Medtem ko so cesto od T odraz a proti Gorenji vasi začeli graditi ob koncu poletja, so buldožerji te dni zarili v rušo tudi pri Ga brku. Tako je po večletnih pripravah začela nastajati »uranska« cesta skozi Poljansko dolino. Zgrajena mora biti do leta 1981, ko bodo odprli rudnik urana Žirovski vrh. — F o to: F. Perdan (XXXII. Številka 92 ^j,:oWin«ke konference SZDL 7o$»j, Radovljica, Škofi« Loka t, IkUj« Časopisno podjetje ,GUvni urednik Igor Slavec J^p urednik Andrej Zalar jgILO SOCIA DELOVNEGA LJUDS Kranj, petek, 23. 11. 1979 Cena: 5 din Litrt izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedenako, od januarja 1964 kot poltednik ob Kredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO olektivno demokratično idkCK ZKS je ocenila uresničevanje ustave in zakona o |4li4eltt ter delegatskega sistema. Ko so te dni na sejah S konferenc obravnavali stališča 5. seje in ocenjevali tvoji h občinah, so opozorili na vrsto nedoslednosti in Ločljivosti, ki zavirajo boljše delo delegatskih skupščin in odločanje na ozek krog, pogosto pa ga prenašajo tudi JJSefttake baze. I zavora večje učinkovitosti je pomanjkanje odgovor-jnresniče vanju sprejetih sklepov in to v samoupravnih temeljnih organizacij, družbenopolitičnih organiza-"jrffrt *" akupsčinah in vseh drugih ravneh odločanja. W fagubljajo zaupanje v učinkovitost delegatskega Tin prav tu je treba iskati vzrok slabe udeležbe na šesta n-[T drogi strani pa imamo pravo inflacijo sestankov, ki so i0 atbo pripravljeni in predolgi. Potekajo tako, kot bi $ konec dejavnosti in ne dogovor za delo vnaprej. Prob-jtfsdiva, ki »o pisana nerazumljivo, so predolga in mno-itotn tudi nerazumljiva. diskriminacijo delegatskega sistema pa pomeni po-Jtk poviem pripravljenih gradiv delegatom na mizo, potrdijo. Delegati morajo sodelovati tudi pri pripravi jjrin predlogov, ne pa jih le potrjevati. S takšnim nači-te delegatske skupščine spreminjajo le v dviganje rok. i Dotrebno zaostriti odgovornost tistih, ki gradiva so v vseh gorenjskih občinah dosegli frontno t v okviru SZDL.. V praksi pa to pomeni, da večina i fc vedno sloni le na Zvezi komunistov, medtem ko je pja o skupni akciji se vedno premalo. Doseči je treba množičnost dejavnosti. Vse preveč dela je na po Kaki so preobremenjeni, medtem ko jih veliko stoji ob ^kritizira. _ to tudi poudarili, da mora biti Zveza komunistov 2* probleme ljudi. Prisluhniti mora, kaj jih teži, in da se bodo razmere uredile in da bodo pristojni prati i. Prav sedaj je ostro izpostavljeno vprašanje iv je bil že lani sprejet odlok o osnovni preskrbi, >, da izvršni sveti ne obvladujejo razmer na tržišču. je ob vseh teh vprašanjih uresničevanje _ika Tita, da na vseh ravneh delujemo demokra- i^olsktivno. če bomo dosegli, da se bo v skupščinah res ,fconarejen velik korak naprej. L. Bogataj Ji Več za otroke Zveza skupnosti otroškega varstva predlaga naj bi povečali otroški dodatek družinam, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 2.100 dinarjev V Sloveniji dobiva otroški dodatek okoli 164 tisoč družin za okoli 330.000 otrok. Prejemajo ga družine z nižjimi dohodki, ki jih sleherno zviševanje življenjskih stroškov najbolj prizadene. Ker so letos cene porasle precej več kot smo planirali, zveza skupnosti otroškega varstva predlaga, da bi Se v tem letu in to za november in december povečali otroški dodatek vsem tistim družinam, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 2.100 dinarjev. Tako bodo družine, ki imajo manj kot 1.700 dinarjev dohodka na člana, prejemale za prvega otroka 510 in za drugega in naslednje otroke 630 dinarjev. Ce je dohodek med 1.700 in 2.100 dinarji bo znašal dodatek za prvega 440 in za drugega 550 dinarjev; če znaša dohodek nad 2.100 in manj kot 2700 dinarjev znaša dodatek 260 oziroma 340 dinarjev in za družine, ki imajo od 2.700 do 3.300 Referendum v Čirčah uspel V nedeljo so se krajani Cirč odločali o programu izgradnje družbenega centra, ki naj bi ga zgradili s pomočjo samoprispevka. Referenduma se je udeležilo od 851 vpisanih 794 volivcev in jih za samoprispevek glasovalo 547 ali 64,28 odstotka. Ob tem velja poudariti, da bo izgradnja družbenega centra prva velika akcija v Čirčah in, da jo je podprla večina krajanov, ki so s tem dokazali, da so pripravljeni prispevati za razvoj krajevne skupnosti. Vodstvo krajevne skupnosti pa se je ob tem zavezalo, da bo takoj začelo pripravljati vse potrebno za gradnjo. r y dinarjev dohodka na družinskega člana 210 do 280 dinarjev. V prvi skupini naj bi se povečal dodatek za 120 dinarjev, v drugi za 100 dinarjev, medtem ko za zadnji dve skupini ostaja višina otroškega dodatka nespremenjena. Ta predlog so podprli izvršilni odbori zveze skupnosti otroškega varstva in skupnosti socialnega varstva Slovenije, veljal pa bo, ko ga bo potrdila skupščina skupnosti otroškega varstva. Dodatek za kmečke otroke naj bi se povečal za 50 dinarjev in bo tako okoli 25.000 otrok prejemalo po 300 dinarjev dodatka. Povečali r«*j bi tudi posebne dodatke k otroškemu dodatku; za otroke, ki imajo enega hranilca naj bi po novem prejemali 150 dinarjev posebnega dodatka; težje duševno in telesno prizadeti otroci naj bi prejemali 320 dinarjev mesečno, ker bi se posebni dodatek povečal za 60 dinarjev. Iz tega sledi naj bi se revaloriziral tisti del programa skupnih nalog, ki zajema denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok. Te naj bi letos znašale 1,5 milijarde dinarjev. Glede na rast družbenega proizvoda je namreč Zavod za planiranje SRS ocenil, da se lahko planirana sredstva za družbene dejavnosti povečajo za 3 odstotke. Ta denar naj bi skupnost otroškega varstva porabila za zvišanje otroških dodatkov, -lb Kupci še čakajo na premog Znane so težave naših premogovnikov, ki zaradi zastarele opreme in drugih težav ne morejo zagotoviti tržišču dovolj premoga, predvsem kvalitetnega. Te težave bodo zaradi skromnega izkopa trajale v Jugoslaviji še naslednjih pet let in tako trgovske organizacije, ki se ukvarjajo s j prodajo premoga, nikakor ne bodo mogle zagotoviti vseh ; naročenih količin. Primanjko-valo bo kvalitetnih vrst, medtem ko je premoga slabše kvalitete dovolj. Na Gorenjskem zdaj čaka na premog okoli 1000 kupcev, { ki si želijo predvsem rjavi premog, medtem ko bi slabšega lahko takoj dobili. V Naklem sprejemajo naročila, vendar pa rjavega premoga ne morejo obljubiti, saj imajo rjavega premoga premogovniki le malo, tudi na K oso vem ; in v Bosni, kjer komaj zado-i voljujejo domače tržišče. No-; vembra so pri Merkurju dobili ' dovolj premoga in pravijo, da ne bi bilo dolgih vrst, če bi se kupci zadovoljili z lignitom. D. S. J Gradnja že začeta KRANJ - V sredo so se sestali člani odbora za izgradnjo večnamenske dvorane Gorenjskega sejma v Savski loki. Kranjsko sejmišče se že spreminja v gradbišče, člani gradbenega odbora pa so ugotovili, da potekajo dela po programu. Na seji so sprejeli poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o gradnji in pogodb o poslovnem sodelovanju in obravnavali poročila projektanta, inženiringa, Gradbinca in LTH, ki sta izvajalca del, in nadzornega za gradnjo. Na seji so sodelovali tudi predstavniki kranjskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine. -jk Sodelovanje z občino Buje Radovljica — V okviru praznovanja praznika občine Radovljica so se predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Buje s predstavniki občinske skupščine Radovljica dogovorili o možnostih nadaljnjega medsebojnega sodelovanja. Obe občini bi si lahko izmenjali izkušnje na več področjih, tudi na gospodarskem in turističnem. V okviru sodelovanja se kažejo možnosti poslovnega sodelovanja v trgovini med Trgprometom iz Umaga in Murko iz Lesc, v povezavi turističnih društev iz občine Buje in občine Radovljica, v sodelovanju turističnih potovalnih predstavništev v Umagu in na Bledu. Prav tako so precejšnje možnosti povezovanja na kmetijskem in na ostalih področjih do organiziranja šole v naravi v obeh občinah. D. S. Na Brdu pri Kranju je bila včeraj tiskoma konferenca, na kateri so predstavniki Iskre seznanili novinarje z razvojnimi usmeritvami Iskre v naslednjem srednjeročnem obdobju in dosežki zadnjih let. Poudarili so. da je Iskra uresničila vse razvojne cilje, ki jih je sprejela s podpisom družbenega plana Složnije in Jugo slavije. Spremenili so sestavo proizvodnje in razvijajo mikroelektroniko ter druge zahtevne programe, ki zahtevajo več znanja in visoko tehnologijo. Proizvodnja je trajno usmerjena v izvoz in bodo v tem srednjeročnem obdobju presegli 500 milijonov dolarjev iztržka na tujem trgu. V prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi se obseg proizvodnje poveča/ letno za okoli 19 odstotkov, ustrezno temu pa bo raste! tudi dohodek, izvoz pa naj bi vsako leto poraste/ za petino, (lb) — Foto: F. Perdan NASLOV. G LAS 2 STRAN PETEK, 23. NOVEMBRA Pomoč naprednim gibanjem Teden solidarnosti z narodnoosvobodilnim i gibanji po svetu, ki je postal že tradi cionalna manifestacija pomoči naših narodov in narodnosti žrtvam imperiali stične agresije, bo letos od 17. do 23. decembra. To je seveda le ena od oblik solidarnostne pomoči, ki jo na pobudo SZDL zatiranim narodom nudimo pri nas. Koordinacijski odbor pri SZDL je tudi letos izdal 10 različnih novoletnih voščilnic, ki jih je izbrala posebna komisija in značke ob mednarodnem letu otroka. Za 300.000 voščilnic in 30.000 značk naj bi iztržili blizu 1,3 milijona dinarjev in jih namenili kot pomoč osvobodilnim gibanjem, beguncem in otrokom. Osnovne šole so doslej naročile že 34.000 voščilnic. Nov muzej NOB Ker ima Muzej ljudske revolucije Slovenije že več desetletij neprimerne prostore v Cekinovem gradu v Ljubljani, je skrajni čas, da dokumenti in številna druga gradiva iz časa NOB dobijo mesto, ki ga zaslužijo. To pa pomeni, da bodo na ogled v sodobnem objektu, kjer bo prostor tudi za predmete, ki so sedaj skriti pred obiskovalci. Zato so v izvršnem svetu Slovenije podprli gradnjo novega muzeja NOB, hkrati pa so poudarili, da mora muzej predstavljati tudi osrednje republiško obeležje NOB; takšnega obeležja sedaj nimamo le v Sloveniji. Bolj redna preskrba Do zastojev v preskrbi z nekaterimi proizvodi je prišlo predvsem zaradi visokega porasta kupne moči in porabe, ki je bila precej višja od načrtovane pa tudi zaradi neorganiziranosti in nedoslednosti pri preskrbi. Vendar pa so razmere v preskrbi s kavo, mlekom, mesom, pralnimi praški in nafto takšni, da ni razlogov za dramatiziranje. Ukrepi, ki jih sedaj izvajamo, bodo zaustavili negativno tendenco in pripeljali do normalizacije, pri čemer pa bo treba omejiti potrošnjo v realnejše okvirje. Tekstilci veliko na tuje Domači proizvajalci tekstilnih izdelkov bodo izvozili do konca leta za 7 milijard dinarjev blaga. Če pa upoštevamo še dodelavo, bo vrednost izvoza presegla 9 milijard dinarjev. V primerjavi z lanskim letom pa se bo letos izvoz povečal za 18 odstotkov. Več kot polovica opravljenega Več kot pol dela pri dograditvi termoelektrarne Kosovo B, kije največje gradbišče na Kosovu, je opravljenega. Končali so že obloge hladilnikov, h koncu pa gredo tudi druga dela; montaža tehnološke opreme in drugo. Kot je pričakovati, bodo prvi blok dogradili do srede leta 1981, druga pa do konca istega leta. Enotno obdavčenje Republike in pokrajine so se zedinili, da bodo do konca tega meseca enotno predpisale osnovne elemente obdavčenja skupnega dohodka občanov. Z dogovorom bodo sprejete tudi enotne olajšave za davčne zavezance. JESENICE r V ponedeljek. 26. novembra, ob 17. uri bo v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine seja občinske konference zveze •socialistične mladine Slovenije z Jesenic. Udeleženci seje bodo obravnavali poročilo o dosedanjem delu občinske konference in poročilo nadzornega odbora ter program dela konference do marca prihodnje leto. Opravili bodo tudi nadomestne volitve za organe občinske konference, delegacijo konference ZSMS za občinsko konferenco Socialistične zveze in člane njenega predsedstva Med drugim bodo na seji podelili priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem. (S) V ponedeljek. 26. novembra, bo ob 17. uri v kazini na Jesenicah seja obeh zborov skupščine jeseniške kulturne skupnosti. Udeleženci seje bodo obravnavali analizi razvojnih možnosti in elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana z oceno potrebnih sredstev za obdobje 1981 — 1985 jeseniške in slovenske kulturne skupnosti. Med drugim bodo spregovorili tudi o predlogu valorizacije in poračuna sredstev za letošnji program ter pripravi in oblikovanju programov jeseniške kulturne skupnosti za prihodnje leto. Prav tako bodo razpravljali o rezultatih javne razprave o samoupravnem sporazumu za združevanje sredstev za idejne načrte novega kulturnega doma na Jesenicah ter najemu posojila za izdelavo teh načrtov. (S) Svet v tem tednu Koristen obisl KRANJ -Občinska konferenca SZDL Kranj nadaljuje s posvetovanji o uveljavljanju in delovanju delegatskega sistema. Občinska skupščina je namreč julija ocenila delovanje delegatskega sistema v kranjski občini, občinska konferenca SZDL pa s posvetovanji preverja uresničevanje teh načel. Takšno posvetovanje je bilo včeraj v Preddvoru, na njem pa so sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti Preddvor. Bela, Kokra. Jezersko, Visoko in Olševek ter predstavniki občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacij. .j^ RADOVLJICA V ponedeljek, 26. novembra, bodo na Bledu podpisali samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju na družbeno-ekonomskih osnovah skupnega prihodka med GG Bled, GG Kranj in Aero-tovarno Celuloze Medvode. Obenem bodo podpisali tudi samoupravni sporazum o trajnem medsebojnem sodelovanju med Gradisom in Jelovico. Društvo inženirjev in tehnikov papirništva organizira od 21. do 23. novembra v Kazini na Bledu 7. letni simpozij. Srečali se bodo strokovnjaki s področja papirne industrije in spregovorili o problemih in strokovnih spoznanjih ter si ogledali tudi papirnico Količevo. SK. LOKA Danes ob 13.30 bo v domu ZB Škofja Loka posvet predsednikov komisij in članov samoupravnih organov, ki se ukvarjajo s pripravami meril delitve OD v izobraževalnih organizacijah. Posvet pripravlja občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter znanosti. V ponedeljek, 26. 11. ob 17. uri bo v osnovni šoli Peter Kavčič seja občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Obravnavali bodo problematiko nadurnega dela, problematiko vzgojno izobraževalne dejavnosti, program dela za uresničevanje preobrazbe, vzgoje in izobraževanja ter zaposlovanje učiteljev brez formalne izobrazbe. L. B. So mladi dovolj obveščeni Uspešno delo Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj se odraža tudi v glasilu Naprej - V krajevnih skupnostih m na so/a/i prevladujejo literarni časopisi — Koliko o mladin Glas? Al M . dovolj obveščeni o delu m življenju v svoji sredini? O tem je med drugim tekla tudi beseda na izredni seji Kranj — Hitro, učinkovito in družbeno odgovorno obveščanje naj bi zapleteno delegatsko ožilje »napajalo« s stališči in pobudami delovnih ljudi in krajanov, seglo naj bi v vse samoupravne sredine in na vsa področja človekovega dela in življenja. Delavcem, kmetom, mladim v šolskih klopeh — skratka vsem mora posredovati informacijo o dosežkih in dogajanjih doma in na tuiem in jih seznanjati o različnih možnostih reševanja določenega družbenega vprašanja in predvsem razvoja. Le tako bo tudi odločanje samoupravno in takšno, kot si zanj prizadevamo. Kako se mladi iz kranjske občine, organizirani v Zvezo socialistične mladine, vključujejo v te samoupravne tokove obveščanja? Ali so Slavje v Mavčičah Mavčiče — V krajevni skupnosti Mavčiče, ki združuje razen Mavčič še Podrečo, Praše, Jamo, Breg ob Savi in Mejo. bodo jutri, 24. novembra, praznovali. Ob treh popoldne bodo izročili namenu nov družebeni center, v katerem so prostori za družbenopolitično dejavnost, vrtec, pošta in sodobna samopostrežna trgovina. Hkrati z otvoritvijo novega družbenega centra bodo v Mavčičah jutri proslavili 110. obletnico smrti rojaka Simona Jenka in 60. obletnico delovanja Zveze komunistov Jugoslavije, Skoja in revolucionarnih sindikatov. Nov družbeni center v Mavčičah je eden najlepših in najfunkcionalnejših tovrstnih objektov v kranjski občini. Družbeni center je prav tako rezultat sodelovanja krajanov in zainteresiranih delovnih organizacij ter interesnih skupnosti. Prebivalci krajevne skupnosti Mavčiče želijo, da se v čim večjem številu udeležimo jutrišnjega slavja. Več o krajevni skupnosti Mavčiče bomo pisali v torkovi številki Glasa. -jk predsedstva OK ZSMS Kranj, ki sta se je udeležila tudi predsednik Centra za obveščanje in propagando pri RK ZSMS Jože Poglajen in predsednica konference mladih v izobraževanju pri republiški konferenci Zdenka Jošt. Na uspešno delo Kranjskega COP-a v zadnjih štirih letih kaže vrsta vsebinskih in organizacijskih prijemov, izdelan sistem mladinskega informiranja in ne nazadnje redno izhajanje Napreja, osrednjega glasila mladih v občini, ki pa zaradi nizke naklade še ne odigrava med mladimi takšne vloge, kot je zapisana v njegovi vsebinski usmeritvi. Zato kaže Naprej čimprej postaviti na trdna finančna tla. zagotoviti še večjo načrtnost pri delu in v skladu s programom občinske konference pričeti z izdajanjem internih informacij INFO. Poleg osrednjega Napreja izhaja v krajevnih skupnostih še nekaj mladinskih glasil, ki pa imajo -razen Mladega Naklanca in Reflektorja (Preddvor) - predvsem značaj literarne priloge. Takšno vsebinsko usmeritev kaže tudi večina glasil na srednjih in osnovnih šolah. Še slabše je v organizacijah združenega dela, kjer mladi nimajo svojih informativnih listov, s prispevki se pojavljajo le v glasilih na ravni temeljne oz. delovne organizacije. Mladi so opozorili, da mora mladinska organizacija tudi pri uresničevanju nalog s področja informiranja nastopati enotneje in v povezavi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami oz. njihovimi komisijami za obveščanje. Zakaj naj bi namreč drobili informativno dejavnost ter s tem povečevali materialne stroške, ki so često poleg pomanjkanja vneme dopisnikov glavni krivec za slabo razvito obveščanje. Spregovorili so tudi o vlogi osred njega regionalnega glasila, gorenj skega Glasa, predvsem O tem. kakšen delež le-ta posveča pri svojem poročanju mladim in mladinskim vprašanjem. C.Zaplotnik Delegacija Zveze komunistov Jugoslaivt končala obisk na Kitajskem — Drama I ameriškem veleposlaništvu v Teheranu Svet terja umik vseh tujih sil - Sestanek arabske lige v Tunm nadaljuje Kampu čije BEOGRAD Z obiska na Kitajskem se je vrnila delegacija Z komunistov Jugoslavije, ki jo je vodila članica predsedstva CK 7 predsednica CK ZK Hrvatske Milka Planine. Voditeljca delegacije je po vrnitvi v domovino izjavila, da je bil obisk na Kitaj skem koristen za poglobitev sodelovanja med našo Zvezo komune«* in Komunistično partijo Kitajske, prav tako pa tudi za sodelovin med državama. Člani naše delegacije so se med drugim srečali tudi predsednikom kitajske partije Huom Guofengom. Obravnav aktualne mednarodne probleme in razložili svoje poglede na ne mednarodne probleme. Naša delegacija se je med sicer krt vendar izredno delovnim obiskom, sešla tudi z nekaterimi d kitajskimi partijskimi političnimi delavci. Iran še naprej razburja svet. O položaju v državi in o odnosih 1 z drugimi državami razpravlja za zaprtimi vrati varnostni svet 0 zacije združenih narodov. Predvsem pa skrbi svet usoda talcev, u v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Trinajst talcev je sicer svobodi, usoda ostalih pa je negotova. Iz Teherana prihajajo ni tujoče si vesti. Uradni I ran trdi, da ravnajo s talci izredno human*, zahodne tiskovne agencije pa poročajo, da s talci ne ravnajo prevrt človeško in da so podvrženi najrazličnejšim poniževanjem. AmenJh predsednik Carter je med drugim zaprosil indijskega predsednika S»nf>< ha, naj pri iranskih oblasteh izposluje izpustitev talcev. V kolikšni ncrw bo indijsko posredništvo uspešno, za zdaj še ni mogoče trditi Večina sveta pa želi, da bi bila drama v ameriškem veleposlaništvu čim pni« to končana in bi bili talci čim prej svobodni. Tudi usoda Kampučije je še vedno predmet zunanjepoliUčn* ^ dejavnosti številnih držav. Kot je znano, je generalna skupščina 0ra> • I nizacije združenih narodov terjala umik vseh tujih sil iz Kampučije *v s tem zagotovitev, da se bo kampučijsko ljudstvo lahko samo odločal* [JJ o svoji usodi. Tako so sklenili tudi na posebni konferenci o Kampučiji ki se je končala v Stockholmu. Udeleženci konference v poaabna ™ resolucijah terjajo umik vietnamskih invazijskih sil iz te države Po- !r zornost je vzbudila izjava nekdanjega kampučijskega voditelja Silv 'A. nuka, ki je dejal, da bo organiziral posebno fronto za osvoboditev swj>1 dežele. Prav zaradi tega namerava prositi za pomoč nekatere driave.ii jih bo v bližnji prihodnosti tudi sam obiskal. Južnoafriški rasistični režim spet vznemirja nekatere soeedn* države. Zambijski predsednik Kaunda je ukazal v drŽavi uveljavi* izredno stanje zaradi napadov in groženj rasističnih vojakov iz sW nje države. Južnoafriški vojaki so zadnje čase nekajkrat napadlr Zambijo in ji prizadeli veliko škodo. Na vse načine jo skušajo odreun od sveta. O jugu Afrike in boju črnskega ljudstva za svobodo in pnmct bo najverjetneje govor na bližnjem sestanku ministrskega sveta Orn nizacije afriške enotnosti. Ministri naj bi razpravljali o položaju v ZiiJ '% babveju in Namibiji po londonski in ženevski konferenci. Tako londos-t ska kot ženevska konferenca nista prinesli zadovoljive rešitve za aftv ško ljudstvo v Zimbabveju in Namibiji. V Tunisu pa se je začelo arabsko srečanje na vrhu, ki ga je odprt tunizijski predsednik Hagib Burgiba. Zastopane so vse arabske dria« » razen hgipta, ki so ga na zadnjem srečanju v Bagdadu izključili iz lin, J*? zaradi njegovega sporazumevanja z Združenimi državami Amerike S™*1 reševanju bhžnjevzhodne krize. Dosedanja razprava na srečaniu opozarja na težnjo arabskih držav po enotnosti in tesnejšem darekem sodelovanju. Slišati je bilo tudi predloge, da bi arabske drtT nafto še bolj uporabljale kot orožje v boju za uveljavitev inte arabskega sveta. J. Košnjek Organizirani za velike prireditvi Predsedstvo skupščine gorenjskih občin posi valo v razpravo in sprejem družbeni dogov skupnih obveznostih pri načrtovanju, organizir nju in financiranju prireditev širšega družbene^ pomena na Gorenjskem KRANJ — Izvršni sveti gorenjskih občinskih skupščin, predsedstva občinskih konferenc SZDL in izvršni odbori kulturnih in telesno kult urni h skupnosti so že prejeli v razpravo in potrditev predlog družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in financiranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem. Dogovor naj bi sprejeli do 20. decembra. Gre za pomemben dokument gorenjskega značaja, ki presega lokalne okvire in vnaša v organizacijo pomembnejših prireditev na Gorenjskem več reda in načrtnosti. To amo v zadnjih letih nekajkrat poudarjali in zadnji dve leti gorenjske občine pri organizaciji velikih prireditev te medsebojno sodelujejo, čeprav o tem nismo imeli ustreznega dokumenta. Tako je vsa Gorenjska že sodelovala pri proslavljanju Dražgos in pri organizaciji ter financiranju pomembnejših športnih prireditev pri nas kot so svetovna prvenstva v motokrosu, veslanju, smučanju itd. Predlog družbenega dogovora opredeljuje, katere so prireditve širšega družbenega pomena. Gre za svetovna evropska in balkanska prvenstva in tekmovanja za svetovni, evropski in balkanski pokal. Te prireditve je treba načrtovati za srednjeročno obdobje, kar velja tudi za kulturne in politične manifestacije širšega nuč Gorenjska se bo za vsako bej dogovarjala. Dogovor ti temu, da letno lahko na renjskem planiramo le eno p ditev večjih razsežnosti. Or niza tor prireditve mora imeti i gotovljena finančna sredstva razčleniti, koliko denarja bo trebnega za kandidaturo in I ko za samo izvedbo priredit Investicije v objekte trajneji značaja pa dogovor ne bi Ste val. J. Koiniek Tri nove osnovne organizacije Kamnik — Kamniški komua so se odločili — najprej v organizaciji in nato na konferenci — da razdelijo števi najmočnejšo osnovno organu Kamnik — sever na tri nove i ne organizacije: Mekinje. Gr Sutna. Krajevna skupnost Kam« bo tako imela pet osnovnih orgaarft« zacij. poleg že omenjenih j> to V ■ Bakovnik in Zaprice. in za u$k|jwmf % in povezano delo vseh bodo ust«* % vili svet osnovnih organizacij , Odločitev kamniških tami« | bo nedvomno pospešila tudi nd*> T litev krajevne skupnosti Kamnik rt ^ več krajevnih skupnosti, o iVnwr 1* ^ dalj časa razpravljajo. ritično o delu komunistov iki komunisti so r ponedeljek kritično spremi o svojem delu pri razvoju samoupravnih in de le ga tsk ega knoekonomskih odnosoi sistema - V ponedeljek je bila v *ja občinske konference zve-Bgirtov. udeležil se jo je tudi medobčinskega sveta ZKS »njsko, Zdravko Krvina. Na uravnavali vlogo in naloge iomunistov v političnem Mcialističnega samouprav jot jih je v osnutku sklepov 5.seja centralnega komi komunistov Slovenije. J komunisti ocenjujejo, da jf»wklo»ti namenili veliko po razvoju samoupravnih ekonomskih odnosov. Se udruienem delu. Kljub temu jo odprta Se nekatera vpra-tiko na primer Se niso iz-nt možnosti za oblikovanje linneljnih organizacij, raz-mm dohodkovni odnosi med tysni organizacijami in de-* Zaupnostmi skupnih služb: Ir temeljne organizacije ali h*»note. katerih matični sedež f **; tržiSke občine, so pri na-ijb svojega razvoja in delitvi \ta nesamostojne, druge se preveč podjetniško in po-™ k Ulo je predvsem naloga ko-% Idr,da razmere in odnose pri zakonu o združenem delu. treba skušati gradiva poenostaviti, prav tako tudi sestanke, ki jih je preveč in niso dovolj plodni in pri tem čaka odgovorno delo prav komuniste, ki se morajo zavzemati tudi za uresničevanje sprejetih sklepov. Zaostriti bo treba tudi odgovornost komunistov in razSiriti delo na vse, ne pa ga naprtiti na remena peščice najmarljivejših. Dejstvo je torej, da šepa tudi kadrovanje. V uresničevanju temeljne funkcije osnovne organizacije zveze komuni- stov obstajajo še precejšnje razlike med njimi glede uspešnosti dela. Nekatere se ne vključujejo aktivno v svoje okolje, za razreševanje vprašanj v lastni sredini čakajo pobud oH drugih organov zveze komunistov, prav tako ne prenašajo stališč na sejo občinske konference zveze komunistov in v druge družbenopolitične organizacije, ampak le-tem pogosto nalagajo zadolžitve in mislijo, da so s tem svojo nalogo opravile. Zato bodo morali komunisti posvetiti več pozornosti idejnopolitičnemu usposabljanju, da bodo lahko odgovorno, ustvarjalno in vplivno navzoči ter aktivni v delegatskih telesih in družbenopolitičnih organizacijah. H. Jelovčan in* (^vprašanje, ki so mu na seji ti DO »L ■ Odgovornost marsikje klonila Razprave po 5. seji CK ZKS in 8. seji CK ZKJ po osnovnih organizacijah kranjske občine, na komiteju in v organih konference in komiteja še posebej izpostavile problem odgovornosti v ZK in družbi — Celovita ocena razprav na četrtkovem zasedanju konference Otrokom iz »starega« dela vrtca Deteljica v Bistrici se bo kmalu pridružilo he osemdeset razposajenih vrstnikov - Voto: F. Perdan Vrtec za 80 malčkov V torek ob 16. uri bodo v Bistrici slovesno odprli prizidek k vrtcu Deteljica, ki bo sprejel 80 malčkov — S tem bo v organiziranem varstvu dobrih 37 odstotkov vseh tržiških predšolskih otrok te ^'fci precej pozornosti, je delo ** ^atskega sistema, ki se je v *7 »»ovnih organih dokaj dobro $ precej kritična pa je ocena p i^pcij in konference delega r" isinptfinske zbore in skupAčine • lavnih interesnih skupnosti. * |p upravljajo z gorami pa * pa samoupravljajo, je bilo ^prikazano na seji. Zato bo Kranj — Na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZKS K ranj so ocenili razpravo o osnutkih sklepov 5. seje CK ZKS in 8. seje CK ZKJ. Pred člani komiteja se je zna-Slo obširno gradivo, pripravljeno v izredno kratkem času: pripombe komiteje ve komisije za politični sistem, stališča in predlogi komisije za organiziranost, razvoj in idejnopoli-tično usposabljanje, pripombe statutarne komisije konference in na eaktivnost hromi delo vji občinske konference ZKS Radovljica kri-E % spregovorili o delu osnovnih organizacij w komunistov — Zet pasivnost ne sme biti nobenega, opravičila ^rtjjca - Ko so na minuli ftfjnike konference ZKS Ra-ja' razpravljali o aktivnosti li*t/)v v osnovnih organizaciji po krajevnih skupnostih in organizacijah, so kritično Čmto problemov, ki so ovira p ij/inkovitost in aktivnost % organizacije Zveze ko- p organizacije ZK so raz-I osnutku sklepov 5. seje na osnovi njihovih ugoto-pripravili tudi poročilo. JU*, da se posamezne os-fSpaizacije Še premalo šesta-"i komunisti premalo t/, zagovarjajo svoja stališča topukem sistemu, v samo-B organih ter v okviru Šote zveze delovnega ljudstva. V/krat razpravljajo tudi o živil, problenih delavcev in krajem pa so premalo zavzeti '.usposabljanja in izobraževa-*#wtva. Osnovne organizacije Iti ne obravnavajo dovolj k/, dela samoupravnih organov fcjH^nizacij, ne samoupravnih p* \ - gradiv za seje organov •o' i Li, skupnosti. Povratne in-M lil domala ni, precej pritožb ,nlf |M račun delegatskega in W ftpzradiva. saj ugotavljajo, da d a fr^oWirno. ne vsebuje sprem-ra| cer planiranega ne H dosegli. Na skupščini so to V suvali tudi izhodišča za tHtt, Marinje splošne porabe v Hm ^ijem letu in osnutek odlo-j i t občinskem proračunu, rr^ta pa sta bila tudi dva ur-?ti ***** dokumenta: detajlni * Wsistični red za krajevno w <**>ft Zalog in urbanistični i »t»Jezersko. Na seji skupščine je predsednik izvršnega sveta Drago Štefe seznanil delegate s stanjem preskrbe v kranjski občini. Ne le kranjska občina, temveč vsa Gorenjska se je resno lotila preskrbe. Tako so se sestali predsedniki izvršnih svetov gorenjskih občinskih skupščin in predstavniki skupščine gorenjskih občin in medobčinske gospodarske zbornice. Aktivirali so vse pristojne službe po občinah, številni pa so bili tudi že pogovori z organizacijami združenega dela. Glavni cilj je preprečiti stihijo, ki že nekaj časa prevladuje med potrošniki, kar povzroča nenormalne nakupe. Pri nekaterih artiklih so nakupi zadnje čase tudi petkrat ali celo večkrat večji, trgovina pa takšnemu povpraševanju ne more biti kos, čeprav nekaterih artiklov res primanjkuje, vendar ustrezni organi že ukrepajo, tako da bo preskrba kmalu normalna, -jk treh straneh strnjen povzetek razprav po osnovnih organizacijah. Vse to priča o izredno živahnem političnem delu in težko je kratko in zgoščeno opisati srž razprav. Vendar je treba opozoriti na nekatera področja, ki so bila prisotna v vseh razpravah. Komunisti v razpravah terjajo nujnost utrjevanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ta zahteva je bila na 5. seji še posebej izpostavljena. V sklop tega vprašanja sodi usklajeno družbenopolitično delovanje delegatskih skupščin in drugih organov ter družbenopolitičnih organizacij, med katerimi ima Zveza posebno mesto. Ti odnosi so še preveč zoženi le na delegatske občinske skupščine, ne pa na skupščine interesnih skupnosti. Preredke so pobude delovnih ljudi in občanov. Eden od vzrokov za to je tudi premajhna zavzetost in organiziranost pri zaznavanju interesov človeka. To povzroča določeno pasivizacijo, ki je še posebej očitna pri šolajoči se mladini in mladih strokovnjakih. Mogoče jim vzgojno-izobraževalni proces na tem področju daje premalo. Za komunista naj ne bo nikdar težko najti svojih dolžnosti v delegatskem sistemu. Drugo področje, o katerem so govorili tako na osnovnih organizacijah kot v organih komiteja in konference, je problem odgovornosti in z njo povezane kritičnosti in samo-kritičnosti. Odgovornost se je marsikje umaknila popustljivosti in mlač-nosti, kar je glavni vzrok za neizpolnjevanje politike Zveze komunistov. Komunisti v kranjski občini izpostavljajo odgovornost vsakega člana Zveze komunistov, še posebej pa odgovornost komunistov na odgovornih dolžnostih v družbenopolitičnem in gospodarskem življenju. Komite bo do četrtkove konference oblikoval stališča in kot gradivo za razpravo