tako obnovo igral kot tudi podlage, ki omogoča varno igro. Konceptualno bo igrišče pri OŠ AMS sledilo tematiki mostiščarjev, tisto pri OŠ IC pa bo sestavljeno iz podobno inovativnih elementov, kot do sedaj. Letos se bo glede na omejena sredstva igrišči obnovilo le delno. V kolikor bo možno v proračunu za prihodnje leto zagotoviti finančna sredstva, se bo prihodnje leto izvedlo še drugi del obnove. V času izvajanja obnove uporaba igrišč ne bo možna - zato na občini prosijo za razumevanje.
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
3
Vrhniški motoristi prejeli odlikovanje ministrstva
Tacen, 27. junij - Motoklub Nauportus z Vrhnike je ob dnevu policije v Tacnu prejel bronasti znak policije za sodelovanje pri krepitvi varnosti v cestnem prometu.
vilnih sodelujočih, med drugim tudi lokalne policije oziroma ljubljanske generalne policijske uprave, težko izpeljal. »S policijo zelo dobro sodelujemo in smo veseli, da je opazila naš trud, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Priznanje oziroma odlikovanje je za nas potrdilo, da delamo dobro, vsekakor pa tudi zaveza vnaprej, da bomo enako dobri ali celo boljši,« je prejem priznanja komentiral predsednik kluba Danilo Leskovec.
Odlikovanje bo našlo vidno mesto v klubskem prostoru, med drugim tudi spominski (zahvalni) trak za prapor, ki ga je klub prav tako prejel ob tej priložnosti. Zanj bi bilo sicer še najustreznejše mesto na praporu, a klub tega še nima. No, ampak za to je zagotovo še čas.
(gt)
Motoklub Nauportus že pet let zaporedoma zadnji konec tedna v maju organizira Dan varne vožnje, na katerem lahko motoristi pod budnim očesom mentorjev osvežijo svoje znanje ali se celo kaj novega naučijo. Poleg tega je na prireditvi vedno simulator vožnje z motorjem, organizirane pa so številne predstavitve področij, ki se posredno ali neposredno dotikajo varnosti v cestnem prometu. Tako so gasilci večkrat prikazali reševanje iz zverižene pločevine, policija predstavlja svoje naprave, upravna enota področje, ki se dotika cestnoprometnih predpisov, zveza voznikov in avtomehanikov nastopa z gradivi za preventivo ... Skratka, Dan varne vožnje poskuša zajeti čim širši spekter varnosti in preventive v cestnem prometu, kar pa bi klub brez šte-
Člani Motokluba Nauportus Vrhnika vabijo motoriste začetnike, da se jim pridružijo na vožnjah, lahko tudi na želeni relaciji. Ne gre za soljenje pameti, pravijo v klubu, temveč bi radi začetnikom dali nekaj praktičnih nasvetov kar na terenu samem. Informacije na: janezje@gmail.com.
Posli
Avtohiša Seliškar v kratkem na novi lokaciji
Vrhnika - Boštjan Seliškar, direktor in lastnik podjetja Avtohiša Seliškar, ki na leto proda do 400 novih in rabljenih vozil, torej vsak dan vsaj pa enega, pravi, da je glavni razlog za selitev podjetja Avtohiša Seliškar »zemljišče«, saj na Vrhniki takšnega za opravljanje primarne dejavnosti, žal ni našel, zato bo celotno podjetje preselil v bližnjo industrijsko cono v Logatcu. Ocenjuje da ga bo investicija stala približno dober milijon evrov.
Avtohiša Seliškar z Betajnove je pričelo s poslovanjem leta 1991, primarna dejavnost je servisiranje in prodaja novih ter rabljenih vozil. Leta 2004 so podpisali pogodbo o sodelovanju o prodaji in servisiranju vozil znamke chevrolet z multinacionalko GM, leta 2008 pa še s podjetjem KMAG o pooblaščenem servisiranju in prodaji vozil znamke kia. Direktor Seliškar pravi, da je bilo v prvih letih obratovanja prodajnega salona (od 1991 - 2000) lažje kot danes, saj je bilo na trgu pomanjkanje vozil, zato je bila prodaja boljša. Danes je drugače, razlike o ceni skoraj da ni, včasih celo seže v negativni predznak, problem je tudi v zelo zahtevnih kupcih in standardih, ki jih predpisujejo »principali« - proizvajalci (chevrolet, kia).
Seliškar pravi, da je bil prehod na ameriško in korejsko znamko vozil (chevrolet in kia) za podjetje dolgoročno dobra odločitev, saj je šlo za smiselno in dobro pretehtano odločitev. »Pri sami odločitvi nismo gledali samo na interes podjetja, ampak v prvi
Nov servisno-prodajni center v Logatcu.
vrsti na kupca kaj lahko največ dobi za svoj denar, ter na kvaliteto in ceno vozil. V samo kvaliteto smo se prepričali zelo hitro, saj za nekatere modele daje proizvajalec garancijo tudi do 7 let, tako da če združimo kvaliteto in ceno, kupec dobi največ kar trenutno lahko dobi pri nakupu novega vozila.«
Seveda je bilo na samem začetku potrebnega veliko več prepričevanja kupcev kot danes, saj sta bili blagovni znamki v Slovenji novost in za marsikoga neznanka. »Danes je vsekakor drugače, saj sta blagovni znamki chevrolet in kia že uveljavljeni in priznani ter zaupanja vredni blagovni znamki vozil, tako da je posledično tudi nam lažje kar se tiče prepričevanj k nakupu.« Tudi sicer zelo rad omenja sodelavce in zveste stranke, saj pravi, da je uspeh podjetja predvsem odvisen od njih, medsebojnega sodelovanja, spoštovanja in zaupanja. V tem tudi vidi ključ uspeha podjetja, da so in da še vedno zmorejo prebroditi razmere, ki prodajalcem in pooblaščenem serviserjem vozil trenutno niso najbolj naklonjeni. »Vedno je bilo naše vodilo, da delamo pošteno z dušo in srcem, maksimalno se trudimo v zadovoljstvo strank, zavedamo se, da se zadovolj-
na stranka še vrača , zato se tudi stalno izobražujemo, saj samo na takšen način lahko nudimo visoko raven kvalitete storitev.« Avtohiša Seliškar danes posluje na dveh lokacijah: v prostorih nekdanje Iskre (prodajni salon novih vozil kia in skladišče vozil) in na Betajnovi 16, kjer je sedež podjetja ter prodajni salon novih vozil chevrolet (tu imajo še prodajo rabljenih vozil in pooblaščen servis omenjenih blagovnih znamk, poleg pooblaščene servisne delavnice ponujajo tudi servisiranje vseh vozila v sklopu servisne delavnice nudijo tudi kleparska in ličarska dela, vulkanizerstvo, popravilo klimatskih naprav itn., skratka vse na enem mestu).
»Povpraševanje nas je pripeljalo do tega, da potrebujemo večje prostore. Primerno lokacijo smo dolgo časa iskali na Vrhniki, a je nismo našli, zato smo se na koncu odločili, da gremo v logaško industrijsko cono Zapolje. Tam smo na 3000 m2 veliki parceli začeli graditi servisno prodajni center v velikosti 1300 m2 pokrite in uporabne površine, kjer bomo nudili vse storitve na enem mestu
Sedež Avtohiše Seliškar na Idrijski cesti na Betajnovi.
(prodaja vozil - prodajni salon v dveh nadstropjih, avtopralnico, kleparsko in ličarsko delavnico, avtomehanično in avtoelektri-čarsko... ) skratka kot rečeno: vse kar je potrebno za vzdrževanje vozil na enem mestu. Po optimalnem načrtu naj bi naložbo, ki je ocenjena na dober milijon evrov, zaključili do konca leta 2012,« pravi Seliškar, ki že prodaja svoje nepremičnine na Betajnovi in Idrijski ter še dodaja, da je potek del v veliki meri odvisne od denarnih tokov, ki pa v času krize s strani bank niso najbolj ugodni oziroma jih nekatere banke sploh ne zmorejo več. »Trenutno imamo zaposlenih sedem ljudi, z servisnoprodajnim centrom v Logatcu pa se bo ta kvota zagotovo povečala, saj bomo zaradi novih dejavnosti potrebovali nove ljudi. Poleg tega načrtujemo tudi, da bomo v salonu imeli še eno dodatno blagovno znamko vozil, če ne celo dve.« Katera znamka vozil naj bi našla mesto med ameriškimi in korejskimi lepotci, ni želel izdati. »Smo v dogovorih s potencialnimi partnerji, ostalo pa naj ostane zaenkrat še skrivnost. Vsekakor bo javnost o tem pravočasno obveščena.«
Gašper Tominc
Občinska vaja zaščite reševanja in pomoči »Vrhnika 2012«
V pretekli številki Našega časopisa smo vas že seznanili, da bo od 19. do 20. oktobra 2012 potekala v občini Vrhnika vaja celovitega preverjanja pripravljenosti s področja zaščite, reševanja in pomoči na temo »potres«.
Vajo organizira Občina Vrhnika, izvedli pa jo bodo Štab civilne zaščite občine Vrhnika in Gasilska zveza Vrhnika v sodelovanju z nekaterimi enotami oz. službami društev ter drugimi nevladnimi organizacijami, javnimi službami za zaščito, reševanje in pomoč ter enotami in službami Civilne zaščite.
Namen vaje je predstavitev načrtov za zaščito, reševanje in pomoč v občini Vrhnika, preverjanje delovanja sistema zaščite in reševanja v Občini po občinskem načrtu zaščite in reševanja ob potresu, preverjanje usklajenosti pri sprejemanju odločitev, vodenju aktivnosti na različnih ravneh organiziranja in delovanja medsebojno sodelovanje sil zaščite in reševanja, sprejem pomoči ter na podlagi ugotovitev analize vaje, izboljšanje stanja sedanje organiziranosti in pripravljenosti za tovrstne reševalne akcije.
Vaja predpostavlja dogajanja v primeru potresa VII. stopnje po evropski lestvici in se bo izvajala na primeru delne poru-
šitve objektov, reševanja zasutih, nudenja prve pomoči, nujne medicinske pomoči in triaže, reševanja iz višjih nadstropij, gašenjem požara z varovanjem okoliških objektov od požara, posredovanja ob nesreči z nevarno snovjo in evakuacije ter namestitve in oskrbe prebivalstva.
V	primeru potresa VII. stopnje po evropski lestvici se domneva, da bi bilo v mestu Vrhnika nekaj zgradb porušenih ali delno porušenih ter neprimernih za bivanje. Prišlo bi do motene oskrbe z vodo, saj se predvideva, da bi glavni vod iz borovniškega vršaja pri prehodu iz barjanskih tal na trdno kraško podlago počil in bi se tako prekinil dotok vode v glavni rezervoar na Ilovc.
Zaradi prisotnosti zemeljskega plina in elektrike na objektih, kjer bi prišlo do porušitve ali delne porušitve bi prišlo do požarov, ki bi ogrožali tudi sosednje objekte. Poškodovane bi bile tudi elektroinštalacije ter telefonsko omrežje, kar bi v prvi fazi povzročilo izpad električnega toka in prekinitev telefo-nje. Zaradi preobremenjenosti bi bila motena tudi mobilna telefonja.
Promet skozi mesto, na lokalnih in regionalnih cestah bi bil oviran zaradi ruševin, hkrati tudi povečan, zaradi česar bi lahko prišlo do prometnih nesreč osebnih vozil in tudi vozil, ki prevažajo nevarne snovi.
Poleg velike gmotne škode bi verjetno prišlo do žrtev in večjega števila poškodovanih, ki bi jih bilo potrebno oskrbeti in pripraviti za transport do bolnišnice. Potrebno bi bilo sprejeti, oskrbeti in poskrbeti za nujno namestitev za prebivalce, ki so ostali brez strehe nad glavo.
Zaradi verjetnosti, da bi potres prizadel širše območje ljubljanske regije z Ljubljano bi v prvi fazi morali računati na svoje zmogljivosti s področja zaščite, reševanja in pomoči, kasneje pa tudi na pomoč iz drugih krajev države in tujine.
Vaja bo potekala na širšem območju občine Vrhnika na naslednjih lokacijah: Na Klisu, Voljčeva cesta, Zdravstveni dom Vrhnika, opuščeni kamnolom Podčelo, Podvoz AC Verd, Za-plana Mizni dol - žaga, Bevke - Pr' Martin, OŠ A.M. Slomška, OŠ Ivana Cankarja in športni park Vrhnika.
V	mesecu oktobru in v času vaje bodo potekale aktivnosti samozaščite občanov za posamezne nesreče, zato vabimo občane občine Vrhnika, da se jih udeležijo. O terminih in lokacijah teh aktivnosti ter poteku vaje več v naslednji številki Našega časopisa in na spletni strani občine Vrhnika.
Več informacij o poteku vaje ter o organizaciji zaščite in reševanja v občini Vrhnika lahko dobite preko e-pošte cz.ob-cina@vrhnika.si ali osebno na občini, vsako sredo od 8.00 do 12.00 ure.
Za vodstvo vaje U. J.
4 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Pravljičarka Zlata iz Cankarjeve knjižnice s svojim programom »Pravljice pod krošnjami« vedno pritegne veliko otroških radovednežev.
Poletje na Vrhniki
Park samostojnosti v središču mesta tudi v letošnjem avgustu ni sameval. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je poskbel za zabavne petke na prostem, kjer je po preverjenem receptu povabil v goste pravljičarko, lutkarje, ulične artiste in glasbenike. Prvi petek (3. avgust) so najprej otroci prisluhnili pravljičarki Zlati iz Cankarjeve knjižnice in se nato predali iskanju morskih junakov iz gostujočega lutkovnega gledališča. Za obilico dobre volje sta pri starejših poskrbeli ulični gledališčnici z oponašanjem klepeta-vih Tržačank, na koncu pa je prisotne dvignila na noge še živa glasba. Naslednji petek je bil programsko enak, le druga pravljica je bila na sporedu oziroma lutkovna skupina. Veliko smeha in posledično tudi aplavza je požela italijanska artistka, ki ni dokazala le svoje izjemne gibčnosti, ampak tudi izjemen talent za komično koketiranje s publiko. Tudi tokrat se je večer zaključil z živo glasbo. V drugem delu avgusta se je dogajanje preneslo na Staro cesto, kjer je potekalo dogajanje pred tamkajšnjimi lokali. Na voljo je bila živa glasba, za popestritev pa še različni programi priložnostnih skupin. Če zraven dodamo še dobro gostinsko ponudbo in vroč poletni večer, je verjetno odveč pisati, da je
bilo počutje prisotnih odlično. (gt)	Stara cesta v vročici poletnih petkov
Italijanska artistka je poskrbela, da so se moški ta večer skrivali v publiki za svojimi ženami, kajti, ko je iskala kandidate za svoje odrske vra-golije med publiko, je moške tudi lastnoročno odnesla, če ti niso želeli oditi na oder.
Vrhniški kosci in grabljice do treh odličij
Borovnica, 27. julij 2012 - Najboljši kosci in grabljice z Ljubljanskega barja so se na Medobčinskem tekmovanju koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja borili že šestič; tokrat so tekmovanje organizirali v Občini Borovnica. Vrhničani so se s tekmovanja vrnili izjemno zadovoljni; prikosili in prigrabili so si bron in srebro, prav tako srebrn pa je bil kosec posameznik Jernej Lenarčič. Skupinsko so bili sicer najuspešnejši kosci iz Škofljice, ki so si prehodni pokal priborili tudi s svojim posameznikom - v tej kategoriji je slavil Jože Škrabec. Grabljice Barja so postale Ljubljančanke, naslov najboljše grabljice posameznice pa je osvojila Ižanka Vera Oblak.
Na tekmovanju so se pomerili najboljši kosci in grabljice iz sedmih barjanskih občin. Še pred tem se je po Brezovici pri Borovnici sprehodil etnološki sprevod, po tekmovanju pa se je program preselil v središče Borovnice, kjer so se s kulturnim programom predstavile občine udeleženke. Vrhničani so se predstavili z narodno-zabavno glasbeno skupino Presenečenje in ljudskimi pevci Stari mladi banda bend.
Več o dogodku pa na borovniških straneh, kjer si lahko ogledate in preberete celotno fotore-portažo. (ve)
Ekokaravana tudi na Vrhniki
Vrhnika, 10. julij - Karavana pesmi in plesa (ekokaravana Slovenija - padajatra), ki jo vsako leto organizira Skupnost za zavest Krišne, obišče pa več slovenskih krajev, se je letos mudila tudi na Vrhniki. Kot so zapisali na svoji spletni strani, vse hitrejši ritem življenja, pehanje za materialnimi dobrinami, vse večja brezosebnost v odnosih delajo človeka otopelega in neobčutljivega ne le do soljudi, marveč tudi do narave. »Ta pa bo čista šele, ko bo čista tudi naša zavest.« (gt)
V Smrečju zopet dobro obiskana maša ob velikem šmarnu
Smrečje, 15. avgust - Smreška cerkev ima bogato romarsko tradicijo, ki se vleče več stoletij nazaj. Še pred prvo svetovno vojno so se do nje vile dolge kolone romarjev, še posebej ob največjem Marijinem prazniku. Romarjev je bilo tako veliko, da so pred prvo svetovno vojno resno razmišljali, da bi cerkev podrli in zgradili novo, nato pa je načrte prekinila prva svetovna vojna. Slabo gospodarsko stanje po vojni je bilo še manj napisano na kožo tovrstnim namenom, zato je želja utonila v pozabo, ne pa tudi romarska tradicija. Danes je ljudi resda manj, a po
številčnosti obiska cerkev Marijinega Vnebovzetja v Smrečju še vedno prekaša podobne cerkvene slovesnosti daleč naokoli. Ob velikem šmarnu jo zaradi njene geografske lege obiščejo verniki iz najmanj štirih občin (Vrhnika, Dobrova-Polhov Gradec, Logatec in Žiri). Letos sta maševala šentjoški župnik Andrej Sever in pater Tomaž. Ker je praznik obenem »žegnanje« za Smrečje, številni odidejo na pogostitve na domove sorodnikov, mnogi pa tudi v znano sosednje gostišče »Kasarna«, ki ob tem prazniku razširi svojo gostinsko ponudbo. (gt)
Vtisi bevških koscev in grabljic
Vrhniško občino smo že šestič zastopali bevški kosci in grabljice. Priprave so se sicer začele dokaj klavrno. Nekaj zagrizenih posameznic in posameznikov je po celi vasi vztrajno iskalo manjkajoče nadobudneže. Največ kandidatov je bilo za tekmovanje v košnji z nitkarico ali rotacijsko kosilnico. Kljub temu, da se kosa zadnje čase uporablja samo še za košnjo trave za zajce, smo uspeli sestaviti močno ekipo zagretih, bolj ali manj mladih koscev. Tako so vrhniške barve ekipno branili: Franci Trček, Robert Ajlec, Primož Jereb, Miha Dolinar, Stane Keršmanc, David Suhoveršnik in Andrej Keršmanc in kot solist Jernej Lenarčič. Tudi ekipa grabljic je letos doživela prenovo. Že izkušenim Jani Japelj, Tatjani Ajlec, Maji Petkovšek, so se pridružile Metka Jeraj, Marta Lenarčič in solistka Andreja Lenarčič. Kot rezerva pa je sodelovala Ana Petkovšek.
Ker je bil čas, ko je prva košnja pod streho, otava pa je še premajhna za košnjo, smo imeli
veliko težav s terenom za trening. Zato se na tem mestu zahvaljujemo bevškim kmetom, ki imajo še posluh za to vrstno sodelovanje. In to so: Peter Petkovšek, Bojan Japelj in Toni Kerš-manc.
Kljub času dopustov, ki so močno otežili izvedbo treningov, smo se le uspeli sestati in preizkusiti našo pripravljenost. Starejši so učili mlajše. Vsak nasvet je bil dobrodošel. Glavno besedo pa je vedno imel starosta Anton Japelj. Z budnim očesom je spremljal vsak naš korak
ter usmerjal predvsem kosce v čim kvalitetnejšo košnjo. Ker je trava vztrajno rasla, je bila posebej za grabljice vsaka naslednja vaja hud izziv. Pa vendar smo zmogli. Na tekmovanje smo odšli odločeni da naredimo največ, kar je v naši moči ter pri tem maksimalno uživamo.
Na tekmovanju je naša ekipa delovala zelo usklajeno. Ko je začelo prvim trem koscem zmanjkovati moči, so navijačice iz njih iztisnile še zadnje atome. Vpitje je doseglo vrhunec, ko se je košnja bližala koncu. Kosci so svoje delo opravili odlično in svojo parcelo pokosili kot prvi. Koscem so sledile grabljice. Hitro spretno in natančno so pograbile in oblikovale izredno lepe kopice. Skupinskemu delu je sledilo tekmovanje solistov. Jernej je svoje delo vzel zelo resno. Po globokem predihavanju in nekaj počepih, se je zagrizel v travo. Tudi njemu je uspelo zelo lepo pokositi. Na vrsti je bila preizkušnja grabljic.
Po končanem tekmovalnem delu je sledila malica. Dobra klobasa, sir, kruh in raznoliko pecivo, so nam povrnili izgubljene moči. Pove-selili smo se z našimi navijači, ob zvokih harmonike, naredili nekaj fotografij in zadovoljni odšli pod prireditveni šotor. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili predstavniki vseh sedmih občin. Vrhniško je zastopal Stari-mladi banda band, ki prihaja iz Bevk in pa skupina Presenečenje iz Drenovega griča.
Kosci in grabljice KD in ŠD Bevke
27. avgust 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina ^	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 5
			
France Cukjati, nekdanji predsednik Državnega zbora
ci iz ozadja spet prevzeli oblast in spet veselo kradli. V vsem tem je žal kar nekaj resnice. Mi se tega zavedamo, a sprašujem vas, kaj pa naj bi storili? Tudi leta 2000 se je govorilo o naivnosti desnosredinskih strank, ki so po odstopu Drnovškove vlade za kratek čas sestavile Bajuko-vo vlado, nato pa na volitvah krepko izgubile. Takrat je namreč naše približevanje Evropski uniji viselo na nitki in če ne bi bilo poguma desnosredinskih strank, verjetno še danes ne bi bili v EU. Morda pa bodo nekoč tudi slovenski volivci bolj ozaveščeni.
Ampak nazadnje so se kar tresla tla, nekateri so menili, da pri obeh polih, ko je vaš predsednik stranke dejal, da bo v zadevi fiskalnega pravila razmislil tudi o morebitnem iskanju zaupnice vladi.
Fiskalno pravilo od države zahteva, da dolgoročno ne troši več, kot ustvari. Gre torej za uveljavitev zdrave kmečke pameti, da če bo kmet kar naprej zapravljal več, kot ustvari, bo nazadnje s svojo celotno družino pristal na beraški palici. Da bomo to pravilo zapisali v Ustavo, se je v Bruslju zavezala že prejšnja vlada. Če bi to pravilo zapisali v navadeni zakon, bi ga lahko nova vlada kadar koli črtala. Za zapis v Usta-
sistem, v katerem bi lahko še naprej prosto razpolagali z državnim premoženjem, pri tem pa vso odgovornost za premoženje naprtili vladi.
Med ljudmi je veliko nezadovoljstva glede varčevalnih ukrepov. Številni pravijo, da bi morali najprej pobrati tajkunom, potem šele ljudem. Je to mogoče? Zakonodaja to sploh omogoča ali pa je namerno napisana tako luknjasto, da se je mogoče izmuzniti tovrstnim kradljivcem?
Največji problem naše tranzicije je res tajkun-stvo: izčrpalo je državna podjetja, izropalo banke in v veliki meri izničilo poslovno moralo. Začelo se je že tik pred slovensko osamosvojitvijo, ko je Markovičeva zakonodaja dopustila takratnim socialističnim direktorjem, da so ustanavljali svoja zasebna by pass podjetja in nanje prenašali zdrava jedra državnih podjetij. Že leta 1993 je takratna služba družbenega knjigovodstva ugotovila veliko tovrstno oškodovanje družbenega premoženja. Drnovškova vlada tudi v treh mandatih ni mogla ali ni hotela ustaviti tega procesa. Krivda je morda res tudi v nepopolni zakonodaji, ki pa, taka kot je, vseeno omogoča ustrezen pregon. A problem je naše neučinkovito sodstvo, ki mnogokrat daje
»Jeseni nas čaka vrsta usodnih odločitev«
France Cukjati (1943, Šentgotard pri Trojanah) se je po končani prvi stopnji gradbene fakultete in vojaškem roku leta 1964 vstopil v jezuitski red. Po dvoletnemu noviaciatu je v Zagrebu dokončal triletni študij filozofije, nato pa v Frankfurtu diplomiral še iz teologije. Po vrnitvi v Slovenijo je bil posvečen v duhovnika in je služboval v Mariboru, v Pobrežju in v Borovnici. Začel je študirati še medicino, ki jo je končal leta 1978. V času študija je izstopil iz jezuitskega reda. Sprva se je zaposlil v obratni ambulanti v Litostroju v Šiški, nato pa v Iskrini ambulanti v Stegnah. Leta 1991 je postal direktor zdravstvenega doma na Vrhniki, tri leta pozneje pa je dobil koncesijo za zdravnika zasebnika. Aktivno je sodeloval pri ustanavljanju zdravniške zbornice in bil štiri leta njen generalni sekretar. V obdobju Vlade Republike Slovenje, ki jo je vodil dr. Andrej Bajuk, je bil državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Na parlamentarnih volitvah leta 2000je bil na listi Slovenske demokratske stranke izvoljen za poslanca v Državnem zboru, dve leti kasneje pa je postal vodja njene poslanske skupine. V Državni zbor je bil izvoljen tudi leta 2004 in na ustanovni seji izvoljen za njegovega predsednika. V Državni zbor je bil izvoljen tudi leta 2008, kjer je bil na ustanovni seji izvoljen za njegovega podpredsednika. Čeprav je opravljal tretjo najpomembnejšo funkcijo v državi, intervjuja v Našem časopisu še ni imel, zato smo se odločili, da v našo družbo tokrat povabimo prav njega.
Dopust je verjetno že za vami? Je bil brezskrben ali so misli uhajale v politiko?
Kot upokojenec si dopustniško življenje končno lahko privoščim zunaj sezone. Seveda pa me politični problemi še vedno spremljajo.
V poslanske klopi ste prvič sedli leta 2000 in nato bili izvoljeni vanj še dvakrat. Zakaj se niste lani ponovno podali v boj za poslanski sedež?
Vedno sem govoril, da je pri tej starosti treba dati priložnost mlajšim. Ne bi bilo prav, če bi v svojem primeru to besedo snedel.
Mnenja o poslancih z našega konca v Državnem zboru so si deljena. Po eni strani si ljudje željo lastnega zastopnika v poslanskih klopeh, po drugi pa klevetajo, da »itak nič ne stori za naše kraje«. Ima poslanec sploh moč, da lahko kaj konkretnega postori za kraj in ljudi, ki so ga volili? Ste vi imeli kakšno takšno izkušnjo?
Poslanec ni občinski svetnik, ki ima pred očmi le probleme svoje občine. Kar poslanec naredi dobrega za Slovenijo, naredi dobro tudi za svoj kraj. Res pa je, da sem v tem času našim županom marsikdaj pomagal vzpostaviti osebni stik s posameznim ministrom. Tudi marsikateri širši projekti, kot je Čista Ljubljanica ali cesta Vrhnika-Borovnica-Podpeč, so imeli v meni vztrajnega zagovornika. Tudi takratnega finančnega ministra dr. Bajuka smo uspeli prepričati za dokapitalizacijo IUV, kar pa se je izkazalo za nesmiselno podaljševanje njene agonije.
Kaj počnete danes v politiki oziroma v vaši stranki?
V politiki sem še vedno predsednik Sveta stranke, v strokovnem svetu stranke pa vodim odbor za zdravje. Minister za zdravje me je tudi povabil v svoj Zdravstveni svet. Moje politično sodelovanje se torej postopoma vrača na področje zdravstva.
Julijske javnomnenjske ankete so vaši stranki pokazale padec priljubljenosti. Kako komentirate to dejstvo?
Rezultati ankete niso nepričakovani in tudi ne pretresljivi. Zameril bi stranki, če bi jo javnom-nenjska (ne)priljubljenost skrbela bolj kot pa izhod Slovenje iz krize.
Verjetno si na naslednjih volitvah ne morete obetati toliko odstotkov glasov, kot ste jih dobili nazadnje, kajti ponavadi vladajoče stranke v času uvajanja nepriljubljenih protikriznih ukrepov pri ljudeh ne naletijo na vsesplošne aplavze in posledično tudi ne na obkrožanje vaše stranke na volilnih lističih.
Pred nami je eno samo vprašanje: ali bo Slovenija ostala nad vodo ali bo potonila. Ali bomo šli po poti Grčije in morda že jeseni ostali brez sredstev za plače in pokojnine, ali pa bomo uspeli zaustaviti enormno zadolževanje, stabilizirati javne finance in spet pognati gospodarstvo? Ali bo naše sodstvo končno začelo preganjati gospodarski kriminal in bo v naši domovini zavladalo več pravičnosti, solidarnosti in poštenosti? Nič hudega, če bo cena za to manj volilnih glasov.
Poznam ljudi iz diametralnega pola vaše politične opcije, ki so mi dejali, da so na neki način veseli, da je vaša stranka prevzela vodenje vlade, ker naj bi si tako naredila medvedjo uslugo - padec priljubljenosti pri ljudeh.
Mene so kolegi, trezni in kritični intelektualci, opozarjali nekako takole: Spet so vas tranzicij-ski komunisti nategnili. Ko boste sprejeli nepriljubljene ukrepe in rešili Slovenijo, pa bodo stri-
vo pa se zahteva dvotretjinska večina, česar pa brez sodelovanja opozicije ni izvedljivo. Premier se dobro zaveda resnosti tega vprašanja, saj je na organih stranke večkrat o tem sprožil razpravo. Nazadnje je dozorela odločitev, da če parlament ne podpre procesov izhoda iz krize in vladi ne omogoči vzvodov za vodenje tega procesa, potem nima smisla prevzemati odgovornosti za vodenje države. Jeseni nas čaka vrsta usodnih odločitev, na katere bi jaz, če bi bil predsednik vlade, vezal zaupnico. Noben pameten kapitan ne bi sprejel vodenja poškodovane ladje, v katero vdira voda, posadka pa - tudi s podporo nekaterih stricev na krovu - celo nasprotuje mašenju lukenj. Ni namreč odgovoren le kapetin, odgovorna je celotna posadka - na neki način tudi strici in drugi potniki na krovu.
Opozicija vam je očitala tudi superholding, ki naj bi bil preveč podvržen vplivom aktualne politike. No, pozneje je podobno menila tudi OECD. Kako komentirate to dejstvo? Če naj predvsem lastnik skrbi za svoje premoženje, potem mora za državno premoženje skrbeti država oziroma njen legitimni zastopnik, to je vlada. Torej izvoljena politika, ki je javnosti najbolj na očeh. Naše državne banke so živ primer, kaj se zgodi, če o njihovem premoženju in poslovanju odločajo javnosti neznane osebe, ki za svoje odločitve tudi nikomur ne odgovarjajo. Seveda se bo tudi po mnenju OECD morala država - čim prej in kjer se da - kot lastnica umakniti iz gospodarstva. A dokler se to ne zgodi, potrebujemo sistem, v katerem bo odgovornost za državno premoženje jasno sledljiva od šefa uprave pa vse do ministra oziroma vlade. Tako vpletanje politike v banke in gospodarstvo vidim kot izpolnjevanje njene dolžnosti in ne kot nekaj slabega. Nekateri bi verjetno radi ohranili
vtis politične pristranskosti in tovarišijske sko-rumpiranosti. Ob tem pa se vsaki zahtevi po normalizaciji pravne države upira s sklicevanjem na neodvisnost.
Če je to neodvisno sodstvo slepo in gluho za gospodarski kriminal, ki izčrpava državo, pa niso ljudje, ki se upravičeno sprašujejo, zakaj ne bi najprej tajkunom pobrali pokradeno premoženje in se morda šele nato lotili zategovanja pasu. Tudi sam menim, da mora biti vzpostavitev pravne države prednostna naloga vsake vlade. A to bo zagotovo težak in dolgoročen proces. Takoj pa moramo znižati trošenje države na tisti nivo, ki si ga Slovenia lahko privošči. Tistim, ki protestirajo proti varčevalnim ukrepom, je treba tudi povedati, da nobena evropska država, ki se je morala lotiti varčevanja, ni sprejela tako blagih ukrepov kot Slovenja. Če smo mi na primer znižali plače javnega sektorja za nekaj odstotkov, in še to le selektivno, so drugi znižali plače tudi za trideset odstotkov.
Veliko očitkov leti tudi na NLB, za katero se zdi, da je vreča brez dna. Znani ekonomist Jože P. Damjan pravi, da je krivec za to pravzaprav Janševa prva vlada, ki ni prodala banke, marveč jo je dokapitali-zirala, potem pa kot večinska lastnica ni znala ali mogla obdržati nadzora v banki. Sledila so, kot pravi Damjan, podeljevanje posojil na lepe oči. Pravijo, da tudi Zvonu, ki je nekako na »vaši strani« in danes največ dolguje banki.
No, trditev, da je za žalostno stanje NLB kriva Janševa vlada, ni vredna resnega ekonomista. Skozi vse leve vlade se je NLB pogrezala v insolventnost in nadzoru skrbno prikrivala slabo zavarovana posojila. Tudi ideja o prodaji NLB je bila že v času Drnovška, pa so takratni strici in njihovi medji zagnali silno zaskrbljenost za tako imenovani »nacionalni interes«. Pa še nekaj
k očitku gospoda Damjana: v mandatu Janševe vlade so NLB vodili kadri, ki jih je postavila že LDS. Si predstavljate, kakšen »kadrovski cuna-mi« bi nam očitali, če bi se takrat lotili zamenjave nadzornega sveta in vodstva banke še pred iztekom njihovega mandata!? Pa za situacijo v banki ne krivim ne LDS, ne prejšnje Pahorje-ve vlade. Gre za tranzicjsko bolezen državnih bank, ki so nezavarovana posojila dajale po politični pripadnosti in prijateljskih zvezah, na »dobro ime«, kot je Kordež označil svoje posojilo za prevzem Merkurja. Pri Zvonu pa gre po mojem mnenju za drugačno zgodbo. Tu se ni nihče okoriščal in nihče izčrpaval državnih podjetij. Sredstva zbranih certifikatov so bila plasirana v gospodarstvo z nakupom delnic, ki so bolj ali manj propadla. Največjo neumnost pa vidim v tem, da je njihovo podjetje T-2 hotelo zgraditi lastno optično omrežje in je zato najelo velika posojila, ki jih sedaj ne more odplačevati. S tem je še dodatno osiromašilo banke. Upam, da bo Cerkev iz tega potegnila nauk, ki se v evangeliju glasi: »Moje kraljestvo ni od tega sveta!«
Če pustiva aktualno dnevno politiko, poglejva še vašo življenjsko pot. Imate tri dokončane fakultete, ves čas pa je imela veliko mesto v vašem življenju tudi vera.
Res je. Sodim med tiste Slovence, ki jim vera veliko pomeni. Daje mi osebno trdnost ter osmiš-lja in bogati življenje. Svojim staršem sem res hvaležen, da so mi že kot otroku dali izkustvo vere.
Po svoje je zanimivo, da ste zašli v teološke vode, saj je bil vaš oče partizan.
Če mislite »nenavadno«, potem ne vem, zakaj bi bilo to nenavadno. Moj oče, ki je bil globoko veren, je padel v partizanih leta 1944. Moj stric, duhovnik, je leta 1942 že stal pred italijansko puško in je samo zaradi srečnega naključja ostal pri življenju. Pri jezuitih sem se spoprijateljil s starejšim patrom, ki je bil med vojno v partizanih. Tudi on je povedal, da je bila večina partizanov vernih. Šele komunistično vodstvo je partizanstvu nalepilo etiketo ateizma ter sovraštva do krščanstva in Cerkve. Ne vem, zakaj je bilo to potrebno, vsekakor pa je bilo zelo škodljivo za slovenski narod.
Ste imeli zaradi svojega verskega prepričanja kakšne težave?
Pravzaprav ne. Le kot jezuita me je Udba zasliševala in hotela od mene izsiliti ovaduško sodelovanje. V Udbinem dosjeju sem označen kot »nadzorovana oseba«.
Iz vaših javnih nastopov pa gre razbrati, da nad partizanstvom le niste tako navdušeni, ali pač?
Nikoli nisem o partizanstvu žaljivo govoril. Kot predsednik Državnega zbora sem zelo spoštljivo obiskoval spominska obeležja padlih partizanov. Ne morem pa lepo govoriti o tistih medvojnih in povojnih zločinih, ki jih je načrtovalo in vodilo komunistično vodstvo.
Najprej ste se zaposlili v obratni ambulanti v Litostroju, nato v Iskrini ambulanti v Stegnah. Leta 1991 ste postali direktor Zdravstvenega doma na Vrhniki, tri leta pozneje pa ste dobili koncesijo za zdravnika zasebnika. Aktivno ste sodelovali tudi pri ustanavljanju Zdravniške zbornice in bil štiri leta njen generalni sekretar. Mediji ugotavljajo, da Zdravniška zbornica ne uživa več takega ugleda kot nekoč, sploh po primeru Nekrep. Verjetno imate tudi na to kakšen komentar. Kot vsaka institucija se mora tudi zbornica ponovno vrniti k svojim koreninam, k prvotnemu navdihu svoje ustanovitve. Biti mora ne samo cehovska organizacija, ki ščiti svoje člane in skrbi za njihovo strokovnost, ampak mora svojo skrb namenjati predvsem bolnikom, torej vsem tistim, ki jim je zdravniška služba namenjena. Kot mora biti zdravnik prvi zagovornik bolnikovih potreb, tako mora zbornica soustvarjati tak zdravstveni sistem, ki bo za prebivalce prijazen in učinkovit.
Zdaj ste upokojenec, ki mu politika še vedno zavzema velik del vsakodnevnih obveznosti, kaj pa preostali prosti čas? Kako ga preživite? Imate kakšen hobi?
V preostalem času počnem vse tisto, kar počne upokojenec pri enajstih vnukih. Tudi hobijev imam veliko. Ljubezen do planin pa nikoli ne mine.
Gašper Tominc
Minister na stoletnici bevških gasilcev
Bevke, 18. avgust - Bevški gasilci so praznovali sto let organizirane protipožarne obrambe, kar so proslavili z gasilsko slovesnostjo, katere se je med številnimi gosti udeležil tudi obrambni minister Aleš Hojs. Ob tej priložnosti so gasilci v svojo sredo uradno sprejeli še novo moštveno vozilo.
Občina
Vrhnika
6 NAŠ ČASOPIS
100 let PGD Bevke
V sobotni popoldanski vročici so se skozi Bevke v strnjeni paradni koloni sprehodili gasilci, za njimi pa zloščen vozni park. Tako se je začelo slavje ob stoletnici bevških gasilcev, katerih ustanovitelji si verjetno niti v sanjah niso predstavljali, da bo organizacija obstajala tudi čez sto let. Del tistih časov so na svojstven način predstavili fantje in možje iz PGD Podnanos, ki se ravno tako lahko pohvalijo s častitljivo starostjo društva. Pred začetkom parade so na prizorišču uprizorili skoraj cirkuško vragolijo z lestvami. Štiri lesene lestve so zložili eno vrh druge, da je nastala ena sama visoka, z vrvmi vzpostavljali njeno ravnovesje, nato pa je nanjo splezal junak in spustil goloba. Kmalu za tem se mu jih je pridružilo še 99 golobov iz bližnjega golobnjaka, ki so na ta simbolični način spomnili na jubilej društva.
Za govornico je prvi stopil predsednik društva Vinko Keršmanc. Dejal je, da se je društvo vedno prizadevalo, da bi bilo več kot le golo gasilsko združenje. »Vse to nas je še bolj med-
Gasilci PGD Bevke se zahvaljujemo vsem, ki so kadarkoli in kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi prireditve »100 let PGD Bevke«.
Zbrane je s svojim obiskom počastil tudi obrambni minister Aleš Hojs.
sebojno povezovalo.« Toda čas in ritem življenja postavlja društvo pred nove izzive, zato bi si po govornikovih besedah želeli več razumevanja s strani države, lokalne skupnosti in delodajalcev. Zahvalil se je še vsem dobrotnikom, sponzorjem in donatorjem, ki so kadarkoli na kakršen koli način pomagali društvu.
Pred mikrofonom pa se je zvrstilo tudi več
častnih gostov. Prvi je spregovoril predsednik Gasilske zveze Vrhnika Brikcij Trček, ki je dejal, da jubilej ni velik dan le za bevške gasilce, ampak za celotno zvezo ter dodal, da so lahko ponosni na opravljeno delo. Župan Stojan Jakin je izrazil veliko pohval na račun prostovoljstva, ki ga izkazujejo gasilci, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, sicer tudi sam član bev-škega društva, pa je dodal, da gasilci niso velika sila le na papirju, ampak se to kaže tudi v praksi. Spomnil je na nedavne požare na Primorskem in jesenske poplave. Zagotovo pa je poseben pečat dal jubileju minister Hojs, ki se je letos že drugič mudil v Bevkah. Čestital je društvu in se tudi on pohvalno izrazil o gasilskem prostovoljstvu. Spomnil je na nedavni požar Lika v Borovnici, kjer so sredi noči priskočili na pomoč vsi okoliški gasilci. Med drugim je še dodal, da so številni gasilci sodelovali tudi v osamosvojitveni vojni, za kar se jim je prav tako zahvalil. Govor je sklenil z besedami, da slovensko gasilstvo brez prostovoljstva ne bi preživelo.
Gasilci so priznanja, zahvale in pohvale podelili že pred dnevi na slavnostni seji, nekaj največjih priznanj pa so prihranili tudi za tokratno slovesnost. Društvo se je zahvalilo obrambnemu ministrstvu in Civilni zaščiti, obenem pa so nekateri njegovi člani prejeli priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Najvišje priznanje - za posebne zasluge - so prejeli poveljnik društva Janez Dolinar in predsednik društva Vinko Keršmanc, ki nista pustila svoj osebni pečat le v društvenem življenju, ampak tudi širše v lokalni skupnosti, ter PGD Bevke. Keršmanc je ob tej priložnosti povedal, da gre zahvala celotnemu društvu, ki se je vedno trudilo, da bi bilo več kot le strogo gasilsko združenje.
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
PGD Podnanos je uprizoril vajo, ki je že mejila na cirkuške vragolije.

Novo gasilsko vozilo za prevoz moštva oziroma oseb (GVM1).
V sklepnem delu uradne prireditve, ki so jo s kulturnim programom popestrili domači pevci, so svojemu namenu predali še novo gasilsko vozilo peugeot boxer namenjeno prevozu moštev. Ker je v garaži že od februarja, se je že izkazalo za dobrodošlo, še posebej za prevoz gasilske mladine, ki na tekmovanjih beleži vedno boljše rezultate. Slovesni trak na vozilu so prerezali predsednik Keršmanc, župan Jakin in poveljnik Dolinar, blagoslovil pa ga je domači župnik.
Pečat jubileju je dala tudi knjiga, ki so jo izdali ob tej priložnosti. Prvenstveno govori o zgodovini bevške požarne obrambe, ker pa je na njenih straneh mogoče zaslediti tudi splošne zgodovinske opise kraja, presega svoj namen. Knjigo, ki so jo na prireditvi skromno poimenovali »zbornik«, odlikujejo številne barvne fotografije in je kot taka velik poklon gasilcem in kraju.
Po koncu slovesnosti je sledila veselica z živo glasbo Peklenskih muzikantov. (gt)
Najvišje odlikovanje GZ Slovenje - odlikovanje za posebne zasluge - so prejeli: poveljnik društva Janez Dolinar, predsednik društva Vinko Keršmanc (prva dva z leve) ter društvo samo.
Zgodovina PGD Bevke
PGD Bevke je začelo delovati 14. julija 1912, znotraj skupine pa je delovala tudi kulturna sekcija, ki je z nastopi nabirala denar za društveno tehniko. Še istega leta so kupili ročno brizgalno, leto dni kasneje pa zgradili gasilski dom. Prelomnico predstavlja leto 1932, ko so kupili novo motorno črpalko in leto 1947, ko so v gasilske vrste uradno stopile prve predstavnice nežnejšega spola. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja so si vozilo sposojali od lokalnega avto-moto društva oziroma imeli lastno poltovorno vozilo, ki pa ni zadovoljilo njihovih potreb. Novo gasilsko vozilo (imv) so kupili šele 1971, dve leti pred tem pa so v garažo pripeljali še novo brizgalno. Še preden je društvo praznovalo 70-obletnico, so njegovi člani temeljito prenovili gasilski dom. 1990 so gasilci v svojo sredo svečano sprejeli novo orodno vozilo tam in avtocisterno (mercedes). Šest let kasneje so začeli graditi pri kulturnem domu prizidek za nov gasilski dom, v katerega so se vselili leta 1998. Celoten projekt je bil zaključen leta 2011 z ureditvijo okolice. V nov gasilski dom je leta 2006 zapeljala nova avtocisterna (renault), v začetku leta 2012 pa še novo moštveno vozilo (peugeot).
(Povzeto po knjigi Prostovoljno društvo Bevke -100 let)
Svečana parada pred gasilskim domom
PGD Ligojna
60 let gasilstva v Ligojni
Ligojna, 30. junij - Tudi gasilci iz Ligojne so v tem vročem poletju praznovali okrogel jubilej svoje stanovske organizacije. Ob tej priložnosti so organizirali gasilsko parado, podelili priznanja ter se na koncu še poveselili skupaj s krajani in drugimi na gasilski veselici.
Slovesnost, ki je potekala pred gasilskim domom, je najprej zaznamovala parada gasilcev in gasilske tehnike, zatem pa so na odru za mikrofon stopili govorci. Najprej je predsednik društva Matevž Samotorčan prebral kroniko društva, ki seje začela 28. januarja 1952. Kot je dejal, so sprva imeli le ročno brizgalno, ki so jo kupili od vrhniških gasilcev, šele čez petnajst let pa jo je zamenjala motorna brizgalna. Prevažali so jo z džipom in prikolico, dokler ga ni leta 1973 nadomestil imv kombi. Ves
Predsednik društva Samotorčan
Oder s častnimi gosti
čas obstoja so si urejali društvene prostore, večjo prelomnico pa je vsekakor prinesel začetek tega tisočletja, ko so po končanem denacionalizacijskem postopku lahko uredili primerno garažo. V sodelovanju s kulturnim društvom so obnovili še streho nad dvorano, oder in položili parket. Kot je še dejal Samotorčan, je zadnja pridobitev društva asfalt za gasilskim domom, ki so ga delavci položili komaj dan ali dva pred slovesnostjo.
Zbrane je nagovoril tudi regijski poveljnik Vinko Keršmanc, ki je društvu čestital in ga pohvalil za opravljeno delo, pri tem pa je dodal, da se je potrebno bolj kot kdaj koli ravno sedaj zavedati pomena pomoči sočloveku. »Naj v bodoče vaše delo in zagnanost ne upadeta. Naj vas visok jubilej še bolj medsebojno poveže, da boste lahko še vrsto let pomagali ljudem v stiski.« Zupan Stojan Jakin je spomnil na prostovoljstvo, ki združuje gasilce in dejal, da so ligojnski gasilci pomemben kamenček v mozaiku preko 1360 gasilskih društev v Sloveniji. Tudi on jim je čestital in zaželel veliko uspehov.
Kulturni program prireditve so popestrili mladi domači folklo-risti (skupina Cepci), po njihovem nastopu pa so gasilci podelili še priznanja in zahvale posameznikom ter društvom. Ob koncu slovesnosti se je predsednik Samotorčan zahvalil še vsem donatorjem in sponzorjem, ki so pomagali pri asfaltiranju dvorišča gasilskega doma. Kot se za tak jubilej spodobi, je po uradnem delu sledila veselica z živo glasbo. (gt)
Lumpi tek
Ligojna, 30. junij - S Športnim društvom Aktivnih smo v okviru 60-letnice delovanja PGD Ligojna priredili Lum-pijev tek za otroke. Malo pred 18. uro smo se zbrali pred gasilskim domom, kjer smo zbirali prijave. Prišlo je kar 23 pogumnih malčkov, ki so bili v polni pripravljenosti. Obuti so bili v superge, nosili pa so športna oblačila. Ko smo pobrali prijave, smo se na zelenici pri gasilskim domom ogreli. Malo smo tekli ter razmigali roke in noge - dobro smo se osredotočili na kolena in gležnje. Nato smo se skupaj odpravili do startne črte. Starše smo napotili v cilj, kjer so navdušeno navijali za svoje malčke. Tri, štiri, zdaj, in tekma se začela! Vsi so tekli zeloooo hitro. Najhitrejši so v cilj prihiteli v manj kot minuti. V cilju smo popili vodo in vsak otrok je pojedel jabolko, ki smo jih dobili od podjetja DG69. Nato smo se vrnili do gasilskega doma, kjer so otroci s pomočjo mladih gasilk poskusili škropiti z brentačo - gasilsko
Čakanje na startnem mestu
cevjo. Na tako vroč dan se je škropljenje z vodo še kako prileglo. Vsak udeleženec teka je za nagrado dobil priznanje in vrečo, polno sladkih Lumpijevih in Žitovih izdelkov. Na dan, s sončkom obsijan, so tudi otroci pokazali, kako super je biti športnik.
Anita Verbič in Tina Križman
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
7
60. obletnico PGD Ligojna smo lahko izvedli s pomočjo naslednjih podjetij, ki se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo.
LIBRETO S, d. o. o., Slikopleskarstvo in poslikava sob ter fasa-derstvo, Prebold (040 594 424); AVTO LEV, d. o. o., Vrhnika, Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot; UDOBJE-DE-SIGN, tapetništvo Uroš Samotorčan, s. p.; MKERŠMANC, d. o. o., Vrhnika; AVTOTRADE, d. o. o., Vrhnika; Avto Mer-lak, d. o. o., Drenov Grič; Orbico, d. o. o., Ljubljana; Izdelava štedilnikov po naročilu, vrat za krušne peči ter svetovanje Ključavničarstvo Pišek, Stanislav Pišek, s. p., Velika Ligojna; Avtotehna Vis in SEVER, d. o. o., Sinja Gorica; PRIGO, d. o. o., Brezovica; Splošno mizarstvo Kogovšek, Janez Kogovšek, s. p., Velika Ligojna; Tapetništvo Robert Malovrh, s. p., Velika Ligojna; Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.; Vrtnarstvo Hlebec, Simon Hlebec, s. p., Vrhnika; ŽITO, d. d.; Izdelovanje copat, Vrabec Darko, s. p., Verd; Transport in gradbeništvo Igor Žitko, s. p., Sinja Gorica; Masterplast, d. o. o., Ljubljana; ŠČIT, Japelj Simon, s. p., Velika Ligojna; BARJAN, obvladovanje čistoče, d. o. o., Vrhnika; Bar pri Joštu, Nada Še-benik, s. p., Sinja Gorica; VARGALANT, Prebil Oto, s. p., Sinja Gorica; Sebatisk, Sebastijan Japelj, s. p. (041 629 737), Mala Ligojna; Center za ravnanje z odpadki Vrhnika, d. o. o., Vrhnika; Prozvok, d. o. o., Notranje Gorice; Odeja, d. o. o., Ško^a Loka; MEDICROSS, d. o. o., Podjetje za zdravstvene storitve, Ljubljana; Frizerski studio Vesna, Vesna Vihtelič, s. p., Verd; Berto Ga-brovšek, s. p., Druga specializirana gradbena dela, Specialist posredovanja pri prodaji določenih izdelkov (041 838 840), Za-plana; TRANS FELIX, d. o. o., Lesno Brdo; HAIR BEAUTY, d. o. o., Logatec; Zdravstveni dom Vrhnika; Aleš Švagelj, Abstel, d. o. o., Bevke; Stojan Jakin; BLAGOMIX, d. o. o., Vrhnika; Par-ketarstvo Rode Miro, s. p., Mala Ligojna; KIMM, d. o. o., Vrhnika; Društvo taktičnih iger FORESTFOX (031 708 737), Mala Ligojna; MDM, d. o. o., Sinja Gorica; Fotostudio TIM, Vrhnika; Kleparstvo Dobrovoljc Jože, s. p., Vrhnika; Štirn, d. o. o., Vrhnika; Samo Verbič, s. p. (041 830 413), Velika Ligojna; Avtoservis Jeršinovič, Jernej Jeršinovič, s. p., Vrhnika; Kogovšek Marjan, s. p., Velika Ligojna; Riwal najem opreme, d. o. o., Ljubljana; Sector beton, d. o. o., Ljubljana; DG 69 - trgovina s sadjem in zelenjavo, Drenov Grič.
0 Olimpijski duh
Končale so se še ene olimpijske igre. Letošnje sem z velikim zanimanjem - predvsem atletiko - spremljala udobno s kavča, v družbi dveh parov malih ročic, hčerke Pike in sina Matica, ter z veseljem obujala spomine na Atlanta, Sydney in Atene.
Lahko rečem, da so bile tudi te spektakularne, vrhunske in zelo »angleško« natančne in hkrati sproščene. Predvsem pa zelo uspešne, saj so nam naši Urška, Iztok, Luka, Rajmond in Primož priborili in prinesli domov kar štiri olimpijska odličja! Bravo! Odlično! Čestitam iz srca. Tudi vsem drugim, ki so si sploh priborili mesto v olimpijski reprezentanci, iskreno čestitam, ker vem, kako trnova pot je do tja. Vem, koliko truda in odrekanj je potrebno, da si tam zraven. Vem tudi, kako so se počutili tisti, ki niso dosegli svojih pričakovanj, in vem, kako so se počutil tisti, ki so pričakovanja presegli.
Prav vesela sem bila zadnje dni, ko sem spremljala me-die, ki so nam prinašali in prenašali ta enkraten športni dogodek, ki združuje tekmovalnost, plemenitost in trdo delo, pa tudi veselje, žalost, razočaranje, presenečenja in stres. Kot je tudi naše vsakdanje življenje polno vseh teh občutij. Mešanica vsega, kar se v življenju vrti. Kar je bila prijetna poživitev od tega, kar zadnje čase lahko gledamo, slišimo, beremo v naših medijih, kar nam govorijo naši voditelji. Pri nas se slikajo zgolj negativne misli. Za pozitivnost očitno (še) ni čas. A ta čas še prihaja, to je zagotovo.
Prepričana sem, da olimpijski duh ne živi samo v športnikih, temveč v vseh nas; na nas je le, da ga najdemo in izbrskamo na plano. Na nas je, da vrnemo zaupanje, da delu vrnemo tisto mesto, po katerem smo prepoznavni. Predvsem pa željo narediti nekaj pozitivnega za vse nas in našo Slovenijo!
Letos je za Slovenijo pomembno leto. Čakajo nas težki izzivi na področju gospodarstva ter izbira novega (starega?) predsednika. Morda kdo meni, da ta funkcija nima dovolj vpliva, da bi bila izbira novega predsednika nekaj prelomnega. Sama se s tem ne strinjam. Če bi predstavniki našega izvršnega dela oblasti večkrat poslušali mnenje in nasvet sedanjega predsednika, bi bila situacija v Slovenje zagotovo drugačna. Več upoštevanja in manj blatenja. Več bi bilo pretehtanih odločitev in predvsem več odgovornosti ob ključnih vprašanjih našega življenja. Zelo je pomembno, kakšnega predsednika imamo, saj govori v imenu nas vseh, ko oblasti nastavlja ogledalo.
Sama sem bila z delom sedanjega predsednika države zadovoljna. Lahko rečem, da je so bila njegova dejanja povezovalna in tudi kritična do izvršilne oblasti, tako do prejšnje »leve« kot sedanje »desne«. V pravih trenutkih je znal podati tehtni razmislek o naših prioritetah. Moja odločitev, komu bom podarila glas na volitvah, je zato jasna.
Napovedujejo vročo jesen. Jaz pa si želim ohlajenih glav. Da se v našo državo povrne tisto, kar smo lahko spremljali v Londonu. Vrhunske rezultate, ki so bili posledica trdega dela, znanja, zaupanja in tovarištva.
Vaša poslanka Alenka Bikar
Gasilci Podlipe in Smrečja praznovali 90. obletnico društva
Podlipa, 7 julij - Podlipski in smreški gasilci, organizirani v prostovoljnem gasilskem društvu, so praznovali kar 90 let organiziranega obstoja. Visoka obletnica je zaznamovana z zgodovinskimi prelomnicami; ena od zadnjih je bila vsekakor nova avtocisterna lani poleti.
PGD Podlipa - Smrečje
Predsednik društva Aleš Bradeško: »Želim, da društvo dobro deluje še naprej, v korist krajanov Stara brizgalna iz leta 1925, ki so jo obnovili, po slavnostni seji in drugih, ki potrebujejo
pa prikazali njeno brezhibno delovanje.
pomoč gasilcev.«
Gasilci so obletnico počastili s slavnostno sejo, na katero so povabili predstavnike lokalne oblasti, krovne gasilske zveze ter sosednjih in drugih društev. Slavnostni govorniki - župan Stojan Jakin, predsednik Gasilske zveze Vrhnika Brikcij Trček in poveljnik notranjske regije Vinko Kerš-manc - so pohvalili delovanje društva in vsi po vrsti izpostavili prostovoljstvo, ki je dandanes vse redkejša lastnost družbe. Zbrane je nagovoril tudi predsednik PGD
Podlipa - Smrečje Aleš Bradeško, ki je prebral kroniko društva. Ustanovljeno je bilo 16. julija 1922, pobudnik pa je bil Lovrenc Troha. Nasledili so prostore tedaj razpadlega izobraževalnega društva. Leta 1925 so zgradili stolp za sušenje cevi in kupili brizgalno, ki je hvalevredno delo opravila med vojno, ko je kar nekaj poslopij obvarovala pred uničujočim ognjem italijanskih požigalcev. Leta 1956 je ročno brizgalno zamenjala motorna inačica,
leta 1973 pa so se gasilci veselili še novega IMV-kombija. Zaradi nove tehnike so postali prostori doma premajhni, zato so se odločili za nov gasilski dom, ki je bil končan leta 1987. Tri leta pozneje je društvo doživelo še eno prelomnico - nabavo nove Tamove avtocisterne. »Z nabavo avtocisterne je bil rešen problem zagotavljanja požarne vode, poleg tega pa je še kako prav prišla pri razvozu pitne vode v sušnem obdobju,« je dejal Bradeško. Leta 1997 je društvo prevzelo Volkswagnov kombi za prevoz moštva, kar je bila dobra poteza, saj so ga po tem še velikokrat potrebovali. Društvo je namreč vedno bolj blestelo na tekmovalnem področju. »Če se malo pohvalim, sta naši moški članski ekipi že kar serijski zmagovalki na občinskih in regijskih tekmovanjih. Leta 2010 pa je naša članska ekipa B na državnem tekmovanju za seboj pustila vse ekipe in postali smo državni prvaki,« je izpostavil predsednik društva. Komaj so se po osvojitvi naslova državnih prvakov glave nekoliko ohladile, že so pristopili k novemu projektu - zamenjati je bilo treba staro avtocisterno: »Ob pomoči občine, gasilske zveze, krajanov Podlipe in Smrečja ter drugih donatorjev nam je uspelo zbrati dovolj finančnih sredstev, da smo 3. junija lani v našo garažo zapeljali povsem novo avtocisterno.« Očitno pa je energije še nekaj ostalo, saj so na pobudo veteranov obnovili staro ročno brizgalno. No, po obnovi ni samo lepa na pogled, marveč so se lahko navzoči prepričali, da še vedno deluje brezhibno. »Želim, da društvo dobro deluje še naprej, v korist krajanov in drugih, ki potrebujejo pomoč gasilcev,« je svoj govor sklenil Bradeško.
Na slavnostni seji so podelili priznanja in zahvale gasilske zveze in društva, namenjene tako posameznikom kot gasilskim organizacijam. Najvišje priznanje je dobil Zvone Bastarda, in sicer priznanje GZS za posebne zasluge. Za kulturni program je poskrbel sekstet Odoica, po uradnem delu in ogledu stare brizgalne pa je sledilo sproščeno druženje. (gt)
Spominski pohod na Triglav
Sedmega julija je bila na Rudnem polju na biatlonskem stadionu svečanost ob obletnici pohoda partizanskih patrulj, ki so se leta 1944 povzpele na vrh Triglava in razvile slovensko zastavo, in policistom, teritorialcem ter alpinistom, ki so leta 1991 na vrhu Triglava postavili novo slovensko zastavo. Tudi vrhniški člani Združenja borcev za vrednote NOB skupaj z občani Vrhnike smo se udeležili te slovesnosti.
Vsi Vrhničani, smo bili še toliko bolj veseli in ponosni, saj so trije naši predstavniki združenja - praproščak Vojko Jerina, Milan Šulek in Jaka Trček - ponesli prapor vrhniškega združenja borcev na Triglav in ga skupaj z drugimi pohodniki prinesli na zaključno slovesnost na Rudnem polju, kamor so jih prišli pozdravit predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenje dr. Janez Stanovnik, nekdanji predsednik Republike Slovenje in slavnostni govornik Milan Kučan in okoli pet tisoč udeležencev svečanosti.
Organizator je pripravil odličen kulturni program z orkestrom Slovenske vojske, partizanskim pevskim zborom in solistoma Janjo Hvala in Tonetom Lovcem.
Vsi prisotni smo z navdušenjem pozdravili 99 praproščakov in skoraj 700 pohodnikov iz vse Slovenje na Triglav in preživele borce Prešernove brigade, bučen aplavz pa je doživel predsednik ZZB NOB dr. Janez Stanovnik. Slavnostni govornik Milan Kučan je v svojem govoru še posebej opozoril, da kriza in izzivi, ki jih ta prinaša, ne smejo skriti prizadevanj oblasti za ustvarjanje izrednih razmer, za izogibanje pravni državi in omalovaževanje Ustave.
V nagovoru prisotnim borcem je dejal: »Če ne bi bilo Vas, bi se tudi leta 1991 ne mogli nikomur več upreti v boju za svojo državo,« je dejal Kučan o »izganjanju rdeče zvezde«. Pri tem je s prstom pokazal na politične stranke, posebej vladajoče, in poudaril, da je aroganca oblasti nekaj, kar niso dobili za svoj mandat. Poskus ustvarjanja »druge republike« pa po Kučanovem mnenju pomeni pisanje zgodovine Slovencev na novo.
Harmonika je še dolgo odmevala pod vrhovi pokljuških smrek in vzdušje je bilo nepopisno - kot partizanske pesmi, ki so spremljale množično srečanje. Po končani proslavi smo skupaj z našimi »triglavci« odšli na dobro kosilo v Spodnje Gorje, nato pa smo se dobre volje odpravili proti Vrhniki.
Čas je hitro minil, saj sta se v avtobusu razlegala pesem in smeh.
Zapisala: Andreja Nikolic
Člani ZB NOB Vrhnika na Pokljuki pod praporom Dolomitskega odreda, ki je letos praznoval 70 let ustanovitve.
Uradne ure pisarne ZB NOB VRHNIKA
so vsako sredo od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure. Dobite nas na telefonski številki 750 20 01, lahko pa nam pišete na e-naslov zbnob.vrhnika@gmail.com.
Člane združenja obveščamo, da smo ob izrednih primerih zunaj uradnih ur naše pisarne dosegljivi tudi na mobilni številki 030 696 818, kjer se Vam bo oglasila podpredsednica ZB NOB Vrhnika ali Vas poklicala nazaj.
ZB NOB VRHNIKA
8 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Komisija za lepše okolje na delu
Tako kot vsako leto smo se člani Komisije za lepše okolje odpravili na teren. Pregledali smo Staro Vrhniko, Ligojno, Podlipo, Smrečje, Drenov Grič, Lesno Brdo, Bevke, Blatno Brezovico, Sinjo Gorico, Verd in Vrhniko. Naj se na tem mestu zahvalimo za vaše predloge in upamo na sodelovanje tudi v naslednjem letu.
Na seji upravnega odbora TD Blagajana Vrhnika, 31. julija, smo izbrali dobitnike priznanj blagajana za leto 2012 Karmen in Zvonko Jeraj, Bevke 84 in vam jih tu predstavljamo.
Vsem nagrajencem čestitamo, vabimo pa vas že na srečanje članov TD Blagajana in podelitev blagajan v septembru. Nasvidenje torej na Sveti Trojici.
Komisija za lepše okolje,
Ana in Franc Molk, Na klancu 10a
Pavla in Peter Filipič, Podlipa 27a
Irena in Miran Kržmanc, Drenov Grič 68
Valerija in Jože Dudmir, Pod Hruševco 21a
Maruša in Janez Petrovčič, Podlipa 95
OŠ Log - Dragomer - Podružnična šola Bevke
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Turistično društvo	_
tm-eooz
Vabimo vas na srečanje članov
Turističnega društva Blagajana VRHNIKA
v nedeljo, 9. septembra,
z začetkom ob 14. uri ter na
podelitev priznanj blagajana
za najlepše urejeno zunanjost in okolico hiš, obnovljenih starih objektov in najlepših javnih objektov, ki bo na
SVETI TROJICI.
TD Blagajana Vrhnika predsednica Mirjam Suhadolnik
Upamo, da se boste srečanja udeležili v čim večjem številu. Uživali bomo v razgledu na našo Vrhniko in Barje, v spremljevalnem programu in
pogostitvi. Če bo deževalo, bo srečanje naslednjo nedeljo.
Po Cankarjevi literarni poti in ogled Cankarjeve spominske hiše
»Klanec siromakov je ležal pred njim, ubožne hiše, uboštvo v hišah. 'Na smrt obsojeni! Vse trpljenje je brez koristi, življenje brez koristi!...'
V	trgu so se prižigale luči, zasvetilo se je tu in tam, noč je prihajala in vžigalo se je že tudi na nebu.
'Obsojeni na smrt!'
Tam doli se je zasvetilo, majhna, rdeča luč je trepetala, rasla je in plapolajoča rdeča iskra se je spremenila v mirno, jasno belo svetlobo. To je bilo učiteljevo okno. Lojze je strepetal in gledal je nepremično v mirno belo svetlobo, ki je sijala iz noči ...« Tako je zapisal Ivan Cankar v črtici Na klancu.
V	soboto, 1. 9. 2012, vabljeni na brezplačen ogled Cankarjeve literarne poti in Cankarjeve spominske hiše.
Pot bomo pričeli pred TIC-a Vrhnika ob 9. uri dopoldne, kjer bomo ogled okoli 12. ure tudi zaključili.
Zaželene prijave, dodatne informacije: 01/755 10 54, TIC Vrhnika
Vabljeni!
Pred začetkom tradicionalnega sprevoda še skupinska slika vseh vrhniških udeležencev
Festival narodnih noš
Vrhničani zopet v Beljaku
Letos je v Beljaku potekal že devetinšestdeseti tradicionalni festival narodnih noš. Veličastnega sprevoda številnih skupin narodnih noš so se udeležili tudi Vrhničani iz bližnje in daljne okolice.
Vrhniški znak naše skupine na ulici Beljaka
Navdušile so tudi Trlice iz Ligojne
Narodne noše iz Polhovega Gradca
Turistično društvo Blagajana Vrhnika je poskrbelo za udeležbo vrhniških narodnih noš na be-ljaškem festivalu kot že velikokrat do sedaj. Z dvema avtobusoma se je v vročo soboto 7. avgusta odpeljalo skoraj sto vrhniških udeležencev. Med njimi so bile narodne noše: sekcija narodnih noš TD Vrhnika, Trlice iz Ligojne, folklorna skupina Stara Vrhnika in kot prvič tudi Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca. Na festivalu je sodelovalo okoli 90 skupin iz Avstrje, Nemčije, Slovenje in Italije. Ob tem je potrebno poudariti, da se je tudi tu poznala svetovna recesija, saj je bilo udeleženih precej manj
Najmlajši iz Stare Vrhnike in seveda v ozadju še malo starejši
skupin kot pretekla leta. Pa še sama organizacija festivala je precej šepala. Vendar to ni pokvarilo razpoloženja vseh nastopajočih in velikega števila gledalcev, ki so se zbrali na ulicah Beljaka in pozdravljali mimoidoče folklorne skupine. Tudi gledalci z Vrhnike smo bili navdušeni nad množičnim sprevodom skupin, še posebej pa smo pozdravili slovenske skupine: z Vrhnike, Kamnika, Ihana, Komende in druge. Zato zahvala »vrhniškim turistom«, ki že več let sodeluje na tem velikem beljaškem festivalu narodnih noš. Letos so v svojo skupino povabili tudi narodne noše iz Polhovega Gradca, kar je res hvale vredno. Mogoče pa se bodo v tem okviru pojavile še kakšne skupine, ki bi predstavljale večjo regijo, za katero izhaja tudi Naš časopis.
Simon Seljak
Društvo invalidov Vrhnika med poletnimi meseci
Letošnje vroče poletne dneve smo, če je le bilo mogoče, preživljali v senci. A v soboto, 23. junija, smo se vseeno zbrali pri ribiškem domu v Sinji Gorici. Letos naše društvo namreč praznuje 30-letnico svojega obstoja. Glavno proslavo bomo imeli decembra. Tokrat pa smo priredili družabno srečanje, na katerega smo poleg naših članov povabili tudi člane pobratenih društev iz Dornberka, Radgone in Slovenj Gradca ter društev invalidov Notranjske regije: Cerknica - Loška dolina - Bloke, Ilirska Bistrica in Logatec. Prišlo je približno 190 gostov od blizu in daleč. S svojo prisotnostjo sta nas počastila tudi župana občin Vrhnika in Log - Dragomer. V kratkem programu je sodeloval naš MePZ, ki je zapel venček pesmi. Rada Pišler je prebrala pesmico, ki jo je nalašč za to priložnost napisal naš član iz Borovnice, Miodrag Jeremič. Sledila je zabava s plesom, na kateri je igral naš ansambel Detlca. Na športnih igrah so se gostje lahko pomerili v pikadu in ruskem kegljanju. Lačni in žejni so se okrepčali z golažem in jed-mi z žara ter pijačo. Lahko pa so preizkusili tudi svojo srečo, kajti na voljo je bil srečelov s številnimi in bogatimi dobitki. Za večino je po-
skrbela naša marljiva članica Rezka Matjašič. Tako smo preživeli razgibano popoldne v prijetnem okolju, za kar so nam bili hvaležni številni gostje. Ob tej priložnosti naj velja zahvala vsem članicam in članom, ki so kakor koli pripomogli, da je srečanje uspelo. Že čez nekaj tednov, 7. julia, pa smo se odpeljali na Srečanje društev invalidov Slovenje pri domu planincev v Logarski dolini, ki ga vsako leto organizira Zgornjesavinjsko medobčinsko invalidsko društvo Mozirje. V prelepem gorskem okolju smo se srečali z našimi prijatelji in znanci iz drugih društev invalidov. Kdor je hotel do slapa Rinka, se je lahko peljal z avtobusom, mnogi pa so tja odšli kar peš. Po-
skrbljeno je bilo tudi za vernike, ki so se lahko k nedeljski maši peljali z avtobusom. Tudi lačni, žejni in plesa željni so dobili svoje; skratka, bilo je odlično. Vseeno pa smo se odločili, da dneva ne bomo končali z dolgočasno vožnjo po avtocesti domov. Čez Pavličevo sedlo smo se zapeljali še na Jezersko, kjer smo se pri Planšarskem jezeru ohladili, kajti dan je bil kljub bližini gora vroč. V bližnji restavraciji so nekateri poskusili tudi lokalno specialiteto: masovnik - kuhana smetana z ajdovo moko, ki jo ponudijo s kislim mlekom. Okusno!
Pevski zbor
je pomladansko sezono končal 21. junija z nastopom v Cankarjevem lazu. Jeseni pa pevce čaka trdo delo, kajti 1. decembra bo slovesna proslava ob 30-letnici društva in 20-letnici pevskega zbora.
Šport
Naš član Anton Sokač se je maja na območnem tekmovanju v ribolovu v Vogrščku uvrstil na državno prvenstvo, kar se je zgodilo prvič, odkar sodelujemo. Državno prvenstvo je potekalo 23. junija v Radečah.
Društvo invalidov Vrhnika
OŠ Ivana Cankarja Vrhnika obvešča
Pouk se začne v ponedeljek 3. septembra
LOŠCA1 - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, beležko »načrtujem« dobijo v šoli.
8.30 Učenci od 6. do 9. r. se zberejo na ploščadi pred «B« vhodom (novi del stavbe- zaklonišče) na Lošci 1.
8.30 Učenci 4. r. in oddelkov šole z nižjim izobrazbenim standardom se zberejo v spodnji avli »AO« v starem delu šole na Lošci 1. 8.30 Učenci 5. r. se zberejo v zgornji avli «A100« v starem delu šole na Lošci 1. Pouk bo potekal do 12.55, malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence 4. in 5. razreda. Avtobusi vozijo po lanskem urniku. Urnike voženj dobite pri tajnici, objavljeni so na spletnih straneh šole in na oglasni deski.
DRENOV GRIČ - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, beležko »načrtujem« dobijo v šoli.
8.30 Učenci 2., 3., 4., in 5. r. podružnične šole Drenov Grič se zberejo v učilnicah na Drenovem Griču.
Pouk bo potekal do 12.05 za 1., 2. in 3. r. ter do 12.55 za 4. in 5. r. Malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. Jutranje varstvo s prične v torek, 4. 9. 2012.
PRVOŠOLCI DRENOV GRIČ
9:00 Drenov Grič - odhod avtobusa s prvošolci in starši z Drenovega Griča v Cankarjev dom na Vrhniki. 9:30 Predstava
10:00 Odhod prvošolcev in staršev na Drenov Grič v učilnico 1. r.
Prvošolci bodo prejeli vabilo po pošti.
TRŽAŠKA 2 - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, beležko »načrtujem« dobijo v šoli.
6.00 Jutranje varstvo v učilnici 101 8.00 Učenci 2. in 3. r. se zberejo na dvorišču šole I. triletja na Tržaški 2 (zadnji vhod). Pouk bo potekal do 11.35, malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence. Vozni red avtobusov dobite pri tajnici, objavljeni so na spletnih straneh šole in na oglasni deski. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence.
PRVOŠOLCI - TRŽAŠKA 2
9:30 Vsi prvošolci in starši se zberejo v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Po predstavi gredo peš v šolo I. triletja na Tržaško 2 v učilnice, kjer jih sprejmejo razredničarke. Parkiranje osebnih avtomobilov bo ta dan možno tudi na asfaltnem igrišču od 7. do 12. ure!
Prvošolci bodo prejeli vabilo po pošti. Seznam učencev po oddelkih bo objavljen v ponedeljek, 27. 8. 2012, po 12. uri na oglasni deski šole na Tržaški 2.
PREVOZI ZA 1. ŠOLSKI DAN
Šolski avtobusi v ponedeljek, 3. 9. 2012 - zjutraj iz smeri:
-	Sinja Gorica Opekarna 7:00, Sinja Gorica Kapelica 7:01, SG Oblak 7:05, Tržaška 7:20 Sinja Gorica Opekarna 7.55, Sinja Gorica Kapelica 7.56, Lošča 8.20
-	Sinja Gorica Oblak 7.50, Tržaška 7.55
-	Bistra Gostilna 6:45, Tržaška 6:50 Bistra Gostilna 8.10, Lošča 8.20
-	Zaplana: Mizni dol 7.45, Cerkev 7.47, Žaga Petkovšek 7.05, Jazbar 7:07, Strmica 7.10, Ra-skovec 7:15, Lošca 7.20, Tržaška 7:22 Zaplana: Mizni dol 6:50, Cerkev 6:52, Žaga Petkovšek 7.55, Jazbar 8.00, Raskovec 8.10, Lošca 8.18
-	Strmica 8.00, Možina-Matiček 8.05, Lošca 8.17
Šolski avtobusi 3. 9. 2012 - odhod iz šole v smeri:
-	Zaplana: 11.45 Tržaška, Raskovec Strmica, Zaplana (vozi Oblak)
13:08 Tržaška, Lošca, Raskovec Strmica, Zaplana (vozi LPP)
-	Sinja Gorica 11:45 Tržaška, Sinja Gorica (vozi LPP)
13:05 Lošca, Tržaška, Sinja Gorica (vozi Oblak)
-	Bistra: 11:45 Tržaška, Bistra (vozi LPP) 13:05 Lošca, Tržaška, Bistra (vozi LPP)
Vsem otrokom in staršem želimo uspešen začetek šolskega leta.
9
10 NAŠ ČASOPIS	Občina	Vrhnika	27. avgust 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
Poletje v enoti Žabica

