Foitnlna plačana v gotovini. Leto LXXL št. 121 torek Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — In sera ti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EV UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 51-24, 81-25 in »-J6 Podružnice: MARIBOR, Strosamaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št, 10.351 Kitajsko presenečenje Japoncem: Kitajska letala nad japonskimi_ Včeraj so se ponovno pojavila nad japonskimi mesti Številna kitajska letala, ki so metala letake s porivom, naj se japonski narod upre bratomorni vojni na Kitajskem — Vojaški krogi so silno presenečeni, prebivalstvo pa se boji, da bodo Kitajci prihodnjič namesto z letaki prišli z bombami Tokio, 31. maja. br. 2e drugič v kratki dobi so se včeraj pojavila nad Japonsko kitajska vojna letala. Kakor pri prvem poletu, tudi včeraj kitajski letalci niso metali bomb, dasi bi to prav lahko storili, marveč so obsipali večja japonska mesta z milijoni letakov, v katerih pozivajo japonski narod, naj se zdrami in otrese vojne klike, ki iz koristoljublja in častihlepnosti vodi vojno proti kitajskemu narodu, ki želi živeti z Japonci v miru in prijateljstvu. Letaki ponovno poudarjajo, da kitajski narod ne goji nobenega sovraštva do Japoncev, kar je najboljši dokaz že to, da Kitajci nočejo bombardirati japonskih mest, ker vedo, da bi tako bombardiranje zahtevalo le nedolžne žrtve. Pojav kitajskih letal nad japonskim otokom je izzval v vojaških krogih silno presenečenje in vznemirjenje. Že po prvem poletu kitajskih letal nad Japon- sko so bili izdani obsežni varnostni ukrepi. Od Kitajske do Japonske so na morju razvrstili celo vrsto opazovalnih ladij, ki imajo nalogo, naj takoj javijo prihod kitajskih letal, na otokih in japonski obali pa so namestili nešteto protiletalskih baterij, da bi odbile morebitni zračni napad. Da so se kitajska letala kljub vsem tem varnostnim ukrepom ponovno neovirano pojavila nad Japonsko, predstavlja za japonske vojaške kroge uganko, ki je ne znajo razrešiti. Sumijo pa. da gre za ruska letala, ki so pred tedni prispela na Kitajsko in ki zmorejo velike daljave in višine. Ce bi včeraj kitajska letala metala bombe namesto letakov, bi mogla porušiti vsa večja japonska mesta. Med tokijskim prebivalstvom je zavladala prava panika, ker so prepričani, da Kitajci ne bodo vedno trosili letake, marveč da se bodo nekega dne pojavili nad japonsko prestolnico z bombami Takega presenečenja s strani Kitajske vsekakor niso pričakovali. 4.000 žrtev letalskega napada na Kanton Honkong, 31. maja. br. Včeraj so Japonci izvršili strahovito bombardiranje Kantona. Ob 9.45 so se pojavile nad mestom tri eskadrile bombnikov in lovskih letal, ki so vrgle na mesto okrog 1000 težkih bomb Ni se še polegla panika, ki je nastala med prebivalstvom, ko se je ob 10.30 pojavil na mestom drugi oddelek japonskih letal in zopet zasul mesto z bombami. Prebivalstvo je zaman iskalo zavetja pred bombami. Na tisoče in tisoče jih je pribežalo v mednarodno koncesijo. Komaj in komaj so v mednarodni koncesiji napravili red. Vojaško posadko so morali povečati z oddelki prostovoljcev, ob enem pa so zaprosili za pomoč angleške vojne ladje. V luki so se zasidrale sedaj tri angleške vojne ladje, da čuvajo mednarodno koncesijo. Med prebivalstvom mednarodne koncesije je zavladalo silno razburjenje, ko so se japonska letala tretjič pojavila okrog poldneva in letela tudi nad mednarodno koncesijo. Zastopniki velesil so proti temu protestirali pri vrhovnem japonskem poveljstvu. Po kitajskih poročilih je včerajšnje bombardiranje zahtevalo ogromne žrtve in povzročilo nepopisno razdejanje. Po dosedanjih ugotovitvah je 1200 mrtvih in nad 1600 ranjenih Pod ruševi-j nami pa leži še okrog 1000 mrtvih, } tako da je padlo skupno nad 4000 žr-1 tev. Med kitajskim prebivalstvom vlada silno ogorčenje proti Japoncem in z vseh strani prihajajo zahteve, naj Kitajci vrnejo Japoncem milo za drago in bombardirajo japonska mesta. Amerika in Srednja Evropa Amerika ne bi mogla mirno gledati napada na češkoslovaško \Vashington, 31. maja. br. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Cor-del Hull je dal novinarjem izjavo, v kateri apelira na Nemčijo in Češkoslovaško, naj se mirno sporazumeta. V zvezi s tem pa je Hull opozoril evropske države na obveznosti, ki izvirajo iz Briand-Kellogovega pakta. Zedinjene države spremljajo razvoj položaja v Evropi s pozornostjo in skrbjo ter žele, da se za vsako ceno ohrani mir. Hull je dalje opozoril na to, da je ameriška vlada pred skoraj desetimi leti podpisala v Parizu dogovor, s katerim se je odrekla vojni kot sredstvu svoje politike. To pogodbo je podpisalo 63 držav, ki so se vse obvezale, da bodo na miroljuben način urejevale svoje morebitne medsebojne spore. Te obveznosti veljajo danes prav tako kakor takrat, ko so jih podpisali. Govoreč o položaju v Srednji Evropi je Hull med drugim dejal: »Mi ne moremo zapirati oči pred dejstvom, da bi vsak spopad, pa najsi pride do njega kjerkoli na svetu, povzročil dogodke, ki jih sploh ni mogoče predvideti in ki bi vsem narodom prinesli neprecenljivo Škodo. Ameriški narod je solidaren z vsemi ostalimi narodi, ki žele ohraniti stalen in trajen mir, mir pravičnosti in napredka. Zedinjene države žele ohraniti popolno nevtralnost napram Evropi. Francija in Anglija se doslej tudi nista obrnili na Ameriko za podporo njuni akciji, toda Zedinjene države ne bi mogle mirno gledati, če bi kdorkoli skušal napasti Češkoslovaško in zavojevati njeno ozemlje. Težave v londonskem odboru Rusija še vedno ni pristala na angleški načrt in odreka generala Francu enake pravice Uvedba vojaške obveznosti v Angliji Izjava Inskipa v spodnji zbornici London, 31. maja. br. Ogromno pozornost v vsej javnosti je zbudila izjava, ki jo je sinoči podal na seji spodnje zbornice minister za oboroževanje Inskip. V svoji izjavi je potrdil že dalje časa krožeče vesti, da namerava angleška vlada uvesti obvezno vojaško službo za vse angleške državljane Vojaška obveznost je zamišljena zlasti za primer vojne, toda vlada že sestavlja načrt, da se tudi v Angliji uvede predvojaška izobrazba, ki naj zajame zlasti mladino Anglija mora vkljub temu, da je pretežno pomorska država, misliti tudi na suhozemno obrambo in ustanoviti primerno vojsko, da more izpolniti svoje obveznosti v pogledu vojaškega sodelovanja z drugimi državami v primeru potrebe Današnji listi naglašajo, da ne gre za uvedbo kakega pruskega militarizma v Angliji, da pa splošni mednarodni položaj nujno narekuje, da Anglija vsestransko organizira svojo obrambo. Angleška obramba na „Imamo sredstva, ki se jih sovražniki niti ne nadejajo44 London, 31. maja. AA. Reuter: Snoči je po radiu govoril angleški minister sir Inskip. Med drugim je rekel: Zadnji izumi naših nadarjenih znanstvenikov so naši narodni obrambi dali taka sredstva, ki se jih sovražniki najbrž niti ne nadejajo. Načrt za narodno obrambo se izpopolnjuje in so tudi že dodatni načrti pripravljeni. Posebno letalska obramba bo tako organizirana, da bo an- gleško gospodarsko življenje popolnoma zavarovano. Pripravljamo nove vrste topov. Ti topovi bodo posebno uspešno branili naša izvozna pristanišča pred napadi z zraka. Govoreč o dominionih je Inskip rekel, da se tudi oni pripravljajo na obrambo in sicer tako, da se bodo lahko sami branili, če jim mi ne bi mogli pravočasno priskočiti na pomoč. Propaganda za izstop švedske iz DN STOCPHOLM, 30. maja. o Deputacija švedske narodne unije je izročila kralju peticijo, podpisano od 29.718 oseb. ki zahtevajo .naJ Švedska izstopi iz DN. Peticija pravi, da se podpisniki boje, da bi se Švedska glede na obveznosti, izvirajoče iz pakta DN. v nasprotju z miroljubnimi težnjami vsega naroda mogla zaplesti v vojno. Zaroka na egiptskem dvoru TEHERAN, 30. maja. AA. Marša lat dvora je uradno objavil zaroko prestolonaslednika Irana s princesinjo Fevken, sestro egiptskega kralja Faruka. Generalni konzulat Hondurasa v Zagrebu ZAGREB, 30. maja. Za generalnega konzula republike Honduras je bil imenovan g. Ljudevit Stiasnv. Generalni konzuJat to imel svoi sedež v Zagrebu. Francoska letalska delegacija v Angliji London. 30. maja. AA. Včeraj je letalski minister Kingslev Wood sprejel francosko letalsko delegacijo, ki si ie danes ogledala letališče pri Northoltagiju in modele novih britanskih vojaških letaL i Darujte za »Zvonikov* sklad London, 31. maja. br. Danes popoldne se ponovno sestane londonski odbor, da razpravlja o izvedbi angleškega načrta glede umika tujih prostovoljcev iz Španije, Dosedaj se prizadevanjem Francije in Anglije še ni posrečilo pridobiti Rusijo za spremembo njenega odklonilnega stališča. Rusija slej ko prej vztraja na tem, da je republikanska vlada v Španiji zakonita vlada, ki ji gre vsa podpora, da pa je general Franco upornik, ki mu ni mogoče priznati enakih pravic kakor za- koniti vladi. Če do popoldne ne bo prišlo do sporazuma, potem bodo na današnji seji razpravljali o financiranju angleškega načrta, da bi tako imeli do četrtka, ko se ponovno sestane londonski odbor, še priliko za pogajanja z Rusijo. V francoskih in angleških krogih pa upajo, da bo prišlo do sporazumne ureditve vprašanja španskih dobrovoljcev ter da bo ta problem sedaj končno veljavno rešen tako, da se bodo mogla nadaljevati pogajanja z Italijo. Dr. Anton švigelj — 70 letnik Ljubljana. 31. maja Jutri bo praznoval v krogu svoje rodbine ugledni in splošno znani ljubljanski odvetnik dr. Anton švigelj 70-letnico rojstva. Jubilant je bil rojen dne 1. julija 1868 v prijazni Borovnici na Notranjskem. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravo pa na Dunaju in v Gradcu, kjer je tudi položil odvetniški izpit z odliko. Po končanih študijah je bil najprej koncipient v Postojni, nato pa v Ljubljani v pisarni pokojnega dr. Majarona in dr. Furlana, Ime dr. Antona šviglja je tesno povezano z razvojem in zgodovino slovenske pesmi, zlasti pevskega društva Ljubljanski Zvon. 2e kot dijak na Dunaju je bil dr. švigelj navdušen pevec in član >Slovenskega pevskega društva«, udejstvoval pa se je tudi v dunajski dijaški »Sloveniji«. Ljubezen do petja ga je v Ljubljani pripeljala v pevski zbor Glasbene Matice in od takrat je med vodilnimi osebnostmi našega pevskega pokreta. Z vso ljubeznijo se je zlasti oklenil Ljubljanskega Zvona, ki mu je bil predsednik od leta 1910—1923, od takrat dalje pa je njegov častni predsednik. Pomemben in tvegan je bil njegov korak, ko je 1.1910. v težkem in nevarnem političnem vzdušju povedel Ljubljanski Zvon pod vodstvom pokojnega pevovodje A. Waschteta v Beograd. »Zvonaši« so peli pred takratnim pre stolonaalednikom in poznejšim kraljem Aleksandrom spored narodnih in umetnih slovenskih pesmi. Tega izleta se je udeležila tudi pokojna Franja Tavčarjeva. Po beograjskem izletu je dr. švigelj ramo ob rami s pevovodjo Zorkom Prelov-cem utiral Ljubljanskemu Zvonu pot na koncertni oder. Društvo je vidno napredovalo in širilo slovensko pesem po vsej I domovini, saj je pod njegovfen vodotrpta | in Prelovčevo taktirko absolviralo nad 60 krasnih koncertov umetne in narodne pesmi. Po prevratu je bil dr. Švigelj poleg pokojnega Hubada med ustanovitelji Zveze slovenskih pevskih društev, a 1, 1924 je sku paj s Hubadom. Manojlovičem, dr. Novakom in Zorkom Prelovcem ustanovil Ju-žnoslovanski pevački savez, bil je na čelu ljubljanske župe in je še zdaj agilni predsednik Hubadove župe JPS, ki jo vodi preko vseh ovir, budno pazeč na delavnost včlanjenih društev. Neumoren je, vedno navdušuje, bodri in vzpodbuja. S pravim mladeniškim ognjem, z vedrim humorjem dviga zavest naših pevskih vrst in je lahko svetel vzor vsem našim pevcem. V priznanje njegovih zasiug na polju pevske kulture je bil tudi 1.1924 odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Dr. Anton švigelj pa ni