predložil ugotovitve organov komiteja in konference ter stališča osnovnih organizacij. J. Košnjek Tržič - Letošnji podatki kažejo, da je v tržiški občini zaposlenih prek 52 odstotkov žena. Velik del mladih družin se je v zadnjih letih naselilo v novejšem blokovnem naselju Bistrica, zato tudi ni čudno, da je tu vprašanje družbenih objektov, najsi gre za šolo, vrtec ali celo trgovino najbolj pereče, saj sedanji že preraščajo svoje zmogljivosti. V vsej občini so štiri enote vzgojno varstvene organizacije Tončka Mokorel, ki skrbijo za varstvo 418 predšolskih otrok oziroma 31,6 odstotka vseh otrok do sedmega leta starosti. Če torej upoštevamo zaposlenost žena in gostoto naseljenosti v Bistrici, je bila izgradnja prizidka k vzgojno varstveni enoti Deteljica več kot nujna. Prvi korak k prehodu na kolektivno vodenje Kamnik - Občinska konferenca zveze komunistov je na ponedeljkovi seji med drugim sprejela tudi spremembe in dopolnila občinskega statutarnega sklepa in s tem naredila prvi korak k uresničevanju Titove pobude o razvijanju kolektivnega dela in odgovornosti. Po njem se bo občinska konferenca odslej najmanj enkrat na leto sestajala v razširjeni sestavi, na kateri bo volila nove funkcionarje in organe konference, ocenila družbenopolitične razmere v občini in uresničevanje sprejetih nalog ter sestavila program dela. Za povezovanje in usklajevanje dela komunistov v krajevnih skupnostih bodo ustanovljeni sveti, ki bodo imeli svoje sekretarje. Spremembe in dopolnitve opredeljujejo tudi naloge predsednika občinske konference, ki hkrati predseduje komiteju in je izvoljen za eno leto, in sekretarja" komiteja, ki ga konferenca izvoli za dve leti. Statutarna komisija, ki je predlog pripravila, je istočasno menila, da bo treba še točneje opredeliti delovne in medsebojne odnose predsednika občinske konference in sekretarja komiteja. DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBINSKE SKUPŠČINE Prihodnji teden se bodo spet sestali zbori Skupščine občine Jesenice. Seja družbenopolitičnega zbora bo v ponedeljek, 2(5. novembra, ob 16. uri seja zbora združenega dela v torek, 27. novembra, ob 16. uri v sejni dvorani, seja zbora krajevnih skupnosti pa prav takrat v konferenčni sobi jeseniške občinske skupščine. Delegati bodo v zborih med drugim obravnavali osnutek smernic in nalog za uresničevanje družbenega plana jeseniške občine za obdobje 1976-1980 v prihodnjem letu, osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih organov ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, pa osnutek odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1980. Odločali se bodo tudi o sprejemu predloga odloka o določitvi meja pribrežnih zemljišč potokov in jarkov ter erozijskih območij, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih, čiščenju ter zaščiti vodnih virov na območju jeseniške občine pa predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter pregledali poročilo o uresničevanju programa razvoja malega gospodarstva v jeseniški občini za obdobje 1978- 1985 v lanskem letu. SMERNICE DRUŽBENEGA PLANA Smernice in naloge o politiki uresničevanja družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1976- 1980 v prihodnjem letu, ki jih izvršni svet posreduje v razpravo vsem zborom skupščine kot osnutek, so osnovni planski dokument občine za prihodnje leto. Pomenijo uresničitev sedanjega srednjeročnega obdobja v 1980. letu. Osnutek predloženega gradiva temelji na dogovorjenih nalogah iz srednjeročnega načrta občine in izhodiščih temeljnih nosilcev planiranja. Predlog tega gradiva bo izvršni svet oblikovai po končani razpravi, ki je namenjena uskladitvi izdelave planov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti prihodnje leto. S. Saje Z gradnjo, ki jo je prevzela tržiška enota SGP Gradbinec iz Kranja, so začeli letos spomladi. Veljala bo okrog 10 milijonov dinarjev, ki jih je občinska skupnost otroškega varstva zbrala takole: 3,1 milijona je prispevala sama, 3,7 milijona je dobila kredita v Ljubljanski banki v Tržiču, 2 milijona kredita je odobrila zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije, okrog 600.000 dinarjev pa je posodil izvajalec. V prizidku bodo štiri igralnice in večnamenski prostor, v katerih bo našlo varstvo 80 predšolskih otrok. Prihodnje leto bo dokončno urejena še okolica vrtca, kjer bodo otroci pridobili najrazličnejša igrala, steze za kotalkanje, prostor za tekmovanje s skiroji in nastope, medtem ko tri velike peskovnike že imajo. Zunanja ureditev bo veljala okrog poldrugi milijon dinarjev. Prizidek k vrtcu Deteljica bodo slovesno odprli v torek, 27. novembra, ob 16. uri. Z delovnim uspehom bodo tako najlepše počastili praznik dneva republike in mednarodno leto otroka. H. J. Učiteljev ni Jesenice — V jeseniški občini so se vse izobraževalne in vzgojno-varstvene ustanove združile v Vzgojno-izobraževalni zavod, ki po začetnih težavah zadovoljivo opravlja svojo vlogo. Tako se že kaže večja enotnost vzgojno-izobraževal-nega sistema in tudi racionalnost, ne nazadnje so tudi sami medsebojni odnosi delavcev postali boljši. Še posebne uspehe je jeseniško šolstvo doseglo na področju uveljavljanja celodnevne šole, saj je kar 53 odstotkov šolske mladine vključene v celodnevni pouk, od l.do 4. razreda pa celo 75 odstotkov. V zadnjih lt tih se je krepila tudi vloga Zveze komunistov v vzgojno-izobraževalnem zavodu in povečalo članstvo. Od 428 delavcev jih je 107 članov Zveze komunistov, ki so aktivni tako na svojem delovnem mestu kot v sistemu političnega samoupravljanja. Res je, da so v nekaterih osnovnih organizacijah premalo aktivni in je čutiti med komunisti premalo sodelovanja, vendar pa se razmere izboljšujejo. Komunisti redno spremljajo vsa dogajanja, zaostrujejo odgovornost in poskušajo odpraviti napake in negativne pojave. Med drugim tudi očitni karierizem, ko nekateri komunisti vstopajo v članstvo že starejši, pred imenovanji za ravnatelja ali po imenovanju. Prav gotovo pa čaka največ nalog komuniste na področju kadrovanja, saj pedagoškega kadra z ustrezno šolsko izobrazbo primanjkuje. V nekaterih osnovnih šolah imajo izredne težave, ko morajo sprejemati delavce, ki imajo nizko kvalifikacijsko izobrazbo, kar vsekakor vpliva na kvaliteto dela v razredu. Osnovne šole pa imajo največji pomen in vlogo pri oblikovanju mlade osebnosti in pri nadaljnjem ustreznem poklicnem usmerjanju mladih. V prihodnje bodo morali prav kadrovanju in štipendiranju posvetiti znatno večjo pozornost, tudi ob sodelovanju z izobraževalno skupnostjo ter spremljati študij štipendistov, jih privabiti v vzgojno-izobra-ževalni sistem ter jih z ustreznim sistemom nagrajevanja tudi obdržati. Komunisti v šolah in vrtcih pa bodo v naslednjem obdobju seveda kar najbolj tehtno in dosledno spregovorili tudi o usmerjenem izobraževanju, z ustanovitvijo centra za usmerjeno izobraževanje pa naj bi storili prvi pomembni korak. D. Sedej Smotrna skupna pot r Izredno dobri poslovni uspehi dokazujejo, da je bila združitev delovne organizacije Merkur in Universala z Jesenic smotrna — Novi skladiščni prostori v Naklem BLED - V letošnjih devetih mesecih je delovna organizacija Merkur dosegla izredno dobre poslovne rezultate, saj se blagovni promet izkazuje v vrednosti 4.250 milijonov din, kar je BLED — Delovna organizacija Merkur Kranj je dosegla v devetih mesecih letošnjega leta zelo dobre poslovne rezultate, še posebno pomembno pa je, da so se izkazali* na osnovi združevanja z drugimi delovnimi organizacijami, predvsem z jeseniškim Unii>ersalom. O nadaljnji razvojni poti so se predstavniki Merkurja in- Universala s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščin občin Gorenjske pogovarjali na sestanku na Bledu. — Foto: F. Perdan Trajna izvozna usmeritev V Iskri Železniki bodo letos izvozili polovico proizvodnje - Do konca leta 1981 bodo izvoz podvo- J^^^SiinSdi »prodor jili — Največ izvažajo na zahodno tržišče soka kakovost izdelkov 30 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in za B odstotkov več kot so načrtovali. Tudi celotni prihodek je bil večji za 2.7 odstotkov ali za 6 odstotkov več kot so predvidevali s planom, produktivnost pa je porasla za 38 odstotkov. Delovna organizacija Merkur se je združila z delovno organizacijo Universal Jesenice zato, da bi z združitvijo ustvarili večje možnosti za nadaljni razvoj, več prispevali k preskrbi z gradbenim materialom ter industrijskimi izdelki za široko potrošnjo na Gorenjskem, zato, da bi si zagotovili osnovo za dolgoročnejše povezovanje z industrijo, za uveljavljanje dohodkovnih odnosov in za specializacijo v veleprodaji. Združitev je omogočala tudi boljšo organiziranost maloprodajne mreže in možnost razvoja zunanjetrgovinske dejavnosti na Jesenicah. Rezultati so že zdaj očitni in le spodbujajo nadaljnje napore za še večjo utrditev Universala in Merkurja na Gorenjskem ter na zunanjem tržišču. Delovna organizacija Merkur s petimi temeljnimi organizacijami in z več kot tisoč zaposlenimi predstavlja pomembno delovno organizacijo, saj v gorenjski trgovini ustvarja tretjino prometa, četrtino dohodka, petino sredstev za reprodukcijo ter zaposluje sedmino vseh zaposlenih v trgovini. S svojo dobro razvojno usmeritvijo, ki sloni na dosedanjih uspehih, zagotavlja predvsem gorenjski trgovini, še vedno razdrobljeni, solidno in sprejemljivo nadalj- Vi- Iskra Železniki je že vrsto let med največjimi Škofjeloškimi izvozniki in je njen razvoj dolgoročno usmerjen v izvoz. Zato tega kolektiva letošnje uvozne omejitve niso prizadele, saj povečevanje svoje proizvodnje planirajo hkrati s planiranjem izvoza oziroma delajo za izvoz in ne prodajajo na tuje le tržnih viškov. Letos bodo v tem iskrSkem kolektivu iztržili na tujem 7.8 milijona dolarjev, kar je tretjina celotnega prihodka. Na tuje bodo namreč prodali kar polovico proizvodnje. Iz tega je razvidno, da na svetovnem trgu dosegajo nižje cene kot na domačem. Vzrokov je več, veljalo pa bi izpostaviti, da delajo iz domačih materialov, ki so dražji kot na svetovnem trgu in pogosto tudi manj kvalitetni, tuji kupec pa prizna le svetovno ceno surovine. StroSki dela zaradi družbenih dajatev postajajo tako visoki, da naše delo postaja dražje kot v drugih državah. Poleg tega pa je tudi konkurenca zelo huda. Zlasti Japonska zelo hitro prodira na zahodna tržišča z (zelo podobnimi izdelki. Največ izvažajo elektromotorje, ki jih bodo letos naredili 1,700.000 in jih bodo od tega le 500.000 prodali doma, vse druge pa izvozili. Izvažajo na podlagi dolgoročnih kooperacij-skih pogodb, ki jih imajo s svetovno znanimi firmami AEG, Braun, Girmi, RTA, ABC in še nekaterimi drugimi. Tuje firme od Iskre kupujejo elektromotorje, obenem pa ji dobavljajo sestavne dele gospodinjskih aparatov, ki jih Iskra izdela in jih proda na jugoslovanskem tržišču. To sodelovanje ima vrsto prednosti. Med drugimi velja omeniti, da je morala Iskra za proizvodnjo teh aparatov osvojiti zahtevno tehnologijo in način proizvodnje zahodnih držav, s tem pa tudi visoko kakovost izdelkov, ki je priznana na svetovni ravni. Izvoz na tuje bodo v prihodnjih letih še močno povečali. Pred kratkim so začeli graditi novo proizvodno halo, v kateri bo dan poudarek proizvodnji elektromotorjev in računajo, da bodo že do leta 1981 izvoz podvojili. Še naprej pa bodo izvažali največ na konvertibilno področje in to v Nemčijo, Italijo in Združene države Amerike. L. Bogataj na zunanje tržišče, prav tako pa tudi za uvedbo računalništva, ki je Gorenjski še kako potreben. Zdaj računalniški center za obdelavo podatkov koristi na Gorenjskem že sedem manjših delovnih organizacij, dobrodošel pa bo tudi ostalim, ki ne morejo zagotoviti računalniške opreme. Delovna organizacija Merkur je že prerasla občinske regijske in republiške meje, vendar ostaja najbolj pomembna za Gorenjsko. V svojem razvojnem programu si prizadeva še naprej povezovati s proizvodnimi delovnimi organizacijami ter poskrbeti za naložbe. Na področju skupnega vlaganja so s proizvajalnimi organizacijami sklenili sporazume o naložbi modernih skladišč v Naklem, kjer je nosilec investicije temeljna organizacija veleprodaja, v deležu pa s 40 odstotki sodeluje temeljna organizacija Universal. Pridobili bodo 16.500 kvadratnih metrov skladiščnih površin z visoko stopnjo mehanizacije, gradnja pa je predvidena v treh etapah. Zgradili bodo tudi večjo prodajalno na Jesenicah, trgovski center na Viču v Ljubljani ter prodajni center na Primskovem. D. Sedej NA DELOVNEM MESTU Lojzka Škerjanec, vodja turističnega biroja pri AMD v Kranju Tudi njej se zdi ta naziv čuden. Pravzaprav zastarel. V začetku pred osmimi leti, ko je prišla k hiši, so se več ukvarjali s turizmom. Potem se je dejavnost društva spreminjala, toda naziv je ostal. Turizma je pri njenem delu resnično najmanj. Še največ ga je s tehničnimi pregledi, mehanično delavnico in avtošolo. Pri turizmu so ostali le pri avto-kartah, kreditnih pismih, in bencinskih bonih za tujino in seveda pri informacijah, če le zaidejo k njim turisti. Toliko pritožb je vedno slišati med ljudmi, kako težko je v Kranju dobiti ure vožnje za šoferski izpit. In spominjam se, kakšna gneča je bila vedno pri njihovem pultu, kadar so vpisovali ure. O tem sem hotela povprašati Lojz-ko. Pa je povedala, da je zdaj pri njih to drugače urejeno. Vožnje inštruktorjev planirajo za mesec dni vnaprej. Vožnje vpisujejo vsak dan: za dva inštruktorja dopoldne, za dva popoldne. Pa se spet dogaja, da prihajajo ljudje čakat že ob petih zjutraj. Pa dobi vožnjo tako tisti, ki je prišel ob petih, kot tisti, ki je prišel ob osmih. Za vsakega inštruktorja vodijo svojo dokumentacijo, razpored voženj, kandidat za izpit pa dobi kartonček voženj. Takoj, ko naredi tečaj prometnih predpisov ga dobi in povejo mu, kdaj naj pride po ure. Seveda bi vsak takoj rad pričel z vožnjami, toda vedno ni mogoče takoj ustreči. Le 21 inštruktorjev imajo. Vsako leto se jih vpiše okrog 50 v tečaj za inštruktorje, pa jih le malo konča. Le trije, štirje. Ce bi imeli inštruktorje, bi kupili več vozil. Tako pa se je treba zadovoljiti s tem, kar pač je. Pa vendar vsi pridejo na vrsto. Največ se prijavljajo po plačah. »Pozna se, kdaj imajo v večjih kranjskih tovarnah izplačila.« pravi Lojzka. »Je le drago postalo tudi pri nas. 350 dinarjev stane tečaj prve pomoči. 650 dinarjev tečaj prometnih predpisov in po 180 dinarjev je ura vožnje. Pa kot kaže. ni nobenemu žal denarja. Da bo le smel peljati. 25 tečajev imamo na leto in vsakokrat vzamemo po 35 kandi- datov. Ko bi imeli vsaj deset inštruktorjev več, bi bilo veliko bolje. Se kakšen tečaj več bi lahko pripravili.« Zdaj je delo pri okencih kar enakomerno porazdeljeno. Še pred letom dni pa so se naravnost bale dneva, ko so delili ure. Le en dan so določili za to. Samo ena je vpisovala . . . Zdaj imajo največ dela s tehničnimi pregledi in registracijami in nalogi za mehanično delavnico. Vse se Lojzki zdi samoumevno, da se opravi pri njih, le za naloge za mehanično delavnico pravi, da bi jih po njenem moral pisati mojster delavnice, ker gre za strokovne stvari pa še stranko pošiljaš sem in tja, ko bi lahko vse opravila v delavnici, le plačala pri njih na blagajni. No, z blagajnami je tudi veliko dela, saj vodijo za vsako zvrst del svojo blagajno. In najbolj vesela je Lojzka, če ob koncu dela vse »Stima«. Veliko dela čaka Lojzko in njena dekleta tudi zdajle decembra, januarja in februarja, ko bodo vozniki prihajali podaljševat članstvo v AMZS ali se vpisovali na novo. Precej ugodnosti ima član zveze. In če ni včlanjen prej. se zagotovo, ko pride k njim na tehnični pregled. Popust ima pri testiranju, vleki in samem tehničnem pregledu. »Kaj posebno težkega pri mojem delu ni,« pravi Lojzka. »Toliko sem navajena, da gre vse delo z lahkoto od rok. Odgovorno pa je. seveda. In pestro. Nikoli nam ni dolgčas« D. Dolenc Planiranje v delovni organizaciji Plamen V kvalitetno površinsko zaščito Kropa - V letošnjih devetih mesecih je blagovna proizvodnja v kroparskem Plamenu zaostajala 5 odstotkov za predvidevanji, vendar so proizvedli za 9 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Vzroki u zaostajanje so v tem, ker so imeli precejšnje težave pri nakupih surovin ter v tem, ker vseh naložb še niso mogli uresničiti. Kljub temu pa so presegli lanske proizvodne rezultate zato, ker so uvedli proizvodnjo novih izdelkov, se začeli preusmerjati od manj zahtevne proizvodnje na večjo kvaliteto. Vrednostno so prodali za odstotek več ali za 36 odstotkov več kot lani. Izvozili so za 5 odstotkov več kot predvideva plan izvozni uspehi pa so pomembni zato, ker so se precej usmerili m konvertibilno tržišče. Lani so v devetih mesecih izvozili za 247.000 dolarjev, letos pa že za 753.000 dolarjev na zahodno tržišče Skupni izvoz pa je lani predstavljal vrednost milijon 943.000 dolarjev, letos pa 2 milijona 34.000 dolarjev. Pri pripravi srednjeročnega plana za naslednje petletno obdobje so v tovarni vijakov v Kropi upoštevali le manjše količinsko povečanje proizvodnje. Ce leto 1980 primerjajo z zadnjim letom naslednjega srednjeročnega obdobja, se bo količinska proizvodnja povečala za 14 odstotkov, po vrednosti in po stalnih cenah pa se bo morala povečati realizacija za 50odsotkov. Za naslednja leta torej ne predvidevajo večjega obsega proizvodnje, načrtujejo pa precejšnje spremembe pri svojih izdelkih. Večjo kvaliteto naj bi dosegli z uvajanjem izdelkov iz kvalitetnega jekla. I uvedbo površinske zaščite, z galvanizacijo, ki se načrtuje z novo tovarno v Podnartu, prav tako pa proizvodne spremembe vključujejo tudi več novih, posebnih izdelkov. Njihov srednjeročni program je usklajen v okviru slovenskih železarn, saj Plamen Kropa sodi v sestavljeno organizacijo združenega dela slovenske železarne. Njihova razvojna smer je usklajena tudi t ljubljanskim Tovilom in lesko Verigo. Z novimi naložbami, ki jih predvidevajo, pa ne bodo znatno povečali števila zaposlenih. Še naprej se bodo predvsem usmerjali na konvertibilno tržišče ter upoštevali potrebe domačih kupcev. Med razvojnimi usmeritvami pa bodo v Plamenu še posebno pozornost posvetili izobraževanju in štipendiranju, saj jim primanjkuje visokokvalificiranega in kvalificiranega kadra, ki pa ga njihov« proizvodnja nujno potrebuje. D. Sedej V tovarni čokolade Gorenjka v Lescah delajo na zelo zastarelih $tnyk kar ovira nemoteno proizvodnjo. Če se tovarna Gorenjke ne bo prrsehk v nove prostore in dobila ustrezno opremo, bo edina tovrstna proizivdn/t v Sloveniji zastala. - Foto: F. Perdan Čokolada v težavah Tovarna čokolade Gorenjka v Lescah bo morala* modernizirati proizvodnjo, saj dela v skrajno zastarelih obratih — Pomoč predvsem v kombinatu Žito Lesce — Tovarna čokolade Gorenjka v Lescah je že od leta 1970 v sestavi Živilskega kombinata Žito Ljubljana. Od leta 1970 do leta 1977 se je obseg proizvodnje povečal od 791 ton na 1.415 ton, zadnji dve leti pa so spet izdatno povečali proizvodnjo na 1.505 ton. Naslednja štiri leta naj bi Gorenjka temeljito obnovila svoje obrate, tako da bi leta 1982 dosegla proizvodnjo okoli 4500 ton. S predvideno rekonstrukcijo naj bi spremenila tudi lokacijo, tako, da naj bi bila na prostoru temeljne organizacije Triglav. Tako je temeljna organizacija Triglav že zgradila skladišče surovin in gotovih izdelkov, z izgradnjo prostorov za Gorenjko pa bi morala nadaljevati lani, vendar z investicijo niso začeli. Izdelave dokumentacije so se v temeljni organizaciji združenega dela Gorenjka temeljito lotili, vendar so v sami delovni organizaciji Žito odlašali, čeprav je naložba skupnega pomena za ves kombinat. Na prve probleme so naleteli pri združevanju sredstev, ko so v Gorenjki pripravili kvaliteten samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, ki pa po dolgotrajnih razpravah ni bil sprejet v dveh od petnajstih temeljnih organizacij združenega dela. Zato so morali pripraviti nov samoupravni sporazum, ki pa sloni na kreditnih odnosih in je za delavce Gorenjke manj sprejemljiv. Ta spo-razum so sprejeli šele v pmh mesecih letošnjega leta. ko pa m se zahtevali drugačni kreditni pogoji.: več lastnimi sredstvi. V Gorenjki so začeli razmišljati | tem, da bi program okrnili, da bi dogradili le en raster s 1200 kvi dratnih metrov v dveh etažah m : ostalimi prostori. Uporabili bi dvt tretjini že zgrajenih skladiščnih pro štorov za proizvodne namene in tako uresničili svoj program, ki pat res minimalen. Zmanjšujejo program strojne opreme, kar je pe-seben problem, saj ne bodo mofii uresničiti novega proizvodne« programa. Gorenjka dela s skrajno obrsN ljeno strojno opremo, saj najboii pomembni stroj izhaja iz leta 1922. Z ukinitvijo proizvodnje bi odpadla edina tovrstna proizvodnja v Sloveniji, kar pa nikakor ne bi smeh dovoliti. Gorenjka pošilja na t rti v* izredno kvalitetne izdelke in nove proizvode, ki se uveljavljajo in so cenjeni na domačem tržišču, uto bi delavcem, ki si želijo izpopolnjevati svoj program, morali pomagati. Re konstrukcija je nujna, ni pa moliu brez ustrezne pomoči tudi uwr delovne organizacije, predvsem pt v kombinatu Žito. kamor Gorenju*^ kot temeljna organizacija idruie nega dela sodi. D. Sedej a lefovn! kolektivi čestitajo za dan republike m metalka 30let Proizvajamo: vse vrste pit, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji TOZD Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo id občinski praznik TIKO Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem iskreno čestitamo za praznik dneva republike - 29. november in jim želimo še obilo delovnih uspehov Obrtno fodbeno podjetje Bled UR/OD 1 IlU a-ti, KMETIJSKA ZADRUGA BLED Izvajamo vse vrste nizkih in visokih gradenj ter nudimo gradbeno obrtniške usluge. Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november. vsem članom in občanom čestita za dan repu blike 29. no vem ber Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material. Sprejemamo tudi naročila za prihodnje leto. Združena, lesna industrija Tržit miD MGA - TOZO ZABOMRNA - TOZD POHlSlVO - T070 IAPFINISIVII # čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike in vabi v svoj SALON POHIŠTVA »DETELJICA« v Bistrici pri Tržiču. Gostilna Lovec GORICE tel. 57-033 ndružuje čestitkam za praznik Hhke Gostilna Blažim GRAŠIČ FRANC, KRANJ CESTA TALCEV 7 čestita cenjenim gostom in občanom za dan republike — 29. november Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča v bodoče. ----it----------------.---------------j-------TTt-TnirTrinaa-irnaaaaaaai ■■■na ■■ Predelava plastičnih mas NIHOp0| SOVODENJ tetofon: (064) 69-012 Kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike - 29. november c s J I I I I I I TITAN KAMNIK to varna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. proizvaja: - fltinge iz bele temper litine - ulitke za avtomobilsko, elektro in Htrojno industrijo - ključavnice vseh vrst in dimenzij, navadne in cilindrične - stroje za predelavo mesa za mesarije, hotele, trgovine in obrate družben« prehrane - ostale proizvode za Široko potrošnjo Cenjenim potrošnikom priporočamo nase proizvode. Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november mm AERODROM LJUBLJANA LETALIŠKO IN TURISTIČNO PODJETJE čestita vsem občanom in delavcem k prazniku republike Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi Sad v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in pol trajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. čestita občanom za praznik republike — 29. november G LAS 6.STRAN PETEK, 23. NOVEMBRA i: Skozi sobane dvorca v Goričanah r Na poti v Ljubljano nas v Medvodah i razgledi)? vzpetine na desni pozdravi sončno pročelje dvorca Goričane. Stavba, »komaj streljaj oddaljena od reke Sore« — kot dvorec opredeljuje Valvasor v Topografiji sodobne vojvodine Kranjske — je spomenik renesančnega in baročnega stavbarstva; danes pa sta v njem tudi dva muzeja: muzej iz zgodovine delavskega gibanja hrani dragoceno zbirko pričevanj iz leta 1934, ko je bila v dvorcu pokrajinska partijska konferenca; muzej neevropskih kultur pa prireja občasne razstave eksotičnih neevropskih kultur. Grad Goričane bržkone najbolje poznamo po znamenitih stalnih zbirkah starokitajske. indonezijske in budistične umetnosti. V razstavnih dvoranah je na ogled bogato izrezljano in z intarzijami okrašeno pohištvo kitajskih dvorov, oblačila in vezenine mogočnikov. najmanjši ženski čevlji z deformirane noge premožne Kitajke, na drugi strani pa ljudska umetnost preprostega Človeka, tkanine, nakit in predmeti religioznega pomena. Prikazane so budistične skulpture iz brona, ogledamo pa si lahko tudi numizmatično zbirko najstarejših kitajskih novcev. V stalni zbirki je obiskovalcem na ogled tudi tradicionalna umetnost starega Zaira — belgijskega Konga, ki prikazuje predmete verske vsebine, obredne maske, prikazana pa je tudi sodobna verzija — olja in reliefi, ki se približujejo evropskim umetnostnim slogom in jih neredko celo nadkrilju jejo. S slikami starega sveta pa se predstavlja sodobni tunizijski umetnik Zubeir Turki. Skozi eksotično ljudsko umetnost pa etnografski muzej že nekaj let načrtno prikazuje kulture neuvrščenih, da bi javnosti po tej poti čimbolj približal kulturno dediščino tretjega sveta. V zadnjih dveh letih so se tako zvrstile zanimive razstave, ki so zajele umetnost afriških, azijskih in latinskoameriških civilizacij — med njimi prikaz mehiških mask. indonezijskih slik in grafike, na dveh velikih mednarodnih razstavah pa so se obiskovalci podrobneje poučili o kulturi Aztekov in predkolumbijskih zbirkah Peruja. Trenutno si iz cikla Kulture neuvrščenih obiskovalci lahko ogledajo zbirko tkanin in nakita iz Peruja. Razstavljeni primerki — vse vrste nakita, ogrinjala, tkane se-delne torbe, vreče, oblačila, kamni z vrezanimi okrasnimi motivi — so last arhitekt Jane Valenčič. ki jih je med večletnim bivanjem v Peruju zbrala in dala na voljo muzeju v Goričanah. Etnografski muzej je zbirko opremil z nazornimi opisi tehnik tkanja, v kratkem besedilu pa približuje tudi življenje in zgodovino peruanskih Indijancev. Muzejski prostori so za tolikšno zbirko že nekoliko tesni. Etnografski muzej razmišlja tudi o razširitvi razstavnega prostora in pričakuje, da bo v prihodnjih nekaj letih za te namene adaptirana sosednja stavba. Doslej so prostori nekdanjega grajskega gospodarskega poslopja dobili novo streho, ostali načrti pa so dolgoročnejši. Obiskovalci, ki jih zanimajo doslej še neznane kulture zunanjeevrop-skih dežel, lahko muzej obiščejo le še do konca decembra, ko ga zaradi vzdrževanja zapro. Sele marca bo ljubiteljem umetnosti spet na voljo razstava ene izmed neuvrščenih dežel. D.Zlebir Iz cikla Kulture neuvrščenih je v gradu Goričane trenutno na ogled zbirka tkanin in nakita iz Peruja. Novost na glasbenem tržišču Prva plošča iz serije »Izvirna slovenska ljudska glasba« r Prve dni novembra je v Ljubljani izšla nova plošča, ki v slovenski glasbeni ustvarjalnosti predstavlja neko novost, saj v produkcijo plošč ljudska glasba še ni prodrla. Gre za dokumentarne posnetke ljudskih pesmi in instrumentalne glasbe, zabeležene v avtentičnem okolju preprostega slovenskega človeka. Plošča, ki je zaorala ledino v tej zvrsti, »Porurje«. pa predstavlja le del bogate ljudske glasbene bere, ki jo nameravajo ustvarjalci predstaviti v seriji »izvirna slovenska ljudska glasba«. Načrtovana serija bo poleg pesmi in instrumentalnih posnetkov iz Porurja predstavila še ljudsko ustvarjalnost Rezije, Beneške Slovenije, Tržaškega, Goriškega, Koroške ter pokrajin osrednje Slovenije. Obširen opus, ki bo zajel preko deset plošč, se bo zaključil z nekakšno antologijo najznačilnejših primerov vsake teh pokrajin. Plošča je izšla na pobudo Sekcije za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU s sodelovanjem mariborske založniške hiše Obzorja in Tovarne gramofon- skih plošč Helidon, njen izid pa je podprla Kulturna skupnost Slovenije. Plošča obsega dvajset ljudskih pesmi, ki še danes živijo med preprostimi ljudmi te severovzhodne slovenske pokrajine, v vaseh Gornji in Dolnji Senik, Monošter, Verice; njihova vsebina pa se razteza od ljubezenskih in svatovskih vse do pripovednih in vojaških, pojejo pa jih sami domačini. Plošča je opremljena tudi z obširno študijo v treh jezikih — poleg slovenskega še angleški in madžarski — ki prikazuje Porurje v geografskem in etnografskem smislu, poudarjeno pa je ljudsko glasbeno izročilo tega slovenskega prostora. Studijo dopolnjujejo besedila pesmi z notnim delom. Čeprav ljudska glasba komercialno ni posebno hvaležna zvrst, pa njeni ustvarjalci upajo, da bo med ljubitelji ljudske kulture naletela na pravi odziv. Da pa bi bila dostopna širšemu krogu poslušalcev, pri Heli-donu razmišljajo tudi o kasetni produkciji. D. Zlebir AMATERSKO GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« JESENICE SOBOTA, 24.11.1979, ob 19,30 Primož Kozak: AFERA -drama — Gostovanje Prešernovega gledališča Kranj — za ABONMA in za IZVEN PONEDELJEK, 3. 12. 1979, ob 19,30 Leslie Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK - komedija -za ABONMA in za IZVEN TOREK, 4. 12. 1979, ob 19,30 Leslie Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK - komedija - za ABONMA in za IZVEN SREDA, 5. 12. 1979, ob 19,30 Leslie Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK - komedija - za ABONMA in za IZVEN ČETRTEK, 6. 12. 1979, ob 19,30 Leslie Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK - komedija - za ABONMA in za IZVEN r VEC MLADIH GLASBENIKOV Radovljica - Delovni kolektiv Glasbene šole Radovljica je dal pobudo; za pridobivanje mladih glasbenikov in glasbenih učiteljev, ki bi se aktivno vključili v glasbeno dejavnost v kulturnih društvih in skupinah po vseh krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti naj bi _rganizacij, ••• auhuiuu skupnostjo. K oblikovanju takšnih programov naj bi pritegnili tudi starše učencev, ki kažejo nagnjenje do glasbe. Glasbena šola Radovljica je pri načrtovanju taksnih programov pripravljena sodelovati in nuditi potrebno pomoč. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Gorenja vas - V nedeljo, 25. novembra, bodo ob 11. uri v galeriji osnovne Sole Ivan Tavčar odprli 23. fotografsko razstavo Gorenjske, ki jo prireja domači foto klub. RADISANI GOSTUJEJO V KROPI KROPA — V soboto, 24. novembra, bodo ob 18. uri gostje iz Radii na Koroškem pripravili v Kropi večer Radi še v pesmi in •liki. Poleg koroških pesmi, brez katerih si nase ljudske glasbene zakladnice ne moremo zamisliti, bo na sporedu prikaz Radii in okolice z diapozitivi in besedo. Sodelovanje med kulturnima druitvoma iz Radii in Krope je te utečeno, saj traja že od leta 1963. Letošnja 70-letnica radi-ikega društva je zgovoren dokaz trdožive vztrajnosti, ki je vselej uspeino premagovala pritisk potujčevanja in zatiranja. Pevci in igralci so v teh desetletjih opravili delo, ki ima neprecenljive zasluge za slovenski značaj vasi na tej planoti nad Celovcem. Posebno v zadnjih dvajsetih letih so veliko gostovali in slišali smo jih v mnogih krajih Slovenije, Hrvatske in Italije. Se več veselja in volje za kulturno delo so dobili z novim kulturnim domom, ki so ga s požrtvovalnostjo pa tudi z manjio pomočjo Mariborčanov in K roparjev obnovili in odprli letos. EG Kam s koncertno dejavnostjo v Kranju Organizirano prireja* je koncertov v Kranju se je začelo it leta 1946, ko je bila ustanovljena Koncertna poslovalnica pri Glasbeni ioli Kranj. Pobudnik za ustanovitev je bil prof.Peter Lipar in pod njegovim vodstvom ter zaradi njegove iskrene zav-ze tosti in velike požrtvovalnosti je v Kranju zaživelo dovolj bogato koncertno življenje, v katerem so poleg priznanih domacik glasbenikov sodelovali ie številni solisti iz mnogih evropskih pa tudi prekomorskih držav. Dejavnost koncertne poslovalnice m ni omejevala samo na prirejanje večernih koncertov za odrask poslušalce in se je z organiziranjem prilagojenih glasbenih prireditev aktivno vključila v proces kulturne vzgoje in izobrate-vanja mladih. Ne nazadnje je na njeno pobudo nastala občinski organizacija Glasbene mladine, ki v zadnjem času samottojM skrbi za to dejavnost, specifično področje glasbenih prireditev pa pokriva ie Klub ljubiteljev glasbe Kranj. Na širino in celovitost koncertne dejavnosti ter na njen vsebinski razvoj pa bistveno vpliva materialna baza. V tem sklop« je ob pomanjkanju sredstev za izvajanje smotrno zasnovanega in vsebinsko zadostnega programa največja težava tako reko* popolno pomanjkanje primernih prireditvenih prostorov. Za po> sluialce in izvajalce zadovoljiva izvedba koncerta zahteva prostor, ki mora po akustičnih in tehničnih zakonitostih in ne nazadnje po kapaciteti ustrezati vsaj minimalnim zahtevam. Šolski prostori so za prirejanje mladinskih koncertov le deloma ustrezni. V Delavskem domu je dvorana, ki sicer nosi nam »Koncertna dvorana«, vendar pa ima veliko pomanjkljivosti, med katerimi akustična situacija ni najpomembnejša - vecie težave so stranski prostori in do skrajne meje iztrosena oprema Prirejanje komornih koncertov v Renesančni dvorani kranji Mestne hiše ni torej samo pozitivni dosežek vsebinskega pove vanja dveh umetnostnih zvrsti (v taki dejavnosti ima Kranj f mat v slovenskem merilu), ampak tudi ena od sploh se izvedtji vi h reiitev tovrstne problematike. Ta reiitev pa se je izkazala s# dvorezno, kajti majhen prostor je narekoval manjio udeležbo * poslušalcev in s tem se je itevilo potencialnih udeležencev glasbenih prireditev močno zmanjšalo. Razmeroma iirok interes m zborovske prireditve zaradi iiroko razvejane ljubiteljske dejavnosti pa pokriva samo specifično področje in situacije bistvene ne spreminja. Nadaljnja rast in kvaliteta koncertne dejavnosti je torej \ prvi vrsti odvisna od celovite reiitve. V najširšem krogu bo tre ba začeti akcijo za ureditev primernih koncertnih prostorov bodisi da bo ilo za preureditev katere od že obstoječih dvoranskih kapacitet v centru mesta bodisi za izgradnjo novih dvoran. Zagotoviti bo treba ustrezno velikost glede na pričakovano optimalno itevilo poslušalcev (najmanj 250), ustrezne akustične pogoje, stranske prostore za izvajalce in obiskovalce. Ne nazadnje spada sem tudi investicija v ustrezno opremo in se zlasti v instrumente, saj je npr. koncertni klavir, ki stoji v Koncertni dvorani, nepopravljivo poškodovan. Ravno tako nujno je zagotoviti primeren obseg sredstev za izvajanja programa koncertne dejavnosti v Kranju, kot dodatna možnost pa se kaže ie organiziranje obiska glasbenih prireditev v Ljubljani ali ie kje drugje. Sistematično animacijo in vzgojo koncertne publike bo g povečano aktivnostjo zagotavljala Glasbena mladina Kranj.deloma tudi Klub ljubiteljev glasbe na svojem posebnem področju. Seveda velikih rezultatov ne moremo doseči čez noč — dejavnost je bila predolgo ob strani — sistematično delo in poglobljena prizadevanja pa se bodo gotovo obrestovala v kvalitativnem premiku kulturne in družbene zavesti v okolju pa tudi širše. Marko Studen »Muzejske« srednje soh Živo nasprotje sodobnim osnovnošolskim potk jem so kranjske srednje šole, ki se povečini A skajo v zadušljivih, mračnih starih stavbah J Pavel Lužnik razstavlja v Kranju Pretehtane kompozicije Krajina Pavla Lužnika je v okviru samorastniških prizadevanj na Gorenjskem svojevrsten pojav. Ta ugotovitev velja tako za kolorit, ki se pojavlja v slikarjevih delih kol tudi za posebno razpoloženjsko ozračje, ki napoljuje njegova platna. Po rdečkasto-peščenih ali belih in zelenih, v zadnjem času tudi izrazito modrih tonih, ki se uveljavljajo v slikarjevih oljnih kompozicijah, se Pavel Lužnik loči od nekaterih drugih gorenjskih krajinarjev. Subjektivnemu dojemanju barv se pridružuje dognana kompozicijska sestava slike. Kompozicijski elementi, pa naj bodo to drevesa, arhitektura ali drugi sestavni deli krajine, so pretehtano vgrajeni v okvir slike. Slikarju se zdi večkrat bolj pomembna zaokroženost pogleda na krajinski motiv kot analiza njegovih delov. Prav sklenjenost kompozicijske zasnove daje nekaterim Lužnikovim krajinam kar monumentalen značaj. Pavel Lužnik ne prilagaja svojih krajinarskih realizacij le trdnim normam grajenja slike, temveč tudi svojim razpoloženjem. Tako je npr. figura, izbrano drevo, taka ali drugačna arhitekturna skupina z občutljivim posluhom za celoto vključena v razpoloženjsko tkivo slike. Čeprav je Lužnikova krajina zgrajena iz realističnih elementov, je. njegova podoba v svojem izrazu realistična in ekspresivna hkrati. Zdaj prevladuje ena, zdaj zopet druga komponenta. Morda se prav v neprestanem prepletanju obeh sestavin skriva oblikovna privlačnost in vsebinska polnost slikarjevih del Cene Vvgu&tin Kranj — V minulih letih smo v kranjski občini zgradili kar precej novih osnovnih šol, prilagojenih sodobnim merilom. Samoprispevek, za katerega smo se odločili, je bil. lahko rečemo, dobro naložen denar, saj otroci v toplih, svetlih, zračnih in tudi z učili dobro opremljenih šolah bolje napredujejo. Vse drugačna pa je slika kranjskih srednjih šol, ki se povečini stiskajo v zadušljivih, mračnih starih stavbah. Ekonomsko administrativni šolski center na primer sploh nima lastnih prostorov, dva oddelka sta bila lani celo brez matične učilnice pa tudi prostora za proslave in druge prireditve nima. Se slabše je v izobraževalnem centru Sava, ki ima samo eno, še to neprimerno, učilnico, vse druge prostore pa ima v najemu. Stiska je tudi v šolskem centru Iskra, v mlekarskem šolskem centru in v gimnaziji,.medtem ko je iz težav že stopil tekstilni in obutveni center, ki je z dograditvijo dobil prostore za obutveno smer in za konfekcijsko delavnico. Ta center je trenutno v Kranju tudi edini, ki ima ugodne pogoje za teoretični in praktični del pouka kot tudi za pouk telesne vzgoje in rekreacije učencev. Telovadnice na primer razen tekstilnega in obutvenega centra ter gimnazije nima nobena druga poklicna ali srednja šola v Kranju. Razen prostorske stiske — gimnazija se je bo rešila že kmalu, ko bo dograjen prizidek — pa je velik problem teh šol tudi oprema in učna tehnologija, ki je tako skromna, da o sodobnem pouku ne moremo govoriti. Kljub temu si šole oziroma šolski centri prizadevajo, da postopoma opremijo specializirane učilnice, kar pa je po drugi strani (spet) zaradi prostorske stiske marsikje nemogoče ali zelo težko uresničljivo. V kakšnem težkem položaju so. priča tudi podatek, da je pouk v večini šol dvo-izmenski. Neprimerni prostori so zati slaba materialna osnova za zaf usmerjenega izobraževanja, v rem so sodobno opremljene učim in delavnice eden od na jpomemb ših dejavnikov. Zato je res uv j -jI sodelovanje in načrtovani«- pol vj| prihodnje. D FilijV »Tehnična kultura naj bo lestavni del splošne kulture . f v svoji poslanici ude tu festega kongresa Ljudske Jugoslavije, ki je bil 9. in 10. v Prištini, poudaril to-Tito »Ljudska tehnika J ugo-i* 3.5 let dviga tehnično kul-ijodstva, zlasti otrok in Pomemben je delež, ki ga »pnizacija prispeva k uspo-tehniških in strokovnih si potrebe industrije in . Pred vami so Ae velike Posebej morate spodbuditi tehnične in proizvodne ftaMsti v organizacijah zdru-fcjj, izpopolniti tehnično in B*o znanje delavcev v ma-proirvodnji. Vse to velja aaodelelje... Za to se morajo » tudi organizirane sociali-'»> družbe. Prizadevati si mo-* razvoj tehnične kulture po »obodne menjave dela: to Mio ustrezno mesto v vseh k načrtih družbenega in fftoatga razvoja. iti tehnično izobrazbo našega prebivalstva je pomembno tudi za vseljudsko obrambo in družbeno zaščito ter za ohranjanje pridobitev nase socialistične revolucije.« Na kongresu v Prištini so bili tudi predstavniki Slovenije. Z Gorenjske se ga je udeležil predsednik občinske zveze organizacij za tehnično kulturo iz Kranja, Marjan Jerala. Kot Ž*e povedal po vrnitvi s kongresa, je »il na tem velikem zboru predvsem dan poudarek na razširitvi tehnične kulture v slednjo organizacijo združenega dela, v slednjo krajevno skupnost. Na organizaciji socialistične zveze in zveze mladine naj bi slonelo to delo. Kljub temu, da je na Gorenjskem tehnična kultura resnično močno razvita, saj imajo podporo v vseh večjih delovnih organizacijah, ki dajejo svoja finančna sredstva, da bi mlade izobrazili in seznanili s tehniko že takrat, ko se odločajo za poklice, pa vendar še nimamo v vseh gorenjskih občinah občinskih zvez tehnične kulture. avadili smo se lagodno živeti m ton v drugih občinah, so v ■rs« tudi kamniški komunisti o svojih nalogah v poli-artemu socialističnega sa-rrfjinja. Usmerili so se na delovanja delegatskega siva m nedavni seji občinske Whm \i\vti\\\ težave u velja v-Aamoupravnih delegatskih od-' lato pozornost sta pritegnili l*Wji, ki najbolj kličeta po *zetemdelu komunistov. ■Stadelovanja delegatskega si-m*? pokazala, da so družbe-WVy> organizacije v samoti interesnih skypno8tih preli! prisotne. Preslabo se za-' predvsem svoje odgovorne a ustvarjanje samoupravne j temeljnih sredinah, da bo <*k posameznik dal svoje 1dt delegacije ne bodo oblijih, posamičnih interesov, ie zrcali v Številnih Delegati še vedno prihajajo kjtfine neopremljeni s stali-/msredine, skupščine so '4 robu sklepčnosti, zlasti pri porabnikov komaj splavajo jmvjco. Za skoraj polovico iKvnega reda so delegati i brez predhodne razprave in ,* da so delegatska vpra-»vedno glavna oblika pobude ftrefevanje določenih pro-► Malo se oglašajo predvsem ; uporabnikov in glas stro-tafb je še vedno premočan, ovno napisanih gradivih in ■ft, ki gradivo dobro » delegati uporabnikov mj doživijo tudi nepri-arrnitev. To pa poraja obču-k k jim nekaj vsiljuje. Da m mm v samoupravnih »i ikupnostih ne deluje tako sorel, kažejo tudi negativne * javnosti na nekatere Kako črna slika, boste rekli. Ne gre za to, saj je ocena splošna in lahko bi našli tudi dobre oblike dela. Prisotnost komunistov, tudi po Številu, v samoupravnih interesnih skupnostih je slaba. Tudi zato so programi ponekod brez širše politične usmeritve. Aktivi komunistov niso zaživeli in odgovor na vprašanje, ki je padlo na seji, kdo naj jih organizira, je kaj lahek. Najboljša fotografija delovanja delegatskega sistema je družbenopolitični zbor občinske skupščine, je dejal njegov predsednik in ob tem povedal, da je udeležba zlasti iz vrst mladinske organizacije na sejah slaba. Nič kaj dobra ugotovitev za zbor, ki bi moral biti korak naprej pred drugimi strukturami delegatskega sistema. Njegova vloga ni obravnavanje drobnih, operativnih zadev, s katerimi naj se ukvarjata — v kamniški občini dokaj dobro — druga dva zbora občinske skupščine. Biti bi moral politični usmerjevalec, ustvarjalec klime, cenilec situacije. V njem bi se morale družbenopolitične organizacije tolči za svojo vlogo, dajati bi moral ton razpravam tja do temeljnih sredin. Zakaj taka mlačnost prav tam, kjer bi morali biti najbolj zavzeti. V zadnjih letih smo se navadili lagodno živeti in komunisti bi se morali prvi zavesti in se veliko bolj odločno in revolucionarno lotiti razreševanja problemov. Ne nazadnje, tudi na zadnji seji občinske konference, ko so komunisti spregovorili o teh problemih, je brez opravičila izostalo deset delegatov. Ali je dovolj, če rečemo, da takih ne potrebujemo in da naj njihovo mesto zasedejo bolj delavni. M.Volčjak mčarskih čevljev je dovolj mnki Alpini so letos naredili več kot 200.000 \t razne smučarske obutve za domači trg — To je polovica več kot lani [naših težavah s preskrbo in •jsjkanju nekaterih artiklov, ffcjtvile govorice, da primanj-w snucarskih čevljev. Delo-lesu vzrok dejstva, da je bilo ieilih smučarskih sezonah nekaterih vrst smučarske »it tudi letos primanjkuje artiklov smučarske opre-",>/>U(An\Wi pa tudi trgovina jejo, da manjka vsega xi med tem tudi smučarskih »jvečja proizvajalka smu-wtve Alpina iz Zirov nas je 41 Mama, da proizvodnja Ml 'evljev za domači trg Npsnoma v skladu s planom **bimi trga. To pa hkrati h r>> letos preskrba znatno krt v preteklih letih. Smu-mr Aotev so Žirovci ponudili % U februarja. Na osnovi *< rbfjnih februarja in marca, * Miovi planiranega povpra-I WU letošnjo sezono plani ' / ovico večjo proizvodnjo" čevljev za domači trg * Tikn so za bližajočo se smuko naredili 120.000 parov smučarskih čevljev, 35.000 parov otroških polpancerjev, 15.000 parov tekaških čevljev in 60.000 parov obutve »po smučanju«. Ob tem v Alpini tudi opozarjajo, da so trgovske organizacije, ki so smučarsko obutev naročile v Alpini, velik del obutve že prejele, ostale količine pa bodo v teh dneh odposlane iz tovarne. Te pa1 je le še dobrih 20 odstotkov. So pa posamezni primeri trgovin, ki smučarskih čevljev nimajo. To pa iz dveh razlogov; Računale so na uvoz smučarskih čevljev. Ker pa tega ni, so se šele sedaj obrnile na Alpino, vendar jim ta ne more takoj narediti željenih količin, poleg tega pa ima tovarna obveznosti do trgovcev, ki so obutev pravočasno naroČili. Nekatere trgovine niso naročile čevljev v Alpini. ker so želele prek drugih prodajnih kanalov izkoristiti razne prodajne ugodnosti in te tudi sedaj povzročajo paniko. Zato pa Alpina prav gotovo ni odgovorna. L. Bogataj Močna je v Kranju, oživela je spet v Tržiču in na Jesenicah. V Skofji Loki pa je vzpostavljen iniciativni odbor, in upati je, da bo vseno prišlo kmalu do občinske zveze. Tako bo tudi tu veliko lažje organizirati in širiti tehnično kulturo. Vrsto močnih tehničnih društev v Skofji Loki in okolici že dela, le povezati jih je treba. Okrog finansiranja je bilo veliko povedanega na kongresu. V južnih republikah so večinoma to reševali kar z interesnimi skupnostmi za tehnično kulturo, medtem ko večina slovenskih občinskih zvez še vedno izdeluje svoje programe dela in dobi sredstva iz občinskih proračunov, oziroma od izobraževalne skupnosti. Največja težava so pa prostori društev. Ze v mestih je težko zanje. In če ga že dobe, je potem vprašanje vzdrževanja stavb, prostorov. Tehnično kulturo je treba postaviti bliže krajanu. V samo krajevno skupnost. Toda zaenkrat manjka ljudi, inštruktorjev. Pa te bi še usposobili, toda treba jih je tudi opremiti za delo z mladimi. Treba bo poskrbeti najprej za prave prostore v krajevnih skupnostih, kjer bi se dalo organizirati razne tehnične krožke. Opremiti bo treba temnice, delavnice za konstrukterje, radio postaje. To pa je drago in če bomo hoteli uspeti, bo treba dobiti tudi sredstva za to. Kolikšnega pomena pa je tehnična kultura za današnji čas, za mladega človeka, je lepo pokazala zadnja akcija »Nič nas ne sme presenetiti«, ki je prav zaradi dobrih vsestranskih priprav vseh društev tehnične kulture po celi Gorenjski, odlično uspela. Tako v lastnih organiziranih akcijah ali pa v sodelovanju s štabi pri krajevnih skupnostih, v okviru SZDL, zveze mladine, v združenem delu in drugod. Okrog finansiranja pa še tole: vsekakor bo treba skleniti samoupravni dogovor na osnovi ponudbe in povpraševanja. Organizacije tehnične kulture naj bi postavile program dela, samoupravne interesne skupnosti pa naj se obvežejo, da bodo prispevale za kritje stroškov tega programa. Take dogovore imajo podpisane že v Radovljici, na Jesenicah, v Kamniku in drugod, le v Kranju to še ni uspelo. Vendar, če bomo hoteli uresničevati vse naloge, ki so danes postavljene pred organizatorje tehnične kulture, bo treba čimprej urediti tudi to. D. Dolenc Nevarni posegi v prostor Delovna skupina za izdelavo prostorskega plana pri občinski skupščini Radovljica, ki intenzivno deluje že od marca lani, je na zadnji seji novembra ponovno opozorila, da nosilci planiranja, ki imajo največje potrebe po prostoru v radovljiški občini, niso uresničili nalog. Predvsem niso opravili svojih obveznosti v pripravi elementov in strokovnih osnov za posege v prostor, čeprav načrtujejo na območju občine najbolj drastične posege v republiki. Gre za predloge zajezitve Radovne, zajezitve Save pod Radovljico, izgradnjo zadrževalnika za kar sedem hidroelektrarn na Savi, za gradnjo nove avto ceste dvotirne železniške proge, za postavitev dodatnih visokonapetostnih električnih vodov v smeri Jesenic, Gradnjo nove ceste Mlino-Soteska pri Bohinjski Beli. obvoznice Radovljica in drugo. Ob pomanjkanju prostora vsak novi poseg povzroči precejšnjo škodo. Zato je delovna skupina zavzela odklonilno stališče in vztraja, da se morajo o vseh prostorskih planih izjasniti tudi občani posameznih krajevnih skupnosti. Zato je predlagala izvršnemu svetu in predsedstvu občinske skupščine, da organizirajo široke javne razprave v krajevni skupnosti Gorje. Bled, Ribno in Radovljica. Nujno bodo morali razčistiti tudi vprašanje sanacije blejskega r jezera. O vseh teh vprašanjih bodo morali temeljito spregovoriti, saj z novimi objekti posegajo v prostor in v naravno okolje, predvsem pa naj bi se stališča oblikovala v širši, demokratični obravnavi vseh zainteresiranih. JR Cel svet je njihov. Na kratkih valovih dobe zvezo s katerokoli radijsko postajo na svetu. V enem letu so kranjski amaterji vzpostavili okrog 9.000 radijskih zvez s prek 40 državami na svetu. — Foto: F. Perdan Voda za pet desetletij Skupščina komunalne skupnosti je sprejela samoupravni sporazum o združevanju denarja za gradnjo skupinskega vodovoda Črni gozd Tržič - Da bo pitne vode v trži-ški občini začelo primanjkovati že čez dve, tri leta, je že nekaj časa znano. V okviru samoupravne komunalne skupnosti so se dovolj kmalu začeli pripravljati na to. Naročili so strokovne meritve voda. pri čemer so bakteriološki izvidi pokazali, da bi bilo najprimernejše zajetje Čmi gozd, iz katerega bi lanko dobivali 160 litrov vode na sekundo in bi jo izkoriščali najmanj petdeset let. Naložba je seveda precej draga. Predračun je pokazal, da bi gradnja od zajetja do Ziganje vasi veljala okrog 63,3 milijona dinarjev. Glede na to, da so se za ta vir vode zanimali tudi v Kranju, sta obe komunalni skupnosti sklenili združiti denar za gradnjo. Samoupravni sporazum so na ponedeljkovi seji v Tržiču že sprejeli, v Kranju pa ga bodo v prihodnjih dneh. Vsaka skupnost bo prispevala polovico potrebne vsote s tem, da bodo vodovod od zajetja Črni gozd do Ziganje vasi gradili od 1980. do 1982. leta. od tod naprej pa bo gradnjo investirala kranjska komunalna skupnost. Dogovorili so se namreč, da bo vsaka skupnost lahko izkoristila polovico vode, enak delež pa si bosta delili tudi ob kasnejšem vzdrževanju vodovoda, tako da Kranjčanom vodarine ne bo treba plačevati. Ob dogovorih za izgradnjo zajetja je nastalo nekaj težav, ker bo s tem Bombažna predilnica in tkalnica, ki ima štiri lastne manjše elektrarne, izgubila dobršen del energije. Vendar pa so se že sporazumeli, da bosta skupnosti tovarni izgubo pokrili. Tako bo za daljše obdobje rešeno vprašanje preskrbe s pitno vodo v tržiški občini tako za gospodinjstva kt tudi za organizacije združenega dela, še zlasti za tiste, ki bodo gradile poslovne prostore na industrijski coni. H. J. Skromna vreča za komunalo Prihodnje leto bodo v tržiški občini za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav namenili 4J milijona dinarjev — Stopnjo 0,50 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih bi bilo treba povečati — Najzahtevnejša naložba bo gradnja vodovoda in obnova cest Tržič - Za tržiško komunalno gospodarstvo je značilno dolgoletno zaostajanje za razvojem drugih gospodarskih panog, in to predvsem zaradi razdrobljene dejavnosti in skromne vsote denarja. Letos bodo v občini za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe zbrali 2,7 milijona dinarjev, za vzdrževanje drugih objektov in naprav pft 3,9 milijona dinarjev. Plan za prihodnje leto, ki ga je skupščina komunalne skupnosti sprejela kot osnutek, predvideva za vzdrževanje skoraj 4,8 milijona dinarjev. Krajevne skupnosti bodo dobile 20 odstotkov več kot letos, kar pa ob tem, da jih je večina ta denar v tem letu porabila že septembra, pomeni skromno povečanje. Zato bi bilo nujno, da se sredstva za vzdrževanje, ki jih delovni ljudje na podlagi samoupravnega sporazuma združujejo v višini 0,50 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov, povečajo. Samo za ilustracijo naj pove- mo, da je ta odstotek v nekaterih slovenskih občinah dosegel že stopnjo 1,50. Naložbe občinske komunalne skupnosti bodo v prihodnjem letu usmerjene v gradnjo vodovoda Črni gozd in ojačanje vodovoda Zegnani studenec v višini 23,5 milijona dinarjev, 3 milijone bo veljala gradnja kanalizacije v Kovorju, za obnovo cest in cestnih objektov pa je namenjenih 14,2 milijona dinarjev. S tem denarjem nameravajo urediti križišče pri Zlitu, obnoviti cesto Žiga-nja vas—Križe in križišče pri Jaku, most na Peračici v Lešah, podhod in cesto po K otmici ter Koroško cesto na Čegeljšah. Javna razsvetljava bo komunalno skupnost stala 1,4 milijona dinarjev, 20.000 dinarjev bo prispevala za gradnjo nove tovarne soli, gre za republiško akcijo, medtem ko je 350.000 dinarjev prihranila za razne stroške soglasij, nadzora, raziskovalnih in drugih nalog. H. J. Želijo boljše vaške poti Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje — Mojstrana se že dolgo zavedajo, da so urejene vaške ceste in poti pogoj za načrtovani razvoj na področju turizma, prav tako pa so pomembne za boljšo varnost v prometu in obvarovanje okolja pred hudourniško vodo. O tem, kako uresničiti eno od nalog srednjeročnega plana razvoja, to je asfaltirati vse vaške ceste in poti ter urediti kanalizacijo meteornih in fekalnih vod, so se najprej dogovarjali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov krajevne skupnosti v krajevni konferenci Socialistične zveze. Zatepi so ta vprašanja pretresli tudi v skupščini krajevne skupnosti. Skupno so se odločili imenovati komisijo, ki naj bi pripravila tehnično dokumentacijo o dolžini potov, stroških za asfaltiranje in nujnosti del glede na izpostavljenost poti vodi. Ta komisija je svoje delo že opravila in srradivo posredovala skupščini krajevne skupnosti, ki ga je pred nedavnim potrdila. Te dni se o njem izrekajo v vaških odborjh. Kmalu bodo o gradivu, na osnovi katerega se bodo odločali tudi o izvedbi referenduma za samoprispevek občanov, razpravljali na zborih občanov..Med razpravo se bodo dogovarjali o oblikah in trajanju samoprispevka.. V krajevni skupnosti Dovje — Mojstrana predvidevajo, da bodo vse naloge za izvedbo referenduma opravili do konca letošnjega leta, samoprispevek pa naj bi pričeli zbirati v začetku prihodnjega leta. Stroške predvidenih del, načrtujejo jih za okrog 8 milijonov dinarjev, bi delno pokrili z zbranimi sredstvi iz samoprispevka, delno pa s sodelovanjem jeseniške komunalne skupnosti. Ob tem načrtujejo, da bodo pripravljalna dela opravili s prostovoljnim delom, izvedbo glavnih del pa bodo zaupali najboljšemu ponudniku tovrstnih storitev. S. Saje O LAS 8.STRAN /\—ALPETOUR SOZDALPETOUR OSPZA SPLOŠNE IN GOSPODARSKE ZADEVE SKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE IN ODŠKODNINE Pogoji: — visoka ali višja izobrazba pravne smeri. — 2 oziroma S let delovnih izkušenj. Poskusno delo je 3 mesece. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: SOZD Alpetour Skofja Loka, Titov trg 4 b. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Iskra Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromchaniko Kranj Komisija za delovna razmerja DSSS Kranj objavlja prosta dela in naloge več varnostnikov Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: — končana osemletka, — odslužen kadrovski rok, — da niso v kazenskem postopku, oziroma da niso bili kaznovani zaradi prilaščanja družbene imovine, — moralno-politična neoporečnost, — obvladati morajo delovanje brezžičnih zvez in razglasne postaje. Za dela velja trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Servisno podjetje Tavčarjeva ul. 45 Kranj razpisuje dela in naloge VODJE KLJUČAVNIČARSKE DELOVNE ENOTE Pogoji za opravljanje del in nalog so naslednji: — srednja tehnična ali delovodska šola kovinske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj, - končana poklicna šola kovinske stroke, s pridobljeno visoko kvalifikacijo in najmanj tri leta delovnih izkušenj. Prijave sprejema kadrovska služba v roku 15 dni. Gostinska delovna organizacija ytotet,g'ra(£($o<[mri objavlja po sklepu DS prosta dela in naloge: 1 OBRATNEGA POSLOVODJA 2. VODJE RECEPCIJE 3. RECEPCIONERJA 4. NATAKARJA ) SOBARICE b\ ČISTILKE Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: Pod L: — srednješolska izobrazba gostinsko-turistične smeri ali VK gostinski delavec z vsaj 5-letnimi delovnimi izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih v gostinstvu. Znanje dveh tujih jezikov. Pod 2.: — višješolska izobrazba turistične smeri, ter vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri samostojnem delu v recepciji ali srednja šolska izobrazba in 5-letne delovne izkušnje v vodstvu recepcije. Znanje dveh tujih jezikov in obvladanje tuje korespondence. Pod 3.: — gostinski tehnik ali recepcioner s 3-letnimi delovnimi izkušnjami. Znanje dveh tujih jezikov od teh ntmščimj aktivno. Pod 4.: — gostinska šola in 5 let delavnih izkušenj. Pasivno znanje dveh tujih jezikov. Pod 5.: — vsaj 1-letnedelovne izkušnje pri delih in nalogah sobarice. Pod 6.: — enoletne delovne izkušnje, ter volja do dela. Za vsa objavljena delovna °Prav^a velja dvomesečna poskusna doba. Pod točko 2. nudimo takoj vseljivo — novo trosobno stanovanje v neposredni bližini hotela. OD po sporazumu o merilih za ustvarjanje in delitev dohodka. Vabimo vse zainteresirane kandidate, da pošljejo vloge s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na hotel Grad Pod-vin - Podvin, 64240 Radovljica. Objava velja do zasedbe prostih del in nalog. Gorenjska kmetijska zadruga zbor delegatov GKZ TZE Naklo objavlja javni razpis /a imenovanje individualnega poslovodnega organa TZE Naklo Pogoji: — višja ali srednja izobrazba kmetijske, ekonomsko-komer-cialne ali veterinarske smeri. — 5 let delovnih izkušenj, — poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki so razvidne iz rezultatov dosedanjega dela, — ustrezne moralno-politične kvalitete, — da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. — mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo v roku 15 dni prošnje na naslov GKZ TZE Naklo, 64202 Naklo, s pripisom: razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa TZE Naklo. O izbiri bodo vsi kandidati obveščeni v 30 dneh. Gozdno gospodarstvo Bled TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice n.sub.o. Sp. Gorje 1 sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas 2 delav ca, ki bosta opravljala dela in naloge UPRAVLJANJE TOVORNJAKA Z DVIGALOM. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti poklic: voznik tovornih vozil. Nadalje je potreben tečaj za delo z nakladalno napravo ter 2 leti vožnje tovornjaka z nakladalno napravo. Poskusno delo traja 20 dni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh od dneva objave tega oglasa na naslov temeljne organizacije. Termopol Sovodenj razpisna komisija pri DS razpisuje prosta dela in naloge vodje tehnične službe Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo strojne ali druge ustrezne smeri s 5 let delovne prakse, — da je delavec s posebnimi dolžnostmi in pooblastili, — da ima organizacijske sposobnosti in da je moralno in politično neoporečen. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev sprejema razpisna komisija Termopol Sovodenj 64225 Sovodenj v 15 dneh po objavi. Na ovojnico je potrebno napisati za razpis. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. SOZD ALPETOUR Titov trg 4 b Skofja Loka razpisuje na podlagi sklepa razpisne komisije TOZD Hoteli Pokljuka in določil statuta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — vodje TOZD Hoteli Pokljuka Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba, - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih. Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da izraža in ima pozitivne odnose do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do interesov samozaščite, vseljudske obrambe, do bratskih narodov, družbenih interesov nasploh in interesov socialistične ideologije, - da ni bil kaznovan zaradi kaznivih dejanj v zvezi s svojim delom. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov SOZD Alpetour, Skorja Loka, Titov trg 4 b, z oznako za razpis št. 1. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku -prijavnega roka. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST KRANJ Vse uporabnike javnih r-obveščamo, da bo most ki KOKRO NA CESTI KOKR SKI BREG-HUJE žara.: r« jih poškodb ZAPRT ZA VB MOTORNI PROMET «1 26.11.1979 do predvidoat 31. 12. 1979. J. a »i OBRTNO DRUŽENJE JESENICE Zelezarjeva 14 64270 Jesenice objavlja prosta dela in u-loge TAJNIKA OBRTNEGA ZDRUŽENJA JESENICE Pogoji: — srednja ali višja izobru* ekonomske. komerciali* upravne, pravne ah *«* nizacijske smeri. — znanje vodenja knngi>-vodstva. — organizacijske sposobn«! Kandidati naj pošljejo roje ponudbe z dokazili ; strokovni usposobljene« in kratko navedbo doteav njih zaposlitev v roku 11 dni od objave na na*V Obrtno združenje Jeaetir* Zelezarjeva 14, 64270 Je*f-niče. Osnovna šola Cvetko Golar Skofja Loka Komisija za medsebojna fc-lovna razmerja rarpinit prosta dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE. FIZIKE — dipoloma PA UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA — diploma PA delo se združuje za nedorečen čas s polnim delom« časom UČITELJA ZA ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA na podružnični šoli Retelt z ustrezno izobrazbo ta aV ločen čas, s polnim delovnim časom. BLAGAJNIKA — obračun OD s 4-unui delovnim časom, za nedoučen čas, ustrezno izobraak in poskusnim delom seca. SNAŽILKE za nedoločen čas s pola« delovnim časom in potko* nim delom 2 meseca. TA Ii «t UH 1» a» Ni m m «u •Ko r« m m 4 'it, 1 I* I* lit to tla \ * m ki '1 Delovna organizacija nirsi stanovanj. Kandidati za opravljanje rs: pisnih del in nalog naj pošljev prijave z dokazili na naslov > 15 dneh od dneva objave Osnovna šola Josip Broz-Tito Predoalje Komisija za delovna rt* merja objavlja prosta dek in naloge KV KUHARICE Prijave z dokazili o dokončani izobrazbi pošljite komisiji v 15 dneh od objait Nastop dela takoj. OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE Kranj Tomšičeva 14 Komisija za delovna rti-merja razpisuje prosto dek in naloge ADMINISTRATORJA Pogoji: — končana redw dvoletna administrativna Vfc, — 5 let delovnih izkušenj Nastop službe takoj ali pod|-s govoru. Prijave sprejema Obrta« združenje občine Kra*i. Tomšičeva 14, kadro« služba. Rok prijav 15 dni; razpisu. i* VAŠA PISMA PREMAJHNA TRGOVINA inmju ima Mercatnr na *rV( avtobusne postaje svoju I v ^ ' kateri defa/o se/o m ustn-žl/ne proda ja I Ip tudi ubira je zelo dobra. ■idiir /r lokal veliko premaj-■!'