Juhuhu, pa smo dočakali poletje, tudi v enoto Žabica na Vrhniki je prišlo. Nekateri otroci počitnice preživljajo ob morju in v hribih, drugi pa v vrtcu. Predvsem me veseli to, da se pri tem menjujejo. Pa ne da ne bi bili otroci v vrtcu dobrodošli, vendar mislim, da je poletje čas, ko se nam nikamor ne mudi, in ga je vredno izkoristiti v družbi svojih otrok. Seveda pa nam tudi v vrtcu ni bilo dolgčas. Poletne dni smo preživljali v igri z vodo, ob barvanju ribic, izdelovanju ladjic, risanju, plesu, indijanskih vragoljah, skupnih izletih in potepanju po Vrhniki, pa tudi z lizanjem sladoleda, kot se za poletne dni spodobi. Z veseljem smo prebirali morske razglednice s pozdravi, ki so jih otroci iz zajčkove, sončkove, murenčkove, miškine, balončkove in zvezdičine sobe poslali prijateljem v vrtcu in nam, strokovnim delavkam. En, dva, tri, pa bo poletja konec in zopet se vidimo prav vsi, do tedaj pa en poletni pozdrav čiv-buc-bav.
Polona U. Jerebic
Župnijski vrtec
Lumpi capi ven, Lumpi capi hitro ven!
V jeseni smo si na pobudo ga. Zdenke Suha-dolnik v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, začeli v skupini Plameni in Utrinki vsak dan umivati zobe. Da ne bi bila v kopalnici prevelika gneča, smo se organizirali tako, da smo si Utrinki umivali zobe po zajtrku, Plameni pa po kosilu. Poleg te novosti je stalnica v našem vrtcu tudi to, da nas ga. Zdenka redno obiskuje, prebere poučno zgodbo, nas uči o pravilnem umivanju rok in brisanju nosu, kako kašljati, da ne širiš bacilov še na vse druge, ter seveda o po-
membnosti pravilnega umivanja zob. Poleg otrok poučuje tudi nas vzgojiteljice, pripravila pa je tudi delavnice za starše. Ga. Zdenka je zobe Utrinkov in Plamenov večkrat nenapovedano pregledala in ker so otroci pridno dobivali »zajčke« - štampiljke, ki pomenijo dobro očiščene zobe, smo si na koncu zaslužili nagrado. Konec maja so nas povabili na zaključno prireditev »za čiste zobe«, ki vsako leto poteka v Hali Tivoli v Ljubljani. Ampak to ni bila edina nagrada, saj so vsi otroci dobili tudi praktična darilca, ki jih je pripravila ga. Suhadolnik.
Na tem mestu bi se v imenu vseh otrok in vzgojiteljic zahvalila naši »zobni Zdenki« za ves trud, ki ga namenja, da bi otroci ohranjali bele in zdrave zobke.
Zapisala Veronika Novak
Vrhniški taborniki zopet pripravljamo zanimivo popoldne, polno taborniških doživetij, kjer se nam boste lahko pridružili tudi vi ter doživeli delček taborništva na svoji koži
Kdaj: V petek, 7.9.2012 ob 17:00 Kje: V Parku samostojnosti (travnik zraven pi
aborniki Rodu Enajsta šola Vrhnika dodatne informacije: meta.trcek@gmail.com
Vadba za dojenčke z mamicami
Vadba je namenjena vam, dojenčkom starim od šest tednov do enega leta. Ker pa sami ne morete priti, pripeljite s seboj svoje mamice. Vi boste uživali, mamice pa se bodo sprostile, pridobile nove izkušnje o tem, kako vas negovati - baby handling, dvigovati, prenašati, kako se z vami igrati, kakšne igrače so pomembne za vaš razvoj in kako pravilno usmerjati razvoj vaših motoričnih sposobnosti. Ker je v otrokovem razvoju dotik še kako pomemben, se bodo vaše mamice naučile osnovnih masažnih prijemov. Boste videli, kar predli boste od zadovoljstva. Vadba traja 1 šolsko uro. S seboj naj mamica seveda prinese svojega dojenčka in vse pripomočke, ki bi jih morda potrebovala pri vadbi za oba. Mamica naj ne spreminja vajinega urnika: dojenje, hranjenje in previjanje dojenčka na taki vadbi je seveda nekaj popolnoma naravnega. Terapevtika ni terapija, so tehnike in veščine nege dojenčka t.i. handlinga pri vsakodnevni skrbi za dojenčka, med tem, ko se le ta previja, hrani, igra ali počiva. Je celosten pristop na otrokovi razvojni poti. Za bodoče mamice, ki bi rade z učinkovitejšo nego - handlingom pričele takoj ob rojstvu dojenčka in dojenčke mlajše od 1. meseca se priporoča individualni obisk, saj z njim lahko začnemo takoj po rojstvu otroka. Lepo vas pozdravljam in vsem želim učinkovit razvoj. Za več informacij pokličite na tel. 051 395 059.
Petra Šmid Seljak, delovna terapevtka, terapevtka razvojno nevrološke obravnave
Ples in orientalski ples na Vrhniki
V okviru Plesnega mesta na Vrhniki že vrsto let različna vadba plesa, tako za otroke kot odrasle.
Začetki so bili najprej na šolah, kjer še sedaj zaneseno pleše veliko otrok in njihovi plesni koraki so jih pripeljali tudi do svetovnih prvakov (mala Hip hop skupina in Rock'n'Roll plesalca Jaka in Helena). V zadnjih osmih letih pa je vse bolj aktivna tudi skupina orientalskih plesalk iz Plesnega mesta, ki jo sestavljajo dekleta in dame zelo različnih starosti od 16 do 58 let. Letos so se znova udeležile državnega tekmovanja v športnih tekmovalnih plesih, ki ga organizira Plesna zveza Slovenije in osvojile naslov državnih prvakinj v kategoriji Oriental MIX formacija. Nekatere izmed plesalk vPlesnemmestu z veseljem in prizadevno vadijo pod mentorstvom Ane Mužič Anise že skoraj osemlet. Vse skupaj druži veliko zanimanje do orientalskega plesa, ki zanje pomeni sproščeno preživlj anje prostega časa, rekreacijo in druženje s prijateljicami. Letos pa jimje to prineslo še posebno zadovoljstvo, saj plešejo v oblekah, ki so jih kreirale oz. okrasile kar same. Vsako leto se na produkciji Plesnega mesta 2x predstavijo z novo osvojenim znanjem, še posebej pa uživajo v javnih nastopih ob različnih priložnostih. Doslej so nastopile že v Cankarjevem domu v Ljubljani, v etno klubu Zlati Zob, v Avditoriju Portorož, na Kongresnem trgu v Ljubljani, v Linhartovi dvorani v Radovljici, v Kulturnem domu Krško in v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki. Predstavile so se na festivalu plesov in kulture Orienta - Bazar, na plesnem festivalu Just dance, na festivalu Nawar, na festivalu Ana Prešerna, v plesni predstavi Talisman za srečo in Zgodbe iz Smaragdnega mesta, na prireditvi Noč na Vrhniki ter na otvoritvi slikarske razstave. Pred vrati je nova sezona, čakajo jih tudi tekmovanja na mednarodni sceni, kar pa je za njih le nov izziv čeprav brez želje po zmagi. Tukaj gre resnično le za skupino, ki ji druženje ob plesu pomeni sprostitev od napornih vsakodnevnih aktivnosti in če si nekaj takega želite tudi ve, se jim lahko pridružite na vajah, ki potekajo na O.S. Ivan Cankar vsak petek, (mh)
27. avgust 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina ^	Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11
		
• Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •	Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •	
Cenjene upokojenke in spoštovani upokojenci
V	času poletnih počitnic, ki so letos tako zelo vroče, smo tudi v društvu bolj počivali, ali drugače, urejali pisarniške stvari bolj umirjeno.
Kljub temu pa so nekatere ustaljene dejavnosti tekle nemoteno:
-	prostovoljke so se zbirale in urejale dokumentacijo,
-	balinarke in balinarji so v poznih popoldanskih urah pridno trenirali za tekmovanja, se družili in pripravljali gradivo za razstavo o b 25-letnici ustanovitve ženske balinarske sekcije,
-	članice in člani socialne komisije so kljub vročini pripravljali družabno srečanje starejših od 75 let,
-	Marjanca in Nežka se ukvarjata s seznami članstva, ki morajo biti v posebnem programu v računalniku, pobirata denar za kopalni izlet in za izlet v Belo krajino, a pri tem imata vedno čas poklepetati z vsakomer, ki pride na obisk, kar tako malo pogledat v društvene prostore...,
-	skupina balinark izbira in pripravlja slikovni material za Biltenček, ki naj bi izšel ob njihovem jubileju,
-	upravni in izvršilni odbor intenzivno načrtuje delovanje v zaostrenih finančnih razmerah.
-	naša vztrajna pohodniška skupina Vandrovke si niso vzele prav nič dopusta, ker vse poletje pridno hodijo,
-	in še in še bi lahko naštevali.
V	septembru, ko bo hladneje, pa se bo spet pričelo kar nekaj dejavnosti, o katerih bomo sproti obveščali po oglasnih deskah.
Že zdaj vas obveščamo, da je komisija za izlete ponudila za oktober poseben izlet, kjer bomo združili kostanjev piknik in martinovanje, ker se oboje ne obnese. Tako bomo imeli najprej nekaj ogledov (verjetno brežiški prenovljeni grad, čudovito razstavo fluorescenčnih slik v Kostanjevici, degustacijo cvička in kostanj na Gadovi peči..) nato pa kosilo in družabno srečanje na kmečkem turizmu. Ko bo objavljen razpis, se pravočasno oglasite v društveni pisarni!
V	jesenskem času bo socialna komisija pripravila 30 humanitarnih paketov hrane, ki jo bodo marljivi člani in članice razvozili pomoči potrebnim. Če poznate koga, ki je potreben naše pozornosti, se oglasite pri nas in nas obvestite. Hvaležni vam bomo.
Za DU Vrhnika: Elica Brelih
Od Ukanca do Lepene
»Sem mislil, da boste odpovedali,« je rekel naš voznik Ivan, ko je prišel po nas v ranem jutru na Vrhniko, ker je v Železnikih zelo deževalo. Ko smo se odpeljali proti Bohinju, kjer je bilo izhodišče našega dvodnevnega pohoda, smo zagledali jasno nebo. Spotoma smo si v Bohinjski Bistrici privoščili ju-
počitek, ker smo bili dogovorjeni za zgodnji jutranji odhod. Budilke nismo potrebovali in smo se v zgodnjem jutru podali na pot prek prevala Vratca do Krnskega jezera. Med potjo smo se ustavili pri stari italijanski vojašnici Za Lepočami, kjer smo tudi malicali. Kmalu smo zagledali Krnsko jezero, kjer smo si ohladili utrujene noge. Le še kratek skok mimo planšarije, kjer so nekateri kupili odličen sir, in že smo bili v Planinskem domu pri Krnskih jezerih. Po krajšem počitku in osvežitvi smo se spustili v dolino Lepene in Doma dr. Kle-menta Juga, kjer sta nas že čakala naš zvesti voznik Ivan ter obvezna osvežujoča Štularjeva lubenica. Vožnja domov skozi Log pod Mangartom, Trbiž, Kranjsko Goro in po avtocesti do Vrhnike je kar hitro minila, ker smo bili vsi dobre volje in polni lepih vtisov s prelepega dvodnevnega druženja. Zapisal: Janez Kenk
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak, Joža Miklavčič
Člani DU Vrhnika na srečanju upokojencev na Pokljuki
Petega julija je bilo na Pokljuki srečanje upokojencev. Društvo upokojencev (DU) Gorje je praznovalo 60-letnico obstoja in je povabilo vsa društva, ki so bila lani na vseslovenskem srečanju upokojencev. Istočasno je okroglo obletnico praznoval Nedeljski dnevnik in v goste povabil Moped Show s Tonetom Fornezzijem - Tofom, za glasbo pa so poskrbeli mladi Avseniki.
Praznovanju se je odzvalo tudi DU Vrhnika. Zbralo se nas je 40 in z avtobusom smo se odpeljali proti Pokljuki. Bilo je lepo poletno vreme, v dolini kar prevroče, zato so nam temperature na Pokljuki zelo prijale. Dvaindvajset članov z vodnico Elico se je odločilo za pohod na Konjščico. Med temi pohodniki je bila večina članov pohodniških skupin, zato smo se z veseljem podali na pot. Drugi člani so ostali na prizorišču praznovanja in uživali ob hrani, pijači in druženju. Tudi govor predsednika Slovenje Danila Türka je bil zanimiv, so povedali. Pot proti planini Konjščica je bila lahka; rahlo se je vzpenjala, senca mogočnih dreves pa nas je hladila, tako da nam ni bilo prevroče. Med potjo smo opazovali razno rastlinje s cvetlicami in nekatere od teh smo videli prvič. Planina Konjščica leži na nadmorski višini 1.438 metrov. Na osrednjem delu planine je nekaj pastirskih koč, ena izmed njih pa je preurejena v sirarno. Ko smo prišli do te, smo se takoj posedli za lesenimi mizami in pastirji so nam postregli s slastnim kislim mlekom in kavico, ponudili pa so nam tudi naravno zeliščno žganje, tako da smo si privezali dušo. Povsod okoli nas so se pasle krave in mulile travo, za nas pa se niso kaj dosti zmenile, saj so obiskovalcev vajene.
Poiskali smo stezico nad planino in se priključili na pot, ki z Rudnega polja vodi proti Vodnikovi koči, do Planike in na Triglav. Tu smo srečali tudi nekaj planincev, ki so bili namenjeni na Triglav.
Kar prehitro so minile tri ure in že smo se znašli na Pokljuki, si še malo ogledali prizorišče praznovanja, nato pa se od-
tranjo kavico. Po prihodu do Ukanca pri Bohinjskem jezeru smo se začeli pogumno vzpenjati po stari avstrijski mulatjeri proti Komni oz. Planini na Kraju, do kamor je kar 52 serpentin. Po kratkem okrepčilu v Domu na Komni nas je čakal še kratek sprehod do Koče pod Bogatinom, kjer smo si vzeli čas za daljši počitek in kosilo. Ko smo si nabrali novih moči, se je dvanajst pogumnih pod vodstvom vodnika Milana odpravilo prek Lepe Komne na krožni pohod na 2003 m visoko Lanževico, kjer smo bili očarani od množice gorskega cvetja, posebno planik.
V kočo smo se vrnili po 4,5 urnem pohodu prek prevala Vratca. Pri domu so nas čakali preostali pohodniki, ki so pred tem obiskali Planino Govnjač. Po predaji poročila vodički Elici in večerji smo se po družabnem večeru odpravili na zaslužen
peljali do pokljuške znamenitosti, barja Goreljek. Največji znamenitosti sta sicer Šijec in Blejsko barje. Naj povem, da večina članov za to barje ni vedela, čeprav smo mnogi Pokljuko obiskali že velikokrat. Na barju Goreljek je urejena krožna učna pot, ki je dolga približno kilometer in ima pet informativnih tabel. Ta svet se uvršča med najdragocenejša območja v Evropi. Tudi mi smo si ogledali učno pot in spoznavali zanimivo barje. Kar neverjetno je, da tako veliko barje leži na taki nadmorski višini. Spoznavali pa smo tudi drugo stran Pokljuke, proti Bohinju; sicer le iz avtobusa, a tudi to je bilo zanimivo. Za nameček se je ohladilo in do Bleda nas je spremljal težko pričakovani dež, mi pa smo urejali vtise nepozabnega dne. Zapisala in fotografirala: Fani Šurca
V soboto, 8. 9. vabimo gledalce ob 9. uri, da navijajo in vzpodbujajo balinarke na balinarskem turnirju za »Mamin memorial« na balinišču pred društvenimi prostori.
Najstarejši udeleženec, gospod Dolfe Malavašič - 102 leti in predsednica socialne komisije.
Srečanje članov in članic starih nad 75 let pri Kranjcu
Kar 103 člani in članice, starejši od 75 let so se udeležili družabnega srečanja, ki ga je popestril ansambel "Presenečenje" z Drenovega Griča in članici KUD Ligojna.
Najstarejša udeleženka Marija Jelovšek prejema šopek.
Julija in avgusta 2012 so naši člani praznovali okrogle jubileje.
Slavka Bajec, Verd, Vrhnika (1921) Ivana Bogataj, Dom upokojencev Vrhnika (1910) Marija Kukovec, Kačurjeva c. Vrhnika (1917) Mihael Markič, Pri lipi, Vrhnika (1919) Angelca Mesec, Kopališka ul., Vrhnika (1920) Marija Novak, Sinja Gorica, Vrhnika (1921) Anica Prelec, Janezova c., Vrhnika (1920) Minka Grom, Turnovše, Vrhnika (1922) Rajko Kirn, Ob Ljubljanici, Vrhnika (1922) Ivan Brežič, Travniška ul.,Vrhnika (1927) Ana Turk, Sternenova c. Vrhnika (1927) Angel Bajc, Drenov Grič, Vrhnika (1932) Marija Friškovec, Drenov Grič, Vrhnika (1932) Ciril Grom, Stara Vrhnika (1932) Viktorja Končan, Mrakova c., Vrhnika (1932) Marija Majer, Kuclerjeva ul. Vrhnika (1932) Majda Mele, Vrhnika (1932) Marija Tominc, Brigadirska c., Vrhnika (1932) Ignaci Vehar, Turnovše, Vrhnika (1932)
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so julija in avgusta praznovali rojstni dan.
12 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Na podlagi 95. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na 12. redni seji dne 21. 6. 2012 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževal-nega zavoda Antonije Kucler Vrhnika, ki obsega:
-	Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-var-stvenega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Uradni list RS, št. 62/1996),
-	Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi vzgojno-varstvenega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Uradni list RS, št. 40/1997),
-	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno-varstvenega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Uradni list RS, št. 52/1998),
-	Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 295/2003)
-	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Uradni list RS, št. 85/ 2007 in Naš časopis, št. 341/2007)
-	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-var-stvenega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 367/2009)
-	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-var-stvenega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 390/2012)
-	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-var-stvenega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 393/2012)
Številka: 007-13/2012 (3-01) Datum: 21. 6. 2012
Župan:
Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad.
ODLOK O USTANOVITVI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA ANTONIJE KUCLER VRHNIKA URADNO PREČIŠČENO BESEDILO 2
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
S tem odlokom Občina Vrhnika (v nadaljevanju besedila: ustanovitelj) ustanavlja na področju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok javni vzgojno-izobraževalni zavod Antonije Kucler Vrhnika (v nadaljevanju: zavod).
Ustanoviteljske pravice občine izvršuje občinski svet.
II.	STATUSNE DOLOČBE
1. Ime, sedež in pravni status zavoda
2.	člen
Zavod posluje pod imenom: Vzgojno-izobra-ževalni zavod Antonije Kucler Vrhnika
Sedež zavoda: Tržaška cesta 2a, Vrhnika
Skrajšano ime zavoda je: Vrtec Vrhnika V sestavo zavoda sodijo enote:
1.	Želvica, Vrhnika, Tržaška cesta 2a,
2.	Žabica, Vrhnika, Stara Vrhnika 1a,
3.	Barjanček, Vrhnika, Stara Vrhnika 1a,
4.	Rosika, Vrhnika, Bevke 17,
5.	Komarček, Vrhnika, Poštna ulica 1. Matična enota je enota Želvica, Tržaška cesta 2a, kjer je sedež vrtca. V matični enoti se vpisuje otroke v vse enote vrtca.
Zavod lahko po predhodnem soglasju ustanovitelja organizira delo v novi organizacijski enoti vrtca ali ukine obstoječo, če so za to podani zakonski razlogi.
3.	člen
Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu. Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga v skladu z zakonom in tem odlokom.
4.	člen
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Zavod je vpisan v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo za šolstvo in šport.
2. Pečat zavoda
5.	člen
Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenje, pod katerim je vpisan sedež zavoda: VRHNIKA, na zunanjem obodu pa je izpisano Republika Slovenia in ime zavoda: vzgojnoizobraževalni zavod. Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena.
Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, občanom, varovancem oziroma njihovim staršem. Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije, za žigosanja zdravstvenih izkaznic in delovnih knjižic zaposlenih.
6.	člen
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja s sklepom določi ravnatelj.
3.	Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje
7.	člen
Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj. Ravnatelj zavoda zastopa in predstavlja zavod brez omejitev.
Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe.
8.	člen
Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo. Finančne listine za zavod podpisujejo direktor, računovodja in podpisniki z deponiranimi podpisi pri Upravi za javna plačila, ki jih za to določi in pooblasti ravnatelj. Ravnatelj z odločbo določi delavce zavoda, ki so pooblaščeni, da podpisujejo za zavod v odnosih, ki niso navedeni v tem odloku.
4.	Območje zadovoljevanja vzgojnoizobraževal-nih potreb
9.	člen
Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po vzgoji in izobraževanju predšolskih potreb na področju celotne občine.
III.	DEJAVNOST ZAVODA
10.	člen Dejavnost zavoda je:
P/ 85.100 Predšolska vzgoja P/ 88.910 Dnevno varstvo otrok P/ 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
P/ 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
Vrtec lahko poleg osnovnih dejavnosti izvaja
tudi druge dejavnosti, s katerimi dopolnjuje
osnovne dejavnosti:
I/ 56.290 Druga oskrba z jedmi
L/ 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali
najetih nepremičnin
J/ 58.140 Izdajanje revi in druge periodike G/ 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom M/ 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje R/ 90.010 Umetniško uprizarjanje R/ 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
S/ 96.010 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic
11.	člen
Zavod opravlja program za predšolske otroke, ki je sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom.
12.	člen
Zavod izvaja vzgojnoizobraževalno delo za predšolske otroke v starosti od 11. meseca do vstopa v osnovno šolo. Lahko organizira tudi dnevno varstvo (predvsem od 3. leta starosti) tudi v varstvenih družinah. Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojno-izobraževalnega dela ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti.
13.	člen
Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.
IV.	ORGANI ZAVODA
14.	člen Organi sveta zavoda so:
-	svet zavoda,
-	ravnatelj,
-	strokovni organi,
-	svet staršev.
Zavod lahko ima tudi druge organe, katerih
delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi s pravili.
1. Svet zavoda
15.	člen
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje enajst članov, ki ga sestavljajo:
-	trije predstavniki ustanovitelja,
-	pet predstavnikov delavcev zavoda in
-	trije predstavniki staršev. Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Vrhnika izmed delavcev občinske uprave, članov občinskih organov ter občanov posameznih naseli okoliša, ki ga pokriva vrtec. Mandat predstavnikov ustanovitelja je vezan na mandat občinskega sveta in preneha v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. V tem času mora novi občinski svet imenovati nove predstavnike ustanovitelja. Do izvolitve novih članov dotedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcijo Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda na neposrednih tajnih volitvah po postopku in na način, ki ga določi zakon in ta odlok, pri čemer upoštevajo v svoji sestavi enakomerno zastopanost vseh enot vrtca. Predstavnike staršev voljo starši na svetih staršev in sicer enega predstavnika staršev iz vsake enote vrtca. Mandat predstavnikov staršev v svetu preneha z dnem, ko je otrok izpisan iz zavoda.
Člani sveta zavoda izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji predsednika in namestnika predsednika.
Svet zavoda odloča z večino glasov vseh članov.
Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.
16.	člen
Svet zavoda:
-	imenuje in razrešuje ravnatelja,
-	sprejema program razvoja zavoda,
-	sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,
-	odloča v soglasju z ustanoviteljem o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,
-	obravnava poročila o vzgojno-varstveni problematiki,
-	odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,
-	odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in varstvenim delom v vrtcu,
-	sprejema pravica in druge splošne akte zavoda, ki jih določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda,
-	določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične račune,
-	predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
-	daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
-	razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda,
-	razpisuje delovno mesto ravnatelja zavoda,
-	sprejema program razreševanja presežnih delavcev,
-	imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah,
-	odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in za opravljanje skupnih del,
-	obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev,
-	opravlja druge z zakonom ter pravili določene naloge.
a) Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda
17.	člen
Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se voljo iz posameznih enot zavoda. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu. S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let.
18.	člen
Pravico predlagati kandidate za člane sveta imajo:
-	če je v zavodu zaposlenih več kot 20 do 50
delavcev - najmanj 3 delavci z aktivno volilno pravico,
-	če je v zavodu zaposlenih več kot 50 delavcev - najmanj 10 % delavcev z aktivno volilno pravico,
-	vsak reprezentativni sindikat v zavodu. Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev morajo biti pisni. Predlogom kandidatov iz prvih dveh alinei prejšnjega odstavka je potrebno priložiti podpise delavcev, ki predlagajo kandidate za člane sveta.
Predlogu kandidatov za člane sveta morajo biti priložene pisne izjave kandidatov, da se s kandidaturo strinjajo.
Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda se predlagajo po enotah zavoda.
19.	člen
Glasovanje na voliščih vodi volilna komisija. Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev.
Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Glasovnice se oblikujejo tako, da se na njej ločeno navedejo imena kandidatov za predstavnike delavcev posameznih enot vrtca. Voli se tako,da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. Vsi delavci zavoda voljo vse predstavnike delavcev. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, za kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov iz posamezne skupine kandidatov kot jih je potrebno izvoliti.
Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico.
20.	člen
Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, kot je predstavnikov delavcev v svetu zavoda. Izvoljeni so tisti, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisja pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja.
b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda
21.	člen
Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma zahtevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat.
Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic.
Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic.
Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če volilna komisja ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega odloka.
22.	člen
Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelovanje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo, v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetj.
2. Ravnatelj
23.	člen
Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj.
Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj opravlja naslednje naloge:
-	organizira, načrtuje in vodi delo zavoda,
-	pripravlja program razvoja zavoda,
-	pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,
-	vodi delo vzgojiteljskega zbora,
-	oblikuje predlog nadstandardnih programov,
-	spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
-	organizira mentorstvo za pripravnike,
-	prisostvuje pri vzgojnoizobraževalnem
delu vzgojiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,
-	predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
-	spremlja delo svetovalne službe,
-	skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),
-	je odgovoren za uresničevanje pravic otrok,
-	obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic otrok,
-	odloča o vzgojnih ukrepih,
-	zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,
-	določa sistemizacijo delovnih mest,
-	odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
-	imenuje in razrešuje svoja pomočnika,
-	je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacjo in pripravo letnega poročila o samoevalvacji vrtca,
-	skrbi za sodelovanje zavoda s predšolsko zdravstveno službo in
-	opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
24.	člen
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Za ravnatelja je lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata.
Če ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu.
Mandat ravnatelja traja pet let. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda. Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti:
-	mnenje vzgojiteljskega zbora, ki o mnenju glasuje tajno,
-	mnenje lokalne skupnosti, ki ga poda občinski svet in
-	mnenje sveta staršev.
Lokalna skupnost in svet staršev mnenje obrazložijo. Če vzgojiteljski zbor, občinski svet in svet staršev ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet zavoda o izbiri odloči brez tega mnenja. Po izbiri kandidata za ravnatelja izmed prijavljenih kandidatov, svet zavoda posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru. Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet zavoda odloči o imenovanju ravnatelja brez tega mnenja.
Svet zavoda odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom, po prejemu mnenja ministra oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka. O odločitvi sveta zavoda obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode.
24. a člen
Ravnatelj je lahko razrešen pred potekom mandata:
-	če sam zahteva razrešitev,
-	če nastane kateri od razlogov, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja,
-	če pri svojem delu ne ravna po predpisih ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
-	če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Ravnatelja razreši svet zavoda. V primeru razrešitvi po tretji in četrti alineji prvega odstavka tega člena, mora svet zavoda pred sprejemom sklepa o razrešitvi, ravnatelja seznaniti z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Svet zavoda seznani ustanovitelja, vzgojiteljski zbor ter svet staršev s predlogom za razrešitev ravnatelja.
Obrazložen predlog za razrešitev ravnatelja, razen v primeru, če razrešitev zahteva ravnatelj sam, svet zavoda posreduje v mnenje ministru. Če minister ne da mnenja v 30. dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi ravnatelja brez tega mnenja.
Po prejemu mnenja ministra, oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka, svet zavoda odloči o razrešitvi s sklepom in ga vroči ravnatelju. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode.
25.	člen
Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
13
kandidatov, vendar največ za eno leto. Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister. Svet zavoda mora takoj pričeti s postopkom z imenovanje ravnatelja. Ista oseba lahko v istem zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dvakrat.
a) Pomočnik ravnatelja
26.	člen
Zavod ima dva pomočnika ravnatelja. Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja, razen šole za ravnatelja oziroma ravnateljskega izpita.
Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. Ravnatelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi za razrešitev seznaniti učiteljski zbor.
Pomočnika ravnatelja se imenuje na podlagi javnega razpisa, razen če ravnatelj imenuje pomočnika izmed strokovnih delavcev zavoda.
Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, ki mu jih določi ravnatelj in naloge, ki so opisane v aktu o sistemizaciji.
3.	Strokovni organi
27.	člen
Strokovni organi v zavodu so vzgojiteljski zbor in strokovni aktivi.
28.	člen
Vzgojiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. Vzgojiteljski zbor:
-	obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih povezanih z vzgojno-varstvenim delom,
-	daje mnenje o letnem delovnem načrtu,
-	predlaga uvedbo o posodobitvah programov vzgoje in varstva pri njihovi izvedbi v skladu s predpisi,
-	daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja,
-	odloča o vzgojnih ukrepih,
-	opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
29.	člen
Strokovne aktive sestavljajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev.
Strokovni aktivi v vrtcu obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšavo vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
4.	Svet staršev
30.	člen
Za organizirano uresničevanje interesa se v zavodu oblikuje svet staršev. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka na začetku šolskega leta. Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. Svet staršev:
-	predlaga nadstandardne programe,
-	daje soglasje k predlogu ravnatelja o nad-standardnih storitvah,
-	daje mnenje o predlogu programa razvoja
vrtca in o letnem delovnem načrtu, daje mnenje o kandidatih,ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,
razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgoj-
no-varstveni problematiki,
obravnava pritožbe staršev v zvezi z
vzgojno-varstvenim delom,
voli predstavnike staršev v svet zavoda in
opravlja druge naloge v skladu z zako-
V.	ZAPOSLENI V ZAVODU
31.	člen
Vzgojnoizobraževalno in drugo strokovno delo v zavodu opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev in svetovalni delavci. Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri vzgojiteljih, ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob prvi namestitvi. Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest.
Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti izobrazbo, določeno s sistemizacijo delovnih mest, obvladati morajo slovenski jezik.
32.	člen
Delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic delavcev v zavodih, zavod uredi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v svojem splošnem aktu. Prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v zavodu se objavijo na podlagi sistemizacije delovnih mest. Sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov ravnatelj v soglasju z ustanoviteljem. Sistemizacijo nadstandardnih delovnih mest določi ustanovitelj na predlog ravnatelja.
Soglasje k sistemizaciji delovnih mest in planu kadrov, uskladitev Letnega delovnega načrta vrtca, soglasje pred objavo prostega delovnega mesta za zaposlitev novih strokovnih delavcev in soglasje k razporeditvi morebitnega presežka prihodkov nad odhodki lahko v primeru, da sprejetje akta ne predvideva dodatnih proračunskih sredstev občine glede na veljavni proračun občine ali v primeru, ko posebne spremembe zahteva zakon, potrdi župan.
VI.	VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA
33.	člen
V skladu z določili zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zagotavljata država in ustanovitelj pogoje za delo zavoda.
Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka. Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v posest (upravljanje), ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremično premoženje ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja.
34.	člen
Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, plačil staršev za storitve, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih za-
vod pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in izobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije. Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovnih dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področja dejavnosti zavoda, krije ustanovitelj.
35.	člen
Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri določenimi z zakonom.
Zavod lahko ustanovi sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelka, ki niso sestavina vzgojnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zviševanje standardne vzgoje in varstva. Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov.
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trje predstavniki zavoda. Upravni odbor imenuje svet staršev. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda.
Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila.
VII.	ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
36.	člen
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, s katerimi upravlja zavod.
VIII.	NADZOR
37.	člen
Nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v zavodu, izvaja ustanovitelj in šolska inšpekcija.
Nadzor nad gospodarjenjem s sredstvi ustanovitelja izvaja občinski svet s svojimi organi.
38.	člen
Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenje. Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanovitelja nadzira ustanovitelj.
IX.	SPLOŠNI AKTI ZAVODA
39.	člen
Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila sprejme svet zavoda. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon. Pravila in splošni akti iz drugega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom.
40.	člen
Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda ali ravnatelj. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov zavoda se določi s pravili zavoda.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Z dnem veljavnosti uporabe tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi VVZ A. Kucler Vrhnika (Uradni list RS, št. 7/92, z dne 14.2.1992) in statut zavoda, sprejet na svetu zavoda dne 20.3.1992.
42.	člen
Zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavoda v roku treh mesecev od dneva veljavnosti uporabe tega odloka.
43.	člen
Svet zavoda opravlja svoje naloge do konstituiranja sveta zavoda v skladu s tem odlokom.
44.	člen
Ravnatelju zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan. Po izteku mandata ravnatelja se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenim s tem odlokom. Ne glede na določbo prvega odstavka 24. člena tega odloka, je lahko do 1.9.2000 imenovan za ravnatelja tudi kdor ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem odlokom o izobrazbi oziroma nazivu ali nima opravljenega ravnateljskega izpita.
Kdor je imenovan za ravnatelja v skladu s prejšnjim odstavkom, si mora pridobiti predpisano izobrazbo in naziv najkasneje do 1.9.2002, oziroma mora najkasneje v enem letu po imenovanju opraviti ravnateljski izpit. Ravnatelju, ki ne opravi obveznosti v roku iz prejšnjega odstavka, preneha mandat na podlagi zakona.
45.	člen
Ravnatelj oziroma pomočnik ravnatelja, ki ima na dan uveljavitve zakona o organiza-cii in financiranju vzgoje in izobraževanja srednjo izobrazbo, petindvajset let delovne dobe in je opravljal funkcijo ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja dva mandata in ravnatelj oziroma pomočnik ravnatelja, ki ima srednjo izobrazbo in je opravljal funkcijo ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja vsaj tri mandate, je lahko imenovan za ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja ne glede na določbo prvega odstavka 24. člena oziroma drugega odstavka 26. člena tega odloka. Ravnatelj oziroma pomočnik ravnatelja, ki ne izpolnjuje pogojev o izobrazbi iz prvega odstavka 24. člena oziroma drugega odstavka 26. člena tega odloka in ima na dan uveljavitve ZOFVI manj kot 10 let do pridobitve pravice do starostne pokojnine ter je opravljal funkcijo ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja najmanj tri mandate, je lahko imenovan za ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja ne glede na določbo prvega odstavka 25. člena oziroma drugega odstavka 27. člena tega odloka.
46.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje, uporablja pa se od 1.1.1997.
Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi vzgojno-varstvenega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Uradni list RS, št. 40/1997) vsebuje naslednji končni določbi:
1. člen
Doda se novi 43. a člen, ki se glasi:
-Svet zavoda, ki je bil konstituiran v skladu z
zakonom o organizaciji in financiranju vzgo-
je in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) in v skladu z določili odloka o ustanovitvi vzgojno-varstvenega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Uradni list RS, št. 62/96), opravlja dela in naloge v svojih pristojnostih do poteka mandata.
2. člen
Dopolnitev odloka začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenje.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno-varstvenega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Uradni list RS, št. 52/1998) vsebuje naslednjo končno določbo:
9. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 295/2003) vsebuje naslednji končni določbi:
7.	člen
V 44. členu se v drugem odstavku datum 1.9.2000 spremeni v 1.9.2003, v tretjem odstavku pa se datum 1.9.2002 spremeni v 1.9.2005, beseda »dveh«, pa se zamenja z besedo »enem«.,
8.	člen
Ta odlok se objavi v občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati petnajst dni po objavi.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Uradni list RS, št 85/2007 in Naš časopis, št. 341/2007)
12.	člen
Zavod mora uskladiti svoje akte in organe zavoda z določili tega odloka v roku štirih mesecev od uveljavitve tega odloka.
13.	člen
Odlok začne veljati, petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v medobčinskem uradnem glasilu Naš časopis.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno- varstvenega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 367/2009)
7. člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstve-nega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 390/2012)
2. člen
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis, uporabljati pa se začne po konstituiranju novega občinskega sveta.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstve-nega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 393/2012)
2. člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis.
Pojasnilo k poročilu o državnem monitoringu za leto 2011
V okviru državnega monitoringa je bilo opravljenih več vzorčenj pitne vode pri porabnikih v stanovanjskih hišah na pipi. Podatki so povzeti iz spletnih strani monitoringa pitne vode za leto 2011
OSNOVNI PODATKI										INTERNI NADZOR															
										mikrobiološka preskušanja								kemijska preskušanja							
ZZV	Upravljavec	Ime sistema	Ime osk. območja	Št. prebivalcev	Distribucija m3/leto	Dezinfekcija	Dezinfekcijsko sredstvo	Druga priprava vode	Tip vode	Število vzorcev		Št.neskladnih vzorcev				Št. vzorcev z E.coli		Število vzorcev		Št.neskladnih vzorcev				Neskladni po prilogi B	
				Vpišite št. prebivalcev na osk. območju.	Vpišite količino distribuirane vode v m3/leto.	1	- da vključno z občasno) / 2	- ne	vrsta dezinfekcijskega sredstva (1 -plinski klor, 2-natrijev hipoklorit, 3-klorov dioksid, 4-ozon, 5-UV, 6-drugo - vpišite tudi kombinacije!)	Vpišite druge priprave vode (koagulacija, sedimentacija, filtriranje...)	1 - površinska / 2 - nepovršinska / 3 - mešana	e n d er	e n s a č b o	e n d er	* ar te m ar ra p a g e n <v > M e s er Cl. e £ te iši ip v	e n s a č b o	* ar te m ar ra p a g e n <v > M e s er Cl. e £ te iši ip v	e n d er	e n s a č b o	e n d er	e n s a č b o	e n d er	ar te m ar ra p a g e n <v > M e s er Cl. e £ te iši ip v	e n s a č b o	ar te m ar ra p a g e n <v > M e s er Cl. e £ te iši ip v	v or te m ar ra p e >N e s er Cl. "jt te iši ip v	ar te m ar ra p a g e n <v > M e s er Cl. e £ te iši ip v
Lj.	Bagrček Franc Železnik s.p.	Podlipa	Podlipa	413	26200	1	5	ne	3	8	1	2	1ECKB,1 KB	0	0	1	0	0	1	0	0	0	0	0	0
Lj.	Bagrček Franc Železnik s.p.	Samija	Samija	97	7.000	1	5	ne	1	6	1	4	1ECKB, 3KB	0	0	1	0	0	1	0	0	0	0	0	0
*Legenda:																									
EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB				- koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa,NVO-nespr.vonj in okus																					
14
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
27. avgust 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Nataša Lipovšek Hrga, ravnateljica Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica:
»Dobra šola smo, v to sem trdno prepričana
in občani Borovnice so lahko veseli, da imajo takšno šolo.«
V borovniški šoli dr. Ivana Korošca je bilo v drugi polovici avgusta že skoraj vse nared za začetek novega šolskega leta. Vodstvo šole in vrtca, obe dejavnosti sta organizirani v skupnem zavodu, se je vrnilo iz dopusta, končujejo se adaptacija vrtca na Bregu, kjer bo z začetkom septembra po več kot dveh desetletjih spet mogoče slišati otroški živžav, pa tudi priključek šole in vrtca v Borovnici na kanalizacijsko omrežje je pri koncu. Tudi zato smo tokrat izbrali za našo sogovornico ravnateljico Osnovne šole dr. Ivana Korošca Natašo Lipovšek Hrga. V pogovoru je sodelovala tudi dosedanja voditeljica vrtca Mija Ocepek, ki se bo te dni upokojila.
^Osnovnošolski in predšolski program sta v borovniški občini združena v istem zavodu, kar zagotovo prispeva k racionalizaciji poslovanja, vendar se te statusne oblike poslužujejo predvsem v manjših občinah. Se do nedavno je bil sicer vrtec samostojni zavod?
Pred sedmimi leti se je borovniški vrtec priključil osnovni šoli, ker zaradi premalo oddelkov takrat ni mogel delovati kot samostojni zavod. Tako smo združili sile na področju upravljanja, administracije, vzdrževanja in pokazalo se je, da je bila to smotrna rešitev. Zdaj našo šolo obiskuje nekaj več kot tristo otrok in nekaj manj kot dvesto jih bomo imeli v prihodnjem šolskem letu v vrtcu. V vrtcu se število otrok iz leta v leto povečuje. Zato bomo s ponovno oživitvijo brežanskega vrtca, kjer bodo jaslični oddelki vrtca, dobili lepe in kakovostne zmogljivosti. Občina je v celoti adaptirala stavbo, zgrajena je bila v sedemdesetih letih, kjer je bil takrat vrtec. Tako smo dobili praktično nov vrtec za najmlajše otroke. Adaptacija je bila prilagojena za te namene. Sicer pa smo se v predšolskem programu doslej soočali s prostorsko stisko. Zato smo že lani preuredili stanovanje v šoli in ga namenili potrebam vrtca, pa tudi dvorano v vrtcu smo preuredili in omogočili sprejem še ene skupine otrok v predšolski program. Tako bodo lahko vsi otroci, ki jih starši željo vpisati v predšolski program, dobili svoje mesto v borovniškem vrtcu. V šolskem programu nimamo prostorske stiske. Malce težav nam povzročajo novi normativi, kajti doslej smo lahko imeli učence s posebnimi potrebami v razredih z manjšim številom otrok, ki so lahko delali v manjših učilnicah, po novem pa bodo tudi ti učenci v razredih z osemindvajsetimi otroki, kar je za pedagoške delavce in otroke manj prijazno in vprašanje je, kakšni bodo učinki učnovz-gojnega procesa pri učencih s posebnimi potrebami.
llZa petsto otrok, ki so v šoli in vrtcu, pa tudi za vzdrževanje stavb in naprav je potrebnega kar precej denarja. Zagotovo so plače zaposlenih najpomembnejša postavka v poslovanju zavoda? Letošnji finančni načrt našega zavoda znaša 2,6 milijona evrov. Šola »stane« to družbo 1,6 milijona evrov, 800.000 evrov pa vrtec. Pristojno ministrstvo krije stroške plač za delovanje osnovnošolskega programa v višini 1,3 milijona evrov in okrog 88.000 evrov za druge namene. Vse, kar je nadstandardno v programu šole, pa pokrije občinski proračun. V zavodu nas je dvainosemdeset zaposlenih in od tega jih je le sedem, ki niso pedagoški delavci. Stroške predšolskega programa v celoti krijejo občina in starši. Delež staršev v kritju stroškov delovanja vrtca se je doslej gibal okrog 30 odstotkov potrebnih sredstev. To razmerje se spreminja, kajti na temelju odločb o premoženjskem stanju staršev otrok v vrtcu, ki smo jih dobili iz centrov za socialno delo, se njihov delež povečuje.
llVlada napoveduje varčevanje in ostre reze na področju javnega sektorja. Kako se boste prilagodili temu, ko bodo uveljavljeni?
Več kot varčevati, kar delamo vseskozi, ne moremo. Velikih težav v poslovanju zavoda
za zdaj nimamo. Z občino dobro sodelujemo na vseh področjih in lahko rečem, da sta oba dosedanja župana imela veliko razumevanje za vse, kar je povezano s šolo in vrtcem. V pretežni meri smo sicer odvisni od državnega proračuna, kajti od tam dobivamo plače za zaposlene v šoli in za nekatere stroške, povezane s poukom. Vrtec pa je odvisen od proračunskih sredstev občine. Sicer pa me najbolj moti, da prihajajo v zavod nadzorniki, ki sicer na podlagi predpisov zahtevajo nekatere posege, denimo v dvigala, in moramo, da bi temu zadostili, denar porabiti, ne smemo pa ga preusmeriti v druge, morda potrebnejše stvari. Za luči, ki so jih zahtevali na novo, smo porabili več kot tisoč evrov. Sicer pa za zdaj še nismo dobili novih normativov za delovanje v pedagoškem procesu, ki pa bodo, ko bodo prišli, zagotovo zahtevali povečanje obsega dela za posameznega pedagoškega delavca in verjetno tudi znižali nekatere standarde na področju začasne prisotnosti. Čakamo na nove normative, saj zdaj ne vemo, če je glede nanje v pedagoškem procesu na šoli preveč zaposlenih in kje zmanjšati število zaposlenih. Dve pedagoški delavki zdaj odhajata. Doslej se je ena vozila vsak dan iz Radovljice, druga pa iz Idrije. Obe sta dobili službo v bližini doma. Nadomestiti ju moramo z novima, in to ne glede na normative, ki naj bi jih dobili. V vrtcu, kjer trideset ljudi skrbi za njegovo nemoteno delovanje, se že pozna »varčevanje« države, saj z ukinitvijo brezplačnega vrtca za drugega otroka nekateri starši že izpisujejo otroka, ki je bil doslej zastonj v vrtcu. Cene vrtca pa nismo povečali že tri leta.
II V Borovnici nastaja novo blokovsko naselje, ki ga gradi Kraški zidar. Računate s svojimi zmogljivostmi tudi na otroke, ki se bodo na novo priselili v občino?
V šoli imamo dovolj prostorskih in kadrovskih zmogljivosti ta čas tudi za njihov sprejem. Občina pa načrtuje, da bo v okviru naselja tudi enota vrtca. Glede na razmere v Kraškem zidarju, ki je v stečaju, ne pričakujemo, da bi se zelo na hitro v te objekte vselili novi prebivalci, čeprav so bili načrti, da bodo vselitve že v letošnjem oktobru. Sicer pa je tudi nataliteta v občini v rahlem padcu. V šoli imamo možnosti, da glede na normative o tem, kako številčen je lahko posamezni razred, prišleke lahko vključimo v šolske razrede. Sicer pa bomo letos združili tudi učence lanskih dveh četrtih razredov v skupni peti razred, kajti šolske oblasti nam, čeprav se normativi še niso spremenili, ne priznavajo potrebe za učence s posebnimi potrebami po dveh oddelkih. Otroci s posebnimi potrebami so namreč tisti, ki potrebujejo malce več miru in težje funkcionirajo v večjem razredu. Takih je vse več. Zato imamo zaposlene tudi tri specialne pedagoge na šoli. Tudi v vrtcu imamo zdaj tri otroke, za katere smo dobili odločbe, ki narekujejo tretman za otroke s posebnimi potrebami. Ti otroci dobivajo dodatno pomoč in so lahko, glede na normative, le v skupini z največ desetimi otroki, kar seveda zahteva prilagajanje skupin v vrtcu.
llBorovniška šola je bila vseskozi središče za kulturno in športno dejavnost, kar omogoča tudi večnamenski prostor v njej.
Ravnateljica osnovne šole dr. Ivana Korošca, Nataša Lipovšek Hrga:
»Sicer pa za zdaj še nismo dobili novih normativov za delovanje v pedagoškem procesu, ki pa bodo, ko bodo prišli, zagotovo zahtevali povečanje obsega dela za posameznega pedagoškega delavca in verjetno tudi znižali nekatere standarde na področju začasne prisotnosti.«
moteno delovanje, se že pozna »varčevanje« države, saj z ukinitvijo brezplačnega vrtca za drugega otroka nekateri starši že izpisujejo otroka, ki je bil doslej zastonj v vrtcu. Cene vrtca pa nismo povečali že tri leta.«
Ohranja svojo vlogo tudi zdaj, ko so pedagoški delavci v glavnem od drugod in ne živijo v občini?
Seveda. Kulturnim in drugim društvom nudimo možnosti za njihove predstave v šoli in tudi naši učenci, skupaj z učitelji, tako ali drugače sodelujejo pri tej dejavnosti. Tudi občina ima v večnamenskem prostoru prireditve. Res je sicer, da večina učiteljev ne živi v Borovnici, kot je bilo to nekoč, ampak prihajajo delat v šolo z Vrhnike, Logatca in predvsem iz Ljubljane, vendar šola ostaja središče kulturnega in športnega dogajanja. Naša telovadnica je tudi polno zasedena. Težave pa imamo z zunanjimi igrišči, ki so sicer v lasti občine, upravitelja pa formalno nimajo. Zato so težave pri vzdrževanju teh objektov, ki bi jih bilo manj, če bi bili v upravljanju šole.
Na občini bi morali razmisliti, kako naprej na tem področju, in morda posnemati druge, tudi manjše kraje, kot je Borovnica, ki že imajo lepo urejene športne parke. Pa da ne pozabim: na šoli deluje vrsta krožkov in drugih oblik obšolske dejavnosti, kar bogati življenje naših učencev, naši pedagoški delavci pa tudi radi prevzemajo obveznosti na tem področju.
V minulem šolskem letu sta se naša šola in vrtec vključila v šolska partnerstva Comeni-us - mednarodni projekt povezovanja šol iz različnih držav. Naše partnerske šole so iz Španije (mesto Cadiz), Turčije (mesto Ankara) in Romunije (mesti Suceava in Vatra Do-rnei).
Projekt bo trajal tri leta, v njegovem okviru pa si bomo izmenjavali izdelke, izkušnje, se učili tujih jezikov in spoznavali druge kulture. Na šoli smo ustvarili kotiček Comenius, ki poleg glavnih informacij o projektu in partnerskih državah predstavlja tudi zanimivosti, slikovno gradivo in tekoče dogajanje na šoli. V projektu sodelujejo učitelji in učenci, pa tudi najmlajši iz vrtca. To je zanimiv projekt in mirne duše lahko trdimo, da so naši partnerji navdušeni nad ravnjo delovanja šole in vrtca, kar so nam tudi priznali ob letošnjem obisku pri nas.
IINo, vendarle se marsikdo namrdne ob relativno slabo urejeni okolici šole. Z malo truda in inventivnosti bi bila okolica videti mnogo prijazneje?
Res je. V zamudi smo pri tem. Pa ne po lastni krivdi. Zdaj ko bosta končno šola in vrtec priključena na kanalizacijsko omrežje, se bomo lahko lotili ureditve okolice šole. Doslej nismo vedeli, kje bodo vodi za kanalizacijo in še zavlačevalo se je dolgo s tem projektom. Nadejamo se, da bomo tudi s finančnim prispevkom občine polepšali ta del Borovnice.
IIČe bi primerjali vaš kolektiv in vašo šolo z drugimi v bližini, bi lahko zatrdili, da v čem prednjačite? Da so vaši učenci v srednjih šolah zaradi znanja, ki ga dobijo tukaj, v prednosti in dobro uspevajo? Je v očeh ožje javnosti vaša šola dobra šola? Kup vprašanj, na katera ni mogoče preprosto odgovoriti. Na nekatera, denimo o uspehu naših učencev v srednjih šolah, pa sploh ne, ker nihče ne spremlja učencev, ko zapustijo šolo. Lahko pa rečem, da imamo pridne učence, učence, ki se znajo tudi lepo vesti, kar nam potrjujejo povsod, kjer smo na izletu ali ekskurziji. Tudi šoferji, ki vozijo naše učence v šolo in iz šole jih hvalijo. Tudi za njihovo varnost dobro skrbimo. Občina plačuje prevoz za tiste, ki so bolj oddaljeni od šole, in tudi učitelja, ki skrbi zanje pred poukom in po njem. Je ena izmed redkih občin v Slovenji, ki to plačuje. Očitno so tudi starši zadovoljni s šolo. Imamo primer učencev z neke druge šole, ki so prišli od tam k nam, ker jih učenci in učitelji niso prijazno sprejemali zato, ker so bili iz »Blatnega dola«, če poimenujem tako kmečko družino. Pri nas so se normalno vključili v šolo, pozdravili so se in uspevajo. Dobra šola smo, v to sem trdno prepričana in občani Borovnice so lahko veseli, da imajo takšno šolo.
Marjan Horvat
27. avgust 2012
elektronski naslov: obcina@borovmca.si
Občina
Borovnica
Liko v plamenih
V zgodnjem sobotnem jutru, 11. avgusta, je do tal pogorelo skladišče borovniškega Lika. Požar je gasilo 128 gasilcev iz 18 društev gasilskih zvez Vrhnika in Brezovica ter 14 poklicnih gasilcev ljubljanske gasilske brigade. Ocene škode se gibljejo od milijona evrov navzgor.
Borovnica je mirno in tiho prehajala v konec tedna, Likova tretja izmena je med bližanjem odmora že pogledovala na uro in nič ni kazalo, da bi bila ta noč kakorkoli drugačna od vseh prejšnjih. Ko pa je po poldrugi uri v Likovem skladišču decimirnih elementov (lesenih polizdelkov) glasno zaprasketalo in so žareči plameni razsvetlili bližnjo okolico, so grozečo nevarnost med prvimi zaznali najbližji sosedje Grimšičevi, ki so nemudoma poklicali center za obveščanje, nato pa še zadnji hip umaknili avtomobile izpod nadstreška pred hišo, ki je bil minuto zatem že v ognju. Prvi so se sicer z ognjeno steno pogumno spopadli domačini, zaposleni v Liku, pri čemer jih je ovirala pomanjkljiva in nezadostna oprema za gašenje. Ogenj, ki je požiral 600 m2 veliko skladišče, pa kot bi se ne menil za to in se še naprej nezadržno širil. Večdesetmetrski plameni so švigali proti nebu, na vrhuncu celo 40 metrov visoko in višje. Vsa dolina je bila naenkrat svetla kot podnevi. Prišlek iz Šentjošta je komentiral, da je bilo z njihovega konca videti, kot bi iz borovniške doline vzhajalo sonce. Borovniški gasilci, ki so prvi poziv dobili ob 2.02, so zdrveli proti gasilskemu domu. »Ko sem se peljal tja dol in ko sem videl tisti gromozanski ogenj, me je pa kar malo stisnilo. Takega požara
na noge 18 društev gasilskih zvez Vrhnika in Brezovica ter ljubljansko poklicno gasilsko brigado. Na pomoč je z več kot 30 gasilskimi vozili prihitelo več kot sto gasilcev, praktično vse razpoložljive sile na območju od Ljubljane do Borovnice. Domači gasilci so medtem bili boj za ohranitev dveh sosednjih hiš ter nekdanje menze in proizvodne hale. Skladišče je bilo že izgubljeno.
Mevec, ki je skrbel za koordinacijo prihajajočih enot, je bil iz minute v minuto deležen večjih pritiskov. Po Likovem internem omrežju je kmalu pokleknilo tudi glavno hidrantno omrežje, cistern pa po nerodnosti centra za obveščanje ni bilo dovolj. Ogenj pa je že lizal ostrešje Grimšičeve hiše; vnela so se okna in izolacija, na drugi strani je zagorela streha proizvodne hale. »Dve cisterni sta prišli. Kam naj ju dam? Eden vpije sem, drugi tja ... Tista minuta je tako dolga, res ... Pa vsak vpije nate. Kaj naj, če nimaš?« je dramatične trenutke opisoval Mevec. V tistem je prihitela ljubljanska brigada z 9.000 litri vode, zagnali sta se borovniška in brezoviška črpalka ob Borovniščici, ki se jima je pridružila še ligojnska. Če bi priklopili še kakšno, bi Borovniščice zmanjkalo. Pritisk v ceveh je spet narasel in sosednji objekti so bili rešeni. Ko se je konstrukcija skladišča zrušila sama vase,
NAŠ ČASOPIS 15
Ogenj je pogoltnil Likovo skladišče.
iz stroja je vrglo tudi borovniškega Varuha, ki je moral po intervenciji na servis.
S starim skladiščem naj bi sicer popolnoma zgorelo več kot 1.000 kubičnih metrov svežih, prvovrstnih zalog za proizvodnjo pohištva ter nekaj starih strojev. Škoda se ocenjuje na od 1 do 1,5 milijona evrov. Več deset tisoč evrov škode naj bi bilo tudi na strehi in oknih Likove proizvodne hale, medtem ko stroji in izdelki niso utrpeli posebne škode. Po nekaterih informacijah naj Likovo imetje sploh ne bi bilo zavarovano. Pri sosedu Grimšiču je pogorel nadstrešek za parkiranje avtomobilov, deloma je poškodovana hiša. Še najbolje jo je odnesla stavba nekdanje menze, ki pa je po prostorskih načrtih predvidena za rušenje.
Ko so zjutraj na kraj dogodka prispeli kriminalisti, so ugotovili zgolj to, kar je že ponoči šlo od ust do ust: »Požar je bil
Skladišče je zagorelo kot bakla.
Plameni so segali čez steber viadukta.
Ostali so zgolj smodeči se kupi ogorkov.
v življenju ne doživiš kar tako. To je bila bakla!« je prvi vtis opisal častni poveljnik PGD Borovnica Viljem Mevec. Na nogah sta bili tudi že sosednji društvi; v Brezovici je zatulila sirena, vse je hitelo proti Borovnici. Borovničani, ki so na kraj požara prihiteli prvi, so se poleg pokvarjene tovarniške gasilske opreme in nezadostnega internega hidrantnega omrežja soočali tudi s kadrovsko okr-njenostjo. Velik del izkušenega moštva je namreč v istem času gasil veliki gozdni požar na Črnem Kalu, doma pa so ostali večinoma neizkušena mladina in veterani, s čimer so se morali spoprijeti tudi v številnih drugih gasilskih društvih. Mevec, vodja intervencije, je seznanjen s stanjem na terenu od centra za obveščanje kratko in odločno zahteval: »Proži vse!« Alarm za alarmom je nato dvignil
Kriminalisti so iskali sledi za morebitnim požigalcem.
se je marsikomu odvalil kamen od srca. Plameni so postajali vse bolj obvladljivi in ogenj je bil nazadnje vendarle premagan.
Zadnje od tujih društev je požarišče zapustilo ob pol sedmih zjutraj, domači pa so se lotili gašenja preostalih žarišč, kar je trajalo do enih popoldne. Požarna straža je nato vztrajala do sredine nedeljskega dopoldneva.
Dva poškodovana, več kot milijon evrov škode
Poleg materialne škode je požar povzročil poškodbe udeleženim. Zdravstveno pomoč je zaradi manjših opeklin poiskal gasilec z Verda, brezoviškega gasilca pa so oslabljenega odpeljali na 24-urno opazovanje. Več gasilskim vozilom je stopilo maske, gasilcem ožgalo obleke,
podtaknjen.«
O sami intervenciji bo verjetno še govora in analiz, a mnenja mojih sogovornikov med akcijo in neposredno po njej so bila, da je bil sam taktični pristop h gašenju tak, kot je treba, oziroma »učbeniški«. Na kaj takšnega se človek ne more pripraviti. »To je bil velik krst za vse nas, ne le za mladino,« meni Mevec, ki je pohvalil vse udeležene gasilce in tudi zaposlene v Liku, ki so bili v kritičnih trenutkih v veliko pomoč. S strani Našega časopisa na tem mestu prav tako izrekamo veliko zahvalo vsem gasilcem in gasilkam in še posebej Viljemu Mevcu za hitro in učinkovito posredovanje, ki ni rešilo le domov in drugega imetja občanov, temveč tudi številna delovna mesta.
Damjan Debevec Foto: D. D., Viktor Škrbec
Ljudi vozijo na Žale, firme pa na Bravničarjevo.
Likove firme v nevidnem »kaselcu« na Bravničarjevi
Letošnje poletje je bilo za Liko gotovo eno najbolj razgibanih in najusodnejših v vsej njegovi zgodovini. Poročali smo že, da je aprila domnevno Igor Lah zamenjal vodstvo v Liku Vrhnika, d. d., in zatem v vseh njegovih hčerinskih podjetjih. Za Liko Vrata in Trade je bil po novem zadolžen Dalibor Hemi iz srbske Subotice, za Pohištvo Ljutomerčan Albin Rožman, medtem ko je roko nad Naturom držal kar Likov direktor Danilo Peteh. Temu je menda že v kratkem sledila prodaja kapitala (strojev, zalog) hčerinskih družb. Tako naj bi le-ta - iz Liko Vrat 22. aprila, Liko Tradea 16. maja, Liko Pohištva pa 17. maja (vse v vrednosti 4,5 milijona evrov) - končal v shrambi t. i. Preudarne firme, finančne investicije na Kajuhovi ul. 4 v Ljubljani, ki je bila še do 16. aprila v lasti podjetja R-KZ nepremičninsko poslovanje, d. o. o., ta pa v lasti podjetja Aluber S.A. iz Luksemburga.
Ali so prej navedena podjetja ta denar kdaj videla, je vprašanje, na katerega lahko odgovori samo lastnik nevidnega poštnega nabiralnika na Bravničarjevi ulici 11 v Ljubljani, mened-žer Dalibor Hemi. Tam so namreč po prenehanju obratovanja junija in julija končala vsa tri podjetja: Vrata, Trade in Pohištvo, le da imajo sedaj nova, bolj »sofisticirana« imena: »RVC projekti«, »HD projekti« in »Lestrgo«. Ker si slovenska pravna država očitno ne beli glave s tem, ali imajo podjetja vsaj poštni nabiralnik, si jo še manj poštarji, ki prispelo pošto kratko malo odnesejo nazaj na centralo, ta pa jo vrne pošiljateljem. Mimogrede, parcela na kateri stoji stavba z naslovom Bravničarjeva 11, je čisto po naključju v lasti NLB Leasinga. Tistega NLB-ja, ki se vzdržuje iz denarnic slovenskih davkoplačevalcev, tudi Likovih delavcev. Seveda mi pri NLB-ju na vprašanje, ali soglašajo s prijavo naštetih podjetij na njihovem naslovu, niso odgovorili, a je to pravzaprav vseeno, saj njihovega soglasja upravna enota niti ne zahteva. So mi pa na Ajpesu pojasnili, da se lahko na zahtevo lastnika stavbe takšna »parazitska« podjetja izbriše iz registra, enako velja tudi v primeru, če podjetje ne sprejema pošte oz. to zavrača. Kar pa je menda v tem primeru tudi cilj, morebitni upniki (delavci, dobavitelji, država) pa se bodo za svoje terjatve najverjetneje lahko obrisali pod nosom. Toliko bolj, ker naj bi - po poročanju virov - lastniki v začetku avgusta izvedli tudi temeljito čistko na računalnikih in arhivih vseh treh podjetij.
A vrnimo se k premoženju naših, na likvidacijo obsojenih podjetij. Prej omenjena "Preudarna firma" je menda že v kratkem stroje in zaloge prodala naprej oz. nazaj Liku Natur, katerega lastnik je od 21. 6. R-KZ nepremičninsko poslovanje, d. o. o. (direktor Marko Mikuž, sicer nadzornik Lika Vrhnika, d. d.), ta pa seveda v lasti Aluber S.A., ki na stalnem naslovu (Rue des Aubepines 180, Luksemburg) prav tako nima niti poštnega nabiralnika. No, vsaj v tem nismo evropski unikat! Nepremičnine pa so tako ali tako v lasti Liko Vrhnika, d. d. Pred nedavnim je tudi Liko Natur menjal vodstvo. Namesto Peteha mu sedaj »direktoruje« Albin Rožman, verjetno za nagrado, ko je tako uspešno vodil Liko Pohištvo.
Kakor koli, že v začetku junija je na lokaciji borovniškega Lika zraslo podjetje Pohištvo Erles, pozneje preimenovano v Liko Erles, v lasti Alojza Erjavca, prokurista Kuhinj Erjavec, in po novem tudi Boštjana Smrekarja, nekoč zastopnika luk-semburškega Alubra. Ta ponovno zaposluje oz. prezaposluje »odstopljene« delavce prej omenjenih podjetij. Po informacijah mojih virov naj bi sedaj na bolj ali manj istih strojih, v istih prostorih, izvajali iste programe kot prejšnja, »likvidirana« podjetja. In pri tem seveda kovali dobiček.
Damjan Debevec
16
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
27. avgust 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občinski praznik letos v središču Borovnice
Borovnica, 27. julij 2012 - Letos so osrednjo prireditev ob prazniku Borovnice pripravili prav na dan praznika, 27. julija. Ob tej priložnosti so pod šotorom pred borovniškim vrtcem podelili dve občinski priznanji. Zlato občinsko plaketo je prejel Aleksander Jerič, občinsko priznanje pa Jože Zorman. Prireditev sta popestrila krajši kulturni program in pogostitev.
Zlato plaketo podelili Aleksandru Jeriču
Lep in vroč poletni večer tokrat na občinsko prireditev ni privabil širše množice, a se tisti, ki so želeli zaploskati letošnjima prejemnikoma občinskih priznanj, niso dali motiti. Glasen aplavz so namenili skoraj 80-letnemu Aleksandru Jeriču, ki sicer zdaj živi v Begunjah pri Cerknici, dolga leta pa je krojil tudi borovniško zgodovino. Jeriču so plaketo podelili za življenjsko delo na področju razvoja in ugleda šaha. Po letu 1950 je zaradi svojih izjemnih organizacijskih in voditeljskih sposobnosti v Šahovskem klubu Borovnica opravljal najvišje funkcije. Poskrbel je, da so šahisti s prostovoljnim delom in donacijami pridobili primerne prostore. Organiziral je številne šahovske turnirje, borovniški šahisti pa so uspešno nastopali na različnih tekmovanjih po Jugoslaviji in Sloveniji. Največ pozornosti je Aleksander Jerič posvetil šahovskemu izobraževanju osnovnošolcev, ki jim je bil mentor in šahovski učitelj. Vzgojil je več generacij šahistov, organiziral regijska tekmovanja za osnovnošolce, na podlagi teh izkušenj pa je leta 1975 organiziral prvo državno prvenstvo za mladinke, z dvema udeleženkama iz Borovnice. Njegovo življenjsko delo in ljubezen do te kraljevske igre se zrcalita tudi skozi uspehe borovniških šahistov in šahistk. Sicer je prejemnik zlate občinske plakete tudi pobudnik
in dolgoletni igralec dopisniškega šaha v Borovnici, zanj pa je navdušil še svoje soigralce. Jerič je eden najstarejših še aktivnih šahovskih sodnikov in kljub svojim 80 letom je še vedno pomemben član slovenskega in borovniškega šahovskega življenja.
Borovničanom se je zahvalil, ker niso pozabili nanj, ter se ob tem spomnil zgodovine šaha v Borovnici in svojega delovanja na tem področju. »Zahvaljujem se borovniškim šahistom, ker naprej delujejo. Bodite dobri tudi v šoli, da boste imeli mlad kader in da bo tega kadra do-
volj. Šahovska igra je za mlade najboljša, ker se otrok ob njej razvija in je tudi potem dober učenec,« je med drugim povedal Jerič in si ob tej priložnosti zaželel, da bi čez trinajst let, leta 2025, praznovali stoletnico šaha v Borovnici.
Občinsko priznanje je prejel Jože Zorman Jožetu Zormanu so občinsko priznanje podelili za dolgoletno prostovoljno delo na področju družbenih dejavnosti. Na tem področju je aktiven že vrsto let. Kot član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica je vse od leta 1999 koordiniral aktivnosti
Kulturni del prireditve je popestril Ugo & Buh Variete.
Tokrat so podelili dve občinski priznanji; najvišje priznanje - zlato plaketo občine Aleksandru Jeriču, občinsko priznanje pa Jožetu Zormanu.
pri organizaciji spominskih srečanj veteranov v Borovnici, še posebej ob 28. juniju, obletnici dneva, ko je Slovenska teritorialna obramba leta 1991 zavzela skladišče JLA Podstrmec. Veliko svoje energije je vložil tudi v krepitev tvornega sodelovanja med posameznimi društvi iz Občine Borovnica, je prav tako predsednik HUD Karel Barjanski. Pod njegovim vodstvom je društvo v zadnjih dveh letih izvedlo lepo število kulturno-umetniških projektov, ki so bili odmevni tudi v širšem slovenskem prostoru. Je aktiven član Zgodovinskega društva Borovnica in Občinskega društva Zveze borcev za vrednote NOB. Ima izjemne operativne sposobnosti, pozitivno energijo in voljo, kar je v preteklih letih tudi dokazal.
Ob tej priložnosti je Zorman izpostavil, da pri delovanju društev »ni vse postlano z rožicami«, ter poudaril, da društva za svoje delovanje potrebujejo prostore, ki pa jih zdaj nimajo. Med drugim je občane povabil na vse dogodke, ki jih organizirajo borovniška društva, ter izpostavil, da jih želijo s temi dejanji razveseliti. Osrednjo proslavo ob prazniku, ki ga na dan, ko je bila 27. julija 1857 odprta trasa južne železnice Ljubljana-Trst, v Borovnici praznujejo drugič, so popestrili s kulturnim programom. Tega sta sooblikovala Uroš Buh in Matjaž Ugovšek, ki skupaj slišita na ime Ugo & Buh Variete. Obiskovalci prireditve so lahko slišali še poezijo, povezovalka prireditve pa je nanizala nekaj zgodovinskih podatkov o železni cesti, ki vodi skozi Borovnico. Navzoči so med drugim prisluhnili tudi županovemu prazničnemu govoru, v katerem je izpostavil delo občine v preteklem letu in predstavil načrte za naprej.
Vesna Erjavec
V Borovnici 15. festival borovnic
Borovnica, 27. in 28. julij - Sobota je bila v Borovnici v znamenju Dneva borovnic. Občino je zajel pravi sejemski vrvež. Obiskovalci so lahko kupili borovnice v vseh oblikah, stojnice pa so vabile še z ostalo pestro ponudbo. Za prijetno vzdušje so pod šotorom skrbeli glasbeni gostje, nasmehe na obrazih otrok so pričarali čarovniški triki, v večernih urah pa so Borovničane na noge spravili Zasavci z narodnozabavnimi ritmi. Program je obogatila še tridnevna razstava klekljarskih svečanih oblačil z naslovom Trije prazniki, ki so jo odprli v petek z modno revijo in tako naznanili začetek letošnjega Dneva borovnic.
Borovnica je ta vikend gostila vse, ki so se želeli sprostiti v neposredni bližini biserov borovniške doline, ob pestrem sejemskem vrvežu, zobanju sladkih modrih sadežev, po katerih občina nosi ime, ter pestrem kulturnem, zabavnem in tudi športnem programu. Tokratni festival Dan borovnic, že petnajsti zapored, je potekal tri dni. Odprli so ga z modno revijo čipkastih svečanih oblačil z naslovom Trije prazniki. V avli Osnovne šole dr. Ivana Korošca so se v petek popoldan sprehodila, dekleta in žene v družbi moškega, vsi oblečeni v čudovite klekljane kreacije, ki so jih ustvarile spretne roke klekljaric iz skupine Punkeljc. Razstavo oblačil in drugih klekljanih izdelkov so si obiskovalci lahko ogledali še čez vikend. To je bila že njihova enajsta samostojna razstava, ki je tudi tokrat privabila lepo število obiskovalcev ter požela izjemen aplavz. Praznovanje se je nadaljevalo z osrednjo prireditvijo ob prazniku občine Borovnica, 27. juliju, ter podelitvijo občinskih priznanj. Tokrat so podelili dve, Aleksandru Jeriču zlato občinsko plaketo, priznanje občine pa je prejel Jože Zorman.
V soboto pa je Borovnico zajel pravi sejemski vrvež. Stojnice so obiskovalce vabile z mamljivimi modrimi sadeži v vseh oblikah, tako različnimi vrstami gojenih borovnic, kot tistimi, ki rastejo v gozdu, manjkalo ni niti borovničevo vino in marmelada. Kot so povedali predelovalci, so šle bo-
rovnice dobro v promet, kar nenazadnje ni čudi, saj so v teh dneh ravno najbolj sladke in debele. »Zgodovino slovenskih nasadov ameriških borovnic je pisala tudi Borovničanka Milica Oblak, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Slove-njo prinesla prve sadike in strokovne podlage za gojenje borovnic. Še danes ohranjamo to tradicijo, saj na našem delu Ljubljanskega barja pridelamo na leto okoli 80 ton borovnic, kar predstavlja kar dve tretjini celotnega slovenskega pridelka,« je razložil župan Andrej Ocepek. Sicer pa se je v
sejemski ponudbi našla še raznovrstna ekološko pridelana hrana in prehrambeni izdelki ter izdelki domače obrti.
Čar sejemskega vzdušja je popestril še kulturno, športni in zabavni program. Sicer pa je dogajanje popestrilo tudi Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barje v bližnji Brezovici pri Borovnici, točno opoldne sprevod etnološke povorke v spremstvu konjenikov, narodnih noš in pihalne godbe, barjanska tržnica ter kulturni program sedmih barjanskih občin. (ve)
ZE OD LETA 1868
BOROVNIŠKI
SEMENJ
9. SEPTEMBRA 2012
OD 9. DO 16. URE
V SREDIŠČU BOROVNICE
Prodaja kmetijskih, sadjarskih, čebelarskih pridelkov ter izdelkov domače obrti; pijača in jedača; brezplačni vodeni ogledi kraja.
TURISTIČNO DRUŠTVO
BOROVNICA
27. avgust 2012
elektronski naslov: obcina@borovmca.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
17
Občina je gostila najboljše barjanske grabljice in kosce
Borovnica, 28. julij - Grabljice in kosci z Ljubljanskega barja so se še šestič pomerili na Medobčinskem tekmovanju koscev ingrabljic za pokal Ljubljanskega barja. Najboljši kosci^in grabljice iz Brezovice, Borovnice, Vrhnike, Log - Dragomerja, Iga, Škofljice in Ljubljane so se tokrat preizkusili v košnji in grabljenju v Brezovici pri Borovnici. Še pred tekmovanjem se je po vasi sprehodila etnološka povorka, po tekmovanju pa se je program preselil v središče Borovnice, kjer so se s kulturnim programom in na barjanski tržnici predstavile občine udeleženke. Tekmovanje se je končalo z razglasitvijo najboljših. Praznih rok ni ostala niti gostiteljica, ki se je v kategoriji koscev posameznikov zavihtela na tretje mesto.
Tradicionalna kulturno-etnološka prireditev, kamor spada tudi tekmovanje ekip koscev in grabljic sedmih barjanskih občin, je med drugim tudi dogodek, kjer se srečajo prebivalci Barja, stroke, predstavnikov nevladnih organizacij in lokalne politične strukture. »Pri tem dogodku obstaja priložnost, da se, ob simbolični košnji, z letošnjim sloganom »za neokrnjene barjanske travnike«, poleg druženja, izmenjavo mnenj o dosedanjih dosežkih in obstoječih problemih, prebivalcem Ljubljanskega barja pred-
ter opravo. Pri grabljicah pa so bili pozorni na čistost grabljenja, poravnavo in obliko kopic ter sorazmernost njihove postavitve. Nekaj pa je k rezultatu doprinesla še hitrost košnje in grabljenja.
Tokrat so bili najuspešnejši kosci iz Škofljice, ti so se v občino vrnili z dvema pokaloma in sicer skupinsko ter med posamezniki, med katerimi je že tretjič slavil Jože Škrabec. Grabljice Barja so postale Ljubljančanke, ki so se tik pod vrh zavihtele še v kategoriji posameznic ter
koscih; čeprav so bili skoraj dve minuti hitrejši od zmagovalcev iz Škofljice in drugouvrščenih Ljubljančanov, so se na koncu uvrstili na tretje mesto. Očitno je zaradi hitrosti nekoliko šepala kakovost košnje; sodniki so bili tudi tu izjemno kritični do poravnave rezi, le nekoliko boljši vtis pa so kosci z Vrhnike pustili pri enakosti rezi in čistoči. Tudi kosec posameznik Jernej Lenarčič ni dobil najboljših sodniških ocen, a si je na koncu s kombinacijo hitrosti in kakovosti košnje prikosil srebro. Grabljici posameznici
Vendar vse še ni bilo končano, svoje so morali povedati še sodniki.
Ti s kakovostjo grabljenja in košnje log-dra-gomerških ekip niso bili zadovoljni. Slabe sodniške ocene so pokopale visoke upe grabljic in kosca posameznika. Prav slednji, Boštjan Brajovič, se je sicer na koncu odrezal najbolje, na stopničke pa bi se povzpel z nekoliko boljšo kakovostjo košnje ali če bi bil občutno hitrejši. Grabljice so se na koncu kljub prvemu mestu po hitrosti uvrstile na šesto mesto. Sodniki so
Borovniški kosci
Borovniške grabljice
Borovniški kosec Ljubo Jovičic si je prikosil tretje mesto.
Vrhničan Jernej Lenarčič je bil drugi.
Uspeh so ekipno s srebrom dopolnile vrhniške grabljice.
Vrhniški kosci so bili bronasti.
stavi predvidene ukrepe in načrte o skupnemu prizadevanju do ohranitve naravne in kulturne dediščine v odnosu do nemotenega življenja in času primerno urejenim urbanim okoljem,« je pojasnil Jernej Korenčič iz Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja, ki je glavni organizator prireditve. Zavod je skupaj z gostiteljico Občino Borovnico pripravil bogat program, ki je potekal od 11.30 pa vse do 18:30 ure, ko so razglasili rezultate in podelili priznanja, plakete in pokale.
Prireditev se je tako kot pretekla leta začela s kulturno - etnološko povorko s konjeniki, narodnimi nošami, spremljala so jih godbeniki , na koncu pa so korakale ekipe vseh sodelujočih občin. Pisana povorka se je sprehodila od brezoviške kapelice do prizorišča tekmovanja, gasilskega doma, kjer jih je pričakala številčna množica, ki je med tekmovanjem glasno navijala za svoje favorite. »Na košnji in grabljenju se mi zdi, da še nikoli ni bilo toliko ljudi, kot jih je bilo letos,« je dejal župan občine gostiteljice, Andrej Ocepek, ki je še dodal, da je bilo vzdušje odlično, tekmovalci pa so se dolgo zadržali tudi v središču Borovnice, kjer so prisluhnili kulturnemu programu ter počakali na rezultate.
Sicer pa so tudi tokrat v travnike s svojimi kosami prvi zarezali kosci, za njimi pa so travnik hitro grabile grabljice, ki so pripravile dvanajst kopic. Nato pa so precej manjši travnik kosili in grabili še posamezniki. Na koncu so svoje delo opravili trie sodniki, ki so pri koscih ocenjevali poravnavo, čistost in enakost rezi
pri koscih skupinsko. Naslov najboljše grabljice Ljubljanskega barja je osvojila Ižanka Vera Oblak. Uspešni so bili tudi Vrhničani z dvema srebroma in bronom, Brezovčani z dvema bronoma. Sicer pa tudi gostitelji niso ostali praznih rok, njihov kosec Ljubo Jovičic si je prikosil tretje mesto.
Vrhničani s tremi odličji
Izkupiček Vrhničanov je bil ob koncu tekmovanja zelo dober - dve srebrni in eno bronasto odličje. Da vrhniškim ekipam na tokratnem tekmovanju dobro kaže, je bilo jasno že takoj po tekmi, saj so bili vrhniški tekmovalci izjemno hitri. S hitrostjo so se predvsem izkazali kosci, ki so na cilj prikosili skoraj pol minute pred najbližjimi zasledovalci iz Borovnice. Blizu zmage je bil tudi kosec posameznik Jernej Lenarčič, ki je za najhitrejšim Boštjanom Bra-jovičem zaostal le dve sekundi. V hitrosti so se prav tako izkazale grabljice; od najhitrejših so bile počasnejše le pet sekund, odlična vrhniška grabljica posameznica Andreja Lenarčič pa je za svojimi tekmicami zaostala le malo. A ker hitrost košnje in grabljenja prinese le štirideset odstotkov točk, se ekipe niso smele prehitro veseliti, počakati so morale še, da kakovost košnje in grabljenja oceni strogo sodniško oko.
Sodniki so vrhniškim grabljicam namenili odlično oceno pri splošnem vtisu, niso pa bili najbolj zadovoljni s poravnavo kopic, tako da so se Vrhničanke na koncu uvrstile na drugo mesto, tik za Ljubljančanke, čeprav so bile od teh hitrejše za celo minuto. Podobno je bilo pri
Andreji Lenarčič je odličje za las ušlo zaradi kakovosti grabljenja - tudi pri njej so bili sodniki nezadovoljni s poravnavo kopic.
Vendar so bili Vrhničani s tremi odličji vseeno zadovoljni. »V imenu ekipe koscev in grabljic Občine Vrhnika lahko rečem, da sem kot njihov vodja zelo zadovoljen. Je pa tako, da brez poraženca ni zmagovalca. Mi v tem primeru nismo ne poraženci ne absolutni zmagovalci, smo pa z doseženimi mesti izjemno zadovoljni,« je povedal Anton Japelj. Poudaril je, da je konkurenca vse večja, nekoliko se spreminjajo pravila same tekme, za občinske ekipe pa so po njegovem mnenju najzahtevnejše spremembe v zasedbi. Če pridejo novi tekmovalci, se vsega lotevajo od začetka in je zato zanje težje, pravi.
Log-Dragomerčani ostali brez odličij
Če so se ekipe log-dragomerških koscev in grabljic prejšnja leta veselile številnih medalj, pa se tokrat ni izšlo vse po načrtih. Prvi so v travnik zarezali kosci, ki pa so za najhitrejšimi zaostali za skoraj štiri debele minute. A je bilo v log-dragomerškem taboru to hitro pozabljeno, saj so navdušile grabljice, ki so se v cilj vrnile kot prve. V tej kategoriji v hitrosti sicer ni bilo velikih razlik - med prvo- in zadnjeuvrščenimi je bila le dobra minuta. Podobno je bilo pri koscih posameznikih; najhitrejšega in zadnjega je ločila le minuta in tudi tu se je s hitrostjo izkazal kosec iz Log - Dragomerja Boštjan Brajo-vič, ki je na cilj prišel prvi. Tako kot pri koscih skupinsko je bilo tudi pri grabljici posameznici Andreji Kavčnik, ki je na cilj prišla zadnja.
bili tako kot pri Vrhničanih kritični predvsem do poravnave kopic, le malo boljše je bilo pri čistoči grabljenja, kar dobro pa je šlo tekmovalcem pri sorazmerju postavitve kopic in splošnem vtisu. Kavčnikova je tekmovanje končala kot šesta, kosci pa so bili zadnji; niso bili dovolj hitri, pokopala pa jih je ocena čistoče košnje in enakosti rezi.
V log-dragomerški ekipi je bil najbližje odličju Boštjan Brajovič.
18
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
27. avgust 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Borovnica v slikah - avgust 2012 • Borovnica v slikah - avgust 2012 • Borovnica v slikah - avgust 2012 • Borovnica v slikah - avgust 2012 • Borovnica v slikah - avgust 2012
V Peklu je dovolj surovin za steklarsko industrijo.
v
Čiščenju Pekla ni videti konca
Poleg rednega čiščenja soteske za brezvestnimi obiskovalci so prostovoljci letos v njej opravili še tri temeljitejše čistilne akcije. V prvi so čistili samo strugo Otavščice, od jezu v Ohonici do Kožlješkega loga, pri čemer se je nabralo za tri velike smetarske vreče odpadkov, največ na ilegalnih kotičkih za piknike. Drugi dve sta se osredotočili na stare ilegalne deponije, ki so ob samem vhodu v sotesko. Po pričevanju starejših občanov naj bi šlo za arheološke ostaline večdesetletnega gostinstva in turizma v Peklu. In rezultat? Za manjši tovornjaček starega železja, štirje zabojniki stekla, ter vrsta druge nesnage, vključno s plastično kanto sumljive vsebine. Delo s tem še zdaleč ni opravljeno in da bi Pekel upravičil sloves »turističnega bisera«, bo potrebnih še kar nekaj delovnih akcij, pravjo prostovoljci, koliko, pa je odvisno od števila udeležencev na njih, ki je bilo doslej bistveno manjod števila uživalcev naravnih danosti soteske. Poleg tega so tu še druge preglavice, ki pestjo vzdrževalce poti. Pred nedavnim se je namreč pripetilo, da si je skupina ljubljanskih pridaničev kar pri tretjem slapu privoščila piknik z odprtim ognjem, pri čemer jim je bilo za požarno varnost in druge izletnike malo mar. Na tujo lastnino se požvižgajo tudi nekateri posamezniki, ki na mlinsko kolo pri vhodu v sotesko redno nalagajo težke kamne in lomjo lopatice. Verjetno bo res že skrajni čas, da se s primernim odlokom v Peklu vzpostavi red, še preden postane drugi Iški vintgar.
Borovnica ima novo ulico
Občinski svetniki so se na svoji tretji dopisni seji v začetku avgusta odločili poimenovati ulico v bodočem večstanovanjskem naselju, ki raste ob Borovniščici. Izbirali so med dvema predlogoma, ki sta bila podana v času javne obravnave. Štirje svetniki so glasovali za poimenovanje Ulica Staneta Kavčiča, sedem pa jih je glasovalo za Ob Borovniščici. Bodoči lastniki 195-ih stanovanj v novi soseski bodo tako prejemali pošto na naslov Ob Borovniščici.
I I I
f t I lil 1 ? ?