samo navdušen pevec, temveč tudi eden naših najstarejših turistov in ljubiteljev gora. Oblezel in deloma preplezal je že vse naše količkaj znamenite vrhove in vršace in čeprav si je naložil že sedmi križ na ramena, je še tako krepak, da še vedno hodi v planine, še lani je bil na Triglavu in pravi, da pojde letos spet. Tudi v pravniških krogih uživa dr. švigelj sloves uglednega in odličnega odvetnika in je kot tak že dolga leta eksamina-tor pri državnih izpitih, predsednik disciplinskega senata pri Odvetniški zbornici in tudi predsednik penzijskega fonda Odvetniške zbornice. Ko bo v krogu svojih sinov dr. Zdenka, inž. Fedorja, Cveta in inž. Mitje jutri praznoval zdrav in ČH 70-letnico rojstva, se čestitkam Številnih njegovih prijateljev, zlasti pevcev in pevk, pridružujemo tudi mi z željo, da bi si avl jenec zdrav m zadovoljen pel in hodil v planine Še mnogo let. Mednarodna obrtna razstava BERLIN, 30. maja. br. Na Kurfursten-dammu je bila včeraj v navzočnosti nad tisoč častnih gostov slovesno otvorjena mednarodna obrtna razstava, na kateri je poleg Nemcev zastopanih še 27 drugih narodov. Razstavo je otvora z daljšim govorom gospodarski minister dr. Punk, ki je v svojem govoru nag-lasfl. da je ta razstava najboljši dokaz življenske sposobnosti in pridnosti obrtništva po vsem sveta. Po otvoritvi je minister Lev priredil sprejem, ki so se ga udeležili poleg zastopnikov obrtništva iz vseh evropskih držav tudi mnogi drugi odlič-niki in predstavniki nemškega gospodarskega Življenja, Na razstavi je tucfi poseben oddelek Kaj pravite? V mariborski »Delavski politiku z dme 28. f. m. čitamo: »Slovenec« piše v svoji 120. številki: »Omembe vredna zanimivost je bila v nedeljo še blagoslovitev 59.000 litrov najboljšega madžarskega \*ina. ki so ga dale madžarske državne in zasebne kle-tarne na razpolago dtrhm-nikom vsega svm-ta za maše ob kongresu. Vseh >Q 000 litrov vina je v enem sodu. ki so posebe naredili za državno klet v Bitdaforskih goricah. To je »vino sv. Štefana« v spomin na 1000 letnico madžarskega k ral j a-svetnika. Ob tem jubileju se poživlja se\'eda spomin na nekdanje čase v slo oblikah. Tudi na tem sodu je viden: v njegovo hrastovi-no je v ogromnih merah vrezan obraz Szent Istvana s krono, za ozadje pa mu je nazoren zemlje\nd Velike Madžarske m v njej trianonska karta okrnjenega svetošte-fanskega kraljest\*a . . . V Budimpešti in po vsej držani vise kraljeve zasta\*e s črnim florom in marsikje na pol droga: narod, ki je sposoben za s\*oje pravične in krhične izgube žalovati dvajset let...« — Premislimo: vino je iz soda. na katerem je zemljevid lrelike Madžarske, s hi> pa pozdra\'-Ijajo udeležence (tudi iz našfh krajev) fal-ne zastave za krivične izgub'?, ki jih je pre trpela \relika Madžarska.. . Recimo, da bi se pod podobnimi okoliščinami vršil kam šen delavski kongres v Budimpeštu na ka terena bi prišli tudi naši de!a\x-i. kaj bt rekli gospodje pri »S!o\-encu«?!« Bolgari za čnffraslovašUo Bolgarski visokošolci. ki so vpisani na visokih šolah v Pragi, so obiaxrili v čeških listih izjavo, v kateri poti d ar jajo med drugim: »Sinovi bratskega demokratskega in miroliubnega naroda, ki ga \*ežejo z vami vezi krvi, usode in kulturnega raz\*oja. sočustvujemo z vami in delimo z vami radosti in tegobe, ki jih preživlja vaša država, zlasti v časih, kakršni sc današnji Narod, ki je že stoletja pred straž a vsega slm^anstva, npjde vsikdar v sebi drrofj moralnih sil9 da bo z dostojanshvnim mirom in z vso odločnost jo kiiubo\'al vsem neprilikam m razburljivim c^ogodkom .. . Izražamo vam s\y>je iskrene bratske simpatije, ker krepko verujemo v uspeh vaše pravične borbe za pra\'ico in neodvisnost. Mi. bolgarski dijaki v Pragi ostanemo vedno tudi v nai-kritične jših trenutkih vam zvesti in bratski združeni z varni!«' — K tej izjavi bolgarskih visokošolce\> pripominja praški »Po-ledni list«: »Poleg bolgarskih študentov je v Pragi tudi mnogo drugih slovanskih vi-sokošofce\\ zlasti Jugoslovenov m Poljakov. So trenutki, v katerih ni in ne sme biti nobenih opravičil in oprostitev. So trenutki, ko je treba govoriti, četudi bi to komu ne bilo ljubo. Slovanstvo je vredno \*eč kakor lokalni interesi! A mladi ljudje morajo biti predvsem — značajni!« — Praški list govori nam in vsem, ki čutijo nacio nalno m ki jim slovanstvo ni puhla fraza, iz srca. Na tisoče let stara ustava • • • V »Delavski pravici«, glasilu krščanskega delovnega ljudstva, ki jo »Slovenec* in Škerbčev »Gorenjec« kruto preganjata, ker se noče pokoriti gotovi komandi, je napisal bivši dolgoletni poslanec SLS in minister Jože Grostinčar pod naslovom »Svoboda« uvodnik, v katerem izvaja med drugim: »V interesu človeške svobode mora biti omejena osebna strast posameznika po osebni nadvladi nad ljudstvom. Kjer vlada razum in dobra volja, tam ljudstvo po svojih, svobodno, po pravičnem volilnem redu izvoljenih zastopnikih vlada v skupnih zborih. Današnji svet se temu načelu čedalje bolj odtujuje in mogočniki čedalje bolj pozabljajo na tisoče tet staro ustavo, ki je izSla na gori Sinaj in velja za vse ljudi Ta ustava prepoveduje človeku vse, kar je v škodo sočloveku in s tem zagotavlja vsakomur v tem. kar je koristno za vse... Dandanes razni frazerji mnogo govore o splošni svobodi, o kateri pa delovno ljudstvo nič ne ve. Zato je potrebno za sploSno blagostanje, da se delovno ljudstvo zdrami, pogleda okoli sebe, da razloči prijatelje od nasprotnikov. Svoboda je vsakemu človeku tako potrebna kot voda ali zrak. Zato je potrebno, da si jo ljudstvo pribori Ne bodimo narod nezavednih sužnjev, temveč svobodnih dria\*ljanov., Prr\~i 15.246. tMaia " as. Shod rudarskega delavstva Poročilo o konferenci Mednarodnega urada dela v ženevi Trbovi^ 30. moja V sredo 25. t. m. popoldne se Je vršil ▼ dvorani tukajšnjega delavskega doma shod mdarskefija delavstva, ki ga je sklicala Zveza rudarjev Jugoslavije. Shodu je predsedoval lokalni načelnik II. skupine g. Mani, ki e podal besedo centralnemu tajndku Zveze rudarjev g. Ar h u iz Zagorja. Govornik je v obširnih i z vaj; ui jih poročal o konferenci Mednarodnega urada dela v Ženevi, ki se je bavila z znižanjem de lovnega časa v rudarski industrija. Govornik se je udeležil te konference kot delegat jugosiovenskega delavstva. Uvodoma je g. Arh znorovaloecn pojasnil, da Zveza narodov m mednarodna delovna institucija ne datirata izza prevrata kot posledica mirovnih stremljenj v vojni izcrpa-nih narodov, marveč da sega zgodovina ZN nazaj v 19. stoletje, ko je hotel Napofleon zavojevati vso Evropo in so se naposled združili vsi narodi Evrope v svetovno aii-anso zoper nK>gočnega osvajalca, ki je bil nato pri Lipskem poražen in izgnan. Prav v tistih časih pa so se začela tudi prva delavnika gitatnja. ki so dosegla tekom zadnjega stoletja večje ali manjše uspehe, dokler ni prišla svetovna vojna, ki je povzročila sPlošno zmedo med državami v Evropi, kljub temu pa mednarodne delavske organizacije niso mirovale, marveč so 6 šte-vftnimi meohnalodmTrri konferencami dosegle močno socijalno zaščito delavstva na eni in skrajšanje delovnega časa na drugi strani. Po svetovni vojni ie b&o ustanovljeno Dru- • at*© narodov z Medtaaiockuni uradom dela, ki |e započeto dek> le nadaljevalo. Rudarsko delavstvo naj ne pričakuje, da bo že jutri skrajšan delovni čas v rudarski industriji Mnogo bo Se treba dela in truda, prodno se odpor premaga. Kot najjaeja rudarska strokovna organizacija v drŽavi je Zveza rudarjev Jugoslavije imela na konferenci v Ženevi 5 delegatov, ki so zastopali Interese jugoslovanskega rudarskega delavstva. Kokor BO francoski in angleški deioda-ialski delegati vljudno razlagali in pojasnjevali težkoče. ki bi utegnile nastati za njibo-vo industrijo z znižanjem delovnega časa, tako se nismo mogli načuditi postopanju jugoslovanskega delodajalskega delegata, ki je slikal razmere v našem rudarstvu tako, da so se mu smejali celo Angleži in Francozi, ki ao oči vidno dobro informirani o pok), žaru radarske industrije v naši državi. Na konferenci je bil z dvotretjinsko večino sprejet sklep, da se sklice prihodnje leto v Ženevi ponovna konferenca, ki naj odobri konvencijo o znižanju delovnega časa v rudarski industriji vseh držav, ki so članice Mednarodnega urada za delo v Ženevi. Če bo ta konvencija sprejeta, kar je dokaj verjetno glede na trenutno situacijo ▼ svetovni premogovni industriji, potem se utesme v naši rudarski industriji znižati delovni čas na 44 urni delovni teden, kar pomeni zaenkrat ugoden napredek. To bo pa šele čez dve ali 3 leta, ko bo konvencija sprejeta in od vlad ratificirana. je vrgla naloga kmeta v težko pasivnost, iz katere se mu skuša adaj nekoliko pomagati z razdolžitvijo in z Jntervencionlstic-nrm dviganjem cen. Pretrpeli smo mili jar -dno Škodo, zaradi katere je močno oviran napredek naJega kmeta in dvig našega podeželja. Daleč je ie do ustavitve gospodastva in do pomiritve odnosa j ev med narodi in treba bo premagati mnoge kritične točke do končne ureditve. Na tej poti nam lahko naj več pomaga k srečni rešitvi perečih vprašanj samospoznanje. Anketa banske uprave o našem kmetijstvu je v celoti posvečena temu cilju in je kot taka gotovo važen doprinos za bodoče organizatorno delo v našem gospodarstvu. Iz Celja Uboj v Leveu. v nedeljo zvečer so se v Makričevi gostilni v Leveu pri Celja sprti Karel Prrveek iz Levca, Avgust Les jak z Ostrožnega in Viktor Koštomaj iz Arje vasi. Fantje so se kmalu spopadli. GostiLničarka jih je zaman skušala pomiriti. Zato je poklicala 31-letnega cmkamiškega delavca Josipa Jankoviča iz Levca. ki ie bil slučajno v baši pri nekem prijatelju na obisku. Ko je stopil Jankovič k omenjenim trem fantom, da b? jih pomiril, ga je Les jak udaril s sesalko za kolo po ramenu. Ostari gostje so priskočiti Jankoviču na pomoč ter so spravili Privška. Lesjaka m KoŠtomaja iz gostfflne. Ti trije pa so »e kakih 20 metrov od gotJlne ustavili in se spet spopadli. Jankovič je nato stopil za njimi m Jm ponovno skušal pomiriti. V tem ga le pa eden izmed fantov napadel in ga dvakrat zabodel z nožem. Prizadejal mu je 10 cm dolgo rano Ne pozabite Se danes si morate ogledati veselo opereto m komikj ! „Čarobna igra** z Marto Eggerth kinu Unionn Tet 22-21 Predstave ob 16., 19.15 Hans Moser, Theo Lingen, Paul Horbiger, Rudolf Čari, Lucie Engliacn v m 21.16 uri. Daleč je še do ustalitve gospodarstva Iz referata tajnika zbornice za TOI dr. Ivana Plessa o naši zunanji trgovinski politiki Ljubljana* 31. maja Med današnjimi predavanji na banovinski anketi, ki jo je otvoril včeraj tajnik zbornice dr. Jože Lavric z zelo obširnim a docela teoretičnim predavanjem, je zbudilo posebno pozornost predavanje tajnika Zbocrnice za TOI g. da*. Ivana Plessa o naši zunanji trgovinski politiki iz njegovega referata posnemamo sledeče ugotovitve: Naša zunanja, trgovinska, politika je bila v predvojni dobi dokaj enostavna in ustaljena. Mednarodna izmenjava blaga je bOa urejena na načelih svobodnega trgovanja in reciprocitete. Naš izvoz in znaten del uRroza je bil v glavnem usmerjen na Trst in Reko ter osredotočen na Dunaj. Svetovna vojna je pa razdrla ta sistem svobodne trgovinske organizacije. Med vojno se je gospodarstvo razvijalo v ozračju nerealnih prilik, ki so onemogočale solidno gospodarsko delavnost Po svetovni vojni je nenormalno stanje pospeševala inflacija, kolebanje valut in neprestano naraščanje cen, šele proti koncu 1. 