-, sv itd časa d a časa po-tdjn^nefn. ki marsikoga odi r likanja in ga napoti t trgorinn. kjer mogoče izbi •'ibinn. Želim, da bi \fer-• nairl t Kranju večjo trgi t t hi /,, bili stevdni kupci S. Pretnar Podbre/.je H7 Dupli«- VABĆEVANJE PA TAKO! Vi ttraneh naših časopisov, «JfTV, še posebno pa pri vsa -"banih razgovorih, se pogosto mhjemo z vsakovrstnimi kriti-«h določil, ki naj bi prispevala, i-vttvanju s tekočimi gorivi. Iz «A virov tudi zvemo, da so m^mb dokaj skromni. I H sredstvih javnega, ohve-**up pa doslej nisem zasledil mtara od strani tistišmV. Jks so . «6ub najmanjših M \^Btw, 49 kubičnih dSKMmet ■*mopedov. Pa zato mem* nnmi mm kritike in razočaranja ni t* Zakaj? Jo to vozila, ki porabijo takt) tmtne količine goriva, da v tam prihranku nič ne pometi, lastniki jih tudi upora b-mii »amo za najpotrebnejše. ikjtfno le kratke prevoze. Na I j trgovino in podobno. V ima te čutimo kar manj vred-»Pojava takega vozila na ce--%f it prava redkost, pač le za I* ki ne premoremo vozila, ki I 'nm zagotovilo Se streho in M* /i vendar tudi za taka mane kolesa uredba velja in so \mtljem določene enake kazni. \nm to zdi pra vilno? i eni vzhodnih evropskih titt to pred kratkim tudi uvedli H/tne varčevalne ukrepe za •rastno tekoče zlato. Pa so frtvdajalci sami najprej pomnit, kako je treba. Za vse Ume in upravne organe je Mena najvišja dovoljena mtum valjev in moč motorja. *'tv.)hh vozil ne smejo up o fn nas pa bodo te vrste po-rbik dobili posebne evidenčne vk> za vožnjo brez omejitve' hm bi bilo, da bi pred pred liaimi spremembami Uredbe o vjita uporabe motornih vozil B t navedenem temeljito raz- Janez KunAič Zasip Film Dmžgoška bitka bodo začeli v kratkem snemati. Med drugim bo v njem obdelana Poljanska vstaja. Ker bodo te dogodke posneli v Poljanski dolini, v * postavljajo »stare hiše«. - Foto: F. Perdan a in lepša Tangenta — Pred dnevi se je v Tržiču Iniški odbor Tangente. ?inske konference ZSMS. tekla o zasnovi naslednje ki bo izšla pred dnevom in o programih RTV in tržiškega radia v prihodnjem letu. Letos je Tangenta izšla dvakrat. Ocena članov centra za obveščanje in propagando o zadnji Številki glasila je bila kritična; menili so, da je zajela preozek krog piscev, bila pa je tudi tiskarsko slabo izpeljana. Ko so člani uredniškega odbora govorili o pripravah za tretjo številko, so menili, naj bi vsebinska zasnova ostala nespremenjena, seveda pa bodo dali poseben poudarek prazniku republike in oceni delovanja delegatskega sistema, ki so jih izoblikovali na osnovi razprav v osnovnih organizacijah ZSMS. Izboljšali bodo tudi tehnično izvedbo in Tangento natiskali v 350 izvodih namesto dosedanjih 250. Glasilo namreč želijo približati čim širšemu krogu občanov, zlasti mladim. S tem upajo da bodo pritegnili tudi nove sodelavce, saj v Tržiču ne manjka mladih, ki znajo vešče vihteti pero. V razpravi o programih RTV za naslednje leto so mladi izoblikovali nekaj predlogov predvsem v zvezi s tržiškim radiom. Menijo, da bi rnorale biti oddaje živahnejše in vsebovati več neposrednega stika z občani, delavci, da bi v program kazalo vnesti več izobraževalnih oddaj in radijske igre; želijo pa tudi. da bi mladinsko oddajo radijci prenesli s sobote na primernejši čas med tednom, ko bi bila bolj poslušana. H. J. Turističnemu društvu je treba pomagati Tržič - Turistično društvo Tržič je bilo še pred nekaj leti zelo delavno. Bilo je glavni organizator raznih turističnih in etnografskih prireditev kot so: šuštarska nedelja, spuščanje osvetljenih hišic po Bistrici, številne prireditve in razstave v muzeju in Kurnikovi hiši. Denar, čeprav je bila vsota skromna, bila pa je le, so dobili tako, da so v svoji poslovalnici prodajali vozne karte za SAP Ljubljana. Po zgraditvi nove avtobusne postaje je to SAP prevzel sam in tako je pre-potreben vir dohodkov turističnemu društvu usahnil. Društvo sicer uradno še obstaja in se zdaj spet prebuja. Pri tem pa bo treba najti vire, s katerimi bi društvo krilo vsaj materialne stroške. In kakšna naj bi bila rešitev? V turistični taksi? Komaj, ker prenočitev v občini ni dovolj. V dotaciji skupščine občine ali morda v prispevku gostinskih in trgovskih delovnih organizacij? Verjetno bo potrebna pomoč vseh treh, saj je tudi njihov interes, da turistično druStvo v Tržiču obstoji, da opravlja svoje delo, da obvešča in organizira prireditve. Pobudo za uresničitev te zamisli pa bo moral nekdo dati. Verjetno bi bila za to najprimernejša občinska konferenca SZDL Tržič. B. B. Elektro Gorenjska, delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije, n.sub.o., Kranj, C. JLA 6, TOZD ELEKTRO KRANJ, n.sub.o., KRANJ, Ul. Mirka Vadnova 3 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge: 1 DELA IN NALOGE GRADBENE OPERATIVE ELEKTRODISTRIBUCIJE — 1 delavec Pogoj: — poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati pogoje da ima — srednjo tehniško izobrazbo — gradbeni tehnik. — 5 let delovnih izkušenj 2 DELA IN NALOGE KV ELEKTROMONTERJA V a) gradbeni skupini Kranj - 1 delavec b) nadzorništvu Sk. Loka - 1 delavec c) nadzorništvu Medvode - 1 delavec č) gradbeni skupini Trtic - 1 delavec Pogoji. — poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati pogoj, da imajo — poklicno šolo elekt rostroke 3 DELA IN NALOGE VOZNIKA TOVORNIH VOZIL V AVTOPARKU KRANJ — 1 delavec Pogoji: — poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati pogoje, da ima — poklicni voznik E kategorije — izpit za delo z avtodvigali — 1 leto delovnih izkušenj 4 DELA IN NALOGE NK DELAVCA ZA OPRAVLJANJE POMOŽNIH IN FIZIČNIH DEL V a) gradbeni skupini SK. Loka — 1 delavec b) nadzorništvu Medvode — 1 delavec Pogoji: — poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati pogoj, da imajo — osnovno Solo 5 DELA IN NALOGE ClSCENJA PROSTOROV V NADZORNIŠTVU KRANJ — 1 delavec Pogoji: — poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati pogoj, da ima — osnovno šolo Delovno razmerje za objavljena dela pod točkami L. 2., 3. in 4. se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za objavljeno delo pod točko 5. pa za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom — 4 ure dnevno. V kolikor za objavljeno delo pod točko S ne bo kandidatov za sklenitev delovnega razmerja, sklenemo pogodbo o delu z upokojencem. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazil o izpolnjevanju pogojev izobrazbe na naslov: TOZD Elektro Kranj, Kranj, UL Mirka Vadnova 3. Rok prijave je 15 dni po oglasu. Kandidati bodo pismeno obveščeni o kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. izbiri prijavljenih PA NISMO SE UKLONILI IVAN ROZMAN - KOVAČ pth tem pripovedovati o drznih aktivi-t kamniškega in domžalskega konca, ki Vfoije in druge potrebne materiale hodi- t,'v.» Dunaj in jih enostavno po železnici ■[liki pošiljali domov. Eden njih, ki se niso * p hudiča ne biriča, znajdi ji v v vsaki, še »<< nevarni situaciji, je bil tudi Ivan Rož- * Wkar iz Mengša. 'tii f. pri prvih, ki so pripravili kamniško % Potem seje umaknil na Dolenjsko. Je dis: m šoli ali izven nje. Glede na naravo motnje pri učenju nasploh, bo otrok lak* pregledan pri različnih strokovnjakih: psihologu, specialnem pedagogu, logopedu, pedopsihiatru itd. Ko se vsi strokovnjaki, ki so otrokt pregledali, pogovorijo o pregledih, se odloči, kdo od njih bo otrok obravnaval, mu skušal pomagati, bo svetoval staršem in učiteljem, skušal spremeniti neugodne faktorje, ki pogojujejo učne težave. Saj-večkrat so takšne obravnave dolgotrajne, vedno pa morajo pn ten sodelovati vsi, ki delajo z otrokom: starši, šola, svetovalcu*, terapevti. Otroka pa je za tako obravnavo potrebno primerne pripraviti. Ker je učni program v šolah prilagojen poprečno umsk. sposobnim otrokom, ki jih je največ, bo določen manjši odstotek orni potreboval šolanje na šoli s prilagojenim programom, kjer sta zožena predmetnik in učni program, prolagojena sposobnostim teh ormi poudarek je na indivudualnem pristopu in razvijanju ročnih sprtt nosti. Otrok se šo/a v razredih, v katerih je manj otrok. Za šolanje na šolo s prilagojenim programom (bivša posebna šola) je potreben k — sijskipregled otroka in izdana odločba. Vladimir Bitenc, spec. pedagog Po napornem nakupovanju se boste lahko odžejali in »pocbrk* ZELENEM B1STROJU. ZELENI BISTRO - NOVOST V TRGOVSKEM CENTRU DETELJICA Prejšnji teden odprti lokal Gostinskega podjetja Zelenka J DETELJICI v Bistrici pri Tržiču bo dopolnil ponudbo tega aali obiskanega trgovskega centra. V prijetnem lokalu priora*« vsak dan malice, poleg tega pa so gostom na voljo tudi nuad vrstne specialitete z žara — tudi s kajmakom. Postrežejo nJ tudi z raznimi narezki in sladicami, pa tudi z izbranimi pijač so založeni. Lokal je odprt vsak dan razen nedelje in praznikov do 21. ure. Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n.sol.o. Delavski svet delovne organizacije ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODENJE RAZVOJNO-ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA za dobo štirih let. Za opravljanje razpisnih del in nalog se zahtevajo naslednji posebni pogoji: — visokošolska izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri in 3 leta đ* lovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oziroma nalogah. ali — višje! šolska izobrazba ekonomke ali kmetijske smeri. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oziroma nalogah, družbenopolitična razgledanost in aktivnost, ustvarjalen odnos do gradita naše samoupravne socialistične družbe. Kandidati morajo poleg prijave predložiti dokazila o zahtevati izobrazbi in življenjepis ter opis dosedanjega dela. Pismene prijave sprejema KZK Kranj, c. JLA 2, z oznako za razpisno komisijo, 15 dni po objavi. 23. NOVEMBRA 1979 linar uspel Jfcj - V letošnjem programu u folklorno dejavnost pri ajtonih organizacij obline »-zapisana tudi priprava se-za vodje otroških in folklornih skupin. Semi- 1>9fj9in K), novembra, ude-3* ga je 22 slušateljev, pred-jojigogov iz gorenjskih vzgoj-nh ustanov in osnovnih nekateri člani folklornih skupim j*ke občine, ar m strokovno vodili Bru-nikar. predsednik republiške-z folklorno dejavnost pri laltumih organizacij Slo-Savka Krstič ter Andrej 'hno Ravnikar je slušatelje * folklorno dejavnostjo v doma. z njenim pomenom razen tega pa so se tudi I spoznali z nekaterimi ih bodo kasneje lahko upo-fjruvojem delu. Nič manj zabil film o delu s pred-otroki. Krstičeva je na-'/iazaia. da otrokom najprej razne otroške pesmice, sevanjem, vajalne igre in m posneman je folklornih ple-Udth. medtem ko je Andrej >y*rdoval nekaj najpomemb-apotkov. ki so potrebni ob Wa z otroško folklorno 11 STRAN G LAS Isiljućku seminarja, ki je bil rformativnega značaja, teeiji zašeleli. da bi odbor za •iejavnost s t^akim nalije vodij otroških folklorni nadaljeval, tako da bi lahko znanje poglabljali zmenjavi lastnih izkušenj. rtava ptic k gojiteljev malih živali % jutri ob 9. uri odprlo malih živali in ptic pevk. bo odprta tudi v ne-V hali A Gorenjskega sej-u ogled več kot 200 kletk s golobi, pticami pevkami in perutnino. L B. Film faečka ohcet Prva predstava etnografskega filma Kmečka oh-v Festivalni dvorani v 26. novembra, ob 19. uri. tvi bodo sodelovali ude- .....ditve, med drugim fol- iattpina KUD Bled, moški t*wKUD Bled, moški pevski Wtva upokojencev Bled ter delovali pri filmu. Na tej bodo podelili tudi pri-11 lepo urejene hiše v letu U 1979. Fotografije hiš, ki IjAjek* priznanja, bodo raz-». v prostorih Kazine v dneh »M novembra 1979. D. S. it Cica je prva sklenila prijateljstvo. Obiski iz gozda Kadar jadikujemo o »dobrih starih časih«, imamo največkrat v mislih čas, ki bi ga naj nekoč bilo na pretek. Naj je bilo nekoč že kakor koli, dejstvo je, da je danes čas res svojevrstna, dragocena dobrina, ki nam je zelo primanjkuje. To trdimo vsi tisti, ki smo tako ali drugače vpleteni v tokove našega družbenopolitičnega življenja. Mnogo pa je v naši družbi ljudi, ki so osamljeni, kljub hitrim tokovom našega časa. Krajani pa se pre malokrat vprašamo in še manj naredimo, da bi pregnali osamljenost našim ostarelim občanom, invalidom, sosedom, ki morda živijo sami. Morda bi včasih zadostoval kratek klepet, prijazna beseda, majhna usluga, pa se ne bi čutili osamljeni, odrinjeni. Moja soseda v stanovanjskem bloku v Gozd Martuljku, oba invalida, si osamljenost preganjata na prav svojsten način. Kot velika ljubitelja živali sta v svojo zaščito sprejela marsikaterega zapuščenega mucka, ki je pri njima našel hrano in topel dom. Ko so varnostni ukrepi proti steklini daleč naokoli pospravili vse mucke, je nastala praznina, ki jo je bilo treba z nečim zapolniti. Z bližnjih dreves, ki rastejo ob stanovanjskem bloku, sta počasi, z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in veliko mero ljubezni privabila v svoje stanovanje najbolj ljubke gozdne ži-valice — veverice. Najprej sta pod drevesa metala lešnike in orehe. Veverice so to njuno početje dolgo • časa opazovale iz varne razdalje, ko pa nikogar ni bilo v bližini, hitro pospravile nastavljene dobrote. M rana pa je bila nastavljena vsak 1 Tržiču — Prikupna hišica, ki so jo postavili na avtobusnem 4> Bistrici, slikovito dopolnjuje sodobno blokovno naselje, da ne je objestneži ne bodt> prehitro lotili. — Foto: F. Perdan dan bliže bloka, pogum pa rasel iz dneva v dan. Po enem mesecu je »Cica* (v tem času so veverice že imele svoje imena, na katera so se tudi odzvale) že splezala po drogu za anteno na balkon. Na mizi je bil pripravljen zajtrk in Cica si je krepko napolnila svoj trebušček. Kmalu ji je sledila še »Lisi*, ki je bila v začetku bolj plašna kot Cica. Kmalu je za njima priskakljal še »Muki*, edini predstavnik moškega spola v tej veveričji družbi. Če so na zajtrk prišli vsi hkrati, ni šlo brez prepira in prijateljskega pretepa. Strah je bil dokončno premagan, če na mizi na balkonu ni bilo dovolj za vse tri, je Cica pritekla v kuhinjo in si vzela kar sama. Tudi z roke je jedla prva. Lisi in Muki pa sta jo kmalu posnemala. Za moja soseda, Francija in Ivanko Štrukelj, pa so se pričeli bolj kratkočasni dnevi in tudi skrbi je bilo več. Poleti so Cica, Lisi in Muki priskakljali na zajtrk včasih že ob petih zjutraj, ob šestih pa so že vsi trije razgrajali na balkonu in glasno cvileč prosili za orehova jedrca in lešnike. Treba je bilo vstati, nahraniti goste iz gozda, tudi voda ni smela manjkati. Za zahvalo so se malo zapodili po kuhinji, naredili kratko akrobatsko predstavo in z dolgimi skoki s smreke na smreko izginili. Če je od zajtrka kaj ostalo, so hitro pospravile sinice. Ko je Cica »po-gruntala«, da bi na mizi moralo biti še nekaj orehovih jedrc se je razjezila in (tdslej je vse ostanke zakopala v cvetlični lonček na balkonu. Dnevno so prihajale tudi petkrat, razbijale so monotonost dneva in ■ prinašale veselje v dom dveh invalidskih upokojencev. Ko se je ohladilo, so vse tri dobile goste in svetleče kožuščke. Zdaj, ko je zapadel sneg, pa Cice in Lisi ni oeč. Enkrat ali dvakrat dnevno privihra le Muki. se hitro naje in odskaklja domov v svoje gnezdeče. Začelo se je zimsko spanje. Moja soseda bosta svoje goste iz gozda zelo pogrešala. Večkrat dnevno pogledata skozi okno, če se majejo vrhovi smrek. To je znak, da se približujejo njuni prijatelji. Za dve mali invalidski pokojnini so bili izdatki za hrano gozdnih gostov presenetljivo veliki. S prijetno družbo, z lepimi, skupaj preživetimi trenutki pa je bilo vse stokrat' poplačano. Pozimi bo življenje potekalo ob toplem radiatorju, čr-nobeli televiziji, občasnem taroku (če bosta dobila tretjega) in v upanju, da se s pomladjo vrnejo njuni najdražji prijatelji — Cica, Lisi in Muki. Vera Dulmin ^Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (5. zapis) K vtisom z obiska Rateč" dodati še nekaj zanimivosti. LAVTiZARJEVO PISATELJEVANJE rijatelj L. K. mi je posredoval Lavtižarjevo knjižico, ki je še nisem poznal. Tudi v knjižnicah niso vedeli zanjo. Gre za blizu 200 strani obsegajoče delo Razgled po domovini. Knjižico je natisnila jeseniška Blažejeva tiskarna, založila pa jo je Marija Pintbar iz Rateč. Leto izida — 1941. Nekatera poglavja o Ratečah — gorenjski Sibiriji, so bila že objavljena v Lavtižar-jevih Spominih, ki so izšli že leta 1926 v avtorjevi samozaložbi. ski. Naj bodo te besede izziv boljšim fotografom! In turističnemu dru-moram štvu. PRI ZELENCIH uristična atrakcija, kako privre voda, ki je v planiškem produ poniknila, spet na dan. to pot že kot Sava. Steze do Zelencev bodo poslej gotovo bolje urejene, tudi kažipoti bodo novi — vse to napoveduje na novo urejeno parkirišče ob cesti med Ratečami in Podkorenom. Torej so se stvari (oziroma se bodo do pomladi) vendarle uredile. Kritike je bilo res že zadosti. K Župnijska cerkev sv. Duha v Ratečah O potopisnih knjigah izpod peresa Josipa Lavtižarja je stekla beseda že v prejšnjem zapisu. Dodati moram še dokaz Lavtižarjeve vsestranske nadarjenosti: poleg ljudske igre Ne v Ameriko, je napisal in uglasbil še štiri spevoigre, ki so bile pred desetletji čestokrat uprizorjene. V mislih imam Mlado Bredo, opereto v 2 dejanjih, Grofa in opata, opereto v 2 dejanjih, Adama Ravbarja, opereto v 4 dejanjih in Darinko, romantično spevoigro v 3 dejanjih. Med dovškim župnikom Jakobom Aljažem in rateškim župnikom Josipom Lavtižarjem se je pred leti vnela »huda« pravda: katera dolina je lepša, Vrata ali Planica? Pravda je ostala nedokončana ... SPOMENIK NOB ot skoro v vseh slovenskih krajih, imajo tudi Ratečani svoj spomenik narodnoosvobodilnemu boju. Sredi vasi je na umetni terasi nad cesto urejen dostojen pomnik. Padlim borcem, ki so dali svoja življenja za svobodo naše domovine padli borci: Anton Cuznar, 1912 - 1945 Ivan Mežik, 1920- 1944 Bogomil Kavalar, 1923 - 1945 Franc Turšič, 1907 - J944 Manko Benet, 1924 - 1944 Andrej Kunstelj, 1913 - 1944 Kari Zima, 1917-1942 Francelj Kajžar, 1921 - 1944 umrli v internaciji: Franc Odar, 1911 - 1945 Alojz Makovec, 1911 - 1944 Antonija Robič, 1913-1945 Slava jim! STARA LJUDSKA SOLA w Segavo opisuje Josip Lavtižar takratno šolanje rateških, podkorenskih in borovških otrok. Občina je najela večjo sobo v kaki zasebni hiši. — »Otroci smo sedeli natlačeni v nizkem prostoru in se učili krščanskega nauka, čitanja, pisanja in računstva. Učitelj je imel za svoj trud brezplačno stanovanje, prosta drva in od vsakega otroka osem grošev na mesec. Drva so nosili učenci sami v šolo. Na oknu je sedel deček, ki je imel neko-loko več veljave ter je pazil, je li prinesel vsak šolar poleno s seboj. Ako ga ni imel. je moral prinesti drugi dan dvoje polen. Poleg tega R ,RAVJE V NARAVI KOLMEŽ (Acorus calamus) /ilno zelišče za pomanjkanje teka, oslabeli želodec, izločanje žolča, napenjanje in nervozno nespečnost iŠMtt ra»te ob bregovih stoječih in počasi teko-(;>:■. Zraste do 1 m visoko, korenike pa tudi do ' Mm junija in julija, zori pa jeseni. Uporablja Httfemke, ki jih nabiramo zgodaj spomladi, preden 'aitfejo lixti, ali septembra in oktobra, jih razreže-VManit dolge trakove in posušimo v senci. V neka-ril lekarnah imajo na razpolago kolmeževe koreni-(4b in izvleček KaJmež je prastara in dragocena zdravilna rastli-/*buje mnogo dišečega eteričnega olja grenkega i». ker vsebuje kolmeževo kafro, gienčice. sluz, »m kolin, )e izvrstno sredstvo za vzbujanje ape- tita ter lažje želodčne katarje. Kolmeževa korenika pospešuje izločanje vode in odpravlja pline, uredi izločanje in odtok žolča. Je tudi dobro naravno zdravilo pri kroničnem vnetju želodca z zvišano solno kislino. Caj: žličko drobno zrezane korenine prelijemo z 2 dl vrele vode, kratko prevremo, pustimo ohladiti in precedimo. Jemlje se po 1 jedilna žlica toplega čaja pred jedjo in po njej. če pa imamo na razpolago kolmeževo tinkturo (lekarne) jemljemo trikrat dnevno pred jedjo 20 do 30 kapljic, ki jih pomešamo v 1 dl tople vode. Nekateri zeliščarji priporočajo močno dišečo kolmeževo koreniko tudi za krepitev spolne moči. Recept: 20 g korenike namakamo v litru jabolčnika (tri dni). Četrt litra te pijače pijemo po požirkih 10 dni zapored oz. v tej dobi dvakrat na dan po eno jedilno žlico. S pitjem prenehamo za en teden, nato pa s kuro spet nadaljujemo 10 dni. Za želodčno oslabelost in tegobe ter zoper napenja nje se lahko uporablja tudi koimežev ekstrat (lekarne): S do 10 kapljic na koščku sladkorja, ali kolmeževo olje: 3 do ti akapljic na sladkorju na dan. ABC Spomenik NOB v Ratečah UROŠ ŽUPANČIČ atečam — domačin je znani plezalec, gornik — samohodec Uroš Zupančič, zdaj že sedemdesetletnik, a še vedno mlad in razborit. Morda bo nanesla priložnost tudi za besedo o nenavadnih ljubiteljih gora, ki jim ni do druščine — raje so s planinami sami . . . Seveda, samotarje srečavamo tudi drugje, na morju, na otokih, na popotovanjih, celo na sprehodih! Seveda pa Uroš Zupančič ni nič-kaj odljuden — veliko je pisal o svojih plezalnih doživetjih v predvojnih in povojnih Planinskih vest-nikih. Tako, da mu gre naziv planinskega pisatelja. Nastopal pa je kot igralec v naših prvih igranih filmih (V kraljestvu Zlatorogovem in v Triglavskih strminah). Kljub tej skopi oznaki tvegam pri preveč skromnemu Urošu resno zamero. No, bom pa drugič odmeril! je donašala mladina svojemu vzgojitelju še prostovoljne darove: koline, mleko, presno maslo, sem in tja kakega kozlička ali jagnje. Za opravljanje mežnarske in orglarske službe je dobival učitelj še posebno plačo. Učitelji so imeli mnogo manj truda in pisarij kot dandanes. V sedanjih šolah kar mrgoli predmetov. V osmo latinsko šolo nisem nosil toliko knjig, kot jih mora sedaj nositi devetleten deček, ki obiskuje drugi razred osnovne šole.« K Se o planiški nadiži ar ne morem verjeti dejstvu, da je slap Nadiže, pravi izvir Save Dolinke, tako malokrat upodobljen. Pa vendar je tako lep in mogočen, posebno ob veliki vodi. Pravi pastorek je ta slap spričo tolikerih upodobitev Savice. Pertč-nika, Suma, Martuljka in drugih slapov. Zato 'danes objavljani sliko Nipljže še enkrat, v nekoliko boljši izvedbi, četudi spet le šibko amater- Slap Nadiže - izvir Save Dolinke CL* AS12.STRAN PETEK, 23. NOVEMBRA m S KOMPASOM NA SMUČANJE Izbrana smučarska središča s prenočevanjem v neposredni bližini smučišč KOMPAS JUGOSLAVIJA NA SILVESTROVANJE S KOMPASOM KOMPAS je tudi leto« pripravil pestro izbiro silveatrskih aranz-majev v domovini in tujini. Zanje so značilni bogati programi in dobro izbrani kraji in hoteli. MEDULIN - odhod 28.12. 6 dni avtobus, polni penzioni in silvestrovanje v hotelu BELVEDERE s pokritim bazenom, športnimi tereni, izleti v Pulo, Limski fjord in Poreč (doplačilo), otroci 20 do 30 % popusta. Cena: 2.270 din. MALI LOSINJ - odhod 28.12. 6 dni, avtobus, polni penzioni in silvestovanje v hotelu AURORA z bazenom, sauno, športnimi objekti, trim stezo, izleta na Susak in Veli Lošinj. Cena: 2.690 din DUNAJ - odhod 30.12. 3 dni, avtobus, ogledi znamenitosti Dunaja, ogled OPERETNE PREDSTAVE in SLAVNOSTNI NOVOLETNI PLES. Cena: 3.500 din GRAZ - odhod 30.12. 3 dni, avtobus, kmečko kosilo v LIGISTU, slavnostni obroki in coctaili, NOVOLETNI PLES z jedačo in pijačo, ogledi. Cena: 3.500 din. PRAGA - odhod 29.12. 5 dni, avtobus, ogledi, silvestrovanje, nakupi, polni penzioni. Cena: 4.000 din CATANIJA - SICILIJA 3 dni, avion, izleta na ETNO in v TAORMINO, ogledi, silvestrska večerja. Cena 58.000 din. V NOVO LETO NA SMUČIŠČIH PAMPEAGA Odhod: 29. 12. 8 dni, avtobus, 7 polnih penzionov v hotelu z pokritim bazenom, neomejena uporaba žičnic na izrednih smučarskih terenih na višini od 1 750 do 2.250 metrov, silvestrska večerja. Cena: 7.000 do 7.900 din (odvisno od sobe) INTEREXPORT TOZDINKX Potovalna agencija Ljubljana Inezovo turistično poalovalnico na Titovi 25 v Ljubljani pozna te precej Gorenjcev, aaj šotam pole« ra.novr.tnih počitniških in izletniških aranžmajev na voljo tudi letalake voBovnice aa INEXOVE in JATOVE domače proge. Iz njihove ponudbe aranžmajev: POTOVANJA OB DNEVU REPUBLIKE: RIM, avtobus, 4 dni, odkod M. 11. PADSKA NIŽINA - MUZEJI in PINAKOTEKE, avtobua, 4 dni. odhod 2». 11. Za omenjeni potovanji je na voljo aamo ie nekaj meat, zato pohitite a prijavami SILVESTROVANJA: GARD8KO JEZERO, 4 dni, odhod SO. 12. MADEIRA, S dni, odhod S«. IS. TOZBUR - TUNIZIJA, S dni, odhod 30 12 SMUČANJE: AVSTRIJA: BELO JEZERO. DORFGA8TEN ITALIJA: SE8TO (Dolomiti) ČEŠKOSLOVAŠKA: NOVA LESNA (Viaoke Tatre) LIECHTENSTEIN: M ALBUN Omenjene kraje in aranimaje vam bomo malo obširneje predstavili prihodnji«. PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX, poslovalnica Ljubljana, Titova 25, telefon: 061 - 312-985. 327-947, 322-581 Pred zimsko sezono v Kranjski gori mm • m • v i Turistični delavci ne spe VWSAAAAr\/ NAJBOLJ PRIZADEVNI TURISTIČNI KRAJI SLOVENIJE V LETU 1979 V letošnjem tekmovanju je sodelovalo će t 200 krajev in Komisija za varstvo okolja pri Turistični zvezi Slovenije ni imela lahkega dela pri izbiri najboljših. Ocenjevala je zelo različne oblike dejavnosti, od varstva in urejanja okolja do Čistoče in urejenosti v gostinstvu, pa ie marsikaj. Komisija je ugotovila, da so bili vsi kraji prizadevni in da ao povsod kaj naredili za boljšo turistično ponudbo. Naslov najbolj prizadevnega kraja je dobil Kamnik, ki je letos praznoval 750-letnico, sledijo pa mu Cerkno, Muta, Bled, Velenje, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Mozirje, Portoro* ... Kranjskogorske žičnice so bile na prvi sneg letošnjo jesen povsem pripravljene — Minulo soboto sta vlečnici Kekec in Mojca prepeljali precej smučarjev — Hotelske in privatne sobe so za večji del zimske sezone že razprodane, veliko gostov pa je tudi sedaj v hotelih Kompas. Kranjaka gora - Moker sneg je naletaval na že malo pobeljeno pokrajino, ko smo minuli ponedeljek obiskali Kranjsko goro. V ta naš turistični kraj smo se namenili, da bi poizvedeli, kako je pripravljen na zimsko turistično sezono. Po pravici rečeno, tja smo prihajali malce radovedni in negotovi, saj so bile televizijske vesti o kranjskogorskih smučiščih pred dnevi dokaj nespodbudne. Ze na prvi pogled smo se prepričali, da je vsaka črnogledost odveč. Skromna snežna odeja ob vznožju žičnic je bila namreč skrbno steptana. Zagotovo je takšna tudi drugod, smo pomislili, ko smo skozi meglo zrli po smučišču, kjer je nekaj delavcev hitelo po svojih opravkih. Naša pričakovanja pa je najbolje potrdil pogovor z direktorjem temeljne organizacije Žičnice hotelskega podjetja Gorenjka z Jesenic. Prvega sogovornika smo zaprosili, da nam predstavi svojo temeljno organizacijo in njeno dejavnost ter nam pove, kako so se prek leta pripravljali na zimsko sezono, kaj bo v njej novega in kakšne načrt imajo za naprej. Tole je povedal direktor Vid Črne! in vlečnico v Martuljku. Tako je zdaj od Planine pod Golico do Planice en upravljavec smučišč in žičnic. Temeljna organizacija Žičnice upravlja s štirimi sedežnicami in dvanajstimi vlečnicami, ki zmorejo skupno 9500 prevozov na uro. To zadovolji okrog 3500 smučarjev, večji obisk pa pomeni gnečo. Ker je že gostov v hotelih in privatnih sobah na tem področju več kot toliko in smuča skoraj vsak, smučarji pa seveda prihajajo tudi od drugod, bi morali zmogljivosti naših žičnic toliko povečati, da bi lahko smučalo do 6000 smučarjev naenkrat. Vendar, o načrtih pozneje! Zdaj naj povem, da smo letošnji sneg, ki je padel kar zgodaj, pričakali pripravljeni. Med letom smo izravnali del smučišča na sredi Vitranca in ga zasejali s travo, vsa smučišča smo pokosili z novo rotacijsko kosilnico in s smučarskim klubom v Kranjski gori smo se dogovorili za štiri delovne akcije, med katerimi so v 480 urah očistili podrast na progi Podkoren in pobrali kamenje na smučiščih Kekec in Mojca. S tem smo bistveno izboljšali pogoje za smučanje. Montirali smo bomo tudi rediteljsko službo, ki skrbela za nadzor nad dogajanji smučiščih, ter poskrbeli za us delovanje reševalne službe Za stinske usluge ob smuči&čih akrbti delavci Gorenjke, Emone m *> vatniki. Kakšni so naši načrti za bodoV Pripravljamo se na nove nakit«, predvsem izgradnjo sistema ho* od Podkorena do Planice. Ze pomladi so se začele priprave na «• mero terenov, izdelavo lokaciflb dokumentacije in vlogo bančnih a- v' htevkov. Predvidoma prihodnjo p-mlad se bodo začela gradbena vanju, ki pa je zaradi večjih stroaV* glede na razširitev dejavnosti bw višjih cen ne bodo mogli iipnhib. I Ob tem so zagotovili, da tudi potrditvijo novih cen ne bodo aaj dražji med našimi smučišči. Prva snežna odeja na kranjskogorskih smučiščih je že skrbno preteptana KAN? kita JIM rbi*o P* W Mta. lite speli * bat- »r Mi« Tik* ki ki i ti* «1 '■»naložbe v razširitev sistema žičnic bodo skrajšale vrste na smučiščih. Zanimalo nas je Se, kje bodo smu-%j lahko iskali pomoč pri po-ktfilu svoje pokvarjene opreme, •i hm obiskali delavnico temeljne !V*f- *pmacije Žičnice, smo zvedeli, da V u dela v Kranjski gori letos tarljal privatnik, ki je pooblaftcen lajpravilo Elanovih smuči, vendar a tudi brez tega opravil ne bo Hajkalo Ob tem smo se zapletli v •amodrugi dejavnosti delavnice mjb od delavcev v njej. bktijan Langus iz Mojstrane * kot orodjar v delavnici, je pa , jfttrojnik pri žičnici in reSevalec. «•» ||£ivj| nam je delo v delavnici: to*! lAo vzdrževalnih del opravimo m Marsikaj popravimo; spletemo M vrv, pregledujemo bobne sider ,«irfnice in drugo. Prav zdaj po Jirljamo se zadnje bobne za mar-raio vlečnico. Prej smo imeli ve-11 *• t-.Oia z zamenjavo gum in ležajev j vMilnih kolutih žičnic, predli »mo stebre in kolute, urejali IM največ pa smo se zamudili z *HJavo žične vrvi na zgornjem kadetnice Vitranc. Gostov ne manjka Večina hotelov v Kranjski gori je sicer tačas imela zaprta vrata, ker so jih urejali in so bili delavci na dopustih, vendar bodo goste ponovno sprejeli že pred prazniki. Tudi z obiskom v zimski sezoni nimajo skrbi, saj so tako hotelske kot privatne sobe za večino zimske sezone Največ obiskovalcev bo iz tujine, v času počitnic pa smo hotelske zmogljivosti sprostili za domače goste. V zimski sezoni bodo cene za 8 odstotkov višje od sedanjih. Tako bo bivanje od 20. decembra letos do 6. januarja prihodnje leto v dvoposteljni sobi veljalo 520 dinarjev na dan, od 7. januarja do 23. marca pa 470 dinarjev.