I < > I i
i '
If I ^
lJ f 1
1
I 1
k I
K *
i
i

..Ii »TT* 11
a i I ■ 1 I H A
I	( I U jI
L-.^^" .Ari

_
__A
Idila soseske Ob Borovniščici
Gradnja vrtca lepo napreduje
Adaptacija stavbe nekdanjega vrtca na Bregu, vključno s kotlovnico in igriščem, ki jo od julia pospešeno izvaja NGD, d. o. o., in bo občino olajšala za približno 100.000 evrov, lepo napreduje. Po izjavah občinske uprave naj bi prenovljeni objekt prevzeli v rabo do začetka oktobra, v njem pa bosta nastanjena dva nova oddelka borovniškega vrtca.
Nič več borovničk v Borovnički
Julija je po dveh letih svoja vrata za stalno zaprl bar Borovnička na železniški postaji v Borovnici. Vozači so ostali brez prijetnega prostora za čakanje zamujajočih vlakov, kulturniki in umetniki pa brez prostora za razstave in druge dejavnosti. Stavbo sicer že spet ponujajo v najem, a naj bi bila višina najemnine v kombinaciji z najemnino Slovenskih železnic neznosna.
1
Parkiranje na divje
Številnim pritožbam domačinov in celo člankom v Našem časopisu navkljub se parkiranje tujih tovornjakov »na divje« ob regionalni cesti na Bregu nadaljuje. Smeti na »parkirišču« se še naprej kopičijo, nezadovoljstvo krajanov pa prav tako. Do kdaj še?
Usodni ventil pod kotlom fenol destilata
v
Za smrt Marka Suštaršiča je odgovoren Fenolit
Za smrt delavca Marka Šuštaršiča iz Kamnika pod Krimom, ki je življenje izgubil v delovni nesreči v kemični tovarni Fenolit 21. avgusta 2006, je odgovorno podjetje Fenolit, je junja letos, skoraj leto po odločitvi prvostopenjskega sodišča, odločilo tudi višje sodišče v Ljubljani. Sodni izvedenec za varstvo pri delu je namreč ugotovil »neustrezno organizacijo delovnega procesa, uporabo neustreznega orodja ter nezagoto-vitev potrebne osebne varovalne opreme in opustitev ustreznega nadzora.« Fenolitova zavarovalnica Adriatic mora tako Šuštaršiče-vim svojcem izplačati odškodnino, ki naj bi skupaj z obrestmi in pravdnimi stroški presegla 100.000 evrov. Ta, kot je za Dnevnik izjavila njihova odvetnica Nina Cek Perhavec iz odvetniške družbe Matoz, »Šuštaršičevim sicer ne bo vrnila Marka in ne bo izbrisala spomina na dogodek, a bo nedvomno olajšala premoženjske posledice izgube skrbnega in ljubečega očeta. Pričakujemo pa tudi, da bo sodba glede na odmevnost te nesreče prispevala k boljšemu zagotavljanju varnosti pri delu z nevarnimi snovmi v družbi Fenolit.«
»Pokopališka ulica«
Do konca poletja naj bi bila že dokončana rekonstrukcija ceste ob Bo-rovniščici za Likom, ki so ji občani po postavitvi smerokazov za pokopališče že nadeli ljubkovalno ime »Pokopališka« oz. »Britofštrase«. V celotni dolžini od Mejačeve ulice do pokopališča bodo položili asfalt in namestili javno razsvetljavo. Cesta, ki bo v prihodnje glavna dovozna pot do parkirišča za pokopališčem, kdaj pozneje morda še celo del daljše obvoznice, naj bi občino stala dobrih 40.000 evrov.
Za ozimnico bo
Letošnji sadni in njivski pridelek ne bo najboljši, bo pa kar v redu, je prepričan predsednik Sadjarskega društva Rudi Cerk. »Vse zgodnje sadje: marelice, češnje, orehe, je pobrala spomladanska zmrzal, breskev pa presenetljivo ne. Je bil kar dober pridelek, četudi malce poškodovan od toče. Na vsem sadju se poznajo udarci toče. Biodinamiki smo to poškropili s čaji in so se poškodbe zacelile. Tako sadje ni zgnilo,« pojasnjuje Cerk in dodaja, da tudi »jabolka bodo, hruške pa malo manj.« Zaradi suše ter vročine radič in solata prehajata v cvet, nizki fižol je povsem zdelalo, srednji je nizek, zelja ne bo, tudi mesečnih jagod ne, medtem ko brokoli, cveta-ča, peteršilj, por, pozni radič ter kumare, ki so preživele točo, obetajo lepo letino. Krompir sicer ni najboljši, a bo menda kar normalna letina, medtem ko je koruzo dodobra zdelala vročina. Po drugi strani pa, zanimivo, ameriške borovnice obetajo rekordno letino. Samo v Palčičevem nasadu so jih doslej obrali za 24 ton. Sadjarska razstava pride na vrsto šele prihodnje leto, ko bo morebiti vreme sadju vendarle malce bolj prizanašalo.
Sadjarji med pripravljanjem »kremena iz roga«, ki pri plodovih pospeši prehajanje škroba v sladkor.
Jozo Djurdjevič: »Stari čebelarji pravjo, da takšnega leta ni bilo že trideset let.«
v
Čebelarjem se obeta katastrofalna letina
Ne le v Borovnici, po vsej Slovenji se menda letos čebelarjem obeta izjemno slaba oz. katastrofalna letina, pravjo borovniški čebelarji. »Ponavadi smo točili dvakrat ali trikrat na leto, letos pa ne bomo nič,« je povedal predsednik Čebelarskega društva Anton Hren in dodal, »da bo morda le vsak zase natočil kakšen kilogram.« Krivda seveda leži v letošnjih vremenskih ekstremih. Tako lipa ni cvetela, smreka ni medila, akacija bolj slabo, hoja bi že morala, pa še kar nič ni, kostanj je zaradi vročine medil zelo kratek čas, tako da čebelam menda ostajajo le še cvetovi po travnikih in ob potokih. Ne le, da nimajo medu za prodajo, čebelarji so prisiljeni letos čebele celo hraniti, v nasprotnem primeru namreč tvegajo izgubo panjev, predvsem zaradi trdovratne varoje, ki preži na oslabljene čebele. »Letos je za nas čebelarje katastrofa. Stari čebelarji pravjo, da takšnega leta ni bilo že trideset let,« pritrjuje tudi Jozo Djurdjevič, bolj znan kot »mostiščarski čebelar«, »upam da bo prihodnje leto boljše leto.« Njegovim željam se nedvomno pridružujejo tudi številni borovniški sladokusci.
Dopisnik Našega časopisa Damjan Debevec je občinski svetnik.
Damjan Debevec
27. avgust 2012
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
19
Zabočevo, kjer se prepleta tradicija s sodobnostjo.
Prva sončna elektrarna v Borovnici
Od začetka maja osrednje električno omrežje tudi uradno napaja sončna elektrarna Laškarjeve kmetje v Zabočevem z zmogljivostjo 45 kW, ki je nasploh prva v borovniški dolini.
Slavnostnega odprtja sončne elektrarne pri Koširjevih v Zabočevem sta se, poleg domačinov, občinskih svetnikov in župana, udeležila tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenje Ciril Smrkolj ter predsednik nadzornega odbora zbornice Franci Strle. Smrkolj je v nagovoru poudaril, da je »v evropskih hribovskih deželah to resna državna pomoč kmetijam, ker iz prireje mleka, mesa, lesa delajo izgubo.« Blagoslov najnovejše tehnološke pridobitve v občini pa je opravil borovniški župnik Janez Šilar z zahvalo Bogu, »ki je človeku dal sposobnost, da je odkril tudi ta način čiste energije, ki mu lahko res priskoči na pomoč in je tudi vir za vsakdanji kruh.«
Skupna moč prve borovniške sončne elektrarne s foto-napetostnimi moduli nemškega Heckert-Solarja, ki so jo namestili v streho dveh gospodarskih objektov Laškarjeve kmetje, znaša 45 kW, letno proizvodnjo pa je predstavnik dobavitelja, podjetja Tersus, Srečko Artač ocenil na 45.000 kW/h. Lega namreč naj ne bi bila idealna, poleg tega naj bi se v poletnih in zimskih mesecih proizvodnja elektrike precej zmanjšala.
Integrirane sončne elektrarne, kjer paneli nadomeščajo strešno kritino, so bile sicer do konca minulega leta predmet državnih subvencj. Lovljenje rokov pa ni bila edina preglavica, s katero so se srečevali Koširjevi pri uresničitvi svojih sanj. Vinko Košir se je z idejo sicer začel ukvarjati že pred petimi leti, a vmes večkrat obupal. Lani v pogovoru z ženo pa je »kocka vendarle padla«. Pot ga je najprej vodila na izpostavo Deželne banke na Vrhniki, kjer so bili nemalo presenečeni nad njegovo prošnjo za posojilo v višini 132.000 evrov, in to brez lastnega vložka. Na to jim je odgovoril, da sam verjame v lasten projekt, ga pa zanima, ali oni verjamejo v svoj oglaševalni program kreditiranja tovrstnih projektov. Odgovor je bil seveda pritrdilen, na kar je Košir gladko zaključil: »Če pa vsi verjamemo v projekt, potem pa ni problema.« Poso-
Čestitke k uspehu so prišle tudi z državnega vrha.
jilo je dobil, pri čemer je Košir izpostavil zanimivo zgodovinsko primerjavo. Pred 109-imi leti je namreč pri vrhniški hranilnici, kjer zdaj domuje Deželna banka, Jože Suhadol-nik - »Laškar« vzel posojilo, s katerim je kupil to kmetijo. Največja ovira pri izpeljavi projekta pa se ni skrivala v financah, niti v soglasjih kar enajstih sosedov, ki so mu z velikim razumevanjem podpisali služnostno pravico, temveč v okostenelem občinskem odloku, ki na tem območju ni dovoljeval rekonstrukcije objektov. Sledila je intervencija
župana in občinskega sveta in projekt je še pred koncem septembra dobil zeleno luč upravne enote. Elektrarna je bila že konec decembra priključena v omrežje, od 1. maja pa tudi uradno zalaga električni trg. Po zadnjih podatkih naj bi bila višina proizvodnje celo nad pričakovanji.
Slavnostnemu dogodku na rob se je Vinko Košir zahvalil sosedom za neizmerno potrpežljivost v času gradbenih del, predvsem pa otrokom in vsej družini, »brez katerih ne bi bilo mogoče izvesti projekta.« Damjan Debevec
AJDA na Dnevu borovnic
Društvo podeželskih žena AJDA se je tudi letos predstavilo na Dnevu borovnic. V soboto, 27. 7., so se članice pripravile na kar dveh stojnicah - v Borovnici in v Brezovici pri Borovnici, kjer je potekalo šesto Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja. Predsednica društva Jana Bizjak je povedala, da je bil letošnji obisk slabši od prejšnjih let, a vseeno je bila zadovoljna s sodelovanjem članic, ki so napekle veliko
Kip Talca znova v Gramozni jami
Septembra lani ukradeni kip Talca iz leta 1957, avtorja Borisa Kalina, znova stoji v Gramozni jami. Točneje, v Gramozno jamo je bila postavljena njegova verna kopja, ki jo je 18. julja letos slovesno odkril ljubljanski župan Zoran Jankovic.
Ko so namreč policisti odkrili ukradeni izvirnik in njegova tatova, je bil ta razbit na več kosov, precej pa jih je tudi manjkalo. Mestna občina Ljubljana se je zato odločila za izdelavo reprodukcije, ki so jo zaupali akademskemu kiparju Matjažu Rebcu. Sočasno pa je potekala rekonstrukcija izvirnika, ki se po novem hrani v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana. Celoten postopek je spremljala strokovna komisija, ki so jo sestavljali umetnostni zgodovinar Milček Komelj, akademski kipar in učenec Borisa Kalina Drago Tršar ter akademski kipar in restav-rator svetnik Viktor Gojkovič. Kalupe so ulili v livarni Boruta Kamška v Volavljah.
Vrednost del rekonstrukcije izvirnika in izdelave kopije je znašala 38.160 evrov (vključno z DDV), ker pa je bil izvirnik zavarovan proti kraji, je Mestna občina Ljubljana od zavarovalnice prejela povrnjen znesek v višini 31.800 evrov.
Kalinov Talec je vpisan v register nepremične kulturne dediščine in spada v spomeniški kompleks Gramozne jame, ki ga je leta 1955 zasnoval arhitekt Vinko Glanz, odprt pa je bil dve leti pozneje. Celoten kompleks je sicer razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, Občina Borovnica pa tod obeležuje svoj spominski dan.
Damjan Debevec
Spomenik talcem je znova v Gramozni jami.
Rekonstrukcija izvirnika MOL)
Talca (vir: Arhiv
Skok med modne prestolnice sveta
Borovnica je letošnjemu občinskemu prazniku na rob prav neskromno izzvala svetovne modne prestolnice, kot so London, Pariz, Tokio in New York, ko je 28 članic klekljarske sekcije Punkeljc borovniškega kulturnega društva poleg tradicionalne, že enajste čipkarske razstave z drzno revijo poseglo v elitne mednarodne modne smernice.
V aktu, ki mu v zgodovini naše doline ne najdemo primere, se je po modni brvi samozavestno sprehodila vrsta domačih manekenk in dva manekena, odetih v 24 izvirnih stvaritev, primernih Jtako za slovesne kot bolj vsakdanje dogodke. Čudovite čipke so krasile robove kril, bluz in majic, na damskem dežničku, moški kravati in manšetah so izstopali izvirni vzorci, čipke v obliki zapestnic in uhanov pa so nadomestile suho zlato in diamante. Pomembna razlika med znamenitejšimi modnimi revijami in
tako ali pa če smo se starega že naveličale ali kje našle lepši motiv za ta praznik. Lahko se tudi oblečemo v oblačila, okrašena s preprosto ali umetelno izdelano čipko, in tako s čisto malo domišljije in spretnosti naredimo vsakdanja oblačila unikatna, zanimivejša. V preteklih stoletjih je bila zgodba prav enaka. Pred obema velikima praznikoma v letu, ki jima namenjamo pozornost tudi na naši razstavi, se je hiša pospravila in priložnostno okrasila. Oprali ali celo zamenjali so se prti na skrinjah, omarah
peciva: ''Letos so bile članice zelo pridne, potrebovali smo veliko peciva, saj smo imeli dve stojnici in članice so se super odrezale pri peki.'' Na svoj račun so prišli ljubitelji domačega peciva, saj so na svoji stojnici ponujale zavitke in pite iz borovnic in drugo drobno pecivo, borovnice ter krhljev kom-pot, ki so ga obiskovalci zelo pohvalili. Jana Bizjak je še dodala, da se zahvaljuje ''pridnim članicam in vsem donatorjem, ki so jih finančno podprli.'' Za nagrado bodo člani in članice AJDE septembra odšli na enodnevni izlet v Brkine. Spela Bizjak
Prva modna revija v Borovnici je bila dobro obiskana.
borovniško je tudi v tem, da so si avtorice omenjenih čipkastih kreacij te tudi odele in se same preizkusile kot manekenke.
Revija je sicer potekala v slikovitem ambientu čipkarske razstave, ki je po eni strani prek 200 belih okraskov s pridihi zlate in srebrne ter 80 figur za jaslice spomnila na božično-novoletni čas, na drugi strani pa je s 26 prti na košarah in jerbasih, zloženih ob bogatem pogrinjku pod bohkovim kotom, obudila vzdušje pražnjega velikonočnega časa. Vse v slogu naslova razstave oziroma revije Trije prazniki, o kateri je vodja sekcije Lili Kogovšek povedala: »Trije veličastni, trije prav posebni, trije polni priložnosti za popestritev s klekljano čipko: božično-novolet-ni, velikonočni in klekljarski. Prazniki so čas, ko mora biti vse drugače: slovesno, čistejše, lepše, bogatejše. Klekljarice imamo vedno na voljo pa-pirce, klekljarski pribor in znanje, da ovijemo domove v čipke, ki so nam všeč, in nam pri tem ni treba gledati na strošek. Vsako leto si lahko ustvarimo nov prtič za velikonočni žegen. Kar
Bogati velikonočni pogrinjek bo že v kratkem romal v Indijo.
in policah, na mizo pa se je pogrnil praznični prt. Oblačila za takšne priložnosti so bila bo-gateje okrašena, tudi s čipkami. Razlika glede na današnji čas je le v tem, da izdelovalke čipk običajno niso bile lastnice teh s čipko bogato okrašenih oblek in prtov. Za izdelovalke v preteklosti je po navadi veljala skromnost. Danes si klekljarice same izberemo, ali bo okrasitev skromna ali bogata, kakor je pač kateri všeč, in ta raznolikost okusov se kaže tudi v oblačilih, predstavljenih na modni reviji.«
Damjan Debevec
Vabimo vas na srečanje pri spomeniku v Šumniku v soboto, 15. septembra 2012.
Prireditev bo na prireditvenem prostoru pred Šumnikom ob 10. uri.
Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica
20
NAŠ ČASOPIS
Občina
Obnovljeno starodavno znamenje
»Mogoče še niste opazili, da se je na vrtu Jožeta Petrovčiča (nasproti Petriča) nekaj dogajalo. Križ, ki ga je močno načel zob časa, je dobil privlačnejšo podobo. Gospodar je zaupal delo kar domačemu umetniku, ki je dal trpečemu nekaj svojega. Sam prostor (stoji namreč ob najbolj prometnem križišču v Borovnici) in zapisana letnica ob vznožju leto 1888 nam zgovorno pričata, da je pobuda domačih in vseh, ki so dali svoj delež k obnovi znamenja, vsem spodbuda, kako moramo skrbeti za kulturno dediščino našega kraja.« Tako Lojze Ko-vačič leta 1980 o prvi povojni obnovi znamenja.
Trideset let pozneje, maja lani, je moral na pobudo domala istih akterjev Kristus v Petričevem križišču znova sestopiti s križa, letos pa je bil odstranjen tudi stari križ. Neusmiljeni zob časa je namreč terjal svoje in korpus je verjetno še zadnji trenutek romal v restavratorsko delavnico akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja z Vrhnike, od koder so že kmalu sporočili, da ga ne bo več mogoče obnoviti do takšne mere, da bi bil primeren
Borovnica
27. avgust 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
za namestitev na prostem. Po dogovoru z župnikom je bilo nato sklenjeno, da slednji financira obnovo izvirnika in je po končani obdelavi kip dobil stalno bivališče v zakristiji farne cerkve. Medtem je soseska stopila skupaj in poiskala zamenjavo, kar pa se je izkazalo za bistveno težje, kot so si sprva mislili. Izvirni korpus v višino namreč meri kar 1,7 metra, njemu podobni novi pa na tržišču dandanes dosegajo vrtoglave cene. Pobudniki so v dilemi, kipec kakšnega cenovnega razreda si lahko privoščijo, izvedeli, da Pavle Mrak z Vrhnike hrani lesen kipec križanega v
velikosti 1,2 metra, ki ga rade volje podari za dober namen. Sledila je priprava kipca, ki je bila zaupana akademskemu slikarju Dragutinu Cifreku z Vrhnike. V Borovnici so tačas pripravili tudi nov križ. Les je podaril Tone Turšič (Smolov) z Dražice, obdelal ga je Tone Kr-žič, kleparska dela pa je opravil Bojan Palčič. Po več kot enem letu je tako znamenje v Petriče-vem križišču znova zasijalo v vsej svoji lepoti, morda malce drugačno, kot smo ga bili vajeni doslej, a vseeno v pričanje o vestni skrbi Borovničanov za svojo kulturno in versko dediščino. Blagoslovljen je bil 12.
Razstava izdelkov iz gline v borovniški
1 • • v • •
knjižnici
Do prvih septembrskih dni si obiskovalci Knjižnice dr. Marje Boršnik lahko ogledajo izdelke iz gline, ki jih je naredila Hermina Hajnšek s Pake-ga. Poleg uporabnosti jih zaznamujejo tudi poslikave in zanimivo oblikovanje.
Talent in veselje do likovnega ustvarjanja Hermino Hajnšek spremljata že od mladih nog. Najprej ju je izražala v priložnostnih brošurah, šivanju punčk in kostumov, pleteninah, po odločitvi, da bo svojemu »konjičku« namenila več časa in pozornosti, pa se je posvetila predvsem oblikovanju gline. Všeč sta ji njena voljnost in značilnost, da se v procesu oblikovanja prepletajo štirje osnovni elementi: zemlja, voda, zrak in ogenj. Sama pravi, da se ob izdelovanju drobnih keramičnih skulptur in predmetov povrne in vživi v svet otroštva, polnega živih barv in veselih oblik.
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje se je pet let udeleževala tečaja oblikovanja keramike, obiskovala delavnice pod vodstvom kiparke Dragice Čadež, v Tacnu pa je nabirala nove izkušnje pri keramičarki Mojci Žalik.
V domu na Pakem pri Borovnici ima Hermina Hajnšek svoj atelje, v katerem preživi večino svojega prostega časa. Pogosto se ji pridružijo tisti, ki imajo podobna umetniška nagnjenja in se željo naučiti različnih tehnik oblikovanja gline.
Simona Stražišar
julija v sklopu prijetnega kulturnega dogodka.
O znamenju je sicer Kovačič pred tridesetimi leti še zapisal: »Letnica 1888 namreč ne pomeni nastanka znamenja, temveč le, da je takrat bilo znamenje prestavljeno zaradi razširitve ceste na vrt takrat zgrajene hiše. Tako pripovedujejo domačini.« In kaj danes vemo o letnici 1888, ki je vklesana v kamniti temelj znamenja? Lastnik parcele, na kateri stoji križ, naj bi bil tedaj cenjeni župan Josip Verbič iz Bistre. Tistega leta so Borovničani slavnostno obeležili 40-letnico vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa, zgradili so stanovanjsko hišo za učitelje in mežnarja, šolo so razširili v trirazrednico, odprli so brzojavno postajo, preživeli so veliko povodenj in še pred koncem leta regulacjo Borov-niščice, romali so v Rim in na Trsat, uslužbenec na železnici je komaj preprečil trčenje vlakov na železniški postaji, drugi uslužbenec pa je umrl med popravilom viadukta, pogorel je hlev na Zavrhu ... Kaj od naštetega je botrovalo postavitvi oz. prestavitvi znamenja, lahko danes le ugibamo.
Damjan Debevec Foto: Igor Debevec
Memoriam Gregorju
Pot te je peljala v tišino gora, neskončnega miru, v rahli meglici, ki jo na poti spremlja sonce. In tako sonce te je obsijalo in tvoje življenje. Najino zadnje srečanje je krasil tvoj nasmeh in pozdrav v lepo jutro. Prišel je trenutek, da te popelje v lepote gora v družbi tvojih prijateljev in v dolino, kjer smo te čakali.
Vendar so gore hotele drugače. Ponesle so te v svoj objem in namenile drugo pot. Pot, da postaneš del njih in deliš neskončno lepoto, tišino in mir.
Vem, da si imel v mislih še veliko poti.
Vsi, ki smo živeli ob tebi in videli tvojo ljubezen
do gora, prijateljev in spremljali tvoj korak -
postal si zvezda na nebu.
Veliko bi si še povedali! Samo trenutek, korak ...
Nekje se je izgubil v neskončnosti, a ostal je v srcu.
Ne, ostale so misli in želje, da se srečamo v višavah
neskončnih zvezd, v tišini gora in miru.
Ko bomo pogledali v nebo, bomo videli zvezdo
z lepim sijem in ti kličemo:
Gregor, vidimo se med zvezdami.
M. M.
Požar za Borovniščico pokazal gasilcem zobe
Borovničani smo se 5. avgusta prebujali v sicer sončno, a deloma tudi megleno jutro. Žal pa meglice niso bile prijetne sveže jutranje meglice, ki še posebno navdušujejo krajinske fotografe, temveč se je širila sivkasta koprena ostrega smrdljivega vonja, skratka dim, ki se je razlezel po borovniški dolini s pogorišča za Borovniščico. Med železnico in potokom, za Likom, je namreč ponoči zagorela manjša lesena baraka. Gasilci PGD Borovnica so ob 3:45 prejeli poziv in pod vodstvom Damjana Kržiča takoj odhiteli v akcjo. Ogenj, ki je požiral barako in doma narejeno peč za pečenje odojkov, je bil hitro obvladan, večje preglavice pa so gasilcem povzročale skladovnice drv, zložene poleg
nje. Te so uspeli pogasiti šele po več urah ob pomoči gradbene mehanizacje. Pri tem se je eden od gasilcev nadihal preveč dima, zaradi česar je potreboval zdravniško pomoč, drugega pa je po obrazu osmodila para. Lahko bi bilo še huje, saj so iz tlečih ostan-
kov barake potegnili kar tri plinske jeklenke.
Vzroka požara zaenkrat še niso ugotovili, zagotovo pa naj ne bi šlo za nesrečo, saj je bil lastnik med požarom že več kot en teden v tujini.
Damjan Debevec Foto: I.T
Gasilci PGD Borovnica aktivni tudi v poletnih mesecih
Borovniški gasilci smo 1. junja organizirali gasilsko veselico, na kateri so nas zabavali Ansambel Naveza in Fantje z vseh vetrov. Sodelovali smo tudi na Dnevu borovnic, kjer smo priredili sedaj že tradicionalen gasilski srečelov. Vsem obiskovalcem obeh prireditev se za prispevek najlepše zahvaljujemo in vas že sedaj vabimo, da se srečamo tudi prihodnje leto.
Tekmovalne enote so z vajami končale v junju. Gasilski mladini so mentorji pripravili vodne igre, kjer so se njihovi starši lahko preizkusili v disciplinah z gasilskim orodjem. V
prvem tednu julja se je nekaj mladih gasilcev udeležilo letovanja v Savudrji, kamor so odšli skupaj s člani iz Loga, Hotedršice in Sv. Treh kraljev. En teden so uživali na vročem soncu in morskem zraku ter se vrnili polni lepih vtisov in z novimi poznanstvi.
Zopet pa smo uspešno skrbeli za požarno varnost, in to ne le v naši kotlini, saj smo posredovali tudi na Krasu, pri Črnem Kalu. Tam smo se pridružili kolegom gasilcem v boju z največjim gozdnim požarom. Isto noč smo posredovali v največjem požaru zadnjih let v Borovnici - požaru skladišča tovarne Liko, in si-
cer skupaj z 142 prostovoljnimi in poklicnimi gasilci. Podrobnejša analiza požara še sledi, ponovno pa bi radi poudarili, da v primeru, če občani opazite požar, nemudoma pokličite številko 112 (ne posameznih gasilcev!) in se ne zanašajte, da je to verjetno že storil kdo drug!!_Če je bil požar že javljen, vam bo to operater na centru za obveščanje povedal in se vam zahvalil, nikakor pa vas ne bodo doletele nikakršne sankcje. Bolje je namreč, da je isti požar javljen večkrat, kot da sploh ni, saj takrat tečejo dragocene sekunde, ki so pri razvoju požara lahko tudi usodne.
Saša Mevec za PGD Borovnica
Vabilo k vpisu v Karate klub Borovnica
Karate klub Borovnica v septembru zopet vabi k vpisu nove člane vseh starosti.
Karate je zaradi svoje narave primeren za najmlajše in tudi za starejše. Za otroke je oblika telovadbe, s katero razvjajo psihofizične in motorične sposobnosti, se učjo samoobvladovanja in koncentracje, za odrasle pa kot vsestransko koristen sestavni del kakovosti njihovega vsakodnevnega življenja.
Vpisi bodo od začetka do konca septembra, za več informacj pa smo vam na voljo na e-naslovu karateklub.borovnica@gmail. com ali na telefonski številki 041/602-193, obiščete pa lahko tudi našo spletno stran karate-borovnica.si ali nas poiščete na face-booku.
Treningi v Karate klubu Borovnica bodo potekali pod vodstvom izkušenih mojstrov karateja, ki imajo v svoji bogati športni karieri za seboj veliko odmevnih rezultatov na domačih in tudi tujih športnih prizoriščih. Vpisi bodo potekali tudi v času treningov, točni termini in več informacj pa bo na voljo konec avgusta.
Vsi, ki bi radi odkrivali lepote in čare in znanje, ki se skriva v karateju, vabljeni v našo družbo.
27. avgust 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si	Občina j^ffi	Borovnica	NAŠ ČASOPIS 2i
			
Oratorij 2012
Letošnji oratorij seje odvijal od 8. do 13. julija, pripravilo ga je 25 animatorjev in gospod župnik Janez Silar, udeležilo pa se ga je 69 otrok. Animatorji bi se radi zahvalili gospodu župniku, pritrkovalcem z Vrhnike in Stare Vrhnike za izposojo pritrkovalskih zvonov, vodstvu Osnovne šole dr. Ivana Korošca, da smo se ob slabem vremenu lahko zatekli v telovadnico, vsem mamam, ki so spekle dobrote, ter vsem staršem za vaše zaupanje, dobro voljo in prijetno sodelovanje.
Ker slika pove več kot tisoč besed, vas prepuščamo ogledu fotografij. Oratorij 2012 je bil vse to in še marsikaj ... Nov zagon otrok in nova prijateljstva.
Hvala vsem! Rok Mihevc
22 NAŠ ČASOPIS	Občina f^t Horjul	27. avgust 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si
		