19*23 nastane iztreznjenje in preobrat k stabilizaciji razmer. šE VEDNO NA STALIŠČU LIBERALIZMA V prvem petletju povojne dobe so bile prilike v naši zunanji trgovini izredno ugodne, potem se je pa začelo preusmerjanje gospodarske produkcijske politike v vidu avtarkije. Nove carinske tarife so ščitile agrarno produkcijo, v sič manjši meri pa tudi industrijsko produkcijo. Pri nas je bila tedaj izdelana nova carinska tarifa, na podlagi katere so se začela L 1924 prva pogajanja z Italijo. Danes po preteku 14 let je naša carinska tarifa še vedno predlog zakona, dasi je bila poldrugo desetletje osnova za naša trgovinska pogajanja z inozemstvom in glavni instrument pri vodenju zimanje trgovinske politike V naši zunanji trgovinski politiiki so se razmere v teku zadnrjih let bistveno spremenile. Naša država je zastopala In zastopa v nače^ Še celo danes stališče svobodne izmenjave blaga in dobrin ter dopušča svoboden režim uvoza in izvoza v dobi, kc je že celo klasična dežela liberalizma, nadlndustrijalizirana Velika Britanija uveljavila uvozne kontingente. uvozne omejitve in celo uvozne prepovedi. V preteklem letu smo dosegli rekordne rezultate v naši zunanji trgovini. Statistika kaže da odpade od celotnega izvoza, ki je dosegel po vredtaosti 6272.4 milijonov din. na poljedelske proizvode 1939.3 milijona din na proizvode živinoreje 1635 milijonov din, na proizvode gozdarstva 999.4 milijone din, d očim odpade na izvoz rud in kamenja 606.1 milijona din ter na proizvode topilniške industrije 563 milijonov dinarjev. Dravska banovina ki je imela pred vojno velik izvoz na sever, je morala od 1. 1925 naprej gledati, kako Avstrija postopoma likvidira naš uvoz. Za Avstrijo je začela še Italija vedno v večji meri omejevati naš uvoz. TEžKOčE ZARADI KLlRlNGOV Poleg visokih uvoznih carin in uvoznih dovoljenj se je tekom zadnjih pet let pridružila še druga otežujoča okolnost, ki zelo ovira tok izmenjave blaga, to je kli-ring. Blagovni premet se razvija po potrebi in po navadah ter se ne da z umetnimi sredstvi spraviti v ravnovesje, niti se ne more preko noči menjati njegova smer. Narodna banka ocenjuje in odreja samovoljno v najvažnejših primerih valutne tečaje in naši izvozniki so izpostavljeni tuđi nevarnosti valutnih izgub. Te izgube so bale posebno močne v L 1936., ko je bfi močno devalviran frank, le j. češka krona, lira in tudi angleški funt. Naši izvoznik so imeti pri stomiljonskih neobraču-nanih terjatvah nenadomestljivo izgubo. Imeli amo nad 400 milijonov din terjatev na klirinških računih za izvoz našega blaga, a na drugi strani zopet za 200 do 300 mttjooov dta dUfepv aa uvuaeou biagjo. BB seno končno prfrtfrjpad, jnJeCKi na ukre- pe, ki naj bi povečali likvidnost nade zunanje trgovine. V ta namen je Narodna banka pred poldrugim letom uvedla kontrolo plačilnega prometa pri uvozu. Nastale so nove zapreke. Danes je naša zunanja trgovina zvezana z mnogo večjimi neprihlcami in rizikom kot je bila kdaj poprej. Vsak izvoznik je po cele mesece v negotovosti, da ga prehiti nenadni moratorni ukrep, preden bo prejel protivrednost za izvoženo blago. Skoraj vedno niti približno ne ve, kako dolgo bo moral čakati na izplačilo v klirtn-gu, ali se ne bodo med tem izpremenih* valutni odnošaji. aH ne bo Narodna banka samovoljno izpremenila tečaj za obračun v dotičnem kliringu. Le tam, kjer se izvoz vrši na podlagi posebnih uvoznih dovoljenj po v naprej določenih kontingentih, po pre-ferencijalno znižanih cenah, je mogoče doseči siguren Čisti dobiček. Te preferencijale pa ima v rokah priveligirano izvozno društvo (PRIZAD) in je v teh poslih zasebna trgovina izključena od tekmovanja. ONEMOGOČENA STALNA PRODUKCIJSKA POLITIKA Jugoslavija se smatra pretežno za agrarno državo. Potemtakem mora biti tudi njena zunanja trgovinska politika usmerjena na to. da skuša predvsem zajamčiti možnost rentabilnega vnovčenja, ali vnovčenja sploh za važne poljedelske produkte, katerih pridelamo več kakor jih porabimo. Ta naš interes pa je naletel na nasproten interes vseh naših pogodbenih drŽav, ki so želele svojega lastnega agrarnega producenta zaščititi. Izvažati moremo le take produkte, ki jih importna država v zgodnji sezoni ali v posebni kvaliteti in zadostni množini sama ne more pridelati. S tem je naš izvoz agrarnih produktov postal nestalen, odvisen od vsakoletne letine pri naših odjemalcih in naša vloga se reducira na to. da s svojim izvozom izpolnimo primanjkljaj tuje žetve. Na take pogoje ni mogoče postaviti stalne produkcijske politike. V zameno za agrarne koncesije smo bili pripravljeni nopustiti pri uvoznih carinah na industrijsko robo. Će nismo dobili primernih carinskih popustov, kontingentov in preferencialov za naš izvoz, tudi nismo mogli imeti povoda, da znižamo uvozne carine na industrijske izdelke. Spričo tež-koč in neprilik našega izvoza smo se usmerili na jačanje domačeera tržišča in na jačanje domače produkcije. VSE ODVISNO OD SLUČAJNOSTI Bistvena razlika sedanje v nrimeri s predvojno zunanjo trgovinsko polit'ko je v sledečem: Trgovinske pogodbe se sklepajo danes le še na dobo treh mesecev, za pol leta ali v najbolj ugodnem primeru za eno leto. Trgovinska pogajanja se vrše danes tako- rekoč v permanenci. Vse ima znača 1 prehodnost* in nestalnosti. Nobenega širšega programa se ne da v zunanje trgovmsldn odnosih zasnovati v takih prilika n. Neprimerno bolj kakor pred vojno je vse odvisno od sfnčaino9ti. ki 1ih ni nihče predvidel in k! im nihče predvideti ne more. Pa tudi pri uvozu so nastale izpremembe v strukturi naše zunanje trgovine. Za uvoženo staro železo smo dajali v inozemstvo še nedavno okrog 30 milijonov deviz. Z zgradbo visoke peči na Jesenicah je potreba po uvozu starega železa skoraj odpadla. Skušamo nadomestiti tudi inozemski koks z domačim lesnim ogljem. Ukrepi za emancipacijo od inozemstva pri uvozu so imeli dokaj pozitivnih rezultatov. BOJ DVEH GOSPODARSKO! SVETOV Brez dvoma je, da se nahajamo danes v važni prehodni dobi. Novo svetovno gospodarstvo se kaže v meglenih obrisih. Nasproti si stojita dva svetova: kapitalizem s privatno pobudo in načrtno gospodarstvo, kjer je za zasebno pobudo le ie malo prostora. Naše gospodarstvo in naša zunanja trgovinska politika se je morala prilagoditi potrebam in oblikam načrtnega gospodarjenja držav, ki so z nami v kupci j-skih zvezah kakor tudi stališču mogočnih blokov velesil z izgrajenim preferenci jalnim sistemom. Doživeli smo sankcije* prestati smo morali poprej potni dve leti odprto carinsko vojno naših oJJsiimIit, ki nad srcem m mu pre rezal prsi od desnega ramena, do trebuha. Jankov i 5a so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico, kjer pa je v ponedeljek ob pol 4. zjutraj podlegel poškodbam. Njegovo truplo so v ponedeljek popoldne obdrucirali. Orožniki eo aretirali Privška, Lesjaka m KoŠtomaja. Ko-Š roma j zanika krivdo, Priveek in Les jak pa označujeta Koštomaja kot storilca. Vse tri so izročili okrožnemu sodišču. —e Rekrmti — dijaki, pristojni v Celje, ki Selijo letos nastopiti vojaško službo, morajo najpozneje do 1. avgusta vložiti pri poveljstvu vojaškega okrožja prošnjo za vpoklic. Zadevni rassg&as je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. —e V celjski bolnici je umrla v soboto 78 letna kočarjeva žena Frančiška O^ajenško-va iz Crno ve pni ŠL Janžu na Vinski nori; dne 3. t. m. si ie pri padca zlomila d osno noco, pojavilo pa 30 je zastrupljen je krvi, ki mu je starka podlegla, V nedeljo je umrl v oerjBfci bolnici 44-letrni posestnik Andrej Vodefc' z Ritnica pari £&. Juriju ob juž. žel. Na Oetrožnean pri Celju je umrl v soboto 31-lemi revež Anton Pesan. —e Nesreča ne peciva. V soboto je padel 40-letni Prane DcuovSefc. dnevničatr pri sre-akem cestnem odbora v Celju- postoonncah pri Gozdni restavraciji in si zlomil levo roko v komolcu. Ko le Sla 40-letoa ključawii6arje-va žena Antonija Zupanova z Rečice pri Laškem v soboto na ajrvo, je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo nad gležnjem. Istega dne m je 56-letna zasebni-oa Marija Oermova z Brega pri Celju pri padcu doma zlomila desno roko. V soboto si je a hmelievkami na kož en voz prevrnili na 38-letnega kamnoseka Franca Zimerla iz JMarkocice pri Ondotarici in mu zlomil hrbtenico. Na Sp. Rečici pri Rečici ob Savinji eri fe 60-letnd posestnik Ivan Poznič pri padcu zlomil levo roko v ramenu. V soboto je padel 28-letiu dnmar Albin Leber iz St Pavla pri Preboldu na cesti v &t. Pavlu s kolesa in se hudo poškodoval po srlavi. Istega dne je neki tovorni avtomobil pri rudarski šoli na Mariborski cesti v Cetki povozil 19-letoe^a dninarja Aniona Jakoba iz Za vrh a pri Dobrni in mu zlomil desno nogo nad kolenom. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Naval sezonskih delavcev Ljubljana, 31. maja Stavbna sezona se je letos začela nekoliko pozneje zaradi nezanesljivega vremena. Nedvomno so pa vplivali tudi drugi činitelji na stavbno delavnost, da se doslej nI razmahnila bolj. Nekateri so celo sklepali, da je slabo stavbno sezono povzročilo konjunkturno valovanje, ki pomeni začetek nove krize. V resnici pa je v letošnji stavbni sezoni težko najti več slabih gospodarskih činiteljev kakor lani; splošno je znano, da je premagana denarna kriza ter da 00 denarne vloge zelo narasle, tako da je nekatere denarne zavode celo začelo skrbeti, kako bi plasirali kapital. Do aprila ni bilo v splošnem zaposlenih niti ie polovico stavbnih delavcev pri nas, nakar je število zaposlenih delavcev začelo naglo naraščati. Zdaj je zaposlenih nad trt četrtine stavbnih delavcev. Kaze. da se bo zaposlenost Se dvignila. Kljub temu bi pa človek mislil, da vlada se velika nezaposlenost med stavbnimi delavci, ker je zadnje čase velik naval sezonskega delavstva z dežele v večje kraje, zlasti v Ljubljano. Tako povprašuje dan za dnem po nekaj sto delavcev za delo na ljubljanskih stavbiščih. Posebno mnogo jih je davi čakalo na delo pri Bati. kjer je podjetje Dedek začelo podirati dvoriščno poslopje. Naval sezonskih delavcev v Ljubljano spomladi je normalen pojav. Ce se obeta boljša stavbna sezona., ali če ljudje na podeželju zvedo za večje stavbno delo v mestu, gredo za zaslužkom. To je treba predvsem pripisovati slabi evidenci o razmerah na delovnem trgu; ljudje na deželi mislijo, da v mestih primanjkuje delavcev ter gredo pogosto na pot v popolni negotovosti. Navadno dela ne morejo dobiti, vsaj takoj ne, in ko porabijo zadnje pare za kruh. se morajo vračati domov ter si pomagati z beračenjem. V podeželskih občinskih uradih ne posaajo razmer na delovnem trgu in ne svare delavcev pred potovanji za zaslužkom na stopo srečo. Dobrega pregleda nad delovnim fagosj pa nimajo niti v mestih, zato ni mogoče preprečiti navala sezonskih delavcev v mesta. SIcer hI se pa ljudje na same statistične podatke ne ozirali; ko jih beda prisili (spomladi so na deželi najslab- Ista po- I NAJN APETEJŠI KRIMINALNI FILM ! ZA MLADINO ZABRANJEN ! TIHOTAPCI KINO SLOGA — Telefon 37*30 DANES PREMIERA ob 16., 19.15 ln 21.15 uri. Razkrinkane metode gangsterjevf ki tihotapijo ljudi v Ameriko. — Divja borba policije z zločinci, oboroženimi z vsemi sredstvi moderne tehnike. Strasne muke ubogih žrtev, ki plačajo pogosto svoj nepremišljeni korak z lastnim življenjem. rabljeni), da začno iskati zaslužek v drugih krajih, jih ne morejo zadržati opomini, češ, dela ne boste dobili. Vsaj upanja se ne morejo takoj odreči. Prihodnji mesec se bodo razmere na delovnem trgu (v stavbni stroki) ustalile m veČina sezonskih delavcev, ki išče spomladi delo na stavbiščih v mestih, bo že zaposlena. Vsekakor bo zaposlenost stavbnega delavstva kakor kaže letos večja kako lani. zlodej v duši Ljubljana, 31. maja M. Javornik, palestinski popotnik, bivfti urednik > Slovenskega doma« te sedanji poročevalec >Slovenca« iz Budimpešte o evharisrtlcnem kongresu, si je dovolil v svojem dopisu z dne 23. maja t. L sledeče besede, ki so izšle v >Slovencu< v četrtek 26. t, m. na prvi strani to v prvem stolpcu štev. 120; >V soboto je kakor nafeđč zaprla mejo proti Madžarski češkoslovaška in v teh žalostnih Časih izgitbila v ofcdonavskem kraljestvu brez vladarja še tiste simpatije, ki jih je nevarni Čas kljub vsem političnim nasprrot jem rod¥l. . . Zvočniki so včeraj ves dan in davi briagaM na ulice krvave iskre iz Češkoslovaške republike . ..