« Smisel gibalne omik in športa Narava je večna in neuničljiva — živim bitjem pa je namenjeno kratkotrajno bivanje. Zgodovina človeštva je le trenutek v primerjavi a tra- Ja njem zemeljskih obdobij, človek je vodilno bitje v živi naravi, ki posega v njeno okolje, je oblikovalec zgodovine, omike in civilizacije. A v človeku so očitna nasprotja. Vodilno je nasprotje med bivanjem in nebivanjem, neskladje človekove narave je v želji po življenju in naravno omejenostjo njegovega obstoja: razum se ne more pomiriti z mislijo, da je trajna le sprememba in da neponovljiva enosmerna Štafeta življenja poteka od preteklosti preko sedanjosti in kakor mogočna reka drvi v prihodnost. Življenjska doba človeka se je od kamene dobe do današnjih dni znatno podaljšala, a ie ni dosegla gornjih meja, dane so možnosti nadaljnjega podaljševanja. Človek pa bo v mejah naravnih možnoati zmeraj uresničevalec in usmerjevalec laatnega bivanja. Tako kot zaostalost in revščina z značilnimi spremnimi pojavi in posebno z obolenji ogrožata ljudstvo, tako ga ugonablja tudi izobilje, ko človek postaja žrtev lastne požrešnosti, ostalih pretiranih potreb in mamljivega sedečega udobja. Pri tem izgublja naravno odpornost in trdoži-voat. Njegov organizem slabi, peša in ae hitreje stara. Gre za miščino atrofijo ali slabitev zaradi brezdelja. Napačno ravnajo tisti, ki ae iz leta v leto omejujejo v gibalni aktivnosti, opuščajo tek, hitro hojo in se izogibajo mišičnemu naporu. Takemu ravnanju se mora sleherni postaviti po robu z aktivnostjo, z najbolj naravnim načinom ohrajeva-nja lastnega bistva. Vedeti moramo, da je v mišičnem delovanju poreklo delovanja ostalih organov in da pestra možganska opravila temelje na gibalnih. Sport je med ostalimi poslanstvi tudi glasnik mladosti, vitalnosti, moči in zdravja. Tekmovalni duh naj bi bodril človeka skozi vse življenje. Odaeval naj bi njegovo željo, da bi dodajal leta življenju, da bi čim dlje ohranjeval življenjsko moč in vedrogledost, da bi uspešno premagoval številne mrtve točke in da bi potem podobno tekačem na dolge proge v ponovnem olajšanem dihanju užival radost bivanja. Dobro se je ravnati po znanem pravilu, da je bolje leta dodajati življenju in ne v betežnosti in nadležnosti doživljati starost. Sistematična in zavzeta gibalna aktivnost ugodno vpliva na organizem in na zavestna stanja. Narava nam podarja veliko možnoati, aktivnost in neomajno slo po življenju. Gibalna omika, postaja s pestrimi oblikami v ohranjevanju in podaljševanju bivanja, njegovega smisla in bogatejše vsebine človekova dragocena kulturna vrednota. Nadaljevanje sledi Jože Ažman 3* ni trio salu ;» bm tom udi » >mv »mo ob slabem vremenu Hi to v delavnici, pa moramo po-%j v vsakršnih razmerah čimprej javiti morebitne napake na ifctlnh napravah. Delo je kar za-%m in naporno, vendar mi odgo-*i Opravljam ga že tretje leto. B *m član postaje Gorske feilnc službe v Mojstrani, a ima nafta temeljna organiza->^ovor za sodelovanje, večkrat «fciuram kot reševalec« razprodane. Toda v času med letno in zimsko sezono so se najbolje znašli v kranjskogorskih hotelih Kompas, kjer ta mesec niso imeli pod 200 gostov na dan. S prizadevanji delavcev hotelov Kompas nas je seznanil njihov direktor Bojan Plahuta. Med drugim je dejal: »Letošnja poletna sezona je bila odlična. Ker pa je bil mrtvi čas med poletjem in zimo za nas vedno problematičen, smo se letos odločili, da bomo v tem obdobju goste privabili s posebno akcijo. Znižali smo ceno bivanja v hotelih, v petdnevnem paketu pa ponujamo tudi svečan sprejem gostov, večer s slavnostno večerjo, brezplačen izlet v neznano in poslovilni večer. Z rezultati akcije smo zadovoljni, saj smo oktobra letos imeli 43 odstotkov gostov več kot lani isti mesec, novembra pa smo imeli vsak dan okrog dvesto gostov. Kranjska gora je v svetu znana kot turistični kraj. Ne glede na cene ni težav pri prodaji sob. Za zimsko sezono, ki traja od 20. decembra do konca marca, so gostje že rezervirali vse hotelske in večino privatnih sob. Da bi zvedeli, kako bo s sposoja-njem smučarske opreme in organizacijo smučarskih šol, smo naš obisk v Kranjski gori končali v turistični poslovalnici Kompas. Šef poslovalnice Miro Mulej nam je povedal: »Letos smo kupili okrog 300 kompletov smučarske opreme; smuči z okovjem, palic in čevljev. Zdaj imamo skupno okrog 500 kompletov smuči in še nekaj več čevljev. To bo zadostovalo za izposojo, ki bo veljala od 90 do 100 dinarjev za komplet na dan. Umrl najstarejši Kenijec Vseh deset vdov in enaindvajset otrok se je udeležilo pogreba svojega moža oziroma očeta, najstarejšega Kenijca Kimatuija Lomgita. Starec je dočakal več kot sto let. Imel je 120 vnukov. Vsi. ki so ga poznali trdijo, da se je še živo spominjal prvih misionarjev in raziskovalcev, ki so prišli v Kenijo, ko je bil še otrok. Nosečnice naj se odre če/o kavi V Ameriki je vsako leto več tisoč nerojenih otrok v nevarnosti, da pridejo na svet deformirani, ker njihove matere med nosečnostjo popijejo na dan tudi po pet skodelic kave. To 80 ugotovili med znanstvenimi preiskavami, ki so jih izvedli v ZDA s poskusi na živalih. Zato so vsem bodočim materam svetovali, naj se med nosečnostjo odrečejo kavi, čaju in drugim pijačam, ki vsebujejo kofein. Stota žrtev mamil v Italiji S smrtjo nekega 16-letnega dekleta, ki se je te dni zastrupila s heroinom, je dosegla Italija svoj najbolj črni rekord; v enajstih mesecih letošnjega leta je umrlo v tej državi več kot sto ljudi zaradi pretiranega jemanja mamil. Lani so terjala mamila v Italiji 62 življenj. C fnnjnki gori bodo tudi letošnji* zimo organizirali enotedenske smučarske Vsak teden bomo prirejali začetne in nadaljevalne smučarske tečaje za domače in tuje goste. Vanje se bodo lahko vpisali otroci od 6. leta starosti dalje in odrasli. Za teden dni smučarske šole bo treba odšteti 420 dinarjev. O zasedenosti privatnih sob lahko povem, da imajo nekaj prostora pri zasebnikih le še od 5. do 13. januarja in od 4. februarja dalje. Sicer pa bodo obiskovalci Kranjske gore vse o skupni turistični ponudbi in cenah v hotelih ter pri zasebnikih tudi letos lahko zvedeli v novem prospektu« Besedilo: S. Saje Slike: F. Perdan OPEC BO PODRAŽILA NAFTO Kata raki minister za nafto, »ejk Abdul Azii Bin Halifa al Tani je izjavil, da bo organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) na prihodnjem sestanku, ki bo decembra v Caracaau v Venezueli najbrž sklenila vnovič podražiti to pomembno surovino. Minister pa ni omenil, za koliko naj bi se nafta podražila. Zdaj stane sodček nafte 23.50 ameriškega dolarja. ZAIRE RAZSELJUJE BEGUNCE IZ UGANDE Zairska vlada je sklenila, da bo razselila ugandske begunce, ki so zdaj v obmejnem pasu. Preseliti jih nameravajo v notranjost države, kjer bodo »izbrali ozemlja, na katerih se bodo ti ljudje lahko ukvarjali s kmetijstvom«. Po podatkih, ki so jih objavile zairske oblasti, je v obmejnem pasu te države okoli 40.000 beguncev, ki so priftli čez mejo v času strmoglavljenja bivšega ugand-skega predsednika Amina TE DNI POSVETU GRADIJO NAJVEČJO TERMOELEKTRARNO \ Nedavno so v Sovjetaki zvezi pri Permu na Uralu zaceli graditi največjo termoelektrarno v Evropi, ki bo na leto proizvedla 4,8 milijona kilovatnih ur električne energije. Elektrarno, ki bo stala na obalah reke Kame, bodo zgradili v treh letih. Imela bo sest agregatov, vaak od njih po bo imel moc 800.000 kilovatov. Prvi agregat bodo predali namenu leta 1982. Ko bo elektrarna delala s polno zmogljivostjo, bo proizvajala dvakrat vec energije kot vse elektrarne na zahodnem obrobju Urala. ODSTRANILI STRUPENE SNOVI ZahodnonemSka armada je odstranila z območja hamburSke kemične tovarne Stol-zenberg okoli 80 ton streliva in 40 ton strupenih snovi. Zaradi tega je poleti v ZRN iz bruhnil skandal, ker so te snovi ogrožale ve-milijonski Hamburg Akcijo Bundeswehra je zdaj potrdilo tudi zahodnonemSko obrambno ministrstvo v sporočilu, v katerem je rečeno, da so kemikalije in druge snovi prepeljali drugam. Med strelivom je bilo tudi osem granat s strupenim bojnim sredstvom tahunom BRAZILIJA NI VEC PRVA Brazilski izvoz kave bo letos nuj manjAi v zadnjih tridesetih letih. Ta država, ki je doalej zadovoljevala tretjino svetovnih potreb po kavi, bo letos izvozila le 12 milj jo no v vreč po 40 kilogramov kave, prav toliko pa je bo obdržala za rezervo. Medtem pa se je svetovna poraba povečala za 10 odstotkov, kar pomeni, da bo zmanjšanje brazilakega izvoza verjetno vplivalo na cene kave v svetu. Kot računajo, bodo z brazilako kavo letoa zadovoljili 22 odstotkov svetovnih potreb, s tem pa bo Brazilija izgubila prvo mesto v izvozu kave na svetu. KITAJSKA KULTURNA RENESANSA Pred dnevi končani kongres kitajskih pisateljev in umetnikov, ki je trajal kar IS dni. je dnevnik Renminribao imenoval »kulturna renesansa«. V sklepnem govoru je podpredsednik Kitajske zveze Xia Yans pozval pisatelje in umetnike, naj se borijo proti vsem oblikam »fevdalne ideologije«, ki je na Kitajskem Se prisotna. V literarnem ustvarjanju ni prepovedanih področij, je dejal, in pripomnil, da se mora napredni pisatelj, posebno pa Se komunist, preden začne pisati 0 kakrSnikoli temi. osebnosti alt dogodku zavedati, da je njegov cilj spodbuditi revolucionarni duh naroda in povzdigniti njegovo moralno in estetsko raven. KAKŠNA JE BODOČNOST Zaradi nedohranjenoati milijonov ljudi po svetu se vedno obstajajo bolezni bogatih in bolezni revnih. Po podatkih svetovne banke ima 700 milijonov ljudi v vsakdanji hrani premalo proteinov. Medtem ko bo konec stoletja umiralo za lakoto 200 milijonov ljudi, bodo politiki in vojaški strokovnjaki le zmeraj razpravljali o atomskem ravnotežju kot poroštvu za mir. NOVA BOEINGA Ameriška letalska tvrdka Boeing je spo-ročila, da bodo leta 1981 v njenih tovarnah izdelali najmanj 28 potniških in tovornih reakcijskih letal mesečno. TolikSna so namreč naročila Ze v drugi polovici leta 1382 pa bodo začeli s serijsko proizvodnjo novega modela 7«7. čez pol leta pa mu ho sledilo Se letalo z oznako 757. J ODBOJKA SLA €X //IVI iotaiiii |aj^ JL KJ v* O v\ več kandidatov KKANJ — Italijanski smučarski »rc-di»či Livigno in Val Senalea boata prve dni decembra prizorišči prvih dveh mednarodnih tekem moških v slalomu in veleslalomu. V Livignu se bo 1. in 2. decembra, kjer je slalom in veleslalom, zbrala vsa svetovna alpska smučarska elita. Tu bo prva preizkušnja in ze prvi pokazatelj, kako so mojstri v obeh tehničnih disciplinah pripravljeni za letošnjo smučarsko sezono 1979— 8(1. Takoj za l.ivignom pa se bodo vsi preselili v Val Senales, kjer bo 3. in 4. decembra slalom in veleslalom za pokal Schnals. Tudi tu bodo startali vsi najboljši, ki resno računajo na viaoke uvrstitve v svetovnem pokalu in nato februarja na olimpijska odličja v Lake Placidu. Obe italijanski smučarski središči bosta tako prvi pokazatelj o formi vseh najboljših alpskih tekmovalcev. Tu bomo po doseženih uvrstitvah te lahko izločili kandidate, kdo bo dobil prvi veleslalom za svetovni pokal v Val dlseru — 7. in 8. decembra — ter nato 11. in 12. decembra slalom in veleslalom v Madoni di Campiglio. Letošnje tekmovanje je po točkovanju ponovno spremenjeno. Ukinili so »inflacijske« točke, ki so v drugem delu lanske sezone dvignile toliko prahu. V letošnjem svetovnem in evropskem pokalu jih bodo dobivali tisti, ki bodo uvrščeni med prvih petnajst. Prvi jih bo dobil petindvajset, drugi dvajset, tretji petnajst. Četrti dvanajst, peti enajat in šeati deset. Nato se od sedmega mesta točkuje naprej vse do petnajstega. Sedmi bo dobil devet točk, petnajsti pa nato eno. V letošnjem svetovnem moškem pokalu bo sedem tekem v smuku, osem nastopov pa bodo imeli najboljši v veleslalomu in slalomu. Od teh treh disciplin pa se bo za generalni vrstni red nato štelo po štiri najboljša meata ter naatope še v kombinaciji. Tako lahko dober slalo-mist in veleslalomist doseže na koncu dvesto točk. Seveda pa mora zmagati v štirih slalomih in štirih veleslalomih. In če k temu dodamo še smukače in tiste, ki bodo imeli dovolj točk v kombinaciji, bo borba za končni vratni red res napeta do konca tekmovanj. V da- našnjem svetovnem alpskem smučanju pa ni več takega tekmovalca, ki bo lahko zmagoval v vseh treh disciplinah. Zmagovalca torej lahko iščemo med najboljšimi slalomisti in velealalo-miati in tiatimi, ki bodo dobro uvrščeni v smuku in nato v kombinaciji. To pa so tu predvsem Luscher iz Švice, Ph. Mahre iz ZDA, Wenzel iz Lieehtenstei-na, Stock iz Avstrije in seveda Stenmark, pa še nekaj imen je. V alalomu je stvar bolj jaana. Tu naj bi bil ponovno prvi mož Stenmark iz Švedske. Motnost za zmago v slalomu imajo nato še Neureuther iz ZRN, P. Frommelt, Wenzel (oba Liechtenste-in), Donnet (Švica). Ph. Mahre (ZDA). Popangelov (Bolgarija), Avstrijci Orla-inskv, Knn, Ortner, Italijani Ciros in Bernardi ter Thdni, ki bo letošnjo sezono vozil samo alalom. Med temi pa ne smemo pozabiti Jugoslovana Bojana Križaja, ki bo mešal štrene najboljšim, saj je po KIS točkah na enajatem mestu. Stenmark, Križaj. Strel, P. Frommelt, Wenzel, Lflacher in Fournier (oba Švica), Enn, Orlainakv, Ortner in Stock. Gros, Bernardi (oba Italija) ter Zeman (ČSSR) in Popangelov. To so imena, ki naj bi vodila glavno bitko v veleslalomu. Med smukači v tej sezoni lahko Mladinsko prvenstvo Gorenjske PREDDVOR - S tekmovanjem v Preddvoru se je začelo tudi letošnje mladinsko »rvenstvo Gorenjske. Tekmovanje bo pote prven»i»«»«-"-'--......iriev Prva dva bo- fc.lo v obliki ">"V^r d™«sT dva pa v za-„ta predvidoma še letos, druga dva p cetku naslednjega leta Za nasu, P Gorenjske, ki gre v »^»^'„o potegova-dinskega prvaka f*ggjfflSS (Jese-lo pet ekip: Plamen T ice>.t»iea.D"V"' ;J-r-i kranjski tr ftWWS5ttLTE*- >evsr^. največ pričakujemo od Mullerja in Burgterja iz Švice, od Avstrijcev Stocka, Spiessa in Grissmanna, Planka iz Italije, Reada iz Kanade in Hakerja iz Norveške. To so torej kandidati, ki naj bi to sezono krojili svetovni alpaki vrh. Največ se lahko pričakuje od Elanovega moštva. Stenmark, Križaj, Strel, Kuralt in Zeman in nato vsi preostali naši vozijo na njihovih smučeh. Po besedah direktorja naših alpincev. Toneta Vogrinca. naj bi nekaj naših vozilo tudi smuk, medtem ko smuka po poškodbi na treningu sigurno ne bo vozil Stenmark. Kolesje avetovnega alpskega cirkusa se bo začelo vrteti v Val dlseru in nato se bo končalo v Saalbachu v Avstriji, kjer bo od 13. do 16. marca veliki finale moških in žensk v veleslalomu in paralelnem slalomu. Tu bomo dobili odgovor, koliko smo se v naših napovedih zmotili. D. Humer vse točke: Bled z zmagami proti Plamenu in Bohinju, Triglav pa proti Bohinju. Igrali so na dva dobljena seta. Ker ekipe 2elezarja ni bilo, sta se ekipi Bleda in Triglava domenili za prijateljsko tekmo. Blejski mladinci (z mladinci, ki igrajo tudi v II. zvezni ligi) so po ogorčeni in dramatični igri zmagali s 3:2 (odločilni peti set na 13). Lahko pa bi bilo tudi obratno, ker sta bili ekipi zelo izenačeni. Naslednji turnir bo decembra. M. Zadražnik Ženska odbojka v Tržiču ženske v tržiški občini rokometni sekciji :- _ Za Pred zimskimi olimpijskimi igrami Kazen za dobro delo TR2IC razen sodelovanja v roKomeu,. obiskovanja rekreacije, ni posebej bogate ponudbe športne aktivnosti. Prav zato so se v okviru sekcije za rekreacijo občanov, ki deluje pri TVD Partizanu Tržič, odločili, da osnujejo žensko odbojkarsko ekipo. Prejšnji teden so se zbrale na prvem treningu in presenetljivo ugotovile, da je udeležba več kot presegla pričakovanja. Delo sekcije vodi Karmen Kodrič, študentka VSTK v Ljubljani, v začetku pa bo šlo predvsem za še eno obliko rekreacijske ponudbe za ženske v občini, kasneje pa naj bi morda iz tega nastala tudi ekipa, ki bi lahko nastopala v kakšnem ligaškem tekmovanju. Za aedaj trenirajo enkrat teden-telovadnici osnovne šole heroja Bra-čiča v Bistrici, trening pa je vsak petek od 20. do 21.30 ure. Vse udeleženke, ki so se 1—nrvem treningu. Komentiramo Prvi del uspešen KRANJ - Zadnjo nedeljo ho zaključili prvi del tekmoivnja rok« metaši v drugi zvezni moški ligi. Pred njim pa so ta del končali tudi moštva - moški in ženske - ki so merili moči v drugi zvezni ženski ligi in obeh slovenskih rokometnih ligah. Gorenjska rokometna moštiv so ta del zaključila dokaj uspešno, saj so na tistih mestih, ki smo jih pričakovali. . Najboljšo igro in najbolje bo prezimilo žensko moštvo Alplesa 1; Železnikov. To je moštvo, kije to sezono najbolj presenetilo. V tej km, litetni ženski drugi zvezni ligi so na prvem mestu ženske Podravke. De kleta Alplesa pa so na odličnem tretjem mestu. To mesto pa je hkrati največje presenečenje v ligi. Moštvo Alplesa, ki seje še pred nedavnim otepalo z obstankom v tej druščini, je letos tako napredovalo, da bo 1 pomladanskem nadaljevanju krojilo vrh lestvice. To so igralke, ki so to sezono vedele kaj hočejo. So mlade, resne, znajo igrati rokomet in pred njimi je še vsa rokometna bodočnost. Po prikazani igri ni več daleč dan, ko se bodo potegovale v tej ligi za prvo mesto, kijih bo pripeljala % prvo zvezno ligo. ■'».'. V" moški drugi zvezni ligi so rokometaši Jelovice na predzadnjem mestu s petimi točkami. Jesenski prvaki so rokometaši Aera iz Ceha povratniki iz prve zvezne lige. Moštvo Jelovice s tem mestom m naza dovalo. Igrali so svojo igro, ki je ostala na višini lanske, a U prevečkrat so si dobljena srečanja izgubili v zadnjih minutah igre. Za tako mesto Jelovice, ki bo morala v nadaljevanju napeti vse sde. če hoče ostati v drugi ligi, je »kriva« tudi visoka kvalitetna raven lige V enotni moški in ženski slovenski rokometni ligi sta igrala tudi tržiški Peko in ženska vrsta iz Preddvora. Preddvorčanke so na do-brem dobrem petem mestu in le malo zaostajajo za vodilno Izolo. I nadaljevanju jih čaka težko delo, če hočejo, da uspejo v borbi za vrh in postanejo republiške prvakinje. Ali se jim bo nasmehnila sreča, de se po tretjem poizkusu uvrste v višje tekmovanje. V moški ligi i-od, Polet, Tržičani so z dvanajstimi točkami na sedmem mestu. To je mlado moštvo, ki je prebrodilo v tem prvem delu ligaški »strah«. Od tega moštva lahko v nekaj letih pričakujemo nagel vzpon kialitete rokometa v Tržiču. D. Humer J r sko v telovaanici »»»"",v -._i. (>j ^---■—■ ■\ KRANJ - V naših smučarakih skakal nih centrih je bila letos že sredi novembra dovolj debela snežna odeja za trening. Pred tednom dni bi ae moral začeti v Planici trening članske selekcije. Na trening pa so prišli le trije akakalci, ki so skupaj s delavci iz Rateč pripravili 85-m skakalnic«, na kateri so v petek te izvedli prve skoke. Skakalci SSK Ilirije so se ob koncu tedna nastanili v Ratečah in začeli vaditi na klubake stroške in pod vodstvom klubskih trenerjev. Skakalci iz ostalih klubov ao se zbrali v Kranjski gori, večina na klubske stroške in začeli za vikend vaditi pod vodstvom Janeza Jurmana. Kaj je pripeljalo skakalni šport do takšnega stanja in kdo je kriv temu? To se danes sprašujejo številni ljubitelji skokov in še posebej Planice, saj v prihodnosti ob takšnem stanju kot je že nekaj časa v tem športu, lahko pričakujemo samo še slabše rezultate, kot smo jih v minuli zimi. Toda, pojdimo po vrsti. Spomladi so bile sestavljene republiške selekcije od pionirjev do članov. Trenerjev tedaj za vse selekcije ni bilo. Stanje se po šestih mesecih ni popolnoma nič spremenilo. Člani imajo trenerja, mladinska in pionirska selekcija, v kateri so v glavnem kandidati za olimpijado v Sarajevu, pa Ae danes nimata trenerja in zato tudi nista imeli do danes skupnega treninga. Prva mednarodna tekmovanja pa se začno že čez 20 dni. Prav zaradi tega so še bolj nerazumljive odločitve raznih organov SZS, da morajo tudi smučarski skakalni klubi plačati enak znesek za mladinca in pionirja kot v ostalih dveh disciplinah, kjer so v glavnem potekali treningi po programu. Ker ni bilo republiških skupnih treningov za mladince in pionirje, so morali klubi sami izvesti vadbo za člane selekcij na lastne stroške, čeprav bi jih morala opraviti SZS s svojimi trenerji. Septembra pa je SZS poslala na teren (klubom) račune za plačilo prvega prispevku, o katerem pa niao prizadeti klubi nikjer razpravljali ali odločali. Ker ni bil pravilni poatopek, klubi niso plačali. Sledila je seja predsedstva SZS, ki je sprejela sklep, da tekmovalci klubov, ki niao plačali določenega zneska, ne bodo več klicani na skupne priprave in ne bodo prejeli opreme. Sele konec oktobra ao prejeli skakalni klubi v razpravo obljubljeni »SPORAZUM«, na osnovi katerega naj bi plačali prispevek za sofinanciranje republiškega programa. Na sestanku predstavnikov skakalnih klubov s sekretariatom odbora za akoke SZS so soglasno ugotovili, da takšni sporazum ni sprejemljiv za smučarske skoke. Ob tej priliki je odbor za akoke šele dal omenjeni sporazum v javno obravnavo, hkrati pa sklenil glede na to, da imajo akoki na republiški ravni dovolj sredstev za nemoten trening, da vadba normalno poteka naprej kot je v oktobru. Toda ta aklep ni obveljal. Kljub dokazovanju predstavnikom SZS, da skakalci morajo z lastnim delom ustvarjati pogoje za vadbo brez pomoči SZS (izgradnja plastičnih skakalnic, organizacija tekem za republiške selekcije, izvedba tekem FIS brez dotacije SZS ipd.), so besede ostale kot bob ob steno. Naj za boljšo ilustracijo navedemo samo en konkreten primer. Kranjčani so morali letos obnoviti plastično skakalnico na Gorenji Savi. Pri tem so opravili več kot 3000 prostovoljnih ur (45 milij. S din) in vložili 15 milij. S din materialnih sredstev. Od TKS pa so jih prejeli le pet. Razliko so morali poravnati iz sredstev za osnovno dejavnost. Skakalnica pa služi za vadbo vseh republiških selekcij. Ce ne bi zgradili tega objekta, bi morale razne republiške selekcije opraviti še več treningov v tujini in porabiti znatno večja sredstva za akupne priprave. Člani skakalnih klubov so lani v jeseni pomagali s prostovoljnim delom pri obnovi 160-m skakalnice v Planici. Vrednost vseh teh del je težko oceniti, saj so bila izredno velika. Če ne bi priskočili na pomoč, bi za obnovo pla-niške velikanke porabili precej velika družbena sredstva. Tako pa je lahko Or-ganizacijaki komite Planica namenil za skakalce 100 milij. S dinarjev. Se bi lahko naštevali konkretne primere. Toda, kdaj bodo v SZS priznali skakalnim delavcem in skakalcem to delo? Če bodo še naprej trmasto vztrajali, potem bo to vodilo do izrednega osiromašenja osnovne dejavnosti. Če ne bo dobrega dela v osnovnih organizacijah, potem ne bomo imeli tudi dobrih državnih reprezen ta n to v. Nesprejemljivo je, da bi morali klubi iz sredstev za osnovno dejavnost plačati tudi 40 odstotkov denarja, ki ga prejmejo od TKS. Klubi, ki sedaj dobro delajo, ao po tem principu zbiranja sredstev kaznovani za svoje dobro strokovno in organizacijsko delo v preteklih letih. J. Javomik Šahovska liga TBflC - Šahovsko društvo Tržič skupnosti. Pričete* 10. bo v soboto, 24. novembra, ob 17. uri. Prvenstvo bo v novih klubskih prostorih fta-hovakega društva Tržič v gostilni »Da-mulnek« na Partizanski ulici 37, in sicer vsako soboto popoldan. Prijave za prvenstvo bodo sprejemali do pol ure pred začetkom tekmovanja. Vabijo šahiste, da sestavijo kar največ ekip, saj vsaka krajevna skupnost lahko prijavi tudi več štiričlanskih ekip. Za najboljše so prip ravili pokale in diplome^ V. Hotel Creina Kranj Jkx za dan republike 29. november in 30. november prireja ples od 19. do 24. ure. Vabi kolektiv hotela Creina J J Smučarski sejem v Kranju KRANJ — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev pri smučarski zvezi Slovenije Kranj bo od danes do nedelje organiziral te četrti zaporedni zimskošportni sejem. Za razliko od prejšnjih let, ko je bil sejem v 4»*..........*........♦*♦...........*......."M«, SPORTING — FUSINE LAGHI (Trbiž) 500 m od mejnega prehoda Rateče 150 m levo MODNI ŽENSKI PLAŠČI IZ L0DNA OBLAČILA ZA REKREACIJO VVINDSURFING OBLEKE itd. mu staro Kranjska gora - Člani državne reprezentance smučarjev skakalcev Nor-čič, Mlakar, Zupan in Velikonja ter mladinci Baloh, Justin in Urbančič so skupno s skakalci kranjskega Triglava bili od sredine novembra do minule srede na pripravah v Planici. Tam bodo ponovno od 24. do 29. tega meseca. V prvem delu priprav so se pod vodstvom trenerja Janeza Jurmana in tehničnega vodje selekcije AndrejaTomina privajali na prehod na sneg in skakali na 60-metrski skakalnici, v drugem delu treninga pa bodo vadili skakanje no 90-metrski skakalnici. Razen kondicijskih priprav in skokov so opravili tudi ureditvena dela na mali skakalnici. Kot smo zivdeli od vodstva reprezentance ije moštvo fizično dobro pripravljeno, upajo pa, da se bo do prve tekme decembra-v-C or t i ni še bolje izurilo. (S: Sajef Foto- F Perdan razi i ko uu ■»»^■il prostorih delavskega doma, bo letošnji hali A Gorenjskega sejma. Na tem sejn boste lahko prodali ali zamenjali sta smučarsko opremo in lahko kupili tudi novo. Zbor iz Kranja pa je za soboto in nedeljo na sejmu pripravil od 10. do 11. ure smučarske gimnastike, ki se vključuje v akcijo »Hoja in tek« na smučeh. Prostor na sejmišču bo primerno urejen in vsi, ki se bodo hoteli poskusiti v tej rekreacijski zvrsti za novo sezono, naj s seboj prinesejo primerno športno oblačilo. Le tako bodo lahko vadili z demonstratorji. Čeprav je na visokogorskih smučiščih te toliko snega, da je primerno za prvo smuko in smučarski tek, pa akcija Na teku se dobimo v Kranju še vedno tivahno teče. f Vadba v Kranju poteka po objavljenem programu in urah na vadiščih v Stratišču (TVD Partizan), Planina (jasa za vrtnarijo), na Kokrici (osnovna šola) in na stadionu Stanka Mlakarja, kjer je večerna vadba. Program na vseh vadbitčih je prilagojen tako, da je podoben obremenitvi na snegu. (lh Dopisniki poročajo SKOFJA LOKA - Začela se je občinska namiznoteniška liga, v kateri sodeluje 20 moških in tri ženske ekipe. Članice so te opravile prvi del tekmovanja, ki ga je organiziralo športno društvo Polet iz Sv. Duha. Tekmovanja se iz neznanih vzrokov niso udeležile igralke TVD Partizan iz Škofje Loke. Polet in Kondor sta zato srečanji z Ločankami dobila brez borbe, v medsebojnem dvoboju pa so bile uspešnejše igralke Kondorja, ki so premagale Polet s 5:3. Drugi del tekmovanja članic bo na Godešiču. •I Starman LJUBU AN A - V soboto in v nedeljo je bilo v Ljubljani II. kolo slovenske lige v judu. Med sodelujočimi so bili tudi judoisti kranjakega Triglava, ki so kljub mladosti in neizkušenosti dosegli zadovoljive uvrstitve. Robert Makič je bil v kategoriji do 60 kilogramov tretji, enako uvrstitev pa je dosegel tudi Stanko Sladic v kategoriji do 65 kilogramov. Oba sta tekmovala v prvi jakostni skupini. V drugi jakostni kategoriji pa so triglavani dosegli naslednje uvrstitve: Milan Luzar je bil četrti, Slavko K u nej drugi. Vili Klemenčič tretji, Martin Be-nedik tretji. Marjan Remic prvi, Vojko Nežmah tretji, K+denko Diukič prvi in Bojan Cepin tretji. Sodniki so še posebej Be-nedika oškodovali za boljšo uvrstitev. Vedno pogosteje se namreč dogaja, da odpovedo prav sodniki. M Hcnedik Odprto: torek, sreda, četrtek — od 15. do 19. ure petek, sobota — ves dan BOGATA IZBIRA OPREME IN OBLAČIL ZA ZIMSKE ŠPORTE ♦V^^LANGE, SPALDING, INTERSPORT*^ ČASOPIS GLAS VVSAK GORENJSKI DOM Obilica novic iz vašega kraja, z Gorenjske in ostalega sveta prinaša gorenjski Glas. Pismonoša vam ga bo nosil na vaš naslov vsak torek in petek, če ga naročite. Naročniška cena ni visoka, za I. polletje 1980 (za 50 številk) je le 175,- din! Do konca leta pa ga vam lahko pošiljamo na brezplačen ogled, /ato nam le sporočile vaše želje. Naš naslov je: ČP Glas 64000 KRANJ Moše Pijadeja 1 (tel. 23-341) -K- NAROČA to GLAS Ime m priimek: ..... Stanovanje:............... Posta:..................... »iT23. NOVEMBRA 1979 15.STRAN GLA Vozniki pripravljeni za zimo NESREČE ififlj - Postaja prometne milice r m splošne postaje milice so v gunju 7. AMD Kranj v sredo ne na gorenjskih cestah pre-opremo motornih vozil. Mi-rsrkJ *> ustavili 76.5 voznikov, od titrih jih 239 ni imelo primerne :«> opreme. Se najbolje so bili Eivljeni na zimo v jeseniški in Ijifki občini, verjetno zaradi ker je zadnji sneg prav v gor-#ji koncu Gorenjske na cestah Epi največ preglavic. Kranjski •jgj no nekoliko manj pripravni tako da jih Se veliko vozi z umi gumami, verige, ki v snegu tf, na pogonska kolesa letnih i? pa imajo doma in ne v prt-sijiku Sicer pa vozniki večinoma % da v zimskem času lahko v, z radialnimi gumami na vseh ■ kolenih, z gumami M -t- S *4i profil) ali pa nadenejo verige na pogonska kolesa. Ježevke od letošnjega marca niso več dovoljene na naših cestah, tako kot tudi v večini evropskih držav. Miličniki so morali odvzeti tudi 14 prometnih dovoljenj, ker vozila niso bila tehnično brezhibna, 3 vozniška dovoljenja, ker vozniki niso bili trezni. 14 pa je bilo tudi hujših napak in kršitev, tako da so napisali predloge sodniku za prekrške. Podobne akcije bodo miličniki vseh gorenjskih postaj milic pred bližnjimi prazniki ponovili še nekajkrat, tako da bodo vozniki tudi zares pripravljeni na morebitne slabše pogoje vožnje na cestah. S slabo opremljenim avtomobilom bi seveda le ovirali druge udeležence v prometu, če seveda ne bi že prej morali s ceste — po nalogu milice ali pa zaradi nezgode. L. M. tmrljeni na zimo — V sredo popoldne so miličniki promefhe postaje iTi/t splošnih postaj v vseh gorenjskih občinah pregledovali pri-K)j*Mtt voznikom motornih vozil na zimske razmere na cestah. Kljub <+ulifnej&im pomanjkljivostim je splošna ocena za vozila kar dobra — i f fcrdan Posebni vlaki za zdomce ktokot že nekaj let" doslej, bodo 4'um v decembru pogosteje po fyjk\h tirih iz tujine v domovi-mii vlaki z našimi zdomci. Pridno, da bo samo čez med na rod-kktoifki prehod na Jesenicah v Mbru pripeljalo 46 posebnih jnftib vlakov, dosti manj poli vlakov, le 7, pa je napovedali« mariborsko železniško polj prvi posebni vlaki bodo začeli P zdomce domov na novoletne &/> ie 14. decembra, največjo fj pa pričakujejo v noči od 21. na fetmber Slovenski železničarji se že sedaj pripravljajo na povečan železniški promet in bodo poskrbeli, da ne bo prihajalo do večjih zastojev. Zahodnonemški železničarji pa imajo že sedaj preglavice z organizacijo posebnih vlakov, tako da so si morali vagone izposoditi pri grških, bolgarskih, avstrijskih in čeho-slovaških železnicah. V lanskem decembru je 59 posebnih vlakov prepeljale čez železniški postaji Jesenice in Maribor skoraj 43.000 delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. zemi si £as — ne življenje Poledica — zimska past pravzaprav poledica ni le zimska past, saj lahko nastopa na cesti Ravnaj prej, pa tudi takrat, ko se zima že poslavlja. Posebno na zelo ^hlajenih delih ceste, kot so mostovi, viadukti, v večerni ali jutranji Ht rada tanka ledena plast prekrije vozišče. Tudi pozimi, ko so ceste **rwhe, pa podnevi topeč se sneg zaliva vozišče, nočne temperature (»^dovolj nizke, da vlaga zamrzne. Tudi cesta skozi gozd je navadno ttva preizkušnja voznikovih sposobnosti; včasih pa je dovolj le senca ctotMmreke na cesti, pa avtomobil zanese na majhnem delu zmrzali. MM napak bi seveda bilo, če bi voznik, ko se bliža mostu, viaduktu, Ktfrr" je rada poledica, močno zaviral ali pa sunkovito prestavljal afjoprestavo. V takih trenutkih je treba z avtomobilom ravnati kot iz stekla, torej skrajno nežno, pa se običajno taki predeli ceste večno prevozijo. Nič manj neprijetno za voznika pa ni, kadar se ftnetri ceste spremenijo v drsalnico. Kaj storiti? Če so pred nami ftjtfin klanci, poledica pa huda, je pametneje počakati kje na pri-wm mestu ob kraju, da cesto posujejo. Če pa je že treba nada-r, pa seveda bolj počasi in brez sunkovitih reagiranj. Ko ce-|M kolesi zaledeni, postane volan v voznikovih rokah izredno »lati zanesljivo pa bo voznik vedel, kakšna je cesta, če poskusi zavreti, w*ja ne pri polni hitrosti in v gostem prometu. Če vozite v koloni, naj / ,a mostna razdalja takrat res razdalja, sicer naletu ni moč ubežati na njivo, če je slučajno ob cesti. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Kranj — V ponedeljek. 19. novembra, oh 16.10 se je na Partizanski cesti pripetila prometna nezgoda Ko je voznik osebnega avtomobila Štefan Robida iz Zg. Bitenj v križišču Partizanske in Ulice mladinskih delovnih brigad zavijal v levo, ga je prav tedaj prehiteval voznik motorja Vaško Filipov (roj. 1958) iz Kranja in trčil vanj. Motorista je odbilo s ceste, pri tem pa ja zadel še Marijo Pintar (roj. 1928) iz Kranja, da je padla in se hudo ranila. Pripeljali so jo v Klinični center. Voznik Filipov pa je bil le lažje ranjen. TRČILA V OVINKU Radovljica — V ponedeljek, 19. novembra, ob 16.40 se je na lokalni cesti med Lipnico in Kamno gorico pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznica osebnega avtomobila Tatjana Bertoncelj (roj. 1953) iz Radovljice je peljala proti Kamni gorici; pri odcepu ceste za Gornjo Dobravo ji je izza ovinka pripeljal iz nasprotne smeri voznik osebnega avtomobila Anton Hladnik (roj 1949) iz Bistrice pri Tržiču. Avtomobila sta trčila s prednjima levima deloma. V nesreči je bila voznica Bertoncljeva dobila pretres možganov in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilih je za 70.000 din. KDO GA JE ZBIL? Kranj — V nedeljo, 18. novembra, ob 17.55 se je v naselju Čirče nasproti samopostrežne trgovine pripetila prometna nezgoda. Ivan Bajželj (roj. 1919) s Planine je šel po desni strani ceste od Planine proti Čirčam. V bližini trgovine ga je zbil neznani voznik osebnega avtomobila, ki pa je Bajžlja nato odpeljal na njegov dom in ženi povedal, da gre nesrečo prijavit na postajo milice. Vendar pa tega ni storil, pač pa se je odpeljal neznano kam. Postaja milice Kranj zato naproša občane, ki so nesrečo videli in kajpak tudi voznika samega, da to sporoče postaji milice. IZSILIL PREDNOST Skofja Loka - Na Kidričevi cesti pred hotelom Transturist se je v ponedeljek, 19. novembra, ob 11.45 pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Anton VVinkler (roj. 1932) je peljal s parkirnega prostora pri hotelu na Kidričevo cesto in pri tem izsilil prednost vozniku dostavnega avtomobila Alojzu Mačku (roj. 1947) iz Virmaš, ki je prav tedaj pripeljal z leve strani po prednostni cesti. V trčenju ni bil ranjen nihče, škode na avtomobilih pa je za 10.000 din. L. M. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 24. novembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11, od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so dežurne sledeče prodajalne TOZD od 7. do 19. ure: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila — prodajalna SP Prehrana, Cesta Staneta Žagarja 16, samopostrežna prodajalna Planina I, Zupančičeva 17. JESENICE: Delikatesa, Kasta 2 na Tržnici SKOFJA LOKA: Market Novi svet TRŽIČ: Poslovalnica Merkator, Cankarjeva 1, poslovalnica ABC Bistrica, poslovalnica Merkator, Križe 24. ZAHVALA Ob tragični izgubi naše ljubljene mame MARIJANE ŽNIDAR z Zg. Brnika *i*kreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. f"«rbno zahvalo smo dolžni sosedom, gasilcem in župniku iz Cerkelj. Hvala tudi kolektivu Surovine Kranj za poklonjeni venec in izrečena sožalja. Vsi njeni! Zg. Brnika 20. novembra 1979 Kranj - V sredo, 21. novembra, ob 13.45 se je na regionalni cesti med Kranjem in Brnikom pripetila huda prometna nesreča. Vozniku Marjanu Lampretu (roj. 1943) iz Kranja je med vožnjo padla iz roke cigareta; ko seje sklonil, da bi jo pobral, je zapeljal preveč v desno na bankino, zato je sunkovito odvil v levo, izgubil oblast nad volanom in silovito trčil v mopedista Veljka Blagojevskega (roj. 1934) iz H rastja, kije pripeljal iz nasprotne smeri. Trčenje je bilo tako hudo, da je Blagojevski na kraju nesreče umrl — Foto F. Perdan K MESU ODLIČNA ^ KAMNIŠKA GORČICA TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 20 do 30 din, špinača 18 dinarjev, cvetača 30 din, korenček 11 din, česen 36 din, čebula 10 din, fižol 24 do 34 din, pesa 8 din, kumare 26 din, paradižnik 30 din, ohrovt 14.40 din, slive suhe 37 din, jabolka 8 do 15 din, hruške 22 din, grozdje 25 dinarjev, gr. fruit 14 din, pomaranče 19,70 din, limone 21,30 din, ajdova moka 28,50 ddin, koruzna moka 12 dinarjev, kaša 17,30 din, surovo maslo 98,80 din, smetana 45,50 din, skuta 34,90 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 11.50 din, kisla repa 11.50 din, orehi 257,90 din, jajčka 2,50 do 2,90 dinarjev, krompir 5,60 din. KRANJ Solata 30 din, špinača 40 din, cvetača 45 din, korenček 18 do 20. din, česen 50 do 60 din, čebula 12 do 14 dinarjev, fižol 30 din, pesa 14 din, slive 35 din, jabolka K) do 12 din, hruške 20 din, grozdje 24 din, med 80 dinarjev, pomaranče 47 din, limone 28 din, ajdova moka 26 din, koruzna moka 12 din, kaša 35 din, surovo maslo 86 din, smetana 48 din, skuta 38 din, sladko zelje 14 din, kislo zelje 20 din, kisla repa 18 din, orehi 220 din, jajčka 3,80 do 4 din, krompir 5 do 6 din, radič 40 din. LOTERIJA srečka št 10 20 50 60 1230 30290 59150 79490 074740 518800 21 41 2271 281121 242 342 542 458032 539882 283 02983 49373 300303 460453 4 36844 461594 35 65 14995 20475 20475 56085 88825 383875 din 40 40 50 30 600 2.000 1.050 1.000 10.000 10.000 50 50 400 10.050 80 200 80 10.000 10.000 100 1.000 2.000 K).