Občinske novice • Občinske novice • Občinske novice • Občinske novice
Občina Horjul
Občinski trg 1, 1354 Horjul tel.: 01/ 7591 120 faks: 01/ 7591 130 splet: www.horjul.si elektronska pošta: obcina@horjul.si
Uradne ure občinske uprave:
ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 14. do 16.30 ure petek: od 8. do 12. ure
Uradne ure urbanista:
vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 10. do 12. ure
Sofinanciranje MKČN za vasi Koreno in Samotorica
Na spletni strani Občine Horjul - www.horjul. si je objavljen razpis za sofinanciranje izgradnje MKČN na območju Občine Horjul. V letu 2012 razpis obsega naselji Koreno in Samoto-rico, kjer lahko kandidirajo vsi krajani Korene in Samotorice. Občani preostalih vasi naj z izgradnjo MKČN počakajo, dokler ne bo sprejeta novelacija Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Horjul, ki je v izdelavi javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija in bo predvidena končana do konca septembra. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na elektronski naslov obcina@horjul.si oz. na telefonsko številko 01/75 91 123 - Urška Marolt.
Javni razpis za najem športne dvorane
Občina Horjul je na spletni strani objavila javni razpis za najem športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za leto 2012/2013, objavljamo pa ga tudi v tej številki Našega časopisa. Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, fizične osebern podjetja naj svojo pisno vlogo za uporabo Športne dvorane pri OŠ Horjul oddajo na naslov Občine Horjul ali po elektronski pošti obcina@horjul.si. Več in-formaci o razpisu lahko dobite na občini.
• S septembrom znižana cena Vrtca Horjul
Občinski svet je na svoji seji sprejel cene vzgojno-varstvenih programov v WE pri OŠ Horjul, ki bodo začele veljati s 1. septembrom 2012.
Cene znašajo mesečno na otroka za:
-	I. starostno obdobje: 417,64 EUR
-	II. starostno obdobje: 324,90 EUR
-	kombinirani oddelek: 373,60 EUR
Stroški živil znašajo 1,65 EUR na dan na otroka. Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil. Tako znižana cena je podlaga za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki ga poravna lokalna skupnost zavezanka. V primeru odsotnosti otroka zaradi bolezni neprekinjeno več kot 30 koledarskih dni se ob predložitvi zdravniškega potrdila prispevek staršev otrok, za katere je Občina Horjul po veljavni zakonodaji dolžna poravnati del cene vrtca, zmanjša za 50 % od osnove, ki jim je določena z odločbo o višini plačila ter zmanjšanja za sorazmerni del vrednosti prehrane.
JAVNI RAZPIS
za uporabo Športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za sezono 2012/2013
1.V	Športni dvorani pri OŠ Horjul so možne športna vadba, tekme ter rekreacije za športna društva, klube, fizične osebe in druge organizacije vse dni v tednu od 16. do 23. ure (od ponedeljka do petka) in od 9. do 22. ure (ob sobotah, nedeljah in praznikih), razen v času šolskih počitnic.
2.	Športna dvorana Horjul se z eno pregradno steno lahko preuredi v dve ločeni vadbeni površini.
3.	V Športni dvorani Horjul je možno igranje:
-	v celi dvorani (32 x 28 m = 896 m2): rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka;
-	v 1/2 dvorane: košarka, odbojka, badminton, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe;
-	v telovadnici (95 m2 oz. mala telovadnica): aerobika, ples, joga ...
4.	Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, javni zavodi, organizacije, fizične osebe ter podjetja s sedežem v Občini Horjul in zunaj nje, ki imajo poravnane vse obveznosti do Občine Horjul.
5.	Termini se delijo na podlagi prejetih prijav.
6.	V ceno najema je vključeno koriščenje športne dvorane, ene garderobe, sanitari in tušev ter parkirišče.
7.	Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, podjetja in fizične osebe naj svojo pisno vlogo za uporabo Športne dvorane Horjul oddajo na naslov Občine Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul, ali na e-naslov obcina@horjul.si. Razpis je odprt do zasedbe mest.
8.	Obrazec vloge je sestavni del razpisa in ga dobite na spletni strani Občine Horjul www.horjul.si ali na sedežu Občine Horjul.
Vloga mora vsebovati:
-	podatke o vlagatelju
-	termin (dan in uro ter datuma začetka in konca uporabe)
-	navedbo prostora: dvorana (1/2 ali cela) ali mala telovadnica
-	navedbo vrste rekreacije oz. dejavnosti
-	podpis odgovorne osebe
9.	Po pripravljenem urniku koriščenja Športne dvorane Horjul bodo z uporabniki podpisane pogodbe o uporabi.
TERMINI IN CENIK
VELIKA TELOVADNICA (dvorana)
Termini za veliko telovadnico se oddajajo v sklopih po naslednjem časovnem razporedu:
•	od 16. do 18. ure
•	od 18. ure do 19.30
•	od 19.30 do 21.30
•	od 21.30 do 23. ure
Cena uporabe za " dvorane: Ura je 60 min.
Od 16. do 18. ure Od 18. ure do 19.30 Od 19.30 do 21.30 Od 21.30 do 23. ure
10 EUR/uro 19 EUR/uro 19 EUR/uro 16 EUR/uro
Za uporabo cele dvorane se zgoraj navedene cene pomnožijo z 2.
Cene za termine za uporabo " dvorane:
Termin	Cena za termin
16.00-18.00	20 €
18.00-19.30	28,50 €
19.30-21.30	38 €
21.30-23.00	24 €
Celodnevna uporaba (24 ur) cele dvorane ob sobotah, nedeljah in praznikih: Sobota:	313 EUR
Nedelje, prazniki:	209 EUR
Zgoraj navedene cene ne vsebujejo DDV.
TELOVADNICA 95 m2- mala telovadnica
Cena uporabe za malo telovadnico: Ura je 60 min.
Od 16. do 18. ure 5 EUR/uro Od 18. ure do 21.30 6 EUR/uro Od 21.30 do 23. ure 5 EUR/uro
Celodnevna uporaba (24 ur): Sobota:	40 EUR
Nedelje, prazniki:	28 EUR
Zgoraj navedene cene ne vsebujejo DDV. Popusti:
Športna društva z območja Občine Horjul: 10 % Splošni popust za vse uporabnike: Uporaba dvorane nad 20 do vključno 30 ur na sezono	5 % nad 30 do vključno 40 ur na sezono 10 % nad 40 do vključno 60 ur na sezono 15 % nad 60 ur na sezono 20 %
Celodnevni najem dvorane se ne upošteva v splošnem popustu.
Občina Horjul Župan Janko Jazbec
Datum: 23. 7. 2012 Štev.: 671-0017/2012-1
Prodaja na tržnici
Vsako prvo soboto v mesecu so na Občinskem trgu v Horjulu tržni dnevi, ki so namenjeni srečevanju občanov ter prodaji in nakupu kmetijskih pridelkov ter drugih izdelkov domačih izdelovalcev.
Zato pozivamo predvsem vse občinske kmete, ki imajo doma presežke kmetijskih pridelkov in izdelkov, da izkoristijo možnost, ki jo ponujajo tržni dnevi v Horjulu ter vsako prvo soboto v mesecu ponudijo svoje pridelke na trgu. Z vsako soboto se namreč število ljudi, ki prihajajo na Občinski trg v Horjulu, povečuje. Tržni dnevi pa so večinoma popestreni tudi z raznimi nastopi lokalnih kulturnikov. Kmetje, ki prodajajo osnovne kmetijske pridelke in niso zavezanci za DDV (ne dosegajo 7.500 evrov prihodka na leto) ter so obdavčeni po katastrskem dohodku (torej na kmetiji ne vodjo knjigovodstva, ne po dejanskih prihodkih in odhodkih, niti ne po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih), lahko prodajajo pridelke brez računov in nimajo drugih dajatev.
Seveda morajo kmetje pri tem upoštevati dobro kmetijsko prakso. Če pa so kmetje vključene v sistem DDV ali pa se zanje vodi knji-
govodstvo, je treba izdati račun in v primeru, da je kmetija zavezanka za DDV, mora le-tega tudi obračunati.
Ko pa gre za neposredno prodajo izdelkov, pripravljenih iz osnovnih kmetijskih pridelkov (npr. marmelade, suho sadje, salame, siri, kruh, potice, pecivo, izdelki domače obrti ...), morajo imeti kmetje registrirano dopolnilno dejavnost ali drugo registrirano obliko prodaje. Vse izdelke mora kmet prodajati z računi, pri čemer so dajatve odvisne od vrste registrirane dejavnosti in načina obračunavanja stroškov (vodenje knjigovodstva ali normirani stroški). Če je kmet vključen v sistem DDV, mora le-tega tudi obračunati. Izjema je neposredna prodaja surovega mesa, za katero je potrebna registracija na Veterinarski upravi Republike Slovenje, ne pa tudi registracija dopolnilne dejavnosti ali druge oblike registrirane prodaje.
Občina Horjul
Ruski ataše na obisku
V sredo, 25. julija 2012, sta prišla na uradni obisk na Občino Horjul vojaški, letalski in mornariški ataše Veleposlaništva Ruske federacije g. Mihail Gla-gazin in njegov namestnik g. Anton Momatyuk. Z županom, ki ju je sprejel, so se pogovarjali o postavitvi novega oziroma obnovi obstoječega spomenika padlemu neznanemu ruskemu partizanu v Sekateli, ki so si ga tudi ogledali.
Občina Horjul
Občani iz prve roke dobili informacije o MKČN
Prvo soboto v juliju je na Občinskem trgu v Horjulu potekal tržni dan s predstavitvijo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), kjer so poleg prodajalcev domačih izdelkov sodelovali tudi ponudniki malih komunalnih čistilnih naprav. Občina Horjul je pred časom objavila javni razpis za sofinanciranje MKČN na območju Občine Horjul v letu 2012, saj veljavna zakonodaja naroča, da je treba do konca leta 2017 vse obstoječe pretočne greznice, kjer ne bo zgrajena javna kanalizacija, zamenjati z ne-
pretočnimi greznicami ali pa z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. V ta namen smo povabili ponudnike MKČN iz vse Slovenje, naj predstavijo vrste in način delovanja MKČN občanom, ki so si na tak način lahko pridobili še dodatne informacije. Veseli smo, da so se ponudniki v velikem številu odzvali našemu vabilu, za kar se jim zahvaljujemo ter tako občanom nudili informacje, ki so potrebne pri nakupu in vgradnji MKČN.
Občina Horjul
Nova razširjena cesta
V sklopu povečanja Doma starejših občanov podjetja Loterje Slovenje sta se razširila tudi uvoz in širina ceste iz Korene proti parkirišču OŠ Horjul in mimo pokopališča. Z razširitvijo bo na tej cesti potekal tudi dvosmerni promet, predvsem pa se odpira dostop do parkirnega prostora pri šoli, ki bo odslej dosegljiv z avtobusom. Dela so bila narejena v julju, v teh dneh bo cesta urejena še z ustrezno prometno signalizacijo in talnimi označbami.
Občina Horjul
27. avgust 2012
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina
^Horjul
NAŠ ČASOPIS 23
Nove pridobitve na trgu
Občinski trg že vse od odprtja dalje pridobiva na svoji podobi. V začetku poletja je bila ob vhodu na trg postavljena označevalna tabla za občino in krajevni urad, prostor na trgu pa so obogatili protokolarni drogovi z zastavami. Pred kratkim so bile postavljene še nove klopi ob poti proti domu starejših občanov, hkrati pa smo poskrbeli še za namestitev več košev za odlaganje odpadkov. Z novimi pridobitvami želimo trg še bolj približati občanom, zato pridite in uživajte.
Podarjena hrana za taborjenje Odprimo Srce socialno šibkih družin
V teh poletnih dneh ste v horjulski enoti Mercatorja lahko opazili nakupovalni voziček, ki vas vabi, da vanj podarite kakšen artikel in tako pomagate prehraniti udeležence taborjenja Odprimo Srce za socialno šibke družine. Pobudnik in organizator te in podobnih aktivnosti je Center Astera, katerega ustanovitelj in gonilna sila je Gorazd Rožnik iz Horjula.
Center Astera je bil ustanovljen kot nepro-fitno gibanje, njegov cilj pa je, da aktivno poseže v družbeno realnost ter poskuša s svojimi aktivnostmi čim več ljudem izboljšati kakovost življenja. Eden od načinov je tudi organizacija taborjenj, na katera povabimo socialno šibke družine z otroki. Eno izmed takih se je v bližini Horjula že odvilo julija, pred koncem poletja pa sta planirani vsaj še dve podobni. Na julijskem taborjenju smo vsaj za tisti teden poskušali pričarati prijateljsko in sproščeno vzdušje z vsemi obveznimi taborniškimi veselji, ki jih omogoča
Vabljeni na septembrski Tržni dan
Vabljeni na Tržni dan v soboto, 1. septembra 2012 na Občinski trg v Horjulu, od 8.00 do 12.ure, ki ga bodo popestrile članice Mažo-retne in twirling skupine Prosvetnega društva Horjul. Na Tržnem dnevu lahko prodajate ali kupujete izdelke.
poletna narava, kuhanjem na ognju, igrami na prostem, kopanjem ... Vse štiri mamice samohranilke, še posebno pa njihovih deset otrok je bilo iskreno srečnih ter hvaležnih za to darilo.
Prav tako smo tudi mi, pri Centru Astera, ki snujemo in izvajamo taka taborjenja, neizmerno veseli in hvaležni vsem Vam, ki nam pridete naproti z nakupom hrane ali nas obiščete in popestrite dogajanje v taborih, ter Vam, ki ste nam odstopili prostor za šotorjenje. Topla zahvala gre tudi horjulskemu Mercatorju, da je rad prisluh-
nil pobudi in nam pomaga pri zbiranju hrane.
Z vašo skupno pomočjo bomo še mnogo ljudem, ki so se znašli odrinjeni na rob družbe, še posebno otrokom, lahko polepšali in obogatili spominsko knjigo njihovega otroštva. Hvala vsem!
Za Center Astera, Primož Bizjan
Več o taborjenju lahko preberete na www.cen-terastera.si.
Horjul s širitvijo upokojenskega doma kliče po novi čistilni napravi
Novi prizidek domu za starejše občane v Horjulu, kjer bo prostora za 55 novih varovancev, bo najverjetneje odprt tekom letošnjega oktobra. »Čakamo datum tehničnega pregleda, za katerega pričakujemo, da bo opravljen septembra. Nato bomo lahko povedali tudi natančen datum odprtja prizidka,« je povedal vodja projekta Marjan Srnel z Loterije Slovenje, ki ima dom v lasti od leta 2009 dalje. Upravljavec, družba Deos, predvideva približno 20 novih delovnih mest. Za prebivalce Horjula pa je pereče predvsem vprašanje komunalne infrastrukture.
V prostorskem načrtu za horjulsko občino iz leta 2009 je namreč navedena ugotovitev, da je opremljenost s komunalno infrastrukturo v Občini Horjul slaba, med razvojnimi potrebami
pa je navedeno učinkovitejše načrtovanje prometne in komunalne infrastrukture v občini.
Idejni projekt za čistilno napravo že na mizi
Na področju kanalizacije je problem premajhna zmogljivost obstoječe čistilne naprave. Trenutna največja obremenitev je 400 populacijskih enot (PE), kar pomeni, da lahko naprava v povprečju prečisti odpadne vode za 400 ljudi (PE pomeni količino odpadne vode na osebo). Dodajmo, da je imela vas Horjul ob začetku leta 2012 po podatkih Statističnega urada RS 1.324 prebivalcev.
Na občini sicer pravijo, da je idejni projekt za novo čistilno
napravo z zmogljivostjo 2.000 populacijskih enot že pripravljen. Kupili so tudi zemljišče, gradnja pa je načrtovana v letu 2013 ali 2014.
Občina: vodna vrtina je dovolj zmogljiva
Z zadostnimi količinami vode na vodnem viru ni težav, zagotavljajo na občini. Na področju vodooskrbe so v zadnjih letih vlagali predvsem v meritve tesnosti omrežja, s katerimi so ugotavljali, kje uhaja voda. »S sanacijo kritičnih mest smo dosegli zadostne količine vode tudi na omrežju,« je povedala direktorica občinske uprave Jana Jereb. Dodaja, da bo tudi prizidek doma starejših grajen v skladu z racionalno rabo vode. V posebnem rezervoarju bodo namreč zbirali deževnico, ki jo bodo nato uporabili za sanitarno vodo.
Andreja Lončar
V slabem dnevu z morskega dna na vrh Triglava
Horjulca sta se potopila na globino 38,4 metra, prekolesarila 202 kilometra in se še povzpela na Triglav.
Simon Rožnik in Aleš Muha, člana športnega društva Extrem, sta izpolnila svoj cilj - v manj kot 24 urah jima je uspelo priti z najgloblje točke slovenskega morja na vrh Triglava. Vse skupaj se je začelo v petek, 27. julia, malo pred 15. uro, ko je Bojan Bančič, vodja potopov pri Nemo Divers, v čolnu kakšnih 250 metrov od Pirana Alešu in Simonu dajal še zadnje napotke pred potopom na podvodni Triglav, ki leži 38,4 metra globoko na morskem dnu. Potop do najgloblje točke v slovenskem morju je trajal slabih pet minut, bil pa je vse prej kot lahek, saj je bila spodaj vidljivost nična, potapljačema pa je preglavice povzročal tudi močan podvodni tok. Po dobrih dvajsetih minutah sta se Simon in Aleš pojavila na gladini, sledil pa je Simonov glasen vzklik »Zdaj je za nama ta lušt'n del«, vedoč, da ju čaka več kot 200 km kolesarjenja do doline Trenta in nato dolg vzpon do Aljaževega stolpa.
Po potopu je naš medicinski reševalec Simonu in Alešu priskrbel kisik, ki sta ga morala vdi-hovati približno 15 minut, da sta iz telesa spravila čim več dušika, preventivno pa sta morala zaradi dekompresije počivati dobri dve uri in pol.
Ob 18. uri sta se Aleš in Simon v Bernardinu usedla na kolesi in takoj zagrizla v prvi klanec, ki vodi čez Beli Križ.
Trasa je potekala čez Koper, Črni Kal, prvi postanek pa je bil okoli 19.30 na bencinski črpalki v Kozini. Pot sta nadaljevala proti Divači in Štanjelu, kjer je sledil drugi postanek, med katerim so nas domačini postregli z domačim kraškim pršutom. Po krajšem odmoru se je trasa nada-
ljevala čez Branik, Novo Gorico, Kanal, Tolmin, Kobarid in Bovec, in tako sta po dobrih 11 urah in 202 prevoženih kilometrih ter premaganih več kot 2.200 metrih višinskih razlik prispela do Zadnjice v dolini Trenta. Tam so ju pričakale kuhane testenine, ki so jima dale dodatnih moči za zadnji podvig - varno in v pravem času priti na sam vrh Slovenje.
Nekaj po 6. uri zjutraj sta Simon in Aleš pri 694 m nadmorske višine zapustila Zadnjico in jo ubrala proti slovenskemu očaku, ki se bohoti na nadmorski višini 2.864 m. Pot je potekala brez večjih težav in okoli 11. ure sta prispela do prve postojanke, Koče na Doliču. Po skoraj petih urah in premaganih 1.500 metrih višinske razlike se je pred zadnjim dejanjem prilegla domača enolončnica. Ostale so še štiri ure, da prideta na vrh Triglava in uspešno zaključita svoj projekt.
Po krepki enolončnici sta se odpravila proti steni Triglava. Okoli 12.30 sta stala na vznožju triglavske stene in pogledovala proti vrhu, ki so ga začeli prekrivati oblaki. Začela sta vzpon in takoj poprijela za kline in žico. Čez dobre
pol ure so vrh Triglava obdali oblaki in začelo je sunkovito pihati, kar pa dvojice ni ustavilo -pred seboj sta imela jasen cilj, ki je bil že skoraj viden. Točno ob 13.46, po 22 urah in 46 minutah, je Simonu in Alešu uspelo priti z najgloblje točke slovenskega morja na vrh Triglava! Veselje je bilo nepopisno; na vrhu Triglava je plapolala horjulska zastava, ki sta jo držala Aleš Muha in Simon Rožnik.
ŠD Extrem Foto: Lucija Rus
Dogajanje v živo med podvigom
14.43 - Kot javljajo iz tabora, je vse nared za potop.
15.00 - Potop se začenja.
15.29	- Simon in Aleš sta že iz vode: »Počutiva se odlično, nadihala sva se kisika, zdaj sledi počitek, ob 18. uri sva na kolesu.« Tako je za Slovenske novice javil Simon Rožnik.
15.35-18.00 - počitek in priprava na kolesarjenje pod vrh Triglava
18.05 - začetek kolesarjenja na trasi Portorož, Kozina, Črni Kal, Divača, Štanjel, Branik, Nova Gorica, Kanal, Tolmin, Kobarid, Bovec in Trenta
19.30	- Črni Kal: postanek na bencinski črpalki, malica (banane)
21.00 - Divača: vodja spremljevalcev Vlado Kri-vokapič javlja, da imata Simon in Aleš glede na oceno in načrt poti skoraj pol ure prednosti. »Počutje je dobro,« dodaja. 22.00 - počitek v Štanjelu 23.00 - Dornberk
I.00	- Ročinj pri Tolminu 2.00 - Volarje pri Kobaridu 3.00 - Žaga pred Bovcem 4.05 - Bovec
5.10 - prihod do Zadnjice 6.05 - začetek vzpona na Triglav 9.00 - »Na vzponu ni težav, nadaljujemo, kot smo načrtovali. Simon in Aleš se ne pritožujeta,« pravi Krivokapič, ki vodi spremljevalno ekipo. Na Doliču bo sledil krajši postanek, potem pa še zadnji dve uri in pol vzpona.
II.00	- »Še dve uri in pol, pa smo na vrhu,« je zadnje sporočilo, preden se odprava javi z vrha Triglava in tako uresniči cilj - v 24 urah iz morskih globin na slovenskega očaka.
13.45 - »Uspelo nama je,« je kratek, a jedrnat Aleš.
Pri podvigu so nam izdatno pomagali podjetja JanSport z Vrhnike, Nemo Divers iz Portoroža, Kjut Dizajn ter Ekstrem in prijatelji, brez katerih bi bil ta podvig neizvedljiv. Hvala vam.
24 NAŠ ČASOPIS
Občina
Horjul
27. avgust 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Gasilska zveza Horjul pomagala nadzorovati pogorišče v Kozini
Postojni. »Na avtocesti so nas ustavili policisti in prosili za pomoč pri reševanju ponesrečencev v avtomobilskem trčenju treh vozil. Nudili smo jim prvo pomoč, pomagali zavarovati kraj nesreče, po prihodu reševalcev pa smo jim asistirali pri oskrbi ponesrečencev,« je še dejal Vrhovec.
Andreja Lončar
Gasilci horjulske gasilske zveze ob pripravah na začetek intervencije v Kozini (avtor fotografije: Gregor Kogovšek).
Na presušenih tleh v okolici Kozine na Primorskem je v zadnjih tednih divjalo več gozdnihpožarov. Kerlokalni gasilci ognjenih zubljev niso uspeli obvladati sami, so za pomoč prosili društva po Sloveniji, odzvala pa se je tudi horjulska zveza. »Po pridobljenem soglasju župana smo v Kozino poslali ekipo dvanajst gasilcev,« je
povedal podpoveljnik zveze Rajko Vrhovec. Prostovoljni gasilci so tako v nedeljo, 12. avgusta 2012 - takrat je bil požar že omejen in v veliki meri pogašen - pomagali nadzorovati pogorišče z gašenjem manjših požarov in polivanjem tal. Gasilci so med jutranjo vožnjo proti Kozini posredovali tudi v prometni nesreči pri
Prepoved odprtega ognja po Slovenji
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje še naprej opozarja na veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Prepoved kurjenja, sežiganja ali uporabe odprtega ognja ter puščanje ali odmetavanje vnetljivih predmetov v naravi je od 15. avgusta pa do preklica razširjena na območje celotne države.
12. kolesarska dirka na Koreno in 3. gorski tek na Koreno
Kolesarski klub Zapravljivček Horjul organizira tradicionalno kolesarsko dirko na Koreno nad Horjulom. Cestna dirka kolesarjev bo v soboto, 15. 9. 2012, s startom ob 14. uri pred Športnim parkom Horjul. Poleg te bo organiziran gorski tek na Koreno s startom ob 12. uri pri cerkvi v Horjulu. Zaključek dirke s pogostitvijo udeležencev, objavo rezultatov in podelitvijo nagrad bo potekal na kmetiji odprtih vrat Pri Lenart.
Prijave sprejemamo na danprireditve od 11.00 do 13.50 na startnem prostoru pred Športnim parkom Horjul. Vse dodatne informacije o dirki vam bodo pred prireditvijo na voljo na naši spletni strani iviviv.zapravljivcek.si inpo telefonu 051 384 078 (Robi).
Za vse kolesarje je obvezna uporaba varnostne čelade.
Vabljeni v čim večjem številu !
Zlata poroka zakoncev Marolt iz Korene
V začetku avgusta sta Olga in Janez Marolt, po domače Andrejeva, iz Korene praznovala petdeset let skupnega življenja - zlato poroko.
Fotografija mladoporočencev leta 1961
»Ni za verjet, kako hitro nama je šlo teh petdeset skupnih let!« pravita zla-toporočenca Olga in Janez, ki se rada spominjata skupnih let. Že kar dolgo je tega, kar se je Andrejev Janez iz Korene hodil ženit v Šentjošt k Olgi Oblak, saj je doma potreboval žensko roko. Bil je namreč sam, s starejšo teto, na veliki kmetiji, ker je njegov oče med vojno zbežal, nekaj let zatem pa so za njim, v obljubljeno deželo, odšli
še žena - Janezova mama, brata in sestri. Od takrat so na domačjo prišli poredko, le še na obisk, saj je bila Amerika predaleč za pogosto obiskovanje. Toda ko so se naslednjič srečali, jim je imel Janez že marsikaj povedati; poročil se je ter skupaj z ženo Olgo pridno nadaljeval z deli v novi hiši in hlevu ter z obdelovanjem kmetije. Največje veselje pa so bili otroci, tri deklice in trije dečki - Micka, Olga, Janez, Štefka, Mirko in An-
Zlatoporočenca Olga in Janez Marolt s hčerami in sinovi ob slovesni obletnici
drej. Čas na kmetiji je hitro tekel, saj dela ni manjkalo, »včasih ga je bilo celo preveč, tako da sva še otroke na hitro porihtala, ker je bilo treba it naprej delat,« sta povedala. Toda kmetija jima je pomenila tudi vir za preživetje, v službo namreč nista hodila. Tako sta doma pridno obdelovala njive, skrbela za gozd, redila prašiče in govedo ter krmila kokoši. »Vse kar se je dalo, sva pridelala doma, tudi pšenico za moko smo imeli,« povesta, mama Olga pa ponosno doda: »Sama doma v krušni peči že petdeset let pečem kruh.« In res, tudi tokrat je bil sveže pečen, s katerim so mi, poleg drugih domačih dobrot, prijazno postregli. Delo na kmetiji je bilo takrat še veliko težje kot danes. Vse je bilo treba narediti ročno, saj so traktor in drugo kmetijsko mehanizacijo na kmetijo dobili pozneje, zdaj pa si brez njih skoraj ne predstavljajo kmetovanja.
Kljub vsem naporom pa imata Janez in Olga delo
na kmetiji rada. Tako še vedno, čeprav je kmetijo pred nekaj leti prevzel sin Janez, rada pomagata in kaj postorita. »Jaz še zmeraj delam butare za v peč in vsako leto jih naredim od 200 do 300,« se upravičeno pohvali Olga. Čeprav sta videti še zelo vitalna, pravita, da jima leta ne dopuščajo, da bi se kot včasih lotila vseh del. Le zakaj, če pa sta kmetijo predala v dobre roke. Sin Janez ima z ženo Joži sedem otrok, torej dosti rok, da na kmetiji postorijo, kar je za postoriti. Tako si sedaj, po tolikih letih dela na kmetiji, Olga in Janez lahko večkrat vzameta čas zase. »Rada greva na kak izlet s horjulskimi upokojenci ali pa na romanje z Radiem Ognjišče ali pa se kar kam zapeljeva,« sta mi zaupala. V največje veselje pa jima je druženje z devetnajstimi vnuki ter dvema pravnuko-ma, ki so bili ob njju tudi v soboto, 4. avgusta, ko so jima, ob praznovanju 50. obletnice, hčere in sinovi pripravili pravo slovesnost. Ta se je začela na Koreni z mašo in blagoslovom zlato-poročencev ter nadaljevala z druženjem na Zaplani. Tistikrat so Janezu in Olgi Marolt vsi zbrani čestitali in jima zapeli: »Mama in ata, še na mnoga zdrava in vesela skupna leta!« To jima želimo tudi vsi iz Našega časopisa.
Nadja Prosen Verbič
Folklorna skupina Klas na mednarodnem festivalu v Makedoniji
Po dolgem razmisleku v zimskih mesecih smo se odločili, da svoje plese predstavimo tudi zunaj naših meja. Za prvo gostovanje v tujini smo si izbrali Ohrid v Makedonji, in sicer festival Aleksandra Makedonskega. Za predstavitev skupine in plesov naše domovine na daljnem koncu naše nekdanje države pa smo izbrali dva spleta - Odhod fantov k vojakom s plesi okolice Ljubljane, v oblekah, ki so se nosile na začetku 20. stoletja v Horjulu, in Prihod neveste na ženinov dom v Prekmurju. Vse organizacjske priprave je prevzel novi predsednik Prosvetnega društva Horjul Jaka Gabrovšek in se pri tem izjemno izkazal. Ker je vsako gostovanje tudi velik finančni podvig, smo se s pismom obrnili na številne podjetnike, ki so nato našo pot finančno podprli, za kar se jim zahvaljujemo. Pred odhodom pa smo najprej »spravili« v zakonski jarem podpredsednico društva Barbaro Seliger in harmonikaša Luko Čepona, tako da sta namesto na medene tedne v Makedonjo odšla na »baklavine« tedne. 19. in 20. 7.
Z nestrpnostjo smo pričakovali odhod. Ob 17. uri smo se zbrali v prosvetnem domu, še zadnjič preverili svoje znanje plesa ter prešteli oblačila, čevlje in druge pripomočke. Zataknilo se je pri pripravah na splet, ki prikazuje odhod fantov k vojakom in tako vključuje puško kot pripomoček; ob prehodu državne meje bi nam verjetno povzročila hude težave, zato smo namesto te vzeli s seboj lesen približek, ki smo ga skrili med spodnja krila in obleke. Preverili smo dokumente in začeli dolgo pot prek meje s Hrvaško, skozi Zagreb, Beograd, Niš in Lesko-vac do makedonske meje, kjer smo na prehod čakali skoraj dve uri, saj so proti Grčji potovali številni avtobusi s turisti. Naš prvi postanek je bil v Skopju, kjer smo se najprej povzpeli na trdnjavo Kale, ki je sicer zaprta zaradi prenove. Sledil je sprehod skozi mestno jedro, čez stari kamniti most in mimo hiše Matere Tereze do stare železniške postaje, kjer je urejen muzej. Po krajšem počitku ob kavici smo odhiteli proti Ohridu in se nastanili v tamkajšnjem hotelu, štiri kilometre iz mesta. Malce smo se odpočili, nato pa se odpravili na sprehod po Ohridu. Po noči, preživeti na avtobusu, so si številni zaželeli kopanja v jezeru in kar takoj poskakali v vodo, drugi pa smo se sprehodili po mestu in na umetnem pomolu na koncu mesta pod trdnjavo našli čudovit kotiček za večerno kopanje.
21. 7.
Zjutraj smo zgodaj vstali in imeli kratko vajo. Nato pa smo se odpravili v mesto, kjer smo predstavniki skupin z enim parom v noši obiskali župana. Vse skupine so pokazale svoje obleke in predstavile svoje delovanje. Našo skupino sta predstavljala Tjaša in Gašper Peklenk, oblečena v horjulski obleki. Sledil je ogled mesta, ki je od leta 1980 pod zaščito Unesca. Poiskali smo tudi tržnico ter izbirali med značilno ponudbo: lubenicami, melonami, paprikami in začimbami. Sledilo je osvežujoče kopanje v jezeru; voda je bila prijetno topla in čista.
22. 7.
Po zajtrku smo se odpeljali v Vevčane in Strugo. V Vevčanih, ki ležjo že čisto ob meji z Albanijo, smo si ogledali najbolj znane izvire v Makedonji. Od tu smo se prepeljali v Strugo, kjer prirejajo znane večere poezje, na katerih so nastopili tudi slavni pesniki in Nobelovi nagrajenci, kot je Pablo Neruda. Po vrnitvi v Ohrid sta sledila kopanje in večerja, potem so si dekleta uredila pričeske, oblekli smo noše, vzeli pripomočke in odhiteli v center Ohrida, kjer smo korakali v paradi po mestnih ulicah. Zaključili smo jo na glavnem trgu. Med prepevanjem in plesanjem po ulicah so k nam pri-
V Skopju
stopili številni Slovenci, ki živjo v Makedonji ali pa so bili tam na dopustu. Ob 21.30 -za nas dokaj pozni uri - se je začel koncert. Nastopile so tri skupine iz Hrvaške, po dve iz Srbje in Estonje, po ena iz Bolgarije, Turčje, Mehike in Litve ter mi, Slovenci. Poleg tega so nastopili domačini in belgjska skupina zastavometal-cev Flago, ki je bila izjemno dobra. Mi smo se predstavili s horjulskimi plesi, naš nastop pa si je prišel ogledat tudi predsednik Društva slovensko-makedonskega prijateljstva Primož Trubar, ki nas je zelo prijazno sprejel.
23.	7.
Zjutraj smo se pri spomeniku sv. Cirila in Metoda na obrežju jezera zbrale vse folklorne skupine ter se z ladjami odpeljale do samostana sv. Nauma, ki leži dva kilometra od meje z Alba-njo. Osrednja stavba je bizantinska samostanska cerkev, posvečena nadangeloma Gabrijelu in Mihaelu, ikone znotraj pa so edinstvene in ene izmed najboljših na vsem Balkanu. Okrog samostana je bilo videti številne pave. Po ogledu nas je vodič usmeril v gostilno, kjer so ponudili svojo specialiteto - gravče na tavče v glineni posodici, fantje pa so se razveselili mesnih dobrot z žara.
Večer je bil znova namenjen paradi in folklornemu nastopu. Po paradi smo precej časa čakali, saj smo bili na vrsti šele 13., kar je pomenilo okrog polnoči. Največ aplavza so poželi Estonci z zelo hitrimi plesi in poskakovanjem ter Belgjci s svojimi zastavami. Po končanem koncertu okrog 1. ure zjutraj smo se udeležili še zaključne slovesnosti, na kateri smo si skupine izmenjale darilca in se poslovile od organizatorja.
24.	in 25. 7.
Zjutraj smo opravili še zadnje nakupe - predvsem lubenic, melon in baklav - in se odpravili na dolgo pot domov. Pot se je vila čez makedonske hribe po zahodni Makedoniji v nacionalni park Mavrovo, kjer smo si ogledali samostan sv. Jovana Bigorskega. Najbolj slovi po dragocenih ikonah, ki jih je napravil Petre Filipovski in so resnično vredne ogleda. Nadaljnja vožnja je minila med dremanjem, kartanjem in načrtovanjem prihodnjega festivala v tujini. Kje bo to, je za zdaj skrivnost. Vsekakor pa bomo o tem še kaj napisali.
Skupina je zdaj na zasluženem počitku, jeseni pa sprejema nove člane, in sicer tako plesalce kot glasbenike. Vabimo vas, da se nam po 15. septembru pridružite na vajah ob sredah in petkih ob 19.30 v Prosvetnem domu Horjul.
Marija Cipič Rehar
27. avgust 2012, 396.
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS 25
Brezplačna pravna pisarna za občane
Z ustanovitvijo prve brezplačne pisarne bo občina Dobrova- Polhov Gradec zagotovljala svojim občankam in občanom osnovno pravno varnost.
Od oktobra naprej bomo občankam in občanom občine Dobrova- Polhov Gradec v prostorih občine zagotavljali brezplačno pravno svetovanje, ki bo potekalo predvidoma vsako sredo od 14.00 do 15.00 ure in vsak petek od 13.00 do 14.00 ure. Namen pristopa k vzpostavitvi delovanja tovrstne pisarne na Dobrovi, je prispevati k povečanju pravne varnosti občanov, njihove osveščenosti o pravicah, ter nudenju učinkovitega in dostopnega sredstva za rešitev pravnih problemov. Do svetovanja bodo upravičeni vsi občani, ne glede na ekonomski oziroma socialni položaj, pri vrstnem redu pa imajo prednost socialno šibkejši.
Svetovanje se bo izvajalo osebno v prostorih občine, po predhodnem naročilu na tel.: 01 3601 800 ali e-pošti: info@dobrova-polhov-gradec.si, v času predvidenih uradnih ur. Nudenje pravne pomoči bo potekalo v sodelovanju z vrhunskimi pravnimi strokovnjaki in odvetniki različnih pravnih področij. Strokovni vodja projekta in svetovalne skupine je predavatelj prava, dvojni doktor pravnih znanosti, Klemen Jaklič. Prvi nasveti bodo občankam in občanom na voljo, kot že omenjeno, od oktobra naprej in nato skozi vse leto. Podrobnejše informacije bodo dostopne na spletnih straneh občine.
Franc SETNIKAR l.r.
Župan
1. Bogračijada
Gostilna Pograjski dom organizira bograči-jado na prostoru pred gostilno 8. 9. 2012 z začetkom ob 9. uri.
Prijave sprejemamo v gostilni Pograjski dom do 5. 9. 2012.
Vse druge informacije dobite po telefonu 01/364 50 10, gsm. 031/791 750, Irena.
Pravila tekmovanja si lahko ogledate tudi na spletni strani www.pograjskidom.si.
Vabilo
Pripravljalni odbor za razstavo ob 70-letnici postavitve meje med Italijo in Nemčijo, ki je potekala tudi po Občini Dobrova - Polhov Gradec, vabi k ogledu razstave. Še vedno zbiramo pripovedi, gradivo in material iz tega časa, to je od leta 1941 do 1945. Po pripovedovanju še živih prič, kakšno je bilo življenje v tem obdobju, ugotavljamo, da je bilo zelo težko. Boj za preživetje, pomanjkanje živil in drugih potrebščin, policijska ura, kazni tudi z ustrelitvijo, prepovedano gibanje v večernem in nočnem času, stroga grepoved prečkanja meje, obmejne patrulje s Črnega Vrha in iz Lučin, vsakodnevne kontrole ob meji ... Če so opazili, da je bodeča ograja kje prehodna, so bodečo žico prav kmalu še bolj napeli in na skrita mesta postavili mine.
Razstava bo odprta po 1. septembru, ogled pa bo možen vse do sredine novembra. Vabimo vse, posebno krajane s tega območja, da si jo ogledate. Vstopnine ni, ogled pa je mogoč, ko je odprt muzej pošte, oziroma tudi po dogovoru.
Na razstavi bodo tudi predmeti iz ško^elo-škega muzeja. Pridite in povejte še drugim!
Krajevna skupnost Dobrova Ulica Vladimirja Dolničarja 2 1356 Dobrova
Obvestilo
Obveščamo vse uporabnike vodovodnega sistema Dobrova, da bo zaradi rednih vzdrževalnih del na vodovodnem sistemu Dobrova občasno motena oskrba s pitno vodo, in sicer med 10. in 24. septembrom 2012. Hvala za razumevanje.
Marjan Pograjc, l. r.
Predsednik KS Dobrova
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje s tem
J A V N I M N A Z N A N I L O M
obveščata javnost o javni seznanitvi s spremenjenimi rešitvami državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec.
I.
Javni seznanitvi bosta potekali:
-	v sredo, 5. 9. 2012, z začetkom ob 16.00 v dvorani SLS Četrtne skupnosti Trnovo, Devinska ulica 1B, Ljubljana,
-	v sredo, 5. 9. 2012, z začetkom ob 19.00 v dvorani gasilnega doma PGD Dobrova, Ulica Vladimirja Dolničarja 11, Dobrova.
II.
Na javni seznanitvi bodo predstavljene spremenjene rešitve, ki so nastale kot posledica pripomb in predlogov z javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naseli v Občini Dobrova - Polhov Gradec.
III.
Predstavitveno gradivo bo na vpogled od 27. avgusta do 7. septembra 2012:
-	na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Tržaška 19a, Ljubljana,
-	na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Direktoratu za okolje, Litostrojska 54, Ljubljana,
-	v prostorih Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora, Poljanska cesta 28, Ljubljana,
-	v prostorih Četrtne skupnosti Vič, Tbilisij-ska 22a, Ljubljana,
-	v prostorih Četrtne skupnosti Rožnik, Viška 38, Ljubljana,
-	v prostorih Četrtne skupnosti Trnovo, De-vinska ulica 1b, Ljubljana,
-	v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, in
-	v prostorih Krajevne skupnosti Polhov Gradec, Polhov Gradec 13, Polhov Gradec.
Št. 350-12-3/2005 Ljubljana, dne 26. julija 2012
mag. Tanja BOGATAJ
NAMESTNICA GENERALNEGA DIREKTORJA
DIREKTORATA ZA PROSTOR
BARBARA AVČIN TRŽAN
V. D. GENERALNEGA DIREKTORJA DIREKTORATA ZA OKOLJE
Pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav in zračnikov ter meritve dimnih plinov
Podjetje STO-servis, d. o. o., ima s strani države podeljeno koncesijo za opravljanje dimnikarskih storitev na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. Vse potrebne informacije, območno zakonodajo in cenik storitev je občanom dostopno na spletni strani podjetja: www.stoservis.si.
Za območje Občine Dobrova - Polhov Gradec sta zadolžena dimnikar Miroslav Štrbac in merilec Ficko Peter. Pohvale ali pritožbe lahko občani kot uporabniki storitev posredujejo takoj po opravljeni storitvi neposredno dimnikarju, merilcu ali v pisni obliki po e-pošti na stoservis@siol.net oziroma navadni pošti. Vsakdo pa se lahko s pripombami obrne tudi na pristojni inšpektorat Ministrstva za okolje.
Za seznanitev občanov v nadaljevanju objavljamo poglavitne informacije o opravljanju obvezne državne gospodarske službe. Pri sodobnih kurilnih napravah na olje in plin in tudi na trdna goriva ima dandanes dimnikarska služba predvsem vlogo preprečevanja nastajanja slabega izgorevanja in s tem povezanim onesnaževanjem okolja, sanitarne nevarnosti in slabega izkoristka, nabiranja saj in katranskih oblog. V novi pravni in tehnični regulativi ima dimnikarska služba vlogo pregledovanja, nadzora kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Tako imajo delavci poleg dimnikarske šole še dodatno znanje, predvsem s področja varstva okolja in splošnega znanja s področja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav.
Dejavnost
Čiščenje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav - na leto:
•	mehansko čiščenje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav,
•	kemično čiščenje,
•	izžiganje katranskih oblog v kurilnih in dimovodnih napravah.
Letni strokovni pregled kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav
•	Letni strokovni pregled kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav (1-krat na leto)
•	Pregled in izdaja pozitivnega mnenja o skladnosti kurilnih in dimovodnih naprav ("soglasje")
Meritve opravlja merilec
•	Merjenje dimnih plinov (olje, plin 1-krat na leto
•	Merjenje ogljikovega monoksida (po potrebi)
Svetovanje
•	Izbira primerne kurilne naprave
•	Navodila o primernem vzdrževanju kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave
•	Informacije o zmanjševanju emisije dimnih plinov.
PRAVICE in DOLŽNOSTI občanov - uporabnikov:
Pravice:
Do vseh obveznih in neobveznih dimnikarskih storitev:
•	pozitivno strokovno mnenje in poročilo o meritvah, če so njegove naprave v skladu s pravno in tehnično regulativo,
•	potrdilo o obračunu storitev po uradnem ceniku,
•	pritožbe na kakovost, obseg in ceno storitve, če meni, da ni v skladu s predpisi,
•	pohvale o opravljeni storitvi,
•	identifikacije delavca, ki neposredno opravlja dimnikarsko službo v njegovih prostorih.
Dolžnosti:
•	prijavi vse naprave dimnikarski organizaciji oziroma dovoli popisa le-teh zaradi vodenja katastra kurilnih naprav,
•	pridobi za naprave, ki jih uporablja, pozitivno strokovno mnenje - t. i. dimnikarsko soglasje,
•	pridobi za naprave, ki jih uporablja, pozitivno strokovno mnenje - t. i. meritev dimnih emisij,
•	zagotovi oziroma omogoči izvajanje vseh obveznih dimnikarskih storitev, kot so čiščenje, letni strokovni pregled, meritev dimnih emisi itn.,
•	odpravi ugotovljene pomanjkljivosti,
•	dimnikarju omogoči vstop v prostore, kjer je kurilna naprava ali kjer so prezračevalne naprave,
•	plača opravljeno storitev.
Občinska uprava
Vrsta goriva	Nazivna toplotna moč do 50 kW	Nazivna toplotna moč od 51 do 250 kW	Nazivna toplotna moč od 251 do 1.000 kW	Nazivna toplotna moč več kot 1.001 kW
plinasto gorivo	1	2	2	3
tekoče gorivo	1	2	3	4
trdno gorivo	1- do 2-krat po potrebi tudi večkrat	2- do 4-krat	3- do 5-krat	-
Zahvala
Spoštovani dobrotniki in dobrotnice,
ko človeka preseneti nesreča, je neredko prežet s šokantnimi občutki. Življenje bi hitro postalo brez smisla, če bi ostali v njih. Zato je toliko pomembnejše, da se takrat dovolj prepričljivo pokažejo znamenja bližine in solidarnosti, ki spremenijo ne le poškodovano okolje, temveč predvsem človeka, ki v sebi tako znova najde moč za delo in optimizem za življenje. V našem primeru se je vse skupaj dogajalo hitreje, kot smo lahko sledili. Zahvaljujemo se vsakemu obrazu, ki se je pojavil na našem dvorišču, in za vse vrste pomoči, ki smo je bili deležni. Obojega je bilo veliko več, kot smo upali pričakovati. Hvala tudi vsem, ki nas podpirate v molitvi, saj v takih primerih človek potrebuje tudi tisto trdnost, ki korenini v naših molitvah.
Ko počasi iščemo stik z novo realnostjo, nam znamenja pomoči in solidarnosti pomenijo izjemno veliko. Na tej podlagi močneje upamo v nov začetek.
Hvala vsem!
Kmetija Praprotnik, Bernard Gerjolj
Zahvala
Spoštovani krajani in krajanke Krajevne skupnosti Črni Vrh, iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se odzvali na naš klic na pomoč kmetiji Praprotnik pri obnovi pogorelega hleva.
Odziv v teh kriznih časih je bil nad pričakovanji, pokazali ste, da pri nas še živita solidarnost in želja pomagati sočloveku v težkih trenutkih, ko preseneti nesreča. Z vabilom »Stopimo skupaj in pomagajmo vsak po svojih zmožnostih« je v celoti uspel. Zato še enkrat hvala vsem, ki ste priskočili na pomoč v kakršnikoli obliki.
Svet Krajevne skupnosti Črni Vrh
26	NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova |	ffc		Plh G d 396., 27. avgust 2012 - lolhov Graflec elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
				