« V nedeljo je imel spet > Slovenec« Javor-nikov dopis o Juzusu na Donavi, spodaj pa članek >Iz čjSR 12.000 udeležencev, v katerem ne popravlja svoje surove zaleteGo-sti v Četrtkovi številki naravnost tn moško, temveč tafcole: >Mnogi so dejstvo, da, je (č. d.) republika v svojta najtežjih trenotkth zaprla vse meje, hoteffl razlagati v Škodo (č. si.) države, češ da je to storila zato, da bi se čeSkoslovaiSki katoliki ne smeh ftl poklonit obenem z drusgimi narodi svojemni najvišjemu Gospodu, v resnici pa se je takrat 12.000 Cehoslovakov že pripravljalo na pot v Budimpešto . ..« >Ceškoslovaš3ca skupina je najk^ečje inozemsko odposlanstvo. Deset rx>sebmh vlakov iz CSR je prrperjaio 12.000 udeležencev .vseh narodnosti ie CSR. Gotovo je, da tvorijo Cehoslorvalki četrtino, če že ne tretjino vseh inozemskih romarjev. . .« Glejte, glejte, kako so se »Slovencu« vrnile kar naenkrat simpatije, ki jfii je iz-gUbU za Češkoslovaško, in kako v nedeljo sam pobija lažnivost svojeea. sovražne-ga poročila od četrtka! — V svoji jezi pa se je zopet enkrat grdo izdal in pokazal svojo pravo naturo. Zato kar nič ne verjamemo, da se je poboljšal rn rta bo t- hoče preudarno in kot slovenski dnevnik poročal o čfSR dosledno le s simpatijami za bratski čsi. narod m zavezniško slovansko državo. Javornikov dopis iz kraljestva sv. Štefana brez vladarja Habsbirržarja nam je odkril miselnost, ki je pri ^Slovencu« rriti 24.000 čsl. romarjev nlkofi ne zatre in ne iztrebi. Kaj izda Kristus na če je pa ljudem zlođej y dusi! 42 družin, ki so vsikdar pripravljene braniti svojo domovino. Na občnem zbaru je bil za predsednika izvoljen polkovnik Sve-tozar Radovanovič. — 6ois*a ve*t. Za člana glavnega šolskega sveta pri prosvetnem ministrstvu je bil imenovan tudi okrajni šolski nadzornik g. Ferdinand Robič iz Maribora. — Novi mest preko Mure. V zvezi z regulacijo obrežja Mure pri Petanjeih bodo zgrradih preko Mure nov most. Gradbena dela so že razpisana Stroški so preračunani nr, 5 mihjonov din. Z delom bodo kmalu pričeli. — še na pokopališču tatovi. Posestnik Alojz Vrečko iz Ribnice na Pohorju je prijavil žandarmeriji, da so mu neznani tatovi s pokopališča ufirradll HM dinarjev' vredni marmorni nagrobni spomenik. Storilcem so že na sledu. — Premiera »Divjejra lovca«. V torek zvečer bo v mariborskem prle^i iliiVni premiera >Ditvjega lovca«. Predstava jo za red A. Težka nesreča Maribor. 31. maja Na državni cesti v Mariboru se je pri tvrdki Miroslav France pripetila včeraj dopoldne huda nesreča. V skladišču za les sta bila zaposlena 441etni Ernest Piščanec in prav toliko stari delavec Franc Ferjan-Čič. Pre.đadala sta deske. Hipoma sta zaslišala trušč in že se je vsa lesena stavba porušila. Moža nista imela časa. da bi pomislila na rešitev. Skladance desk tn ruševine stavbe so oba pokopale pod seboj. Zaradi silnega ropota in grmenja ob porušitvi skladišča so z ulice priliteli ljudje, ki so slišali obupne klice na pomoč. Takoj so prihiteli reševalci in gaslci, ki so izvlekli oba ranjenca izpod ruševin. Ferjančič ima zdrobljen prsni koš, strto hrbtenico in hude notranje poškodbe, Piščanec pa večlrrat zlomljeno levo nogo in druge manjše poškodbe. Oba so prepeljali v bolnico, vendair je malo upanja, da bi Ferjančič okreval. Iz Maribora — Mariborski »Napredak«. Pri Povod- rdšku v Jurčičevi ulici je bilo v soboto zvečer zborovanje rnariborskih Hrvatov, članov tukajšnje podTužnice hvartskega kulturnega društva »Napredak«. Občnem« zboru je prisostvoval predsednik ljubljanskega »Naipredaka« g. Harazin. Društvo šteje 118 članov in je zelo delavno. Njihove prireditve so v vsakem pogledu lepo uspele. Pri volitvah je bfl izvoljen na čelo novega odbora industrijalec g. Orago Pa-liaga. — Z davčne uprave. Spiski z odmero zgradarine so javnosti na vpogled pri tukajšnji davčni upravi od 1. do 8. junija v sobi Št- 7. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenom davku bodo davčni zavezanci posebej o*n'ascexu" s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeti pravico pritožbe. — Bene&eva proslava v gledališče. Tudi obmejni Maribor je lepo proslavil rojstni dan p rezidenta bratske Češkoslovaške dr. Beneša. V tukajšnjem gledališču so ob tej priliki vprizo rili Smetanovo opero >Dali-bor«. Svečani predstavi so prisostvovali številni mariborski odličniki. — Drevi premiera »Divjega lovca«. Zasedba >IMvjega lovca« v nocojšnji premieri zahteva ves dramski ansambl. V naslovni vlogi nastopa Fran Blaž, v vlogi Majde pa Branka Rasbergerjeva Občinstvo opozarjamo, da je to zadnja dramska premiera v tej sezoni tn da je Flnžjgarjev >Dftr* lovec« se vedno zelo svež, dasi je že 3« let, kar je bil napisan. — Mariborski strelci. V nedeljo zjutraj so z godbo na čeki v povorki odkorakali strelci mariborskega okrožja na rad vanjsko vojaško strelišče, kjer je bila svečana otvoritev strelske seaotrii) in občni zbor mariborskega strelskega okrožja. PrecV seđErtk mestne strelske družine g. ravnatelj Sterger je pozdravil mariborske vojaške in civilne odBčnflce in zaJdgučil lep patriotični govor z vzklikom mlademu Šteje KOLEDAR Danes: Torek, 31. maja katoličani: Angela DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Osma žena Modrobradca Kino Sloga: Tihotapci Kino Union: Čarobna igra Motoklub »Ilirija« občni zbor ob 20. r restavraciji >Slamič« DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Trn-koczy, ded.. Mostni trg 4, Ustar, šelenbur-gova ulica 7. Lepo, neznansko lepo opisuje gospod M. J. v »Slovencu« veličastne prizore z mednarodnega evharističnega kongresa v Budimpešti. V današnjem »Slovencu« kot največjem katoliškem li&tu v Jugoslaviji in enem največjih te vrste v srednji Evropi, pripoveduje o demonstrathmih tortah po budimpeštanskih slaščičarnah, na katerih so bili vabljivi napisi: »Nem, nem soha!« V teh besedah, ki pomenijo — -Ve, ne, nikdar!, naj bi bil izražen ves program madžarskega revizionizma. Nas, ki sc za Budimpešto ne moremo ogreti tako. kakor največji katoliški Hst v Jugoslaviji, ne zanimajo toliko te torte, kakor tisto, kar pripoveduje gospod J M. o madžarskem plemstva. Po i'seh peštanskih aristokratskih domovih, pravif je služinčadi strogo prepovedano stopiti na stopnice, koder hodi gospodarjev plemeniti Škorenj — stopnice za po sle so zadaj skrite. Tudi plemenitost madžarskega aristokratskega škornja bi nas presneto malo brigala, če bi ta škorenj ne imel v letu Gospodovem 1938. krvnega bratca nn slo\*enskih f/en, v kulturnem središču Slovencev, v Ljubljani. Slovenci nismo nikoli imeli plemstva, vsaj takega ne, kakor naši dobri sosedje Madžari. In na to smo lahko ponosni. Pač se pa pojavi tu pa tam celo med ruimi kot izrazitem narodu kmetov in dcltnxcv aristokratski škorenj. Tak škorenj se je pojavil zdaj v Ljubljani. L redil in z lepimi preprogami si je pogrnil glm-no stopnišče, potem je pa izdal okrožnico, da sme hoditi po tem stopnišču samo on in razen n/sgs Se nekateri višji gospodje, vse drugo, kur leze ino gre, mora pa hoditi po drugem stopnišču ali pa voziti se v višja nadstropja z dvigalom. Tako je potegnil aristokratski škorenj mejo med seboj in svojo najožjo vzvišeno okolico ter med drugovrstnimi ljudmi. Ti drugovrstni ljudje so pa v očeh normalnega človeka mnogo več vtedni od milijona takih aristokratskih škornje\* in njihove aristokratske pameti. Smrtna nesreča na Muri Maribor. 31. maja Narasla Mura je te dni nosila s seboj velike množine lesa in drugih stvaii. Priliko, da si nabere ta dirv, sta izkoristila tudi 331etni Franc Tisler in njegov tovariš Josip RoSkeir iz Svečan, kar je prvi plačal z žrvljen^em. Oba siromašna delavca sta si iz desk zbila primitiven splav, s katerim sta mahnila po narasM Muri. z lovom sta bila zadovoljna, saj sta iz reke potegnila 3 velike sode in mnogo lesa. Toda prav to je bilo za oba moža iisodno. Ze skoraj blizu obrežja je preobloženi splav zgrabil vrtinec. Rosker je imel še toliko prisotnosti duha, da se je pognal proti bregu in si tako rešil življenje. Njegovega tovariša Tislerja pa je vrtinec zanesel zopet na sredo reke, kjer se je splav prevrnil in pokopal moža pod seboj. Videč nesrečo je Rošler brez pomišljanja skočil v reko hoteč pomagati potapljajoče-mu se tovarišu, toda bilo je že prepozno. Dve uri kasneje so iz Mure poteimiM Tfš-lerjevp truplo. Iz Kranja — Zahvala carja Borisa. Tisto nedeljo 14. maja, ko se je v Kranju mudil plov-divski pevski zbor, je bolgarski car Boris praznoval svoj god. Ravnatelj g. dr. Dolar je skupno z bolgarskimi pevci carju v imenu kulturnih društev poslal čestitke. Sedaj pa je g. ravnatelj prejel iz Sofije od carja Borisa najudanejšo zahvalo za izraženo voščilo. — Z gimnazije. Višji tečajni pismeni izpit se vrši letos od 8. do 10. junija, ustme-ni pa od 13. do 18. junija. Nižji tečajni pismeni izpit bo 18., ustmeni pa 20.—23. junija Število maturantov še ni znano, ker bodo še delali popravne izpite. Sprejemni izpiti se vrše 24. in 25. junija. JC liga bo letos ob priliki X. vseaokolskega zleta poslala v Prago za teden dni 10 dijakov in dijakinj, ki so se marljivo učili v češkem tečaja. DNEVNE VESTI — V*em našim naročnikom izven L#jub'ja ne smo v danainji številki priložili položnice. Vse tiste, ki naročnine nimajo poravnane, prosimo, da io poravnajo najkasneje do 10. junija, ker jim bomo morali eicer list ustaviti. * — Kongres Zveze advokatskih komor. Ze včeraj smo poročali, da je bil v nedeljo v •Dubrovniku kongres Zveze advokatskih komor. Ljubljansko komoro je zastopal na koneresu njen predsednik dr. Janko Žirov-nik. Za novega predsednika Zveze je bil izvoljen dr. Politeo iz Zagreba m Zveza bo imela v tekočem poslovnem letu sedež v Zagrebu. Na kongresu sprejete resolucije se nanašajo na zastopanje advokatov pred ysemi upravnimi in sodnimi oblastmi, na izpremembo zakona o izvršnem postopku in zakona o taksah ter zakona o prekrških, ki sa proučuje zdaj senat in ki naj bi »e umaknil odnosno odklonil. — Češkoslovaški letalski major Ambruš v Beogradu. Včeraj je priletel na povratku iz Egipta v Beograd češkoslovaški letalski major Jan Ambruš. ki je odletel 17. maja iz Prage z namenom posekata svetovni rekord v nepretrganem poletu na daljavo. 18. maja ob 7. zjutraj je priletel v Hartum v EsripUi in s tem je dosegel nov svetovni rekord. Priletel je 4.200 km dolgo pot, ne da bi se spustil na tla. — Veliki narodi nas zavidajo za krasne izdelke naših ženskih, domačih obrti. Na številnih svetovnih razstavah, kjer so bih razstavljeni izdelki naših domačih obrti, smo bili deležni laskavih priznani in krasnih odlikovanj. Lahko rečemo da so krasni izdelki naših domačih obrti storili za propagando nase države ter za naš usjled več kakor oficielna propaganda- ZaJ pa doma ne znamo dovoli ceniti teh izdelkov. Zveza gospodinj, ki vodi zelo potrebno propagando za ženske domače obrti ter za domače blago in Id prireja številne razstave, bo priredila na letošnjem pomladanskem velesejmu od 4. do 13. junija v Ljubljani svojo IX. veliko razstavo, in sicer izdelkov ženskih domačih obrti. Potrebno je sodelovanie naših umetnic, vezili. čipkaric ter drugih obrtnic. da bo razstava Čim popolne isa. Ali se narava moti? SUS 32 zob, če mu jih je tudi manj dovolj? Gotovo ne I Dobro delovanje našega žvečilnega aparata je odločilnega pomena za nase splošno zdravstveno stanja. Vsi zobje so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorodonta zaradi visoke kvalitete. DomaČi proizvod. — V Dalmaciji se že kopljejo. Iz Splita in Dubrovnika poročajo, da je nastopilo po vsem Primorju lepo in toplo vreme. Vsa kopališča v Dalmaciji so že polna kopalcev. V nedeljo popoldne je prispel iz Prage CEDOKOV poseben vlak, ki je pripeljal v Split 140 na Sušak pa 210 češkoslovaških letovišcarjev. — Bogat lov sardel. V nedeljo ponoči so dalmatinski ribici nalovili več vagonov sardel. Samo ribici iz Komiža so ikti ujeli dva vagona. Italijanom so jih prodali 100 kvin-taiov po 3.50 din, druee so pa prodali tvornica m v Komiži po 4 in 4.50 din kg. — Relamacije vabil k otvoritvi XVIII. Ljub L'anskega velesejina. ki bo letos od 4. do 13. junija, izvolite nasloviti na velesejemsko pisarno. Vabila so že razposlana, vendar pa pa ie pri obilici dela motipoče, da vabUo po pomoti morda komu ni bilo dostavljeno. — Zadrški ribiči na ribolovu pri Gronlan-diji. 48 zadrskih ribičev je krenilo te dni k GrSnlandiji, kjer ostanejo na ribolovu do oktobra. Kibici so opremljeni z najmodemej-šim ribarskim orodjem. Na pot so krenili s tremi ribiškimi ladjami. »JADRAN« avtobusno podjetje d. d- — Ljubljana, za avtobusno progo: Ljubljana— Žužemberk—Kočevje—-Sušak VOZNI RED Vožnja Ljubljana—Sušak tja in nazaj Din 125.