(KH) 10.000 20 1.020 10.020 40 30 5.000 2.000 2.000 l.(KH) 1.000 50.000 srečka št din 6 20 49116 1.020 49756 1.020 51056 5.020 125046 10.02C 457156 10.020 506666 10.020 593426 10.020 087 80 157 100 45937 1 .(XX) 61137 1.000 80727 2.000 38 30 58 70 3878 500 6278 400 04918 1.000 17118 1 .(XX) 66328 5.000 86338 1.030 90398 1.000 594108 10.000 29 30 39 30 59 30 69 40 51129 1.030 076629 10.030 23070*) 10.000 310769 10.040 338189 500.000 524639 10.030 ZAHVALA Vsem, ki ste se poslovili od nase mame, stare mame, tete in prababice ANTONIJE GORJANC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sostanovalcem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku za obred, pevcem za žalostinke. Posebna hvala Pernarjevi mami za pomoč. Vsi njeni! Kranj, 19. novembra 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje MARIJE ZORN se iskreno zahvaljujemo dr. Bavdku in Nevrološkemu oddelku Kliničnega centra LjubIjana.Nadalje smo dolžni zahvalo Zvezi borcev za venec in govor; kakor tudi vsem sostanovalcem in sosedom za venec in darovano pomoč. Zahvaljujemo se tudi za poklonjene vence in cvetje vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kakor tudi tovarni I BI. Enako zahvalo smo dolžni pevcem, duhovščini in vsem, ki ste na kakršnikoli način sočustvovali z nami. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Sabina z družino ter drugo sorodstvo! Kranj, 17. novembra 1979 GLAS 16. STRAN r Pečenka iz sesekljanega mesa, polnjena z jajci POTREBUJEMO: 25 gramov mešane prekajena slanine. 2 čebuli, petersilj. 750 gramov mešanega sesekljanega mesa -pol svinjine, pol govedine — rerina starega belega kruha ali Zemlja, 1 jajce, muškat, po pol čajne ilicke rdeće paprike in majaro-na, sol, 4 trdo kuhana jajca. Slanino razrežemo na koščke, popečemo. . dodamo sesekljano čebulo in jo 5 minut du- HltrO širno. Nazadnje dodamo še sesekljan petersilj. . dušimo skupaj s čebulo in slanino še minuto, Har6JC110 potem posodo odstranimo z ognja. V seseklja- , no meso vmešamo jajce, muškat, papriko, ma- lti okUSnO jaron, sol in zdrobljen kruh. Dodamo še čebu- lo in slanino. Podolgovato posodo za pečenje, lahko je model za pecivo, obložimo z alu folijo. Polovico mesne mase položimo na dno-, nanjo damo trdo kuhana jajca in pokrijemo z ostankom mase. Se malce potlačimo vse skupaj. Pečico vnaprej ogrejemo in pečemo 36 minut pri vročini 200 stopinj. Ko smo že odklopili elektriko ali plin, pustimo pečenko še 20 minut v pečici. Vročo postrežemo s pire krompirjem in solato. Lahko pa ponudimo tudi mrzlo: zraven bo odlično šla vložena paprika, ohve, kisle čebulice in podobno. Živali v stanovanju r Dostikrat si zaželimo, da bi vendarle imeli v stanovanju psa, ah pa vsaj mačko, ali pa akvanj ah kletko papigico, kanarčkom. Vendar se prenaglimo. Preden bi se odločili s ne DRUŽINSKI POMENKI r GOSPODINJE! za okusno pripravljanje jedil uporabljajte naše jedilno SONČNIČNO rafinirano CEKIN Jopič in brezrokavnik obenem Jopici iz blaga, malce kombi- - kot brezrokavnik. nirani z usnjem, so letos moda moških, ki se radi športno oblačijo. Model, ki ga predstavljamo, pa je se posebej zanimiv. Rokavi se enostavno odpnejo in ga nosimo kot Niso naprodaj, seveda, toda, če ste spretne, vam bo kaj taktnega uspelo tudi za vašega odraščajočega sina, ki si prav gotovo želi kaj posebnega. za tak korak, je treba dobro premisliti več stvari. Najprej, ali imate dovolj veliko stanovanje, ali boste imeli dovolj potrpljenja za pravilno in redno oskrbovanje in nego živalce. Pri tem upoštevajte, da nekatere živali potrebujejo človeka ves dan, kot na primer pes, papigica skobčevka, medtem ko pri mački, akvariju, kanarčku to ni potrebno. Preden se odločite za nakup, se posvetujte s prijatelji, znanci, poznavalci živali, katero mislite nabaviti. Poiščite tudi literaturo o negi in prehrani te živali. In preden jo pripeljete k hiši, ji pripravite tudi prostor, ki mora ustrezati njenemu načinu življenja. Živali, ki je ne poznate in s katero še nimate nobenih izkušenj, nikoli ne kupujte sami, ampak vedno le ob pomoči nekoga, ki se na to res razume. In ne odločajte se prehitro za nakup, sploh pa ne kupujte pri neznanih prodajalcih in ne nasedajte priložnostnim nakupom. Ko jo že imate, si vzemite čas in Žival opazujte. To je edini in najbolj zanesljiv način, da vse, kar ste sicer izvedeli o živali, dopolnite z lastnimi izkušnjami. In skušajte jim urediti življenjske razmere, kakršne njenemu načinu življenja čimbolj ustrezajo. Vedite pa, da žival potrebuje tudi svoj mir in počitek in zato ne drezajte vanjo, kadar vidite, da počiva, je ali se ukvarja sama s sabo. In naj ne bo žival igrača otrokom. Zavedajte se, da z nabavo živali prevzamete tudi določeno moralno odgovornost zanjo in njeno življenje. Ne pozabite, da je Žival pač le žival z vsemi prirojenimi navadami, potrebami in instinkti in da njenih navad in obnašanja ne moremo vrednotiti s človeškimi merili. Ze v. začetku pa se v družini dogovorimo, kdo bo za žival skrbel. Navadno se za nakup živali najbolj navdušujejo otroci, pa ustrežemo njegovi želji. Ce je otrok seveda dovolj velik, naj le prevzame odgovornost sam, saj bo red in čistoča okoli živali vzgojna tudi za otroka, toda največkrat tista prva vnema popusti in otrok ima žival le še za igro. Tu ne smemo biti popustljivi. MARTA ODGOVARJA Draga — Radovljica Kupila sem si tanek volnen boucle blago, iz katerega Kom imela obleko. Ker se ne morem odločiti za model, prosim «H za pomoč. Stara sem 29 let visoka 168 cm. težka pa 62kg Vzorček prilagam v pismu Odgovor Obleka je oprijetega kroji. Ima pokončen ovratnik, ran* na so ravna, delno podloiem. rokava nabrano vstavljeni spodaj zožana in se zapenjajo z gumbom. Spredaj in zada* ima obleka všitke. Spredaj » globji od pasu do višine prs Obleka je spredaj po dolžini prerezana in ima šiv spodaj ci 40cm odprt. Dolžina naj (a seveda čez kolena. Cez obleko nosite elastičen pas. Srečanje v Bohinju Nedelja, 11. novembra. Dan, ki je podoben drugim, pa vendar kot bi bil ta dan nekaj posebnega, nekaj, kar v človeku prebudi spomine, zakopane v nemi globini srca. Tako vzdušje je bilo čutiti v Bohinjski Bistrici. Prekrival jo je bel kožuh, izza katerega so bliskale domačije. Samotne, kot planinec sredi gora, so stale ob cesti in me nemo pozdravljale. Cesta je bila prekrita s snegom vodila me je proti kulturnemu domu. Sneg je škripal pod nogami kot bi pel svojo pesem in pri tem obujal spomine na dolge zimske noči, v katerih so se trudni, toda neustrašni koraki borcev izgubljali v daljavi. Kmalu sem ga zagledala. Pred menoj je stal kot samoten dvorec. Svoje lice je ponosno dvigal proti nebu, saj je nosil ime junaka — Joža Jaz in svet, ki me obdaja Matej Zavrl, 8. d r. osnovne šole Lucijan Seljak, Kranj Živim v družbi, pravijo mi, naj bom srečen, ker mi je tako lepo. A kako naj bom srečen ob misli na tisoče lačnih, prem raže nih otrok, kako naj bom vesel, če na nebu švigajo krogle, če me strašijo z atomsko bombo? Le človek sem in to želim ostati. Želim biti srečen, a ne morem biti. Zakaj? Res samo zaradi notranjega nemira, težkih misli in strahu zbujajočega govoričenja? Ne! A kljub svoji nečloveški podlosti ljudje ostajamo ljudje, bratje, prijatelji, nismo le sovražniki. Kajti kdor sovraži, zasovraži tudi sebe. Ko se v svojem razmišljanju znebim sovraštva, se obrnem k ljubezni. Nehote in brez vzroka. Res? Kje pa, ljubezen je vir življenja, brez ljubezni ni sreče. Ljubimo življenje, ker smo zadovoljni. Kaj pa tisti, ki jim življenje ni v zadovoljstvo? V njihovem imenu ne morem govoriti, premlad sem, da bi o življenjih odločal, ne smem s-)diti drugih ljudi po sebi. Tako! Ob pogledu na svet, ki me obdaja, sem lahko srečen. Velikokrat pa me od žalosti in ogorčenja stisne pri srcu; tedaj se zavem, da mi je res lepo, čeprav živim v svetu, polnem krivic, vojn in krimi nala. Povedal sem vse. kar sem imel povedati. Rad bi razodel svoja čustva do dna, rad bi povedal vse, kar me teži, pa se žal vsega tega ne da zapisati in povedati z besedami. Pripis: spis je bil nagrajen na medšolskem tekmovanju za najboljša literarna in likovna dela, ki ga je objavila Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske. Ažmana. Zastave pred njim so veselo plesale v vetru, zdele so se mi kot rdeči madež sredi bele puščave, najlepša pa je bila peterokraka zvezda, simbol svobode, tovarištva, prijateljstva. 34 let je preteklo od tistega dne, ko je bil izstreljen zadnji naboj iz puške borca Jeseniško-bo-hinjskega odreda. Ostali so le še spomini na tisti čas, ko je v naših krajih vladalo kruto nasilje, ubijanje, ko je zemljo pojila kri revolucionarjev. Toda vseh ni uničil vrtinec vojne, mnogi borci Jeseniško-bohinjskega odreda so dočakali dan, ko je zasijalo sonce resnične -svobode. Prav ti preživeli so se tega dne zbrali, da bi spet enkrat po dolgem času obudili spomine. Mnoge izmed nekdanjih borcev je smrt že sprejela v svoj objem, a oči preživelih se iskrijo, iz njih seva sreča, ki ni izražena z besedami, temveč s pogledi, ki človeku povedo in razodenejo vse. Pred začetkom prireditve so med seboj kramljali in obujali spomine na dni, ki so jim v življenju največ pomenili. V tem živahnem pogovoru so se počasi odpravili proti dvorani, kjer se je kmalu pričel kratek kulturni program. Nastopili so učenci iz osnovne šole v Bohinjski Bistrici. Njihovi mladi glasovi so polnili srca s srečo. Po kulturnem programu so borci izvolili odbor, nato je komandant odreda pozdravil vse navzoče. Delegacija treh učencev, med katerimi sem bila tudi jaz, je v imenu naše šole. ki nosi ime odreda, poklonila cvetje komandantu in predsedniku zbora. Zatem se je pričela razprava, v kateri so borci povedali svoja mnenja, želje, težave. Razprava je potekala nekaj časa v tesnobi, jezik nikakor ni hotel steči, toda kmalu se je ta tesnoba razbli- ' nila. borci so postali spet vojni tovariši, ki si zaupajo vse težave. Prireditev se je končala tako. da je vsak borec dobil značko, ki ga bo spominjala na ta dan srečanja. Razšli so se z veseljem v srcu, saj jih je hrabrila misel, da se bodo njihove poti še večkrat srečale na takih prireditvah. Zvonka Mertelj. 8. a r. osn. sole Jeseniško-bohinjski odred K r. gora S ŠOLSKIH KLOPI Snega bo nasulo vsak čas in gozdne živali bodo naenkrat bm \xit Ponekod so se otroci že povezali z lovci, da jim pomagajo s senom pom. krmilnice za srne in drugo divjad. Ste se tudi v vašem kraju? - foftx Ji Dolenc Takrat sem se rodila ja in moja domovina V tistih mračnih dneh je nemški škorenj teptal tla moje domovine, moje rojstne hiše. Ohol je stopil v sobo in s krutimi očmi je begal po sobi. V zibelki je zajokalo par ur staro dete. Mati se je trudoma dvignila s postelje in prosila z rokami. S trdimi koraki je stopal po sobi, da je od poda votlo odmevalo. Odprl je okna in vse, kar se je dalo, zmetal ven. Zakuril je na vratih obešene koledarje in odšel. Dete v zibelki je še huje zajokalo, mati se je onemogla zgrudila na posteljo. Domovina, tudi ti si se rodila prav tiste mračne hude dni. Nemški škorenj te je teptal, sovražnik je poiigal domove in ti si se borila do onemoglosti. V hribu za vasjo je tiste dni, ko sva trepetali v porodnih mukah, padlo dvaintrideset borcev Gradnikove brigade. Zdaj jih krije zemlja svobodne domovine, a do spomenika, ki jim je postavljen gori v hribu, vodijo neštete poti in steze, posute z jesenskim listjem. Vsako leto roma spomin v čase, iz mojih oči pa vrvjo in padajo na tla, kjer to borci in dali vse zate, dom« To mi danes pripoveduje mamica. Janja Slabe. 8. c r. osn. iole Ivan Tavčar. Gorenja vas Prvošolčki Prvošolčki mali kmalu bodo pionirji posuli Dobili bodo rutke, izkaznice in kapice, povedali bodo, kaj pošten je pionir, da je pravi kavalir. Stanka Zon t ar. 4. a r osn Vb Cvetko Golar. Skofja I ob PONEDELJEKt 24. NOV. '« pur«Ma t«r ;ii čarobna lučka ..tMka *en|a • I On na obisku Mm dedek - ■ partizan 'a Zheiedoin sliko — ■ Makarovič Hn'kova pogača. od Alpami, iktualna oddaja • ». Tolutoj Trnova pot TV nadaljevanka Kaputi* Borni Vojvodina — ■Bal poročila '* Pnerin njegov žrebe< . in|Mki film »Z *<•< kraj ' ,,v»k na* v-akdanji. Injainrirti*-- <>dd TV N«>vi Sa kaJipo' **,aiki[l. TV mreže: I i*i jugoslovanskega Ampijukejta komiteja por/ila 'nrtij«ka oddaia • rWHa '■»Jotamk dokumentarni film "l Itako«* oblačimo ifarorila S&ettnarok in rokoko, oddaja ■okla Komorna glasba »o molet ja (doplemstva. angleftki film rt na porodila i pirueta - prenos jKntika »rečanja. odda ja a dila Mehika pod svojim L'' **om ; Kaanka l TV dnevnik J gtefanovski. Nafta leta. lijevanka TV Skopje plaćan dolg. oddaja iz cikla t na razpotjih trn pregled i glasbena oddaja j JI. TV mreže: ko popoldn«* i* dnevnik komentarna oddaja Pffrraj. danes, jutri ir«fcwećemi film ^lafeb - I. program: ■ Paprila ^OiroAtvo mladosti **(Attea Maja - serijski film 1 Sarodna glasba Kmetijska oddaja fS£fa inTV Kidala in TV i Mladmuki film Ve/leljsko popoldne « TV dnevnik »»IMaleta.TV nadaljevanka P'/pMovanja **TV dnevnik m Haartni pregled W2*tovnoglasbena oddaja 26. NOV 'A TEDEN NA TV mota tim PETER IN NJE-SrjV ŽREBEC je tele vi Hj (ontera 'j Petru Lun-ty tnemu prvih jezdecei • *»tv/?o Poriv Expressa. ijevrstna poštna Sito te J? uveljavila v ' po konačni držav-jMalu r«/m na divjem "tkidu -Jezdeci s poštnimi jjkam so dirkali od do postaje na drugih. spočitih 'V da bi čim hitreje bJii na cilj. Zaradi Indi-r • ipa rje i1. red k e ^rnorh in naravnih "prk /c bila ti> kaj ne-'.''ii in pustolovska služ OKLA NI VEČERALA jt ljubka parodija itttktivsk* filme. Glav-;wik je ameriški de tek-■t' Carter. Njegovo %"i nezmotljivega raz->,falrn nkrimosti ga pri 8.55 TV v šoli: Poštni nabiralnik. Pogovorni jezik. Istrski gradili \'arst vii pt k UMNI TV v šoli Materinščina Risanka. Biologiia 1 1 Id TV v šoli Za najmlajše I-t •">."> TV V Soli — ponovitev I o.oo TV v šoli — ponovitev ITI") Poročil« I 7 J(l Živa pesem Madžarska 1 7,,*I6 Botanik dokumentarni film l h Obzornik I H 45 Mladi za mlade 19.1A Risanka 19 .Ml TV dnevnik 2<>.IH> I. N. Tolstoi - (J, Hadr.dze Kavkaski ujet ni k. sovjetska TV drama - I 15 Kult urne diagonale 2l..r>.r> TV dnevnik 22.10 Mozaik kratkega filma: Vse so modre, jugoslovanski film Oddajniki II. TV mreže: lri..r).r> Test 17.10 TV dnevnik v madžaišriiu 17..«) TV dnevnik 1 7.45 Otroška oddaia 1HO0 Risanka IH.I5 Spomini na maturo 1 H.45 (ilashena med igra lH..r)0 športna oddaja 19.20 .Šport v karikaturi 19.10 TV dnevnik 20.(XI Hokejski turnir ob dnevu republike prenos srečanja Olimpija : ... v L odmoru Oddaja ob 50 letnici hokeja v Jugoslaviji TV Zagreb — 1. program: 17.15 17.15 17.45 18.00 1H 15 I H.45 19.30 20.00 21.10 21.15 22.00 22.15 TV dnevnik TV koledar Otroška oddaja Risanka Kako preživet i v močvirju Koraki, mladinska oddaja T V dnevnik T V drama Glasbeni trenutek Kulturna oddaja TV dnevnik (•lashena oddaja 27. NOV. 9.15 TVv šoli: Veliko pristanišče. Zanimivo potovanje. Dnevnik 10 10.00 TVv šoli: Dokumentarni film. Risanka. Olasbeni pouk. Začetki pismenosti (do 11.361 15.05 SolHkaTV: Merila za nagrajevanje podelil. Inovacije. Merjenje dela pri zasebnikih. Električni bojler. Varstvo pri delu 15.50 Poročila 15.55 Palčki nimajo pojma. oddaja TV Zagreb Iti.25 Hokejski turnir ob dnevu republike, prenos tekme za I. mesto v II. odmoru Obzornik 18.40 Gradili soSKOJ in partijo. odd. iz cikla C*as. ki živi 19 15 Risanka 19..«) TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 20.55 H. Fallada: Človek hoče navzgor. TV nadaljevanka 21.50 Nacionalne šole v romantiki. oddaja iz t ikla Komorna glasba skozi stoletja 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: lfi.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17..«) TV dnevnik 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Benett: Doris in Doreen. TV drama 21.15 Včeraj, danes, jutri 21,35 Znanost 22.20 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb - I. program: 15.20 T V v šoli 17.15 TV dnevnik 17.15 TV koledar I 7.45 Pustolovščina, otroška oddaja 18.1S Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualnosti 21.00 Celovečerni film 22.50 TV dnevnik 28. NOV. 9.30 TV v šoli: Komati 10.00 TVv šoli. Reportaža. Kocka. kocka, kratek film 17.30 Poročila pelje v Prago, Zgodba je postavljena na konec prejšnjega stoletja. V Pragi naj bi Carter razvozlal skrivnostno izginotje psa. Nedelja Film POT DO PLEMSTVA predstavlja enega najizrazitejših vrhov angleške filmske komedije, ki si je skupaj s še nekaterimi deli jiridobila posebno mesto v filmski zgodovini. Njihova odlika so prefinjeni dialogi. To ni grob humor situacijske komike, temveč humor, skrit v duhovitih pogovorih in sijajni analizi posameznih likov. V filmu Pot do plemstva bomo obču dovoli A leca Guinessa v osmih vlogah - žrtvah morilca, ki bi rad sf>ravil s poti vse. ki bi mu utegnili biti na /x>ti v njegovih prizadevanjih, da bi prišel do bogate dediščine in plemiškega naslova. I 7 .!.") Z besedo m sliko Prišel ie peve« slovenske dežele I 7 V> Potovanje v deželo luik rterijska oddaia l h |5 Ne prezrite 18.30 Mozaik IM:i."> Obzornik 18 45 Kosovelovi! 19.1(1 Risank« 19.30 TV dnevnik 20.00 Festival •Revolucija in glasba, prenos 205(1 Ki I m tedna Čudoviti možje s kamero, češkoslovaški film 22.20 Miniature l stvai lame in soust varjHit ie 22. tO Poročila Oddajniki II. TV mreže: Mi.55 Finale v vaterpolu za pokal Jugoslavije 17.45 Sezamov« ulica 18 15 Izobraževalna oddaia 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Munchen nogomet Havern Crven« zvezda — prenos (slovenski koment«r) 21.45 Pop glasba 22.30 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: 1 7.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Sezamov« ulica 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 19 55 Munchen: nogomet Havern Crvena zvezda 21 45 Pop glasba 22 30 TV dnevnik ČETRTEK 29. NOV. 9.0(1 Poročila 9.05 Pihalni orkestri vam igrajo 9.35 Pegam in Lambergar. lutkovna predstava 10.05 Zlati bral. češkoslovaški film 11.30 Pesem svobodi (pojejo pevski zbori do pribl. 12.301 13 45 Poročila 13.50 Rokometni turnir AVNO.I - prenos z Reke 15.00 Aljaska, dokumentarni film 15.50 Jakec in čarobna lučka. otroška serija 18.05 Tehtnica za natančno tehtanje. oddaja TV Beograd 16.36 Otroška praznična oddaja 17.35 Bitka za hrano. dokumentarni film IH. tO Zemlja in nan>di (Partizanski pevski zbor iz Trstal 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Naši velikani. dokumentarna oddaja 20.45 Glasbene miniature — L. van Beethoven: Sonata v mesečini 21.00 Okupacija v 26 slikah, jugoslovanski film 22.55 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 14.45 Test 15.(M) Tekmovanja v boksu za zlato rokavico 17.30 Košarka Bosna : I.evski (Sofija) - prenos 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.15 Turistični pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni oratorij 21.10 Pesem o svobodi. dokumentarna oddaja 21.55 zabavno glasbena oddaj« TV Zagreb - I. program: 10.00 Srečanje ob partizanski pesmi. oddaja TV Ljubljana 10.20 Poročila 10.30 Otroštvo mladosti 11.00 Otroška oddaja 1.15 Za praznik. dokumentarna oddaja 11.35 Narodna glasba 12.05 Dnevnik bega. dokumentarni film 12.50 Zabavno glasbena oddaja 14.25 Glasbena oddaja 14.40 Dokumentarna oddaja 15.10 Nikola Tesla - TV nadaljevanka 16.20 TV dnevnik 16.35 Otroška praznična odda ja 17.35 Nafti velikani, dok odd. 18.15 Glasbena oddaja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Skice za portret, dok. odd. 21.00 Celovečerni film 22.30 TV dnevnik 22.45 Revolucionarna pesem 30. NOV. 10.00 Poročila 10.05 Pozdravljen, praznični dan 10.45 Kralj Matjaž, in Alenčica. predstava lutkovnega gledališč« »Jože Pengov« II. 20 Hajduški časi. jugoslovanski film 12.55 Nogomet Radnički : Sarajevo. prenos 15.50 Folklora gradiščanskih Hrvatov 16.20 A.Seghers: Jozia-Delegatkina hči. vzhodnonemška TV drama 17.25 »Orfeum« strička Branina. oddaja TV Beograd 17.40 Raznašalci časopisov, otroška serija 18.06 Poročila 18.10 Pesmi jugoslovanskih narodov poje koroški akademski oktet 18.40 Skupinska slika / Nado Vrečar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 7 + 7. zabavno glasbena oddaja 21.00 Petrocelli - serijski film 21.50 Poročila 21.55 Nočni kino: Slaba druščina. ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.25 Dokumentarna oddaja 18.15 Zabavno glasbena oddaia 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Spomini 22,06 Zabava vas Shu lev Hassev 22.55 Koncert pianista Paula H leva- T V Zagreb — I. program: 10.00 ('„ročila 10.10 Mali svet 10 40 Otroške pesmi 11.10 Narodna glasba 11.40 Revolucionarna lirika 12.10 Po poteh spominov 16 10 TV dnevnik 16.55 Mladinski lilni 17.25 Dokumentarna oddaia 18.15 Zabavno glasbena oddaia 19.30 TV dnevnik 20,00 7 + 7, zabavno glasbena 'oddaja 21.00 Ljubezenske /godbe, serijski film 21 50 TV dnevnik 22 05 IInkitmctitaru« oddaja Oddelek igrač pri Kokri v GLOBUSU so že napolnili za novo leto: izdelki Cicibana. Mehanotehnike in drugih domačih in tujih proizvajalcev so tu. Velika je izbira lutk, avtomobilov na daljinsko upravljanje, lesenih igrač in Ae in še . .. Otroka boste za na sneg lahko toplo oblekli v Klitim specializirani otroški trgovini BABY v Kranju. Imajo zelo lepe smučarske komplete za velikosti od 7 do 16 let. Barve: modra in rdeča. Cena: bunda 992 do 1.138 din hlače 509 do 599 din Pri Kokrini TINI smo poslikali dva lepa modela ženskih zimskih plaščev. Model BRKZA je s kapuco in simpatično karo podlogo v kapuci in ob robu plaAča, model LKLA pa je zanimivo krojen in ima poudarjene Sive. Prvi so na voljo v velikostih od 36 do 46 v sivi in rjavi barvi, drugi pa od 36 do 44 v več pastelnih barvah. Cena: BREZA samo 2.186.95 din LKLA 2.404,50 din IZBRALI SOZM0S Pri Murkinem ELGU v Lescah so spet dobili saiamo-reznice. Domače in uvožene iz Vzhodne Nemčije. Vsestransko se jih da uporabiti. Cena: 813.85 do 1.543.65 din Kranj CENTER 23. novembra amer. barv. srhlj. ORKA - MORILSKI KIT ob 16.. 18 in 20. uri 24. novembra amer. barv. srhlj. ORKA - MORILSKI KIT ob 16., 18 (in 20. uri, prem. ital. barv. pust. SAFA- RI EXPRESS ob 22. uri 25. novembra domači barv. mlad. VLAK V SNEGU ob 10. uri, amer. barv. srhlj ORKA - MORILSKI KIT ob 15.. 17. in 19. uri, prem. domačega barv. vojn. filma o Titovih pilotih PARTIZANSKA ESKADRILA ob 21. uri 26. novembra domači barv. PARTIZANSKA ESKADRILA ob 16.. 18. in 20. uri 27. novembra domač. barv. vojn. PARTIZANSKA ESKADRILA ob 16. 18. in 20. uri 28. novembra domači barv vojni PARTIZANSKA ESKADRILA ob 16. in 20. uri, ob 18. uri ni kinopredstave! 29. novembra domači barv. vojni PARTIZANSKA ESKADRILA ob 15. 17. in 19. uri, prem. angl. barv. zgod. VELIKA LJUBEZEN LORDA NEL SONA ob 21. uri 30. novembra ital. barv. pust. SAFA-RI EXPRESS ob 15.. 17. in 19. uri. prem. ital. barv krim. GRBAVCEVA TOLPA ob 21. uri Kranj STOR2IC 23. novembra ital. barv. vojni BITKA ZA MARET ob 16.. 18. in 20. uri 24. novembra ital. barv. vojni BITKA ZA MARET ob 16. in 18. uri. angl. barv thriller 39 STOPNIC ob 20. uri 25. novembra meh. barv. pust. FANTASTIČNO POTOVANJE V BALONU ob 14. uri, ital. barv vojni BITKA ZA MARET ob 16. in 18. uri, prem. franc. barv POJDIVA MAMI OČKA DELA ob 20. uri 26. novembra franc. barv. POJDIVA MAMI OČKA DELA ob 16.. 18 in 20. uri 27. novembra franc. barv. POJDIVA MAMI OČKA DELA ob 16. 18 in 20. uri 28. novembra amer. barv. vvest. OBRAČUN PRI O K CORALU ob 16.. 18. in 20. uri 29. novembra domači barv mlad ZADNJA DIRKA ob 14. uri. angl barv krim. GOLDFINGER ob 16. in 20 uri. franc. barv POJDIVA MAMI OČKA DELA ob 18 uri 30. novembra domači barv. mlad. ZADNJA DIRKA ob 14 uri. angl barv zgod. VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA ob 16., in 20. uri. prem domač, barv POD TO vcko GORO ob 18. uri Tržič 24. novembra ital turški barv. pust KARAMURAT - BOJEVNIK IZ ANATOLIJE ob 16. uri. amer. barv pust KRALJ MAMIL ob 18 in 20. uri. prem. domač, barv vojn.. PARTIZANSKA ESKADRILA ob 22 uri 25. novembra ital turški barv pust KARAMURAT - BOJEVNIK IZ ANATOLIJE ob 15. in 17. un. amer. barv. pust KRALJ MAMIL ob 19 uri. prem ital. barv pust SAFARY EX-PRESS ob 21 uri 26. novembra meh. barv pust FANTASTIČNO POTOVANJE V BALONU oh 17 uri. prem. angl. barv zgod VELIKA LJUBEZEN LORDA NEL SONA ob 19. uri 27. novembra meh barv. pust FANTASTIČNO POTOVANJE V BALONU ob 17. in 19. uri 28 novembra ni kinopredstav 29. novembra prem. domač barv voj, POD TO UCKO GORO ob |5, uri, angl barv krim .19 STOPNIC ob 17. in 19 uri. prem ital. barv krim GRBAVCEVA TOLPA ob 21. uri 30. novembra prem. »mer. barv LOVEC NA JELENE ob 16. in 19. uri Kamnik DOM 24 novembra amer barv glasb ZADNJI VALČEK ob 16 in 18 uri. amer srhlj PSYCHO ob 20. uri, prem franc barv POJDIVA OČKA. MAMI DELA ob 22. uri 25 novembra prem domač barv mlad. ZADNJA DIRKA ob 15. un. IT angl. barv. krim. 39 STOPNIC ob 17^in 19. uri. prem. angl barv zgod VELIKA LJUBEZEN LORDA NEI«SONA ob 21 uri 26. novembra angl. barv. krirn. 39 STOPNIC ob 18. in 20. un 27. novembra angl. barv kom ALFI K SRČEK ob 18. uri. grški barv antični spekt. IFIGENIJA ob 20 uri 28. novembra ital. barv. vojni Hl I KA ZA MARET ob 18 in 20. un oirrlyA 29 novembra ital barv. vojni BI I KA ZA MARET ob 15. in 19. un. prem domač, barv PRITI LRED ZORO ob 17 uri, prem. ital. barv. pust SAr AH.Y EXPRESS ob 21. uri 30. novembra prem. domač barv. voj. PARTIZANSKA ESKADRILA ob 15.. 17. in 19. uri Duplica -v 24. novembra meh. barv. pust. FANTASTIČNO POTOVANJE V BALONU ob 20. uri 25. novembra domači barv LETALCI VELIKEGA NEBA ob 15. uri. ital barv. krim GRBAVCEVA TOLPA ob 17. in 19. uri 28. novembra ital. barv. pust. SAFA-RY EXPRESSob 20. uri 29. novembra prem franc barv krim BUMERANG ob 20. uri Čeinjica v Bohinju 24. novembra ital barv. pust. SCA-RAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 20. uri 25. novembra amer barv. vvest. OBRAČUN PRI O K CORALU ob 17 uri. angl. barv. krim GOLDFINGER ob 20 uri Gorenja vas >8 novembra domači barv PRITI PRED ZORO ob 20. uri 29. novembra angl. barv TAJNI AGENT ob 18. in 20. uri 30. novembra amer barv. vvest. SIVI OREL ob 18. uri. amer barv ZLATI RANDEVU ob 20. uri Bohinj — Boh. Boh. Bistrica 23. novembra ital. harv TOLPA GRBAVCEV ob 20. uri 25. novembra amer. barv TRIJE NEUSTRAŠNI ob 17. uri. franc barv pust. L'ANIMAL ob 20 uri 29 novembra amer. barv. LOČENKA ob 18. in 20. uri 30 novembra ital. barv TO JE RES PRAVA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 23. novembra hongkon. karate VELIKI ŠEF ob 18. in 20. uri 24. novembra franc komed. BEDR-•CE IN PERUTNICKA ob 18 in 20. uri 25. novembra franc komed. BEDR-CE IN PERUTNICKA oh 18. in 20 uri 27 novembra ital akcij POT MAMIL ob 20. uri 28. novembra ital. MIL ob 18. in 20. uri 29. novembra angl VITI SVET DIVJINE ob 18. uri amer drama BOBBY DEERFIELD ob 20. uri 30. novembra amer. drama BOBBY DEERFIELD ob 17.30 in 20 uri akcij. POT MA-dokum. ČUDO- Radovljica 23. novembra ital. barv TO JE KES PRAVA LJUBEZEN ob 20. uri 24. novembra amer. barv ZLATI RANDEVU ob 18. uri. amer. barv vvest. SIVI OREL ob 20 uri 25. novembra amer. barv LOČENKA ob 18 uri. amer barv ZLATI RAN DEVU ob 20 uri 26. novembra amer. barv vvest. SIVI OREL ob 20 uri 27 novembra ital barv TO JE PRA VA LJUBEZEN ob 20. uri 28. novembra amer barv ZLATI RANDEVU ob 20. uri 29. novembra zapadno nem barv MED JASTREBI oh 18 uri. |ap barv fantast. POROČILO Z VESOLJA ob 20. uri 30. novembra jap barv lantasl PO POČILO Z VESOLJA ob 18 uri. angl barv TAJNI AGENT ŠT I, ob 20. uri Bled 23 novembra amer. barv. pust SMO KI IN BANDIT oh 20. uri 24. novembra amer barv TRME NEUSTRAŠNI 18 uri. franc barv. pust L'ANIMAL ob 20. uri 25. novembra amer. barv. pust SMO-KI IN BANDIT ob 18. un. ital barv TOLPA BRBAVCEV ob 20. un 26. novembra amer barv LOČENKA ob 20. uri 27. novembra amer barv vvest SIVI OREL oh 20 liri 28. novembra ital barv TO IK KKS PRAVA I JUHE/K N nh :'<> uri Železniki OBZORJE 23. novembra franc. kom. BEDRCE IN PERUTNICKA ob 20 un 24. novembra franc. krim NEŽNA NEC. KI NAS SPREMLJA ob 20 un 25. novembra hongkon karate VELIKI ŠEF ob 17 in 20. uri 28. novembra amer. dokum. TO JE AMERIKA ob 20. uri 30. novembra amer. dokum. TO JE AMERIKA ob 20. uri Jesenice RADIO 23. novembra ital. barv, erotič. ZAKONSKO POTOVANJE ob 17 in 19. un 24. novembra amer pust DNINA STRAHU ob 17 in 19 uri 25. novembra amer barv. pust DNINA STRAHU ob 17 in 19. uri 26. novembra jap. barv fantast VOJNA V VESOLJU ob 17. in 19 uri 27. novembra jap barv. fantast VOJNA V VESOLJU ob 17 in 19 uri 28. novembra jug b«rv vojni ČUDOVITI PRAH ob 17 in 19 uri 30. novembra jap barv. ljub. drama SIJAJ IN SENCE MLADOSTI ob 17 in 19. uri Jesenice PLAVŽ 23. novembra amer barv POGON ZA PRIČO ob 18 in 20 uri _') novembra jap. barv. VOJNA V VESOLJU ob 18 in 20 uri 25. novembra amer barv NEUSTRAŠENI POPAJ ob 10 uri. jap barv VOJNA V VESOLJU <»b 18 in 20 uri 26 novembra amer barv DNINA STRAHU ob 18 m 20 uri 27. novembra amer baiv DNINA STRAHU ob 18 m 20 uri 29. novembra ital barv ZAKONSKO POTOVANJE ob 18. in 20 uri 30 novembra iug barv ČUDOVITI PRAH ob 18 in 20 un Kranjska gor« 24. novembra nem b«rv GRŠKE SMOKVICE ob 20 uri 28. novembra lan barv VOJNA V VESOLJU ob 20 urj Dovje Mojstrana 24. novembra ital barv INŠPK.K TOR V AKCIJI ob l«i. un 25. novembra nem barv GRŠKE SMOKVICE ob 19. uri FILM FILM FILM FILM L. A S18. STRAN RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, razen nedelje ob 4.30. 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, •.04, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00 (dogodki in odmevi), 10.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00, 24.00, v notnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00. 0.M, 7.00, 8.00, 9.00 10.00, 12.00, 1S.00, 14.00. 15.00, 17.00. 19.00 (Radij akl dnevnik), 22.00 23.00. .24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; I na drugem radijskem programu prisluhnite I novicam ob 8.30, 9.30 10.30, 11.30, 12.30, 13.30 16.00, 16.30. 17.30. 18.30 in 10.00; na tretjem pro [ gramu pa ob 10.00, 18.00 in 10.55._ ~B4.NOV Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem MPZ OS D Kumar — Ljubljana 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti Jote Bregar. Letošnja čebelarska letina 12.40 Veseli domači nape vi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Kulturna panorama 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.05 Spoznavajmo svet ir domovino 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slovenija 20.00 Jugoslovanske radijske postaje mestu Jajcu 22.20 Oddaja za naše izseljence 23.06 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe 100.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Meto Močnik 16.00 Naš podlistek T. Peršak. Frankfurt - žitno polje 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18 55 Razgledi po kulturi 9.05 Se pomnite tovanši' 10.05 Panorama lahke glasbe 1.00 Pogovor s poslušalci 1.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 3.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna B. ftomen! Dtimi 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 17.06 Popularne operne melodije 17.50 Radijska igra 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT 23.06 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in Rlesnih ritmov ločni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj 19.30 Stereorama 20.30 Radio Student na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.06 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Elizabeth Bowen 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Aktualni problemi marksizma 10.25 Plesi in spevi 11.00 Človek in zdravje (ponovitev) 11 10 En sam. za dva. za tri (solistična in komorna glasba) 16.