Prvi šolski dan
3. septembra, na prvi šolski dan, se za vse šolarje začnejo nove šolske obveznosti.
V Občini Dobrova - Polhov Gradec bo na novo pot stopilo 75 prvošolčkov, od tega 28 na Dobrovi in 47 na območju Polhovega Gradca. Na Črnem Vrhu se trem prvošolčkom prvi šolski dan začne ob 7.30. Sledi jim 11 prvošolčkov v Šentjoštu, ki začnejo pol ure za njimi. Dobrovski prvošolčki začnejo šolski dan ob 9. uri, in sicer 2 razreda, skupno 33 otrok. V Polhovem Gradcu pa letos začne šolske obveznosti 28 otrok, skupno v enem razredu.
Prvi šolski dan je dogodek v našem življenju, ki ga doživimo samo enkrat. To je pomemben dan za starše, učitelje in predvsem za otroke. Poskrbimo, da bodo naši prvošolčki in drugi šolarji varno hodili v šolo in domov, zato ne bo odveč opozorilo za varno vožnjo, predvsem na območju osnovnih šol. (sa)
Nudim varstvo otrok na svojem domu, na Dobrovi. Imam veliko izkušenj, pridobila sem si jih tudi z delom v vrtcu.
Za več informacij pokličite na telefonsko številko 040 656 449.
Nov oddelek vrtca
Z novim šolskim letom se tudi najmlajšim odpirajo nove možnosti. V občini se bosta odprla dva nova vrtčevska oddelka, na Dobrovi in v Polhovem Gradcu.
Oddelka bosta skupaj sprejela 33 otrok. Dobrovski oddelek jih bo sprejel 19 v kombinirani skupini in bo vključeval otroke, rojene leta 2008 in 2009, kar pomeni, da na čakalni listi tako ni več otrok iz 2. starostne skupine. Skupina bo vključevala tudi sedem otrokiz1.starostneskupine,letnika2010, kot velevazakonodaja. V Polhovem Gradcu se odpira homogeni oddelek 14 otrok, rojenih v letih 2010 in 2011. (sa)
Na sledi...
Večji industrijski objekt v Polhovem Gradcu?
Prvi teden v juliju smo prejeli informacijo, da se v Polhovem Gradcu očitno začenja gradnja večjega industrijskega objekta. Pozanimali smo se, za kaj gre, in ugotovili, da za vsem skupaj stoji podjetje Konstrukcije Schwarzmann.
Kot so nam pojasnili v Konstrukcijah Schwarzmann, za svojega kupca razvjajo industrjski šotor večjih dimenzj. Zato so postavili osnovni konstrukcijski element tega objekta. Postavitev je bila namenjena preverjanju dimenzj in ugotovitvi morebitnih odstopanj. »Gre za industrjski šotor razpona 40 m (brez vmesnih podpor) in dolžine 66 m, naročnik pa je francosko podjetje Silverwood. Stal bo v kraju Honfleur na sami obali Normandije.
Omenjeno podjetje se ukvarja s predelavo hlodovine v polizdelke za gradnjo lesenih hiš,« je pojasnil Boštjan Bevec, direktor podjetja Konstrukcije Schwarzmann.
Večjih odstopanj v dimenzijah na sami konstrukciji niso ugotovili (1cm na razponu 40 m), zato so se tako inženirji kot varilci zadovoljni vrnili na delo. V prihodnjih tednih bodo sestavne elemente zvarili, nato pa jih z dvanajstimi vlačilci odpeljali na
»Poskusna postavitev« konstrukcije za morebitno odkrivanje napak na dvorišču firme
Te dni se bodo v Normandijo podali še monterji, ki bodo sestavili industrjski šotor. Pozimi naj bi postavili še enega, prav tako v Franciji.
vroče cinkanje v avstrijski Gradec. »Od tam pa v Normandijo, kamor se bodo 1. septembra podali tudi naši monterji, fantje iz Polhovega Gradca in okolice,« je še povedal Bevec. Z istim kupcem že potekajo razgovori za drugi industrjski šotor, ki naj bi se pozimi montiral prav tako na francoski atlantski obali, v kraju Nantes. »V teh kriznih časih, ko naročila v Slovenji upadajo, na Balkanu pa jih praktično ni, so posli, ki nam jih uspe pridobiti v Avstriji, Švici, Nemčiji in Franciji, vredni zlata oziroma sploh omogočajo preživetje,« je dodal direktor Kon-strukci Schwarzmann, d. o. o.
Gašper Tominc
n schwarzmann
Vode je premalo ali preveč
Gladina jezer in podtalnice že dolgo ni bila tako nizka. Potoček, ki teče kot višek vode iz zajetja v zaselku Potok, tako plitev ni bil še nikoli v zadnjih dvajsetih letih! Naravne nesreče, ki so v zadnjih letih prizadele številne kraje, potrjujejo trditve klimatologov, da bodo zaradi globalnih podnebnih sprememb vremenske razmere postajale vse ekstremnejše.
Naravne nesreče se tako dogajajo tudi na območjih, ki so nekoč veljala za razmeroma varna. Slovenja je gorata in hribovita dežela, kjer naravne danosti omogočajo razvoj erozijskih in hudourniških pojavov. Naša dežela zato kljub dokaj srečnim zadnjim letom ne bo ostala izjema in obetajo se nam podobne ali še hujše naravne ujme kot tista, ki je septembra 2007 zajela znaten del hudourniških območij Slovenje. V državi, kjer potencialno erozijsko ogrožena območja obsegajo skoraj polovico ozemlja, je zagotavljanje varnosti pred erozijo in hudourniki tudi pomembno politično vprašanje. Cena preventive je bistveno nižja od cene sanacije. Približno 44 % površine je erozijsko potencialno ogrožene, približno 30 % površine pa so labilna in pogojno stabilna zemljišča. Slabo četrtino slovenskega ozemlja zavzemajo hudourniška območja, kjer lahko ob vremenskih ekstremih pričakujemo hudourniške izbruhe močnejšega obsega in jakosti. Od začetka organizirane hu-dourničarske dejavnosti v Slovenji (1875/1884) do danes je bilo zgrajenih okoli 3.490 različnih
Na tem mestu je dolga leta stal manjši leseni objekt okrogle oblike, v katerem je bila zaloga pijače, s katero si je lahko pošten občan za evro postregel sam. Domačin je zdaj hišico premaknil za 50 m, na svoje dvorišče, in tam še vedno služi utrujenim popotnikom za okrepčilo; prav tako klopi in mostiček nad potokom.
ustalitvenih in zaplavnih pregrad, več kot 3.100 pragov, več kot 57 km vegetacijskih in več kot 148 km drugih obrežnih zavarovanj tam, kjer bi lahko hudourniki povzročili večjo škodo.
Mačkov graben
Na kilometru razdalje od začetka Mačkovega grabna si sledi kar 15 betonskih zaplavnih pregrad, ki so namenjene počasnejšemu naraščanju vode v primeru močnega deževja. V ta namen imajo dober meter pod robom dve ali tri kvadratne luknje preseka 20 x 20 cm, skozi katere v času normalnega pretoka potoka odteče vsa voda. Ko pa se ob močnem deževju vode dvignejo, se manjše jezerce za pregrado v nekaj urah zapolni do vrha in voda se začne prelivati prek roba. Ravno teh nekaj ur je dovolj, da se prepreči poplavljanje Ljubljane in Dobrove - vsaj tako so izračunali avstrijski inženirji, ki so pregrade načrtovali in postavili. Po mnenju domačina pa so jih bili veseli tudi staroselci, saj so lahko po vsakem deževju odvažali naplavine v obliki lesa za kurjavo ter peska za gradnjo hiš in za ceste. Zaplavne pregrade so torej predstavljale dvojno korist; domačinom so priskrbele iskani material, Ljubljani pa so omilile marsikatero poplavo, saj so bile pred približno sto leti postavljene po vseh grabnih in pritokih Gradaščice. Dandanes pa so razmere prav klavrne - pregrade so do roba zapolnjene z naplavinami in tako nefunkcionalne, ponekod so domačini nanje nasadili fižol, ponekod pa so si pod slapom uredili dostop za kopanje in hlajenje pijače. Pregrad nihče ne prazni, sicer pa je po zakonu o vodah vsa površina rek in potokov državna last. In prav država danes razmišlja o dveh novih velikih zadrže-
Mačkov graben je ime povirnega pritoka reke Gradaščice, ki izvira v Polhograjskem hribovju, zahodno od Ljubljane, in spada v porečje Ljubljanice. Vsak konec tedna ga zaradi asfaltnega dostopa do kmetje odprtih vrat Pr' Mehačk in nadaljevalne pešpoti na Polhograjsko Grmado obišče veliko turistov. V njem je tudi ducat stanovanjskih hiš, ki nosijo naslov Setnica, pred štirimi leti pa je imel tu gradbeni inšpektor precej dela, ker je odredil rušenje nekaj vikendov brez potrebne dokumentacije.
valnikih v naši občini. V krajevnem domu na Dobrovi bo 6. septembra ob 19. uri javna razgrnitev popravljenih načrtov, pri čemer država s četico načrtovalcev z ministrstva za okolje upa na boljši sprejem med lokalnim prebivalstvom, kakor ga je doživela leta 2008, ko je po liniji najmanjšega odpora pripravila prve načrte, po katerih bi velik zadrževalnik z 8-metrskim jezom čakal na vodo na največji ravnini naše občine, v Razorih.
Če se ozremo 20 let v preteklost, na incident ob širjenju ceste v Petačevem grabnu: predsednik krajevne skupnosti je dal povsem logično in pozitivno pobudo, da bi se za material ceste
uporabile tudi peščene naplavine iz zaplavnih pregrad, kar je cestno podjetje tudi naredilo. S tem so napravili dve dobri deli, vendar sta prišla inšpekcija in predstavnik podjetja Puh, predsednik krajevne skupnosti pa se je moral zagovarjati pred sodiščem! Izteklo se je sicer brez posledic, vendar se v državno zemljo, pa četudi z dobrimi nameni, očitno ne sme posegati. Podjetje Puh je imelo dolga leta koncesijo za urejanje hudournikov, a je po smrti dolgoletnega direktorja doživelo žalostno usodo - kakor večina večjih podjetij, kjer je interes posameznikov prevladal nad interesi podjetja.
Sebastjan Vehar
Gledališka skupina KUD Dolomiti Dobrova
Sezona 2012/13
Člani Gledališke skupine KUD Dolomiti Dobrova bodo tako kot prejšnja leta za ljubitelje amaterskega gledališča pripravili abonma s šestimi predstavami.
Pet predstav bodo odigrali člani različnih slovenskih ljubiteljskih gledališč, ob zadnji, šesti, pa nas bo obiskal profesionalni igralec.
Predstave bodo na sporedu predvidoma vsako tretjo soboto v mesecu, od oktobra do marca. Spored si lahko ogledate na domači strani društva www.kud-dolomiti.si/.
Vpis:
-	za lanske abonente: v soboto, 15. septembra 2012, od 9. do 10. ure
-	za nove abonente: v soboto, 15. septembra 2012, od 10. do 12. ure
Vpis bo potekal v prostorih kulturnega doma na Dobrovi. Za več informaci pišite na gsdo-brova@gmail.com ali pokličite na telefonski številki 031 344 707 (Miha Prebil) oziroma 031 341 270 (David Tehovnik).
27. avgust 2012, 396.
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS 27
v
Se vedno strupene snovi
IV* •
v občini
Azbestne kritine so zakonsko prepovedane že od leta 2003, vendar so še vedno povsod po Sloveniji. Ko smo na to pozorni, jih v velikem številu zaznamo tudi v Občini Dobrova - Polhov Gradec.
Azbest poleg kritin vsebuje še marsikatera vodovodna cev, jekleno orodje, tesnilo in ogrevalni kotel. Najpogosteje pa je v kritinah. Gre predvsem za starejše hiše in gospodarske objekte, kjer iz različnih razlogov še niso zamenjali kritine. Glede izdelkov, ki vsebujejo azbest, velja, da ga ne smemo odstranjevati sami, temveč morajo to opraviti pooblaščeni izvajalci. Zakaj je azbest tako zastrašujoč? Njegovi učinki na zdravje imajo izredno zapoznelo reakcijo. Od izpostavljenosti azbestnim vlaknom do razvoja bolezni lahko mine tudi do štirideset let. Med bolezni, ki jih povzroča azbest, spadajo azbestoza, pljučni rak, maligni mezoteliom in druge. Število obolelih se iz leta v leto veča, pri čemer je zastrašujoč podatek, da je obolelih največ tistih, ki z azbestom niso nikoli imeli opravka. Azbestnih vlaken, ki se sproščajo iz polomljene ali kako drugače poškodovane azbestno-cementne kritine, ne vidimo s prostim očesom, jih ne vohamo in ob vdihavanju ne čutimo. Najpogosteje se lomijo vzdolžno, pri čemer nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Če jih vdihujemo, lahko preidejo globoko v pljuča in povzročijo že prej omenjene bolezni. Azbest postane nevaren, ko se material, ki ga vsebuje, obrabi, poškoduje ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak in tako ogrožati zdravje ljudi. Nevarni so predvsem tisti izdelki, ki se drobijo ali spreminjajo v prah, ko jih uporabljamo, kar velja tudi za kritino.
Pri odstranjevanju azbestno-cement-ne kritine je zelo pomembna zaščita ljudi in okolja. Ravnanje z azbest-no-cementno kritino urejata uredba o pogojih, s katerimi se lahko pri obnovi ali odstranitvi objektov ter pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah in napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest, in aprila 2008 sprejeta uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Odstranjevanje azbestno-cementne kritine, ki ne presega 300 m2, lahko opravi izvajalec, ki je registriran za izvajanje krovskih del, za odstranjevanje več kot 300 m2 pa mora imeti izvajalec okoljevarstveno dovoljenje ministrstva za okolje. Vsi tisti, ki imajo na svojih objektih še vedno azbestno kritino, lahko izkoristijo posojilo Ekosklada za sanacijo azbestne kritine. Ekosklad ponuja možnost kreditiranja okoljskih naložb občanov, s katerimi ti željo nadomestiti gradbene materialne na svoji nepremičnini, ki vsebujejo nevarne snovi. Občani lahko posojilo z odplačilno dobo največ desetih let in z obrestno mero trimesečni euribor +1,5 odstotka pridobijo za zamenjavo strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna, pri čemer lahko priznani stroški dosežejo skupaj največ 65 evrov za kvadratni meter zamenjane strešne kritine. Kot dokazilo o dokončanju naložbe mora kreditojemalec končnemu računu izvajalca priložiti potrdilo upravljavca odlagališča o ustreznem doponiranju kritine. Javni poziv je odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do 31. januarja prihodnje leto. (sa)
22. Dan pod Lovrencem
Kako so živeli in delali z lesom za časa grofa Blagaja
Polhov Gradec, 17. junij - Turistično društvo Briše sije tokrat, že dvaindvajsetič po vrsti, za osrednjo temo praznika pod Lovrencem izbralo in prikazalo vrsto zanimivih zgodb iz življenja polhograjskih ljudi pri delu z lesom, tudi tistim, ki je zrasel v gozdu grofa Blagaja in njegove žene Antonije. Poleg tega so Brišani, kot vsako leto, obiskovalcem postregli tudi s slavnostnim sprevodom, zanimivim kulturnim programom, tradicionalnimi kmečkimi igrami, dobro domačo hrano, pijačo ter narodno-za-bavno glasbo.
Fantje so morali pošteno pljuniti v roke, da so uspeli naložiti smrekovo hlodovino na voz.
Takole se je grof Blagaj prišel menit za pomoč pri spravilu lesa iz grajskega gozda.
Stojnice so bile polne dobrot, ki so jih napekle briške gospodinje.
Brišani in vsi drugi, ki se prireditve Dan pod Lovrencem radi udeležujejo, so letos dobro trkali na les - tako so naročali na reklamnih letakih - da je bilo vreme sončno, takšno, kakršno se za ta dan spodobi.
Sonce je pospremilo že sprevod kočij, vpreg in narodnih noš iz Briš v grajski park, kjer se je nadaljeval kulturni program. Polhograjska dramska skupina Neptun je s prikazom starih kmečkih opravil pri delu z lesom obiskovalce popeljala v čas grofa Blagaja in njegove žene Antonije. Ker je bila struga Male vode tistikrat bolj suha, plavljenja lesa, ki so ga nekoč redno izvajali, niso mogli uprizoriti. Uprizorili pa so utrinek iz življenja preproste polhograjske družine; ata je klal drva, mama je kuhala ješprenj za južino, otroci so krmili domače živali in se igrali, fantje pa so v gozdu spravljali les. Posekano smrekovo hlodovino, za špirovce domače hiše, so pozneje
Iz prave krušne peči se je med obiskovalce širil vonj po svežem domačem kruhu in premamil mnoge.
pripeljali pred domačijo, kjer jim je gospodinja postregla s šilcem domačega žganja in krhljevo vodo. Takrat pa sta mimo prišla grof Blagaj in njegova žena Antonija, ki je na bližnjih travnikih nabirala zelišča za pripravo domačih likerjev in čajev, ter prijazno pozdravila pridne in delavne sokrajane in jih prosila za pomoč pri jesenskem čiščenju grajskega gozda. Skupaj, kar na konjski vpregi, so se odpravili na prireditveni prostor ob Božno pod Lovrencem - pri Pograjskem domu, kjer so prikazali tesanje grušta za hišo. Ker je bila osrednja nit letošnje prireditve življenje in delo z lesom - naravno dobrino preteklosti in vedno bolj tudi sedanjosti in prihodnosti - so Brišani, poleg tesarstva, pripravili še prikaz oglarstva in cepljenja drv. Prireditev so s svojimi nastopi popestrile folklorna skupina Grof Blagaj, otroška folklorna skupina Nagajivčki ter godba Dobrova - Polhov Gradec. Veliko zanimanja in s
V cepljenju lesa so se pomerili tudi obiskovalci.
tem tudi smeha so požele tradicionalne kmečke igre, kjer so svoje spretnosti v lesnih opravilih preizkusile štiri ekipe. Najmlajši so se najraje zadrževali v otroških delavnicah, kjer so ustvarjali izdelke iz naravnih materialov: lesa, papirja, storžev, želoda idr. Vse zbrane je pozdravil in nagovoril tudi predsednik TD Briše Milan Do-linar, ki jim je zaželel prijetno in lepo nedeljsko popoldne in večer, kar pa je bilo zlahka mogoče, saj so Brišani poskrbeli za mnogo okusov: briške gospodinje, menda se jih je odzvalo kar več kot petintrideset, so pripravile dobrote iz krušne peči: pecivo, potice, ocvirkovko, »štrudlje« in domač kruh, ki ga je bilo mogoče poskusiti še toplega, saj so ga pekli kar na samem prireditvenem prostoru v krušni peči. Ker se je njegov vonj širil okoli, je omamil mnogo obiskovalcev, saj so gospodinje s hlebci kruha krušno peč morale napolniti kar petkrat. Prav tako so bile na voljo kuhane domače jedi iz črne kuhinje: zelje s krompirjem, žganci, ričet, domače klobase. Poskrbljeno je bilo tudi za ljubitelje mesa in rib z žara. Po dobri hrani se je prilegel tudi sprehod med stojnicami, kjer so se obiskovalci lahko ustavili in kupili suho robo, sladke dobrote, lahko pa so si ogledali tudi nastajanje čipk, saj so klekljarice Klekljarskega društva Polhov Gradec pred očmi obiskovalce izdelovale čipke. V tem času pa je v Polhograjski graščini potekala tudi razstava čipk. Za glasbo in ples sta poskrbela Ansambel Fantje z vseh vetrov in Ansambel Toneta Rusa, ki sta mlado in staro generacijo zabavala do zgodnjih jutranjih ur.
Nadja Prosen Verbič
Ženski pevski zbor KD Črni Vrh - slišati in videti je bilo njihovo usklajenost. (foto: Jože Malovrh)
Družinski kvartet 3+ so nastopili prvič in navdušili (foto: Jože Malovrh)
19. srečanje pevskih zborov na Gori
Polhograjska gora, 10. junij - Kulturno društvo Gregor Rihar je v začetku junja že devetnajsto leto zapored pripravil dogodek, kjer so se srečali prijatelji pesmi ter hribov in gora.
zbor Florence), dva moška zbora (MoPZ TD Briše, MoPZ Alpina Žiri), dva otroška zbor-čka (Otroški ansambel Zvončki, Otroški pevski zbor Višajčki), trije mešani pevski zbori (MPZ Dobrova, Pevski zbor Lubnik, MePZ Gregor Rihar) in letos prvič celo dva kvarteta (Kvartet Bitenc, Družinski kvartet 3+), ki sta navdušila občinstvo. Vsak od nastopajočih se je predstavil s po tremi pesmimi, povezovalca pa sta jih tudi na kratko predstavila. Takšni dogodki ne le, da družijo ljudi in tke-
Nekateri so srečanje na Gori že preimenovali v praznik pevk in pevcev, saj se tu že vrsto let zbira kopica ljubiteljev zborovske pesmi. Čeprav jim je vreme že nekajkrat zagodlo, se zbori ter poslušalci ne dajo motiti in vzorno skrbjo za tradicjo Srečanja na Gori. Letošnje srečanje je bilo posebno, saj je bila raznolikost nastopajočih zelo pestra. Predstavilo se je dvanajst izvajalcev, od tega trije ženski (Ženski pevski zbor KD Črni Vrh, Ženski pevski zbor Danica, Ženski pevski
Sproščeno vzdušje na Gori. (foto: Jože Malovrh)
jo nova prjateljstva, pač pa tudi skrbjo, da se tradicja zborovskega ter ljudskega petja ohranja in prenaša na mlajše rodove.
Nadja Prosen Verbič
28
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
396., 27. avgust 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
70. obletnica
V Šentjoštu obudili spomin na ustanovitev vaške straže
Šentjošt, 8. julij - Pred sedemdesetimi leti so v Šentjoštu ustanovili vaško stražo, ki se je zapisala v zgodovino kot prva tovrstna v Sloveniji. Spomin na ta dogodek so proslavili z mašo na prostem, kulturnim programom in podelitvijo priznanj ter odlikovanj.
Ustanovni dan šentjoške vaške straže je 17. julij 1942 kot odgovor na vedno pogostejša partizanska nasilja prebivalcev tega območja, je v okviru krajšega kulturnega programa po končani maši povedal Marko Košir, ki je bral razmišljanja Janka Mačka. Tedaj je v vas prišlo štiriintrideset mož in jo zastražilo, dober teden pozneje (25. julija) pa je že doživela ognjeni krst. »Proti komu se je tedaj boril partizanski Dolomitski odred? Proti okupatorju ali domoljubnim branilcem? V vasi ni bilo nobenega italijanskega vojaka in niti ni nihče od Italijanov prišel na pomoč.« Parti-
zanom vasi ni uspelo zasesti. Po Mačkovem mnenju, je vaška straža nastala kot odpor in upor zaradi samoobrambe pred boljševiškim nasiljem.
Urška Makovec, pravnica in kolumnistka Družine, je med drugim povedala, da je treba to resnico posredovati mlajšim rodovom in jo ponesti v svet, a dodala, da se zaveda, da to ni lahka naloga. Podobno je med mašo dejal tudi župnik Peter Končan, ki je somaše-val ob domačem župniku Andreju Severju in prelatu Antonu Slabetu: »... da ne gre pozabiti na preteklost. Saj iz zdravstva vemo, da
je potrebno rano najprej očistiti, da se lahko lepo zaceli.«
Kulturni program je oblikoval Domobran-
ski pevski zbor mož in fantov iz Šentjošta, Rovt, Sv. Treh Kraljev, Polhovega Gradca in Dobrove, ob spremljavi trobilne skupine iz Logatca, s prepevanjem domobranskih in domovinskih pesmi. Med drugim so razvili tudi originalni zastavi, ki ju je imela vaška straža, ter podelili priznanja dveh odborov. Prvi, Odbor Kapele mučencev, je podelil priznanja Ivi Erznožnik, Viktorju Sikovcu in Zofki Skvarča. Odbor za Ehrlichova priznanja pa je podelil priznanja in medalje Viktorju Tomincu iz Clevelanda, Janku Mačku, Justinu Stanovniku in Antonu Drobniču.
Gašper Tominc
11 'A *'«,;
Tudi letos romali v Kočevski rog
V nedeljo, 3. junja, se je avtobus romarjev v Kočevski rog podal tudi iz Polhovega Gradca. Precej jih je vstopilo med potjo vse do Dobrove. Vožnja je hitro minila, saj je po molitvi in pozdravu predstavnika Občinskega odbora NSi Dobrova - Polhov Gradec romarje nagovorila gospa Mojca Kucler Dolinar, nato pa smo poslušali posnetek govora prof. Justina Stanovnika, ki ga je imel marca v sklopu postnih premišljevanj na Teološki fakulteti v Ljubljani. Tako uglašeni na medvojno in povojno tematiko so romarji prispeli v kočevske gozdove do grobišča pod Kre-nom. Pri sveti maši, ki jo je daroval apostolski nuncij msgr. Julius Janusz, je sodeloval slovenski pevski zbor iz San Justa v Argentini. Po maši je
sledil kulturni program, v katerem je slavnostni govornik Boštjan Zadnikar glede razčiščevanja polpretekle zgodovine dejal: „V to kislo jabolko bo enostavno treba ugrizniti in končno reči bobu bob oz. stvari postaviti na pravo mesto. Če tega ne bomo storili in se bomo temu izogibali ter zatiskali oči pred resnico, je postavljena pod vprašaj celo narodova eksistenca." Odzven celotne letošnje slovesnosti v Rogu, ki so ga romarji lahko ponesli v svoj vsakdan, gotovo najbolje opišejo besede apostolskega nuncija, naj države ne obnavljamo s terorjem in nasiljem, ampak z ljubeznijo.
OO NSI Dobrova - Polhov Gradec (Foto: Matjaž Dolinar)
Z ministrom Černačem tudi o državnih cestah
Na osnovi pobude kluba županov in svetnikov Nove Slovenje se je v maju izvedel sestanek z gospodom Zvonkom Černačem, ministrom za infrastrukturo in prostor. »Predstavniki kluba smo izpostavili nekaj za lokalno samoupravo najbolj perečih področj, med njimi tudi nekaj odsekov državnih cest, ki predstavljajo tako varnostno kot razvojno coklo,« je po sestanku dejala Mojca Kucler Dolinar. Ministra je opozorila na izjemno slabo stanje državne ceste na relaciji Ljubljana-Polhov Gradec ter potrebo po
dokončanju asfaltiranja ceste na relaciji Ljublja-nica-Briše, reševanju problematike črnih gradenj, čimprejšnjem sprejetju novih prostorskih načrtov in nadaljevanju čiščenja in utrjevanja nabreži ter strug kot pomembnih dejavnikov pri zmanjševanju nevarnosti poplav. V refleksiji sestanka so se člani kluba strinjali, da le neposredni sestanki omogočajo celovito podajanje informacij in izmenjavo izkušenj, kar je dobrodošlo tako za državno kot lokalno raven, in izrazili željo po obnavljanju tovrstnih srečanj.
Razvojni načrt občine brez poplavne varnosti
Občinski odbor NSi Dobrova - Polhov Gradec je organiziral razširjeni sestanek, na katerem je obravnaval predlog razvojnega programa občine do leta 2022. Uvodni predstavitvi dokumenta s strani Helene Čuk, predstavnice občine, so sledila splošna vprašanja odbornikov, od tega, kako je ocenjen in v kakšni meri je bil izveden predhodni razvojni načrt, kakšna so finančna in časovna tveganja pri izvedbi ciljev ter zakaj cilji niso natančneje opredeljeni, pa do konkretnih vprašanj in pobud, kot so:
•	uvesti indeks »zadovoljstva občanov«, ki bo dober pokazatelj odnosa in razumevanja na relaciji občina - občan;
•	aktivneje pristopiti k urejanju služnosti oziroma lastništva javne komunalne infrastrukture in cest, s ciljem vsaj 30-odstotnega zmanjšanja neurejenosti lastniških razmerij do leta 2022;
•	v program vključiti zahtevo po dokonča-
nju prenove državnih cest Dobrova-Polhov Gradec in Ljubljanica-Briše, saj sta tako razvoj občine kot varnost v cestnem prometu v veliki meri odvisna od tega projekta;
•	v programu natančneje obdelati varnost v občini na področju prometa, protipožarne in protipoplavne varnosti ter varovanja ljudi in premoženja;
•	zagotoviti prostore za nemoteno delovanje kulturnih društev, začeti spremljanje obiskov zasebnih zbirk in arhivov, zagotoviti možnosti razvoja zasebnih etnoloških zbirk ter spodbujati prireditve na področju ohranjanja ljudskega izročila.
Zanimiva razprava je pokazala potrebo po boljšem obveščanju o dogajanjih na občini in željo navzočih, da občina še v večji meri postane opora pri razvoju posameznika in skupnosti.
Nadja Prosen Verbič
Po 38 letih Polhov Gradec ponovno dobil kaplana
Le redki se še spominjajo, ko je življenje polho-grajske župnije sooblikoval in soustvarjal zadnji kaplan Jure Ivanušič. Po tolikih letih je na njegovo mesto bil imenovan Peter Nastran, pred tem kaplan v Kranju. V Polhov Gradec je prišel predvsem zaradi potrebne pomoči župniku Bogdanu Oražmu pri soupravljanju župnije Črni Vrh. Polhograjski farani so mu v sredo, 1. avgusta, pripravili prijazen sprejem. Z mlaji ter lepim po-trkavanjem so mu izrekli dobrodošlico in čim-boljše počutje v kraju. Izročili so mu tudi simbol-
no darilo - zemljevid Polhograjskih dolomitov. Novi kaplan je ob tej priložnosti daroval sveto mašo, po njej pa se je srečal s predstavniki Župnijskega pastoralnega sveta.
Nadja Prosen Verbič
Nekih 60 let - o lepoti in sramoti
Vsi smo se rodili pred drugo svetovno vojno. Preživeli smo to zmešnjavo in jeseni 1945 stopili v šolo v Polhovem Gradcu. Bil smo »čuden« razred, stari od 7 do 11 let. Opravili smo četrti razred in tri leta nižje gimnazije. Potem je naš razred eno leto prezgodaj razpadel, ker jih je od 40 otrok ostalo le 15. Čemu? Nekateri so že pri štirinajstih ostali doma, približno četrtina pa je na koncu leta dobila negativno spričevalo. Ko se spominjamo tistih naših najstniških časov, se sprašujemo, če smo bili sploh zaljubljeni. Nato smo v Janezovi knjigi Blaga-jevke prebrali: »Ona je sedela v zadnji klopi, jaz pa v prvi vrsti in vem, da sem cele ure
Pred leti smo se srečali na Velikem vrhu.
Na Brišah pri Bitencu je že padal mrak (29. junja 2012).
sedel čisto postrani in gledal nazaj samo njo.« Vedeli smo, da je to bila Ani, da je bila večja kot Janez in je bila najboljša v razredu. Vendar njena življenjska pot ni bila posuta s cvetjem.
V tistem času smo bili skoraj vsi kmetje. Ampak naš razred se je pozneje razsejal na vse
strani, samo dve sta postali pravi kmetici, Angela z Velikega vrha in Bradeškova Ančka. Ob srečanju smo se pozabavali in rekli, da ima Angela svojega angela nekje v kotu in pazi nanjo. Je pa res, da tudi nekatere kmetice rade berejo, kaj napišejo in takole je napisala Angela v Naš časopis: »Smo prva povojna generacija sedemletne OŠ Polhov Gradec. V prvi razred je bilo vpisanih 40 učencev, 20 dečkov in 20 deklic. V šolskem letu 1949/50 smo delali izpite za nižjo gimnazijo pred tričlansko komisijo. Ravnateljica naše šole je bila Mira Krakar. Lepe in manj lepe spomine obujamo še danes. Od 40 vpisanih učencev je 11 že pokojnih. Veter časa nas je razpihal na vse strani. Med nami so izobraženi, obrtniki, pa tudi kmetje. Vsi pa smo delavni. Že nekajkrat smo se zbrali in bili veseli drug drugega. Nazadnje 29. junja 2012 pri Bitencu na Brišah.« Ko danes gledamo nazaj, ne čutimo neke žalosti, čeprav se spominjamo tudi neprijetnosti in težav. Na primer, kako smo hodili do šole. Nekateri so morali peš od Kozjeglavca in Gont izpod Tošča, po temnem, globokem grabnu med vodo in gladkimi skalami. Čevlje so sezuli do Jelovčnikove bajte, da so ostali za mlajše, drugi pa smo hodili bosi do zime.
Mogoče je bilo najtežje fantu, ki se mu je na poti v šolo dogajalo tole: ». hlačke so bile že za petami, solze so brez glasu kapale od ustnic, ko sem se moral sleči in pokazati vse tam okrog gozdarjem, ki sem jih srečeval.« Spomnimo se tudi naše sošolke, ki je hotela večje prsi, take kot jih imajo odrasle. Znašla se je sam in si tja natlačila vrečke prosa. Ko se je naš razred srečeval v šoli ali okrog gradu, smo se pogosto klicali po imenih hiš: Hubatar, Babčar, Glažar ali pa Kobilica, Maček, Podgana. Na poti domov smo se igrali med grmovjem srobotovih blazin, opazovali smo plapolanje pšenice, rži, videli rdeči mak med žiti. Vsega tega danes ni več, ostali so le živi spomini.
Na Brišah je tedaj že padel mrak in tako kot v vsakem dnevu, tudi v življenju pridejo leta, ko rečemo, da tudi k nam že prihaja mrak.
Jože Praprotnik
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
23. Dnevi medu v Polhograjski graščini
Medene pravljice za vse generacije
Polhov Gradec - Hiša medu Božnar je v času od 9. od 12. avgusta v Polhograjski graščini pripravila že 23. Dneve medu, ki so jih poimenovali Medene pravljice. Z bogatim in zanimivim programom, gosti ter ponudbo je ponovno privabila mnogo obiskovalcev od blizu in daleč.
27. avgust 2012, 396.
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Prostori Polhograjske graščine so letos od 9. do 12 avgusta dišali blagodejno. Vonjave medenih izdelkov so napolnile prijetno hladne grajske prostore, ki so bili tokrat za oči obiskovalca prijaznejši kot navadno, saj so v njih domovale pravljice in pravljični junaki. Hiša medu Božnar je že triindvajseto leto zapored
m ™ lri^T^
_L
Trgovinica z medenimi pridelki, ki je premamila mnoge.
pripravila razstavo čebeljih pridelkov, tokrat s pravljičnim pridihom. Dogodek so namreč poimenovali Medene pravljice, glede na leto medgeneracijskega sodelovanja, čemur je posvečeno letošnje leto. Tokratna razstava je bila namenjena torej vsem generacijam in res je organizator za prav vse pripravil zelo pester, bogat in zelo zanimiv program. Razstava je vrata odprla že v sredo zvečer. Ob tej priložnosti so v grajskem parku pripravili kratek kulturni program. Vse prisotne, med njimi so bili župan Franc Setnikar, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, predsednik Čebelarske zveze Slovenje in drugi, je v imenu gostitelja pozdravila Malči Božnar, ki je predstavila štiridnevni program ter prisotne povabila, naj se dogodkov udeležijo ter jim zaželela prijetno druženje ob različnih medenih okusih, ki jih na razstavi ni bilo malo. Čebelji pridelki Hiše medu Božnar so bili tokrat predstavljeni in razstavljeni v pravljičnem duhu, za kar je z veliko mero domišljije poskrbela Darinka Orel. Pridelki so bili za obiskovalce veliko privlačnejši in nakup je bil potemtakem mikavnejši. Izbirali so lahko med različnimi že znanimi vrstami medu (cvetlični, akacijev, gozdni, lipov, kostanji, hojev, smrekov) in drugimi že uveljavljenimi medenimi izdelki oziroma sladili (med, obogaten z matičnim mlečkom in cvetnim prahom, med s cimetom, viljamovko, rumom, orehi in suhim sadjem, višnjevim sokom, jabolčnim kisom, čo-komed), kozmetičnimi izdelki Zala, ki vsebujejo snovi iz čebeljega panja (dnevna in nočna krema zala, krema apiderm, šampon, kopalna sol, milo idr.) ter še marsičem. Poleg tega se je
Hiša medu Božnar ponosno predstavila z nekaterimi novostmi, in sicer z dvema vrstama medu - med z ingverjem in med z ginsengom
-	ter z ekološkim medom znamke Bio Božnar, ki so ga na razstavi tudi točili iz satja. O vseh teh razstavljenih pridelkih so se obiskovalci
lahko tudi podučili iz informacijskih tabel ali
, jj
Obiskovalci so lahko videli, kako poteka točenje medu iz satja. Točili so letošnjo novost
-	ekološki med.
pa so povprašali kar zaposlene v Hiši medu Božnar, ki so bili vsem na voljo za vprašanja in pogovor. Prijazno je tokrat nasvete iz domače lekarne delila tudi teta Pehta, ki jo je bilo na Dnevih medu mogoče srečati. Prav tako je bila odprta Pekarna Mišmaš, iz katere je dišalo po pravih in zelo okusnih med-enjakih, ki sta jih pripravljali dve pridni miški iz Hiše medu Božnar.
Po grajskih prostorih se je v petek sprehajal tudi grof Blagaj, ki je z obiskovalci spil skodelico okusnega zeliščnega čaja, sladkanega z medom.
Nihče pa ni mogel mimo najbolj prijetnega kotička tokratne razstave - pravljičnega kotička - ki so ga pripravili v sodelovanju z Osnovno šolo Polhov Gradec, ki je dala v posojo knjige in knjižice, ter Mestno knjižnico Ljubljana, ki je posebej za to priložnost pripravila seznam vseh pravljic, v katerih nastopajo čebelice oziroma med. Tu se je za otroke čas ustavil, nekateri so s svojimi očeti in mamicami ter dedki
in babicami listali knjige, drugi so z njimi igrali čebeljega Črnega Petra, spet tretji pa so čepeli na mehkih blazinah in tiho poslušali pravljice, ki jih je ves čas pripovedovala Helga Kucler. Če se jim je katera od knjig zelo prikupila, so jo lahko tudi kupili in odnesli s seboj, saj so nekatere založbe za na prodajno polico prispevale
Pravljično okrašena razstava zdravilnih čebeljih pridelkov v domači lekarni Pri Pehti
nekaj svojih knjig. Posebnost tokratne razstave - Medene pravljice - pa je bila predstavitev knjižne zbirke Čebelice, katere knjižice so bile tudi na ogled. Poleg tega so obiskovalci lahko dobro spoznali njihovo avtorico, Kristino Brenkovo, o kateri so si lahko prebrali intervju ali pa si s soboto vzeli čas ter se udeležili predavanja o njej in njeni zbirki. Štiridnevni program je vseboval tudi vrsto zelo zanimivih in poučnih predavanj, na katerih so se strokovnjaki z različnih področij na svoj način dotaknili medenih pravljic. V četrtek je Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot., iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, spregovoril o ekološkem kmetovanju in ekološkem čebelarstvu. V povezavi s skrbjo za okolje ter pomenom pridelave domače hrane in semen, kateremu velik poudarek daje Hiša medu Božnar, je v petek, pod naslovom Ali še znamo pridelovati semena rastlin, ki nas prehranjujejo? spregovorila Meta Vrhunc iz Društva za biološko-dinamič-no gospodarjenje - Ajda. V soboto in nedeljo
NAŠ ČASOPIS 29
pa je pomembno mesto dobila čebelica, pisana z malo in tudi veliko začetnico. Mag. Darja Lavrenčič Vrabec, iz Mestne knjižnice Ljubljana, je že v dopoldanskem času spregovorila o dr. Kristini Brenkovi in knjižni zbirki Čebelica,
Vseskozi poln pravljični kotiček, kjer so za otroke potekale bralne urice,jia ogled pa je bila tudi razstava knjižne zbirke Čebelica.
prim. dr. Peter Kapš pa je popoldan svetoval, kako s cvetnim prahom do boljšega zdravja. Medena nedelja pa je gostila prof. Dušico Kunaver, ki je v svoje slogu pripovedovala o čebelah v slovenski ljudski dediščini, ter Ivana Esenka, predstavnika OKA otroška knjiga, ki je govoril o vrtu - učilnici življenja. Polhov Gradec je bil tisti konec tedna nekoliko slajši in meden, prav takšen je bil tudi skoraj vsak od obiskovalcev, ki je zapustil dogajanje Medenih pravljic. Nekateri so namreč domov odšli s polnimi vrečami medenih dobrot, drugi pa zadovoljni in nasmejani, ker so se dobro posladkali z medenjaki iz pekarne Mišmaš ali pa z okusnim medenim sladoledom v grajskem parku. Tisti nekoliko bolj žejni pa so se odžejali s prav posebnim medenim pivom. Hiša medu Božnar je z Medenimi pravljicami poskrbela za vse okuse in vse generacije, zato se že veselimo medenih presenečenj ob medenih dnevih naslednje leto.
Nadja Prosen Verbič
Iz pekarne Mišmaš je dišalo po okusnih medenjakih. Zbrani od odprtju razstave
Medenim dnevom na rob
Medene misli
Kaj je značilnega v naši vasi povprečni Ljubljanski srajci? Graščina z muzejem in parkom, ter hribi. Ja seveda, Kučanov Milan nam je naredil lepo promocijo z rednimi izleti. Pa kaj še? Gostilna Pratkar, saj jo ne moreš zgrešiti, ne krajevno ne zgodovinsko! In kaj še? Lipa v grajskem parku in njena ploščad, ups, ki je ni več že 10 let? Zakaj ne? Bojda zaradi poškodb na lipi... Dvomim, da bi teža nekaj teles lahko tako močno poškodovala mogočno drevo. Upam, da bodo ploščad namestili nazaj, saj bi se tudi mladoporočenci lahko skozi porton sreče povzpeli nanj, opravili poziranja fotografom ... Utrujeni? Vam je padel sladkor? Med je značilnost naše vasi! Kjer se na obronku gozda cedita med in mleko že 20 let ustvarjajo pridne čebelice pod okriljem matice - Božnar čebelarstvo d.o.o. Zarana prelivajo in pakirajo med in ko sem rabil poslovna darila, sem se prav odločil - v sodelovanju s slikarko so mi glineno posodo za med še unikatno poslikali. In danes se zaključujejo 23. Dnevi medu, ki bodo dosegli namen s tem, da bomo uporabili med v vsakdanjem življenju, vsak dan, namesto tistega belega sladkorja, ki je v postopku rafiniranja pov-
sem opran vsega živega in dobrega, tako da za njegovo resda veliko energetsko moč naše telo porabi precej lastnih mineralov in esencialnih aminokislin. Ja, ni vse zlato, kar se sveti! Če pa že rabimo hitro dozo energije, dajmo poseči po medu ali pa po glukozi, ki se nahaja v živi obliki v grozdju in rozinah in je med sladkorji (sa-haroza-beli sladkor, fruktoza-sadni sladkor,trs-ni sladkor.) edina oblika neposredne energije, za katero naše telo ne rabi dosti prebavljanja, saj je glukoza najbolj podobna sladkorju v krvi človeka, ki napaja vse naše celice z energijo. In vino veritas (v vinu je resnica), grozdje je tudi kot sadež res nekaj posebnega, sveže ali posušen v rozinah! Grozdje in med sta torej zmagovita kombinacija!
Medeni sladoled in pivo
Da čebelice poznajo recept za slastni sladoled? Ne ravno, ampak redni odjemalec Božnarje-vega medu v Ljubljani proizvaja grški medeni sladoled. No tokrat so prisluhnili dobri Božnar-jevi ideji in med zamešali v več različnih sladolednih okusov in otrokom po srcu pripravili sladko presenečenje. Za velike otroke pa točijo zraven iz sodčka medeno pivo! Preverjeno okusno je, pa ker je zdravilno, naj bo žena čisto tiho! Proizvaja ga pivovarna Vezir iz Črnomlja. Ja pridne čebelice so domači med zanesle širom
Slovenje - ker je res okusen in kvaliteten, kar je pokazala tudi nedavna raziskava Zveze potrošnikov Slovenje, v kateri je nekaj uvoženih
izdelkov bilo dokazano nesprejemljivih zaradi sladkornih in ostalih dodatkov! Med vsemi analiziranimi vzorci je dosegel največ točk in s tem prvo mesto Božnarjev cvetlični med.
Zlati med
Dobesedno med je zlato.. Ja, v majhnih lističih je zlato dodano najboljšemu medu iz Božnar-jeve hiše in nekaj posebnega je tudi kartonska embalaža, saj je bila nominirana za nagrado » Oskar za embalažo« v kategoriji darilne embalaže, ki se podeljuje vsaki dve leti v okviru sejma Inpak v Gornji Radgoni. V kolikor bo izdelek dobil Oskarja, bo to že njihov tretji. Nekaj posebnega in tudi nagrajenega je medena spletna stran www.boznar.si. Naj se vam cedita med in mleko!	Sebastjan Vehar
30
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
396., 27. avgust 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Uradni prevzem novega gasilskega vozila GVV-2 za PGD Butajnova - Planina
Kjer sta želja in volja, tam je tudi pot
Butajnova, 29. julij - Sončna nedelja je bila posebno praznična za gasilce PGD Butajnova - Planina, saj so v uporabo prevzeli novo gasilsko vozilo GVV-2 - Mercedes Vario 818 4 x 4. Gasilci so slavnostni prevzem popestrili z vrtno veselico.
Gasilci PGD Butajnova - Planina so lani praznovali 40. obletnico delovanja. Ob ustanovitvi društva, leta 1971, je za vnemo gasilcev zadostovala motorna črpalka Rosenbauer RK 35 s 600 litri pretoka na minuto, z leti in razvojem gasilstva in društva pa so se pokazale potrebe ter želje po novejši in boljši opremi. In njihova želja ob lanskem jubileju je bila, da bi v kro-
parado, ki so jo sestavljali konjeniki z zastavami, konjska vprega z narodnimi nošami in ko-čijažem, Pihalna godba Vrhnika ter mažoretna skupina PD Horjul, nosilci praporov ter gasilke, gasilci in gasilska vozila prostovoljnih gasilskih društev Butajnova - Planina, Šentjošt, Črni Vrh, Zalog Polhov Gradec, Dvor, Hru-ševo, Dobrova, Podsmreka in Brezje, Horjul,
svojim prispevkom, pa naj si bo v denarni ali kakršni koli drugi obliki, pripomogli k nakupu novega gasilskega vozila. Dejal je, da je bila
cena vozila, ki je znašala 120.000 evrov, sprva videti nedosegljiva, ker pa sta bili med gasilci prava želja in volja, se je odprla tudi pot in denar za novo pridobitev so uspeli zbrati; 50.000 evrov so prispevali sami gasilci. Za novo
Na čelu motoriziranega dela parade je bilo vozilo TAM 75 T5, letnik 1980, od katerega so se gasilci poslovili.
Slavnostni oder z govorniki in častnimi gosti.
niki društva ob naslednji obletnici lahko prebrali, da so v letu 2012 gasilci PGD Butajnova - Planina uspeli pridobiti novo vozilo. In želja se jim je uresničila, seveda z veliko vloženega truda, časa in denarja gasilcev, krajanov ter sponzorjev. »Novo gasilsko vozilo Mercedes Vario 818 4 x 4 je velika investicija in pridobitev za naše društvo, kot tudi za celoten kraj in širšo okolico, saj se gasilci ob klicu na pomoč ne oziramo na društvene in občinske meje,« je v svojem nagovoru dejal predsednik PGD Butajnova - Planina Branko Gabrovšek. Da je temu tako, bi prikimali vsi, ki so kdaj koli potrebovali pomoč gasilcev in prav tako vsi drugi, ki se zavedamo, da je nesreča nepredvidljiva in lahko doleti vsakogar. Zato sta sprejem in prevzem takšnega vozila, ki omogoča hitrejše, lažje in učinkovitejše interveni-ranje ob morebitni nesreči, pravi praznik. Nedeljska slovesnost se je začela z gasilsko
Vrzdenec, Žažar, Zaklanec, Podolnica, Tacen, Nova vas, Lučine, Podlipa in PGD Vrh Sv. Trije kralji. Na čelu motoriziranega dela parade je bilo vozilo domačega društva TAM 75 T5, letnik 1980, od katerega so se gasilci PGD Bu-tajnova - Planina poslovili. Vozilo je bilo zares potrebno menjave, saj je bila vožnja z njim
-	30 let starim gasilskim vozilom - po domačem in okoliškem gričevju vse prej kot varna. Z novim gasilskim vozilom Mercedes Vario 818, s pogonom na vsa 4 kolesa, z gasilsko oznako GVV-2, z močjo motorja180 KM, 1000-litrskim rezervoarjem za vodo ter prostorom za posadko 1 + 6, bodo gasilci PGD Butajnova
-	Planina lažje in varneje hiteli na pomoč. Novo vozilo so na srečno pot pospremili predsednik PGD Butajnova - Planina Branko Gabrovšek, ki je v nagovoru na kratko povzel kroniko društva, v sklepnem delu pa se je zahvalil vsem sponzorjem in krajanom, ki so s
Slovesna predaja ključev novega gasilskega vozila iz rok poveljnika GZ Dolomiti Jožeta Kožuha v roke poveljniku PGD Butajnova - Planina Adreju Slovši
gasilsko pridobitev je domačim gasilcem čestital tudi poveljnik Gasilske zveze Dolomiti Jože Kožuh, ki je dejal, da so krajani lahko ponosni na gasilce, pa ne le oni, tudi vsi drugi se morajo veseliti z njimi, saj je novo vozilo pomembna pridobitev za vso zvezo. Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Set-nikar je ob svečanem prevzemu med drugim povedal, da se bo zavzemal, da bo gasilstvo v občini dovolj spoštovano ter da bo občina za ustrezno vzdrževanje gasilske opreme namenila dovolj sredstev, vsem domačim gasilkam in gasilcem pa je čestital ter jim zaželel, da bi vozilo čim pogosteje uporabljali na vajah ter čim redkeje na intervencijah. Sledil je najpomembnejši trenutek prireditve: predaja novega gasilskega vozila GVV-2 - Mercedes Vario 818. Ključ novega lepotca je potoval iz rok župana Franca Setnikarja v roke poveljnika GZ Dolimiti Jožeta Kožuha,
Zaslišal se je zvok motorja in siren novega lepotca, ko je voznik Andrej Sečnik ponosno obrnil ključ.
ki je ključe predal poveljniku PGD Butajnova -Planina Adreju Slovši, ta pa jih je predal v roke voznika Andreja Sečnika, ki je staro vozilo zamenjal z novim. Preden pa je zagnal motor in sireno nove gasilske pridobitve, je šentjoški župnik Andrej Sever novo gasilsko vozilo na srečno pot pospremil z blagoslovom, voznika priporočil zavetniku svetemu Krištofu, vse gasilce pa izročil v varstvo svetemu Florjanu. Uradni del svečane prireditve je predsednik Branko Gabrovšek zaključil s preprosto in iskreno besedo - hvala - njej pa je sledila podelitev priznanj in zahval posebno zaslužnim, ki so sodelovali in pomagali pri izvedbi projekta nakupa novega gasilskega vozila.
Praznik na Butajnovi se je z veliko vrtno veselico nadaljeval še pozno v noč, saj je bil razlog za veselje, ples in petje domačih gasilcev res pravi.
Nadja Prosen Verbič
Harmonika je zakon!
Veternik je 554 m visok poraščen hrib, ki na severni strani daje zavetje Babni Gori, v vetrovnem vremenu pa tudi glasbeno spremljavo, saj so ravno pod vrhom na grebenu zanimivi kraški udori, tudi jama, skozi katero veter igra svojo donelo pesem!
Tokratno pesem harmonike je zapihalo Dru
štvo Vetrnik, ustanovljeno l. 1997 z namenom združevanja vseh ljudi dobre volje. Pod taktirko Mojce Černe, na njenem domu potekajo tudi vsi sestanki društva, je društvo preraslo iz golega ljubiteljstva v resnega igralca med harmonikarji - že 19. leto zapovrstjo gosti Večer pod Vetrnikom, tekmovanje diatoničnih harmonikarjev, ki šteje tudi kot predizbor za tekmovanje Zlata harmonika Ljubečne. Pravzaprav je bil pobudnik za prireditev Aleš Škof, ki je kot navdušen harmonikar v času bolniškega staleža spoznal organizatorja Zlate harmonike iz Ljubečne, nakar so stvari stekle naprej do zdajšnje prireditve, ki prav tako kot prejšnje poteka pod zavetjem veličastnega kozolca toplerja, ki so ga prizadevni člani TD Vetrnik l. 1999 prestavili na svoj prireditveni prostor iz Črnega Vrha. Udeležba je bila pred leti boljša, imeli so tudi že sedemdeset nastopajočih harmonikarjev, no, recesija jih ni zlomila - ob znakih osipa so sami stopili v akcijo in neposredno obveščali glasbene šole in učitelje harmonike o prireditvi.
Na 19. tekmovanje se je prijavilo petintrideset tekmovalcev v petih starostnih skupinah iz vseh koncev Slovenije in 30. junija ob 17. uri, na vroč poletni dan, je šlo zares. Strokovna komisija v sestavi Joža Burnika in Toneta Gučka je ocenjevala izbor glasbe, natančnost interpretacije, ritem in tudi nastop samega tekmovalca, slednjega pa so še posebno glasno pozdravili številni obiskovalci, ki so do zadnjega kotička zasedli prostor pod kozolcem. Zmagovalci v posameznih starostih skupinah so: Tilen Ržen (do 14 let), Rok Kastelec (15 do
Ivan Šekoranja iz Izole
Diatonična harmonika, pogovorno frajto-nerica, ima za razliko od klavirske harmonike okrogle tipke. Pri harmonikah starejše izdelave zanihata dva jezička za vsak ton, pri novejših pa kar trije, kar vpliva na barvo zvoka. Vsak gumb sproži svoj ton, najnovejše imajo celo štiri vrste gumbov. V svet so jo ponesli največji slovenski ambasadorji, kot so Ansambel Lojzeta Slaka, Ansambel Franca Miheliča, Ansambel Tonija Verderberja in drugi. Diatonična harmonika je bila v osnovi ljudsko glasbilo, vendar so jo proizvajalci v zadnjih letih toliko dodelali, da lahko iz glasbila izvlečemo mnogo več kot samo ljudske, narodne »viže«.
25 let), Simon Razpotnik (26 do40 let), Metod Bradeško (41 do 60 let) in Ivan Šekoranja (nad 60 let).
V polfinale Zlata harmonika Ljubečne so se uvrstili Marcela Barle, Špela Štriker, Timotej Mikuž, Andraž Osredkar, Gašper Krek, Simon Razpotnik, Metod Bradeško, Marjan Rozman, Marjan Skubic, Tone Klun in Ivan Šekoranja. Ansambel Bitenc je po končanem tekmovanju zabaval staro in mlado do poznih nočnih ur. Zahvala za organizacijo velja Občini Dobrova - Polhov Gradec, Avtovleki Andrej Kožuh in Srečko Primožič, Zavarovalnici Triglav, Netko, d. o. o., in zavodu ZRKV. Babna Gora - ime tega razčlenjenega kraja, od koder je tudi naš župan Franc Setnikar, pa ne le to, je tudi med ustanovitelji Društva Vetrnik, ime kraja je poklon pogumnim ženskam - nad dolino se strmo dviga skala stožčaste oblike s prepadnimi stenami po imenu Babčarjev tabor. Na vrhu so vidni ostanki kamnite gradnje, verjetno ostanka stolpa, ki je nekoč služil za nadzor nad dolino. Ljudsko izročilo pravi, da so v času turških vpadov s tega mesta pogumne žene z vrelo vodo odganjale turško drhal in jo iz kraja tudi pregnale.
Sebastjan Vehar
27. avgust 2012, 396.
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
31
Babnogorci pod kozolcem spominov
Babna Gora, 3. junij - Pod babnogorskim kozolcem je potekalo srečanje krajanov, rojenih pred in med drugo svetovno vojno, starih torej 70 let in več.
Velike družine pri večini hiš v vasi Babna Gora in pa posredovanje duhovnikov iz Polhovega Gradca so bili vzrok, da Italijani niso uresničili načrta uničenja »partizanske vasi«. V zahvalo je bila poleti 1943 posvetitev teh družin z župnikom Janez Evangelistom Vilfanom (foto: I. Belec).
Srečanje pod kozolcem letos v začetku junija (foto: I. Belec)
Fotografija, ki jo je spomladi 1943 posnel domačin Ivan Belec, prikazuje večino mnogoštevilnih družin z Babne Gore. Te je tedaj v zahvalo, ker Italijani niso uresničili načrta uničenja vasi, posvetil župnik Janez Evangelist Vilfan iz Polhovega Gradca. Nekaj ljudi s fotografije še vedno živi, zato je Franc Končan, Matičkov iz Potoka pri Šentjoštu, že pred časom dal pobudo, da bi organizirali srečanje. Povabili so tudi duhovnika Petra Končana iz Potoka pri Šentjoštu, ki je po očetovi (Francovi) strani bab-nogorskih korenin, ter župana Franca Setnikarja, ki je obenem krajan Babne Gore. Belec, govornik in tudi najstarejši krajan, je na srečanju dejal, da skoraj polovica od tistih, ki so na fo-
tografiji, ne živi več. »Zanimivost našega srečanja je, da smo ga posvetili ženskam vasi in okolja, ki so v stoletjih tu živele, trpele ter se borile za preživetje in potomce. Ime vasi je v Kroniki župnije Polhov Gradec omenjeno že v 14. stoletju kot Babenberg, kar pomeni, da so morale biti žene že tedaj zaslužne za tako poimenovanje. Znano je, da so v 16. in 17. stoletju žene in mame uspešno preganjale turške sovražnike. Skupaj z otroki so z visoke skale Babčarjev tabor vsiljivcem zadale učinkovit odpor.« Belec je spomnil še na čas druge svetovne vojne, ko kljub vojni niso občutili posebne lakote (hrano so nekateri plačali, največ naj bi bilo takih, ki so jo kradli, nekaterim pa so jo morali dostav-
ljati na skrivna mesta), in po njej, ko je bila večina moškega prebivalstva internirana ali pa je končala v domobranski oziroma partizanski vojski. »Takrat je bilo ženam naloženo resnično najtežje breme. Obdelati so morale posestva, pridelati hrano za vse in obleči vse otroke ... Mlajši za šolo, vzgojo in vero nismo bili prikrajšani, zrasli smo v odporne, delavne in poštene ljudi, kakršnih ne pomori prva slana.« Belec je na koncu še izrazil upanje, da bodo takšno srečanje izvedli še kdaj oziroma da bi kaj podobnega organizirali tudi po drugih vaseh. Sledilo je družabno srečanje ob izbrani kapljici in sladkih razvadah, tema pogovorov pa so bili večinoma spomini na daljna leta. (gt)
Kmetija Osredkar, po domače Pr' Štefc
Kmetijske dejavnosti - priložnost ali nadloga?
Na cesti Dobrova - Polhov Gradec, takoj za vasjo Dvor, opazimo izstopajočo tablo z napisom »sveže jagode«. Zavijemo levo čez most ter se pripeljemo do lepo urejene kmetje, ki jo z leve in desne sicer zakrivajo polne palete razrezanih drv, če pa se ozremo naokrog, se naš pogled kaj hitro ustavi na velikih šotorih, ki pokrivajo njive z jagodičevjem. Torej smo prispeli na pravi naslov. Na dvorišču nas pozdravi starejši gospod - gospodar Jože, kmalu pa še njegov sin, prav tako Jože, ki je v kmetijstvu prepoznal priložnosti. Tako zadnja leta s svojo družino, ženo in tremi otroki, dela in skrbi, da je kmetijska dejavnost pr' Štefcovih ves čas v pogonu.
Kmetija Osredkar - Pr' Štefc se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja že odkar pomnijo. Sprva je bila njihova primarna panoga živinoreja. Pred petnajstimi leti pa so, glede na to da kmetija leži v pretežno ravninskem delu, panogo popestrili še s pridelavo jagod, ki je kmalu postala glavna pridobitna dejavnost na kmetiji. Ker se je Jože ml. odločil ostati doma, je kmetijstvo zanj pomenilo edini vir dohodka, zato je želel povečati produktivnost na kmetiji. Odločili so se opustiti živinorejo ter se v iskanju možnosti za nadaljnji razvoj kmetje in izkoristek njenih zmožnosti usmerili v integrirano kmetovanje - trajnostno gospodarjenje v sožitju z naravo oziroma kmetovanje. Integrirani pridelavi jagod so dodali še pridelovanje solat. To so prodajali veletrgovcem, preko njih pa se je znašla na sparovih ter mercatorjevih policah. Pametna poteza pa se pogosto ni obrestovala, saj so bile cene neprimerljive z vložkom, poleg tega pa so bila tudi plačila zelo neredna. Zato so sklenili, da s prihodnjim letom 2013 prekinejo s pridelavo solate. »Položaj slovenskega kmeta na slovenskem trgu je izredno nelagoden, saj je ta, zaradi slabših klimatskih pogojev, kratke sezone, pomanjkanja znanja na področju prodaje, težko konkurirati tujemu pridelovalcu, kakovost in kvaliteta pa je premalo ali celo nepomembna,« potarna Jože. Poskusili so še s pridelavo fižola, za katerega pa se je še hitreje spoznalo, da je slovenski pridelek premalo cenjen. Sprva je celoten nasad zajemal 1,7 hektarja, le-tega pa so z leti zmanjšali na današnji 1 hektar. Le jagoda se je izkazala za tržno nišo, zato so nasad iz 30 arov povečali na pol hektarja. Letos pa so prvič poskusili še z nasadom malin, kakšen pa bo pridelek, pa bodo videli jeseni.
Petnajstletne izkušnje pridelovanja jagod so pripeljale do mnogih ugotovitev. »Za stranko je pomembno, da kupi še svež sadež, torej je najbolje, da se sadež zgodaj zjutraj obere in čim prej - še isti dan - proda,« pravi Jože. Takšna je Pr' Štefc tudi praksa. Že zarana - ob peti uri zjutraj, pa naj si bo petek ali svetek, sonce ali dež, je na njivi videti kar nekaj glav pridnih obiralcev, navadno so to člani družine, v najbolj plodnih mesecih pa priskočijo na pomoč še sosedje, sorodniki in prijatelji. Pomembno je, da so jagode obrane do sedme ure zjutraj, ko se na dvorišču Osredkarjevih že pojavijo prve stranke, ki s slastnimi, svežimi in zdravimi jagodami nato odhitijo v službo, kjer razveselijo in osvežijo sodelavce. Število
Pridelki iz jagod - domača marmelada in sok
takšnih strank se iz leta v leto povečuje, zato iskreno povedo, da stremijo k prodaji jagod na domu oziroma dvorišču. Takšnemu kupcu je namreč najbolj pomembna sveža in zdrava jagoda, kar mu tu lahko ponudijo. To je tudi glavna prednost Štefcove jagode pred kupljeno, navadno tudi uvoženo jagodo. Zdravju pa daje v zadnjih letih prednost tudi vse več šol in vrtcev, med drugimi tudi polhograjska, kjer se vedno pogosteje odločajo, da šolsko malico obogatijo s slastno, okusno in zdravo jagodo. Ker se dober glas hitro širi v deveto vas, se Štefcovim ni bilo potrebno posebej truditi z oglaševanjem in promocijo. Dovolj je bila le tabla ob glavni cesti in nekajkratna prisotnost na lokalnih prireditvah ter občinski eko tržnici na Viču, vse drugo pa je naredila lepa beseda. Tako se zadovoljne stranke vračajo in pogosto s seboj pripeljejo še koga. Nabralo se jih je že toliko, da je sveže jagode večinokrat možno dobiti le ob predhodni rezervaciji. Posebej pa to velja za stranke, ki za razne slovesnosti, kot so poroke, obletnice, rojstni dnevi, pikniki in druge posebne priložnosti, željo večjo količino jagod. »Za jagode, ki grejo direktno v roke kupcu, je pomembno, da so dovolj zrele in lepe, kar posledično pomeni tudi ustrezno sladkost,« pravi sogovornik. Ker pa gre za izredno občutljiv sadež, ki potrebuje zadosti sonca in ravno prav vode, je njen pridelek v veliki meri odvisen tudi od vremena, saj polovica jagod raste na prostem, druga polovica pa pod pokritim šotorom. Torej je bilo potrebno najti ustrezno rešitev za jagode, ki jih prizadene toča ali prevelika količina dežja in za to izgubjo lep izgled. Te pristanejo v domači jagodni marmeladi in jagodnem soku, ki sta prav
Jože Osredkar ml., ki skrbi za kakovost in kvaliteto pridelkov, ki jih proda direktnim kupcem.
tako posebnost Štefcove ponudbe. Jagode zorjo in so na razpolago v obdobju od maja do novembra, torej so vir dohodka le dobre pol leta. Iz tega razloga so pred sedmimi leti začeli razmišljati še o drugi kmetjski dejavnosti. Novo priložnost so videli v predelavi lesa ter zagrizli v, takrat še, to kislo jabolko. Začetek ni bil najbolj uspešen, vendar niso vrgli puške v koruzo, kar se jim je obrestovalo, saj lesna biomasa iz leta v leto pridobiva na pomenu. »Pred sedmimi leti smo začeli z 200 m3, danes pa razpolagamo že z 1000 m3 drv,« ponosno razkrje Jože. »Glede na interes smo se odločili, da z letošnjim letom strankam ponudimo še preostali lesni biomasi, in sicer brikete ter pelete. In odziv je dober.« Bukovo hlodovino kupjo od slovenskega trgovca, jo predelajo v drva oziroma sekance ali pelete, drva nato osušjo, primerno zložjo na paleto - kar je novost in hkrati posebnost, prodajo in celo dostavjo na dom. Poleg tega pa za vse tiste z manjšimi stanovanji ali kurilnicami omogočajo tudi hranjenje le-teh.
Kmetjske dejavnosti posamezniku in družini lahko predstavljajo priložnost za delo in zaslužek, lahko pa jih dojemajo kot nepotrebno nadlogo, od katere nima nobene koristi. Kmetja Osredkar, po domače Pr' Štefc, je lep primer kmetje, ki je v kmetjski dejavnosti prepoznala priložnost in jo pripeljala tako daleč, da jim danes pomeni tudi vir dohodka. Prav pa je, da njihove pridelke prepozna tudi okolica, saj je eden pomembnih dejavnikov, ki vpliva na zdravje in počutje človeka, prav hrana. Lokalno pridelana je prav gotovo bolj zdrava in kvalitetnejša kot kupljena.	Nadja Prosen Verbič
Ali res jemo zdravo?
Ste se že kdaj vprašali, kako varna in zdrava je hrana na naših krožnikih?
Ljudje poskušamo jesti zdravo. Vendar to ni vedno na voljo vsem in vsakomur. Predvsem v času recesje in dražitev cen hrane je zaznati, da ljudje pogosteje posegajo po cenejših živilih, kar je opaziti predvsem pri nakupu sadja in zelenjave. Dogaja se, da trgovci kupjo drugorazredno sadje ali zelenjavo in jo označjo za prvorazredno, temu primerna pa je tudi cena. Podobno se dogaja tudi z izvorom živil. Uvoženo iz Španje ali Italje hitro postane domače.
V	prvi polovici leta so inšpektorji za nadzor živil preverjali sadje in zelenjavo na tržnicah v Slovenji. Na podlagi nadzorov oznak izvora blaga so zaznali kar precej kršitev, lažjih in hujših. Hkrati so izvajali tudi poostren nadzor na področju sledljivosti označevanja in kakovosti svežega sadja in zelenjave pri proizvajalcih, distributerjih, pakirnicah in kmetjskih zadrugah ter pri vseh velikih trgovskih verigah. Tudi tu so odkrili kršitve. To so eni od najpogostejših razlogov, zakaj se ljudje vedno pogosteje odločajo za domače sadje in zelenjavo. Vendar tudi tu veje veliko nezaupanje glede obdelave, saj je obdelava hrane z radioaktivnim obsevanjem živil vedno pogostejša. Postopek omogoči hrani prjetnejši otip in lepši videz. Tak način obdelave hrane ni nov, saj je v Ameriki prisoten že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Ugotovili so, da se živilo, če ga obsevajo z dovolj močnim odmerkom radioaktivnega izotopa cezja, skoraj ni več pokvarilo. So pa s sevanjem uničili skoraj vse, kar je bilo v hrani živega, hrana pa je na pogled še dolgo ostala enaka. Podobnih postopkov se poslužujejo tudi drugod po svetu.
V	Slovenji se obsevanje ne izvaja, saj nimamo objektov za obdelavo živil z ionizirajočim sevanjem. Vendar po evropski zakonodaji lahko uvažamo obsevana živila. Obsevanost hrane redno spremlja inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Doslej analize začimb, čaja, riža in česna niso pokazale prisotnosti obsevanih izdelkov. V skladu z evropsko zakonodajo se lahko obseva samo ena kategorija živil, in sicer sušena aromatična zelišča, začimbe in zelenjavne začimbne mešanice. Verjetno se je doslej vsakdo zdrznil ob branju prispevka, vendar na Inštitutu za varovanje zdravja zatrjujejo, da obsevana živila ne pomenijo tveganja za zdravje.
Če se želimo popolnoma otresti dvomov, ki nas ob tem navdajajo, se lahko vObčini Dobrova - Polhov Gradec pohvalimo, da imamo ker precej kmetij, ki pridelujejo doma vzgojeno sadje in zelenjavo. Tako lahko vsako soboto uživamo na domači tržnici, ki jo domačini postavijo nasproti parkirišča pri Intersparu pri Viču. Nekateri pa se po domače pridelke odpravijo kar do bližnjih kmetij in tam nakupijo, kar potrebujejo. Že na Dobrovi je kar veliko ponudbe: kmetje Oven, Dolinar, pri Glinarju idr. Poleg tega je mogoče v Razorih kupiti tudi svežo pridelano zelenjavo.
Tudi na območju Polhovega Gradca je na voljo nekaj kmetij, med njimi kmetje Osredkar, Ferjan in druge. Morda je bolje odšteti evro več za boljšo kakovost sadja in zelenjave in tako vemo, kaj smo kupili. Z nakupom pri domačih pridelovalcih bomo hkrati podprli njihovo dejavnost. (sa)
32 NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
396., 27. avgust 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Avstralske klekljarice v Polhovem Gradcu
V Franciji med zmagovalkami tudi polhograjska blagajka
Lansko poletje je skupina slovenskih klekljaric odšla na izlet v Rusijo. Ogledale so si veliko zanimivega in lepega, glavni cilj potovanja pa je bil obisk izjemne razstave v muzeju čipk v čipkarskem središču Vologda, kjer je med 23. in 25. junijem potekal Mednarodni festival čipk (International Lace Festival) 2011. V okviru razstave z naslovom Labirint čipk (Labyrinth of Lace) so se predstavile tudi slovenske klekljarice. Polhograj-sko društvo so zastopale mojstrske čipke gospe Marijance Yartz, predsednice društva.
Načrt izleta je bil skrbno pripravljen in predstavljen celo na svetovnem spletu. Opazile so ga tudi članice OIDFA (mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko) iz Avstralije. Pravzaprav so bile tako navdušene, da so organizatorko izleta, gospo Afrodito Hebar Kljun, članico Upravnega odbora OIDFA za Slovenijo, prosile, da bi podoben izlet organizirala še zanje. Tako se je skupina trinajstih Avstralk, Avstralca in še ene članice OIDFA iz ZDA 18. junija zbrala v Benetkah, od koder so prišli na tridnevni obisk Slovenje pred odhodom v Rusijo. Gospa Hebar Kljunova je zanje pripravila bogat program. Med drugim so si ogledali razstave čipk v več čipkarskih središčih po Slovenji, Bled in Postojnsko jamo. Drugi dan so obiskali Polhov Gradec. Polhograjske klekljari-ce smo v sodelovanju z ljubljanskimi klekljaricami iz skupine Ledina postavile razstavo čipk v dveh grajskih sobah, v grajski kapeli pa smo na ogled postavile tri albe s čipkami, dva bogato vezena mašna plašča in še enega, okrašenega v čipkami. Gospodu župniku Bogdanu Oražmu smo polhograjske klekljarice hvaležne, da nam je dovolil razstaviti lepa oblačila, gospodu Janku Božnarju pa se zahvaljujemo za brezplačno izdelavo stojal. Gostom smo pripravile tudi kulturni program. Podpisana sem jim predstavila Polhov Gradec, njegovo zgodovino in klekljarsko društvo, pianistka Ana Šinkovec pa nas je očarala s koncertom. Naša razstava jih je navdušila, prijetno pa jih je presenetilo povabilo pod mogočno grajsko lipo. Gospa Marija Nartnik iz Javnega zavoda Polhograjska graščina je tja postavila veliko okroglo mizo, ki jo je gospa Mimi Plestenjak obložila z domačimi dobrotami. Med prijaznim druženjem in klepetom smo ugotovili, da bodo naši gostje in gospa Šinkovec skupaj leteli v Moskvo. Tja se je mlada in uspešna pianistka odpravljala na mednarodno tekmovanje, poimenovano po Aleksandru Skrjabinu, velikem ruskem skladatelju in pianistu.
Od gostov smo se poslovili z majhnimi »polho-grajskimi« darilci, ki smo jih izbrali v Čebelarstvu Božnar. Iz Polhovega Gradca so odšli zadovoljni in dobro razpoloženi, iz Slovenije čez dva dni pa navdušeni.
Iz Rusije je skupino pot vodila v Francijo, natančneje v Caen, kjer sta bila 15. svetovni čipkarski
kongres in generalna skupščina OIDFA. To je bienalni dogodek, ki bo leta 2014 v Adelajdi v Avstraliji. Zato je bil obisk skupine članic OIDFA iz Avstralije pomemben, ker gre za organizatorje naslednjega kongresa, na katerem se bo kot gostiteljica kongresa OIDFA za leto 2016 predstavila Slovenja.
Slovenja je v tekmi z veliko večjo in močnejšo Nemčijo pokazala ponudila in bolje pridobila simpatij podpore pri izbiranju države prirediteljice 17. svetovnega čipkarskega kongresa in generalne skupščine OIDFA leta 2016. To je
za slovensko čipkarstvo zgodovinski uspeh. Ob tem se moramo zavedati prispevka rodov sijajnih klekljaric k temu uspehu »slovenske« čipke. Zgodovinski viri navajajo klekljanje v Ljubljani še pred Idrijo, a idrijska čipka je postavila Slovenijo na svetovni zemljevid. Skoraj hkrati je klekljanje vzniknilo tudi v vrsti drugih krajev. Ponekod je
preživelo vse nelahke čase do današnjih dni, drugod je začasno zamrlo, spet drugod pa se je čisto na novo ukoreninilo v zadnjem desetletju ali dveh. Novih centrov klekljanja je veliko in slovenskemu čipkanju se ni treba bati prihodnosti.
Pod grajsko lipo (foto: Jelka Koprivec)
Čipke v graščini (foto: Jelka Koprivec)
Mašni plašči v grajski kapeli (foto: Jelka Kopri-vec)
Blagajka v Caenu v besedi, sliki in čipki (foto: Afrodita Hebar Kljun)
Razstava je vzbujala veliko zanimanja (foto: Afrodita Hebar Kljun).
Na letošnjem kongresu v Franciji, ki se je končal v začetku julija, je Slovenja doživela še naslednja priznanja:
•	dobila je nagrado za najlepši nacionalni razstavni prostor po glasovanju udeležencev kongresa;
•	Tina Mesec (iz čipkarske šole v Železnikih) je osvojila 1. mesto na čipkarskem natečaju OIDFA s temo Mostovi v kategoriji mladih do 18 let;
•	Jana Rihtaršič, tudi iz Železnikov, pa je dobila štipendijo za mlade klekljarice.
Slovenija se je na nacionalnem razstavnem prostoru predstavila z razstavo, ki jo je idejno zasnovala klekljarica in članica OIDFA, doc. dr. Simona Strgulc Krajšek z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ves projekt pa je vodila gospa Afrodita Hebar Kljun. Razstavo smo poimenovali Rastline Slovenije v čipki. Strgulc Krajškova je s kolegi s fakultete pripravila opise rastlin in fotografije, klekljarice iz vse Slovenije pa so sklekljale čipke teh rastlin. Nekaj čipk je nastalo po obstoječih papircih, za večino rastlin pa so bili vzorci narisani prav za to priložnost. Tako je nastal tudi novi papirc za blagajko, ki je bila med
prvimi izbranimi rastlinami za razstavo. Papirc je narisala gospa Mirjam Gremes (v tekst na razstavnem panoju se je vrinil tiskarski škrat, ki je izbrisal njeno ime), hčerka gospe Marijance Yartz, ki je čipko nato sklekljala.
Lepše popotnice h kongresu v letu 2016 si Slovenija ni mogla želeti. Takrat bo za vse slovenske klek-ljarice in druge čipkarice edinstvena priložnost, da se hkrati predstavijo in pokažejo svoje najlepše čipke. V lokalnem okolju bo ta dogodek priložnost za osvežitev zavedanja, kako zgodovinsko pomembna je bila umetnost ustvarjanja čipk in kako pomembna je tudi danes, ko jo ustvarjamo za jutri. To je tankočutna kultura, vzgoja smisla za estetiko in umetnost, oblikovanje želje po lepem, plemenitem, zasluženem s talentom in trdim delom.
Veselimo se nove priložnosti, da se povežemo v skupnem delu klekljaric iz iste vasi, istega mesta, iste dežele, pa z istega in različnih kontinentov. Priložnosti, da si dokažemo, kako je svet lahko prijaznejši, prijetnejši in bogatejši.
Tatjana Trontelj,
podpredsednica Klekljarskega društva Polhov
VIII. Balinarski turnir DU Polhov Gradec
Čas teče brez postanka, in tako je tudi letos prišla prva sobota v avgustu, ko balinarke in balinarji balinarske sekcije Društva upokojencev Polhov Gradec organiziramo tradicionalni balinarski turnir, na katerega povabimo ženske in moške ekipe iz sosednjih občin. Vabilu so se odzvale vse vabljene ekipe, in sicer ženske in moške iz Žirov, z Vrhnike in Iga, ženske ekipe z Brezovice in iz Ljubljane (Moste - Polje, Vič - Rožnik) ter moške ekipe iz Dragomerja, Notranjih Goric - Plešivice in Zarje.
Jutranje snidenje s članicami in člani ekip je bilo res prisrčno, saj smo z mnogimi od teh v letih druženja na naših in njihovih turnirjih postali že pravi prijatelji. Da bi se v naši sredini počutili kar najbolj dobrodošli, smo se dogovorili, da bo vsak izmed nas opravil del zadolžitev, ki jih je predvidela naša predsednica komisje za šport in rekreacijo Helga Kuclar v sodelovanju z vodjo balinarske sekcije Janezom Novakom. Že nekaj dni pred turnirjem so moški uredili okolico in poskrbeli za steze,
ženske pa smo napekle sladkega in slanega peciva. Da je vse potekalo brez težav, smo zaslužni prav vsi člani in članice balinarske sekcije, saj je v mozaik opravil, ki jih je bilo treba postoriti, vsak prispeval svoj delček. Zato velja pohvala in zahvala prav vsem skupaj in vsakemu posebej.
Po jutranji malici sta zbrane ekipe pozdravila tudi podžupan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franci Bitenc in predsednik DU Polhov Gradec Matija Golc. Za nemoten in pravilen
potek tekmovanja je letos prvič skrbel sodnik Mirko Kogovšek iz Horjula; svojemu honorarju se je odrekel, zato smo mu v zahvalo poklonili leseno maketo kozolca, ki jo je izdelal Franci Širok.
Tekmovanje je potekalo v pravem športnem duhu. Do kosila so se ženske in moške ekipe borile za uvrstitev v polfinale, po kosilu, ki nam ga je v Turističnem domu pripravila gospa Irena Mrežar, pa smo se balinarke in balinarji pomerili v metu v krog. Naziv najboljše bližalke je osvojila Helga Kuclar, naziv najboljšega bližalca pa Franc Zadnikar z Iga. Polfinale je bil za naše domače ekipe zelo napet, saj so se vanj uvrstile obe ženski in obe moški ekipi. Na koncu je bil rezultat za nas izjemen. Moški ekipi sta osvojili prvo in drugo mesto, tretja je bila ekipa iz Žirov in četrta ekipa iz Notranjih Goric - Plešivice. Pri ženskah pa sta bili domači ekipi prva in tretja, drugo mesto je osvojila ekipa Moste - Polje, četrta pa je bila ekipa z Brezovice.
Po podelitvi pokalov, ki sta jih delila Matija Golc in Janez Novak, je sledilo druženje ob zasluženi malici in kozarčku pijače. Zmagovalne ekipe so zvečer prijetno utrujene ter polne lepih in športnih vtisov začele zapuščati prizorišče, nas pa je čakalo še nekaj dela, da smo vse spravili v red. Po takem uspehu pa
Pozdrav podžupana Občine Dobrova - Polhov Gradec, sodnika tekem, vodje balinarske sekcije in predsednika DU Polhov Gradec
nikomur ni bilo težko, saj smo sebi in drugim dokazali, da če hočemo, tudi zmoremo - tako na stezah kot zunaj njih. Organizacija takšne prireditve je za upokojensko društvo precejšen finančni zalogaj. Zato smo se tudi letos odločili, da priredimo srečelov in z zbranim denarjem krijemo del stroškov. Dobitke smo prispevali prav vsi ba-linarji in balinarke, za pomoč pa smo zaprosili tudi več kot 30 podjetnikov iz domačega kraja in od drugod. Naši prošnji so ugodili Frizeraj Peklaj, Turistična zveza Dolomiti, Irena Mrežar - Gostišče Turistični dom, Franci Koprivec, Peklaj ATTA, Alojz Mes, Božnar Čebelarstvo, d. d., Mercator, d. d., Zavarovalnica Triglav, Lovro Mrak, Matija Golc in Občina Dobrova - Polhov Gradec. Vsem velja naša javna zahvala.	Andrejka Novak
27. avgust 2012, 396.
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
33
Aal
\
Počitek na Lepenatki
Na Robleku, v ozadju Stol
Druženje je prijetno
Pohodniki društva upokojencev se že nekaj časa nismo oglasili, vendar to ne pomeni, da nismo aktivni, saj vsak mesec pridno utiramo poti in stezice po naši lepi Slovenji.
Maja smo bili na Čreti, ki leži nad Vranskim v osrednjem delu Dobroveljske planote. S prelaza Lipe smo se povzpeli na pobočje hriba ter pot z nekaj vzponi in spusti nadaljevali mimo samotnih kmetij. Z vrha pri romarski cerkvi je bil lep pogled na Gornjesavinjsko dolino, Golte in pobočja Pohorja v ozadju. S kratkim počitkom in okrepčilom pri planinski koči smo si nabrali novih moči za spust v dolino in pohod zaokrožili na Vranskem.
Junja smo se povzpeli na Lepenatko, planoto nad Gornjim Gradom. S Kranjskega Raka smo krenili po gozdni poti mimo Kašne planine, naprej pa po strmi stezici. Nekaj težav nam je povzročilo podrto drevje. Tudi te prepreke smo premagali in srečno prispeli na vrh travnate planote, od koder se nam je ponujal lep razgled na Veliko planino, Menino planino ter v dolino Gornjega Grada, pogled pa je še posebno pritegnil bližnji znameniti Rogatec. V dolino smo se spustili po južnem pobočju mimo pastirske koče do prvih kmetij v Mačkinem kotu, kjer nas je že čakal avtobus. Pri turistični kmetiji je našo pozornost vzbudilo nenavadno veliko preletov lastovk. Ugotovili smo, da imajo na ostrešju hleva številna gnezda. Gospodinja je pojasnila, da so to mestne lastovke, medtem ko v hlevu gnezdijo kmečke lastovke. Lahko bi zapeli pesem: »Tam, kjer lastovke gnezdijo, so dobi ljudje doma!«
Za julijski pohod pa smo izbrali Roblekov dom na Begunjšči-ci. Po nevihtnem tednu je bilo ozračje bolj sveže in prijetnejše za hojo. Pohod smo začeli pri domu v Dragi, po poti ob potoku, nadaljevali po gozdnih stezicah mimo planine Planinca do Poljške planine. Po kratkem počitku in okrepčilu nam tudi zadnji del poti ni delal preglavic. Ves trud je bil poplačan pri Roblekovem domu - z lepim razgledom na sosednja vrhova Dobrča in Vrtača, na dolino vse do Ljubljanske kotline, Bled z okolico in venec vrhov Julijskih Alp. Le vrh bližnjega Stola je zakrivala rahla meglica, vendar ni zmanjšala veličine in lepote tega očaka. V dolino smo se spustili po isti poti, pri izhodu iz opevane doline Draga pa nas je pozdravil starodavni grad Kamen.
Z vsakega pohoda se vrnemo utrujeni, vendar veseli, da smo spoznali nov kraj in v prijetni družbi preživeli lep dan, ter ponosni, da zmoremo.
I. Ž.
Občina
Dobrova - Polhov Gradec
Uradne ure:
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure
Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure
Petek: od 8.00 do 12.00 ure
Telefon: 01 3601 800; telefaks: 01 3601 805
Elektronski naslov:
info@dobrova-polhovgradec.si
Severno ostenje Stola. Foto: Brane Novak	Polhograjski planinci na Ovčjem vrhu. Foto: Jerica Škrlj
Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec
Na Ovčji vrh po sončke s kapljo (planinskega) pelina ali brez nje
Ob robu stoletnici gorskega reševanja
Kdo pa tako zgodaj zvoni? Grem pogledat. V polsnu slišim Dra-govo govorjenje. Čez nekaj časa pa, ko se vrne: - A boš šla s planinci ali ne? Kar mi pride na misel, je le: Kako, saj smo vendar zmenjeni za jutri. A že letam po hiši za najnujnejšimi stvarmi, ki jih zmečem v nahrbtnik. Pri sebi pa ugotavljam, kako hitro je to mogoče narediti; včasih se mi ta del planinarjenja zelo vleče. Pozneje v avtu ugotovim nesporazum in vzrok, da nisem bila na mestu, kjer bi morala biti. V trdni veri, da so vsi izleti polhograj-skega Planinskega društva Blagajana v nedeljo, nisem pogledala na koledarček; tam je namreč jasno pisalo, da je izlet na Ovčji vrh v soboto, sedmega julija. Slab začetek dober konec, še združeno ugotovimo v kombiju, ki drvi proti Gorenjski. Pa lepa se mi zdi ta Ančkina skrb za popolno udeležbo. Ona in njen mož Tone bosta namreč vodila ta izlet.
Ovčji vrh je (2024 m) na severnem sosedstvu Stola. Treba je čez Ljubelj v dolino Bistrice v Rožu na avstrijski Koroški. Na višini 1226 metrov je parkirišče na Tratah in od tam smo se napotili po gozdnih stezah proti Celovški koči. Množica pohodnikov je ta dan silila kvišku. Pozdravljamo se, kar po domače. V odgovoru se čuti neznanje slovenščine, a je lepo slišati ta zveriženi »dober dan«. Veliko se jih usmeri na desno na Stol. Njegovo severno ostenje je mogočno, razjedeno s številnimi, skoraj navpičnimi poči. Dokaj lepo urejena cesta pripelje do Celovške koče, a mi smo se napotili po bližnjicah, ki vodjo od ovinka do ovinka, in so natančno označene. Avstrijske markacije so pravzaprav njihove pomanjšane zastavice, na sredi so bele, okrog pa rdeče. Drevje se redči in pred nami se pokaže Ovčji vrh, lepo zelen s počivajočo čredo ovc nekje na sredi, in rejeno živino, na desni pa na ravnici tiči Celovška koča. Tla pa so pokrita z množico rožnatih prtov, najbolj opazne pa so drobne rumene cvetke s petimi cvetnimi listi. Jerica pravi, da so to sončki. Pravo ime za te zlate travnate zvezdice. Lepo bi bilo, da bi to bilo tudi botanično ime.
Krenemo na levo in dobre volje lezemo proti vrhu. Pod nami leži Mačenska planina, pogled pa se pogosto ustavi tudi na Karavankah. Pred nami se pokaže križ, postavljen na vrhu.
-	Pod križem bomo vsi popadali, se sliši iz skupine. Vem, da nobenemu ni tako hudo in da taka slikovita svetopisemska primerjava le krepi korak. Razgled z vrha objame naš Korotan in mejne gore. V rahli megličavosti se v ozadju dviga Obir, lepo se vidi Svačica, pod nami je dolina Poden, a pogled na Stol zbuja pravo spoštovanje do skalnate divjine. Malo pod vrhom se utaborimo. Tu ni hladno kot na prepišnem grebenu. Od rok do rok roma čokolada in druge planinske dobrote, skrite v nahrbtnikih. Navzdol se napotimo po drugi strani. Ponekod je steza precej gladka. Tu posnemam smučanje. Čevlja trdno postavim na »robnike« in gre. Palic poleti ne maram in v skupini sem samo jaz brez njih. Motijo me, če želim potipati skalo, zelenje, rože. Sploh pa lahko zapadem nelepi človeški čednosti - pozabljivosti. Hitro nam gre in kmalu smo spet v ruševnatem morju. V poletni soparici to nepopisno lepo diši. Ko nas spet objame gozd, nenadoma nekaj močno zabrni. Poznamo ta zvok v gorah. Med pleteničjem vejevja zagledamo helikopter. Ne leti visoko. Pohitimo na plano in upremo oko v ostenje Stola. Helikopter kot pajek hitro obletava ostenje. Dvigne se nekoliko pa spet spusti, gre na levo in na desno. To urejeno iskanje kaže določen namen in ni nam težko ugotoviti, da išče ponesrečenca. Rajko vzame daljnogled in nam poroča, da je v temini navpične špranje zagledal tri osebe. Dve se gibljeta, tretja je pri miru. Prej glasno govorjenje se utiša, obrazi postanejo resnejši. Potem od nekje pribrni še en helikopter rumene barve. Močnejši je, mali se umakne, potem pa vse utihne. Pridemo do koče. Na ravnici ob njej v rdeče oblečeni reševalci tekajo sem in tja ob rumenem helikopterju. Nekaj dajejo na tla, potem pa to spet prestavijo, zadevo še nekajkrat predenejo.
-	Najbrž pripravljajo ležišče za ponesrečenca, ugotavljamo. Po cesti do koče pridrvi avstrijski policijski avto. Nato še eden. Na melišču pod steno opazimo, da nekdo želi priti do trojice, a ima še dolgo pot pred seboj. Rumeni helikopter zabrni in se počasi dvigne. Na pletenici je privezan reševalec. Kar nekaj časa poteče, da se pletenica zravna in na vrvi zaniha drobna človeška postava. Hitro se približuje ostenju. Daljnogled pokaže, da se je oprijel skalovja in da je obtičal v tisti črni luknji, ki je najbrž v ostenje umaknjena polica. Helikopter odleti, prazna vrv visi od njega.
-	Zdravnik reševalec oskrbuje ponesrečenca, bolj poučeni med nami sklepajo o dogajanju pred našimi očmi. Helikopter leti v krogih, čez nekaj se spet približa skalovju. Gledam v optiko. V njej se
na vrvi pokažeta dve beli lisi. Aha, pomislim, najbrž sta čeladi. Hvala Bogu, ni vreča. Od sivo razjedenih strmin letita zeleni rešitvi nasproti. Eno telo se giblje, drugo je bolj ležeče kot prvo. Nekdo na ravnici z velikimi gibi maha. Z velikim pišem vetra leteči stroj sede na tla. K dvojici skočijo rdeče oblečene osebe. Previdno primejo v modro oblečeno človeško postavo in jo posadijo na nosila. Iz bližine se sliši: - Pravijo, da so iz Žirovnice. In da je ponesrečena ženska.
Nobene besede, nobene presoje se ne sliši. Morda se v mislih pretaka rahlo začudenje ali pa je v globini celo malce občudovanja. A to sploh ni pomembno, kot beremo v člankih o reševanju. V gorah pri tem mučnem poslu ni nobene razlike, naj bo moški ali ženska, tudi narodnost ne igra nobene vloge, čemur smo pravkar priče. A kaj je z drugima dvema? Oko jih zlahka opazi. Ne bosta šla v dolino, od daleč se vidi, da obvladata brezpotja, tako hitro se dvigujeta proti vrhu. Kmalu bosta na grebenu in v domačih krajih. Čutimo olajšanje. Govorjenje dobi običajno planinsko vedro jakost.
Odidemo od Celovške koče in spet smo na gozdnih poteh. A niso s koreninami prepredene in na njih ni iz tal molečih skal, v zavetje katerih ob stopinji položiš čevelj. Del poti je prav asfaltiran. - Tu je ena rodila, pravi nekdo. Nemogoče. Danes pa ne bo konec presenečenj, napetih in bolj razveseljivih. A stvar se hitro razjasni. Nekaj metrov od steze je na drevo pritrjena tabla z napisom: Tu je rodila 1. 8. 1915 Barbara Markl svojo hčerkico Ano, ko je nesla »košto« na planino. Zraven je še napis v nemščini. Veselje izraža slika. V desni roki mladenka nese jedačo, na glavi pa ima košaro, ki jo drži z levo. Iz pletene košare na eni strani kukajo otroške nogice, na drugi pa glavica s čopom las. Angelčki z razprtimi krili lebdijo okrog dojenčice in še dopolnjujejo veselje ob prihodu novega bitjeca na človeški travnik. Vsa čast Barbari, zagotovo je bila pogumna in močna žena in veliko dela je imela, da je ni mogel nihče zamenjati pri gospodinjskem opravilu. Lepo je pa tudi, da ob vsej množici tabel, posejanih po hribih in dolinah z nesrečami vseh vrst, najdemo tudi eno, ki izraža vesel dogodek. Približujemo se izhodišču. Pred tem sem deležna še pouka o drobnocvetnem vrbovcu, zdravilu, rastlini s preprostimi vjoliča-stimi cveti, katere učinkovanje je poudarjeno z ločnico na moški in ženski svet. Njegova blagodejnost se bolj nagiba na prvega, a ne gre je prezreti tudi pri nežnem spolu, pojasnjuje Rafco. Upoštevanja vredni nasveti. Res so bile mnogotere izkušnje te nenavadno začete julijske sobote.	Milka Bokal
MCK ±U« V *»L>f»VUwt dff/KU
MANNTRA SAUSAGES
APPLE34UCE UQRHAIM5 CLOCKWORK PSYCHO
POLHOV GRADEC 1.9.2012 ob 18.30
WWW.SUNDR.SI
34 NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
27. avgust 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Rušenje Darsove hiše vendarle ni še tako blizu
Dars je Občino Log - Dragomer že novembra obvestil, da je lastništvo hiše ob regionalni cesti le urejeno in da so izpolnjeni osnovni pogoji za rušenje, o čemer smo lani že poročali.
Letos ali v začetku prihodnjega leta naj bi naredili projekt za rušenje objekta, šele po tem bodo izbirali izvajalca del in propadajoči objekt porušili.
Takrat so občini v dopisu še sporočili, da so začeli pripravo podlag za čimprejšnjo rušitev zapuščenega objekta.
Minili so meseci, a hiša še vedno stoji in ni
videti, da bi stekle priprave na rušenje. Zato smo Dars povprašali, kdaj bo začel te postopke. »Glede rušenja zapuščene Darsove hiše ob avtocesti na Logu vam sporočamo, da bodo predvidoma letos ali v začetku prihodnjega leta narejeni projekti za rušitev objekta. Po pridobitvi dovoljenja za rušenje bo Dars izvedel postopek izbire izvajalca za rušenje objekta,« so odgovorili.
Naj spomnimo, da se je občina o rušenju hiše na Logu, ki stoji med regionalno cesto in avtocesto, z Darsom dogovarjala leta. Ta objekt je namreč zaradi propadanja in rušenja nevaren za mimoidoče, poleg tega pa zmanjšuje vizualno kakovost okolja. Postopek se dolgo ni premaknil z mrtve točke, saj so na Darsu najprej preverjali možnosti za prodajo nepremičnine, ki so se izkazale za neprimerne, pozneje pa se je zapletlo še pri lastništvu. Na Darsu so namreč ugotovili, da je lastništvo objekta na Loški cesti 3 v zemljiški knjigi še vedno vpisano v korist prejšnjih lastnikov. Postopek za prenos je potekal kar nekaj let, končno pa so ga zaključili novembra lani.
Vesna Erjavec
Barjanska cesta je obnovljena
Občina Log - Dragomer je letošnje lepo poletno vreme izkoristila za popolno obnovo Barjanske ceste. Delavci Komunalnega podjetja Ljubljana so skoraj štiristometrski makadamski odsek preplastili z asfaltom, obenem pa so s projektom reševali tudi premostitev preko potoka, ki ga v tem delu prečka cesta. Več pa Martin Martinčič iz Občinske uprave Log - Dragomer: »V okviru rekonstrukcije je bil položen asfalt v skupni dolžini 387 m in širini cestišča 3,5. Poleg tega sta se zgradila dva manjša betonska mostička.« Dela so potekala julia in avgusta, dobra dve tedna pa je bila cesta tudi zaprta, a kot so pojasnili na občini
Foto: Teo Petrič
težav niso imeli: »Za razliko od rekonstrukcij v preteklih letih v tem primeru ni prišlo do nasprotovanja ali pogojevanj s strani bližnjih lastnikov zemljišč, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo.«
Pogodbena vrednost del je skoraj 54 tisočakov, investicijo pa je polovično sofinancirala s sredstvi SVLR, in sicer v višini 26.600 evrov. Sicer pa so sredstva za obnovo zagotovili z rebalansom, saj je bil obseg rekonstrukcije sprva precej manjši, obenem pa so za projekt pridobili tudi sredstva SVLR. Le-ta so bila sicer sprva namenjena za rekonstrukcijo Molske ceste,
kjer pa se je zapletlo, saj je poleg cestišča predvideno tudi urejanje vodotoka. Ker za njegovo urejanje na občini še niso pridobili dokumentacije, bodo sredstva SVLR za ta projekt koristili prihodnje leto.
Tudi na Vrhovčevi bodo zabrneli stroji
Kmalu naj bi začeli reševati tudi cestno problematiko Vrhovčeve ulice. Na delu nad regionalno cesto, kjer se je pred meseci na robu vdrlo cestišče, naj bi na javnem razpisu izbrani izvajalec Rajko Mivšek, s. p., v času izida Našega časopisa že začel z gradnjo nove kamnite zložbe, ki bo dolga kar 40 metrov in visoka do 6,5 metra. Pogodbena vrednost del je skoraj
trideset tisoč evrov, dela pa naj bi po pogodbi končali do sredine septembra. Sicer pa so na občini še pojasnili, da so se za sanacijo usada Vrhovčeve ceste odločili zaradi nevarnosti, da bi se cestišče vdrlo.
Delali pa bodo tudi na drugi strani Vrhovče-ve ceste Log-Ferjanka. Tam bo konec avgusta z deli začel Mkeršmanc, d. o. o. »Gre za pre-plastitev makadamskega cestišča v dolžini 320 m, širina cestišča 3m +0,5 m mulde,« je pojasnil Martinčič. Vrednost del je slabih 27 tisočakov, cesto pa naj bi preplastili do konca septembra.	Vesna Erjavec
Pripravite nevarne odpadke!
Tudi to jesen, natančneje 18. septembra od 15. do 18. ure bo tovornjaček Komunalnega podjetja Vrhnika parkiran na parkirišče nekdanje trgovine v Dragomerju. Na akciji zbi-
Akcija nevarnih odpadkov bo 18. septembra.
ranja nevarnih odpadkov boste občani Log - Dragomerja lahko ponovno brezplačno oddali vse vrste nevarnih odpadkov: stara zdravila in kozmetiko, uporabljeno jedilno in motorno olje, odslužena svetila, kemikalije, čistila, barve, lake, spreje ter baterije in akumulatorje.
In zakaj je akcija tako zelo pomembna? Predvsem zato, ker z nepremišljenim odlaganjem nevarnih odpadkov lahko povzročimo hudo škodo - zastrupimo okolje in ogrozimo lastno zdravje ter zdravje drugih. Če bi baterije, embalaže čistil in barv ter pesticide in druge nevarne odpadke odložili v zabojnike za preostanek odpadkov bi ti končali na deponijah, kjer bi s spiranjem dežja lahko pronicali v podtalnico in tako močno onesnažili vir naše pitne vode. Nevarnih gospodinjskih odpadkov zato nikoli ne smemo odlagati skupaj z drugimi gospodinjskimi odpadki.
Vesna Erjavec
ZÄLAVÄ S SKUPINO KINGSTON
v
Sportfejst 2012 v Občini Log - Dragomer
Prireditev Športfejst, ki je postala tradicionalni praznik športa, rekreacije in zabave v Občini Log - Dragomer, bo letos organizirana petič zapored. Potekala bo v soboto, 15. septembra, na tradicionalnih prizoriščih v Športnem parku Dragomer in Športnem parku Log.
Pokrovitelj prireditve je kot vsa leta doslej Občina Log - Dragomer, organizacijo pa je letos v sodelovanju z drugimi občinskimi društvi kot nosilec prevzelo Šolsko športno društvo Log - Dragomer.
Dogodek bo trajal od jutra do poznega večera. V Športnem parku Dragomer bodo potekala tekmovanja v balinanju (2. memorial Slavka Vindišarja), teniški turnir, turnir v odbojki na mivki in spinning. V Športnem parku Log bodo svoje kolesarjenje po mejah občine začeli in končali gorski kolesarji, prav tako bodo tu svoj pohod po mejah Občine Log - Dragomer začeli in končali pohodniki, potekali pa bodo tudi tekmovanje Korenjak Master Junior 2012, cheer delavnice z Žabicami, nogometni turnir
za otroke, cheerleading tekmovanje v partnerskih dvigih ter nogometna in košarkarska tekma med ekipama Dragomerja in Loga. Športni del letošnje izvedbe Športfejsta bomo popestrili s tekmovanjem v jahanju električnega bika, srečelovom in licitacijo, z večernim šovprogramom cheer skupine Žabice ter s pestro gostinsko ponudbo. Ob 18.30 se bo začel uradni del prireditve s kratkim kulturnim programom in pozdravnim nagovorom župana Mladena Sumine, ob 19. uri pa bo na večnamenskem odru nastopila in za zabavni del prireditve poskrbela skupina Kingston.
Prav prisrčno ste vabljeni k obisku prireditve, s seboj pa povabite ljudi, ki jih imate radi.
Prispelo šest ponudb za gradnjo protihrupnih ograj
3. avgusta se je zaključil rok, do katerega so na Darsu sprejemali ponudbe za gradnjo protihrupne zaščite na avtocestnem odseku med Brezovico in Vrhniko. Izvajalca do konca redakcije še niso izbrali, začetek gradnje pa bo odvisen od sklenjene pogodbe.
Na Darsu so vse od sredine junja pa do začetka avgusta sprejemali ponudbe za gradnjo protihrupnih ograj. Izvajalca bi sicer že morali izbrati, a so julia za približno dva tedna podaljšali rok oddaje ponudb. Kot so nam sporočili iz Darsove službe za komuniciranje, so za to javno naročilo prejeli šest ponudb: »Odpiranje ponudb, prispelih na predmetno javno naročilo, je bilo 3. avgusta. Prispelo jih je skupno šest; strokovna komisija za izvedbo tega javnega naročila opravlja pregled in oceno ponudb.« Eden izmed šestih izvajalcev naj bi med Brezovico in Vrhniko zgradil 11 protihrupnih ograj, te pa naj bi prebivalce ob avtocesti zaščitile pred hrupom. Ker izvajalec del še ni bil znan, prav tako ni znana vrednost del, bodo pa protihrupne ograje na Darsu gradili s pomočjo sredstev iz evropskih kohezijskih skladov. Kdaj točno bodo začeli
postavitev protihrupne zaščite, še ni znano, saj naj bi bil začetek del odvisen od pravnomočno sklenjenega zaključka javnega naročila, so še pojasnili na Darsu. A prve ograje naj bi stale že konec letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta, projekt pa naj bi končali v roku dveh let.
Protihrupne zaščite pa ne bodo dobili vsi prebivalci, ki živijo ob avtocesti Brezovica-Vrhni-ka, saj bodo ograje začeli graditi tik pred nadvozom Lukovica v smeri Vrhnike. Nezaščiteni bodo ostali prebivalci Lukovice, ki prebivajo ob načrtovanem avtocestnem priključku; protihrupno zaščito naj bi namreč dobili v okviru izvedbe tega avtocestnega priključka. Kdaj se bo to zgodilo, pa na Darsu ne morejo napovedati, saj datum gradnje tega priključka še ni znan.
Vesna Erjavec
Vprašanje, OO DeSUS
Zmagali smo! Tako je bilo slišati od tistih, ki so prepričevali občane pred referendumom proti gradnji stanovanjskega objekta s trgovino ter družbeno pomembnimi prostori in urejeno okolico.
Kmalu bo minilo že leto od referenduma, a pogorišče in smetišče ob vhodu v Dragomer še vedno ostaja nespremenjeno, celo bolj zaraščeno je z robido in visoko travo. Investitor, ki je želel vložiti svoj kapital, narediti kraju nekaj koristnega in olepšati okolico, je pospravil kovčke in odšel drugam. V občinskem DESUS-u se sprašujemo, kje so zdaj tisti, ki so našemu kraju obljubljali boljše in lepše pro-
jekte. Rekli bi - nič od nič, le besede. Izvoljeni svetniki, kje ste? Se sprašujemo. Ali sedite v občinskem svetu, zaradi visokih sejnin in pozabljate na obljube volivcem o napredku in razvoju občine. V občinskem DeSUS-u smo razočarani. Pohvaliti pa je treba mlade in njihovo aktivnost v raznih športih in prostovoljnih društvih ter akcijah.
Obljubljamo, da v naslednjih volitvah ne bomo volili tistih, ki od besed ne prehajajo k dejanjem.
Volili bomo tiste, ki bodo držali besedo in dali občini dodano vrednost v razvoju.
OO DeSUS, Dragomer - Log
27. avgust 2012
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS 35
Na delavnici o ureditvi potoka Snežak
Dragomer, 4. julij - Potem ko je občina skupaj z Arsom uredila strugo potoka Malenšči-ca, ki je poplavljal v septembrskih poplavah leta 2010, sedaj občino med drugim čaka tudi ureditev vodotoka Snežak. Še pred sanacijo in izdelavo projektov so na delavnici v gasilskem domu v Dragomerju mejaše Snežaka in tiste, ki bi bili pri morebitnih posegih lahko prizadeti, seznanili z možnostmi ureditve potoka Snežak. Možen ukrep za ureditev problematike tega potoka je v prvi fazi izdelava OPPN-ja, ki bo služil kot podlaga za rešitev problematike na tem območju in ga izdeluje Kaliopa, idejno zasnovo vodotoka pa izdeluje EHO projekt, d. o. o., ki bo izdelal možne variante. Najbolj optimalno bodo vključili v OPPN. Delavnica, ki so jo občani sicer pozdravili kot zelo dobrodošlo, pa formalno še ni javna obravnava. Kot je pojasnil župan Sumina,
bodo zbrana mnenja sosedov Snešaka pomagala oblikovati rešitve za osnutek odloka o OPPN.
Na delavnici so občani z županom ter stroko izmenjali številna mnenja, izrazili svoje pomisleke ter postavili kar nekaj vprašanj. Večinoma so se strinjali, da je najboljša možnost ohranitev obstoječe struge, izrazili pa so dvom o rešitvi, ki vključuje ostre zavoje struge potoka. Med drugim so se pozanimali še o stroških sanacije ter financiranju tega projekta ter predstavili svoje poglede na razrešitev problematike.
Naj spomnimo, po študiji poplavne ogroženosti Občine Log - Dragomer potok Snešak pomeni največjo potencialno nevarnost za večji del Dragomerja, kar se je pokazalo tudi ob poplavah leta 2010, ko se je potok zamašil ter poplavil cestišče in objekte na ulici Pot za Stan. (ve)
Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo
Predstavitev ureditve potoka Snežak
Četrtega julija je občinska uprava naše občine predstavila idejne zasnove ureditve potoka Snežak, ki bodo podlaga za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki naj bi razrešil problematiko pogostega poplavljanja v naselju Dragomer. Čas predstavitve zaradi dopustov ni bil najprimernejši, zato predlagam, da se za tako pomembne dogodke izbere ustreznejši termin in zagotovi daljši čas obveščanja občanov. Tisti, ki nas problematika zadeva in nas zanima, smo prišli v gasilski dom in prisluhnili pripravljavcem idejne zasnove rešitve potoka. Predstavitev se je uradno imenovala delavnica, kar je zelo priljubljen izraz za prireditve, kjer so udeleženci aktivni in s svojimi predlogi soustvarjajo rezultat. Na predstavitvi je bilo veliko vprašanj in pripomb na predstavljene idejne rešitve. Številna pomembna vprašanja in pripombe so bila brez odgovora ali razlage. Posamezni občani so bili kritični in so izražali nezadovoljstvo z dosedanjim ravnanjem s potokom tako s strani občanov kot lokalnih skupnosti. Kot že rečeno, rezultata v obliki nekega zaključka tako imenovana delavnica ni imela. Zapisnik predstavitve, ki je objavljen na občinski spletni strani, v celoti ne odraža dejanskega dogajanja na predstavitvi. Ker je bil odziv na obe varianti nove trase struge potoka buren, smo prizadeti občani zaprosili priznanega strokovnjaka s področja urejanja hudournikov za mnenje o predlaganih rešitvah. Mnenje, ki bo posredovano občinski upravi, pripravljavcem idejnih rešitev in zainteresirani javnosti,
med drugim navaja tudi naslednje:
»Glede na vse navedeno predlagam izvedbo od-vodnje po Varianti 1, ki bo na daljših odsekih potekala po občinskih parcelah (ceste-prekritja), po nezazidljivih parcelah ob gozdu in bo manj posegala v privatne zazidljive parcele, kjer že tako ni veliko prostora in bi zato obstajali veliki pritiski po celotnem prekrivanju. Poleg tega bi bila trasa Variante 2 tudi precej dražja zaradi preteklega vcevljanja struge, prečkanja številne infrastrukture in rušenja obstoječih objektov ter nujne sanacije brežine pod cesto Ob Snežaku, v katero se posega. Tudi pri Varianti 1 mora ostati obstoječ odvod za prevajanje visokih voda iz stranskega hudournika, ki prihaja levo iz gozda dolvodno in poteka pod Potjo ob Snežaku.«
V neuradnih pogovorih je bilo podano mnenje, da obstaja še tretja možnost, pri kateri pa bodo morali strokovnjaki povedati, do katere meje je obstoječa trasa potoka ob urejenih zadrževalnikih in prodnih pregradah sposobna prevzeti del vodnega bremena (po oceni pripravljavcev 1,8 ml/s), preostalo pa manjši odprt kanal oziroma meteorna kanalizacija. Ker je strokovnih dilem še kar nekaj, vse pa vplivajo predvsem na stroške projekta, ki bodo že po grobih ocenah milijonski. Natančnejši predračun stroškov bo dal šele projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Občani se zavzemamo za strokovno utemeljene, pravične in stroškovno najugodnejše predloge rešitev v OPPN Snežak, ki bodo dane v javno razpravo.
Ivan Klenovšek, Dragomer
Log-dragomerški kosci in grabljice tokrat brez odličij
Borovnica, 27. julij 2012 - Najboljši kosci in grabljice z Ljubljanskega barja so se na Medobčinskem tekmovanju koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja borili že šestič; tokrat so tekmovanje organizirali v Občini Borovnica.
Kosci in grabljice iz Občine Log - Dragomer so se prejšnja leta domov vračali s kar nekaj odličji, tokrat pa jim sreča kljub številnim vajam ni bila naklonjena. Skupinsko so bili najuspešnejši kosci iz Škofljice, ki so si prehodni pokal priborili tudi s svojim posameznikom - v tej kategoriji je slavil Jože Škrabec. Grabljice Barja so postale Ljubljančanke, naslov najboljše grabljice posameznice pa je osvojila Ižanka Vera Oblak. Na tekmovanju so se sicer pomerili najboljši kosci in grabljice iz sedmih barjanskih občin. Še pred tekmovanjem se je po Brezovici pri Borovnici spre-
hodil etnološki sprevod, po tekmovanju pa se je program preselil v središče Borovnice,
kjer so se s kulturnim programom predstavile občine udeleženke. Log-Dragomerčani
Veliko upov so Log-Dragomerčani polagali na Boštjana Brajo-viča, ki je bil v prejšnjih letih že najboljši. Tokrat je končal tik pod stopničkami.
\1 -t k a c - . »
rt »
Kosci niso bili najhitrejši, pa tudi sodnikov niso prepričali in so tako končali na šestem mestu.
Po času najhitrejše grabljice so bile po mnenju sodnikov premalo natančne. Sodnikov ni prepričala predvsem poravnava kopic.
so se predstavili z glasbenim in plesnim programom, prvič se je borovniškemu občinstvu predstavila skupina Žabice babice, nastopili so tudi Spominčice ter harmonikarja Anton Košir in Blaž Judež. Prihodnje leto bo sedmo Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja gostila Občina Log - Dragomer.
Več o dogodku pa na borovniških straneh, kjer si lahko ogledate in preberete celotno fotoreportažo. (ve)
Andreja Kavčnik si je prigrabila šesto mesto.
36
NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
27. avgust 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občani odstranjevali ambrozijo
Log - Dragomer, 4. avgust 2012 - Pelinolistna ambrozijaje ena od najbolj alergenih rastlin, ki naj bi ogrožala kar 30 odstotkov Slovencev. Točno dve leti po tem, ko je začela veljati odredba, da morajo lastniki zemljišč trdovratno vrsto obvezno zatirati, so se v Občini Log - Dragomer odstranjevanja lotili organizirano, z akcijo puljenja teh rastlin, ki se večinoma razraščajo ob cestah in na neobdelanih površinah.
Smrkate, kihate, težko dihate, pa ne veste, zakaj? Vzrok je lahko tudi alergija na ambrozijo, ki se je v zadnjih letih po Slovenji pa tudi drugod po Evropi močno razširila. V zadnjih desetih letih se je nenadzorovano razmnožila denimo na Hrvaškem, kjer je koncentracja peloda v tem času narasla za desetkrat. Tako se naša soseda uvršča v cono z največjo kon-centracjo pelodnih zrn v Evropi.
Ambrozijo odstranjevali ob regionalki
Če smo bili udeleženci akcje zatiranja am-brozje v Občini Log - Dragomer še pred za-
četkom dela trdno prepričani, da tega aler-genega plevela na območju naše občine ni, smo se med akcjo prepričali o nasprotnem. V sončnem dopoldnevu smo se opremljeni z motikami, srpi, mačetami in z rokavicami na rokah odpeljali na skrajni konec občine, na mejo z Občino Vrhnika. Ob regionalni cesti na Logu je koordinator akcje Ludvik Rožnik približno dvajsetim občanom, ki so se
odzvali na akcjo, pokazal ta alergeni plevel ter jih seznanil s potekom akcje in načinom odstranjevanja. Župan Mladen Sumina pa je ob tej priložnosti povedal, da so se na občini za akcjo odločili, ker ta rastlina mnogim ljudem povzroča zdravstvene težave, in dodal, da mu je akcjo predlagalo že kar nekaj občanov.
Za uspešen boj proti ambroziji je to rastlino najbolje uničiti pred cvetenjem, nekje do konca julija oziroma začetka avgusta. Najdene rastline se uničijo mehansko, kemično ali z obdelavo tal. Kmetjski svetovalec Zlat-
ko Krasnič je pojasnil, da je na nekmetijskih površinah najuspešnejše ukrepanje proti tej rastlini puljenje, saj sama košnja ni dovolj. To metodo smo uporabili tudi na tokratni akcji. Občani so pregledali zemljišča ob regionalni cesti, ambrozjo populili in jo skupaj s prstjo na koreninah shranili v velike plastične vreče, ki so jih po koncu akcje prevzeli vrhniški komunalci.
Tako kot drugod po Slovenji se tudi v naši občini ta invazivna vrsta najpogosteje pojavlja ob cestah; našli smo jo predvsem ob škarpah ter na neobdelanih in neobljudenih površinah. Čeprav so ta območja nedavno pokosili, pa za zatiranje te vrste le košnja ni dovolj. Ker so rastline zelo trdovratne, so se obrasle in znova pognale stebla in liste. Zato na Kmetijskem inštitutu Slovenje opozarjajo, da je treba zemljišča, kjer se je razraščala am-brozja, po zatiranju opazovati. Občina naj bi po koncu akcje lastnike zemljišč, na katerih je rasla ambrozja, opozorila na prisotnost teh rastlin. Te naj bi po odredbi, ki je v veljavi dve leti, odstranili lastniki zemljišč sami. Odredba jim nalaga odstranjevanje teh škodljivih rastlin s koreninami vred ali odstranjevanje njihovega nadzemnega dela tako, da se ne obrastejo več, pozneje pa je treba zemljišča, kjer so rasle, redno opazovati do konca septembra.
Ambrozja - zdravstvene težave in gospodarska škoda
Pelinolistna ambrozja je enoletnica, ki zraste do približno enega metra, lahko pa tudi do metra in pol. Steblo je pokončno, razvejano in poraslo z gostimi dlačicami, cvetovi pa rastejo v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej. Ena rastlina lahko na leto proizvede tudi do 80.000 semen, ki v tleh ostanejo kaljiva kar 20 let, ter nekaj miljonov pelodnih zrn, ki imajo največjo koncentracjo
i ff
J *
F • '
— - ■ -"S25
V	-
Ta vrsta je enoletnica; steblo je razvejano, cvetovi pa rastejo v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej.
v krogu enega kilometra okrog rastline. Ambrozja je trdovraten plevel, katerega pe-lod je eden od najmočnejših znanih alergenov. Njen cvetni prah spada med najpogostejše povzročitelje senenega nahoda, alergičnega rinitisa; alergja na ambrozjo pogosto povzroča hude simptome, podobne astmi, seme rastline pa lahko ob stiku povzroči tudi dermatitis.
Ambrozja pa poleg škodljivega učinka na zdravje ljudi povzroča precejšnjo gospodarsko škodo, saj rastlinam v posevku odvzema prostor, svetlobo, hranilne snovi in vodo, zmanjšuje pridelek, hkrati pa otežuje nekatera kmetjska dela in spravilo.
V	Slovenji je bila ta vrsta pred desetimi leti komaj opazna, v zadnjih petih letih pa se je razširila po vsem slovenskem ozemlju. Am-brozja je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin; najpogosteje se razrašča ob cestah, železniških progah, bregovih rek in potokov ter na zapuščenih njivah. V severovzhodni Slovenji na območju Pomurja, v Vipavski dolini ter na ilirskobistriškem območju in v slovenski Istri pa se je razširila tudi na okrog 40 odstotkov kmetijskih površin.	Vesna Erjavec
Na prvo akcjo odstranjevanja ambrozije v Občini Log - Dragomer se je odzvalo okoli dvajset občanov.
Ambrozja se najpogosteje razrašča ob cestah, železniških progah in na neobdelanih površinah.
Upokojenci smo bili na izletu
Junja smo se odpravili v Ziljsko dolino na avstrjskem Koroškem. Pot nas je vodila po gorenjski magistrali in nato skozi Trbiž, od tod pa na avstrijsko stran v prekrasno dolino Zilje, ki je dolga okrog 100 km in je bila, kar kažejo tudi imena naselj in domačj, nekoč gosto poseljena s Slovenci. Dolina je v zgornjem delu ozka in obdana z visokimi gorami, od Šmohorja proti Beljaku pa se razširi in tako tudi daje boljše pogoje za naselitev. Najprej smo se ustavili v Ziljski Bistrici, kjer nas je gostoljubno sprejela gospa Pepca
Druml - lastnica gostišča nekdanje poštne postaje »Pri stari pošti«. Slovenska družina Druml je gostišče spremenila v kulturno in družabno središče Ziljske doline in kraj, kjer govorjo slovensko in ohranjajo stare običaje. Predstavila nam je posebnosti te pokrajine, med katere prav gotovo spadajo dvojni kozolci, ki pokrajinsko podobo povezujejo z osrednjeslovenskim prostorom. Ohranjene imajo prastare običaje in prastar jezik, ki ga zaznamujejo zahodnoslovanske značilnosti. Zaradi pogostih poplav reke Zilje so bili tam-
kajšnji travniki kisli, kar je ustvarilo posebno ugodne pogoje za zdaj že tradicionalno konjerejo. Iz te pa se je razvil etnografsko zanimiv domači običaj štehvanje, ki ga obujajo na binkoštni ponedeljek in se šteje med prastare slovenske običaje. Obisk pri Drumlovih je bil res izjemno doživetje.
Pot smo nadaljevali po Ziljski dolini, kjer smo obiskali mogočno goro Dobrač, ki se dviga 2.166 m visoko nad dolino Zilje in Beljakom. Po lepi in ne preveč strmi gorski cesti smo se peljali do najvišjega parkirišča. Na poti do vrha gore pa smo se ustavili na enem izmed številnih drugih parkirišč, od koder je bil ob robu stene čudovit pogled na dolino Zilje ter proti slovenskim goram - mogočnemu Mangartu, Jalovcu, Rjavini in Karavankam. Postanek na enem izmed parkirišč smo izkoristili tudi za dopoldansko malico. Sicer pa velja omeniti značilnost gore Dobrač, da ji je močan potres leta 1348 spremenil obličje; takrat se je dobesedno razklala in velikanski podor skalovja je zgrmel v Ziljsko dolino ter zasul mnogo vasi in zajezil reko. Okoli 13. ure smo se že peljali do mesta Beljak, tam pa smo si ogledali staro mestno jedro in gotsko cerkvico sv. Jakoba, katere zvonik, visok 94 m, šteje med najvišje cerkvene stolpe na Koroškem. Sledil je postanek v mestecu Koče, kjer smo si ogledali znamenito farno cerkev. Prečkali smo reko Dravo in že smo bili v Dravski dolini, kjer smo se ustavili v znameniti vasici Irschen, ki se ponaša z 900-letno cerkvjo sv. Dionizja. V tej slikoviti vasici smo si ogledali zeliščarstvo, znamenitost celotne vasi, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem zelišč.
Pozno popoldne smo se po Dravski dolini
vračali proti domu skozi Trbiž, nato pa smo imeli v naravnem rezervatu izvira Save Dolinke kratek postanek za ogled Zelencev. Zahvaljujemo se gospe Milici Lavrenčič za izčrpno vodenje prečudovitega izleta, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica
Marija D.
Živahno tudi v balinarski sekciji
V balinarski sekcji DU Dragomer - Lukovica smo povečali svojo aktivnost z novimi člani. Do zdaj smo se odzvali na vsa povabila turnirjev v balinanju notranjske regje, tekmovanje med turnirji pa bomo nadaljevali tudi v drugi polovici leta. Tako bomo 5. septembra organizirali turnir v Dragomerju, s svojo ekipo pa bomo sodelovali tudi na Športfestu. Trudimo se sestaviti tudi žensko ekipo, zato zainteresirane vabimo, da se nam pridružite.
JS
Aktivnosti ki se bodo dogajale v septembru 2012:
5.	9. 2012 - turnir balinarske sekcje v Dragomerju
6.	9. 2012 - udeležba upokojencev na Med-generacjskem srečanju na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
9. 9. 2012 - srečanje upokojencev notranjske regje v Logatcu (organizirali bomo prevoz)
22. 9. 2012 - tradicionalni piknik DU-DL v Dragomerju
Skupne strani
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Pravnica svetuje
Marjeta iz Zaplane sprašuje: Ali lahko na kratko povzamete, kakšne so pravice letalskih potnikov?
Pravice letalskih potnikov ureja Uredba 261/ 2004/ES (v nadaljevanju Uredba), ki določa minimalne pravice potnikov ob zavrnitvi vkrcanja proti njihovi volji, odpovedi leta in zamudi leta. Zavrnitev vkrcanja pomeni zavrnitev prevoza potnikom na letu, čeprav se željo vkrcati, razen kadar so upravičeni razlogi za zavrnitev vkrcanja, kot so zdravstveni in varnostni razlogi ter razlogi, ki so povezani z varovanjem, ali neustrezne potne listine. Odpoved pomeni
dejstvo, da let, ki je bil prvotno predviden, in na katerem je bilo rezervirano najmanj eno mesto, ni bil opravljen.
V primeru odpovedi leta mora potnikom ponuditi pomoč dejanski letalski prevoznik glede pravice do povračila stroškov ali spremembo poti in pravico do oskrbe v primeru spremembe poti, kadar je utemeljeno pričakovani čas odhoda novega leta najmanj naslednji dan po načrtovanem času odhoda odpovedanega leta.
Letalski prevoznik mora poleg navedenih pravic potnikom plačati odškodnino, razen če so o odpovedi obveščeni najmanj dva tedna pred odhodom po voznem redu ali so o odpovedi obveščeni dva tedna do sedem dni pred odhodom po voznem redu in jim je ponujena sprememba poti, ki jim zagotavlja odhod največ dve uri pred odhodom po voznem redu in prihod v njihov končni namembni kraj manj kot štiri ure po prihodu po voznem redu ali so o odpovedi obveščeni manj kot sedem dni pred odhodom po voznem redu in jim je ponujena
sprememba poti, ki jim zagotavlja odhod največ eno uro pred odhodom po voznem redu in prihod v njihov končni namembni kraj manj kot dve uri po prihodu po voznem redu. Kadar so potniki obveščeni o odpovedi leta, jim je treba zagotoviti informacje o drugih možnostih prevoza. Dejanski letalski prevoznik ni obvezan plačati odškodnine, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, četudi bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.
Kadar letalski prevoznik utemeljeno pričakuje, da bo imel let zamudo glede na odhod po voznem redu, tedaj mora ponuditi potnikom pomoč, ki se nanaša na pravico do oskrbe in pravico do povračila stroškov in spremembe poti.
Pri sklicevanju na pravico do odškodnine potniki lahko prejmejo odškodnino. Pri sklicevanju na pravico do oskrbe se potnikom brezplačno ponudi obroke hrane in osvežilne napitke, primerne čakalnemu času, in hotelsko
NAŠ ČASOPIS 37
nastanitev, kadar je prenočitev čez noč ali več noči nujna ali je nujen daljši postanek, kot ga je potnik načrtoval, in prevoz med letališčem in krajem nastanitve (hotel ali drugo).
Poleg tega se potnikom ponudi, da brezplačno opravjo dva telefonska klica, brezplačno pošljejo dve sporočili po teleksu ali faksu ali po elektronski pošti. Pri izvajanju te pravice mora letalski prevoznik še zlasti nameniti pozornost potrebam oseb z zmanjšano zmožnostjo gibanja in osebam, ki jih spremljajo, pa tudi potrebam otrok brez spremstva.
Letalski prevoznik mora zagotoviti, da je pri okencih za prijavo na lete na vidnem mestu dobro čitljivo obvestilo z naslednjim besedilom: »Ob zavrnitvi vkrcanja, odpovedi vašega leta ali zamudi vašega leta za najmanj dve uri, se obrnite na osebo pri okencu za prjavo na lete ali pri izhodu za vkrcanje in zahtevajte obvestilo o vaših pravicah, zlasti glede odškodnine in pomoči.«
Nina Scortegagna Kavčnik
• Črna kronika junij-julij 2012 • Črna kronika junij-julij 2012 • Črna kronika junij-julij 2012 • Črna kronika junij-julij 2012 •
Območje PP Vrhnika
Za policiste območja Policijske postaje Vrhnika je bila prva polovica poletja relativno mirna, za lumpe vseh vrst pa prav nesrečna. Najpogostejši so bili sicer primeri tatvin registrskih tablic, goriva, koles in mopedov ter manjših prometnih nesreč, ki jim je botrovala neprevidnost in težka noga.
Sredi julija so policisti med pregledom zdaj že razvpitega Pe-ugeotovega vozila tipa boxer zadeli terno. Voznik je namreč v njem sproščeno prevažal sivo-oranžno kolo s pomožnim motorjem znamke Tomos Flexer, ki bi po vseh fizikalnih zakonitostih moral biti na drugi strani Slovenje, pri lastniku v Kopru. Nepridiprav bo verjetno sodniku težko razložil nenapovedani izlet dvokolesnika proti prestolnici. Precej neuspešna pri tovrstnem razlaganju sta bila tudi dva skrivna oboževalca tujih mopedov, ki ju je razkril vestni občan. V dobri družbi sta nato pridno počakala na prihod mož reda in postave. Vrhniški vsakdanjik so se odločili popestriti tudi trje mladi logaški navdušenci nad bakreno dobo. Ker jim rudarjenje in metalurški postopek oziroma pošteno delo nasploh ne diši preveč, so se polotili kar zbiranja končnih izdelkov v obliki žlebov z zasebnih objektov. Pri tem so naleteli na budne varuhe zakona, ki so jim zbrano pomagali pretovoriti v službeno vozilo, obenem pa so jim spisali zavezujoče vabilo pred pristojni državni organ, ki bo razsojal o njihovi nenavadni ljubezni do tuje lastnine. Tovrstno vabilo zaenkrat še čaka strastnega kadilca, alkoholika in ljubitelja bele tehnike, ki se je sprehodil skozi zaklenjeni gostilno in šolo na Logu, pri tem pa so se mu v malho zataknili cigareti, pijača, LCD-televizor, dva mo-
nitorja in računalnik. Menda zdaj budno čakajo, ali se bo vrnil še po kokice. Naravnost pravljično pa se je nekaj časa imel neimenovani par, ki se je na bencinski servis na Vrhniki kar sedemkrat pripeljal po gorivo, zanj pa nič plačal. Pravljična sedmica je bila usodna, saj bosta konec pravljice dočakala pred sodnikom. Ko smo že pri pravljicah, pa nekaj posameznikov, ki so jim v štirih dobro odmerjenih akcijah možje v modrem zasegli prepovedano konopljo, zdaj kar dobršen čas ne bo videlo pravljičnih bitij. Hude halucinacije očitno povzročajo tudi čezmerni maligani, ki so nekemu občanu ob obletnici spopadov v vojni za Slovenijo, kot kaže, na nebu pričarali celotno bihaško eskadriljo bombnikov JLA. Nadnje je šel kar z lovsko puško. Ali je katerega prisilil k pristanku, ne vemo, je pa njega k prenehanju sovražnosti prisilila policijska patrulja. Po poročanju roke pravice ni nikogar ogrožal, so mu pa kljub temu zasegli omenjeno »artilerjo« ter »zalogo za hude čase« v obliki še petih kosov lovskega orožja, za katere je sicer imel dovoljenje.
Območje PP Ljubljana Vič
Poletje je bilo prav tako pestro za policiste Policijske postaje Ljubljana Vič, ki so se na območju občin Horjul in Dobrova - Polhov Gradec ukvarjali z vlomi, tatvinami, prometnimi nesrečami in kršitvami javnega reda in miru.
Roka pravice je krepko prijela nasilneža, ki je razgrajal in izvajal nasilje nad družinskimi člani v Horjulu. Nasilneža so obravnavali tudi v Brezju pri Dobrovi. V Osredku pri Dobrovi so mirili enega razgrajača, medtem ko so drugega, iz Polhovega Gradca,
pospremili v varne prostore, kjer ni mogel motiti svoje okolice in je lahko v miru izdihal preostale alkoholne hlape. Še neznani vandal se je lotil zanj motečega inventarja pred osnovno šolo Polhov Gradec, na delu pa so bili tudi vlomilci, ki so nepovabljeni obiskali hišo v Dobrovi in neuspešno skušali izkoristiti odsotnost lastnika osebnega avtomobila na pokopališkem parkirišču. Neuspešen je bil tudi nesojeni »bančni ropar« pri poskusu privatizacije vsebine bankomata v Polhovem Gradcu. So pa bili na žalost uspešnejši drugi zmikavti. Eden od njih bo po novem urejal zelenice s kosilnico, ki si jo je prisvojil v Dobrovi, drugi pa si bo v dvoriščnem stranišču na štrbunk svetil z agregatom, ki ima lastnika v Brezju pri Dobrovi. Ali se bo po gorivo vozil z vozilom, ki je izpuhtelo iz Podsmreke, opremljenim z izmaknjenimi dobrovškimi registrskimi tablicami, lahko zaenkrat samo ugibamo. Znova so na teh koncih udarili tudi ljubitelji bakrene dobe. Lastnike iz Osredka pri Dobrovi so olajšali za nekaj bakrenih žlebov. Verjetno si bodo iz njih naredili sekire in drugo lovsko orožje za lov na mamuta. Tatičem se je na prste lepil tudi drob-nejši inventar, kot je mobilni telefon iz Horjula ali denarnica, ki jo je neljubi gost odtujil med sprehodom skozi stanovanjsko hišo v Podrebri. Vse naštete še čaka obravnava po črki zakona. Žal pa so policisti morali že obravnavati več prometnih nesreč, in sicer I. kategorije v Horjulu in Podolnici, pri čemer je povzročitelj druge strahopetno pobegnil s kraja dogodka. Prometne nesreče II. kategorije so zabeležili v Hruševem, Smolniku in na relaciji Vrzdenec-Samotorica.
Zbral in uredil: Damjan Debevec
Seznam zaposlenih v UE Vrhnika s kontaktnimi podatki
Delovno mesto	Ime in priimek uslužbenca	Telefonska številka	E-naslov
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA		7507-850	ue.vrhnika@gov.si
Načelnica upravne enote	mag. Gabrjela MLINAR	7507-852	gabrjela.mlinar@gov.si
Oddelek za upravno notranje zadeve			
Vodja oddelka	Mojca VERBIČ	7507-856	mojca.verbic@gov.si
Sprejem vlog, upravne overitve, plačilo upravnih taks, sprejem zahtevkov za pridobitev spletnega digitalnega potrdila, izdaja e-zemljiškoknjižnega izpiska, mapne kopje, osebne izkaznice, potni listi	Aida ALIC	7507-865	aida.alic@gov.si
Registracja vozil, vozniška dovoljenja, osebne izkaznice, potne listine	Marjetka FORTUNA	7507-876	marjetka.fortuna@gov.si
Državljanstvo, smrtovnice, javne prireditve, osebna imena, orožje, eksplozivi in pirotehnika	Marko GRUJIČIC	7507-868	marko.grujicic@gov.si
Matične zadeve, osebne izkaznice, potni listi, prjava prebivališča, sklenitev zakonske zveze	Irena KOPRIVEC	7507-873	irena.koprivec@gov.si
Osebne izkaznice, potni listi, prjava prebivališča, matične zadeve	Natalja KOZAR	7507-875	natalja.kozar@gov.si
Registracja vozil, vozniška dovoljenja, osebne izkaznice, potni listi	Uroš KREFT	7507-878	uros.kreft@gov.si
Vojni veterani, žrtve vojnega nasilja, vojni invalidi	Irena LESKOVEC	7507-869	irena.leskovec@gov.si
Sprejem vlog, upravne overitve, plačilo upravnih taks, sprejem zahtevkov za pridobitev spletnega digitalnega potrdila, izdaja e-zemljiškoknjižnega izpiska, mapne kopje, osebne izkaznice, potni listi	Mojca PETKOVŠEK	7507-864	mojca.petkovsek@gov.si
Tujci, ugotavljanje stalnega prebivališča,	Domen ROZMAN	7507-881	domen.rozman@gov.si
Vojni veterani, žrtve vojnega nasilja, vojni invalidi	Miša STRBAN	7507-863	misa.strban@gov.si
Društva, ugotavljanje stalnega prebivališča, sklenitev zakonske zveze	Nevenka ŠTUPICA	7507-874	nevenka.stupica@gov.si
Tujci	Maruška ZALETEL	7507-879	marusa.zaletel@gov.si
Oddelek za okolje in prostor ter splošne zadeve			
Vodja oddelka, kadrovsko poslovanje	Sonja PIRNAT KERŠMANC	7507-854	sonja.pirnat-kersmanc@gov.si
Gradbena in uporabna dovoljenja, kmetjstvo	Verica CANKAR	7507-883	verica.cankar@gov.si
Knjigovodstvo, blagajna	Natalja ČUK	7507-866	natalja.cuk@gov.si
Informatika	Miroslav MALNERŠIČ	7507-872	miro.malnersic@gov.si
Kmetjstvo	Desanka MIVŠEK	7507-884	desa.mivsek@gov.si
Glavna pisarna: evidentiranje in odprema pošte, nabava materiala	Mateja NARTNIK	7507-886	mateja.nartnik@gov.si
Gradbena in uporabna dovoljenja	Nada RUS	7507-870	nada.rus@gov.si
Gradbena in uporabna dovoljenja, denacionalizacja	Mojca SIMONČIČ	7507-858	mojca.simoncic@gov.si
Sistem kakovosti, osebno dopolnilno delo, prjava opravljanja kratkotrajnega dela, izobraževanje	Mojca TOME	7507-862	mojca.tome@gov.si
Arhiv, odprema pošte	Vida TRPIN	7507-867	vida.trpin@gov.si
Zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D) - znižanje, ukinitev odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
V	Uradnem listu Republike Slovenje, št. 58/2012 z dne 31. 7. 2012, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D), ki začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje. Sprememba zakona znižuje/odpravlja odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.
Bistvene novosti so, da sprememba zakona:
-	znižuje odškodnine za pozidave kmetijskih zemljišč,
-	ukinja odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 51,
-	višina odškodnine bo odvisna od tlorisa objekta in ne več od celotnega zemljišča.
V	prehodnih določbah (7. člen) je tudi določeno, da ima investitor, ki je plačal odškodnino zaradi spremembe namembnosti na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo), pravico do vračila plačane odškodnine, če na podlagi tega zakona ne bi bil zavezan za plačilo odškodnine, ali vračila razlike med plačano odškodnino in odškodnino na podlagi tega zakona, če bi bil na podlagi tega zakona zavezan za plačilo odškodnine v nižjem znesku. Investitor lahko zahtevo za vračilo tega zneska vloži v roku 6 (šestih) mesecev od uveljavitve tega zakona.
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D)
-	povezava na
www.uradni-list.si/ pdf/2012/Ur/u2012058.pdf
38
NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelenarubrika
1	• v	V V
Odvoz greznicne gosce
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., uporabnike javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode obvešča, da bo redno praznjenje grezničnega mulja po seznamu začelo po 22. avgustu, v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS 88/2011), ki velja od 1. januarja 2012. Ena izmed nalog izvajanja obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je tudi prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in obstoječih greznic.
Zgoraj navedena uredba zahteva prevzem neobdelanega blata iz obstoječih greznic in obdelavo tega blata na ustrezni čistilni napravi najmanj enkrat na tri leta. Prevzem blata se bo izvajal po seznamu in s predhodnim obvestilom, ki ga bodo lastniki objektov, katerih odpadna voda se odvaja v pretočne greznice, prejeli po pošti. Če vam datum in ura prevzema ne ustrezata, nas pokličite ali nam pošljite pošto (elektronsko na naslov info@kpv.si ali navadno na naslov: JP KPV, d. o. o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika), da se dogovorimo o novem terminu. V skladu s predpisano uredbo se mora prevzem izvršiti v 30 dneh po prvem obvestilu.
Bliža se akcija zbiranja nevarnih odpadkov,
ki bo 18., 19. in 20. septembra 2012 od 15. do 18. ure na treh lokacijah:
DRAGOMER na parkiriSCu pri gas. domu (Dragomer) TOREK, 18. september 2012 BOROVNICA na železniSki postaji	SREDA, 19. september 2012
VRHNIKA pred OŠ na TržaSki cesti	ČETRTEK, 20. september 2012
Gospodinjstva v občinah Log - Dragomer, Borovnica in Vrhnika vabimo, naj se udeležijo akcije zbiranja nevarnih odpadkov in tako pripomorejo k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Oddajanje nevarnih odpadkov za gospodinjstva je B R E Z P L A Č N O!
Občani omenjenih občin lahko pripeljete nevarne odpadke iz gospodinjstev tudi na Center za ravnanje z odpadki Vrhnika, kjer imamo zabojnik za zbiranje nevarnih odpadkov.
Delovni Cas Centra za ravnanje z odpadki:
ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 sreda od 7.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 16.00
Nepravilno odloženi nevarni odpadki lahko ogrozijo podtalnico in druge vodne vire, zrak ali prst, s tem pa tudi naše zdravje. Izdelki, ki vsebujejo nevarne snovi, so obremenitev za okolje. Po veljavnih predpisih nevarnih odpadkov ni dovoljeno odlagati skupaj z drugimi komunalnimi odpadki. Nikoli jih ne odstranjujmo ali uničujmo na kakršen koli drugačen način; oddajmo jih v času organiziranih akcij ali tudi sicer v zbirni center. Nevarne odpadke hranimo v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da ne nastane razlitje med njihovim prevozom na zbirno mesto. Pomembno je, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj lahko nastane nepredvidena reakcija med različnimi snovmi. Dokler jih ne oddamo, jih hranimo na suhem, varnem in za otroke nedosegljivem mestu.
Med nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, sodijo: barve, čistila, zdravila, motorna olja, kemikalije, pesticidi, kozmetika, baterije, akumulatorji, odpadna embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi, fluorescentne cevi, pršila.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
Posvojite konja!
Četudi medijski ogenj okoli gorenjskih salam, nastalih iz dobesedno na dvorišču zaklanih športnih konj, ugaša, to še zdaleč ne pomeni, da je poglavje »črnih mesarjev« končano. Eden je zagotovo ostal brez svojega kosa mesa. Rešen konj zdaj čaka na morebitne posvojitelje.
Auri bo hrana le še za dušo. Mešanec z lipicancem je z eno nogo že stal v vrsti za predelavo v salame. Ne moremo pa reči, da je bil z eno nogo že v klavnici, ker v svojem identifikacijskem dokumentu ni vpisan kot klavni konj, pa vendar se je njegov lastnik očitno odločil, da bo končal na krožniku. Gre ljubezen res skozi želodec? Na konju, ki je bil svoje čase eden najboljših za začetnike, je v enem od ljubljanskih konjeniških klubov sedelo in se naučilo jahati na stotine otrok in odraslih. Da je pridne in ubogljive lažje izkoristiti, žal velja tudi za konje. In ko gledaš življenje konja, ki praktično živi na relaciji »boks - maneža - boks«, se vprašaš, kako, da se mu ne zmeša. Ko se začnemo ljudje spuščati v glave živali in jih človečiti, se lahko hitro rodijo čustva, ki so včasih tako močna, da vodijo do nepremišljenih dejanj. Ko je Auri, verjetno zaradi izčrpanosti, pristal na veterinarski kliniki, sem izkoristila pravi trenutek in lastnik je privolil v prodajo konja. Z leti pa so se stvari obrnile na glavo: finančna stiska, otrok, selitev. Po napornem iskanju primernega doma za svojega prijatelja sem se odločila za majhen kraj na Primorskem, kjer je mlad par potreboval konja za družbo kobili. Ker je bilo rečeno, da bo konj večinoma na paši in občasno jahan, sem pomislila, da mu boljšega kot to skoraj ne morem nuditi in sem ga tja kar prodala. A na videz miren kraj je postal zbirališče konjskih navdušencev, ki so s konji jahali čez drm in strm in končalo se je s počeno kostjo. Tega lastnik seveda ni vedel, zato je konja vedno znova poskušal jahati, ta pa je padal na sprednje noge od bolečine, ki je ni mogel prenašati. Ko je lastnik ugotovil, da od konja ne bo imel več koristi, ga je začel rediti za zakol. Pa kaj, to je le eden od primerov, pa še zdaleč ne najhujši, si misli marsikdo. Pomislila sem, kaj bi želel in kaj bi si zaslužil konj, ki je v svojem življenju osrečil toliko ljudi. Če ne drugega, vsaj dostojanstveno smrt z evtanazijo, torej uspavanjem. Zato smo njegovi prijatelji objavili akcijo zbiranja prispevkov za odkup konja. Romana Kruhar Puc, predsednica Društva za zaščito konj, je poskrbela za prevoz konja do Veterinarske klinike v Ljubljani, kjer je veterinarka Petra Kramarič
po pregledu konja dejala, da konj najverjetneje ne bo več zmožen na svojem hrbtu prenašati ljudi. A njegovo upokojensko življenje se šele
začenja, zato bi bila usmrtitev konja napačna odločitev, je še dodala. Lepotec zdaj pridobiva na svoji izgubljeni teži na pašniku na Vrhniki. Toda to pomeni mesečni strošek za najemnino in tu ste na vrsti vsi tisti, ki bi želeli pomagati. Mesečna najemnina za konja znaša 120 evrov; z vsakim evrom, ki ga boste prispevali, bomo Au-riju omogočili boljše in daljše življenje. Pomagate lahko z nakazilom prostovoljnega prispevka na račun: SI56 0311 2100 0398 245 - SKB (sklic: 12 + datum). Če bi želeli Aurija spoznati, nam pišite na uredništvo s pripisom »Za Auri-ja«.
NuSa Skala
Več fotografij najdete, če na spletni strani www.You-Tube.com vpišete: »Pomagajmo Auriju.«
Ko je mrgolazen vsepovsod
Sredi poletja si tudi mrčes in glodavci iščejo hrano, zato moramo biti še toliko bolj pazljivi, da skrbno shranjujemo in redno pregledujemo zaloge. Kadar pa nas omenjena mrgolazen že tako nadleguje, da je sobivanje škodljivo, poiščemo konkretne pripomočke, ki težavo zanesljivo odpravijo.
Ustavimo mravlje
Izdelkov, ki so namenjeni za zatiranje mravelj, ne uporabljamo na vrtu in drugih pridelovalnih površinah. Učinkovito zatiranje dosežemo s posipom effect proti mravljam, ki vsebuje aktivno snov rastlinskega izvora, piretrin, ki dokaj hitro deluje na škodljivce, priporočljiv je za uporabo v notranjih prostorih, ali z neoperminom, ki ga potresemo na vhodnih mestih. Če se mravlje pojavijo v stavbi, mravljišča pa so skrita, svetujemo učinkovito vabo effect za mravlje. Mravlje med iskanjem hrane prihajajo v vabo, ki jo odnašajo v mravljišča in tako se celotna populacija okuži z insekticidom.
Nevarna miSja mrzlica
Ker je nevarnost vdihovanja škodljivih delcev iz iztrebkov miši lahko vzrok hudega obolenja, jih v hiši ne odstranjujemo s sesalnikom, pač pa območje z iztrebki poškropimo in tako preprečimo dvigovanje prahu. Če so škodljivci že v poslopju ali shrambi, je priporočljiva uporaba rodenticidov ali mehanskih izdelkov za zatiranje glodavcev. Pri manjšem pojavu miši lahko uporabimo deratizacijsko lepilo biotoll, ki ga namažemo na karton in postavimo ob steno na mestih, kjer se živali zadržujejo. Za večjo učinkovitost lahko na lepilo posujemo semena
pšenice ali ovsa. Pri večjem številu miši in podgan je priporočljiva uporaba izdelkov glodacid plus, ratimor in effect rodent. Vabe so namenjene zatiranju škodljivcev v različnih okoliščinah, so pa varne za otroke in domače živali. Parafinski bloki so primerni predvsem za prostore z višjo zračno vlago, za zatiranje sive podgane v kanalizacijskih jaških in odtočnih sistemih ter za zatiranje miši, ki so zunaj stavb. Parafinske bloke je treba zavarovati z deskami, tako da domače živali ne pridejo v stik z njimi. Prav mehka vaba je pri teh škodljivcih najbolj priljubljena, učinkovita v majhnih količinah, živalim zelo tekne in jo rade jedo.
Ose
Ose so sicer miroljubne, vendar postanejo napadalne, ko so razdražene ali kadar branijo svoja gnezda. V takem obdobju moramo biti pozorni, da se jim ne približamo in da ne iz-zovemo njihovega obrambnega obnašanja, ki se ponavadi konča s pikom. Osje želo je gladko, zato ga z lahkoto izvlečejo in znova pičijo. Ose in sršeni so veliko bolj nevarni od muh. Njihovi piki so lahko celo usodni, sploh če nastane hujša alergijska reakcija. Pomembno je zatirati gnezda, sploh če so v bližini otroci, ki bi živali lahko razdražili in bi jih zato pičile. Ose in sršene ter njihova gnezda lahko učinkovito zatre-mo z insekticidom effect proti osam in sršenom.
Pri uporabi tega insekticidnega pripravka je pomembno vedeti, da je preprost za uporabo in z njim lahko pršimo z razdalje 4 do 6 metrov, in sicer proti osam pršimo 5 sekund, proti sršenom pa 10 sekund. Tako pršimo iz varne razdalje in nismo izpostavljeni razdraženim in-sektom, ki bi nas lahko pičili. Najučinkovitejše je zatiranje v zgodnjih jutranjih urah, ob nižjih temperaturah, ko so živali manj aktivne, ali pozno zvečer, kadar je večina že v gnezdu. Za ose in sršene, ki se pojavljajo prosto v naravi, lahko uporabimo vabo effect za ose in sršene, ki jo obesimo kar na sadno drevje ali na mesta, kjer obletavajo ose.
Strokovnjaki Kluba Gaia
Nagradno vpraSanje NaSega Časopisa in Gaie
S katerim insekticidom učinkovito zatiramo muhe, komarje, mravlje, muSice in Se kaj?
Odgovor: EFF T UNI ERZ LI IN TI D
Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revije Gaia! Za samo 17,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revije Gaia. Vabljeni tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com!
Ime in priimek _ Naslov
Pošta in poštna številka
Želim postati član Kluba Gaia: DA NE
Pravilen odgovor poSljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA.
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS
39
Najlažje in najhitreje do televizije, interneta in telefonije
Kar po zraku, z Lastovko Trojček
Ob menjavi telekomunikacijskih storitev dostopa do televizijskih programov, hitrega interneta in telefonije ljudje največkrat pomislimo na kabelski priključek. Sodobna tehnologija pa danes omogoča, da se tovrstne storitve lahko prenašajo po zraku. Paketi omenjenih storitev so na voljo pod imenom Lastovka Trojček in združujejo 3 storitve - digitalno televizijo, internet in digitalno telefonijo. So idealna rešitev, če živite na obrobju naselij, kjer infrastruktura ne vključuje vseh sodobnih telekomunikacijskih storitev, saj je montaža opreme hitra in enostavna, brez polaganja dodatne kabelske napeljave. Če imate neoviran pogled na Krvavec, Krim, Trdinov vrh ali Gr-mače, lahko gledate televizijo, brskate po internetu in telefonirate - vse že za 29,50 EUR mesečno. V trenutni promocijski ponudbi dobite opremo v brezplačno uporabo, brez stroškov priključnine in 1 mesecem brezplačne naročnine.
Paket storitev Lastovka Trojček vključuje:
-	Več kot 150 izbranih televizijskih programov (Sport Klub za športne navdušence, Mimimax za otroke, 24 Kitchen za kuharje sladokusce, ...)
-	Več kot 60 najboljših radijskih programov
-	Internetne hitrosti do 4 Mb/512 kb
-	Digitalno telefonijo s poceni klici v tujino
Zakaj Lastovka Trojček?
•	Ker vam izbira paketa Lastovka Trojček prinaša prihranek, saj je cenovno veliko ugodnejša od posameznih storitev.
•	Ker prihranite pri plačevanju položnic: 1 ponudnik - 3 storitve - 1 položnica
•	Ker lahko obdržite svojo trenutno telefonsko številko.
Postopek prenosa telefonske številke ter odpoved pogodb za telefonijo in internet pri starem ponudniku za vas brezplačno uredi Telemach
•	Ker so telefonski klici znotraj omrežij Telemach in Detel brezplačni 24 ur na dan.
•	Ker so telefonski klici v tujino cenejši.
Pokličite Telemach brezplačno na številko 080 22 88 in paket Lastovka Trojček bo čez nekaj dni že pri vas doma ali na vašem vikendu, skratka kjerkoli.
(Promocijski oglas)
telemach
mix.
4. srečanje starodobnih vozil Vrhnike
Utrinek z lanskega srečanja
Tako kot že nekaj let smo se tudi letos odločili, vse lastnike starodobnih vozil povabimo na tradicionalno srečanje. Letošnje, že 4. srečanje bo pred gostiščem Bajc v Sinji Gorici, in sicer v nedeljo, 9. septembra, če bo takrat vreme zelo slabo, pa 16. septembra.
Vse formalnosti je treba urediti do 9. ure zjutraj, ker je tedaj predviden start promocijske vožnje po obrobju Ljubljanskega barja (tako kot vsa leta do zdaj) z ogledom centra za razmi-niranje SV. Zaželena starost vozil je nad 30 let, biti pa morajo tehnično brezhibna. Vsak voznik se srečanja udeležuje na lastno odgovornost. Zaželene bodo pred prijave in v ta namen bodo dosedanjim udeležencem poslana vabila. Število udeležencev je omejeno na 50 vozil.
K udeležbi vljudno vabimo lastnike starodobnih vozil, ki prebivate na območju nekdanje Občine Vrhnika.
Prijave sprejema Mateja Bajc (01/750 43 64, ba.mateja@gma-il.com), dodatna pojasnila dobite tudi pri Francu Klančarju (01/754 63 67).
Lastniki starodobnih vozil, lepo vabljeni in dobrodošli na 4. srečanju !
Franc Klančar
Ležišče boksita Kopitov grič-Železnik (454 m) pri Borovnici
Ležišča boksitov triasne natančneje karnijske starosti so v Evropi in svetu precej razširjena. Pri nas jih, razen nekaj izjem, najdemo prdvsem na območju južne Slovenje oziroma Dolenjske in Notranjske. Poleg Kopitovega griča pri Borovnici so v tem delu Slovenje znana še nahajališča te rude v Podlipski dolini (Ligojna, Semlaški grič, Lepi hrib, Podlipa), pri Turjaku, Pancah, Smerjenah, Hudem Rogatcu, Hudi polici, Borovcu, Podstrmcu, Lužarjih, Banah, Zgončah, Ostrem vrhu, Kališah, Velikih Laščah, Žimaricah, Rakitni, Krvavi peči, Perovem, Vintarjih in na Blokah t.j. Godičevem, Lepem vrhu (780) in Gradiškem (791 m) ter pri Ravniku in Andrejčah.
Prvo rudarsko koncesijo t.j. pravico do rudarjenja na Kopitovem griču je leta 1873 izdalo Rudarsko glavarstvo v Celovcu. Sklenjeno je bilo, da rudo kopljejo na dnevnem kopu in da se le-ta od tod prepelje po cesti ali žičnici do stare borovniške železniške postaje in naprej po železnici v Trst. Rudo so na Železniku (454 m ) občasno kopali od leta 187o do 1896 in od 1912 do 1922, vendar do pravega izkoriščanja tega ležišča ni nikoli prišlo. Izbrano je bilo le nekaj boljše rude za kasnejšo obdelavo v jeseniški topilnici Raziskovalna dela na Kopitovem griču so obsegala 10 m globok jašek in 25 m dolg rov. Leta l962 je Geološki zavod Ljubljana izkopal še 15 m dolg raziskovalni razkop in izvrtal eno vrtino do talnine. Zaloge boksitne rude so bile izračunane večkrat, znašale pa naj bi od 6o ooo do 100 000 ton, kar je bilo seveda premalo za gospodarno obratovanje. Boksit se na Železniku (454 m) pojavlja v obliki neenakomerno debelega pasu, ki se vleče v smeri jugovz-hod-severozahod. Debelina rudnega telesa znese do 15 metrov. Boksitna ruda vsebuje od 15 % do 25 % kremenice, zato ni uporabna za pridobivanje niti glinice oziroma aluminija niti železa. Geologijo boksita na Kopitovem griču so v svojih delih obravnavali nekateri domači in tuji avtorji. Stratigrafske razmere tega dela Slovenje so so v svojih delih opisali Ramovš (1953, 1961), Germovšek (1955), Buser (l965) in Dozet (1978, 1979). Geološke karte obravnavanega ozemlja so izdelali Lipold (1858), Kramer (1905), Vetters (1933, 1937) in Buser (1969, 1974). Detajlne raziskave rudišča je izvedel Geloški zavod Ljubljana leta 1963 (Lukacs & Kuhar, 1964).
Namen tega prispevka je na osnovi dolgoletnih lastnih raziskav in objavljenih podatkov drugih raziskovalcev podati čim bolj popolno sliko ležišča Kopitov grič, nadalje, analizirati zbrane podatke o litološki, kemični in mineralni sestavi tega boksita ter na osnovi sedimentno-petrografske analize interpretirati okolje nastanka boksita in paloegeografske razmere v karnijske dobi.
Boksit Kopitov grič-Železnik (454 m)
Geografska lega
Nahajališče boksita , ki je v geološki literaturi znano pod imenom Kopitov grič, leži pravzaprav na hribčku Železnik (454 m ), ki ga najdemo na zemljevidu južno od zaselka Kopitov grič na severnem pobočju Grede (738 m). Najbližji večji kraj temu ležišču boksita je Borovnica, ki je od Ljubljane oddaljena okoli 20 kilo-metrovDostop do ležišča je možen iz Brezovice pri Borovnici po sorazmerno dobro oskrbovani gozdnik poti , ki poteka po vzhod-
Vpis v visoko mednarodno
t	vi	1 •	• v •
poslovno šolo ali v višjo strokovno šolo
Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, telefon: 040/561 896, e-na-
slov: info@ibs.si, www.ibs.si oziroma www.leila.si
Informativni dan je v ponedeljek, 10. 9. 2012 ob 16.30.
Prednosti študija na naši višji in visoki šoli:
-	Individualni izpiti so možni vsak teden, preko celega leta brez doplačila.
-	Predavatelji in vsi zaposleni študente spodbujajo in jim pomagajo pri študiju.
-	Nosilci predmetov oblikujejo učno gradivo, razložijo snov in izvedejo izpite.
-	Imamo prijazen način učenja tujih jezikov, ki študente pritegne k konverzaciji.
-	Možno je študirati hitreje ali počasneje od predvidenega študijskega načrta.
-	Možno je priznanje izpitov in drugih neformalno pridobljenih znanj.
-	Študij je primeren za dijake srednjih šol, ki se zaposlijo in jih zanimajo poslovne vede, obogatene z okoljevarstvenimi in humanističnimi vsebinami.
-	Možen je študij na daljavo.
-	Študenti lahko poslušajo in navežejo stike z vrsto priznanih tujih in domačih predavateljev. Med letošnjimi gosti so: dr. Jennifer Radbourne iz Avstralije, dr. Donata Vianelli iz Trsta, dr. Lawrence Hewick iz Kanade, dr. Gernot Mödritscher, dr. Ursula Liebhart in mag. Iris Saliterer iz Avstrije, mag. Vesna Vodopivec iz NLB, Linda Kosmyryk iz British Councila itd.
-	Na naši šoli ne razvijamo konkurence, ampak strpnost in sodelovanje. Dobrodošli so tako študenti z najboljšimi ocenami kot tudi tisti s slabšimi.
-	Prepričani smo, da je vsak človek nekaj posebnega in da ima potenciale, ki jih je možno razviti.
Vabljeni na informativni dan in vabljeni k vpisu!
nih pobočjih Goričice (404 m), Železnika (454 m) in Grede (738 m) na Strmec (675 m), Kržišče in Rakitno. Ležišče na Železniku (454 m) se proti jugovzhodu vleče v obliki 2o m širokega pasu proti bližnjemu Podstrmcu, proti severozahodu pa se nadaljuje v Pod-lipsko dolino (Ligojna-Podlipa-Smrečje). Boksitni pas se v smeri proti jugovzhodu tanjša, v severozahodni smeri pa se debeli. Največjo širino okoli 4o metrov ima na Semlaškem griču (415 m), nakar se proti Podlipi ponovno tanjša in se nekje med Podlipo in Smrečjem popolnoma izklini.
Stratigrafski položaj boksita
Železnati boksit Kopitovega griča predstavlja skupaj z rdečo boksitno ilovico in karbonatnimi brečami z boksitnim vezivom t.i. Železnikov boksitni člen, ki je bazalni člen julsko-tuvalske (»rabeljske«) ''borovniške formacije'' (Dozet, 2o11), Talnino te formacije predstavljajo cordevolski diploporni apnenci in dolomiti, krovnino pa živopisani pretežno rdeči klastiti ( laporovci, glinavci, peščenjaki in konglomerati) tuvalske starosti.
Petrografske lastnosti boksita
Barva. V ležišču boksita Kopitov grič prevladuje rdečerjava oo-litna ruda, sicer pa je boksit sivkasto-, opekasto- in črnkastordeč, zelenkasto- in modrikastosiv ter srednje- in svetlosiv. Na barvo boksita so največ vplivali vsebnost železa, mangana in titanovih mineralov ter oksidacijski pogoji pred in po sedimentaciji. Struktura. Strukturo boksitov lahko opazujemo že s prostim očesom pri dnevni svetlobi. Najpogostnejša struktura triasnih boksitov je oolitna. Pojavljata se še pizolitna in onkolitna zrnata struktura, ki pa sta skupaj s pelitno (gosto) v primerjavi z oolitno v močno podrejenem položaju.
Teksture. Velika večina boksitov Kopitovega griča ima masivno oziroma neplastnato strukturo. Večkrat je sicer boksit na prvi pogled plastnat, vendar tu v veliki večini primerov ne gre za pravo plastnatost temveč paralelno razpokanost sicer masivne in kompaktne rude vsled tektonskih sil. Prava stratifikacija ali plastnatost se, sicer redko pa vendar, kaže v laminiranosti ali pasnatosti boksitne rude kot posledica različne debeline zrn ali različne obarvanosti pasov. Pasovi in lamine so vzporedni plast-natosti boksita.
S e s t a v a b o k s i t a
A.Litološki tipi boksitov
l.Oolitni boksit je srednjezrnata in le redko drobnozrnata sedi-mentna kamenina, narejena v glavnem iz ooidnih zrn, ki so med seboj povezana z dolomitnim, kalcitnim, kremenovim, limonit-nim, hematitnim ali glinenim vezivom. Sestavljen je iz okroglih zrn manjših od premera 2 mm, ki imajo pravilno koncentrično zgradbo. Med vsemi tipi boksita je oolitni najbolj pogost. Sestavljen je iz železovih (hematit) in aluminijevih (boehmit) mineralov ter iz kaolinita in klorita. V manjših zrnih prevladujejo aluminijevi minerali. Pogostna so tudi zrna z mešano sestavo dveh ali treh mineralov.
2.Pizolitično-oolitni	boksit je srednje debelozrnat.Sestavljen je v glavnem iz ooidov t.j. iz zrn, ki imajo koncentrično zgradbo in premer manjši od 2 mm, vsebujejo pa tudi zrna s koncentrično ali sferično zgradbo, ki imajo premer večji od 2mm in jih imenujemo pizoidi.Ooidna zrna močno prevladujejo.
3.Pizolitni	boksit je zelo debelozrnata sedimentna kamenina sestavljena v glavnem iz pizoidnih zrn, ki so med seboj povezana s cementom . Gre za zrna s koncentrično zgradbo z velikostjo nad 2 mm, ponekod pa ta zrna dosežejo velikost do 1o mm. V pizolitnih zrnih je več železa kot v drugih zrnih in vezivu, zato so ponavadi temni do črni. Ta tip boksita je v ležišču Kopitov grič precej redek. V sestavi pizolitnih zrn prevladuje železov mineral hematit.
4.Onkolitni boksit je najbolj redek tip boksita med vsemi. Sestavljen je iz ovalnih zrn z nepravilno notranjo zgradbo, ki je podobna koncentrični. Obravnavana kamenina ima zelo debelozrnato strukturo.
5.Pelitni boksit t.j. boksit z gosto amorfno strukturo, ki se na Železniku (454 m) pojavlja v bazalnem in obrobnih delih rudnega telesa. Tudi pelitni boksit je sedimentna kamenina, ki pa je sestavljena iz najfinejših delcev mineralov v velikosti gline.
(Nadaljevanje v naslednji številki.)
40 NAŠ ČASOPIS
Kultura
CAN
"' i r&Ehvgi
WIHI u.'- m... 1411 V ■ H 'i ■ J 1 örOueci
JADA
nedelja, 2. 9., ob 20.00, MKD Arterija, Borovnica KUD Impromobile - Pregovori /impro predstava
ponedeljek, 3. 9., ob 20.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Kolektiv Narobov - Rokenrol impro /impro variete
torek, 4. 9., ob 20.00, klub Zakon, Vrhnika Gledališče Glej - Svinje /groteskna drama
sreda, 5. 9., ob 18.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Gledališče Unikat - Gremo na vlak /otroška predstava
sreda, 5. 9., ob 20.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Eva Škofič Maurer - Dama v belem /ulična predstava
četrtek, 6. 9., ob 20.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Jernej Celec, Klemen Bučan in gostje /stand up
petek, 7. 9., ob 20.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika GD Gardelin - Fužinski bluz /komedija
sobota, 8. 9., ob 21.30, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Tomaž Pengov /koncert
nedelja, 2. 9., ob 20.00, MKD Arterija, Borovnica
KUD Impromobile - Pregovori /impro predstava
Dekliška sekcija KUD Impromobile v zasedbi Ajde Bračič, Eve Nanut in Sare Soukal se bo
predstavila v improvizirani predstavi Pregovori. Babice Tonka, Angela in Mimi se bodo spopadle s pregovori, ki jih bo podala publika. Skozi prizore bomo videli, kako so ti pregovori zaznamovali njihova življenja. (www.impromobile.si)
ponedeljek, 3. 9., ob 20.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika
Kolektiv Narobov - Rokenrol impro /impro variete
Divji impro variete v izvedbi vrhunskih impro-vizatorjev, igralcev in klovnov Alenke Mari-nič in Tomaža Lapajneta Dekleve. Predstava iger, pesmi in poigravanja z žanri, ki je nabita z energijo in veseljem do ustvarjanja ter s polno vključenostjo občinstva. Premiera se je zgodila januarja letos v Piombinu (Italija). Kolektiv Narobov je predan raziskovanju in ustvarjanju žive umetnosti, pa naj gre za ulične intervencije, gledališke dogodke, radijske posege ali interaktivne predstave. Pomembna stebra njihovega ustvarjanja sta improvizacija in kolektivno delo. (www.narobov.com)
torek, 4. 9., ob 20.00, klub Zakon, Vrhnika Gledališče Glej - Svinje /groteskna drama
Dve sestri živita na oddaljeni kmetiji, obkroženi s tisoč svinjami, zaznamovani z družinsko tradicijo. Daleč naokoli ni nikogar, medtem ko imata obe dela čez glavo. Katera je v tem primeru večja žrtev; tista, ki skrbi za preživetje, ali druga, ki je zaznamovana z brezizhodno situacijo?
Drama Svinje je bila napisana na željo igralk, ki sta hrvaškega dramatika Tomislava Zajca med študijem na zagrebški akademiji prosili, naj zanju napiše kaj glamuroznega. Avtor pa ju je v besedilu postavil v dobesedni in metaforični svinjak, ki neusmiljeno razkriva družinsko deblo medsebojnih odnosov, po katerem se prenašajo sprevrženi vzorci mišljenja in ravnanja. Drama Svinje je zato obenem zgodba o odvisnosti, priznavanju in zavračanju avtoritet, uporu, normalizaciji nasilja ter sprevrženi logiki današnjega sveta, ki se vrti v lastnem dreku paradoksa, ki si ga je nakopal. Dramo v prevodu Tine Peric bo na Glejev oder postavila gledališka režiserka mlajše generacije Renata Vidič, kot osrednji protagonistki bosta nastopili Jelena Rusjan in Barbara Krajnc, glasbo pa bo prispeval »Bosanski Psiho« Damir Avdic. (www.glej.si)
sreda, 5. 9., ob 18.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika
Gledališče Unikat - Gremo na vlak /otroška predstava
Živahne melodije nas popeljejo v čas čarlstona - naš junak potuje k svoji teti, a zamudi vlak. Medtem ko čaka naslednjega, mu ukradejo denarnico. Prijazni klošar in nežna prodajalka vijolic ga poskušata potolažiti, a šele nerodni policist ob pomoči otrok ujame tatu, ki mu vrne denarnico. Veselo se povzpne na vlak in odpotuje k teti, ki ga že nestrpno pričakuje. Gremo na vlak je živahen muzikal - poln veselih melodij in razigrane koreografije. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od treh let. (www.gleda-lisce-unikat.si)
* Pred in po predstavi bodo potekali delavnice izdelovanja lutk za otroke in branje pravljic.
sreda, 5. 9., ob 20.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika
Eva Škofič Maurer - Dama v belem /ulična predstava
Odločna, strastna in hudomušna dama bo odpela najlepšo ljubezensko pesem vseh časov. Priprava na tako romantičen dogodek je dokaj zahtevna, saj brez posebnih efektov, kavalirjev in dvignjenih vžigalnikov ne bo šlo. Glamuroz-na izvedba ji lahko uspe le ob pomoči občinstva. Skupaj pričarajo čarobno vzdušje in dama v belem je na koncu zelo zadovoljna. Ulična predstava igralke, režiserke, pisateljice in klovnese Eva Škofič Maurer se je razvila iz ene od osmih zgodb sodobne klovnske komedije Moja nit je rdeča, ki je bila letos premierno uprizorjena v ljubljanskem Cankarjevem domu. (www.klovne-sa.com)
četrtek, 6. 9., ob 20.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika
Jernej Celec, Klemen Bučan z gosti /stand up
Na tokratnem stand up večeru se bosta predstavila Klemen Bučan in Jernej Celec z gosti in povezovalcem Tinom Vodopivcem. Klemen Bučan je najboljši skejter med komiki in najboljši komik med skejterji. Kot tak ima edinstven slog humorja; z nekaterimi šalami hodi povsem po robu, potem pa se nam spet prikupi s svojim pogledom na slovensko filmsko industrijo, ki je bila dobra le za časa črno-belega filma, on pa bi jo rešil s Kekcem 4. Jernej Celec je stand up komik in absolvent medicine, ki prihaja iz Prekmurja, na slovenskih odrih pa postaja vse bolj prepoznaven obraz nove generacije domačih komikov. Njegov humor je izrazito observacijski, saj je znan po tem, da se na sarkastičen način loti vsake življenjske situacije, ki se mu zdi vsaj malce nenavadna. (www.klemenbuchan.com, www. jernejcelec.com)
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
petek, 7. 9., ob 20.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika
GD Gardelin - Fužinski bluz /komedija
En dan v življenju Fužin, ljubljanskega »južnja-škega geta«, edinstven dan, 13. juni leta 2000, ko je bila znamenita prva nogometna tekma med Slovenijo in Jugoslavijo. Trenutek, ko se junaki različnih korenin po fužinskih lokalih odločajo, kateri so »naši« in za katere je treba navijati, vendar so vzkliki ob vsakem golu neločljivi, tako da naključni nezainteresirani ne morejo uganiti, kdo je koga. Kdo je v devetdesetih zmagal in za kaj je sploh šlo? Za posamezne usode odgovarja avtor Andrej E. Skubic, ki je s Fužinskim bluzom (2001) napisal enega od najbolj urbanih slovenskih romanov, zgodbo o izkoreninjenosti, situaciji, v kateri se je znašla mladina nekdanje Jugoslavije, ko se je bilo mnogim treba odločiti za hitro po-zabljenje, če niso hoteli postati tujci v tuji deželi. V resnici pa Skubic piše tudi zgodbo o ljubeznih,
osamljenostih in hrepenenjih po nedosegljivem: po preteklosti, ki je ni več, in po prihodnosti, ki je ne bo. Bluz, skratka, ki ne pripoveduje samo o Fužinah, temveč o naši sodobnosti od devetdesetih do danes. (www.gdgardelin.si)
sobota, 8. 9., ob 21.30, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Tomaž Pengov /koncert Tomaž Pengov je svojo glasbeno pot začel konec šestdesetih let minulega stoletja. Leta 1973 je izdal prvo slovensko kantavtorsko veliko ploščo Odpotovanja, ki še danes velja za prelomno in nepreseženo, do leta 1996 pa so ji sledili še albumi Pripovedi (1988), Rimska cesta (1992) in Biti tu (1996). V devetdesetih letih je svoja besedila izdal tudi v pesniški zbirki Dih. Pengov na svo-
ji glasbeni poti ni nikoli sklepal komercialnih kompromisov; njegova poezija ima po besedah verzologa in pesnika Borisa A. Novaka trdno zaledje v izročilu trubadurske lirike, hkrati pa Pengov svoje intimne izpovedi pogosto spaja z izročilom slovenske ljudske pesmi in slovenskega šansona. Tomaževa glasba in izpoved ohranjata trdne vezi s pesniško-glasbenim avtorskim valom šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let v ZDA.
Vstop na vse prireditve je prost. Ob morebitnem dežju se zunanje prireditve prestavijo v klub Zakon.
Več in tekoče informacje na:
www.cankarjada.si,
www.facebook.com/cankarjada
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Kultura	MAŠ ČASOPIS 4i
20 let Okteta Raskovec in turneja po Nizozemski
Letos Oktet Raskovec praznuje 20 let uspešnega prepevanja. Jože Drenik, pobudnik ustanovitve in pevec z dušo in dobrimi željami, je h kvartetu Raskovec leta 1992 privabil še štiri pevce, tako da je nastal pravi oktet. Z zanosom in strokovnostjo ga je vrsto let vodil gospod Tone Jurjevčič, pedagog, glasbenik in človek v pravem pomenu besede, ki je znal za vsakega najti spodbudno besedo.
V prvi zasedbi smo prepevali: drugi bas Tone Jurjevčič in Jani Nagode, prvi bas Janez Mesec in Aleš Kovač, drugi tenor Janez Lenarčič in Miran Kržmanc, prvi tenor Jože Drenik in Blaž Tomšič.
Oktet je postal prepoznaven in tako so bile vse večje tudi obveznosti njegovih članov. Nastopi in vaje so ob drugih obveznostih za nekatere člane postali preveliko breme in so se zaradi časovne stiske poslovili od okteta. Od okteta se je zaradi prezgodnje smrti poslovil tudi njegov soustanovitelj Jože. Janijevo mesto v drugem basu je prevzel Franci Končan, prišli pa so
Plakat, ki je vabil na naš koncert.
še Peter Molk, Klemen Šiberl in do nedavnega Mitja Kavčič, ki ga je spet nadomestil Klemen. Strokovno in glasovno okrepitev smo po odhodu Jožeta Drenika našli v prvem tenoristu Mitji Drašlerju, ki je že vrsto let naš vodja.
Oktet je v vseh teh letih deloval zavzeto, dosegel lepe uspehe in prejel številna priznanja doma in v tujini. Za uspehe okteta so poleg pevcev zaslužni njegovi vodje Tone Jurjevčič, prof. Primož Malavašič, prof. Helena Jelovšek Mavrič in Mitja Drašler, ki uspešno nadgrajuje delo njegovih predhodnikov z Blaževo in Francijevo pomočjo. Lahko se pohvalimo, da smo s timskim delom dosegli postavljene cilje, saj vsak po svojih močeh prispeva k želenemu rezultatu.
Na naš jubilej se oktet pripravlja zelo resno in odgovorno. Zadali smo si obveznost, da posnamemo in izdamo tretjo zgoščenko, na kateri bodo povsem nove pesmi, od katerih bodo nekatere predstavljene
na koncertu ob dvajsetletnici delovanja okteta. Večino pesmi smo posneli v studiu na Nizozemskem, preostale pa snemamo in dokončujemo doma.
Edo Zupan je „krivec" za prepoznavnost okteta v lepi deželi tulipanov. Tako smo z njegovo pomočjo od 1. 6. do 7. 6. 2012 gostovali na Nizozemskem. To je bil že naš četrti obisk te dežele. Imeli smo zelo zgoščen program dela, tako da si potepanja nismo mogli privoščiti.
Po 1200 km in 13 urah vožnje smo se pozno popoldne pripeljali do gostiteljev Eda in njegove gostoljubne Inez. Po njegovem klasičnem pozdravu „srečnega pa zdravega" smo izmenjali najbolj aktualne novice in odšli v hotel. Naslednji dan nas je čakal kar zahteven nastop na festivalu Amusing-Hengelo, na katerem je nastopilo 115 skupin iz več držav. Mi smo s sakralno glasbo lahko nastopili v mestni katedrali, pozneje z bolj sproščenim repertoarjem pa še na enem izmed prizorišč v mestu. Pohvalimo se lahko, da smo povsod imeli veliko navdušenih poslušalcev.
V	nedeljo smo peli pri sveti maši v evangeličanski cerkvi, pri kateri je bil navzoč tudi naš veleposlanik mag. Leon Marc. Popoldne smo ravno tam imeli še enourni klasični koncert. Obiskovalci so bili navdušeni nad pesmimi, še posebno nad njihovo lokalno himno Twente, ki jo je za štiri glasove priredil g. Gostiša.
Ponedeljek in torek sta bila adrenalinska. Že ob osmih zjutraj smo odšli v njihov snemalni studio v glasbeni šoli in snemali do zgodnjega popoldneva. Po napornem dvodnevnem snemanju nam je uspelo posneti trinajst pesmi (približno 40 minut glasbe), tako da smo dosegli želeno. V ponedeljek po snemanju smo imeli še sprejem v mestni hiši pri županu, kjer smo imeli krajši koncert ter skupno kosilo.
Brez srečanja z našimi starimi znanci, ki pridejo tudi na Vrhniko, ni šlo. Na edini ne deževen večer smo na vrtu pri Inez in Edu skupaj zapeli in poklepetali.
Sreda, spet kar naporen dan. Odpeljali smo se v 170 km oddaljen Den Haag, kjer nas je sprejel veleposlanik mag. Leon Marc. V cerkvi anglokatoliške vere smo imeli enourni koncert za povabljene veleposlanike in Slovence, živeče v Haagu in njegovi okolici. Pozdravili smo se tudi z našim občanom Urošem Petračem, ki poučuje solopetje v tem mestu. Pozno ponoči smo se utrujeni vrnili v hotel, zjutraj ob peti uri pa »odrinili« proti domu.
V	dvajsetih letih Okteta Raskovec je nastalo veliko podobnih zgodb, ta je le ena izmed njih, najbolj sveža. Upamo in želimo si, da jih bomo skupaj zapisali še veliko.
Vsem, ki nas radi poslušate ali nam na drugi način pomagate in nas spodbujate, kličemo: Vztrajajmo še naprej. Prav lepo povabljeni konec septembra ali v začetku oktobra na naš koncert, kjer bomo predstavili našo novo zgoščenko in skupaj z vami praznovali dvajsetletnico delovanja Okteta Raskovec.
Zapisal: Miran Kržmanc
>v
ZIC
Zavod Ivana Cankarja za kultura, Sport in turizem Vrtinika
Program prireditev za september 2012
Cankarjev dom Vrhnika
Do 9. 9. 2012. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA 20. ARGONAVTSKI DNEVI Dokumentarna razstava bo odprta od 1. do 9. septembra 2012. Velika dvorana in Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
Do 23. 9. 2012. Vstop prost.	MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA MUZEJSKO DRUŠTVO PRAZNUJE 20 LET Dokumentarna razstava bo odprta od 1. do 23. septembra 2012. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 11. 9. 2012, ob 19. uri. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA BARVNA PRELIVANJA Razstava akvarelov in akrilov Emilije Erbežnik bo odprta do 30. septembra 2012. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 14. 9. 2012, ob 20. uri. (136 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA NEVERJETNI SPIDER-MAN Akcijska pustolovščina (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 16. 9. 2012, ob 17. uri. (106 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ZRCALCE-ZRCALCE Domišljijska pustolovščina (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 18. 9. 2012, ob 17. uri. Vstop prost.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA REGIJSKO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV OSREDNJE SLOVENSKE REGIJE Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 23. 9. 2012, ob 17. uri. (93 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PUPIJEVA DOGODIVŠČINA Animirana sinhronizirana družinska pustolovščina (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 25. 9. 2012, ob 19. uri. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KO SE DVIGNEJO MEGLICE Fotografska razstava Davorina Tometa bo odprta do 23. oktobra 2012. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 30. 9. 2012, ob 17. uri. (94 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA LEDENA DOBA; CELINSKI PREMIKI Animirana sinhronizirana družinska pustolovščina (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01/755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si, ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure, in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si	
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
Izvor imena Vrhnika
Slovensko krajevno ime Vrhnika srečamo v dveh primerih: na jugozahodnem robu Ljubljanske kotline, na mestu nekdanjega Nauportusa in v Loški dolini blizu kraja Lož. V obeh primerih kraja ležita zraven močnejšega izvira. Lega v bližini izvirov naj bi po nekaterih domnevanjih igrala pomembno vlogo pri nastanku imena Vrhnika. Najstarejši latinski zapis za prvo Vrhniko je iz 1300 (de superiori Laybaco (to je Gornja Ljubljana)), nemški pa iz 1308 - Oberlaybach. Kot najstarejši slovenski zapis, v malce prikriti obliki, pa zasledimo 1481 v obliki Vernich. Slovenski toponim Vrhnika naj bi
po eni razlagi prihajal iz Vrh + reka, po drugi iz Vrh + nikva (kot vznikni-ti), po tretji pa Vrh + nyrka (kraj, kjer
voda privre na dan).
Povzeto po Antonu Gradu, Jezik in Slovstvo, 1983
Simbioza 2.0 v oktobru
Simbioza 2.0 je vseslovenski prostovoljski projekt, ki bo letos potekal že drugič in tako ponovno povezal dve generaciji. Namen projekta je preko medgeneracijskega sodelovanja poskrbeti za dvig računalniške pismenost starejših. V tednu od 15. do 19. oktobra 2012 bodo mladi na delavnicah, ki bodo potekale v knjižnicah, šolah in domovih za starejše po vsej Slovenji naučili starejših računalniških veščin. Takšno medgeneracijsko sodelovanje bo priložnost, vredna doživetja, izkušnja, vredna spomina. Na Vrhniki bo Simbioz@ potekala na treh lokacijah: OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika in v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Prijavite se lahko preko
spletne strani (www.simbioza.eu), v naši knjižnici ali preko telefona (040 940 888).
Lepo vabimo vse, ki bi se želeli naučiti osnov računalništva in vse, ki ste pripravljeni svoje znanje računalništva posredovati drugim. Cankarjeva knjižnica Vrhnika
42 NAŠ ČASOPIS	Kultura	.......27' avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA
VPIS ABONMAJEV, SEZONA 2012/2013
Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu abonmajev v sezoni 2012/13!
Otroški abonma ENAJSTA ŠOLA
Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili:
Lutkovno gledališče Ljubljana z lutkovno predstavo Svetlane Makarovič SAPRAMIŠKA (režija: Nace Simončič),
Gledališče Unikat (Tomaž Lapajne Dekleva) z gledališko lutkovno predstavo OD KOD SI, KRUHEK? (režija: Goran Završnik),
čarodeja Janja Jošovca, ki nam bo ob magični predstavi ČAROBNI DECEMBER pričaral tudi Dedka Mraza,
Bimbo teater in KUD France Prešeren z zgodbo o (ne tako) strašnem zmaju GLAVKO IN ZBRK (režija: Jure Karas)
in
Slovensko narodno gledališče Maribor z gledališko predstavo JURI MURI V AFRIKI (režija: Branka Nikl Klampfer), s katero se bomo poklonili spominu na izjemnega slovenskega pesnika Toneta Pavčka.
Gledališki abonma
Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili:
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Gledališče Koper
s komedijo Iztoka Mlakarja SLJEHERNIK
(režija: Vito Taufer; igrajo^ Iztok Mlakar, Marjuta Slamič, Rok Matek, Teja Glažar, Igor Štamulak, Ajda Toman, Ivo Barišič, Radoš Bolčina),
Slovensko komorno gledališče in Lutkovno gledališče Ljubljana s tragikomedijo Evalda Flisarja VZEMI ME V ROKE (režija: Evald Flisar; igrata: Mojca Funkl in Iztok Jereb),
Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj s predstavo po knjižni uspešnici Daniela Glattauerja PROTI SEVERNEMU VETRU (režija: Alen Jelen; igrata: Vesna Pernarčič in Rok Vihar),
Evo Škofič Maurer z »iskreno neotesano komedijo«, klovnsko predstavo za odrasle
MOJA NIT JE RDEČA (režija: Maja Dekleva Lapajne),
Špas Teater
s komedijo po klasičnem vohunskem trilerju Alfreda Hitchcocka 39 STOPNIC
(režija: Jaša Jamnik; igrajo: Nataša Tič Ralijan, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak, Primož Ekart)
in
Slovensko narodno gledališče Drama s komedijo Davida Mameta NOVEMBER
(režija: Matjaž Zupančič; igrajo: Matjaž Tribušon, Uroš Fürst, Jurij Zrnec, Alida Bevk, Andrej Nahtigal).
Pri izbiri programa smo upoštevali tudi vaše odgovore na lanska anketna vprašanja.
Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije
vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni.
Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, do 31. 7 2012,
ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika.
Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 15. 9. 2012, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika.
Uvodni seminar Fotobranja
Fotobranje je sposobnost pospešenega branja, ki se razlikuje od hitrega branja, saj deluje na drugačen, predvsem pa učinkovitejši način. Je zbirka tehnik in konceptov, ki več sto tisoč ljudem po svetu pomaga prebrati več gradiva v krajšem času ter si ga bolje in hitreje zapomniti.
Vabimo vas v sredo, 5. septembra 2012, ob 18.30 v čitalnico
Cankarjeve knjižnice Vrhnika. S sabo prinesite dve poljudnoznanstveni knjigi s 150 do 250 stranmi: eno, ki ste jo že prebrali, in drugo, ki si jo želite prebrati. VSTOP PROST
Reji tvoje dnjfce-
Predstavitev knjige Reši svoje dojke, reši svoje življenje
Cankarjeva knjižnica Vrhnika in društvo Kneipp vas vabimo na predstavitev knjige Reši svoje dojke, reši svoje življenje in na pogovor z avtorico Marino Butala v petek, 21. septembra 2012, ob 18. uri v čitalnico Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Statistika navaja, da za rakom dojke zboli ena ženska od osmih. To pa ne pomeni, da moraš tudi ti biti ena izmed njih!
S 1. septembrom se začne novo šolsko leto in od tega dne bo Cankarjeva knjižnica Vrhnika odprta po običajnem urniku:
Oddelek za odrasle
ponedeljek-petek: 9.00-19.00 sobota: 7.30-12.30 Mladinski oddelek
ponedeljek-petek: 10.00-18.00 sreda: 10.00-16.00 sobota: 7.30-12.30
Čitalnica in domoznanski oddelek
ponedeljek-petek: 10.00-18.00 sobota: 7.30-12.30
Enota v Borovnici
(Krajevna knjižnica dr. M. Boršnik Borovnica)
ponedeljek, četrtek: 14.00-19.00 torek, sreda in petek: 8.15-13.00
Novosti v juliju 2012
0	SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,ENCIKLO-PEDIJE,ZBORNIKI...
HLATAN, T.: Znanje kot ekonomska kategorija
SCHUSTER, K.: Se ne greš več? SMILJANIC, Z.: Družinske zgodbe TUNA, A.: Odpiramo čarobna vrata ŽIGON, T.: Nemški časnik za slovenske interese - Triglav (1865-1870)
1	FILOZOFIJA.ETIKA.OKULTIZEM.PSIHO-LOGIJA.
CARNEGIE, D.: Kako vzpostaviti dobre odnose, pridobiti zaupanje ljudi in vplivati nanje FURNHAM, A.: Psihologija HAMANN, J. G.: Aesthetica in nuce HAMPSCH, J. H.: Kako v vsem uspeti LASCH, C.: Kultura narcisizma MIHAJLOVIC-Slavinski, Ž.: Srečanja z resnico - intenziv gnoze RANCIERE, J.: Nelagodje v estetiki TRACY, B.: Poljubi žabo! VIRTUE, D.: Zdravljenje z vilami ZELAND, V.: Transurfing realnosti ZUPANČIČ, M.: Uvod v razvojnopsihološko diagnostiko
2	VERSTVO
DAIGNEAULT, A.: Duhovnik tretjega tisočletja
DEGRANDIS, R.: Notranje ozdravljenje ob meditacijah križevega pota GOLOB, B.: Skriti zaklad KAŠTRUN, D.: Vzgoja za nebesa MICHIE, D.: Budizem za prezaposlene PRINCE, D.: Grenke vode življenja ŠPIDLiK, T.: Cerkveni očetje ŠVAJNCER, M.: Vpogled v azijsko duhovnost
ZADRAVEC, J.: Tako smo živeli - drzno in predano
3	SOCIOLOGIJA.POLITIKA.EKONOMIJA. PRAVO.VZGOJA.ETNOLOGIJA. BLAZINŠEK, A.: Vključevanje v mladinske strukture
GOMIEN, D.: Kratek vodič po Evropski konvenciji o človekovih pravicah GREGORIČ, M.: Vstani Slovenja : iz zatohlo-sti tranzicje v nove čase HAYEK, F. A.: Ustava za svobodo KENNEDY, D. J.: Kaj je narobe z istospolno poroko?
KIYOSAKI, R. T.: Zarota bogatih : osem novih pravil o denarju
MESEC, L.: Kratek uvod v predstavniško demokracijo
MIHELJAK, V.: Človek v socialnem in družbenem svetu : poglavja iz socialne in politične psihologije
MOŽINA, S.: Vedenje potrošnikov in tržni-kov
RAWLS, J.: Pravičnost kot poštenost: reformu-lacja
RUS, V.: Reforma sodobnega človeštva ZAVIRŠEK, D.: Od krvi do skrbi
5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOMIJA. FIZIKA.KEMIJA.BIOLOGIJA. POTOČNIK, A.: Matamapa 2008 POŽGAN, F.: Uvod v laboratorjsko organsko kemjo
VODNIK, D.: Osnove fiziologije rastlin
6	MEDICINA.TEHNIKA.KMETIJSTVO. VODENJE.INDUSTRIJA.OBRT. KVEDER, T.: Krvne skupine: kažipot zdrave prehrane
MAJES, J.: Zdravnik zdravi, narava ozdravi MRZLIKAR, H.: Domača shramba PROSEN, H.: Navodila za vaje pri predmetu Kemjska analiza živil VRHOVEC, B.: Nabirajmo čemaž
7	UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTOGRAFI-JA.GLASBA.PORT.
ARNEJŠEK, M.: Slovenska planinska pot GREGL, D.: Priročnik športnega pilota GROM, T.: Nepretrganost
KOŠARKARSKI klub (Vrhnika): "Naj" uspehi vrhniške košarke 1969-73 MIHALIČ, R.: Dolenjska, Bela Krajina, Notranjska : planinski vodnik OTROŠKA Petkovškova likovna kolonija (Vrhnika) 30 let otroške Petkovškove likovne kolonije
RADIC, N.: Rukomet: od početnika do vrhun-skog igrača
81	JEZIKOSLOVJE VR HOČEVAR Gregorič, M.: Slovenščina. HORVAT, J.: Pravopis romskega jezika in Romski abecednik
KANDRIČ Koval, I.: Liteor ja
KOŽELJ Horvat, S.: Kommunikaation käsikir-
ja = Priročnik za sporazumevanje : FIN - SLO
82	KNJIŽEVNOST
DJURIC, R.: Zgodovina romske književnosti HVASTIJA, M.: Književnost MCKENZIE, S.: Zaljubljena, zatreskana VEVAR, Š.: Fenomen Goethe
82-1 POEZIJA. BECKMAN, J.: Sunek
CÄRTÄRESCU, M.: Motorno kolo, parkirano pod zvezdami CHRISTENSEN, I.: To DEKLEVA, M.: Izganjalci smisla JALAL al-Din Rumi, M.: Pot domov KOVAČIČ, J.: Socialitete ino štorjali LIKAR Bajželj, M.: Sedem besed SIMIC, C.: Izbrane pesmi
82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. BAHOVEC, M.: Zgodba leta: (roman) BATIČ, R.: Ko srce ob srcu joče: povest BELYJ, A.: Mucek Letajev: povest HRADIL, J.: Slike brez obrazov: roman KOS, S.: Odpusti mi! KUIC, G.: Vonj po dežju na Balkanu LÄCKBERG, C.: Pridigar LARSSON, S.: Verblendung MELIHEN Korenčan, P.: Rožnikov biser MENCIN, T.: Varuhi 3, Kriki usod NOVAK, L.: Občutek pomladi v Litzirütju SOSIČ, M.: Ki od daleč prihajaš v mojo bližino
TRIFONOV, J. V.: Hiša na nabrežju TURNŠEK, M.: Stoji na rebri grad VASSALLI, S.: Himera ZENELI, Nana N.: Ubijmo hudiča v sebi
82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEVNIKI. POTOPISI.
ARTAČ Sturman, M.: Mozaik v kovčku
DEBELJAK, A.: Knjiga, križ, polmesec NAIPAUL, V. S.: Maska Afrike PALIN, M.: V 80 dneh okoli sveta PEROVŠEK, F.: Za Slovenijo PONIŽ, D.: Nasprotja: eseji in legende
82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BAXTER, N.: Mala vila in čarobna želja BERGER, A.: Vnučki ropotuljčki BEVC, C.: Kokoška Slavica HORVAT, T.: Lov na patent KLOPČIČ, A.: Gogi in melonin sok KONC Lorenzutti, N.: Cufcova podeželska pustolovščina MOREL, C.: Kdo si pa ti? NANEVSKA Duričic, N.: Otroci Avalona REBA, M.: Maruškin svet: vse barve mavrice UMEK, E.: Deklica in metulj VILAR, S.: Znamkaj se: poštar Pavli s prjate-lji
ZALOKAR, P.: Milko in Lili ZUPAN, V.: Potovanje v tisočera mesta
9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAFIJA.ZGODO-
VINA.BIOGRAFIJE.
BESTENREINER, E.: Sisi
DESPOT, Z.: Tito: tajne vladara
DULOVIC, V.: Srbija na dlanu
GEROSA, G.: Napoleon
HORVAT, J.: Romska skupnost v Slovenji
MOŠKON, M. I.: Sklaveni, Sloveni, Slovenci
POLJANŠEK, M.: Zgodovina
PUŠNAR, K.: Osnove heraldike in istovet-
nostni simboli slovenskih občin
SITAR, S.: Enciklopedija časa
ZAVODNIK, V Skrivnostne podobe raja
Najbolj brane ali iskane knjige v juliju 2012
1.	Woodiwiss, K. E.: Shanna
2.	McCarthy, M.: Ko se boš prebudila —
3.	Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni
4.	Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru
5.	Gregory, P.: Posvetne radosti
6.	Morgan, S.: V objem korenin
7.	Phillips, S. E.: Košček sreče
8.	Goudge, E.: Dežela zelenega delfina
9.	D'Alessandro, J.: Polnočna ura
10.	Gregory, P.: Kraljičina norčica
11.	Brown, S.: Ne pošiljaj mi rož
Zvočni CD za odrasle in mladino DEBELAK, M.: Ljubezen: kako ustvariti pravega partnerja
ANDEAN pan pipes CELTIC tides: a musical odyssey CHALICE Si mi ya FAMOUS sonatas: the piano FINK, B.: Songs and duets from Slovenja! FLOYD, G.: World of trouble HOPPE, M.: Nostalgie: romances for harmonica
HUDSON, C.: The Phoenix JESTOFUNK: The Remixes NARAT, B.: Konec sveta vedno pride nenapovedano
OLDFIELD, T.: Across the universe PEROVŠEK, B.: Seme slap SLOVENSKA Istra v pesmi in glasbi: uni ki kanta, na slabo ne panjsa ŽOAMBO Žoet Workestrao: Soap for sweatshops
Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si. Izbor: Niko Nikolčič
27. avgust 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	V Šport in rekreacija	NAŠ ČASOPIS 43
		