—. Veljavno 30 dni. 6.05 9.30 km Ljubljana 19.30 22.25 —.- 10.40 33 Velike Lašče 18.20 —-.— 6.45 —.— 20 Grosuplje —*— 21.41 7.00 —.— 28 Višnja Gora —.— 21.25 7.15 —.— 33 Stična —.— 21.14 7.50 —.— 53 Žužemberk —.— 20.36 8.50 12.— 64 Kočevje 17.20 19.30 12.00 15.00 152 Sušak 14.00 16.00 — Znižane cene na železnici se bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji pomladanski velesejem v Ljubljani. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za din 2.—. Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma, bodo imeli s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko odpotujejo že 30. maja pa do 13. junija, za povratek pa imajo čas od 4. do 18. junija. — Preprečiti ie boljše kakor zdraviti. Zato ne pozabi na negovanje zob vsak dan ziutr:" in zvečer s Chlorodont pasto za zobe. Tedaj ostanejo lepi in zdravi tudi do pozne staro.=ti. — ^Ljudska samopomoč« v Mariboru je imela v nedeljo dne '29. maia t. L svoj redni otčhi zbor. Iz noro?;i? blagajniških funk. cijonarjev je razvidno, da se je ta domača socijalna ustanova kljub raznim težkocam usodno razvijala, b koncu leta 1937 je imela v obeh odde'kih za pogrebnino in doto 8137 članov, ki so zavarovani za din 64.381.000. Blajrajna ie ime'a lansko leto nad 41 milijonov prometa. Rezervni fond (matematična rezerva in varnostni «klad) je narasel na d:n 7.536.92-2.93 in se je od leta 1936 zvišal za din 1.112.633.28. Dosedanji odtegljaj za Člane, ki so pristopili pred 1. novembroni 1933 se Je znižal od 25% na 23%> do pri. hodnjesra občnega zbora. Blagajna se je lansko leto preselila v svojo lastno palačo, ki si jo ie zsTadila na Aleksandrovi cesti nasproti slavnemu kolodvoru, kar je dokaz smotrnesa in uspešnega delovanja teza zavoda. — Sava odnaša plodno zemljo. Narasla Sava je pretekli teden prestopila bregove tudi pri Tomačevem in se razlila daleč čez travnike in njive. Voda je bila pri Tomačevem tako deroča, da je ponekod popolnoma preusmerila strugo. Oeroč-a. voda je odnesla veliko plodne zemlje in je obrežje vse razrvano. Nekemu posestniku iz Toanačevega je odnesla voda več oralo*- plodne i**rria-jp xu tmj\ aaono on okrog- 50.000 din Škode. Pod Črnučami in pa pri Tomačevem bi bilo treba Savo regulirati. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, zmanjšanje oblačnosti. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25. v Beojrradu in Sajajevu 23. v Zagrebu 22, v Mariboru 21. v Ljubljani 19.8. na Visu 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763, temperatura »e znašala 13. — Samomor slovenske -hiikinje v Zagreba. v stanovanju zdravnika dr. Pavla Her-zoga v Zagret-u se je zastrupila v nedeljo zvečer s plinom kuharica Kristina BalgaJ .z Dolnje Lendave, stara 36 let. Zadnie čase je bila nekam potrta. Ka vsa vprašanja kaj ji je, je oigovarjala da JI ni nič. Ko je ostala v nedeljo 1-opO'dne sama doma je napisala dvoje poslovilnih pisem, eno svojim staršem, drucro pa policiji. V pismu, namenjeno staršem pravi, da se je naveličala življenja in da gre zato v smrt policiji pa pise, oa njene smrti ni nihče kriv. Ko sta bili pismi napisani je odprla plinovod v kuhinji in le gla. Ko se Je vrnil dr. Herzoc. k) ie našel že mrtvo. Kavarna »Central« Dnevno koncert. — Danes v torek in sredo vso noć odprto! ■«t t........mu ■iMrtmm!mnitmiti>iin'!ununM»iiii:iii:iM"in.!rH:riHMiiiiiiiniiniBinim'iitiiiiiiiiiiiiiiiniiriiiu Iz Ljubljane —li Javno zhorovanie zavarovalnih uradnikov in nameščencev. Zveza bančnih, zavaro. valnih, trgovskih in industrijskih uradnfkov Jugoslavije podružnica Ljubljana ter Dru-Žtvo združenih zasebnih in trjrovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani sklicujeta javno zborovanje zavarovalnin uradnikov in na-stavljencev, ki bo jutri ob 18. v vrtnem salonu restavracije pri Levu. na Gospof»vetslci cesti. Na dnevnem redu je samo zahteva po sklenitvi kolektivne pogodbe v zavarovalnih zavodih. Zavarovalni uradniki in nastavijen-ci zahtevajo, da se najkasneje do 7. juniia sklice drugo in zadnje posredovalno postopanje, da se nemudoma nadaljujejo prekinjena direktna pogajanja z delodajalsko organizacijo in (k se. v kolikor bi pogajanja bila odklonjena oziroma ne bi dovedla do pozitivnega rezultata nadaljuje odločba do popolne zmage. —Ij Ne mecite odpadkov po vrtovih. Mnoge vile in hise v našem mestu imajo skrbno negovane lepe vrtove, ki niso v okras samo njim, temveč tudi vsemu mestu. Toda nekateri ljudje mislijo, da so ti vrtovi navadna smetdSca. kamor lahko mečejo vse kar spada na pravo smeti£5e. Tako so vrtovi v mestu ob cestah polni nesnage, papirja, raznih olupkov, ostankov in odpadkov, da jih morajo lastniki sproti čistiti, če nočeio Redati na njih te navlake. Dobro bi bilo. če bi se policija malo pozanimala za ljudi, ki ne vedo alri pa nočejo vedeti, da vrtovi v mestu niso smetižča. —lj Dirigent Johan Stranss. ki bo dirigiral v petek v Ljubljano* koncert simfoničnega orkestra kr. srarde iz Beograda, je potomec znamenite rodbine Straussov z Dunaja, ki se je odlikovala kot rodbina izredno popularnih in priljubljenih skladateljev. Prvi, ki se omenja v glasbeni zgodovini iz te rodbine je Johan 9t.ra.ues. oče. Bifl je sovrstnik Laneria. ki sta dvignila sloves valčka na umetniško in klasično višino Njegov sin. znameniti Johan Str&uss, je eden najbolj produktivnih skladateljev svoje dobe. umiri je leta 1800, oče nrež§tevrln?h, prekrasnih melodij in operet. Ta Strauss je v resnici nesmrten. Znana sta tradi njegova brata Josip in Edvard Strauss. Naš dirigent Johan Stranss je rojen 1866. ter je v svojem življenju dirigiraj že nad 90O0 koncertov. Sedaj je stalno na koncertnih turnejah in dirigira dela svojih znamenitih prednikov. Opo_ zar jamo na koncert v petek v veliki dvorani hotela Union začetek ob 20. uri. Prodaja vstopnic pri blaga in i kina Union. —lj Spored koncerta bolgarskih železničarjev iz Ruse v Ljubljani. Koncertirali bodo na binkostno nedeljo dopofldnc ob 9411. uri v veliki Filh. dvorani. Koncertni spored ima dva dela. V I. delu zapoje Petko Staj-nova Sam snevah in De bre Dimo, od Behte-rova Samodivsko kitko in Mari mome. od Manolova Posmrtno eho in Mokranjčeve Primorske napeve. V I. delu so na sporedu Morfov Sejmani in Damijan Tanec vodi. Dobri Hrietov: Mari mome cmooko in Slana padna gane. Bojacijev: Ovčar in k sklepu Ivanović: Donavski valovi. Dirigent zbora je Marin Nikolov. Zbor šteje 70 pevk in pevcev. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —ilj Slavnostni koncert Akademskega pevskega zbora. Ob priliki vs©državnega kongresa trgovcev bo APZ priredil v veliki dvorani > Unio na < koncert slovenske narodne pesmi. Koncert se bo vršil v petek 10. juniia ob 20. uri. Ker se obeta ob tej priliki izredni obisk, priporočamo že danes, da si vsi nabavijo čimprej vstopnice v predproda ji, ki se vrM na univerzi v vratarjevi loži od 1. junija naprej od 8. do 18. Cene sede_ žem od 30 do 10 stojišče 7. dijaške 5 din. —lj Opozarjamo na nocojšnji predavanji v okviru treznost nega tedna in sicer: Alkoholizem in šola. predava g. V. Jagodic in Sredstva za protialkoholno delo v šoli in družini, predava g. M. Zor. Predavanja se vrše v dvorani akademskega doma na Miklošičevi cesti. Pričetek ob 20. uri. -—lj Ušla je svetlomodra mala papiga. Najditelj se naproša, da jo izroči proti nagradi pri SimmeaithaL Aleksandrova cesta 10/IV. u— Gospodarski urad mestnega poglavarstva v Beethovnovi ui. 7. doe 3. in 4. juniia ne bo sprejemal strank, ker bodo tedaj čistili uradne prostore. —lj Ljubljanska podružnica SVD priredi v sredo 1. junija ob 16. uri »Praktično predvajanje pinciranja sadnih pritlikavcev« in sicer na vrtu gđa. Josipa čemažar-ja v Groharjevi ulici 23. Te praktične vaje bo vodil g. vis. sad. nadzornik Josip štre-kelj. dani in gostje vabljeni. —li Sreskega tajnika ▼ p. g. S. Puca pro. samo, da se v lastnem interesu čimprej oglasi v npnrvi Narodne tiskarne. —lj Moderne bluze Karničhik Nebotičnik —lj Krognjarji in berači. Zadnje čase se je po mestu silno razpaslo kragnjarsrbvo. KroAnjarjev z vserni mogočimi predmeti kar mrgoli po ulicah, V gostilnah si kros-ntfarji kar podajajo kljuke, komaj se umakne prvi, že prihaja drugi. Prav tako nadležni so berači .ki se jih je spet nate-plo v mesto mnogo. Policija hi storila prav, če bi stopila enim in drugim na prate. —lj Tatvine po podstrešjih. Pohcija dobiva čedalje več prijav glede tatvin na podstrešjih. Ljudje premalo pazijo na podstrešja. Oni dan je bilo vlomljeno v podstrešje neke hise na Poljanski cesti, odkoder je tat odnesel za okrog 2000 dta športne obleke in nekaj drugih predmetov, včeraj pa je prejela policija spet dve prijavi o vlomih v podstrešje hiS na Mestnem trgu. —!j Hitro »e je ujel. Na Niikloeicevi cesti je ponoči srečal stražnik mlajšega moškega, ki je nosil pod pazduho veoji zajvdtek. Ker ee je skušal stražniku skriti v bližnjo vežo, je postal ta nanj 5e bolj nazoren. Kmalu ga je dohitel in ga vprašal, kal nosi s seboj. NTamestu odgovora pa je mofiki vrgel zavitek proč in jo ubral proti kolodvoru. Stražnik ga je kmalu dohitel in ga aretiral- Bil je to znani tat in vlomilec Peter C. doma nekx z Notranjskega, ki je priznal, da je zvečer v'omil v neko stanovanje za Bežigradom, odkoder je odtnesel nekaj jestvin in pa cm površnik. Petra so zaprli. —li Prijeta žeparka. Na kolodvoru je skušala snoei neka boljše oblečena mlada ženska izmakniti neki gospe iz ročne torbice denarnico, v kateri ie bilo 400 din Gospa pa ie tatico še pravočasno zalotila in jo izročila stražniku. Na stražnici so ugotovili, da gre za znano žeoarko Zlato Repčevič iz Zagreba, ki je že večkrat prišla v Ljubljano. Tatica to izročena sodišču, po prestani kazni pa io i z roče zagrebški policiji, ki jo je že neka i Ča<=a zaman zasledovala. Iz Radeč — Nabiralna akcija ia podmladek Jadra^- >ke straže. Poverjeništvo podmladka Jadrao- fvke st.raze na tukajšnji Ljudski šoli je pričelo te dni z nabiralno akcijo prostovoljnih denarnii prispevkov, namenjenih za le. tovanje naše bolehne dece ob Jadranskem morju, oziroma za izlet naćih podanladkarjev v Baker odnosno na SuSak. Naprošamo nase občane — pridobitnike. — da vsak po svojih močeh podpre to nabiralno akcijo, s katero bo omogočeno, da bo tudi radeška deca videla morje in uživala morski zrak. Pri tej priliki omenjamo da je v Radečah mnogo otrok z golšo, ki se kakor znamo najuspešnejše zdravi z vdihavanjem morskega zraka. Naša bolehna deca bi morala na morje vsako leto za tri do Štiri tedne. Tako bi H bila prihranjena marsikatera bolezen/ Poleg te«ga bi se tudi dejansko uveljavljalo geslo stražarjev >Krepimo, poglabljajmo pomorsko savest!!