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 16.20 Tako muzicirajo Dreadenski filharmoniki M. Reger: Sinfonietta v AnJuru. op. 90 17.10 Manuel de Fala: Španska suita za violino in klavir 17.24 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja - ob 36-letnici pevskega zbora Srečko Kosovel 18.05 Znanost in družba 18.20 Srečanje z jubilantom Bogom Lesk o vicem 20.00 Literani večer Ameriška poezija XX. stoletja II. 20.40 Stereofonski opemi koncert 21.45 Odmevi iz ?;lasbenega sveta: estival komorne glasbe 20. stoletja »Radenci 79« 22.50 Literarni nokturno C. Potokar: Novembrske 22 20 Skupni program J RT - studio Beograd 28. NOV. PONEDELJEK 26. NOV. 11 25 Stereorama t 30 Glasba ne pozna meja 10 Glasbene paralele 15 Zrcalo dneva .5 Glasba za konec programa tji program )5 Literarni dopoldan 1< 15 Na krilih petja I 15 Promenadni koncert II K) Književnost jugoslovanskih narodov Anton Soljan 16.20 Virtuozno in privlačno... 16.45 Glasba je . . glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Slavnostne igre v Bayreuthu 79 Richard Wagner: Somrak bogov 22.50 Literarni nokturno L. P. Matos: Pesmi NEDELJA 25. NOV Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Veseli tobogan -- Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan L. van Beethoven: Sonata za klavir, op. 13 8.25 Ringaraja 8.40 Izberite pesmico 9.06 Z radiom na poti 10.06 Rezervirano za 2.10 Veliki revijski orkestri 2.30 Kmetijski nasveti ing. Tatjana Brumat Rastline v stanovanjih 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 3.20 Obvestila in zabavna glasba 3.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz naše diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke« jugoslovanskih studiev 1.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Torek na valu 202 3.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 3.35 Znano in priljubljeno 4.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu Supersax — Teh Singers Unlimited 16.40 Od ena do pet 17.35 I/partlt Ilire vi jskega orkestra »Metropole« 17.56 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza IX.del: Ansambel Ronnv in Danci Pestotnik 21.00 Popularnih dvajset Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v Jober dan 8.30 Iz glasbenih šol -Glasbena šola Ribnica 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Vlado Schlamberger: Pripravimo se pravočasno na tekmovanje mladih zadružnikov — Kaj veš o kmetijstvu 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Izbor iz partizanske vokalne lirike 18.30 Vgosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala 21.05 Radijska igra Kole Cašule: Vrtinec 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00:05 Nočni program — glasba Prvi program 4..'M) Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .. . 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Andrej Cankar: Letošnja bilanca pospeševalnega dela v poljedelstvu pri Kmetijskem zavodu 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času (J. Jež »Caccia barbara«) 18.15 Naš gost 18.30 Kaj radi poslušajo 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 »Revolucija in glasba« Slavnostni 127. NOV. I koncert simfoničnega orkestra RTV -Ljubljana in Akademskega komornega zbora iz Kranja - dirigent Samo Hubad (zborovodja Matevž Fabian) Prenos iz SF! 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo B. P. Convention: Misterij bluesa 00.06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja 14.05 S8olisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 7.40 Izpartitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 8.00 Kam in kako na prepih .8.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti - Lerov Jenkins 22.45 Zrcalo dneva 22.50 Glasba za konec programa Jugoslavija igra in poje 15.15 Priljubljene arije 16.00 »Energija novih megavatov« . . . 17.06 Vsa zemlja bo z nami zapela (»Domovina naša je svobodna«) 17.20 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Festival »Revolucija in glasba« Koncert zborovske glasbe 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Ciril Zlobec: Glasovi... 21.40 Zvočne kaskade 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Z vami in za vas 15.50 »Prva pesniška zbirka«_ 16.35 Dopisniški prispevki 16.40 Jazz klub 17.35 Zabavna glasba iz. jugoslovanskih studiev 18.35 Dopisniški prispe vi 18.40 Koncert v ritmu 19.25 »Revolucija in glasba« (pesmi svobodnih oblik — magnetofonski zapis s koncerta) 21.00 »Anekdote s Titom in o Titu 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Boris Kidrič: »Sadovi nove Jugoslavije« 19.20 Križem po domovini 20.00 36-letnica Partizanskega pevskega zbora Srečko Kosovel 20.30 V ljudskem duhu ... 21.05 Boris Papandopulo: Čredo — kantata 22.30 LeošJanaček: Simfonietta, op. 60 22.50 Literarni nokturno D. Kolindžija: Temne vojske RADIO TRIGLAV JESENICE UKW-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103,8 me-gaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila .- obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj j« novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna — obvestila, poročila 16.30 Kam danes in jutri — Jugo ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročil« - Obvestila - 16J0 Oddaja za mlade -Morda vas bo zanimale Sreda: 16.03 Lokama poročil - Obvestila - 1130 Stop zelena luč - Mor j da vas bo zanimalo Cetrtak: 16.08 Lokalna porot* - Obvestila -|S Nai obzornik - Mor* vas bo »nimalo - p, domače za vaa NAGRADNA KRIŽANKA DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE ŠPECERIJA BLED V občini Radovljica in Jesenice dne 24 11 1979 de/urni čas od 13 do 19. ure MARKET, Bohinjska Bistrica. Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA Bled, Pre šernova 48 MARKET, Zg Gorje 11 /a SAMOPOSTREŽBA. Radov Ijica. Kranjska 11 MARKET DELIKATESA, Bled, Cesta svobode 1 5 (v Park hotelu) Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 lz obdobja dixielanda ... Teresa Brewer in Dixieland-band — Tremble Kids 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 Discočezdan 17.35 Izpartitur zabavnega orkestra »Mantovani« 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za disco novitete 22.00 Misel in pesem 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa J Tretji program 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Ukradeni otroci 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Iz manj znanih oper 16.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Ukradeni otroci 16.30 Operne aktualnosti 18.05 Narava in človek: dr Marjan Tratnik: Naši sovražniki v pitni vodi 18 20 Minute za Emila Gilelsa 19.00 Z našimi solisti -Tatjana Sporar Bratu?, klavir Posnetek koncerta z dne 17.4. 1979 v okviru »Ljubljanski umetniki v Ljubljani« 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Salzburški festival 1979. Hector Berlioz: Requiem. op. 5 Tretji program 10.05 Dogovori. odločitve . . . 10.25 Pavel Si vic: Sest skladb za klavir 10.40 Slovenska in svetovna zborovska glasba 11.00 Učimo se srbohrvaščine in makedoščine 11.25 Solisti in orkestri 16.00 Dogovori, odločitve... 16.20 Ars antiqua 17.00 Iz komornih opusov slovenskih skladateljev 20. stoletja Primož. Ramovš, Lojze Lebič 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Jules Massenet: Odlomki iz opere »Esclarmonde« 19.30 Izbrana proza M. Selimovič: Derviš in smrt 20.00 Velike in majhne mojstrovine — Iz komorne glasbene literature, domače in tuje 21.05 Christoph VVillibaldGluck: Odlomki iz opere »Ifigenija na Tavridi« 22.00 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno P. Leveč: Pesmi ČETRTEK 29. NOV Prvi program 4.30 V praznično jutro! 8.07 Matineja za praznik 9.05 »Trdne vezi« 9.25 Naša pesem 10.05 Oda AVNOJ 11.05 Godbe na pihala za praznik 11.30 »Iz začetkov naše samoupravne poti« 12.10 Delovni kolektivi čestitajo 13 10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 »Svohodna ustvarjalnost v novih družbenih razsežnostih 13.40 Godala v ritmu 30. NOV Prvi program 4.30 Dobro jutro! 9.05 »Kako živimo v šoli 9.25 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 10.05 Festival »Revolucija in glasba« Posnetek s koncerta mladinskih zborov 11.05 Vedri zvoki 11.30 »Uspešnost krajevne samouprave« 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Jugoslovanski pihalni orkestri 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Popevke z jugoslovanskih festivalov . 14.05 Po domače 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.05 Tonske podobe ljudskih junakov 18.00 »Domovina, nocoj sem te sanjal .. .« 18.40 V domačem tonu s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč otroci! 19.45 Minute z ansamblom ... 20.00 Iz slovanske literature 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Prostor za reprize 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz v komornem studiu 13.35 Z vami in za vas 15.45 »Vroče - hladno« 17.35 Odmevi z gora 17.45 Lahka in operetna glasba jugoslovanskih skladateljev 18.35 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Stop pops 20 21.45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa VODORAVNO: 1. manjši kup zemlje, ki ga zrije krt, 7. spod, 13. strokovni i delavec, svetovalec, 14. drsalnica na otroškem igrišču, v vodi ali morju, okrasna ptica, 17. skupno ime za stara predindoevropska plemen«., makedonski narodni ples, kolo, 20. angleška ali ameriška ploscinska 22. norost, smešnost, 23. prostor v zemlji za pokop mrliča, 24. rimski Marcus Aurelius Carinus, 26. romunski slikar (1831—1891), Teodor, plemena, pasme, 28. ime ameriškega pisatelja pustolovskih romanov G i, 30. volkulja v Kiplingovi »Knjigi o džungli«, 32. kratica za tega leta. 33 \ grške črke, v matematiki Ludolfovo število, 35. velik rastlinski list, oblazinjeno, navadno široko ležišče s tremi stranicami, 39. ornotek. mestece v zahodni Romuniji, ob reki M ures, 43. slovenski kartograf, zemljevidov, Ivan, 46. ime slovenskega pevca Leskovarja, 47. kretnja, navadno z rokami, 49. opera skladatelja Borisa Papandopula, 50, kratici*! International Telegraph and Telephon, 51. koledar s podobami, m kmečki koledar, 53. eden od čutov, 54. puč, vstaja, dejanje prevratnikov vrsta ladje za zaščito konvojev, 58. kiselkasto južno sadje. 59. grSko-r stari vek. NAVPIČNO: 1. kavelj, kljuka, 2. potrdilo o prejemu izposojene stvari! Tomaž Terček, 4. hrvaška industrija nafte, 5. vrsta pralnega praška. 6 jordansko pristanišče, v Akabskem zalivu, 7. novec za sto enot, 8. dt stvari pri dnu; dno doline, 9. široki pas pri kimonu, 10. avtomobilska za Doboj, 11. pri starih Grkih glavni trg mesta, 12. značilnost jarega.mk 13. škrat, spaček, 15. švedski kemik, izumitelj dinamita, Alfred, 18, stu njak za romanistiko, 21. znameniti most v Benetkah, 23. kdor vrezuie' okraske v trdo snov, navadno v kovino, 25. kratica za North-North-L. severo-severovzhod, 29. pesniški napis, puščica, 31. izrastek na glavi, 33,1 botnica, tudi bula sluznice, 34. znameniti slapovi na reki Vuoksi v jugo vi___ Finski, 36. pripadniki eleatske filozofske šole, 38. bitje, ki je sposobno^ sliti in govoriti, oseba, 40. odtegljaj, 42. v arhitekturi zid nad proM« da zakriva streho, 44. ime pevke in glasbene pedagoginje Mezetov*.^ ime operne sopranistke Vidmarjeve, 48. staro ime za izraelsko luko Akti 51. pritok Volte v Gani, 52. okrajšano ameriško moško ime Arthur, 55avi mobilska oznaka za Vranje, 57. rimsko število šest. Rešitve pošljite do srede, 5. decembra, do 10. ure, na naslov f Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 11 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 16. novembra: L sponka. 7. naslov. 13 Toronto |S busJ 16. Andre. 17. Nin. 19. komet. 20. Rti. 21. zadruga. 24. ara. 25. Ind. 27. Lahti. 28. oro. •*» Arsen \f\ nat. 33. vrat. 34. t. 35. azil. 37. griža. 38. urh. 40. Sanin. 42. raj. 43. tajnost. 46. ena 47' C\ ^ 49. jora. 51.1 P. 52. ajdovec. 54. Arabija. 56. regrat. 57. anorak. Prejeli smo 123 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 din) prejme Cveta Gruden V hoviča 10. 64000 Kranj. 2. nagrado (120 din) prejme Tanja Potočnik. Roblekova IV MM gajaj ca. 3. nagrado (100 din) prejme Maks Močnik. Kovinarska 8 D. 61240 Kamnik Nagradehon>,< po pošti. Tretji program 19.06 Ljudski motivi v komorni glasbi 20.00 Radijska igra Janez Vipotnik: Rodna letina 21.05 Z jugoslovanskih koncertnih odrov »BEMUS 1979. 22 50 Literarni nokturno A. B. Simie: Pesmi /z\ ŽIVILA Kranj TRGOVSKI CENTER KOKRICA V letu 1980 je načrtovana gradnja trgovskega centra na Koknc< ki obsega — prodajo živilskih artiklov na površini 1600 kv m\m — banka 100kv.|9 — tobačni izdelki — časopisi 30lt* »iT — gostinski lokal 120kvw| — kmetijski reprodukcijski material 300 kv m Obveščamo vse interesente ki tudi želijo biti vključeni pn gradnp ali }«*ac pridobiti možnost uporabe površin za upravljanje svoje dejavnost v skem centru, da pošljejo svoie zahteve na naslov Veletrgovina Živila, Kranj — investicijska služba, 64202 Naklo, do 15 decembra 1979 leta Obrt servisne in uslužnostne dejavnosti so najboli zaželene Kakao Benco 800g S 90 Mandarine Satsumas 1kg 90 Whisky 0,7lt. S 90 Margarina Vita 250g Breskov kompot (v pločevinki) RARfO Dokler je zaloga so cene znižane G L, A S 20. STRAN PRIMSKOVO RAZSTAVA LATTOFLEKS Lattofleks |e največje odkritje /a zdravo spanje, osvojil je Evropo m Ameriko, navdušil pa bo tudi nas. ležišče Lattofleks je preventiva /a zdrave in velika pomoč vsem ki imajo težave s hrbtenico. Lattofleks i/deluje GAJ Podravska Slatina po licenci švicarskega inštituta in ima 10-letno garancijo, vse o lattofleksu lahko vidite in slišite na prikazanem filmu, ki ga predvaja vsako popoldne po 1 5. uri Lesnina — salon pohištva na Pnmskovem ALPETOUR Skofja Loka Turistična agencija ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR p prireja avtobusni izlet m vPragood 29. 1 1. do 2. 1 2. 1 979 p Cena izleta je 2 580,— dinpoosebi UJ N Informacije in prijave v vseh turističnih poslovalnicah "~ Alpetoura Turistična poslovalnica Aleptour Skofja Loka Turistična poslovalnica Alpetour Radovljica _j Turistična poslovalnica Aleptour Bled y Turistična poslovalnica Aleptour Kranj PRAHA ZBOR VADITELJEV UČITELJEV TRENERJEV SMUČANJA KRANJ OBČANI, DRUŠTVA, ŠOLE, SINDIKATI vabi na V KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM petek 23 11 od 1 4 do 1 8 ure sobota 24 11 od 9. do 18 ure nedelja. 25 11 od 9 do 18 ure HALA A GORENJSKEGA SEJMA Program sejma: — posredovalnica prodaje rabljene opreme obutev smuči oblačila — prodaja nove opreme — strokovni nasveti o smučanju in izbiri opreme — obvestila o tečajih smučanja — vpis v članstvo Smučarske zveze — nasveti o varnosti na smučišču Sodelujejo. Elan Begunje, Alpina Žin Turistično društvo Kranj, Smučarski klub Triglav, Planinsko društvo Kranj Feromoto — Kolesar Ljubljana Trim klub Sava Peko Tržič. Almira Radovljica Zavarovalna skup-.nost Triglav Kranj ZTKO Kranj Prevzem rabljene opreme za oddelek posredovalnice prodaje ze v četrtek od 16. do 18. ure. mKiTOKMNJ Kinopodjetje Kranj S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI 6 SI SMUK • SMUK • SMUK • SMUK Kino in snack bar Center, Kino Storžič in Bife Storžič, Kranj Kino in Snack bar TriiA u Dom Kamnik, Kino Duplica n%c K,no čestita svojim obiskovalcem predstaviti drugim občanom za dan republike — 29. november Priporočamo obisk domačega barvnega vojnega filma o Titovih pilotih PARTIZANSKA ESKADRILA Režija: Hajrudin Krvavac (SREBRNA ARENA za režijo v Puli 1 979!) IGRAJO Bekim Fehmiu Bata Zivojinović Ljubiša Samardžić Radoš Bajić. Zlata Petkovic Radko Polič Faruk Begoli. Ljuba Tadic NA SPOREDU: KINO CENTER: 25 nov ob 21 uri — premiera 26 in 27 nov ob 16.. 18 in 20 uri 28 nov ob 16 . in 20 uri 29 nov ob 1 5 . 1 7. in 19. uri KINO DOM KAMNIK: 30 nov in 1 decembra KINO TRŽIČ: 24 nov ob 22 uri — premiera na sporedu v začetku decembra Trgovsko podjetje Kranj Titov trg 7 v prodaji so POSTELJNI VZGLAVNIKI polnjeni s PRAVIM PERJEM po izredno ugodni ceni — 68,70din. V poslovalnicah. BALA, Kranj, Cankarjeva 10 NOGAVIC AR, Kamnik. Maistrov trg 4 NOGAVIČAR, Skofja Loka, Mestni trg 6 ELITA, Jesenice, Kidričeva 15 ENTRAL v prodajalnah TOZD DELIKATESA — Delikatesa, Maistrov trg 1 1 — Naklo v Naklem — Na Klancu, Oprešnikova 84 — Hrib, Preddvor — K očna Zg Jezersko — Krvavec, Cerklje — Dom, Srednja vas — Na vasi. Šenčur lahko kupite več vrst blaga po reklamnih cenah za praznike. Hkrati obveščamo, da nudimo razne specialitete iz naše kuhinje Delikatesa: — pečene piščance, kareje, ribji file, biftek razne solate, pripravimo pa po želji tudi posebna naročila Priporočamo se za nakup! ZA 29. NOVEMBER - PRAZNIK REPUBLIKE KUPCEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO AVTO-MOTO-ŠPORT 79 motorji, dirkalni avtomobili, prodaja rabljenih avtomobilov, zabavni park od 28. 11 do 3 12 1979 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Odprto od 9 30 do 1 9 ure Na dan otvoritve 28 11 od 1 2 do 19 ure Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 11 (Zlato polje) uprava tel: 24-778. 23-485 Prodajalna strojev in trgovina rezervnih delov Kranj, Koroška c. 25. tel.: 24 786 S takojšnjo dobavo in na kredit vam nudimo poznane traktorje U R SU S Obiščite nas — zadovoljni boste! OBVEŠČAMO VAS O PESTRI IZBIRI REZERVNIH DELOV V NAŠI PRODAJALNI NA KO ROŠKI C. 25 V KRANJU, S POSEBNIM POUDARKOM NA ZALOGO SNEŽNIH VERIG ZA VSE VRSTE TRAKTORJEV IN AVTOMOBILOV IZ LASTNE PROIZVODNJE VAM NUDIMO NOVOST ZA TRAKTORJE TOMO VINKOVIĆ - RAVNALNE DESKE (snežni plug) S HIDRAVLIČNIM DVIGALOM U vedno vam pod kreditnimi pogoji nudimo traktorje TOMO VINKOVIĆ ter ostale standardna traktorje. V prodaji imamo tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo z priključki, trosilce za gnoj, nakla-dalke. prikolice itd. ID Kompas J u osla vija TOZD TGO Ljubelj Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD 'utfidati morajo poleg sploftnih pogojev izpolnjevati Se nasled- '.>, m višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri s pet r prakse na ustreznem delovnem mestu oziroma srednješolska Ntatbfl ekonomske ali sploftne smeri s pet let prakse na ustrezam delovnem mestu, '4 obvlada aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje d rupi svetovnega jezika, MM ustrezne moralnopolitične kvalitete. Kttlat traja štiri leta. 'mu prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-im pošljejo v zaprti ovojnici na naslov Kompas Jugoslavija Spfttt) Ljubelj, 64290 Tržič, z oznako za razpisno komisijo, h od dneva objave razpisa. Kandidati bodo obveščeni |t dneh po preteklem roku za vložitev prijav. PODJETJE ZA PTT PROMET Kranj Poštna ul. 4 DSSS objavlja prosta dela in naloge PRIPRAVA TOPLEGA OBROKA KV kuhar-ica Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja en mesec. Kandidati naj naslovijo prošnje na komisijo za delovna razmerja DS SS Podjetja za ptt promet Kranj. Komisija sprejema prijave 15 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbires v 15 dneh po opravljeni izbiri. Podjetje za PTT promet Postna ul. 4 TOZD za PTT promet Skofja Loka o.sub.o. Titov trg 9 objavlja prosta dela in naloge priprava, dostavljanje in obračunavanje ptt pošiljk - dostavljač **m razmerje se sklene za nedoločen čas. m dokončana osemletka. Šoferski izpit A kategorije, -»'tzpolago je ležišče v Samskem domu. WM delo je en mesec. "pn ipreiema komisija za delovna razmerja TOZD za PTT s^t Škofi« Loka, 16 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati * »bveiceni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni I mladinski servis kranj p. 0> Stritarjeva 5 proda na javni licitaciji, ki bo 5.12. 1979 ob 8. uri DVA AVTOMOBILA Z-750, leto izdelave 1977. Izklicna cena za avto je 17.000,- din. Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Kupec plača tudi ustrezne prispevke ob nakupu. t*| PLANIKA Ijg Kranj MM Savska loka 21 TOZD trgovska mreža objavlja prosta dela in naloge PRODAJANJE BLAGA - za prodajalne v Kranju (2 prodajalca za določen čas — nadomeščanje prodajalk med porodniškim dopustom) - za prodajalne v Ljubljani — 3 prodajalce 2 ARANŽIRANJE - 2 delavca (od tega enega za določen čas - nadomeščanje delavca med služenjem vojaškega roka) •ploan i h pogojev morajo kandidati izpolnjevati ie naslt.rf- m* - dokončana šola za prodajalce, Wl.: - trednja strokovna izobrazba oblikovne ali aranžers.. meri ti bodo sprejeti na dvomesečno poskusno delo. ■si prošnje pošljejo ali dostavijo osebno v kadrovski Plaaika, Kranj v 16 dneh po objavi. KEMIČNA TOVARNA PODNART Objavlja prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNEGA ANALITIKA Pogoji: diplomirani inženir kemije in 3-letne delovne izkušnje 2. TEHNOLOGA III Pogoji: kemijski tehnik 3. REFERENTA PRODAJE Pogoji: ekonomski aH kemijski tehnik 4. KEMIKA Pogoji: kemijski laborant ali procesničar 5. K IN PK DELAVCI ZA DELO V PROIZVODNI OZIROMA KOMERCIALNI SLUŽBI 6. SNAŽILKE Delo ie za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o strokovnosti na odbor za delovna razmerja v 15 dneh po objavi. ISKRA Široka potrošnja n.sol.o. TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov n.sub.o. Skorja Loka - Reteče 4 Razpisna komisija za razpis del oziroma nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ponovno razpisuje prosta dela in naloge: vodenje in organizacija dela v pravno-splošnem kadrovskem sektorju Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba pravne ali organizacijske smeri ter pet let delovnih izkušenj na enakih delih oziroma nalogah. - da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Skofja Loka, - kandidati morajo opraviti predhodni preizkus znanja v obliki naloge programa vodenja sektorja. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako za razpisno komisijo. Kmetijska zadruga Skofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 PRODAJALCA ZA TRGOVINE Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM NA SPODNJEM TRGU V SKOFJI LOKI, 2. VODJE PROIZVODNEGA OKOLIŠA JAVORJA, I POMOŽNEGA DELAVCA V MEHANIČNI DELAVNICI. Pogoji: Pod točko 1.: - KV prodajalec, zaželjeno je poznavanje reprodukcijskih kmetijskih materialov, Pod točko 2.: - srednja šola kmetijske ali ekonomske smeri - polovični delovni čas. Pod točko 3.: - dobro zdravstveno stanje in veselje za priučitev na mehaničnih delih. Prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema tajništvo zadruge 14 dni po objavi oglasa. G SGorenjski sejem Kranj Staneta Žagarja 27 vabi k sodelovanju delavce, ki bi želeli opravljati dela in naloge 1. komercialista za domači in tuji trg in 2. urejevalca razstavišča III. Pričakujemo, da imajo kandidati za opravljanje del in nalog Pod 1. - končano srednjo šolo in 3 leta delovnih izkušenj v komerciali, poseben strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, aktivno znanje enega tujega jezika. Pod 2.: — delovne izkušnje v mizarstvu in vodoinstalaterstvu. Vsi moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Za obojestransko sodelovanje se bomo odločili po dvomesečni poskusni dobi. Pismene ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Gorenjski sejem, Kranj, Staneta Žagarja 27, p.p. 129, in sicer do 12.12.1979. Gozdno gospodarstvo Bled Hranilno-kreditna služba RAZPISUJE KREDITE ZA RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA V LETU 1980 Iz sredstev hranilnih vlog in iz sredstev skladov za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev bomo v letu 1980 dodeljevali kredite: — za preureditev hlevov s pripadajočimi napravami za krave in mlado živino, — za nabavo plemenske živine, — za nakup kmetijskih zemljišč, — za nabavo kmetijskih strojev, — za preureditev in novogradnjo objektov za kmečki turizem. Lastna udeležba kreditojemalcev, odplačilna doba in obrestna mera kreditov bodo glede na namembnost posojila različne in jih bo določal kreditni odbor na podlagi sporazuma o kreditiranju naložb v kmetijstvo »n živilsko industrijo v SRS v letih 1976—1980, in v okviru zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu. Pogoji za pridobitev kredita so: — da prosilec sredstva za prodani les hrani pri HKS GG Bled na ustrezni hranilni knjižici Ljubljanske banke, — da je prosilec član TOK gozdarstva Bled, in da z njo trajno gospodarsko sodeluje, — da ima i podružno kmetijsko zadrugo sklenjeno kooperacijsko pogodbo za mleko in meso, — da je prosilec kreditno sposoben, — da je preusmeritev oziroma pospeševanje kmečkega gospodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma. Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imeli kmetje — gozdni posestniki za naložbe v kmečke proizvodne skupnosti in višinske kmetije, ter posestniki, ki se obvezujejo, da bodo obveznosti kredita poravnali s tržno proizvodnjo lesa v lastnem gozdu. Prošnje za kredite bomo zbirali do SI. decembra 1979 na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, Hranilno-kreditna služba, Ljubljanska c. 19. G L, A S22. STRAN Trn 4 MALI telefon OGLASI 23-341 = PRODAM = _ Poceni prodam črnobel TELEVIZOR Iskra, star eno leto. Subic Silvo. Planina 38, Kranj 9475 Prodam ROLBO za sneg, primerna montaža na traktor. Torkar Tone, Avtoličarstvo Lesce. Begunjska 23, tel.: 75-320 9478 Prodam skoraj novo raztegljivo MIZO s Šestimi STOLI za jedilnico. Trbič. Zanova 36, K ran i. telefon 26-149 9479 Poceni prodam PRALNI STROJ Gorenje, potreben popravila. Telefon 064-28-330. ali naslov v oglasnem oddelku 9500 Poceni prodam STRESNO OPEKO špičak. 140-litrski HLADILNIK Gorenje in ZIMSKE GUME (560 x 13, 155 X 13 in 145 X 13). Kokrica, Grosova 21 telefon 25-446 9501 Poceni prodam drap KRZNENI PLAŠČ (avstralska ovca), št. 36 do 38 in dva para SMUČI (180 in 190 cm). Telefon 75-232 9502 Prodam dve dobro ohranjeni JOGI VZMETNICI. Kokrica. Kural-tova 14 9503 Prodam več TERMOAKUMU LACMSKIH PEČI (2: 3 in 4 kW) ter trajnožarečo PEČ GORENJE vse dobro ohranjeno Zadružna 4/a. Kranj 9504 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR znamke Orion, s stabilizatorjem. Bernard Marjan. Verje 26, Medvode 9505 Prodam osem mesecev starega KOZLA. Naslov v oglasnem oddelku 9506 Prodam KONJA in KRAVO. Krničar Jože, Mevkuš 7. Zg. Gorje 9507 Prodam KRAVO, ki bo četrtič teletila. Horvat Štefan, Zabreznica 34/a, Žirovnica 9508 r ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, očka in brata MILANA KRŽIŠNIKA iz Škofje Loke — Frankovo naselje 70 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala delovnemu kolektivu Živila Kranj - TOZD Maloprodaja ter sindikatu za podarjeni venec. Posebna zahvala velja g. župniku za opravljen obred in pevcem za ganljivo zapete žalostinke! Žalujoči: oče, mati, zaročenka s hčerkico Saško, brat in sestrica ter stara mama Skofja Loka, 14. novembra 1979 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta STANETA BOŽICA iz Sutne se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, znancem; g. župniku in predstavnikom ZB — Zabnica za poslovilne besede. Posebna zahvala pa gre kolektivu delavne organizacije Jelovica, sošolcem in učiteljem osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču, Iskre in Usluge Kranj. Vsem in vsakemu še enkrat prisrčna hvala! Žalujoča žena in hčerke! ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega moža, ata, starega ata in strica JAKOBA JENKA iz Sp. Brnika 68 se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovnikom za pogrebni obred, sodelavcem Merkurja Kranj in zdravstveni službi za dolgoletno zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Sp. Brnik, Vodice, Pšenična polica, Voglje, Šenčur dne, 14. novembra 1979 OBLETNICA 23 novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil v 52. letu starosti naš dragi mož, atek, sin, brat in stric FRANC KOŠNIK Ta kruta usoda je prišla tako nepričakovano in je pretrgala nit tvojega mladega življenja. Dan je postal tih in prazen, v naših srcih je ostala bolečina. Čas gre svojo pot, toda ne odnese s seboj naših solza in ne ozdravi bolečine naših src. Zares težka in boleča je misel, da te ne bo nikoli več med nami. Ne veš, kako prazen je zdaj naš dom, ki hrepeni po tebi, a tebe ni. O, ločitev in samota, kako sta boleči. Kdorkoli se ga še spominja in obišče njegov prerani grob, iskrena hvala Žalujoči: žena Albina, hčerki Irena in Mija, oče Franc, brat Peter z ženo, sestri Marija in Urška z družino Prodam KRAVO frizijko s teličkom. O toče 21, Podnart 9509 Več OVAC bom prodajal v nedeljo od 9. do 12. ure. Mokorel Rajko, Bistrica 26, Tržič 9510 Prodam težke mesnate PRAŠIČE za zakol. Sp. Bela 11, Preddvor 9511 Prodam 20 mesecev starega nem-ŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, z odlično oceno. Sp. Besnica 15 9512 Ugodno prodam SPALNICO. Bri-tof 173, Kranj 9513 Prodam ŠIVALNI STROJ znamke Singer 416/K23. Ogled 24. in 25. 11. med 10. in 12. uro. SmledniSka 108, Kranj 9514 Prodam nov ZIMSKI PLAŠČ -ameriški medved, cena 20.000 din. Okroglo 3, Naklo 9515 Prodam KRAVO za zakol, celo ali polovico. Janežič. Poljče 1, Begunje 9516 Prodam brejo TELICO. Šiškovo naselje 18, Kranj 9517 Prodam SPALNICO. Todorovič. Trojarjeva 2, Kranj — StražiSče- 9518 Prodam STRESNO OPEKO ki-kinda — navadni zidak in OBŽA-GAN LES. Strahinj 7, Naklo 9519 Prodam črnobel TELEVIZOR. Telefon 27-407 9520 Prodam 4 breje KOZE, KOZLA, OSLA in brejo TELICO simentalko. »VovSar«, Koprivnik 27, Sovodenj 9521 Ugodno prodam trofazni ŠTEVEC in STIKALNO URO. Naslov v oglasnem oddelku 9522 Prodam plinsko PEČ Iskra. Mlakarjeva 11, Šenčur 9523 Prodam drobni KROMPIR za krmo in semenski KROMPIR igor. Sp. Brnik 68 9524 Prodam STREŠNE ROBNIKE novoteks, rdeče barve. Srednja vas 5, Šenčur 9525 Prodam Stiri-tonsko diatonično HARMONIKO. Cuderman, Kokrica, GolniSka 38 9526 Poceni prodam TV SPREJEMNIK EI NIŠ calipso, z garancijo. Erhatič M. Tončka Dežmana 6 (popoldan) 9527 Prodam nov ženski velur USNJENI PLAŠČ, podložen s k rznom, St. 38. Informacije tel. 23-058 9528 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR Rudi Čajevec, OvsiSe 21, Podnart 9529 Prodam popolnoma novo SPALNICO. Telefon 28-320 9530 Prodam drobni KROMPIR. Zg. Bitnje 23, Zabnica 9531 Prodam dva para DRSALK, St. 37. Cirče 27, K ranj 9532 Prodam tri nova nezastekljena OKNA, zidarska mera: 140/170 PVC, 120/150 PVC, 80/150 PVC. Naslov v oglasnem oddelku 9533 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-doslje 85, Kranj 9534 Prodam trajnožarečo PEČ EMO — plamen. DražgoSe 27, Železniki. Ogled popoldan 9535 Ugodno prodam komplet SPALNICO, OPREMO za dnevno sobo, raztegljivo MIZO in Štiri STOLE. Pavič, Gorenjska 33/a, Radovljica 9536 Prodam črnobel TELEVIZOR EI NIŠ. Tomažič, JeSetova 28/b, Kranj 9537 Ugodno prodam dva FOTELJA in KAVČ. BoStar, MoSa Pijade 48/13 9538 Prodam opremljeno OTROŠKO POSTELJICO. LaSič, C. na Klanec 29, Kranj 9539 Prodam semenski KROMPIR igor. Voglje 110/a, Šenčur 9540 Prodam plemenskega BIKA in TELICO. Cernivec Stane, Sinkov turn 36 9541 Ugodno prodam kuhinjsko MIZO in 6 STOLOV. Blejska Dobrava 10 9542 Prodam BIKCA. Možjanca 5, Preddvor 9543 Ugodno prodam centralno PEČ. na trdo gorivo, 25.000 kal., komplet VRATA 200 X 80 in 80-litrski BOJLER, nekaj rabljeno. Staneta Žagarja 34, Radovljica 9544 Poceni prodam komplet KUHINJO s ŠTEDILNIKI: električni, plinski in kuppersbusch (lahko tudi po delih). Ogled popoldan. Stenovec, PraSe 44, Kranj 9545 Dobrim ljudem prodam ŠKOTSKEGA OVČARJA, starega 8 mesecev (pogoj vrt). Telefon 25-024 -Kranj 9546 Prodam HLADILNIK Gorenje. 135-litrski. Zaplotnik, Janeza Pu-harja 5, Kranj, tel.: 28-889 9547 Prodam električno ŽELEZNICO mehanotehna. Dolenc, Frankovo naselje 114, Skofja Loka 9548 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko. Luže 34. Šenčur 9549 Zelo poceni prodam 4 zimske GUME 600 X 15. 3 GUME 750 X 20 s platišči. 2 GUMI 850x 25. komplet motor /a SIMCO KKM), prevoženih 60(XX)kni ter razne dele: zadnjo havbo. ' !k, hladilnik, »dromlj-ne«. poo zadnje steklo: in prednja »uioinljna« v vzmetmi ter os za mercedes 312. Prevodnik Jože. Ješetova 26/b. Kranj 9680 Prodam mlade NEMŠKE OVČARJE /. rodovnikom. Zevnik Dore. DEŽURNI VETERINAR! od 23. 