Novičke
v
Športne zveze Vrhnika
^ Julija in avgusta smo bili tudi predstavniki Športne zveze Vrhnika bolj ali malo manj počitniško razpoloženi. Na zadnji predpočitni-ški seji izvršnega odbora smo se dogovorili, da v času počitnic ne bomo sestankovali. Smo pa spremljali olimpijske igre in navijali za vse naše športnike. Za odlične rezultate jim iskreno čestitamo.
Kljub počitnicam smo v sredini julija po telefonu klicali vse naše člane. Tiste, ki so se nam oglasili, smo opozorili na razpis za najem športnih dvoran - OŠ Ivana Cankarja Vrhnika^ dvorane Partizan Vrhnika in dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška. Objavljen je bil v Našem časopisu, ki je izšel 2. julija, rok prijave pa je bil do 15. julija. Na spletnih straneh Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika ali Občine Vrhnika tega razpisa ni bilo mogoče zaslediti in kar nekaj predstavnikov športnih društev in klubov zanj ni vedelo. Na predlog tistih, s katerimi nam je uspelo vzpostaviti stik, bomo zadevo obravnavali na naslednji seji izvršnega odbora. Člani namreč predlagajo, da Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, ki je upravljavec športnih dvoran in je razpis objavil, pozove-mo, naj ga objavi konec maja ali v začetku septembra. Objava v juliju z rokom za prijave manj kot 14 dni je gotovo neprimerna.
Julija smo prejeli tudi prošnjo vodje Oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, naj sporočimo, kakšno analizo želimo oziroma menimo, da jo je treba pripraviti. Informacijo o našem mnenju naj bi posredoval zavodu, ki bo pripravil tudi osnutek Letnega programa športa za leto 2013. Predsednica je v odgovoru navedla, da se o analizi pogovarjamo že od leta 2009, intenzivneje pa predvsem v lanskem in letošnjem letu. Predlagala je, da se analiza pripravi v skladu s Strategijo razvoja kulture, športa in turizma v Občini Vrhnika (izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, 2007). Odgovorila je še, da bi po njenem mnenju analiza pokazala stanje, v katerem je šport na Vrhniki, oziroma kako daleč smo prišli na poti k ciljem, ki smo jih zapisali v navedeni strategiji. Predstavljala naj bi strokovno podlago za pripravo nadaljnje strategije razvoja na področju športa. Z odgovorom je seznanila tudi vse člane izvršnega odbora. Na podlagi tega odgovora je nato
vsem članom izvršnega odbora vodja oddelka posredoval še pismo, da bi želel zavodu posredovati dodatne usmeritve za pripravo analize, dvomi pa, da si bodo lahko vzeli čas za obširno analizo, kot je bila pripravljena ob ustanovitvi zavoda. Na pismo še nismo odgovorili, saj se prej kot sredi septembra verjetno ne bomo sestali.
Zadnji dan julia smo po enem mesecu in pol čakanja prejeli odgovor direktorja Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika v zvezi s sklepom z naše majske seje. Seznanili smo ga namreč, da se ne strinjamo s predlaganim delegiranjem del za Športno zvezo Vrhnika, saj ena delavka vseh teh del ne more opravljati, prav tako pa ne s tem, da se dela za športna društva opravljajo na različnih lokacijah, to je v Cankarjevem domu na Vrhniki in v Partizanu. Predlagali smo, naj se v primeru, da se v Partizanu ne najde ustrezen prostor za delavko, ki bo opravljala dela za Športno zvezo Vrhnika in društva, v drug objekt preseli katera druga dejavnost zavoda. Odgovor direktorja je, da bomo, kot je zapisano v dogovoru, čez pol leta znova preverili nabor in obseg nalog. Naš predlog v zvezi z lokacijo opravljanja dela pa je po njegovem mnenju z vidika optimalnega delovanja celotnega zavoda neuresničljiv. Do ustreznejšega predloga in rešitve ostaja določitev delovnih prostorov, kot nam je sporočil (op.: pisarna v 2. nadstropju Cankarjevega doma na Vrhniki). Napisal nam je še, da je v njegovi pristojnosti organizacija dela delavcev zavoda, in da prosi, da se to spoštuje.
V času pisanja teh novičk našim članom še nismo poslali nikakršnega obvestila v zvezi s tem. Prvi razlog je počitniški čas, drugi pa, da strokovni delavec za varnost pri delu, ki je na prošnjo delavke znova opravil pregled prostorov, dokončne ocene primernosti teh prostorov ne more podati.
Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika. si bomo spet redno dopolnjevali z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v svojih društvih in klubih. Za vse informacije nas sicer pokličite na telefon 041 820 764 ali nam pišite na e-na-slov sportnazvezavrhnika@gmail.com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan.
Športna zveza Vrhnika
Na Vrhniko prihaja že 6. plesni festival
Zmigaj se!
Tokratni mednarodni Plesni festival »Zmigaj se« bo potekal kar dva vikenda zaporedoma, na katerem bodo lahko mladi in tisti malo manj mladi nadgradili svoje znanje modernih plesnih ritmov. Organizatorji napovedujejo tudi mednarodne plesne zvezde.
Organizator festivala Društvo Zmigaj se! Vrhnika bo v Slomškovi športni dvorani pripravil plesne delavnice kar dva vikenda zaporedoma. Prva bo 8. in 9. septembra na kateri bo poudarek na »modern« plesnih, učili pa bodo priznani slovenski koreografi, ki so se in se še vedno izobražujejo v tujini - Jernej Bizjak, Nast-ja Bremec in Michal Rynia.
Naslednji vikend (15. in 16. septembra) pa bo potekala »pro delavnica hip hop«, na kateri bosta učila mednarodni plesni zvezdi Olivia »Chachi« Gonzales in Phillip »Pacman« Chbe-
eb, člana skupine I.aM.mE crew, ki je lansko leto zmagala na American Best Dance Crew. Phiilip »Pacman« Chbeeb pleše tudi v letošnjem filmu Step up 4 Revolution ali po naše »Odpleši svoje sanje 4«, ki pride na spored 30. avgusta.
Festival bodo zaključili s finalnim šovom v soboto 15. septembra ob 18. uri, na katerem se bodo predstavili najboljši slovenski plesalci - Allthat, The Artifex, Kjara's Dance Project, Jernej Bizjak itd.
Več informacj na www.zmigajse.si in na FB strani festivala. (gt)
Atleti zopet odlično
Že po dveh tretjinah leta je očitno, da so atleti tudi letos nastopali odlično, in že zdaj je mogoče videti, da je v teku izjemno uspešna sezona.
Do današnjega dne se je 14 atletov uvrstilo med prvih šest v državi, od tega kar 13 med prve tri. Naslova državnega prvaka se je razveselilo pet atletov, in sicer Gaja Poklju-kar Bastarda v skoku v višino, Žan Dobrovoljc v teku na 200 m z ovirami, Miha Možina v skoku v višino, Jernej Marčič v metu krogle in Ana Marija Jeraj v skoku v daljino. Pri mladincih so trije Vrhniča-ni dosegli rezultate, ki so bili podlaga za povabilo v reprezentanco. Zelo nas je razveselila Maja Petrovič - v maju je v teku na 100 metrov s časom 12.04 sekunde dosegla normo za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki je potekalo od 10. do 15. julija v Barceloni. O tem bomo podrobneje pisali v naslednji številki Našega časopisa. Poleg Maje sta se v reprezentanco uvrstila Tinka Jan in Jaka Fefer. Tinka je Slovenijo zastopala na treh, Jaka pa na dveh tekmovanjih. Pri mlajših članih je Ana Ma-rja Jeraj v skoku v daljino skočila odličnih 608 cm. Upamo, da jo bodo končno nehale pestiti poškodbe in bo lahko pokazala svojo kvaliteto, ki jo nedvomno uvršča med tiste atlete, ki zastopajo Slovenjo na največjih tekmovanjih. Pri pionirjih se z reprezentanco spogledujeta tudi Jernej Marčič in Pia Zupan. Jernej v
metu krogle redno premaguje svoje tekmece za meter ali več, tako da tudi v jesenskem delu pričakuje naslov državnega prvaka med posamezniki. Pia pa je letos že skočila odličnih 164 cm in tako izenačila več kot 20 let stari vrhniški rekord, ki ga je dosegla Anka Mikulan. S takim skakanjem in malo sreče bo Pia mestni rekord izboljšala in jeseni oblekla reprezentančni dres. Obetajoč je tudi podmladek v Atletski sekciji pri ŠD Vrhnika. Tako se jih je od »ta malih«, kakor jim pravimo, letos kar 7 uvrstilo med prvih šest v državi; od tega jih je bilo šest med prvimi tremi, trie pa so postali državni prvaki. Od omenjenih je Žan Dobrovoljc ob osvojitvi naslova državnega prvaka postavil še državni
rekord. To je že tretji državni rekord, ki so ga dosegli atleti AS Vrhnika v zadnjih petih letih.
Avgusta so imeli atleti mini priprave, ki so bile nagrada za dobro delo, obenem pa uvod v treninge, ki bodo baza za jesenski tekmovalni del. Štiri dni so atleti bivali v Slovenj Gradcu, kjer so trenirali na modernem stadionu ter izkoriščali okolico za pohode in treninge v naravi. Prvi preizkus, ki bo pokazal, kako so počitnice vplivale na pripravljenost, bo tradicionalni avgustovski miting v Šentjerneju. Rezultati bodo najbrž malenkostno slabši kot pred počitnicami, saj se je forma šele začela dvigati. So pa treningi že v polnem teku in atleti bodo do septembra in oktobra, ko bodo na sporedu državna prvenstva za posameznike in reprezentančni nastopi, zagotovo dosegli optimalno pripravljenost. Pričakujemo, da bo drugi del tekmovalnega urnika enako uspešen kot prvi. (jf)
Udeleženci poletnih atletskih priprav v Slovenj Gradcu: zgoraj z leve Jernej Marčič, Pia Zupan, trener Jernej Fefer, Rebeka Bačar, Vita Slak in trener Srečo Železnik ter spodaj z leve Jaka Fefer, Nina Hrvatič, Nuša Kotar in Lea Železnik
27. avgust 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	v Šport in rekreacija	NAŠ ČASOPIS 44
		