«. s cimer bi poverjeništvo podmladka Jadranske straže na tukajšnji Ljudski soli tudi doseg k) svoj vzgojni smoter. K temu pripominjamo, da je bil napro-šen oblastni odbor PJS, da bi nam prišel predavat ban. referent g. Viktor Pire a t o našem morju ter da bi prinesel s seboj tudi skioptične sHke. Upamo, da bomo uslišani do konca šolskega leta ah* pa vsaj v septembru, v začetku novega Sotekega leta. Iz škofje Loke — Novo cesto dobimo. O nujni potrebi ceetne zveze med Skorjo Loko — mestom in vojašnico se je že neštetokrat razpravljalo. So pa težave. Ko bi bilo dovolj denarja za podiranje hS in odkup zemljišč, bi že Šlo. . . Zdai pa se zda, da bomo prišli do kompromisne rešive, ki sicer ne bo naj-ideadneisa, a boljša ko nič.. V zadnjem času temeljito popravijajo m utrjujejo cesto skozi Novo predmestje, ik pa je imela proti gornieanu koncu proti Širrerjcvi trgovini kaj nepripraven zaikljucek. Za vozni promet še celo. To pomanjikliivost bodo odpravili tako, da bodo speljali od vojaške ceste skoroda pravoiko ren odcepek, preko zecrrijiSca, ki je last banovine na kolodvorsko cesto.. Klanec bodo znižali, a cesta sama to šiinoka 6 m. škofja Loka bo dobila tako kolikor toliko pTripravnejšo zvezo z Novim predmestjem. Na Šifrer :evem trgu bodo podaril par dreves. — 7(MUMK> din dobi Mestna hranilnica v Skofji Loki v svrho sanacije. — Italijanska komisija prispe v Skofjo Loko na sodišče. Komisija bo prevzela zem-ljiŠko-kn;iižni material, v kolikor gre za posestva, ki so bila svoje dni v naši država, ki pa so glede na nove državne meje prešla na področje ItaJije. Jugoslavija je ta material že prevzela. Kopali se ne bomo Ljubljana, 31. maja Konec je »najlepšega« meseca, a aprilsko vreme bo baje še trajalo »vsaj« nekaj tedtnov. Meščani doslej se niso slekli svrs-rdkov in nekateri so pred dnevd cek> nosili suknje. Kakor je b£k> vreme vztrajno lepo pozimi in prva ponifladna meseca, tako je zdaj trmoglavo ter muhasto, da časopisje neprestano pise o poplavah in vremenskih katastrofah.. Kmetje tožijo, da je vse zaostalo v rasti in da bo letina izredno slaba. Meščani pa imajo seveda druge skrbi. Nekatere najbolj skrbi, kdaj se bodo letos začeli kopati. Po vremenskih napovedih se vreme Se Ee bo izboljšalo, a tolažimo se lahko, da vremenskim prerokom ni treba vselej verjeti. Zadnje čajse se nekateri radi sklicujejo na soLnčne pege pri presojanju vre- režima in jim hočejo naprtiti vso odgovornost. Teorije o srdnertifa pegah so postale popularne, a nekateri vrerne-noslovci so še oprečni iti se raje zanašajo le na depresije ter zračni tlak. Sotocne pege so letos posebno »intenzivne«, kakor se pravi temu strokovno. Strokovnjaki rmpovedujejo. da bo fl. junija zopet posebno močan severni sij zaradi solnCnih. peg. Toda sotocne pege bodo počenjale se razne druge komedije In je vprašanje, kdaj se bo vreme Izboljšalo. Kopalna sezona se najbrž še ne bo tako kmalu začela in sprijazniti se bomo morali s tem, da se bomo več kopali poleti, kakor se ne moremo več smučati pozimi. Nase gledališče D B A M A Začetek ob 20. url Torek, 31. maja: zaprto Sreda, 1. junija: Lopovščine. Red A Četrtek, 2. junija: Izpit za življenje. Red B Petek, 3. junija: zaprto Sobota 4. junija: 2enitev. Red A Predstava Goldonijeve commedle dell'ar-te pod milim nebom. "Predvidoma okrog 11. junija bo vprizorila drama premiero Gol-donijevega »Lažnjivca«. Delo bo zrežiral inž. ar h. B. Stupica. Predstava se bo vršila izven abonmaja. OPEKA Začetek ob 20. uri Torek. 31. maja: zaprto Sreda, 1. junija: Manon Lescaut. Red Sreda Četrtek, 2. maja: Luci a di Lammermoor. Red četrtek. Gostujeta gdč. Župevčeva in gosp. Gostič Petek, 3. junija: zaprto Sobota, 4. junija: Gioconda,. Premiera. Pre-mierski abonma. Opozarjamo na premiero Ponchiellijeve opere »Gioconda«, ki bo 4. junija za Premi erski abonma. I>ramatična vsebina dejanja, je podlaga za genijalno zasnovano muzikalno stran dela. Poseben dogodek bo gostovanje basista Schiffrer-Navigina v partiji inkvizitorja. Naslovno partijo bo pela Oljdekopova, Lauro — Kogejeva, Gio-condino mater — španova, En za — Franci in Barnabo — Janko. Dirigent: ravnatelj Polič. Režiser: prof. šest. Fantovski pretep Maribor, SI. maja V Jarenim pri Mariboru so tmen v nedeljo cerkveno žegnanje. Zbralo se je veliko ljudi iz vse okolice in po žegnanju ie odšla večja dTužba fantov v Horvatovo gostimo. Tam se je pa 24letni posestnikov stn Ivan P. tako napil, da je začel metati ob tla kozarce in steklenico. GostimiČar je fanta posvaril, češ, naj si ohladi jezo zunaj. Toda fant se ni dal pomiriti In je izzval hud pretep s tovairisi. Nastala je prava bitka, v kateri so leteK kozarci in steklenice po zraku, rienadoma so se pa zabliskali tudi noži. Med porerrvartjem jo je v gneči skupil gostilničar Horvat, ki ga je nekdo zabodel z nožean v trebuh, da se je zgrudil, k sreči rana ni snajrtnone-varna. Med pretepom je bilo ranjenih tudi več fantov. Red so napravili šele orožniki, ki so glavnega razgrajača aretirali. Epilog pretepa bo seveda pred sodiščem. Požar Mirna, 31. maja Sooči ob 22.30 je začelo netnadonaa goreti v vasici Sv. Heleni, oddaljeni od Mirne komaj par minut. Ogenj je uničil hišo, kaseo, hlev in kozolec posastnika Antona Kor da na. Razen živine decnači niso mogli rešiti ničesar. Poslopja so bila namreč vsa krita s slamo in je k hitremu uničenju pripomogel še močan veter. Bila je velika nevarnost, da bi požar zagel Še poslopja sosedov, ki so prav tako po veČini krita s slamo, pa se je vaščanojm posrečilo to nevarnost odstraniti. Gasilci iz Mirne, dt. Ruperta in Mokronoga so imen' tež ko delo, ker blizu ni vode in so morali črpati vodo iz en kilometer oddaljene Mirne. Vzrok požara še ni znan. Sum je padei na domačega sina, ki naj bi bil zanetil požar zaradi prepirov, ki so nastali v družini po smrti nedavno umrlega očeta zaradi dedsčme. SPORT — Motocikli*« Avto-Jchjba prirede za binkošti dvodnevni skupni izlet v Trst in Benetke Izlet se bo vršil v drveh skupinah; prva odpotuje v soboto ob 15., druga v nedeljo ob 6. Sestanek obeh skupin bo v nedeljo ob 11. v Trstu pred hotelom Ehiropa. Zbirahsče in odhod bo izpred kavarne Zvezda, Kongiresni trg 1. čflaaii av-tomdbittsti in ostali prtjaterji kiaba so dobrodošli. Interesenti naj se do četrtka zvečer prijavijo tajništvu Avto-khaba, kjer dobe tudi ostale informacije. Žrtev Mure Maribor, 31. maja Pri Cmureku se je 81e tna pcsestnlkova hčerka Frančiška ZemljJčeva igrala ob obrežju Mure. Hotela Se je prijeti za vejo drevesa, nenadoma ji je pa spodrsnilo in zdrsnila, je v Muro. Valovi so jo naglo odnesli. Njenega trupla se niso našli. Iz Rajhenburga — Za povzdlgo tajskega prometa. Bivšo TJnsehuldovo restavracijo pri kolodvoru, ki je bila last g. žužela, je kupil znani avto-prevoznik Rajhenburg—Senovo g. Drago Zemljak. Iz restavracije bo podjetnik napravil velik hotel, ki bo moderno urejen. Imel bo več tujskih sob z vsem komfortom. Na pročelju hotela bodo moderni nasadi, klopice in mize. Z zidarskimi deli so Ze pričeli. Hotel bo izročen 1. julija svojemu namenu, kar bo velikega pomena za razvoj tujskega prometa v našem trgu, ki se je jel razvijati Sele v zadnjem času. K nam prihajajo zlasti Številni Zagrebčani, ki kar ne morejo pre hvali ti krasot naši krajev in hribov. Na drugi strani pa se češče tudi pritožujejo, da jim naši ljudje ne morejo nuditi one potrebne udobnosti, ki je mora biti deležen vsak tujec-izletnik. — Sokolska mladina je priredila na praznik Vnebohoda pešizlet k Sv. Križu. Prepevajoč sokolske pesmi je krenila pod vodstvom staroste br. Jericka popoldne Lz Raj-henburgra ter se vrnila domov proti večeru. Sokolski pešizlet i so za mladino velikega vzgojnega pomena, zato izrekamo prireditelju starosti Jericku, ki ji kljub svoji bolezni posveča ves prosti čas. vse priznanje. — Proste vaje za Prago, Naii Sokoli se kaj pridno pripravljajo za vsesokolski zlet v Pragi- Vsi oddelki marljivo vežbajo. Klavirske točke spremlja a. Silva Preske rjeva. — Planinsko društvo lUjheaburg In Senovo je priredilo v četrtek pešizlet na Bo-hor. Društvo šteje lepo število članov, ki si prizadevajo za čim prejšnjo zgraditev koče na Bohorju, ki je prav lepa izletna točka s krasnimi razgledi ter idealnimi smuškimi tereni. Za omenjeno kočo se Že zanimajo Zagrebčani, zlasti pa smučarji. Id bodo prišli v zimskem času na svoj račun. IX>mačini zbirajo denarna sredstva. Banovinski svetnik g. Tratnik je v ta namen izposloval od banovine kredit 25.000 din. Z delom se bo pričelo še letos. — Pomanjkanje učnih moči. Na naši šoli že dolgo primanjkujeta dve učiteljski moči. V zadnjem času je odšla neka učiteljica na daljši porodniški dopust. Manjkajo torej kar trije učitelji! Po 70 in še več otrok noseča en razred. Učitelji se 7. njimi trudijo, toda uspeh bo pa morda komaj zadovoljiv. Tako veliko Število otrok gotovo ni v skladu z zakonom o ljudskih šolah, poleg tega pa tudi nasprotuje vsem predpisom modeme higijene. Prizadeti stnr ši naprošajo višjo šolsko oblast, da jim s prihodnjim Šolskim letom pošlje zadost no število učiteljev. Iz Trbovelj — Vsem našim naročnikom bo danes ali jutri naš razrrašaier dostavil pokornice. Na plačilo posebno opozarjamo tiste, ki nam jo dolgujejo za dva, tri ali celo več mesecev. Vsem tištim, bi bi do 10. junija ne izpoLniAi svojih obveznosti, bomo morati list žal vrh. Gospodarstvo _ kmetska posojilnice ljubljanske okobce je pričela danes zopet kapiačevati svoje stare vloge, in sicer vloge do 1000 d>in v celoti, od vlog do 2.000 din 25%t od vlog do 5,000 din pa 10%. Merodajno je stanje vlog na dan 1. marca 1935. Poleg tega se izplačajo počenši s 1. julijem t L še polletne obresti vseh vlog, brez ozira na visino vloge, za prvo polletje 1938. Ze izvršena, po uredbi predvidena izredna izplačila po 1. marcu 1935. se bodo pri izplačilih upoštevala. S tem je tudi ta zavod, ki je šel med velikimi ljubljanskimi denarnimi zavodi zadnji pod zaščito, pričel postopno izplačevati svoje stare vloge in kakor čujemo, da bodo v kratkem ča*m oproščene bc nadalkie vloge. Rešitev uganke, objavljene 14« t. m. Vodoravno: 1) golob, 5) u. 7) petek, 11) abel, 12) mik, 14) karo, 15) sod, 16) čekan, 18) kol, 19) id, 20) kolovoz, 22) Sv.. 23) Riko, 24) Alod, 25) ep, 28) lanolin, 27) ma, 28) copata, 29) a taman. Navpik: 1) gosil, 2) obod, 3) led, 4) ol, 5) niko, 6) p, 7) ek, 8) tok, 9) eros, IO) koloman, 12) melona, 13) kovala, 17) nolft, 20) kila, 21) zona, 27) Ma. Pomotoma je bila v soboto objavljena namestu te rešitev iste križanke, ki smo jo objavili v soboto. V bodoče bomo objavljali rešitve križank vedno v prihodnji številki Usta po objavi križanke. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ufejii::.^i^iimjUMi£uuu^ iimiirrinm'rinflrtMiaiiimtMiiUMm raz no Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Dta NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev itd. za vsakogar nudi P B E S K E B, Sv. Petra cesta 14 KLIŠEJE JIKŠOOUAFIKA SV.PETIIANAM VEC KOLES prvovrstnih znamk, šivalnih strojev Singer, Pfaff ter otroški vozički poceni naprodaj pri »PROMET« fNasproti križanske cerkve). 1547 00 PAB ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12. KUPIM 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek H Din POZOR! jl&bijene čevlje kupujem in prodajam. Potrebujem večjo množino moških čevljev. Klavžer, Voanjakova 4« 1572 i■■■■■■■■■■■■m■b m■b■■■■■■a i■■■■■■d■ nrrTTinnr Kavarna „ Stritar" DANES V TOREK IN SREDO kakor tudi vsako soboto in nedeljo vso noč odprta. Vsak večer igra nova dairuska kapela t I 1 I I ■ ■ I II.....M M ■ ■ ■ I ■ ■ I B ■■■■■■■■■■■■■■■ I ■ ■ O narodna "Tškarna - UUBUAM* §tev f21 Dva znanstvenika svetovnega slovesa izvoljena za častna člana Slovenskega zdravniškega društva — Prof« dr. Zalokar o dr. Jovanoviću, primari] dr. Blnmanef o dr. Jlrasku iz zdravstvene stroke čaka v njegovi znan- j rapijo kirurških obolenj, tri leta nato pa Ljubljana. 