11. do 28. 11. 79 Za občini Kranj in Trik TERAN Janez, dipl. vet, Kranj, Vrečkova 5, tel. 26-357 ali 21-798 VEH0VEC Srečko, dipl. vet., Kranj. Stoiičeva 3, tel. 22-405 Za občini Radovljica m Jesenice HOČEVAR Jernej, dipl. vet., Jesenice, Titovi 13, tel. 82-094 ali 82-062 Za občino Skorja Loka HA-BJAN Janko, dipl. vet. Žiri, 130, tel. 69-280 URO-SAR Dušan, dipl. vet., Skofja Loka, Podlubnik 04, tel. 60-939 Dežurna služba pri živinorejskem veterinarskem u vodu Gorenjske v Kranja. Iva Slavca 1, tel. 25-771 tli 22-781 pa deluje neprekinjeno. i. m i j Prodam enoosno traTForsko PRI-KOLICO, nosilnost 2 toni. bm kiperja. Brezovica 3. Kropa 9681 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK, s termostatom Ju*> vic, Preddvor 141. tel: 45141 »S Ugodno prodam KUHINJSKO'ki POHIŠTVO z novim 200-litnke |% HLADILNIKOM. Informacije *L 81-440 958 Prodam mlado KRAVO v de*: tem mesecu brejosti. Rogač. Z* Lf-niča 4, Radovljica Prodam KRAVO za zakol D\* ska vas št. 24 Prodam mladega VOLA in TELICI. Poljče 23, Begunje Prodam malo rabljeno PEČ iskra super-ser in HI NIK. Žepič Tomaž, Koroška c: Kranj Prodam KRAVO po prvem fektij (jalovo) ali zamenjam za pleme*** Sr. Bela 18, Preddvor SNj Prodam KOČIJO. Bled, Z*^ $\ m\ Poceni prodam OMARO, »KREDENCO«, dva FOTELJA MIZO. UL XXXI. divizije 7. sUn Kranj Prodam KUHINJSKI KOT MIZO in STOLI, trajnožarečo PE. gorenje in moderno »KREDFvl CO«. Ogled možen vsak dan. J«itor|o" Marija, Kranj, Škofjeloška 7 $g|» Prodam brejo TELICO simenull a ko in hrastova DRVA. Visoko Šenčur Ugodno prodam švedsko tj— PEC z bojlerjem za centralno k*!'' javo. Naslov v oglasnem ck Prodam sedem tednov star? ŠIČKE. Cerklje 93 Prodam Sest tednov stan? ŠIČKE. Nasovče 3, Komenda Prodam težke PRAŠIČE u in drobni KROMPIR RUDI Kranj Prodam KRAVO v devetem... cu brejosti. ali po izbiri. LahovfcJ Cerklje Prodam mlado KRAVO kom in KRAVO za zakol. 17, Cerklje Prodam KRAVO po prvem za zakol. Šmartno 16. Cerklje Prodam dobro ohranjen SJRH KOTEL za žganjekuho. na Pangerščica 4, Golnik Prodam KRAVO, za Tatinec 9. Preddvor Prodam SEDEŽNO GARNJ RO s kombinirano POSTEl Telefon 28-011 Prodam barvni TF1KV1 iskra-montreal senzor. Te 26-754 Prodam OSTREŠJE. SA1.0NT KE in zimske GUME za av v MANTA. Sp. Duplje 94 Prodam 71 STRESNIH KX NITIH PLOŠČIC. Mesec Rovt 13. Selca Prodam šest mesecev OVNA. Kupim SALONITNi premera 10 cm. Dolenc Jože. Zj | ša 1, Selca Prodam dve KRAVI za My< zamenjam za plemenske ter dva težka prašiča za zakol IV 21, Zabnica Prodam električni - k ŠTEDILNIK (2 plin. 4 elekuM ŠTEDILNIK gorenje na trda f» va. 8-litrski BOJLER, trn PEČ krekavvesso in REGA1 v r Zg. Bitnje 70 9681 Izdaja ( V Glas, kruni. I'lica Mg* Pijadeja 1. Stavek: TK G01***4 tink Kranj, tisk: Zdruieno Ljudska pravica. Ljubljana, ^ tarjeva 2. - Naslov uredmib, . uprava lista: Kranj. MoAr ' 1. - Tekoči račun pri SOK % nju številka 5150O-803-3lW» - T«, lefoni: glavni urednik. odf»t,v h* 9» Ivor- mm DiL tifit m A l »n i '? t Ptf m km m nuj url i k* w* ** PRt- *<* PRA> ■M dol 3.15. višina 2.20. Ogled Mfct -.-ak popoldan do 27. 11. na MtV Markelj Lojze. Racovnik 10, mm '■".T^m Sest mesecev brejo KRA-' tli osem mesecev starega BIK->H«ta 17, Cerklje 9609 ■fnitm globok OTROŠKI VOZI iK in TERMOAKUMLJLACIJ-1 PEC elind 3. Oman Janez. 4w 6. Skofja Loka 9610 'iyjam drobni krompir za krmo. •jjkI Alojz, Ljubno 69, Podnart 9611 PEC na olje, VOZIČEK z I in plinski REŠO. Poizve se v Unskih urah po tel.: 23-249 — S 9612 Oprodam SEDEŽNO GAR IfURO (1 kavč, 2 fotelja). M Gorenjskega odreda 16, * 9613 '•vdam nova hrastova VHODNA '^TA jelovica, s stransko svetlo-MdoSkub. m DESK (20mm), 'STE*, protipotresne VOGAL-'«£,200kom. OPEKE za predel itne. 70kom. strešnih LAT pj in nekaj obžaganega $k u ostrešje. Špendal Valentin, pri Tržiču 31 9614 Stan otroške DRSALKE, P SMUČARSKE ČEVLJE, \j m SMUČI, dolge 70 cm s JEČAMI Naglic, Tončka Dež <*4. Kranj 9615 hMim semenski KROMPIR ••i po 4din. Rozman, PoljSica 3, Ej 9616 htita železno BALKONSKO « TERASNO OGRAJO (4,20 x in 1,65X 1,40, vse višina cena tekočega metra je ■ Telefon 77-558 9617 hfam italijanski, globok, žame-I VOZIČEK. Ogled vsak dan od "to 19 ure, cena 1400din. Beznik tu Zasip, Pod Hribom 8, Bled 9618 A TOZD MESO KAMNIK >/*#3 cenjene potrošnike, da J«d3)3 v Diskontu v Kamniku, ■-•/lafska cesta 1. Hi« zaklane svinjske po I o *Mod prima mesnatih praši *» i kožo, glavo, nogico in «*xn la aploano potrošnjo in odaganje v zmrzovalne skri-'Upougodnih cenah. mk bo v petek, dne 23 11 uj do 17 ure in v soboto. JI 11 od 7. do 14 ure '(♦priporočamo! VOZILA MM M bo«* *# tkti m ritafl ■d IfiT Sli v ti* Mam TRAKTOR universal 1200 delovnimi urami, KABI-lfl KOSILNICO. Vopovlje 11, E 9657 W, prodam PEUGEOT 304 U rcpatrirana do oktobra 1980. B pajarjeva 12 9567 %fno prodam ZAGANJAČ Bj2V, 4KM, za tovorni avto. «*r Janez. Tatinec 9, Preddvor 9568 Um ŠKODO, letnik 1973. ie od 15. ure dalje po tele- prodam dobro ohranjen GS, letnik 1976. Telefon 9570 MENJALNIK, POLO-DINAMO, ZAGANJAČ, mehanizem in VODNO J/KO za poltovorni FIAT*615 B^ter. Poljšica 13. Podnart i 9571 m dele za NSU 110. Ran t Kidričeva 31, Kranj 9572 m avto FIAT 125-P, letnik ifaied vsak dan. BaAelj 31, pri '/Aern domu Rade Končar 9573 */bm tovorni avto TAM kaso-'.jjflOccm, leto izdelave 1973, po idu registriran do aprila 1980. 18, Šenčur 9574 dobro ohranjen MOTOR CR0SS Kimovec. Cerklje 88 9575 ogodni ceni prodam MOTOR V)ccm. Nasovče 20, Komenda 9576 ■/itm TAM 5000 kiper, motor 0»i*ralni, ter obnovljen VVV Msf Sandi, Ljubno 22 na ,/fcm, tel.: 064-70-015 9577 AUSTIN 1300, letnik v zelo dobrem stanju. Pred-M Ogled po 15. uri 9578 'rim karambolirano ŠKODO S ' \k ali po delih. Knoll, Sto-|J Kranj, tel.: 26-121 9579 f/lno prodam ZASTAVO 750 >?rnk 1974. Jelene, Partizan-Kmjflu Bela. Jesenice ^58f) turi dela za AMI 8: prednji in odbijač, masko, pokrov, »,t*kla, volan in armaturno Hudobivnik Jože, Kokrica, 42 9682 Prodam dobro ohranjenega »FI-ČOTA«. 1975. registriranega do novembra 1980. Brajič. Medetova 3, Kranj - Stražišče 9619 Ugodno prodani VW GOLF — J, letnik 1977. Telefon 064-44-510 9620 Po ugodni ceni prodam ŠKOLJKO za ŠKODO 110 L. registrirano do avgusta 1980. Telefon 22-320 -od 6. do 18. ure 9621 Prodam VW 12(K), letnik 1967. Pintar Janez, Martin j vrh 28, Železniki 9622 Prodam MOTOR za ZASTAVO 1300 ter ostale rezervne dele. Jelov-čan Jože, Bukov vrh 8. Poljane 9623 Ugodno prodam ŠKODO 110 L, letnik 1972 in novo otroško HARMONIKO hohner. Hoblj Valent, Podlubnik 152/1 V. Skofja Loka 9624 Prodam AUDI 60 L, letnik 1971. Telefon dopoldan 62-094, popoldan 62-903 9625 Prodam VW 1200, celega ali po delih. Košir, Poljane 59, Skofja Loka 9626 Prodam VVARTBURGA, letnik 1979. Gradišar Janez, Sp. Duplje 67 9627 Prodam AUDI 72, 20.000 din, registriran do aprila 1980. Informacije po tel.: 064-25-661 int. 410 9628 Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1974. Reševa 16, Kranj 9629 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Zg. Brnik 67, Cerklje 9630 Prodam FIAT 750, letnik 1971, ali zamenjam za večji avto. Ziganja vas 31, Tržič 9631 Prodam TAM 5000. Kranj, Gore-njesavska 47 9632 Prodam dobro ohranjen FORD ESCORD, letnik 1971 in 4 nove GUME za LADO. Vzamem tudi kredit. Rogelj. Ljubljanska 32, Kranj, tel.: 24-519 9633 Prodam 5 ZIMSKIH GUM RA-DIAL s športnimi PLATIŠČI (13x 165), za OPEL ASCONO. Križman, Gregoričeva 10, Kranj 9634 Ugodno prodam R-4, letnik 1976. Zadnik, Šiškovo naselje 51, Kranj — Stražišče, tel. v službi 23-341 9635 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1971, registriran za 1 leto. Vodnjov, Pšata 24, Cerklje 9636 Prodam FIAT 126 in FIAT 750. Britof 120, Kranj 9637 Kupim rabljenega »FIČOTA« ali VW, v dobrem stanju, lahko tudi starejši letnik. Hrovatin Ivan, Kranj, Dražgoška 3, tel.: 21-145 9638 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Podobnik, Mlaka 76, Kranj 9639 Za NSU 1200 C, prodam VRATA, LUČI, MENJALNIK, POLOSOVI-NO itd. ter ŠTEDILNIK gorenje. Telefon 27-545 9640 Prodam FIAT 132, 1800 cem, prva registracija 1976. V račun vzamem tudi manjši avto, ali zamenjam za žagan LES. Burnik, Prešernova 3, Mengeš 9641 Prodam prenovljen AUSTIN 1300, letnik 1969, registriran do novembra 1980, za 17.000 din, ter ZASTAVO 750, letnik 1964, registrirano. Virmaše 97, Skofja Loka 9642 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, v dobrem stanju, možno tudi na kredit. Telefon 22-889 9644 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1975, prevoženih 40.000 km, dodatno opremljen. Pristavec Janko, Polje 26, Boh. Bistrica, tel. 76-320 9644 Prodam AUSTINA 1300, letnik 1970, Bajič Ljubo, Koritenska 17, Bled 9487 Prodam tri leta staro, dobro ohranjeno LADO 1200 L, registrirano do 17. 11. 1980. Ogled v večernih urah. Virje 8, Tržič 9489 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do 31. 8. 1980. Grad 53, Cerklje 9491 Prodam dobro ohranjen FIAT 128 šport, 1300 cem, letnik 1975 ali menjam za 126-P, Z-101 ali fička. Vopovlje 7, Cerklje 9555 Prodam karamboliran FIAT 850, motor nepoškodovan, 5.000 km po generalni. Joža Albreht, Zg. Otok 10/a (cena ugodna) - 9556 Poceni prodam RENAULT 4, letnik 1969. Ogled od 10. ure dalje. Novinec Vinko, Kranj, C. na Klanec 53/a 9557 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Vprašajte po tel.: 26-544 -popoldan 9558 Prodam nove ZIMSKE gume za FIČKA. Repanšek, Loka M ušičeva 38, Mengeš 9559 Po delih prodam FIČKA. Ul. Tatjane Odrove 5/b, Planina 9560 Poceni prodam AMI 8, letnik 1971 in dele za ŠKODO MB 1000. Britof 279, Kranj 9661 Prodam RENAULT 10, letnik 1966, registriran do januarja 1980, za 7.000 din. Informacije: Zg. Jezersko 47 9562 Prodam PEUGEOT 204 karavan, letnik 1966. Ban Boris, K riže 7 9563 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1976, za 20.000 din. Bergant, Sp. Gorje 37 9564 Prodam ZASTAVO 750, po delih: stroj, menjalnik, luči itd. Kavčič Drago, Grahovše 7. Tržič 9565 Kupim OSEBNI AVTO. po možnosti na kredit do 4 SM. Atanasov Branko. Medetova 1. Kranj -Stražišče. soba št. 301 9566 KUPIM Kupim 5 kub. ni suhih MA-CESNOVIH DESK. za takojšnjo uporabo. Ponudbe pod: Suhi plohi 9550 Kupim steklene KAMENČKE za v prstane. Kati Urh, Breg ob Savi 77, Kranj 9551 Kupim od 450 do 5(K) kg težkega plemenskega VOLA. Markun, Sr. Bela 36, Preddvor 9552 Kupim dobro ohranjen debelinsko - skobelni STROJ, lahko je kombiniran. Jenko Tone. Hraše 39, Smlednik 9553 Kupim OTROŠKEGA KONJIČKA za guganje. Gaber, Hraše 12/a. Lesce 9554 Kupim rabljen enofazni MEŠALEC in enofazni ELEKTROMOTOR, 1,5 do 3 kW. Logonder, partizanska 29, Skofja Loka. tel.: 22-221 - int. 25-72 - dopoldan 9671 Kupim rabljen enofazni MEŠALEC za beton. Naslov v oglasnem oddelku. 9672 Kupim hrastove, jesenove in jelšove HLODE. Sp. Brnik 36. Cer-k,Je 9673 ZAPOSLITVE! Iščem honorarno DELO na domu. Naslov v oglasnem oddelku 9449 INSTRUIRAM francoščino. Ret-ljeva 4, Kranj - Čirče 9645 V VARSTVO vzamem 1 do 2 otroka. Vučič Milica, Gorenjskega odreda 6, Kranj - Planina 9646 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednie šole. Debeljak, Skofja Loka, tel.: 62-091 9647 V VARSTVO vzamem otroka. Pokličite: telefon 60-419 - od 12. do 15. ure, Skofja Loka 9648 Iščem honorarno DELO na domu. Informacije po tel.: 23-239 9649 Takoj zaposlim NATAKARICO, lahko priučeno ali KV, OD dobri, stanovanje in hrana v hiši. Restavracija Lesce, Alpska 58, tel.: 75-507 9650 Za 19 mesecev starega fantka iščem VARSTVO v Stražišču. Telefon 42-117 - od 15. do 17. ure 9651 V VARSTVO sprejmem otroka v Kranju. Šifra: Otrok 9652 Sprejmem pomožnega delavca za popoldansko HONORARNO DELO. Ekspres popravilo čevljev za trgovino GLOBUS - Kranj 9653 Iščem VARSTVO za dva otroka, trikrat na teden, na domu, na Jesenicah. Obitelj Femič, Titova 37, Jesenice 9554 Zaposlim delavca za delo v LAKIRNICI. OD po dogovoru. Janez Zupan. SLIKOPLESKARSTVO in LAKIRANJE kovinskih predmetov, Kranj, Jezerska c. 93/c 9655 Kvalificirano ali polkvalificirano PLETILJO, sprejmem za delo pri motornih pletilnih strojih, OD po dogovoru, stanovanje preskrbljeno. Jelene. Sp. Gameljne 18. 61211 Šmartno pri Ljubljani, telefon: 061-346-037 9656 STANOVANJA V Kranjski gori, najamem SOBO ali VIKEND, v času od 18. do 27. januarja 1980. Telefon 061-341-254 9667 Manjšo opremljeno SOBO, OD-dam samski osebi. Ponudbe pod: Soba 9668 3-članska družina išče manjše STANOVANJE v Kranju. Možno delno predplačilo. Ponudbe pod: Mirni 9669 Solidnemu moškemu oddam opremljeno SOBO na Bledu. Naslov v oglasnemu oddelku. 9670 POSESTI Kupim hektar GOZDA, v okolici Kranja. Ponudbe pod: Mešani gozd 9459 Prodam HIŠO. C. talcev 25, Kranj 9660 Plesni tečaji za mladino in odrasle v Delavskem domu vsako soboto in nedeljo organizira društvo MODRJNA Začetek tečajev: Začetni — v soboto, 24. 11. 1979 ob 15. uri — v nedeljo, 25. 11. 1979 ob 9.30 Nadaljevalni — v nedeljo, 25. 11. 1979 ob 11. uri Disko tečaji — v soboto, 24. 11. 1979 ob 16.30 Cena tečaja za zaposlene je 350 din, študentje in dijaki imajo 40 odstotkov popusta. Informacije in prijave pri blagajni sobotnih in nedeljskih plesov v Delavskem domu v Kranju in na telefon društva MODRINE 25-111. V bližini Kranja, kupim ZAZIDLJIVO PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku. 9661 Za eno leto oddam GARAŽO s kanalom. Repovž Darko. Koroška 67, Kranj, tel.: 22-007 9662 Zamenjam ZAZIDLJIVO PAR CELO za OBDELOVALNO ZEM L JO. Vreček. Visoko 71. Šenčur 9663 Nujno iščem GARAŽO v Stražišču ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku, ali tel.: 21-511 — v večrnih urah 9664 ZAZIDLJIVO PARCELO, lahko z gradbeno dokumentacijo, ali začetno gradnjo, do 10 km iz Kranja, nujno kupim. Telefon: 24-802 - po 15. uri ali naslov v oglasnem oddelku. 9665 V najem vzamem GARAŽO na Planini. Nudim predplačilo. Telefon 27-145 9666 OBVESTILA; Društvo MODRINA organizira PLES vsako soboto s pri četkom ob 19. do 24. ure in nedeljo od 17. do 22. ure v Delavskem domu v Kranju z živo in disko glasbo. Vsako nedeljo ob 18. uri, PLES v Hotavljah. Igra ansambel JEVŠEK 967h DRUŠTVO BISERI, prireja vsa ko nedeljo MLADINSKI PLES Sori, s pričetkom ob 17. uri. Igra ansambel BISE1RI 967----->^ Šport hotel Pokljuka organizira vsako soboto od 20. do 24. ure ples z ansamblom Modrina. Od 23.30 dalje se lahko zabavate z disco glasbo. Cesta je splužena. Vabljeni! FOTO ŽIVULOVIC! Črno-bele -v enem dnevu, barvne — v enem tednu. FOTO ŽIVULOVIC, Kranj, Velika Vlahoviča 7, tel.: 27-658 7624 ČIŠČENJE OBLOG: »tepihov«, tapisomov in sedežnih garnitur. Gogala, Kidričeva 38. Kranj (tel.: 22-059 - Sen jak) 9213 Popravljam vseh vrst TRANSI-STORSKE SPREJEMNIKE, GRAMOFONE in KASETOFONE Mulej Silvo, Staneta Žagarja 57 9658 Frizerski salon PUNKA - Ana Horvat, Vodopivčeva 13, Kranj. Obveščam cenjene stranke, da je lokal odprt vsak dan od 14. do 18. ure in v sobotah od 8. do 12. ure. Se priporoča PUNKA! 9659 IZGUBLJENO Dne 20.11.1979 se je izgubil 4 mesece star NEMŠKI OVČAR, sliši na ime Princ. Pred kratkim je bil operiran za pruh. Kdorkoli bi kaj vedel o njem, naj prosim proti nagradi sporoči, ali ga vrne na naslov: Verlič Renato, Golniška 95, Kokrica 9674 Izgubil se je velik črn PES novo-fundlandec. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči po tel.: 22-787 -Kranj 9675 POZNANSTVA PRIREDITVE Želim spoznati upokojenca s svojim domom ali stanovanjem. Imam 54 let, lep dom in pokojnino. Ponudbe pod: Jesen 9679 Društvo MODRINA orga nizira PLES vsako soboto od 19.30 do 24. ure v prostorih Partizana v Gorenji vasi z živo in disko glasbo. Si želite dobre GLASBE, pridite na Primskovo, kjer bo vsako nedeljo ob 16.30 PLES - z ansamblom TRGOVCI in pevko ROMANO. Vstopnina 40 din 9678 Popravek V torek, 20: novembra 1979 smo v objavi razpisa pri Osrednji knjižnici Kranj objavili pomotoma pod točko 3. obvezno -ii« .j- f^-r»kovnega jezika. Pravilno pa se glasi »obvezr. -opravljanje strokovnega izpita«. Za napako se lepo opravičujemo. ZAHVALA V 73 letu starosti nas je zapustil naš dragi oče. stari oče, brat in stric PAVLE ROZMAN puškar v pokoju — udeleženec NOB, VVI iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, lovcem, sindikalni organizaciji ter sodelavcem tovarne Sava Kranj za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Zdenki Šubic za zdravniško pomoč, kakor tudi govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu Žalujoči vsi njegovi! Kranj, 17. novembra 1979 ZAHVALA Ob boleči in veliko prezgodnji smrti nas je v 58. letu starosti za vedno zapustil naš dobri ata, mož, stari ata in stric JANEZ BAJT Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjene vence in cvetje. Iskrena zahvala tudi kolektivu Alpine, ABC - Loka, Poklicni lesni šoli Skofja Loka, 5. c razredu osnovne šole Žiri, Frizerskemu salonu Oblak Skofja Loka za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvalo smo dolžni tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pihalni godbi Alpina ter Gasilskemu društvu Žiri za poslovilni govor ob odprtem grobu. Vsem skupaj še enkrat hvala! Žalujoči: žena Marta, sinova David in Domen, hčerki Iva z družino in Valerija s hčerko ter sorodstvo Žiri, Gorenja vas. Idrija. Poljane. Medvode Zimska služba pripravljena Le postopno vračanje delavcev iz tujine Delovna mesta čakajo delavce Gorenjska ima na delu v tujini od 1200 do 1600 delavcev, od katerih se jih letno vrne za stalno domov okoli 60 - Zaposlitev je lahko najti, vendar pa ob vrnitvi nastajajo tudi drugačni problemi Gorenjska je vsekakor regija, ki ima zaradi svojih velikih možnosti zaposlovanja izredno malo delavcev na začasnem delu v tujini. Čeprav točne številke ni, saj se je v letih največjega zaposlovanja v tujini veliko delavcev zaposlilo na tujem tudi mimo evidenc skupnosti za zaposlovanje, pa je približno ocenjeno, da je gorenjskih delavcev na tujem od 1200 do 1600. Zakon o evidenci na področju dela tako doma kot v tujini velja šele od lanskega leta, tako da evidenca še ni mogla prikazati točnejšega števila naših delavcev v tujini. Vsekakor pa ni pričakovati, da bi bilo število delavcev tudi potem, ko bodo znani točnejši podatki, kaj dosti večje od predvidenega števila. Za sedanje zaposlovanje v tujino pa je zaradi politike »zaprtih vrat« za nove delavce praktično na ničli. »Kolikor je zaposlovanja v tujino,« pravi Egidij Biček, vodja službe zaposlovanja na Skupnosti za zaposlovanje Kranj,« je predvsem sezonsko. V devetih mesecih letos se je z Gorenjske zaposlilo sezonsko v Avstrijo le 8 delavk, posredovali pa smo tudi za 21 sezonskih delavk iz Bosne in Hercegovine. Gre za znano sezonsko zaposlovanje žensk pri predelavi rib v Beljaku, kamor odhajajo delat predvsem delavke iz jeseniške občine. Poznamo pa seveda tudi takoimenovane detaširane delavce zaposlene v naših delovnih organizacijah, ki prevzemajo dela v tujini, vendar pa ti delavci kajpak ne sodijo v sezname začasno zaposlenih v tujini.« Glede na skromno število delavcev z Gorenjske, ki so še na začasnem delu v tujini, je podobno skromno tudi vračanje. Ze nekaj let je namreč število delavcev, ki se spet za stalno vrnejo domov, približno enako: od 40 do 60 na leto. Letos v devetih mesecih se je vrnilo domov za stalno 31 delavcev, večina žensk. Polovica je bilo priučenih delavcev, U s poklicpo šolo, 2 s srednjo šolo in eden z višjo šolo. »Računamo, da bo do konca leta številka sicer nekoliko višja, vendar kaj več kot 60 delavcev ne bo, meni vodja zaposlovanja. Za vse te delavce, ki se vrača ;o za stalno domov, zaposlitev vse doslej ni bna nikok prfbltm. Znano je namreč, da so" gorenjske delov-n^orfanizjavjj^t^jV^Pt; ,Je>» novih delavcev. Prav vsi se k-i««' w, vrnitvi ne.i»p5#i ju, saj jih ctel č»ka na ra^~ -*-w« dovoljenja, če so *°^1» *a'obrt n^-i xsi ** • uposli zaradi zdravstvenih težav. < Vmm* (M Kaj več delavcev, ki so se že vrnili, vendar pa niso iskali ;'**»«>shtve preko skupnosti za zaposlovanje, verjetno tudi ni. Tja potrkajo pač delavci, ki takoj ne najdejo zaposlitve, ali pa imajo pravico do nadomestila za primer brezposelnosti Čeprav je delo v gorenjskih delovnib organizacijah lahko najti in vračajoči se delavci praviloma pri tem nimajo težav, pa vehdarle ob tem nastaja nekaj nerešenih vprašanj: delovne organizacije namreč v svojih samoupravnih aktih nimajo zapisano, da so delavci, ki se vrnejo z dela v tujini v nekaterih pravicah tudi izenačeni z ostalimi delavci. Predvsem gre tu za pravice do dopusta in sicer za tisti del, ki ga določa lahko delovna organizacija sama. to je nad zakonskim minimumom, prav tako pa marsikje ne upoštevajo delovne dobe pri nagrajevanju za minulo delo. Ne glede na to, da imajo delavci, ki se vrnejo iz tujine, . enake pravice iz pokojninsko invalidskega zavarovanja, pa jim v delovnih organizacijah »odštevajo« delovno dobo prebito v tujini, vendar pa le pn pravicah, ki si jih delovna organizacija določa sama v svojih samoupravnih aktih. L. M Cestno podjetje Kranj bo pozimi skrbelo za več kot 530 km gorenjskih cest - Prevetivno posipanje magistralnih cest z mešanico peska in soli zjutraj in zvečer — Soli sicer manjka, toda ceste bodo prav tako prevozne Če bo šlo po sreči, bo Cestno podjetje Kranj za letošnjo zimo dobilo nov snežni rezkar, sicer pa si bodo morali pomagati z mehanizacijo pretekle sezone. Plugi sicer še niso tako zelo stari. 47 jih imajo, pa 13 posipačev. od tega so 3 avtomatski, 2 planirna stroja, 5 na-kladačev in 2 buldožerja, od 3 snežnih rezkarjev pa sta dva stara tam blizu 18 let. S takšno prav nič pomlajeno mehanizacijo bodo tako kot lani skrbeli za 533 km cest, od tega 140 km magistralnih, ki so prioritetne, kar pomeni, da so ob vsakem času in neprekinjeno prevozne. V drugi prioriteti so regionalne ceste, ki se prav tako redno plužijo, na njih pa so možni zastoji, medtem ko so v tretji prioriteti odseki cest, ki se vzdržujejo in plužijo, dokler je to možno s plugi vseh vrst, medtem ko so v četrti prioriteti odseki cest, ki so zaradi visokega snega in plazov pozimi zaprti. Ostale ceste kot tudi mestne ulice pa vzdržujejo komunalna podjetja posameznih občin. »S sedanjo mehanizacijo in delavci, ki jih imamo resda ne bo mogoče Krvodajalska proslava Radovljica - V petek, 16. novembra, je bila v avli osnovne šole v Radovljici krvodajalska proslava. O pomenu in vlogi krvodajalstva je spregovorila dr. Metka Praprotnik, ki se je obenem tudi zahvalila krvodajalcem za dragoceno pomoč, večkratnim krvodajalcem pa so podelili priznanja. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji Linhartovega odra mladih iz Radovljice, pevci KPS Zasip in flavtisti Glasbene šole iz Radovljice. M. S. pozimi zagotoviti ravno idealnih pogojev vožnje,« pravi vodja vzdrževanja pri Cestnem podjetju Kranj Peter Porenta. »Vendar pa smo pri organizaciji zimske službe za to sezono uvedli nekaj izboljšav, tako da bodo ceste kar najbolje vzdrževane. Predvsem je pomembna magistralna cesta, zato bo po njej vsak dan dvakrat in to pred 5. uro zjutraj ter popoldne med 16. in 18. uro vozil kamion posipač; jutranje in pozne popoldanske ure so pozimi namreč najbolj nevarne za nastanek poledice, zato bo posipač na vseh nevarnih mestih po potrebi cesto posu I z mešanico peska in soli. Podobne preglede na regionalnih cestah pa bodo prav tako opravljali dežurni cestni delavci s cestnih delovodstev. Na posamezne ovire na cestah nas opozarja tudi pregledniška služba, ki prevozi enkrat na dan magistralne ceste, regionalne pa dva do trikrat na teden.« Ker pa se stanje na cesti lahko spremeni v nekaj urah, so letos ob lanskih dveh zimskih izpostavah v Ratečah in v Bohinju organizirali še dve in sicer v Zireh in na mejnem prehodu Ljubelj: na izpostavi je stalna dežurna služba, ki lahko takoj ukrepa ob poledici ali močnem sneženju, ne da bi čakala na nalog ali na vozila iz baze. Čeprav tudi kranjsko Cestno podjetje tako kot ostali cestni vzdrževalci še niso dobili prav vso sol za posipavanje cest, ki naj bi jo potrebovali v letošnji sezoni, pa je pretirana skrb za sedaj odveč. Kranjsko Cestno podjetje ima za zdaj okoli 650 ton kamene soli. kar je približno ena tretjina vse potrebne, ostala pa bo, upajo, da pravočasno, prispela iz uvoza. Ceste bodo torej tudi letos solili, če pa soli ne bo ravno dovolj, bodo na ceste posipali pesek. To sicer ni najboljša Dom upokojencev na Planini se bo razširil Prizidek že drugo leto V Kranju sta dva domova za starejše občane za skupaj 255 oseb, v novem sodobno opremljenem prizidku pa bo prostora še za 80 občanov V začetku prihodnjega leta naj bi ob sedanjem Domu upokojencev na Planini zasadili lopato za gradnjo prizidka, v katerem naj bi bilo prostora za okoli 80 postelj. Gradnja naj bi bila pri kraju konec prihodnjega leta. Na severni strani sedanjega doma, v katerem je prostora za 125 starejših občanov, je bil že ob gradnji v letu 1973, predviden prostor za kasnejšo širitev. V Kranju ste kot vemo dva domova za starejše občane, medtem ko imajo ostale gorenjske občine po en dom. Vendar pa se v Kranju že nekaj časa kaže potreba, čeprav je sedaj v domovih na Planini in v Potočah prostora za 255 starejših občanov, da se sedanje kapacitete razširijo. Samo Dom na Planini ima stalno okoli 30 prošenj za sprejem, vemo pa, da je nekaj starejših občanov tudi v domovih v drugih občinah. Nasploh število prebivalstva, starejšega od 65 let, neprestano narašča in kranjska občina pri tem ni nobena izjema. Ze sedaj namreč kaže, da s sedanjimi oblikami skrbi za starejše občane na domu, ne bo mogoče še nekaj časa kaj dosti povečevati število oskrbovancev v domovih za starejše občane, zato bo tudi druga faza gradnje Doma na Planini le delno pokrila naraščajoče potrebe po domskem varstvu najstarejših. Po načrtih naj bi bilo v prizidku četrtina enoposteljnih sob, ostale pa naj bi bile dvoposteljne. Nova zgradba in sedanji dom bi bila seveda povezana z veznimi hodniki V prizidku bo tudi fizioterapevtska dvorana, kar vsekakor ne bo majhna pridobitev. Razumljivo, da ne bo potrebno graditi tudi kuhinje ali širiti ostalih kapacitet za oskrbo, saj je bila kuhinja že poprej v sedanjem domu grajena za večje zmogljivosti. Po finančnem načrtu naj bi gradnja prizidka veljala nekaj več kot 35 milijonov din: dve tretjini potrebnih sredstev se bo zbralo iz sredstev sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence pri Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ŠRS, ostalo tretjino sred- stev pa naj bi prispevala Skupnost socialnega skrbstva občine Kranj oziroma stanovanjska skupnost s kreditom. L. M. rešitev, saj kolesa vozii pesen hitro pomečejo ob kraj. razen u pa pesek meče tudi v pločevino stekla drugih avtomobilov Kak koli že, verjetno bo to zimo ne več voznikov, ki se bodo le oh vemenu podali na ceste, ob sli vremenu pa se bodo vozili var (in tudi ceneje) z avtobusi. L M DEŽURNI NOVINAR i tel.:21-860 Konferenca sindikalne organiiar.* — Včeraj dopoldan je bila v L j ubijaš 1 konferenca Zveze sindikatov Slovenije ki so se je poleg Štiristotih delenu* udeležili tudi mnogi ugledni gost* jt tem ko je predsednik Vinko Hifner tdpr konferenco, je podpredsednik recvb' Skega sveta ZSS Miran Potrč presni j referat o vlogi in nalogah Z vet* amV katov pri uveljavljanju samoupravnen družbenega planiranja Po razprav •<.' vprašanjih je sekretar sekretariata pred sedstva republiškega sveta Ivin Gak* spregovoril o demokratizaciji odnosov a krepitvi kolektivnega dela ter odfovor nosti v Zvezi sindikatov Slovenije l'deJe ženci seje so obravnavali tudi informacij 0 kadrovskih spremembah v repuhhik*« svetu ZSS Nevarno zaostrovanje odnosov - Po napovedi predsednika Carteria. d» b» proti Iranu utegnili uporabiti vojaško si« ce po mirni poti ne bodo izpuščeni taki« ameriškem veleposlaništvu v Teherta«, razburjenje v VVashingtonu in na vdeh OZN naraSča. Zaostrovanje odnosov t« ZDA in Iranom postaja 4e posebrv a skrbljujoče zaradi dejstev, da te 4*>:«,t> Se vedno zaprtih in da je v blilmi (ran već ameriških mornariških enot. kar H področje vse bolj spreminja v n*vt-%> krizno žarišče. Sprejem za Dragosavca - V K*j reSti poteka 12. kongres Komurasnč* partije Romunije. Generalni sekretar Kf Romunije in predsednik SR K Nicolae ( eausescu je minulo sredo < poćasi upadajo Na poplavljenih jih odstranjujejo posledice naravne i* sreče. Se vedno pa je nekaj telav v metu v najjužnejših delih na** drla* Keglja* k o tekmovanje - Kraajak* krajevna skupnost Center pnreja cembra tekmovanje v kegljanju u rrcik, in ženske. Prijave sprejema pisama kri jevne skupnosti na Cankarjevi 1$ v Kn nju do 27. novembra Pisarna je odnrtj * torkih in četrtkih od 14 do 16 ure S S«, Prijeli avtomobilskega tatu - |W j va javne varnosti iz Kranja je sporonk da so danes. 22. novembra, okrog r-lhi va prijeli v Ljubljani voznika oatfcasj avtomobila golf. ki je bil ukraden v K» < nju v petek. 16. novembra Po prvib po ; datkih je tat avtomobila iz Kranja Ne j govo ponaAanje na cesti je bilo , nevarno, saj je danes z veliko hitrost** ; skrajno neprevidno in brezobnrr 1 iz Kranja proti Ljubljani, kjer man i jeli. Obstajala je velika nevarnost da W \ povzročil težko prometno nesrečo i Prireditve ob dnevu republike V jeseniški občini bodo v torek, 27. novembra, ob 15. uri imeli proslavo ob < drugega dela osnovne iole Tone Čufar na Jesenicah. Po kulturnem sporedu bn) pripravili učenci te Sole, si bodo obiskovalci lahko ogledali novi objekt V sredo, 28 novembra, oh 16 uri bo svečana otvoritev novega doma AMD, na .lav urniku Istega dne ob 19. uri bo v jeseniškem gledališču osrednja proslava, med katero bo* slavnostni govor predsednica zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Jesenic* Ven I min. v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali pihalni orkester jeseniških želeiariev pevski zbor Blaž Arnič in recitatorji igralske skupine gledališča. V kranjski občini bo več svečanosti v organizacijah združenega dela in krajevni«« nostih. V petek. 23. novembra, ob 9 uri in 30 minut bodo imeli proslavo delavci kn tekstilne tovarne Zvesda ob 40. obletnici delovanja tovarne. V soboto. 24 novembn 15. uri bodo v Mavčičah odprli nov dru*beni center, v katerem bodo imeli drvjc***« store, vrtec. poŠto in samopostrežno trgovino. V ponedeljek. 26. novembra, ob 12 unbovš skem logu v Kranju svečana položitev temeljnega kamna za veenamenako < Gorenjskega sejma. V sredo, 28 novembra, ob 10 uri bo v kranjski tovarni IEIl _ v počastitev predvojnega revolucionarnega gibanja in 50. obletnice delovanja tovarne (5J" uri bodo imeli delavci Alpetoura proslavo ob dnevu svoje sestavljene organiuci* awjl tero bodo odprli novo proizvodno halo temeljne organizacije Proizvodnja krnetiHtti hanizacije na Primskovem v Kranju. Ob 18. uri pa bodo delavci temeljne orttati Orodjarna kranjske Iskre proslavili 30. obletnico delovanja kolektiva. Osrednja proslava v občim Kranj bo v sredo, 28. novembra, ob 18. un in 30 minut I skem kinu Center Slavnostni govor bo imel izvrSni sekretar komiteja občinske ko* ZKS Kranj Zvone Filipovič. kulturni spored pa bodo pripravili dijaki gimnazije m i_ Sole iz Kranja. Na predvečer praznika bodo mladinci, planinci in taborniki taktna") sove po hribih v okolici Kranja. V radovljiški občini bo osrednja proslava že v petek. 23. novembra, ob K un*Fi valni dvorani uh Ble sprejetim članom Zveze komunistov m izročitev priznanj sekretarjem osnoirak «|m3 cij zveze komunistov v minulem mandatnem obdobju. V torek. 27 novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Železnikih osrednja arettac ob dnevu republike, ki jo pripravljajo Škofjeloške družbenopolitične organizam* m knmisl skupnost Železniki V sredo. 28. novembra, oh 12 uri bodo odprli Toplarno Železniki v industnn w*JM Alples Železniki, katere izgradnjo so poleg te tovarne omogočile organizacije tdrubn*?« jJj Iskra, Niko. Ratitovec in ABC Loka is Škofjeloške občine V trtiski občini bodo v torek. 27. novembra, ob 16 uri odprli nove prostore v nt« (n teljica v Bistrici pri Tržiču V sredo. 28 novembra, ob 11 un bodo odprli proizvodne in poslovne prostoeelovte ne TRIO ob 25 obletnici delovanja tega kolektiva Ob 16 uri bo slavnostns seja občinske konference ZKS Triič ki io bodo tudi praznovanju 60 obletnice KP.I.Skoja. revolucionarnih sindikatov in napredne«, žensk. Oh 17 uri bodo v tržiikem j>avil|onu NOR odprli razstavo Napredno ( v Tržiču do 1941 leta Ob 19 uri bo v Cankarjevem domu v Tržiču slavnostna aksdemijs oh d