Evropsko prvenstvo
Končno je prišel težko pričakovani četrtek, ko se nas je 55 Žabic odpravilo na evropsko prvenstvo v Amsterdam. Po 18 urni vožnji smo prispeli v predmestje mesta Haarlem, kjer smo se nastanili v hostlu, še zadnjič šli skozi urnik naslednjega dne, potem pa se vsi na trnih odpravili spat.
V soboto smo vstali že navsezgodaj zjutraj, da bi navijali za naša prva nastopajoča člana - Matevža in Ido, ki sta tekmovala v kategoriji članskih partnerskih dvigov. Pripravili smo svoje piščalke, vuvuzele, zastave, stisnili smo pesti in že sta naša prva člana zasedla oder. Slovenijo sta predstavila fenomenalno, s točko, ki jo je bilo užitek gledati in ob koncu smo glasno in ponosno navijali zanju. Sledil je nastop Žabic v kategoriji članskih hip-hop plesnih parov, kjer sta nas Katja in David presenetila z inova-tivno in zabavno koreografijo. Naslednja je bila na vrsti dekliška članska četvorka. Nastopanje
pol pravzaprav ne zavedaš, ampak so samo spomin navijanja drug za drugega, obrazov iz množice, delanja točke ne da bi jo zavedno delal, govorjenja v svojih mislih ("samo še to, stokrat smo že naredili to, super nam gre, ajde imamo to!"). Po končani točki smo se nasmejano odpravili z odra, kjer nas je čakal posnetek nastopa, in razen manjše napake na koncu točke smo bili zadovoljni.
Po končanem nastopu smo se malo oddahnili, vendar ne za dolgo, saj je bila na vrsti razglasitev, kjer so v naključnem vrstnem redu na oder poklicali najboljše tri nastopajoče iz vsake
ko so razglasili, da gre prvo mesto v Slovenijo, se je iz trubun zaslišalo vseh 50 Žabic, na odru pa smo si v začudenju solznih oči padli v objem. Nato je bila na vrsti slovenska himna. Težko je opisati občutke, ki te prevzamejo, ko veš, da si del razloga za predvajanje slovenske himne na evropskem prvenstvu; ko veš, da je bil ves tvoj večletni trud poplačan in ko ponosno stojiš na odru s solzami v očeh in se po dvorani glasno razlega "Žive naj vsi narodi...". Zagotovo je to en najlepših in najponosnejših spominov, ki te kot športnika lahko doletijo. Vendar nismo imeli veliko časa za veselje, saj nas je čakal še zadnji in najpomembnejši nastop dneva - nastop članske mešane cheer skupine. Ko smo se preoblekli v drese, popravili make-up in polakirali frizure, so nas poklicali v ogrevalno dvorano, kjer so se že ogrevale ostale skupine in na skrivaj ocenjevale svojo konkurenco. Po naših 12 minutah na parterju, so nas poklicali v zaodrje. Ko smo stali pred odhodom na oder, smo se zavedali, da je to zadnja tekma prečudovite sezone. Konec sezone,
in se objeli, v pričakovanju, da bomo prejeli bronasto medaljo, ko so za 3. mesto razglasili danske JAM Elite. Ko so nas razglasili za evropske podprvake, smo jokali in skakali in se objemali z vsemi člani naše Žabje družine, ponosni nase, na svoje dosežke in celotno delo letošnje sezone - naš trud se je poplačal.
Nasploh je bil uspeh Žabic na članskem delu prvenstva neverjeten, saj smo s šestimi nastopi zbrali kar 4 pokale, uspeh pa so dopolnili tudi Katja in David ter Žabja četvorka z osvojenima šestima mestoma. Po spominskem fotografiranju in dokumentiranju naših uspehov sobotnega dne, smo se odpravili v hostel, potem pa so se nekateri med nami odpravili na "Cultular exchange party", kjer so se zabavali in družili cheerleaderji in plesalci iz vse Evrope do zgodnjih jutranjih ur.
Naslednji dan so se vloge zamenjale - mi, člani, smo se znašli na tribunah kot navijači, naši mladinci pa so zasedli oder. Prvi nastopajoči sta bili Spela in Liza Urbančič, ki sta v kategoriji mladinskih freestyle plesnih parov
na tako velikih tekmah kot je evropsko, jim ni tuje, saj so Slovenijo zastopale že na letošnjem svetovnem prvenstvu. Težavno točko so izvedle tako, kot se za reprezentantke spodobi, in požele glasen aplavz celotne dvorane. Naslednje na vrsti je bila dekliška članska peterka Pegice, ki so se letos prvič predstavile kot članice na evropskem prvenstvu. Točko so izvedle brez napak in z velikimi nasmehi na obrazih smo ponosno navijali 'Tegice, xxx, Pegice!" Po njihovem nastopu je nastopil čas za ogrevanje članske mešane peterke in prvič sem tudi sama stopila v zaodrje tekmovanja. Ko smo vstopili v ogrevalno dvorano in s kotičkom očesa opazili našo že dobro poznano konkurenco, so se prvič oglasili živčki. Po uradnem fotografiranju smo se ogreli, potem pa izvedli le tosse in tiste »bolj riskantne« elemente, zatem pa čakali in čakali... Občutki pred nastopom so nihali od minute v minuto, od samozavesti ("ja, znamo to, saj smo trenirali, znamo!"), do tistih malo manj pozitivnih misli (Joj, kaj pa, če kaj ne stoji? Tisti stunt na začetku nam je vedno delal težave, pa konkurenca je tako huda. Kaj pa če vsi ti treningi ne bodo dovolj.") in tako so nas končno poklicali iz ogrevalne dvorane v za-odrje, kjer je bil naval adrenalina še večji, misli ti še bolj divjajo, občutki še bolj nihajo, nato pa končno: "Trogs? Good luck guys, you're up next!". Še globok izdih in z nasmehom smo stopili na oder. Slišal se je aplavz in glasno navijanje z naše tribune, slovenske zastave so visoko mahale in Žabice glasno navijale. Še zadnjič smo se pogledali, se nasmehnili drug drugemu, potem pa se je že zaslišala glasba iz zvočnikov. Vsi, ki so kdaj stali na odru bodo vedeli o čem govorim, ko rečem, da se tistih dve minuti in
kategorije. Prva kategorija so bili partnerski dvigi. Močno smo stiskali pesti, dokler nismo končno zaslišali Matevževega in Idinega imena, in ponosno sta se odpravila na oder. V eni najtežjih kategorij sta v hudi konkurenci dosegla odlično 2. mesto in naši obrazi so sijali od ponosa!
Naslednji so bili na vrsti dekliški članski skupinski dvigi, kjer smo imeli kar dva nastopa, zato smo še dvakrat bolj stiskali pesti, dokler niso bile na oder poklicane Pegice, ki so dosegle neverjetno 3. mesto in tako vsem pokazale, kako daleč se pride s trdim delom in vztrajnostjo. Med tem, ko so se objokane vračale iz odra in smo se vsepovprek objemali in si čestitali, pa so nas v kategoriji članskih mešanih dvigov že vabili na oder kot ene izmed treh najboljših. V šoku smo zgrabili slovensko zastavo in se odpravili na oder, kjer sta pesti že stiskali dve nemški ekipi. Vedeli smo, da je konkurenca res huda in da bi za dobro uvrstitev točka morala biti brez napak, zato smo bili neverjetno presenečeni, ko so 3. mesto zasedli Wildcatsi iz Nemčije, ki so bili eni naših največjih konkurentov. Pogledali smo se med sabo in nekdo je vprašal "A bomo slišal slovensko himno?" in odgovorila sem "ah ne, si nor!". Potem pa so razglasili da gre drugo mesto ... Lionsem iz Nemčije, in
ki je prinesla toliko sprememb, toliko vzponov in padcev, toliko odrekanja in veselja, predvsem pa trdega dela, ki nas je povezalo v ekipi - in ta tekma je bila povzetek vsega tega. Ta misel nam je dala le še večji zagon in ko so nas poklicali na oder, smo bili pripravljeni pokazati za kaj smo trdo garali celotno leto. Točko smo odprli z glasnim cheerom, pri katerem so nam pomagali vsi slovenski udeleženci, potem pa smo globoko zadihali, si prilepili nasmeh na obraz in glasba se je začela. Ko smo videli kako publika nori in kako naši navijači skačejo od veselja, smo vedeli da je bil trud poplačan. Uživali smo vsako minuto na odru in energija je bila neverjetna. Točka je bila izvedena skoraj brez napak, vse do zadnje piramide in vedeli smo, da bi nas to lahko stalo stopničk, zaradi česar smo bili kar malo potrti, saj smo vedeli da smo tisto zakleto piramido naredili na treningu tisočkrat (a to je pač cheerleading), a so nas navdušeni komentarji gledalcev takoj spravili v dobro voljo in ponosni ter zadovoljni smo si padli v objem. Ostalo je bilo v rokah sodnikov.
Ko je prišel trenutek razglasitve, smo upali na 3. mesto in bili neizmerno veseli, ko smo bili poklicani med najboljše tri nastope v tej kategoriji. Ponosno smo držali slovensko zastavo
dominirali in s čudovitim nastopom osvojili 1. mesto in ponovno smo imeli čast slišati slovensko himno, ob kateri so nekateri med nami zopet potočili nekaj solzic.
Naslednje so nastopile naše mladinke v kategoriji mladinskih all-girl ekip, to pa je bil tudi njihov prvi nastop na tako velikem tekmovanju kot je evropsko. In opravile so ga odlično! Točko so izvedle brez večjih napak, z ogromno energije in s tem pokazale ogromen napredek, ki so ga naredile v letošnjem letu. Prislužile so si izjemno 8. mesto in pridobile nove izkušnje.
Zadnji Žabji nastop je odplesala mladinska plesna skupina. Tudi za njih je to bilo prvo evropsko prvenstvo, na odru pa so izgledale kot prave plesne veteranke in si priplesale 5. mesto.
Po napornem vikendu, polnem odličnih tekmovalnih nastopov, smo se odpeljali do peščene in vetrovne plaže severnega morja, naslednji dan pa smo raziskovali prelep in zanimiv Amsterdam in se tako polni novih izkušenj, prijateljstev in zagona za naslednjo sezono odpravili v Slovenijo, kjer si bomo vzeli zaslužen počitek. Naslednje leto pa novim izzivom in medaljam naproti!
Lucija Jeršin
Karate klub Vrhnika v svoje vrste vabi vse, ki jih zanimajo karate, fitnes ali ples (navijaška skupina). Možen je vpis v naslednje tečaje: KARATE - za začetnike in tiste, ki že nekaj znajo, zagotovljeni treningi pod strokovnim vodstvom izkušenih mojstrov borilnih veščin, FITNES - za ženske in moške, stare in mlade, PLES - navijaška skupina za vse, ki vas ples sprošča, v njem uživate ali preprosto s plesom živite.
Vpisi bodo potekali od 3. do 30. septembra, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek med 17. in 18. uro v prostorih Karate kluba Vrhnika, Pod Hruševco 42, 1360 Vrhnika, pa tudi prek e-pošte karate-vrhnika@siol.net in po telefonu 051 303 857. Za informacije obiščite spletna naslova www.karateklubvrhnika.net in www.do-
VABILO K VPISU	jofit.si, sicer pa vas bomo z našimi dejavnostmi
z veseljem podrobneje seznanili ob vpisu. Vab-KARATE - PLES (navijaška skupina) ljeni v naše vrste, kjer bomo poskrbeli, da se - FITNES (pace)	boste dobro počutili!
Poletna šola karateja - Novigrad 2012
V organizaciji Karate akademije Pantera je od 29. julia do 5. avgusta v letovišču Pinesta potekala 9. Poletna šola karateja za vse naše člane. Začela se je s prihodom vseh udeležencev v nedeljo, 29. julia, ob 11. uri. Po nastanitvi v bungalove smo ob 13. uri lačni pohiteli na odlično kosilo ter na plažo na popoldansko kopanje.
Športne dejavnosti so bile po svoji vsebini oziroma kvantiteti kar zahtevne, saj so vključevale tri treninge na dan (jutranjo enourno kondicijsko vadbo ter dva treninga karateja),
vendar to našim članom ni predstavljalo nobenih težav.
Da program ne bi bil prenaporen, smo se sredi tedna odpravili na enodnevni izlet z ladjo od Novigrada do Limskega kanala s kratkimi postanki v Novigradu in Poreču za kopanje in sladoled.
Poletno šolo karateja smo uspešno zaključili s podelitvijo priznanj za udeležbo ter izpiti za šolske in mojstrske pasove. Naš član Matevž Breznikar je opravil izpit za mladinskega mojstra karateja, za kar mu v svojem imenu in imenu kluba čestitam.
Letošnje poletne šole karateja in športnih dejavnosti v Novigradu se je udeležilo 11 naših članov: Teja Pivk, Nika Jereb, Matevž Breznikar, Matevž Seljak, Žiga Krvina, Nik Jereb, Mark Novak, Andor Peček, Matevž Kastelic, Aljaž Kos in Samo Herksel Japelj.
Karate akademija Pantera Boris Peček
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
v
Sport in rekreacija
NAŠ ČASOPIS
45
Košarkarji začeli z novo sezono
Konec avgusta so priprave na novo sezono začeli tudi košarkarji KK Vrhnika. Vsem že dosedanjim ekipam od najmlajših dečkov U-10 pa vse do mladincev so se v novi tekmovalni sezoni 2012/2013 pridružili tudi najstarejši košarkarji ekipe Članov KK Vrhnika. Mladi fantje, ki so svoje košarkarsko znanje nadgrajevali in izpopolnjevali skoraj desetletje, bodo pod taktirko trenerja Matica Vidica začeli s tekmovanji v začetku oktobra 2012. Po nekajletnem premoru se bo tako na Vrhniki znova pojavila članska ekipa.
Obenem toplo vabimo vse dečke letnika 2003 in starejše, da se nam pridružite na treningih košarke. Za vse informacje, povezane z vpisom, se lahko obrnete na trenerja Vlada Beka, GSM 040-702-349, nam pišite na naš spletni naslov info@kkvrhnika.si ali se nam pridružite na katerem od treningov ekip, ki bodo potekale na Vrhniki v OS Ivana Cankarja od ponedeljka pa do petka od 17. ure naprej in v soboto od 9. ure naprej ali v OS Antona Martina Slomška ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. ure naprej. Vpisi v šolo košarke bodo potekali na šolah OS Ivana Cankarja Vrhnika, OS Antona Martina Slomška Vrhnika in OS Log - Dragomer.
Mitja Kovačič (desno), novi oskrbnik Zavetišča V oktobru se obeta tudi osemurni maratonski na Planini nad Vrhniko	tek ali hoja na Planino.
Iz Zavetišča na Planini nad Vrhniko
Konci tedna lepih razgledov in kramljanja z obiskovalci
V sedmih mesecih sem se kot novi oskrbnik Zavetišča na Planini dodobra spoznal z delom na najbolj priljubljeni hribovski točki Vrhničanov in okoličanov. Začetna nervoza je minila in konci tedna so postali dnevi uživanja v lepih razgledih in prijetnem kramljanju z obiskovalci.
Želja PD Vrhnika (in tudi moja) je bila, da v koči ostane pridih domačnosti, in mislim, da nam je z zglednim sodelovanjem to tudi uspelo. Drobne novosti, kot so sladoled, hladna limonada in ležalniki, so plod uresničevanja želja obiskovalcev, ki so prišli na dan s svojimi predlogi. V okviru možnosti se trudim, da bi jih upošteval čim več, zato so dobrodošli tudi novi. Največ planincev je kondicjo začelo nabirati že v lepem vremenu januarja, februarja in marca. Deževnemu aprilu in maju navkljub so posamezniki letos našteli že krepko prek 300 vzponov na Planino! Tako uhojene noge pridejo prav poleti na zahtevnejših visokogorskih turah, s katerih planinci prinesejo kakšno zanimivo fotografijo ali opišejo prigodo. Nekaj fotografij je objavljenih na Facebookovi
strani Zavetišča na Planini, kjer so največkrat šaljivo zapisane tudi kakšne aktualne novičke. Lanski dogodek na Planini, Laška transver-zala ponosa, je letos žal odpadel. Izbrane so bile druge planinske koče in razočaranje obiskovalcev je bilo veliko. V začetku septembra pa se ponuja priložnost, da zamujeno nadoknadimo: družinski klub Gorska roža bo v nedeljo, 9. septembra, na Planini izpeljal velik dogodek, ki bo z bogatim programom poskrbel za zabavo starih in mladih. Več o dogodku in programu preberite v Planinskem kotičku. V oktobru pa se obetata tudi osemurni maratonski tek ali hoja na Planino, ki bosta bolj družabnega kot tekmovalnega značaja. Podrobnosti o tem dogodku bodo objavljene na Facebooku.	Mitja Kovačič
Letos smo nadaljevali z lanskoletnim dobrim programom ter ga še dodatno obogatili z različnimi ročnimi in športnimi delavnicami.
Ustvarjalne delavnice, so bile zaradi idej animatorjev pestre, zanimive in prilagojene vsem starostnim skupinam osnovnošolcev. S pomočjo športnih animatorjev, športnih in ostalih društev ter organizacij pa smo pripravil zanimive športne in družabne delavnice, planinske tabore, kolesarske in kopalne izlete. Učili smo se lokostrelstva, nogometa, floorballa, košarke, badmintona, namiznega tenisa, izvedli tedenske tečaje rolanja in tenisa. S pomočjo animatorjev smo izvedli jezikovni tečaj španščine. Spoznali smo delo policistov, vojakov in gasilcev. Organizirali »Poletni vkop ima talent«, tekmovanje v peki, mister in miss Vklopa. V Starem malnu smo na večdnevnem taborih spoznali radosti taborjenja. Izvedli smo dva kolesarska iz-
Poletni vklop - športne počitnice 2012
V petek, 24. avgusta, se je zaključil že šesti Poletni vkop, ki smo jih izvedli na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC). To je obenem tudi že 16. Poletni vklop, odkar je s projektom začel Center za socialno delo Vrhnika.
leta, kjer smo spoznavali znamenitosti Vrhnike Vrhnika, Prostovoljnemu gasilskemu društvu in barja, ter obiskali živalski vrt Ljubljana. Tra- Vrhnika, Gostilni pri Kranjcu, Centru za ravna-dicionalno smo ob četrtkih organizirali kopanje nje z odpadki Vrhnika, Ministrstvu za obrambo v kopališčih ali na morju. Obiskali smo Občino ter navsezadnje Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika in Državni zbor RS.	Vrhnika, ki nam je kljub prenovi, velikodušno
Da je bil letošnji program resnično zanimiv, pove podatek, da je bilo na Vklop vpisanih okoli 300 vrhniških otrok in da se je vklopa dnevno udeležilo nekaj manj kot 85 osnovnošolskih otrok. Da smo lahko izvedli projekt na ZIC-u, se moramo zahvaliti vsem animatorjem, ki so s svojimi idejami bogatili program ter Zavodu SENT, Centru za socialno delo Vrhnika, Lokalni akcijski skupini, športnemu društvu VLR Viljem, Teniški šoli Teniškega kluba Vrhnika, Športnemu klubu »2002«, TVD Partizan Borovnica, NK Vrhnika, Športnemu društvu Vučko, Policijski postaji
odstopila šolske prostore ter Občini Vrhnika, ki finančno podpira program in omogoča otrokom brezplačne počitnice.
Na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika želimo vsem vklopovcem uspešno šolsko leto in ponovno snidenje prihodnje leto.
)V
ZIC
Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, Sport in turizem Vrhnika
GORSKA ROŽA
družinski klub zdravega življenja
' '.....■'	. . . . • • •............... PROGRAM:
. . • • • ' ' ''' 9.00 - 10.30 Nastopi otrok iz glasbene šole . . ■ • • ' ' ' '' 10.30 -11.00 Čarodej . • • • ' 11.30 -12.00 Predstavitev akcije Z družinami osvojimo Triglav . ■ •" • • 12.00 - 12.45 Dejan Tola 13.15 - 14.00 Ansambel Janče 15.00 - 16.00 Robert Kreslin 16.30 - 17.30 Foxy Teens 17.30 - 18.00 Nagradno žrebanje glavnih nagrad
VLJUDNO VABLJENI - PRIDITE! Prireditev je dobrodelnega značaja - zbrana sredstva gredo v sklad za izvedbo akcije Z družinami osvojimo Triglav 2013
46 NAŠ ČASOPIS	Šport in rekreacija	.......27' avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski
16. 6. 2012 - Cekinčki na Dnevu slovenskih planincev 2012
Slovenske gore so bile od nekdaj izziv premnogim hodcem. In kjer so gore in ljudje, tam so tudi nesreče. Če se je zgodila nesreča, so sprva lahko pomagali le tisti, ki so bili pri roki - sopotniki, naključni mimoidoči, sosedje, sorodniki. Kot prva kompleksna reševalna akcija na Slovenskem se omenja julija 1822 opravljeno reševanje, ko je osem tovarišev po brezpotju spravilo v dolino pokojnega Antona Korošca, ki ga je vrh Triglava ubila strela. Razmah turizma v gorah je privedel do organiziranega reševanja in tako so tudi slovenski gorski vodniki reševali v okviru Alpskega reševalnega odbora kranjske sekcije Nemškega in avstrijskega planinskega društva.
Nato pa se je zgodila nedelja, 16. junja 1912, ko je bila na pobudo dr. Josipa Tičarja in dr. Jerneja Demšarja ter po sklepu Slovenskega planinskega društva v hotelu Razor v Kranjski Gori ustanovljena postaja Gorske rešilne službe, iz katere se je nato tekom desetletij razvila današnja Gorska reševalna zveza Slovenje (GRZS). V sto letih so reševalci, katerih osnovne vrline so tovarištvo, srčnost, iskrenost, pogum, požrtvovalnost in seveda prostovoljna pomoč, tudi za ceno lastnega življenja opravili več kot 8.366 ak-cj, kar pomeni, da v današnjih časih več kot 700 reševalcev na leto opravi 400 akcj. Žal je pre-nekatera njihova akcja zadnja pot ponesrečenca v dolino.
In s takimi fanti ob njihovem jubileju MORAŠ biti. Ker je program prireditve Dan slovenskih planincev in 100-letnica organiziranega gorskega reševanja v Slovenji nakazoval zanimivo dogajanje v Kranjski Gori, se nas je tam 16. junja (natančno sto let po ustanovitvi GRS) poleg nekaj tisoč drugih planincev zbralo tudi devet Cekinčkov (s podmladkom - 4-letno Tajo in 6-letnim Timom) ter prijatelja iz PD Vrhnika Jože Školc in praporščak društva Marjan Cafu-ta. Vsak je imel svoj cilj, prilagojen nalogam in zmožnostim, zato smo se ob 9. uri razdelili in se podali na različne pohode. Večina se nas je odpeljala do Doma pod gozdom, od koder smo pod strokovnim vodstvom in budnim očesom vodnika in reševalca Andreja Žemve v slabih treh urah hoje po senčnatem gozdu opravili vzpon na Mavrinc (1.562 m) in nato vrnitev do koče. Na vrhu razglednega grebena smo prisluhnili Andrejevim besedam in sledili smeri njegove roke, ko nam je po vrsti kazal in opisoval okoliške grebene in vrhove, na katerih smo pred leti že stali ali pa še bomo, nismo pa vedeli, da je pogled nanje tudi z druge strani tako lep.
Po kratkem postanku pri koči je sledila vrnitev v Kranjsko Goro, kjer je že bila Vesna s podmladkom. Seznanili so nas s svojim pohodom do jezera Jasna. Spotoma so v Kranjski Gori obiskali rojstno hišo Josipa Vandota in se srečali s teto Pehto. Vsi, odrasli in otroka, smo bili nad dopoldanskim delom izvedenega programa navdušeni, nismo pa si predstavljali, kaj nas še čaka popoldne.
Dogajanje se je nato preselilo na Dolenčev Rut, kjer je bil opravljen prikaz reševanja potnikov, ki se ne morejo sami rešiti s sedežnice, ki je zaradi tehnične napake obstala. Srčni fantje, gorski reševalci, so svojo nalogo opravili brezhibno in izjemno hitro ter potnike varno spravili na tla. Takoj po tem pa se je v zraku že razlegel hrum helikopterskih motorjev in začel se je drugi del prikaza reševanja - reševanje ponesrečencev s helikopterji v vseh možnih različicah. Istočasno so člani GRZS pokazali vaje iskanja oseb in prve pomoči, vkrcavanje ponesrečenih v helikopter in drugo. Med prikazano vajo je bilo zanimivo
opazovati obraze naših Taje in Tima pa tudi predsednika države Danila Türka in njegove soproge - vsi so bili očitno vzhičeni nad strokovnostjo in srčnostjo, ki so ju pokazali fantje pri delovanju v helikopterjih, na vrveh, pri vitlih in na tleh pri nudenju prve pomoči. Ne bi bilo pošteno, če na tem mestu ne bi omenil tudi njihovih štirinožnih pomočnikov, brez katerih si uspešnega iskanja izgubljenih in ponesrečenih ni mogoče predstavljati. Vrhunec dnevnega dogajanja v Kranjski Gori je bil mimohod, ki se je vil po vsem naselju. V njem so sodelovali gorski reševalci, pripadniki drugih reševalnih enot iz Slovenje in tujine ter domačini v oblačilih, kakršna so nosili v začetku delovanja reševalcev. Prikazali so tudi »stare« načine transporta poškodovanih z gora. Najlepše pa je bilo videti prapore slovenskih planinskih društev, med katerimi nam je kljub njihovi številčnosti padel v oči ravno prapor PD Vrhnika, ki ga je s ponosom v očeh nosil Marjan.
Po zaključku dogajanja na odprtem se je zgodila še slavnostna akademja z vsemi slavnostnimi govori in kulturnim programom. Cekinčki z Marjanom in Jožetom smo v tem času v globoki senci že podoživljali svoje vtise in si poskušali v spomin vtisniti čim več dogodkov tega dne. Bil je namreč dan, ki ga doživiš samo enkrat v življenju, zato nam ni žal, da smo ga preživeli v družbi enako mislečih prijateljev planin, predvsem pa v družbi gorskih reševalcev, teh pogumnih in srčnih fantov, ki za druge mnogokrat izpostavljajo svoja življenja. Naj jim bo trden in srečen korak! Besedilo: Miran Klavora, fotografija: Jože Školc
28. 7. 2012 - Lintverni na Škrlatici
V tretjem poskusu nam je bilo vreme naklonjeno in končno smo se tudi Lintverni povzpeli na Škrlatico - prečudovito goro kraljico, kot jo radi poimenujemo. Na pot smo pohiteli v temačnem jutru in se že pred sončnim vzhodom začenjali vzpenjati v neizprosno strmino. Dokaj hitro smo bili pri Bivaku IV na Rušju, kjer smo po krajšem počitku hojo nadaljevali proti vrhu. Ne stnnina ne sončna pripeka nista popustili niti za trenutek, Vezista pa so žal zgrabili krči in je moral odnehati še pred vrhom. V izjemno zahtevnem vzponu smo sicer občudovali lepote, ki jih pre-
Prebudilo nas je oblačno jutro. Oprtane s težkimi nahrbtniki za štiri dni smo krenile proti steni. Pred vstopom v steno je začelo rositi. Večurno vzpenjanje po mokri jeklenici ni bilo preprosto. Zelo prav je prišel počitek z okrepčilom na Mo-lički planini. Tako smo lažje dosegle Kocbekov dom na Korošici. Na načrtovano Ojstrico se nismo vzpele, ker je bila ves čas v megli in še rosilo je.
Peč v koči je bila slabo zakurjena, tako da se oblačila tudi prek noči niso povsem posušila. Pohvala našega vodiča Romana nam je dobro dela. Bil je presenečen nad vzpenjanjem v težkih pogojih, ki so nas spremljali prejšnji dan. Po pohvalnih besedah smo se počutile močnejše^ in nahrbtniki se nam niso zdeli več tako težki. Čakala nas je pot prek Planjave na Kamniško sedlo. Hodile smo počasneje, kot so predvideli naši vodiči. Tudi na vrh Planjave nismo šle, ker zaradi megle ni bilo razgleda. Pot smo nadaljevale do koče. Po dvournem počitku je sonce obsjalo Brano, zato se je del skupine odločil za vzpon na ta vrh. Vse pohodnice so ugotovile, da gre brez nahrbtnikov veliko lažje. Razgled z vrha na prehojeno pot je bil čudovit, nekaj skrbi pa je povzročil pogled na Turško goro, Skuto, Grintovec in Kočno, misleč: težko bo, naslednje dni bomo hodile ves dan, ker pa napovedujejo lepo vreme, bomo morale nositi vsaj po dva litra tekočine.
more le Škrlatica. Prijetno utrujeni, pa vendar zadovoljni z osvojitvjo njenega vrha smo po krajšem počitku začeli sestopati, kar je bilo v nekaterih delih še zahtevnejše kot vzpenjanje.
Pohoda, ki je bil eden od najzahtevnejših, kar smo jih opravili Lintverni, smo se udeležili Cve-le, Cvičkar, Grintov'c, Marč, Povžar, Špik in Ve-zist.
Besedilo: Vezist, fotografija: Cvele
Od 24. do 28. 7. 2012 - Pohod Triglavk - Lenčevih punčk
Z Vrhnike smo se odpeljale polne mladostnega žara, velikih pričakovanj in tudi nekaj skrbi. Zavedale smo se namreč, da nas čaka najtežji del Slovenske planinske poti. Prvi dan je bila osvojitev Raduhe z lahkim nahrbtnikom videti lahka, a se je hoja do srečanja z Ireno in Marjanom zavlekla do večera, ker smo vmes vedrile. Po izdatnem obroku nas je čakala še enourna hoja na Robanovo planino, kjer smo prespale.
Napoved se je uresničila in prebudile smo se v sončno jutro. Zavedale smo se zahtevne poti, in ko smo si nadele še čelade, je bilo vse videti čisto zares. Krušljive skale, Kotliči, Sod brez dna, vrh Turske gore in lepe rože pa so lepote, s katerimi si poplačan za trud.
Ob spuščanju s Turske gore proti vznožju Skute smo se »čisto po babje« raznežile ob pogledu na skupino kozorogov. Niso bežali. Mali kozliči so pili pri mamah kozah, one pa so se sladkale z gorskimi travami. Pogled nam je z gorske idile zdrsnil na steno, po kateri smo se namenile povzpeti na vrh Skute. Cilj bomo dosegle, o tem ni bilo dvoma. Po dobrih dveh urah smo se srečno objele in si druga drugi čestitale. Lepi, bogati občutki so to in se nikoli ne pozabjo. Tudi v
očeh naših vodičev smo videle srečo. Privoščile smo si dobro malico iz nahrbtnikov. Več bomo pojedle, manj bo treba nositi. Spust s Skute proti bivaku ni tako naporen, kljub temu pa je potrebna previdnost. Noge so postale utrujene, prav nam je prišla vsaka zanimivost, ob kateri smo se ustavile in si jo ogledale. Zanimivo je pogledati prehojeno pot in se ozreti na tisto, ki nas čaka. Bivak se nam je zdel lepo urejen in ne samo rešitev v sili - bilo bi prav prijetno prespati v njem. Po prijetnem klepetu smo kmalu zagledale dnevni cilj, Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu. Nahrbtnike smo odložile kar zunaj in se prepustile večernim užitkom. Utrip v koči je bil zanimiv, ker so organizatorji mednarodnega gorskega teka na Grintovec imeli še zadnje dogovore.
Po dobro označeni trikilometrski trasi smo se zjutraj odpravile tudi me. Nahrbtnikov smo se že kar dobro privadile, tudi hrane v njih ni bilo več veliko. Do vrha smo potrebovale dobri dve uri. Hoja z vrha do sedla in vzpon na Kočno pa nista bila prav lahka. Del poti je bilo treba lesti samo po trebuhu. Še dobro, da bomo malicale šele ob vrnitvi, smo si mislile. Na vrhu je bilo komaj dovolj prostora za vse, zato smo ga hitro zapustile. Med spuščanjem do nahrbtnikov nam je Roman pokazal drobne ostanke strel, ki sekajo v pobočja Kočne. Mislim, da bo ta čez nekaj let nižja za kak meter.
Nazadnje sta nas čakala še spusta do Češke koče na Spodnjih Ravneh in do Jezerskega. Spuščale smo se počasi; vodniki so vedeli, da so naše noge po petih napornih dneh utrujene. Pomagala nam je misel na srečanje z Ireno, Marjanom in Heleno, postajala je vedno močnejša in končno se je uresničila. Topli objemi, mrzla pjača, čestitke, nebeška obara, Silvina gibanica skoraj preveč lepega in dobrega naenkrat. Žarela so nam lica, bose smo hodile po mehki travi, misli in pogledi pa so nam uhajali nazaj gor na od sonca obsjane vrhove. Na trdna tla nas je postavil Davo Karničar, ko nam je pokazal strma ostenja, na katerih je treniral za spust s smučmi z vrha Mount Everesta. Obnemele smo. Ko nam je čestital za prehojeno pot, smo se tudi me počutile izpolnjene.
Roman in Jože - hvala za vso skrb in dobro vodenje. Cilka, ti jmaš zasluge, da je bilo vse tako, kot mora biti. Še vemo ne, na kaj vse si morala pomisliti, da se je vse dobro izteklo. Hvaležne smo ti za vse. Irena in Marjan - bila sta vedno ob pravem času na pravem mestu. Bravo in hvala tudi vama.
Bogdan in Meta sta hodila z nami, nas bodrila, nam sproti čestitala ob osvojenih vrhovih in pošiljala sporočila z dobrimi željami. Vse je pripomoglo k uspešno premagani najtežji etapi Slovenske planinske poti. Zmagajta tudi vidva!
Zapisala: triglavka Mateja, fotografija: Jože Školc
Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si.
Iz septembrskega koledarčka
Datum	Dogodek	Odhod	Ur pohoda	Organizator/vodnik
8. 9.	GROBNIŠKE ALPE (HR)	5.00	6	BORIS RIGLER
22. 9.	VELIKA BABA	6.00	7	TATJANA PEČLIN
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Šport in rekreacija	NAŠ ČASOPIS 47
Nova sezona v Studiu Forte
Letošnja sezona prinaša spremembe, ki smo jih uvedli na podlagi izkušenj zadnjih dveh let ter pogovorov in anket naših članov. Že od samega začetka sta bili naša želja in ambicija ponuditi skupek različnih storitev, ki zadevajo športno udejstvovanje, zdravje in sprostitvene vsebine na majhnem, intimnem prostoru. Glavna novost je koncept AKTIVNI 365, ki bo vseboval aktivnosti vse leto, od vadb (notranjih in zunanjih), načrtnega sproščanja, aktivnih odmorov, izletov, do vseh drugih storitev v redni ponudbi Studia Forte. V ospredju bo predvsem miselnost, da so notranje zimske vadbe priprava in podpora poletnim zunanjim aktivnostim in športom.
V okviru tega bodo tudi tematske sobote, na katerih bodo različna predavanja in tečaji; storitve in prodajni artikli, ki se nanašajo na posamezno temo, bodo imeli tisti dan posebno ceno. Na koncept AKTIVNI 365 se navezuje tudi aktivno sodelovanje Studia Forte pri izbiri vadb glede na želje in cilje članov. Del stalne prakse fitnesa in osebnega trenerstva bomo ponudili tudi za skupinske vadbe, in sicer meritve, ki jih bomo izvaja-
li mesečno na željo člana. Znano je namreč, da telo potrebuje veliko impulzov, da se začne spreminjati, in seveda čas, da opazimo razliko. Pri meritvah se parametri pokažejo prej in na podlagi rezultatov lahko vadbo prej in kakovostneje prilagajamo.
Na kratko o novih vadbah
Poleg že ustaljenih skupinskih vadb kot so pilates, joga, step, zumba, power step, p.a.m.p. (vadba z utež-mi), vadba za nosečnice, vadba za mamice z dojenčki, spinning® bodo letošnjo sezono na voljo tudi nove vadbe. Vadba za zdravo hrbtenico je vadba za mamice po porodu, ljudi po poškodbi, ljudi z zelo malo kondi-cije, ljudi po daljši odsotnosti od aktivnega ukvarjanja s športom in vse, ki željo razgibati in okrepiti predel hrbtenice. Seveda se v sami vadbi ne pozabi na preostale dele telesa. Forte H.I.T. je skupinska vadba, ki je zelo intenzivna in intervalna. Predstavlja zapolnitev vrzeli, ki po navadi nastane pri notranjih vadbah v pomenu zajetja široke nehomogene množice tistih, ki vadijo. S tem mislimo na zelo aktivne ljudi z visoko stopnjo splošne kondicijske vzdržljivosti, športnike po končani karieri in vse
tiste, ki menijo, da so vse konvenci-onalne vadbe premalo intenzivne. Novost bodo tudi združene ure za tiste, ki željo daljši, bolj razgiban trening. To bosta vadbi kombo p.a.m.p. in blok ura spinning®-a. Pri prvi to pomeni klasičen p.a.m.p.- vadba z utežmi, z različnimi dodatki vzdrž-ljivostne kardio vadbe, vaj z lastno telesno težo, vaj ravnotežja ... Pri drugi pa pomeni daljši trening kolesarjenja, približno uro in petinštirideset minut. Mogoče bo tudi, da se član pridruži samo eni uri. Več pozornosti bomo namenili tudi otrokom in mladini, in sicer z dvema novima vadbama: teen spinning® in zumbAtomic. Slednji sta vadbi, pri katerih veliko vlogo igra glasba, ki je takim starostnim skupinam zelo blizu. Še posebno pri spinning®-u, za katerega bodo vadeči mladostniki glasbo izbirali sami. Tisti, ki spinning® že poznate, veste, da gre za skupinsko vadbo na »stacionarnih« kolesih. Za razliko od drugih vadb omogoča individualno intenzivnost, s katero lahko sistematiziramo trening in optimalno prilagodimo intenzivnost za posameznika in njegove želje oziroma postavljene cilje. Ob zadostnem številu vadečih bo trening prilagojen, motivacja ob tem pa na zelo visoki ravni, kar je eden izmed načinov za aktivnejše preživ-
ljanje prostega časa mladostnikov, ki sicer popoldneve presedjo pred televizijo in računalnikom. Spinning® za mladostnike je primeren za starosti od 10 do 15 let.
Pri zumbi za otroke je njim prilagojena plesno-igriva vadba, ki je popestrena z otroškimi igrami. Otroci se na zabaven način učijo ritma, glavnih plesnih korakov in interpretacije glasbe. Poteka v dveh starostnih skupinah: zumbAtomic big stars (9-12), zumbAtomic lil' stars (4-9). Vsi, ki še niste pripravljeni selitve v telovadnico, ste vabljeni na ure teka, nordijsko hojo in kolesarske izlete. Poleg vadb bomo tako kot lani organizirali tečaj masaže dojenčka. Tečaj je bil odlično sprejet, saj blagodejno vpliva na mamo in dojenčka. Koža in centralni živčni sistem se v embri-onalnem obdobju namreč razvjeta iz istih struktur; zato masaža vpliva na razvoj živčnih povezav. Obenem masaža krepi dihalne, »cirkulator-ne« in prebavne funkcije, izboljšuje mišični tonus in tako krepi motorične sposobnosti otroka, krepi njegov imunski sistem in izboljšuje počutje. Posledično se vpliv masaže kaže pri otroku kot izboljšanje spanja in teka. Zaradi izboljšanega krvnega obtoka in uporabe olj je otrokova koža voljna in se uspešno obnavlja. Otrok se bolj zaveda lastnega telesa, obenem ma-
saža dviga raven rastnega hormona in tako vpliva na rast. Masaža olajša tudi težave, kot so zaprtje, zamašen nosek in s spodbujanjem tvorbe hormona oksitocina blaži bolečine ob kolikah ter ob izraščanju zob. Redna masaža nima le fizičnih prednosti za otroka. Dotik je namreč pomemben element neverbalne komu-nikacje, starši pa ob masaži lahko opazujejo otrokove odzive, se učijo njegovega načina sporazumevanja in tako postajajo bolj dovzetni za otrokova sporočila.
V sprostitvenih vsebinah bo poleg ustaljenih ponudb, kot so klasične in športne masaže, tajske masaže, masaže nosečnic, masaže s školjkami, masaže z vročimi kamni, kozmetične storitve, obrazne in telesne nege so-thys, kavitacja in epilacja, na voljo tudi pressoterapja - mehanska limfna drenaža.
Vljudno vas vabimo, da se nam v novi sezoni pridružite in razvijate svoje gibalne in športne sposobnosti z nami. Za vse, ki se včlanite v septembru in oktobru, smo pripravili majhno presenečenje. Še več o naši aktualni ponudbi si lahko preberete na www.studioforte.si ali nas pokličete na telefonsko številko 051 77 04 77!
URNIK SKUPINSKIH VADB V STUDIU FORTE ZA SEZONO 2012-2013
	ponedeljek	torek	sreda	četrtek	petek	sobota	nedelja
6:15-7:15		Spinning- Urban		Spinning-urban			
7:30-8:30		Kombo p.a.m.p-Neli (1,30)	P.a.m.p-Mojca Š.	Kombo p.a.m.p-Neli (1,30)			
8:45-9:45			Pilates -Mojca Š.				
9:15-10:15	Vadba za zdravo hrbtenico-Darja B.	Nosečke-Irena					
10:30-11:30		Mamica in kobacajček-Irena					
13:00-13:45		ZumbAtomic Big Stars (9-12 let)-Irena (40 min)					
13:45-14:30		ZumbAtomic Lil' Stars (4-9 let)-Irena (40 min)					
14:00-15:00	Teen Spinning® -Darja T.		Teen Spinning® -Darja T.				
17:00-18:00	Joga- Mojca J.(1,30)	StepTina K.	Spinning® -Urban	Nosečke-Irena	Spinning® -Katrin		
18:15-19:15		P.a.m.p. -Mojca N.	Forte H.I.T.-Rok	Zumba-Irena	Forte H.I.T.Mojca N.		
18:45-19:45	Spinning® -Urban (do 20:45)						
19:00-20:00							Power step-Neli
19:30-20:30		Zumba -Irena	Pilates-Nuša	P.a.m.p.-Mojca Š.	Kombo p.a.m.p-Neli (1,30)		
20:15-21:15							Pilates-Neli
20:45-21:45		Spinning® -Katrin	P.a.m.p. klinika-Neli (20 min)	Spinning® -Mojca Š.			
21:00-22:00	P.a.m.p.-Neli		P.a.m.p.-Neli				
Vigi, vigi, vigi, Vrhnika in Dren, boljši ni noben!
VABLJENI V MNC VRHNIKA-DREN, da ponovimo še eno uspešno, zabavno in zanimivo sezono.
Treningi na Drenu že potekajo s polno paro. Ekipa U-10, sestavljena iz letnika 2002, trenira že od 6. avgusta pod vodstvom trenerja Jana Zaletela. V avgustu so treningi potekali 4-krat tedensko, s septembrom pa 3-krat tedensko, po uro in pol na Drenovem Griču. S tekmovanjem
bomo začeli v soboto 8. 9. Leto mlajši fantje, ki bodo letos nastopali v selekciji U-9, bodo sezono prav tako odprli 8. septembra. Fantje so s svojimi treningi začeli 16. avgusta pod strokovnim vodstvom Iztoka Grudna. S septembrom bodo trenirali 3-krat tedensko, prav tako kot selekcija U-8, ki jo vodi Anže Valentinčič. Ekipo U-8 čaka prvi krog 15. 9., ki ga bomo gostili na Drenovemu Griču. Poskrbljeno pa je tudi za
mlajše nogometaše (nogometni vrtec ali U-7). Z njimi delamo prve nogometne korake in skrbimo, da razvijajo tudi druge športne radosti. Treningi za njih potekajo 2x tedensko pod vodstvom Jana Zaletela in Branka Bizjaka. Le-ti še niso vključeni v nobeno tekmovanje, saj želimo, da spoznajo, da je šport zabava in druženje ter ne samo zmagovanje in izgubljanje. Seveda pa bomo odigrali tudi
kakšno prijateljsko tekmo, kjer bo na prvem mestu zabava in druženje s svojimi sovrstniki, ki imajo prav tako radi nogomet. Celovit razpored treningov in ure si lahko preberete na naši internetni strani www.nkvrhnika.si. Če želite, da se vaš otrok zabava in uživa ter nauči nekaj novih nogometnih vragolj, je MNC Vrhnika-Dren več kot pravi naslov za vas. Torej, vse otroke mlajše od 10 let vabimo, da se nam pridružijo na treningih nogometa na Drenovem Griču, starejše otroke pa na Vrhniki. www.nkvrhnika.si in www.mnc-vd.si
48 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
A