31. maja V petek popoldne je imelo Slovensko zdravniško društvo izreden občni zbor v posvetovalnici mestne občine, na katerem sta bila s soglasnim odobravanjem navzočih izvoljena za častna člana društva prof. dr. Milan Jovanovič-Batut in Cehoslovak prof. dr. Amold J i rase k. Izredni občni zbor je otvori 1 predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. A. Kunst s pozdravom češkoslovaškega konzula g. Minovskega, zastopnika banske uprave g. Kosija, zastopnika mestne občine dr. Rusa in zastopnika JC lige predsednika dr. Egona Stareta. Naznanil je namen izrednega občnega zbora društva in dal besedo prof. dr. Alojzu Zalokarju, ki je očrtal osebnost in tvorbo duha dr. Jova-noviča. NAJODLIčrVEJSl JUGOSLOVANSKI ZDRAVNIK Med prvimi srbskimi zdravniki, je v glavnem izvajal prof. dr. Zalokar, ki so po ustanovitvi Jugoslavije prihiteli v Ljubljano da požive stike, ki so jih že pred svetovno vojno gojili z nekaterimi slovenskimi zdravniki, in da se seznanijo s slovenskimi zdravstvenimi zavodi in organizacijami in da v skupnem razgovoru poiščejo pota, po katerih naj bi hodila nova jugoslovanska zdravstvena kultura, je bil prof. dr. Milan Jovanovič-Batut. Ze tedaj mu je svet priznaval ogromne zasluge na polju znanosti, njegovo pionirsko delo za zdravstveno-kulturno povzdigo ljudstva in njegovo literarno delo, ki je po blestečem slogu in po novosti idej stalo med vsemi slovanskimi narodi na prvem mestu. Svoje odlične sposobnosti je profesor Batu t v svobodni Jugoslaviji razvil do take stopnje, da ga danes upravičeno smatramo za najodličnejšega jugoslovanskega zdravnika. Bogastvo svojega duha, ki ga je poprej delil srbskemu narodu, je odslej naprej še v večji meri dajal jugoslovanski skupnosti. Zato je bil le izraz srčne hvaležnosti in odkritega spoštovanja, ko sta ga leta 1931. zagrebška, pet let pred tem pa beograjska medicinska fakulteta imenovali za častnega doktorja, ko so ga jugoslovancka in številna slovanska zdravniška društva izbrala za častnega člana in ko ga je tudi praška medicinska fakulteta imenovla za častnega doktorja. MNOGOSTRANSKO IN PLODNO DELOVANJE Dr. Milan Jovanovič-Batut se je rodil v Sremskih Karlovcih dne 11. oktobra leta 1847 v ugledni trgovski hiši. Njegovi predniki so bili delavni srbski rodoljubi. Njegov ded je dal življenje pod Karadjordjem za srbsko stvar. Maturiral je v Osijeku. Medicino je študiral v pomanjkanju na Dunaju. Pred dovršitvijo medicine je moral služiti kruh kot profesor na realki v Novem Sadu. Vrnil se je zopet na Dunaj in leta 1878. promoviral za doktorja medicine. Letos praznuje 601etnico svoje promocije in 60 letnico svojega uspešnega zdravniškega dela. Po promociji je bil profesor Batut praktični zdravnik v Som boru. Pridobil si je že tedaj z zdravniškim in kulturnim delom velik ugled. Crnogorski knez Nikola mu je poveril organizacijo črnogorske sanitetne službe. Slavni srbski zdravnik in politik dr. Vladen Gjorgjevič mu je priskrbel državno štipendijo, da je mogel dve leti nadaljevati študije v inozemstvu. Proučeval je predvsem bakteriologijo v Munchenu, Berlinu, Londonu in Parizu. Slavni dr. Hlava mu je ponudil mesto bakteriologa na praški univerzi, a dr. Batuta je vleklo nazaj v domovino. Leta 1888. je postal profesor higiene in sodne medicine na tedanji visoki šoli v Beogradu Njegova znan stvena raziskovanja so dobila v učenem svetu veliko priznanje, toda tudi doma so začeli ceniti njegove odlične znanstvene, pedagoške in organizatorne kvalitete in 1. 1902. je bil že rektor beograjske Visoke šole Leta 1905. se je moral zadovoljiti s honorarno službo na juridični fakulteti za sodno medicino, na telmični fakulteti pa za stavbeno higieno. Po svetovni vojni leta 1919. je bil skupno z dr. Vojislavom Subo-tičem. ki je bil že 1. 1912. izvoljen za častnega člana tedanjega našega društva, imenovan za prvega rednega profesorja nove beograjske medicinske fakultete. Zgradil je trdne temelje za nadaljnji razvoj fakultete. L. 1924. je bil upokojen, ker so mu potekla leta aktivne službe. Se večji razgled po njegovem bogatem delu se nam odpre, če pregledamo notranje delo. ki ga je v področju znanstvene kulture izvrši]. Kot dunajski študent je začel orati polje srb-ke in slovanske me- . dicinske terminologi ie Na tej nalogi gradi še dane«? dalie devetdesetletni znanstvenik. Nad 26.000 slovanskih narodnih besed ITIalokaf. stveni delavnici, nekoč prerodijo in obogatijo izumetničene slovan. medicinske jezike. Dr. Batut skuša zasidrati moderne medicinske pridobitve v zdravi ljudski miselnosti. Od tod izvira njegovo življensko delo, njegova klasična zbirka ljudskega zdravstvenega izrazoslovja. Njegove študije so pomagale, da se je razkrila in pojasnila otročniška vročica. Bil je prvi srbski zdravnik na polju bak-teriologije. Vedno je znal ustvarjati orga-nično tako. kakor je odgovarjalo potrebam in nagnenju njegovega naroda. Njegov zagrebški promotor dr. Emil Prašek je ocenil njegovo delo takole: Položili ste temelj za to, da stoji danes kraljevina Jugoslavija na prvem mestu v zdravstveni politiki. Vam mora biti ves jugoslovanski narod hvaležen, ker se lahko nadeja zdrave bodočnosti. TUDI ZNANSTVENIK MORA RITI NACIONALIST Dr. Milan Jovanovič-Batut je sodeloval pri razvoju moderne medicine v bakteriološkem in higienskem pravcu. Začel pa je utirati pot s proroško daljnovidnostjo danes v mnogih državah živahno negovani biološki medicini, ki hoče z evgeniko in rasno higieno pripraviti narodu zdravo in krepko bodočnost. Njegova pisana in tiskana beseda sta v vsakem pogledu tako klasični, tako svojski in pristno narodni, da se prevodi njegovih del ne čitajo z onim užitkom, kakor njegovi srbski originali. Prof. dr. Zalokar je citiral klene besede, ki jih je dr. Batut izgovoril ob promociji v Zagrebu. Vse življenje me je vodila, je tedaj zaključil dr. Batut, misel: skrb družbe za telesno, u ms tv eno in moralno napredovanje osnovne družbene celice — družine. Družino sem vedno smatral za temelj obstanka in napredka ljudske skupnosti. V svojih delih ki imajo znak biološko usmerjene medicine, je prof. Batut pred-njačil ne samo doma, temveč tudi v svetovnem slovstvu. Vsi želimo iz srca prof. Batutu, da tudi v našem narodu zavzamejo biološka načela ono praktično veljavo, ki jim po pomembnosti za bodoči sijaj domovine pripada. Srbski književnik Simo Mata vul j ga je imenoval jugoslovanskega Mantegazzo, učeni anatom Drago Petrovič je dejal, da je Srbija osvojila Bosno s »Književnim glasnikom* in z Batutovim poljudnoznanstvenim listom »Zdravlje«. Svoje pionirsko in misionarsko delo je mogel prof Batut vršiti le zato, ker se je ravnal po geslu: Delajte v narodu in za narod! S tem geslom je postal najodhčnejši srbski in jugoclovenski nacionalni zdravnik, nacionalist v čistem in globokem pomenu, ki bo tudi sedanjim generacijam zdravnikov in javnih delavcev omogočil uspehe za nacionalni kulturni in zdravstveni preporod. Svojim dijakom medicine je dejal: Iz ust svojega nesmrtnega učitelja Pasteurja sem slišal te besede: »Resnica je, da je znanost mednarodna, a vsak znanstvenik mora biti nacionalist, to je človek, ki ga tudi pri znanstvenem delu ogreva ljubezen do naroda, iz katerega je vzniknil in kateremu dolguje vse svoje sile« Slovenski zdravniki čutimo srčno dolžnost, da preporoditelju srbske in jugoslo-venske zdravstvene kulture, vodniku našega akademskega naraščaja, zaščitniku ljudskeea zdravja in zdravniku-nacionali-stu prof. Milanu Jovanoviču-Batutu čestitamo k 60 letnemu zdravniškemu delu in ga prosimo, da sprejme častno članstvo našega društva kot skromen dar za njegovo tudi za naše ljudstvo pomembno zdravstveno prosvetno delo. PROF. DR. ARNOLD JIRASEK Osebnost in delo Cehoslovaka prof. dr. Arnolda Jiraska je očrtal pri mari j dr. Robert Blumauer. Prof. dr. Jirasek je bil rojen dne 3. julija leta 1878. v Pragi. Gimnazijo in medicino je dovršil v Pragi, kjer je tudi leta 1910 .promoviral Svoje medicinsko delovanje je začel kot hospitant na interni kliniki prof. dr. Thomaverja leta 1911. Ho-spitiral je tudi na zavodu prof. dr. Fran-kenberga. Leta 1912. je bil imenovan za operacijskega eleva na kirurški kliniki prof dr .Kukule od koder je bil poslan s češko odpravo za balkansko-slovansko odpravo v Črno goro, kjer se je mudil do leta 1913. V tej odpravi je deloval pod vodstvom dr. Rvchlika tudi v Beogradu. Ob izbruhu svetovne vojne so ga poslali na rusko fronto, kjer je ostal do leta 1917, odtod pa je bil premeščen na italijansko fronto h kirurški skupini dr. Kukule, kjer je vztrajal do konca leta 1918. Po prevratu •e je vrnil v domovino in je bil imenovan za asistenta Kukulove klinike. Leta 1923 je bil Jirasek habilitiran na Karlovi univerzi za občo in specialno patologijo in te- je bil imenovan za rednega profesorja in predstojnika I kirurške klinike, kateri na-čeluje še danes in katero je dvignil na zavidljivo višino. Leta 1935. je postal vodja zavoda za vojno kirurgijo pri Karlovi univerzi. Od leta 1923. skoraj ni bilo znanstvenega medicinskega kongresa, na katerem ne bi aktivno sodeloval. Pomembne so njegove številne kongresne teme. Za nas so posebno važna predavanja, ki jih je imel leta 1935. na beograjski in zagrebški univerzi v srbskem jeziku. Razmeroma mlad je postal izreden član Akademije znanosti in umetnosti v Pragi in član več drugih znanstvenih društev doma in v tujini. Dosegel je s prof. Jurazsem uvedbo enotnega slovanskega jezika na mednarodnih kirurških kongresih. Imenovan je bil rudi za častnega člana mnogih jugoslovanskih stro kovnih in zn an s tvenih društev in ustanov. Poleg znanstvenega dela je pomembno njegovo delo pri reševanju stanovskih vprašanj. Obšel je vse evropske klinike. Zanimal se je prav posebno za klinike, na katerih je v ospredju neurokirurgija. Iz- dal je in publiciral 115 znanstvenih referatov in predavanj strokovnega, vojno-medicinskega in stanovskega obeležja, dalje 13 životopisov, kritičnih študij, s posebnim ozirom na vseslovansko stališče. V stotine gredo druga njegova dela, razprave, predavanja itd. Pečal se je tudi z razmerami v jugoslovanskem medicinskem svetu in objasnjeval zdravstvene razmere v bivši Srbiji in Crni gori za časa balkanske vojne. Njegovo ogromno delo ga kaže kot vzornega slovanskega medicinsko-znanstvenega pionirja. Posvetil je vse svoje odlične sposobnosti zlasti kirurškemu delovanju, ki ga je priznal ves evropski znanstveni svet. Prof. Jirasek ni samo evropsko priznani znanstvenik-medicinec. temveč se v njegovih delih odraža v največji meri tudi slovanska bitnost. Za časa balkanske vojne je nudil svojim bratom z odprtimi rokami svojo dragoceno pomoč, med svetovno vojno je pomagal na italijanskem bojišču številnim slovanskim bratom. Zveza jugoslovanskih igralcev ga je imenovala za svojega častnega člana — dobrotnika. Odlikovan je bil z visokimi jugoslovanskimi redi ,sodeloval je v naših strokovnih časopisih. Inozemske zdravniške ustanove in organizacije so mu izkazale priznanje r: podelitvijo častnih funkcij in članstva. Odbor Slovenskega zdravniškega društva si šteje v čast da more predlagati na izrednem občnem zboru prof dr. Arnolda Jiraska. kot pobornika slovanske kirurgije, za častnega člana. V dveh letih 86 krat čez ocean Velike svečanosti na orjaškem angleškem parnikn »Oueen Mary" V proslavo rojstnega dne angleške kraljice matere Marije so priredili v četrtek 26. t. m. svečan obed na krovu prekoocean-skega parnika >Queen Mary« med vožnjo iz New Yorka v Evropo. Obenem so proslavili tudi drugo obletnico prve vožnje tega orjaškega angleškega parnika. Parnik »Queen Mary« je krenil na svojo prvo vožnjo 27. maja 1936. Centralni pisarni Cu-nard White Star Limited v Liverpoolu so poslali v proslavo naslednjo pozdravno brzojavko: »Kraljevsko poštno ladjo »Queen Mary« so pozdravJi kot orodje miru med narodi odlični ameriški in angleški potniki na današnji svečanosti v proslavo rojstnega dne Njene Visokosti kraljice Marije in druge obletnice odkar je jel voziti ta veleparnik. Slavnostna govornika sta bila: ameriški potnik Edvard Summer, član mednarodne trgovske zbornice v Parizu, m sir Regi- nald Dorna Smith, član angleškega parlamenta. Summer je izrazil svoje prepričanje, da bo parnik >Queen Mary« še dolgo oral Atlantski ocean in utrjeval tako stike med ljudmi vseh narodov ter opravljal v srcu kraljice matere tako drago delo. Smith je pa izrazil prepričanje, da bi bile vse ovire kmalu odstranjene in vsi spori na svetu poravnani, če bi se državniki vseh narodov vsaj enkrat peljali s parnikom »Queen Mary« čez ocean.< Kapitan ladje Irwing je naglašal rekord parnika v zadnjih treh letih, saj je »Queen Marv« 86 krat preplula Atlantski ocean, prevozila nad 256.000 milj in prepeljala nad 115.000 potnikov vseh narodnosti. Tako ogromnega dela v tako kratkem času ni opravil noben prekooceanski parnik. Po svečanem obedu so priredili gala ples v velikem salonu, potem so se pa nadaljevale svečanosti na veliki verandi. Za slavnostne govornike Neka londonska tvrdka si je izmislila novo uporabo za gramofonske plošče. Gramofonska plošča skiži že nekaj časa za govoreče pismoc, zdaj pa bo nadom estovala še slavnostne govornike. Vzemimo proslavo rojstnega dne. Govornik vrtane, potrka na kozarec in postavi gramofon na mizo. Zbrani gostje poslušajo oginlevit govor, seveda z gramofonske plošče. Končno zakliee gramofon slavij en cu >živio« in družba se temu klicu samo pridruži. Slavi jen ee se mora (seveda zahvaliti, toda tudi njegov trud je prevzela gramofonska plošča. Navije gramofon, obrne ploščo na drugo stran in že se začuje rz gramofona njesova zahvala. Samo ploskanje in napitnioe ostanejo pridržane družbi.. Gramofonskih piosc za slavnostne govor- nike pa ne prodajajo, temveč č^amo posojajo. Tako lahko naročite slavnostne govore za predsednike raznih društev, za krst, zaroko ali svatbo, pa tudi žalnih govorov ima tvrdka na gramofonskih plolčah vedno dovolj v zalogi. Odjemalec pride in posluša nekaj govorov, potem &. pa izbere tistega, ki mu naibolj ugaja___No, si non e vero... 600 krat zaročena V nek: bolnici v \ew Yorku je umrla oni dan siromašna im zapuščena Adrienna Mac Sleamova, stara 48 let. V mladih letih je biLa plesalka in omožila se je z milijonarjem Mnc Sleamom. Kmalu ;e pa svojega mo_ ža zapustila, toda - seboj je vzela ves svoj oaftdt, povrhu pa še 100.000 dolarjev. Pustolovska žilica jo je gnala iz mesta v mesto in pogosto je izpremenila eTroje ime. Povi>od ie osvajala moška srca bila je 600 krat zaročena in 32 krat omožena. Bila je pa tako spretna in iznajdljiva, da Ji niso mogli do živega. Samo ©okra* je bila obsojena zaradi bigamije na tri leta ječe m sicer v Belgiii. Cim je pa prišla iz ječe, £ nadaljevala svoje burno življenje, dokler.. ni pobrala smrt. Poskusen z dvigalom Čuden zloč n ]* bil storjen mi dan v Rennesu, namreč poskus umora ■ pomočjo dvigala v ser>er>- nadstropni stnr o vanjski hiši. Na nabrežje PieialajPS je prihajal vsak dan v 1pšo 19-letni pekoviM pomočnik Edmond B^llon. PllueJ*! j*» najemnikom peciVo iz trgovine svojep i r>eta. Bel-lon močno lepa in zato se j r uluževal dvigala, da mu ni bilo treba hod v v višja nadstropja. NeVi nmjwmk 'rj sedmega nadstropja. 62-letni bhrtf te'esnHrM r>lix Be-douet, ki ni bil med Bjeejmftal Vjemalci, je večkrat prepovedal batil it rahljati dvigalo in mu zp-rc-'i. de ura bo §■ pokazal, če prepoved ne be ne ^ - i Ko je nekega dete Bellon zopet stopil v dvigalo, ga je med prvim in drugim tu -tropjem opazil v pritličje spnšrav-či s- Bedouet. Ustavil je dvigalo med prvim In drugim nadstropjem in zagrozi fnntu. de ga bo pustil tam. Neka najemnica iz drur;?-* nadstropji je prigovarjala Bedouetu. naj oivti s*^a?tega fanta pri miru. Ker je p* Bedouet grobo odgovarjal, je odšla. Ubogi Bellon je viset z glavo med kabino in steno jaška. Poskusil je resiti se iz neprijetnega položaja* toda Bedouet. ki je opazoval, je v naslednjem hipu znova pognal dviga9o in Bellona je zgrabilo za vrat, njegovo telo je pa viselo pod kletko dvigala. Bedouet je mirno odšel po stopnicah doli, pa so ga rm ovadbo usmiljene najemnice prijeli. Dobre pol ure je visel ubogi pekovski pomočnik v dvigalu. Prerezalo mu je vse mišice na vratu in izgubil je mnogo krvi. Bedoueta so are. tirali zaradi poskušenega umora. BeHon bi bil izkrvavel in izdihnil, če bi mu bilo dvigalo prerezalo glavno žilo na vratu, kar se samo po srečnem naključju ni zgoduo. Iz Ptuja — Proslava, rojstnega, dne dr. Bene^a. J<3L. Sokol in XV. podružnic?, počitniške zveze na gimnaziji v Ptuju so prirelilj v petek v mestnem gledališču v proslavo rojstnega dne prezidenta Č"SR dr. E ^varda BeneSa češkoslovaško akadem';o. Gledališče je bilo zasedeno in so bili pr šotni tudi zastopniki oblasti ter urac'ov. Na akademiji je sodeloval tudi pevski zbor Glasbene Matice in članstvo počitniško zveze. Osmosolec Bagar Mirko pa je imel proda« vanje o dr. Benešu. Akademija jo 1< po uspe la in so se vršile spontane mar. ustacije za češkoslovaški narod. Po akademiji so se dijaki formirali v sprevod, da bi manifestirali za češkoslovaško z državno zastavo na čelu. pa niso mogli. — Z drevesa je padel 7-letni posestnikov sin Ivan Leben iz Formina. ki si je zlo* mil obe roki. Prepeljan je bil v bolnico. — Telefonsko omrežje se bo razširilo tudi v Slovenske gorice, ki so sedaj še brez telefona. Prvenstveno se bo v postavil telefon s Sv. Urbanom in je tozadevni materijal že dala na razpolago terenska sekcija. — Se o tatvini v Cvetkovcih. Poročali smo že kratko o drzni tatvini v petek dopoldne v Cvetkovcih. Tatovi so obiskali bratranca JanŽekoviča Antona in Ivana Hrgula, ki sta se šele pred kratkim vrnila iz Amerike in prinesla s seboj vse prihranke. Tatovi so vedeli, da imata oba velike vrednosti doma in da imata doma več gotovine. Obema so tatovi odnesli amerikanske vrednostne papirje v vrednosti 125.000.—, dalje hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke z vlogo 13.000 din ter 2.000.— din gotovine. Poleg tega so odnesli tatovi še dve zlati uri z verižicami, več zlatih prstanov, obleke in perila tako da sta oba posestnika oškodovana za več kot 170.000.— din. Za tatovi vodi sled v Maribor, ker so se baje odpeljali iz Ptuja z avtobusom. Orožniki so takoj odšli na zasledovanje. — S skednja je padel. V SeJah pri Ptuju je padel s skednja 7-letni posestnikov sin Štefan Kampl. Priletel je z glavo na zemljo, kjer je obležal nezavesten in so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili težko poškodbo na glavi. Iz Loke pri Zidanem mostu — Občinski sejem. V ponedeljek se je vrMl v Loki pri Zid. mostu or>ir*njni občinski eejem, ki i-e privabil mn:>£ro sejmarjev iz blizne in daljine okolice. Kramarii so pripeljali blasro na avtomobilih ter ea raz>l:i v I i sredi trga v Loki. Sejem je bi! zaradi kri/, . .]tvi in cetfkeeja ter neodložljiv.- t dela. ki ca opravljajo kmetje v tem času bolj s«?abo obiskan. Kupee* je bilo mele 'n kupčije so tile bolj slabe. V ŠOLI — To nalogo je pisal vaš oče. — Ne, prosim. On jo je samo začel, toda mati je morala vse prenaredati. 36 otok gobauceu — Da bi molčal. In obžalujem, dragi inspektor, molčal bom. Niti pol ure ni minilo od Sketchevega odhoda, ko je nekdo močno potrkal na vrata policijske stražnice in inspketor Braun je zazijal od presenečenja, ko je zagledal pred seboj bledo oblice Pamele Kernove. — Kaj je pa vas prineslo sem? — je vprašal srrieje. Toda brž je postal resen, videč, da se bo Pamela zdaj zdaj onesvestila. — Ali se je kaj zgodilo? — je vprašal razburjeno. Pamela je odgovorila zamolklo: — Da. Prihajam ovadit moža, ki se imenuje Jack Sketch. Inspektor jo je debelo pogledal. Ne, to ni bila šala. Pamela je bila smrtno resna in po sencih so ji tekle potne srage. — Ta mož je ustrelil davi dva prijatelja mojega očeta in . . . Braun je stisnil ustnice in njegove lične kosti so stopile naprej. — S tem bi se ne hvalil preveč, da sta bila to prijatelja vašega očeta, — je dejal osorno. je — Dovolite mi povedati do konca. To še ni vse. Ta mož izsiljuje od mojega očeta denar. Prišla sem ga torej ovadit zaradi izsiljevanja. Inšpektorju se je zresnil obraz. Nemirno se ozrl na Pamelo in vprašal: — Ali ste prepričani o vsem, kar mi tu pripovedujete? Obdolžitev je težka. Sestaviti moram protokol in to pomeni za Sketcha vezala ali pa v najboljšem primeru Hudičeve otoke... Pamela je prebledela še za spoznanje bolj. Kar se je njena postava skrušila in glava ji je omahnila na mizo. Plakala je bridko in krčevito. Inspektor Braun se ni dal spraviti iz svojega zloveščega ravnotežja. Resnega obraza je dejal z uradnim glasom: — Pripovedujte, kaj ste videli. Pamela se je naenkrat vzravnala in zakričala divje: — Nič! Nič! Ničesar nisem videla. Razumete? Bledlo se nri je. Preklicujem vse, kar sem izjavila. Ničesar ne moreni reči o tem potepuhu. Domov poj dem Vstala je in stopila k vratom. — Nikamor ne pojdete! — je zaklical inspektor Braun. Zdrznila se je, potem je pa povesila glavo in odhitela k vratom. Braun je pritisnil na gumb na mizi in v trenutku, ko je Pamela naglo odprla vrata, je že stala pred njo visoka postava domačina redarja. — Nikamor ne pojdete in ne silite me izgovoriti frazo, da ste aretirana zaradi težke žalitve. Sedite! Omahnila je na stol in zrla vsa iz sebe v ledeni inšpektorjev obraz. Braun je bil silno ogorčen. Vstal je, sklenil roke na hrbtu in jel hoditi dolgih korakov razburjeno po sobi. Potem se je pa ustavil pred njo, se razkoračil in začel govoriti: — Vaša ovadba je resnična, gospodična Ker-nova, čeprav sem mislil, da bi bila vi zadnja, ki bi bila zmožna storiti ta korak. Ustrelil je davi dva moža. To je prvo, kar ga obremenjuje. Zdaj se pa pomeniva o tem podrobneje. Tu je knjiga zločincev. To je prva slika — Bergner. Ne bom vam črtal imen vseh ljudi, ki jih je umoril. Nagrada na njegovo glavo — 500 zlatih mark. Tu je druga fotografija — Britsfield — Hol and ec. Nagrada na njegovo glavo 2.000 holanskih zlatnikov. To sta torej dva moža, ki ju je dopoldne položil na tla. — Lahko vam izdam še tretjo ovadbo, ki jo je podal sam proti sebi pred pol ure. Razbil je glavo tretjemu možu, ki ga je čakal za plotom poslopja DPHG. Tudi ime tega moža je zabeleženo v registru. Piše se Picadilli — obsojen je bil na Hudičeve otoke, od koder je pobegnil, pusteč za seboj dva ustreljena paznika. Na njegovo glavo je razpisana nagrada 5.000 frankov. Zdaj vam pa povem nekaj zanimivega. Jack je potepuh, ki nima denarja v izobilju. Toda smrtno bi bil užaljen, če bi mu hotel te nagrade izplačati. Prepovedal mi je sploh omenjati komurkoli, da je te zločince ubil on. Moral sem mu pod častno besedo obljubiti, da bom objavil v policijskem poročilu, da sem jih zasačil jaz. Za to me čaka velika zvezda, čenrav se je ne veselim, ker je nisem zaslužil sam. Moram pa molčati, ker krijem tega fanta. Denarja seveda ne bom obdržal. Porabljen bo za sanatorij tu na obali, ki dobi po Sketchu ime, če bom sploh zvedel, kako se v resnici imenuje. Pamela je imela široko odprte oči in odpirala je usta, da bi izpregovorila. Inspektor Braun je pa ni pustil do besede. — Druga vaša ovadba glede izsiljevanja denarja od vašega očeta. Vedel sem, da Sketch od nekoga izsiljuje denar, nisem pa vedel, od koga in zakaj. Zdaj vem, da je to vaš oče. Obrnil se je, odprl naglo predalček svoje pisalne mize in segel vanj. Potegnil je iz njega sveženj bankovcev in jih srdito vrgel na mizo. — Tu so! To je sto funtov, ki mi jih je prinesel Jack s prošnjo, naj jih shranim. Shranim jih gospodična, hranil jih bom, dokler ne zvem, zakaj je vaš oče plačal ta denar Sketchu za molk. Ali bi mi ne hoteli tega povedati sami, če ste že znali ovaditi Sketcha? Zardela je in povesila glavo. Inspektor je vzel bankovce in jih vrgel nazaj v predalček. Zaklenil ga je m se obrnil k Pameti. IfctMe Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Ghristof — Val v T^ihi^f^ {