r
Cenik oglasov v glasilu Naš časopis
•	V«rjfl v LJubljani m Pas^Jni
•	11 pil ia Iraktor
•	Tifi.ij vJirnr vdjnjr
ihn
■ I pm
crt^fl^^ fl^D ajjfl
U	a, f, Ckö, C mc+i.
vO+T^ t^]
Enota mere	Cena v EUR z DDV
1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev	4,51
V4 strani	225,34
Vi strani	450,68
cela stran	901,35
zahvale	67,60
PRIJAVE IN INFORMACIJE ^ivtasahtJä^l^lMd^.si all tel,: 041 ODI TOT
GRADBENIŠTVO

041/637-734 www.DAMOS.si
ffl >9
0
e ii«
1	MP
W ■■" —
C/3
ESPSMLHOLDERJEM v 14 ODUBBTH POVRŠIN 8 SEDEŽNIH POJAVITEV 4 MOTORJI IN 3 NIVOJI OPREME
NOVA Fl	IZJEMNA V VSEH POGLEDIH.
i-J rt- "
fIRT
IZJEMNA VVSEH POGLEDIH.
preprosto več
Poraba goriva: 4,1 - 5,2 1/100 km. Emisije CO2: 95 - 120 g/km. AVTOTRADE, Sinja Gorica 11, Vrhnika, telefon: (01) 750 51 99
SONN EN K RAFT™ bo sedaj še boljši
i;i__ m/,: i .i;!


iii m.
■-■! I-I
RAČUNOVODSTVO
BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p.
Računovodske storitve Davčno svetovanje
dÄKOJÄ>
Za nove stranke prvi mesec brezplačno
Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika
GSM: E-mail:
041/801-801
bostjan5005@yahoo.com
Peter Caserman s.p.
Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA
Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680
•	izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER
•	katalizatorji NOVAK
•	športni izpušni sistemi CSC, REMUS
•	menjava olja in oljnih filtrov
•	vsa mehanična popravila vseh vrst vozil,
•	AVTODIAGNOSTIKA,
•	priprava vozil na zimo in za tehnične preglede,
•	pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA.
»> NOVO V NAŠI PONUDBI!!! «<
A VTOPUN
PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!!
ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, in OSTALENIZKE GRADNJE
MONTAŽA
■	SOLARNIH SISTEMOV
■	TOPLOTNIH ČRPALK
■	PELETNIH KOTLOV
■	PREZRAČEVALNIH SISTEMOV
OGREVANJE ŠKRBEC d. o. o.
040	85 85 92
041	64 72 77
Dol 42
1353 Borovnica, Tel./Fax: 01/754 80 60 andrej.skrbec@gmail.com

Drenovgrič 88, 1360 Vrhnika tel/faks: 01/ 755 7797, GSM 041/ 766-587 e-mail': tlakovanje.jesenko @siol net
elektronskinaslov: nascasopis@zavod-cank ar.si	Oglasi	NAŠ ČASOPIS
49
Lastovka trojček.
Bre*PI;

PRIHRANKI
OD 219,50 EUR.
7.
Br<
e*PI,
nar0
Cr"'na.
Paketi Lastovka so popolna rešitev za vse, ki živite na obrobju naselij. Signal se prenaša brezžično, kar pomeni, da ni potrebna namestitev kablov po zemlji do vašega doma. Dovolj je, da imate neoviran pogled na Krvavec ali Krim, Trdinov vrh ali Grmače, in lahko gledate televizijo, brskate po internetu ter telefonirate - rse že za 29,50 EUR mesečno.
Samo do 30. 9. 2012
www.telemach.si - 080 22 88
telemach
n schwarzmann
PRODAJA JEKEL IN VROČE CINKANJE
V sodelovanju z največjo avstrijsko pocinkovalnico odpiramo zbirno mesto za VROČE CINKANJE na naši lokaciji Pristava 12a v Polhovem Gradcu.
Novost na naši lokaciji tudi PRODAJA JEKEL, ki jo zagotavljamo kot največji proizvajalec jeklenih konstrukcij v regiji.
Nudimo tudi prevoz tako za storitev vročega cinkanja kot pri prodaji jekel.
tel: 01 364 73 10 e-mail: info@schwarzmann.si
V /
center zdravja In lepote
Robovg Lestg 6 (TC Mercgtor), 1360 Vrhnikg T: 01/547 43 95, M: 041/52 12 07, F: 01/547 43 96 I: www.sonLniLenter.net, E: sonLniLenter@siol.net
DELOVNI CAS ponedeljek, četrtek:
9.00-17.00 ure torek, sredg in petek: 12.00-20.00 ure 1. in 3. sobotg: 8.00-13.00 ure nedelje in prgzniki zgprto
BREZPLAČNE MINI NEGE ZA OBRAZ:
*	Ngfureie D'Arggn: 20.09., 17.10.
*	Suki: 25.9., 30.10.
*	Sophyto: 12.9., 24.10.
*	Ličenje s kozmetiko Alexgmi: 20.9., 17.10
Obvezng predhodng prijgvg!

NOVOSTI V PONUDBI:
*	Mikrodermogbrgzijg profesion-gini ngrgvni postopek glgjenjg kože. Svetovgnjg: 7.9., 2.10.
*	Večje prsi ng ngrgven ngčin Svetovgnjg: 18.9., 9.10.
*	svetovgnje zg trajno odstrgnje-vgnje dlgk, fotopomlgjevgnje in zdrgvljenje gken z IPL sistemom: 29.8., 7.9., 2.10.
AKCIJE V V SEPTEMBRU IN OKTOBRU:
t MALI TERAPEVTSKI PAKET:
j* 5x tergpevtskg mgsgžg hrbtg 30 min + grgtis 10 min polgggnje toplih vulkgnskih kgmnov: iqpEJr 80 EUR VELIKI TERAPEVTSKI PAKET:
*	4x tergpevtskg mgsgžg hrbtg 60min: 140flJR 100 EUR
*	refleksng mgsgžg stopgl: 35fJiR 29 EUR
*	mgsgžg z vročimi vulkgnskimi kgmni: 35<p0r 29 EUR depilgLijg Lele noge + bikini: 25<eflR 20 eur
*	depilgLijg Lele noge+globoki bikini: 3^p0r 28 EUR
*	klgsičng 90 min negg s kozmetiko Sophyto: 45<eOR 38 EUR •* ngrgvng mgnikurg: !>gjR 10 EUR
*	Aqug detox - rgzstrupljgnje orggnizmg 10 x: 144^R 72 EUR
Ob ngkupu kgtereggkoli izdelkg ngrgvne indijske linije zg nego obrgzg SHAHNAZ HUSAIN, vgs 15.9. gli 20.10., vgbimo ng brezplgčno mini nego obrgzg in odstrgnjevgnje dlgčiL z obrgzg s tehniko NITKANJA.
;nupo prehrana in
BREZPLAČNO svetovanje za izgubo odvečnih kilogramovz NUPO prehrano in merjenje indeksa telesne mase, odstotek telesne maščobe, stopnjo trebušne maščobe, porabo mirovnega metabolizma in obsega pasov ter bokov: 21.9., 2&.10.
Obiščite tudi našo specializirano trgovino v TC Spar na Vrhniki, Ljubljanska cesta 29,1360 Vrhnika	^^^^^^
DOBRACSMISEL ^^
specializirana trgovina z zdravili in medicinskimi pripomočki
Pon-pet: 8-20 Sob: 8-17
*	v meseLu sept. vgm nudimo brezplgčne mini nege z novo kozmetiko TRILOGY
*	AKCIJA NO DOL kgpsule 1 +1 grgtis
*	gkLijsko znižgnje kreme proti Lelulitu FISIOLINE -50%
*	-40% znižgnje sokg Alog Verg ES111
PREDSTAVITEV NAŠIH STORITEV:
*	ngročgnje zg 15 min brezplgčne mgsgže: 5.9. in 5.10.
Tel: 01 750 59 48, fax: 01 750 59 49, www.dobrgmisel.net;dobrg.misel@siol.net


OBIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU

50 NAS ČASOPIS
Oglasi
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
	t(BJO) Sport
	
FITNES SKUPINSKE VADBE
DRUŽABNI PLESNI TEČAJI SAVNE § TAJSKA MASAŽA REFLEKSNA MASAŽA § KOZMETIČNI SALON OTROŠKE ROJSTNODNEVNE ZABAVE VADBA ZA OTROKE
4-mesečna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinskih vadb samo 160,00 EUR
SLOVENSKI PROIZVOD
Male biološke čistilne naprave SBR REG
(((• 080 80 99)
Jr) regeneracija
www.regeneracija.si
. .. ....
Ih-^l^l
■fltnes studio
Telefon: 082 05 04 41
Med 13.09. in 17.09.2012 DNEVI ODPRTIH VRAT
obisk vseh vadb BREZPLAČEN teden akcijskih cen
FITNES
MASAŽE
OTROŠKE ROJSTNODNEVNE ZABAVE
4-mesečna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinskih
SKUPINSKE VADBE
bodystep, bodypump, tnz, bodybalance, pilates, zlata leta, spinning, show dance,Timfit malček,
vadb samo 160,00 EUR. zumba, joga
VSAK DAN SVEŽE MALICE IN KOSILA
z letakom 5% popust
gostilna in kavarnica
e-mail:info@tc-center.si http://www.tc-center.si Na Grivi 3a,Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani
27. avgust 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Oglasi	NAŠ ČASOPIS 5i
		
OKGZ KRPAN
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Z.O.O.
SLOVENSKA CEPLJENA
/ /
A*Cl
JA
BUKOVA PRVA PALETA l,8m3
OB NAKUPU 4-ih PALET ALI VEČ BREZPLAČNA POSTAVA NA POM IN RAZKLAPANJE S HIABOM.
Dolžina cepljenih
-15 % popusta na VRTNE KOSILNICE in na ZEMLJE za balkonske rože iz zaloge
Akcija traja od 13.8.ZO1Z do razprodaje zalog - \
Agrocenter Vrtimka Jefevihuovsii 01 iTSÜ'fi 04&
Pestra izbira PVC posod za namakanje sadja, kisanje zelja, folije za silazo,...
f"1 schwarzmann
ASFALTIRANJE • UREJANJE DVORIŠČ - TLAKOVANJE • POPRAVILO MANJŠIH CESTIŠČ • SPLOŠNO GRADBENIŠTVO • BARVANJE PREDOROV IN FASAD • OBNOVA DVORIŠČ • POPRAVILA ŠKARP•
Direktor: ANTON FRIDL Telefon: 031 406 449, faks: 04/25 22 198 fridl.anton@gmail.com
Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00.
Tržaška 3, Vrhnika, Tel.: 01/7552-714
Nudimo vam: sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic
Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine, na lepi lokaciji v Puš-čah pri Turjaku v 3. gf. Vse inštalacije so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije z drugo nepremičnino. To je zagotovo najugodnejša med ponudbami primerljivih nepremičnin v okolici. 041 751 266.
Prodam ali oddam v najem enoinpolsobno stanovanje (46 m2) na Vrhniki, Vrtnarji. Stanovanje je opremljeno, leži na mirni lokaciji, sončna stran, v 1. nadstropju bloka. Neposredna bližina avtobusne postaje, nakupovalnega središča (Interspar, Hofer), vrtca, šole ... Vse dodatne informacije po telefonu: 041/55 77 30.
Za 200 evrov na mesec nudim pomoč ostarelim, onemoglim občanom. Opravljam dela v gospodinjstvu, pomagam pri osebni higieni, nakupih, opravim potrebne poti itn. Če živite na Vrhniki, pokličite na številko 01/750 45 60.
Z visoko provizijo nagradimo prodajalce naših računalniških programov. Zainteresirani za dodatne informacije pokličite na 01 564 10 72 ali pišite na prodaja@naturalis.si.
OBIŠČITE NAS V SPLETNI TRGOVINI
www.sanjarije.si
T: 040 70 22 25, e-mail: info@sanjarije.si
POGREBNE STORITVE
ANTON VRHOVEC
S.p.
1360 Vrhnika, Drenov Grič 128
S 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617
52 NAŠ ČASOPIS	Oglasi		27. avgust 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
/ *			
i— 1
CHEVROLET
10 let garancije

7 let garancije
Aytökißfl ~
SELISKAR i
Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252
www.avtohisa-seliskar.si
Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviservozil Chevrolet in Kia
VW Servis Turšič
SERVIS VULKANIZERSTVO
Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117
mobi: 031 410 660
-	prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI
-	priprava vozila za tehnični pregled
-	testiranje zavor in amortizerjev
-	zavorni servis menjava amortizerjev
-	menjava olja
-	vulkanizerske storitve na osebnih vozilih
Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
NLKm \ 4. VIII IS3K.I
SERVIS ROTKOS

kufo.^QTur?

1
OdpinlnitiG. - flJN.-ftT . tfi-iC
iinpri^. u Jifprlg
ItMitr* KI VihftA* fi vrt. Mihu 11 weij poIMlIv DSU rti -00*
DA VAM BO ORODJE VFOflOS, POSKRBI SERVIS
HZEKK.
tBanffltaa11
GRADBENA DELA IN IZKOPI
•	Razni izkopi
* ToaRazpskikozvzzi Addkaacijp - aopzvoadnjp * ansade
* UosFznje dRaoišč
*	Rzznih škaop
Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 0177553 418
T: 041742 018
RAČUNOVODSKE STORITVE
in davčno svetovanje že od leta 1999 Andreja Piskač s.p., Horjulska cesta 116, 1356 DOBROVA
mobi: 040/904-859, 041/581-584 tel.: 01/3641-757 e-mail: andreja.piskac@telemach.net http://www.racunovodstvo-piskac.si/
ELEKTRO
MEDIC
VRHNIKA
•	Elektro instalacije
•	Strelovodne instalacije
•	Meritve elektro in strelovodnih instalacij
•	Telefonske, kabelske, alarmne instalacije in domofonija
•	Centralni sesalni sistemi
•	Elektro vzdrževalna dela
Elektro Medič d.o.o., Marko Medič Gabrče 28, 1360 Vrhnika TEL: 01/755-10-13, GSM: 041/648-655, e-mail: elektro.medic@kabelnet.net
MEDNARODNI PLESNI FESTIVAL
ZMiGAj SE!
OD 1. DO 16. SEPTEMBRA 2012 V CENTRU VRHNIKE
Plesne delavnice za vso družino, pare in plesne navdušence. Za tiste, ki že nekaj znamo ali tudi ne.
Vabljeni na brezplačne delavnice vsako soboto v septembru, kjer se bomo naučili novih plesnih veščin.
Finalni šov z najboljšimi slovenskimi in tuji plesalci bo v soboto15.9. ob 18.00 v telovadnici OŠ AM Slomška.

OPTIK & OČESNA ORDINACIJA
JELOVČAN VRHNIKA
STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Oglasi	NAŠ ČASOPIS 53
I	Mami, mar prav zares odšla si tja v neznano?
I	Kako si mogla, ko smo mi še tu?
I	Nositi moramo molče vsak svojo rano -
I	Da ti ne zmotimo miru ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame in hčerke
r \ H ALENKE HREN
(1970 - 2012)
Najiskreneje se zahvaljujemo sosedom, posebno Mileni Svenšek, vaščanom, sorodnikom, prijateljem, sošolcem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in mašne namene. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ji lajšali trpljenje. Prav posebno se zahvaljujemo dekanu Blažu Gregorcu za pogrebni obred in poslovilne besede. Prav tako Duški in Heleni. Hvala OŠ Ivana Cankarja, sošolcem in učiteljem 6. (7.) b. Hvala podjetju Gora Ljubljana, pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste imeli radi našo drago Alenko in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni: hčerka Anja, mama Marija, oče Janez
...sadov nimam in šopka perunik, da prenesem rane do jutra. (Berta Bojetu Boeta)
V 87. letu starosti je od nas tiho odšla draga mami, babi, prababi, sestra, svakinja in teta
BERTA ZALAR
roj. OBERČKAL iz Borovnice
V krogu družine smo jo 18. avgusta pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče.
Vsi njeni
Borovnica, Ljubljana, Maribor, Ormož
Preden zvon opoldanski nam je zapel, tebe Najvišji k sebi je vzel. Mežnaril zvesto do konca si dni, a zdaj pri Bogu naj tvoj zvonček zveni.
ZAHVALA
Svoje zemeljsko življenje je sklenil dragi ata
VIKTOR KOPRIVEC
(1935-2012)
Naj se ob njegovem slovesu zahvalimo vsem, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani. Hvala predvsem g. Blažu Gregorcu, g. Alešu Pečavarju, g. Janezu Smrekarju in g. Maksu Kozjeku ter cerkvenemu pevskemu zboru iz Horjula in pogrebni službi Vrhovec. Posebna zahvala pa je namenjena Boženi Urbančič za veliko pomoč pri negi našega ata. Hvala prav vsem za molitve in lepe besede.
Vsi njegovi
J*'
r
4
J
Nisi umrla! Le odšla si tja, kjer ni bolezni, ne gorja, tam le veselje je doma.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre in tete
MARIJ ANCE MLINAR
6. 11. 1925 - 2. 8. 2012 iz Pristave pri Polhovem Gradcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala velja tudi Društvu upokojencev Polhov Gradec, gospodu župniku Bogdanu Oražnu za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Polhov Gradec
Ob izgubi našega
ANTONA STANONIKA
1931-2012 z Vrhnike
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem in vsem ostalim, ki ste se od njega poslovili na njegovi zadnji poti 10. julija 2012 na vrhniškem pokopališču. Hvala tudi ZŠAM Vrhnika, Društvu upokojencev Vrhnika, trobentaču in pevcu.
Vsi njegovi
Kakor eno kratko spanje, kadar truden človek spi, naglo mine, kakor senca tud' število naših dni. (A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage mame
MARIJE
ŠEBENIK
z Vrhnike (1934-2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, podarili sveče, cvetje ter darove za svete maše in župnijsko cerkev. Posebno se zahvaljujemo dr. Vidi Stržinar z Onkološkega inštituta v Ljubljani za njeno izredno skrb ob bolezni naše mame Marije. Lepa hvala gospodu župniku Blažu Gregorcu za darovano sveto mašo, besede tolažbe in za pogrebni obred. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: sin Andrej z družino Vrhnika, juli 2012
Župniku Tonetu Gradišku v slovo!
Na lepo julijsko nedeljo nas je obšla vest, da te je bolezen, namesto da bi daroval sveto mašo, primorala k odhodu v bolnišnico. Molili in upali smo zate, pa vendar je bila bolezen tokrat močnejša od tvoje vedno tako močne volje in v 63. letu starosti si se poslovil s tega sveta. Še na letošnjem junijskem koncertu pevskega zbora smo ti v domači cerkvi zapeli tvojo najljubšo pesem za god, nihče od nas pa verjetno ni slutil, da bomo že čez dober mesec dni ponovno peli tebi tako ljubo melodijo, tokrat ob tvojem zemeljskem slovesu. Zakrament mašniškega posvečenja si prejel leta 1976 v domači župniji v Zgornjih Stranjah pri Kamniku, nato pa deloval v Cerkljah na Gorenjskem in v Šentvidu nad Ljubljano. V Podlipsko dolino te je pot pripeljala leta 1986, kjer si deloval kot župnik v Podlipi in Ža-žarju vse do letošnjega julija. Tvoj prihod pred skorajda tridesetimi leti je prinesel kar nekaj sprememb v delovanju fare, saj si veljal za naprednega in drugače mislečega kot tvoji predhodniki. Rezultati tvojega dolgoletnega delovanja v podlipski fari in Žažarju so še kako vidni - obnovljeni notranjščini dveh cerkva, novi zvonovi, da je v fari tako razvito zborovsko petje, pa zahvalo dolgujemo prav tebi, najprej za ustanovitev novega zbora, pa tudi za vsa leta spodbud, podpore in razumevanja. Nemalokrat si nas ob ponedeljkih zvečer poslušal, kako vadimo in se trudimo, večkrat pa nas tudi presenetil s kakšno dobroto, ob stalni skrbi, da nam je bilo v učilnici toplo. V skorajda tridesetih letih našega sobivanja se je odvilo veliko za nas pomembnih veselih in manj veselih dogodkov, na katerih si kot župnik aktivno sodeloval, se veselil z nami in nas tolažil; krsti, birme, poroke, pogrebi... pa tudi drugih prigod ni manjkalo. Verjetno se marsikdo med nami z nasmehom spomni, kako si nas še kot mladostnike odvajal uporabe kletvic, saj si nihče ni želel biti vpisan na stenskem seznamu tistih, ki »kolnejo« v farovški kuhinji, in prinesti odpustka (čokolade), ki smo ga seveda potem skupaj pojedli, ali pa številnih kav, ki smo jih v sproščenem vzdušju pili ob nedeljah in praznikih po maši. Večkrat smo se ti nasmejali, ko si bil pozen za k nedeljski maši v Žažar, rekoč, da si ob poti zagledal gobe, ti pa si nas podučil, da sam nisi nič zamudil.
Neizprosna bolezen ti ni prizanesla in na svoj način si se vrsto let boril z njo, nikoli pokazal, da je težko, ali potožil, da ne moreš, mi pa smo te včasih premalo razumeli, kot je dejal eden tvojih sobratov. Pustil si pa velik osebni pečat ne le kraju, temveč tudi marsikateremu od nas, tvojih faranov, in hvaležni smo Bogu, da smo te imeli v svoji sredini.
Počivaj v miru.
Člani mešanega pevskega zbora KUD Podlipa - Smrečje
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite ... (A. M. Slomšek)
V 63. letu starosti je k Bogu odšel naš župnik
ANTON GRADIŠEK
rojen 17. 5. 1950
Na zadnjo pot na podlipsko pokopališče smo ga pospremili v petek, 27. julija 2012.
Žalujoči farani Podlipe, Smrečja in Žažarja
t j

I
Mama je samo ena in vsaka beseda njena bila s toplino je izrečena, vsakemu iskreno zaželena ...
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenila ljubeča in najdražja mama, sestra, teta in svakinja
JOŽEFA ZELENJAK
roj. Švigelj (1935-2012)
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo ZD Vrhnika, bolnišnici Golnik ter Domu upokojencev Vrhnika za nego, skrb, pozitivno energijo, dobro voljo in vsem, ki ste ji stali ob strani v najtežjih trenutkih, da je bil njen vsakdan kljub naporni bolezni lep in vreden življenja. Toplo se zahvaljujemo prijateljem, znancem, sosedom iz rodnega Bezuljaka ter na Vrhniki za izražena sožalja, podarjene sveče, za prispevke - darove, posebno Ireninima sestričnama pri organizaciji in za vso gostoljubnost ter da ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Posebna zahvala velja gospodu dekanu Blažu Gregorcu za tenkočuten in upanja poln cerkveni obred, nadalje Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Grm in trobentaču. Nazadnje smo hvaležni Cvetličarni Jani, gostilni Pri Kranjcu in za pozornost s strani Cvetličarne Iskrica. Karizma Jožefe Zelenjak naj razsvetljuje in usmerja življenjsko pot nam domačim in vsem, ki jih je imela rada.
Za njo žalujemo in jo pogrešamo: hčerka Irena, sestre, bratje, nečakinje in nečaki
Vrhnika, Bezuljak, Maribor, Jesenice, Detroit - ZDA in Sydney
- Avstralija
Avgust 2012
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 79. letu nas je po dolgotrajni bolezni tiho zapustila naša draga žena, mami, stara mama in prababica
IVANA BRADEŠKO
iz Samotorice nad Horjulom (1933-2012)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsak ljubeč stisk roke, izraze sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala velja tudi Mežnarjevi Mici, ki je bila zadnja leta v pomoč pri negi. Hvala župniku Janezu Smrekarju za pogrebni obred, horjulskim cerkvenim pevcem in Pogrebni službi Vrhovec.
Žalujoči: mož France ter hčerke Joži, Veri in Anka z družinami
Samotorica, Vrzdenec, Horjul
54 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	27. avgust 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
SPOMIN
FRANCU VARLECU -BRANKU
1939-2011
Minilo je žalostno leto, od kar nam je lepo poletno jutro vzelo ljubega moža in očeta. Ostali so nam lepi spomini in boleče srce. Kako te pogrešamo! Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ga imate v lepem spominu. Čeprav ti spokojno spiš, v naših srcih vedno živiš.
Žena Ivanka, sinova Roman in Tomaž
Dobrova, avgust 2012
k*
M
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedka
JOŽETA JEREBICA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter humanitarne prispevke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Vrhnika, julij 2012
Tiho legajo sence k počitku Jutri je nov dan
DORDE NIKOLČIČ, mi
4. 5.1957 - 25. 6. 2011
Kako hitro je minilo leto, odkar si nenadoma in mnogo prehitro odšel od nas!
Vsi njegovi
Blatna Brezovica, junij 2012
&
Moj korak se ne bo več družil s tvojim, moja beseda ne bo več našla odmeva v tvoji, ostal bo le dragocen spomin na najino prehojeno pot.
ZAHVALA
JOŽE GLAVIČ
1948-2012 z Dobrove
Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, deda, brata, in strica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Vsi njegovi
Kraj ravni pod gozdom, pod temnim mogočnim Raskovcem, je živela,
delala in ustvarjala mama Ivana. 17. julija 2012 smo se ti poklonili na zadnji poti in te pod mogočnim hribom tudi pokopali.
IVANA
VRBANČIČ
1. 6. 1930 - 14. 7. 2012
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darove za maše. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Peter in Drago z družino, brat Ivan, sestra Rezka ter brat Sandi, Lojze in sestra Anica z družinami.
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenja da, pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
ZAHVALA
IVAN KONČAN
8. 12. 1933 - 28. 6. 2012
Ob tragični smrti našega očeta, brata, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem MVA, d. o. o., in OŠ Polhov Gradec ter znancem za tolažbo, cvetje in sveče. Hvala župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču, Pogrebni službi Vr-hovec in vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili v večni mir.
Žalujoči: hčerke Majda, Jožica, Janja in Danijela z družinami
Črni Vrh, junj 2012
Ni je večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
PAVEL KENK
12. 10. 1921 - 2. 7. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in drugim vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi osebni zdravnici, dr. Heleni Rožmanc Drašler, župniku g. Blažu Gregorcu in lovcem za lovski pogreb.
Sin Janez z družino
Stara Vrhnika, julj 2012
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, dedja, brata in strica
DRAGA FURLANA
(1943-2012) iz Borovnice
se iskreno zahvaljujemo vsem za pomoč ob njegovi težki bolezni. Najlepša hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre njegovim lovskim prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, kot si je sam najbolj želel.
Žalujoči: vsi njegovi
Borovnica, Ljubljana in Vnanje Gorice
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Čeprav mirno si zaspala, v naših srcih boš za vedno ostala.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE ŽEROVNIK
(1930-2012)
iz Gabrja pri Dobrovi
30. junja smo se poslovili od naše drage mame in stare mame Marje Žerovnik. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Vrhovec, pevskemu zboru in trobentaču.
Vsi njeni Šujica, Gabrje, avgust 2012
Ob smrti našega dragega sina, očeta in brata
BORISA SAJOVICA
z Vrhnike
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Vrhovec za pomoč pri organizacji. Posebej se zahvaljujemo tudi dr. Heleni Rožmanc Drašler za zavzetost in podporo pri njegovem zdravljenju.
Žalujoči: vsi njegovi
Vrhnika, julj 2012
Kako lepe so gore od daleč,
a od blizu še lepše so,
vzljubil si jih, tako rad si jih imel,
a one še rajši imele so te,
za večno vzele v svoje zavetje so te.
Mami
ZAHVALA
GREGA TREVEN
(1983-2012)
Ob tragični smrti dragega sina iskrena hvala vsem sorodnikom, sošolcem, sosedom, sodelavcem, planincem, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, tolažilne besede, podarjene sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Pieta, župnjskemu mladinskemu pevskemu zborčku, gospodu župniku Janezu Šilarju in gospodu Jožetu Stržaju za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Dol pri Borovnici, junj 2012
Popustile so ti moči, zaprla utrujene si oči.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre in tete
ŠTEFANIJE BARBIS
(1922-2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. Hvala Domu upokojencev Vrhnika, dr. Heleni Rožmanc Drašler, gospodu župniku Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Vrhovec.
Vsi njeni
27. avgust 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Nagradna križanka	NAŠ ČASOPIS 55
Ime in priimek: Točen naslov:
Telefon:
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika
FITNES
Obnovili smo fitnes prostore, obenem pa obveščamo, da smo od 1. septembra dalje ponovno odprti.
Cena na mesec:
25 € za neomejeno število obiskov Odpiralni čas:
med delavniki od 17. do 22. ure
Več informacij na tel: 01 750 66 37
Križanka »Zavod Ivana Cankarja Vrhnika«
Pravilno izpolnjene križanke pošljite do 12. septembra na naslov: Naš časopis - Nagradna križanka, Tržaška 9,1360 Vrhnika. Izžrebali bomo tri prejemnike USB ključkov in tri prejemnike knjižnih nagrad, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.
Rešitev pretekle križanke: servis, ekloga, ro, lat, vno, ln, ionski, servis Molek, pozivi, al, dar, c, kana, ala, oj, lenovo, ravnik, albino, če, kar, uj, ora, nalnik.
Ste se danes že nasmejali?
Hupanje
Zakaj je v navadi, da se med porokami hupa z avtomobili?
Ta navada je zato, ker se vsako katastrofo opozarja s sireno.
Okno
Janez: »Nujno potrebujem pomoč!Tašča poskuša skočiti skozi okno!« Mizar: »Gospod, poklicali ste v mizarsko delavnico. Mi vsekakor nismo pravi naslov za vaš problem!«
Janez: »Seveda ste! Okno se je zaskočilo in nikakor nam ga ne uspe odpreti!«
Brezplačna žemlja
V trgovini gospod pri kruhu in pecivu ravno naroča: »Dva krofa in eno veliko žemljo.«
Prodajalka: »Danes imamo posebno akcijo, zato dobite še eno žemljo zastonj.« Gospod: »Ali mi lahko daste samo tisto, ki je zastonj?«
Razlika med župnikom in policajem
Poznate glavno razliko med policajem in župnikom?
Župnik vam bo, ko ga srečate rekel: »Gospod z vami!«
Policist pa: »Gospod, z nami!« Pica
Blondinka v piceriji naroči pico. Natakar jo prijazno vpraša:
»Ali vam pico narežemo na šest ali dvanajst kosov?«
Blondinka odgovori: »Kar na šest jo nareži-te, dvanajst jih ne bi mogla pojesti.«
Nagrajenci pretekle številke, ki bodo prejeli nagrade Molek Servisa: Milojka Selan, Sujica 33, Dobrova - bon v vrednosti 20 evrov, Franci Drašler, Sinja Gorica 80, Vrhnika - bon v vrednosti 15 evrov, Marjan Dobro volje, Gradišnikova 2, Borovnica - bon v vrednosti 10 evrov. Nagrajenci bodo nagrado prejeli po pošti. Čestitke!
Rešitve pretekle simetrične križanke: stigma, Temple, pozavna, Evfrat, okol, Inana, Ema, ribar, ako, Aden, orkester, bola, Asam, riksmal, tožilec, sati, atej, rastlina, pina, Nal, Inari Eno, cinik, Enns, tesnec, princip, aktiva, krtača.
1	2	3	4	5				6	7	8	9	10	11
12					13		14						
15						16				17			
18				□	19				20		21		
	22			23					24	25			
		26					□	27					
	28					□	29					r	
30						31						32	
33				34	35					36			37
38			39	□	40				41				
42				43				44					
45						r			46				
SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir
VODORAVNO:
1. nekdanji slovenski alpski smučar (Jure); 6. značilnost ozkega; 12. atiški heroj v gr. mitologiji; 14. strokovni uslužbenec v arhivu; 15. odstranjevanje s tresenjem; 17. del stopala pod nartom; 18. mesto na Švedskem, zahodno od Uppsale; 19. kraj pri Kranju; 21. ameriška igralka (Basinger); 22. božanska devica v nordijski mitologiji; 24. celica za nespolno razmnoževanje, tros; 26. nekdaj slovesno papeževo pokrivalo; 27. tvegana napoved, igra na srečo; 28. zaprta poklicna ali družbena skupina; 29. neprijeten, zoprn, slab človek; 30. slovenski smučarski skakalec (Peter); 31. goba za umivanje (star.); 33. bitje, stvar v sholastični filozofiji; 34. britanska znamka avtomobilov; 36. razkošje, sijaj; 38. denarna enota Lesota; 40. potepuhinja; 42. posoda za gojenje živali; 44. slovenska igralka (Olga); 45. ljubimec boginje Afrodite; 46. Odisejev oče v gr. mit.;
NAVPIČNO:
1. velik nered, zmeda; 2. velikost grafičnega dela, osmerka; 3. mazaštvo, šušmarstvo; 4. pristaš idealizma; 5. slovenski literarni zgodovinar (Alojzij, 1893-1936); 6. ptica ujeda; 7. Zvone Hribar; 8. statua; 9. nenehno trajanje, perpetuacija; 10. lit. delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost; 11. mehko sukana preja, ki se uporablja za votek; 13. način vedenja, navada; 14. mesto na z. Madžarskem; 16. stara prestolnica Japonske; 20. vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme; 23. država v jz. Aziji; 25. loputa, past; 27. smirkov papir; 28. stožcu podobno telo v geometriji; 29. neuporabna, nekoristna, odpadna snov; 30. plazilec z oklepom; 31. paket, zavoj; 32. kolonialni vojak iz vrst domačinov; 35. predstavitev česa po zunanjih značilnostih; 37. nemški filozof (Immanuel); 39. britanski pisatelj (Fleming); 41. sistem barvne televizije; 43. Roman Ingarden;
NAŠ ČASOPIS
Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra
56 NAS ČASOPIS	Oglasi	27. avgust 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
- 1 ■ ■ ■__ l ■ ■ ■
Samsung Galaxy S3
...............1€*
z izbiro NAJNAJ 23
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.
■0 11 , ■ Panasonic	
[\ i f-fcssaaes	
0	PP
;,!1 a	
a DI	e C 2D
	f C/ KI
2»	ec 3eef J
5	* 6™
g'	uv 9w'!
Ä1 0	- # J.
Panasonic
KX-TU301
. ...
1€
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

a prenovljenimi pane r o vezani.
TelekomSIovenije • Pooblaščeni prodajalec
meg(a)phone
TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net
m^leK
RAČUNALNIŠTVO • SERVIS M
Molek servis Peter Molek s.p Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molekservis.com www.molekservis.com	v
> računalniki > prenosniki > mrežna oprema
> tudi rabljeni računalniki in prenosniki ...
Šifra: PC-3253
MEGA Value G530
Intel® Celeron® Procesor G530 2 GB DDR3 1333MHz Intel® HD 2000 Grafika Trdi disk 500GB DVD-RW
Napajalnik 430PDR 120mm silent
Redna cei
("Spi
Pentium'
T: 01 750 51 70 r/ M: 041 26 48 48
PRODAJA NA OBROKE DO 24 MESECEV!
SERVIS
RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV
Šifra: PC-3233
MEGA Value G630
Intel® Pentium® Procesor G6: 4 GB DDR3 1333MHz Intel® HD 2000 Grafika Trdi disk 500GB DVD-RW, Čitalec kartic Napajalnik 430PDR 120mm silent
329,00 €
405,00 €
Šifra: PC-3415
MEGA Extra 13-2100
Intel® Core™ Procesor i3-2100 4 GB DDR3 1333MHz Grafika nVidia GT520 1GB Trdi disk 1TB SATA DVD-RW, Čitalec kartic Napajalnik 430PDR 120mm silent
519,00 €
535^)0 €
Šifra: PC-3555
Eko 15-3555
Intel Core i5-3550 4 GB DDR3 1333MHz Radeon HD 7750 1GB Trdi disk 1,5 TB Čitalec kartic DVD-RW
Napajalnik 430PDR 120mm silent
389,oo€
449,oo€
Intel Core i5-3540 4 GB DDR3 1333MHz Intel® HD 2500 Grafika Trdi disk 1TB DVD-RW, Čitalec kartic Napajalnik 430PDR 120mm silent
Šifra: PC-3250
MEGA Value G850
Intel® Pentium® Procesor G850 4 GB DDR3 1333MHz Intel® HD 2000 Grafika Trdi disk 1 TB DVD-RW, Čitalec kartic Napajalnik 430PDR 120mm silent
Redna cena:
419,oo€
, Pentium' '
NOVO
759jio €
749,oo€
569,oo€
599,oo€
Šifra: PC-5686
Energy AMD FX8120
AMD FX8120 8 GB DDR 3 1600MHz Radeon HD6770 1GB Trdi disk 2 TB Čitalec kartic DVD-RW
Napajalnik USP5550 120mm silent
Redna cen:
479,oo€
Šifra: PC-5646
MEGA Energy FX-4100|
AMD FX4100 4 GB DDR 31333MHz Radeon HD67701GB Trdi disk 1TB SATA DVD-RW, Čitalec kartic Napajalnik USP5550 120mm silent
679,00 €
659, oo€
Šifra: PC-3420
MEGA Extra 13-2120
Intel Core i3-2120 4 GB DDR31333MHz Intel® HD 2000 Grafika Trdi disk 1 TB DVD-RW,
Napajalnik 430PDR 120mm silent
Redna
459,00 €
519,oo€
Šifra: PC-5525
MEGA Scorpio i5-2320
Intel Core i5-2320
4 GB DDR 3 1333MHz _
nVidia GTS450 1GB	r^i
Trdi disk 1 TB Čitalec kartic DVD-RW
Napajalnik USP5550 120mm silent
NOVO
859,oo €
779,00 €
Intel Core i7-3770 8 GB DDR 3 1600MHz Radeon HD7770 1GB Trdi disk 2 TB Čitalec kartic DVD-RW
Napajalnik USP5550 120mm silent
Redna ci
979,00 €
979,00 €
1619,oo€
'Doplačila ob nakupu računalnika MEGA preglejte še ostale izdelke v katalogu ali na www.siris.si po posebnih cenah
Office Home and Student 2010
-Word 2010	___- -
-	Excel 2010 _______
-	PowerPoint 2010 ft® /--OneNote2010 1U/,00
Office Home and Business 2010
-Word 2010 -Excel 2010
-	PowerPoint 2010^
-	OneNote 2010 -Outlook 2010
ai Z*? 204m €
SSD disk 60GB SATA3 OCZ Agility
73OO€
SSD disk 120GB SATA3 OCZ Agility
Doplačilo:	A
101,so€ ^
^ i! JA ČEKITAUT
MIHGLERJ GOVORIMO 9&SMSAMC ZASTONJ!

679,00 €
Šifra: PC-5977B
Power i7-3770 Blu-Ray
Intel Core i7-3770 8 GB DDR 31600MHz Radeon HD7770 1GB Trdi disk 2 TB Čitalec kartic Blu-Ray DVD Napajalnik USP5550 120mm silent
Redna cena:
1.629,00 €
SKLENI MINGL PAKET IN MINGLAJ Z NAMI TUDI TI!
Let's
MIMGL
POSEBNA UGODNOST V SEPTEMBRU!
spremljaj na...

Kupite računalnik s sistemom Windows 7 in pridobite Windows 8 Pro za 14,99 € *
fiSB
Ponudba velja od 2. Podrobnosti najdete n
wi ndowsupg radeoffer.cor
msle
RAČUNALNIŠTVO • SERVIS
T: 01 750 51 70 M: 070 210 814
Jgäjmm^w.rnegaje