50] F( LETNICO t« H (Uujifeto* M H *Amerik«nM| H H Slovenec" H amerikanski Slovenec STEV. (NO.) 185. __ , PRVI SLOVENSKI UST ® gJVTERIKI *■.«« to rait* >1 rmfef - fag*l ___lOfMrt 0w* of fjmr g-mim QrgtmkaUen*; CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 2S. SEPTEMBRA f- THURSDAY, SEPTEMBER 25/ 1941 ~ l( NAJSTASBjflS | K IN NAJBOLJ ti K PRILJTJBLJEW : j)J ll BLOVE^m -S - T*1*« U< II EDRMEHMP n M DR^A^ r M AKlMllDlS dF? ■I * ^ JI J ! H ■ LETNIK (VOL.) ^L. r=== ' ' j V zbornico pride pred-log o vojni napovedi *m\ Kakor med ameriškim javnim mnenjem vlada tudi v kongresu razdvojenost glede stališča napram vojni. — Eden poslancev namerava staviti predlog za vojno napoved. Washington, D. C. — Stališče, ki ga zavzema ameriško javno mnenje napram vojni, jo bilo deljeno že z vsega po-četka, kar so v Evropi izbruhnile sovražnosti, a razdvojenost je stopnjevaje postajala globočja, čim bolj se je vojna širila, zlasti pa, čim bolj je uradna Amerika indirektno posegala vanjo. Koncem konca ste se porodili v Ameriki dve stranki, ki niste več deljeni po notranjepolitičnih vprašanjih, marveč so odnošaji napram vojni glavna točka, na kateri se cepite: Ena od teh strank direktno zahteva, da Amerika poseže dejansko v vojno, djruga enako energično povdarja, da nima Amerika ANGLEŠKO ZASTAVO RAZVIL V ZBORNICI RUSIJA ŽELI POMOČI Poslanik povdaril, da Rusija za človeštvo. se bori Washington, D. C. — Re-publ. poslanec Hoffman iz Mich, je zadnji ponedeljek spravil svoje tovariše v zbornici v dokajšnje presenečenje, ko je nenadno razvil pred njimi angleško zastavo. Hoffman je namreč kritiziral gibanje, ki gre za tem, naj bi se Anglija | in Amerika spojili v eno unijo, kakor je tudi neki bivši angleški minister pred par dnevi priporočal. S tem korakom, je povdarjal Hoffman, bi se ne doseglo drugega, kakor, da bi bila Amerika ponovno popolnoma odvisna od britanskega London, Anglija. — Tukaj-'imperija- Razveljaviti bi mora-šnji sovjetski poslanik Maiskv la SV0J° Izjavo neodvisnosti in je v torek naslovil na Anglijo. na zastava bi bila potem in Ameriko direkten apel za pomoč Rusiji, češ, da so ta bojuje točasno za svobodo celega sveta. Poslanik je priznal, da je Rusija izgubila važna industrijska okrožja, in zate bi morale zdaj druge deiele, ki j ljubijo svobodo, zamašiti vrzel, ki je nastala vsled te izgube v ruski produkciji, češ, nil k! r.onMa se stalno zvišuje in bc do-božiča dosegla lt800 na mfsec, do srede prihodnjega leta pa po 3,000 na mescc. 00 na JAPONSKA, OJAČUJE ARMADO V MANDŽUKUO Šanghaj, iCitajska. — Japonska pošilja številne nove čete v Mandžukuo ob rusko mejo, kakor so govorila poročila, ki so prispela semkaj v ponedeljek. Baje je ob meji že prišlo do spopadov, kar pa ai uradno potrjeno. Domneva pa se, da so dali zadnji nemški deljek objavil, da je v ameri- uspehi v Rusiji ^ Japoncem polkih delavnicah v popravilu vod, da z gotovostjo pričakuje- jo nemško zmago in, da jc zdaj pravi čas, da udarijo na Sibirijo. • BRITANCI RAZSTRELILI PREMOGOVNIKE NA SPITZBERGIH I Oddelek Kanadcev, Angležev la Norvežanov je nedavno podvxel ekspedicijo proti ftorvežkim otokom SPltz^«oni ^jnioa »everi ter pognal v irak tarakajlnje bogate premogovnike, Ca prepreči, da bi se jih ne poalužili Nemci. Gornja »Uka kaže ekaplori jo enega takih premogovnikov. duhovnikom namreč na mnogih krajih organi niso dali prilike, da bi pred odhodom v zapore ali pregnanstvo Najsvetejše konsumirali. Iz nekaterih krajev pa se je zye£elo za sebno te žica bogoslcrunska janja: Tako se je v župni cerkvi v Kranju dne 9. maja zjutraj zgodilo sledeče: katehet Žužek, H edini izmed kranjske duhovščine do takrat še ni bil aretiran, je daroval sv. mašo. Pri povzdigovanju je vstopil v aerkev oficir Gestapo s kapo lia glavi in s prižgano cigareto v ustih. Z napetim revolverjem je Šel skozi cerkev proti "oltarju in grozil duhovniku, dtf ££ bo ustrelil. Verniki so se v Strahu razbežali iz cerkve. Oficir je nato sedel v prvo klop in od tam pričel vpiti na mašnik^ pri oltarju in grozil. ("Duhovnik je konsumirad in oltar zapustil. V Dobu pri Domžalah so nemški organi vdrli v taberna-kelj tamošnje župne cerkve, vzeK iz njega ciborij s posvečenimi hoetijami in vse skupaj spravili *r nahrbtnik. Pri tem so se hostije raztresle. Na Prežgan jem so iz taber-p.akelja župne cerkve vzeli monštranco z Najsvetejšim in (so jo zaklenili v župno blagajno. O podobnih bogoskrunstvih prihajajo poročila tudi iz drtv gih krajev. Omenili smo že, da so nemški organi sek\^trirali samostan oo. Frančiškanov pri slovenski Narodni Marijini božjepotni cerkvi na Brezjah in menihe razgnali. Dodajamo, da so isti organi ob tej priliki s čudodelne Marijine podobe sneli imitacijo krone, misleč, da gre za pravo zlato krono. Cerkev so nato zapečatili. Sramotilno ravnanje s sloven, skirai žrtvami. Preiskave in aretacije, ki smo jih uvodom navedli, so st izvršile skoraj v vseh primerih v nočnem času brez posebnih odlokov in brez običajnih pravnih jamsteV. Preiskave in aretacije so vršili večinoma naduti mladeniči, člani SS in SA oddelkov ali Gestapo, ki so se pri tem obnašali zelo suro- pičnih primerov: V samostanu oo. trapistov v Rajhenburgu se je vršila preiskava celih pet ur. Ko organi niso našli ničesar obtežilnega, je eden izmed njih zagrabit nekega patra, ga tresel in vpil nad »jim, naj pove, kam so pkrili orožje Jn numicijo. Pri Veliki Nedffji sta armirana duhovnika morala ob aretaciji dne 18. aprila, t. 1. ves čas, ko so organi vršili prelšča-vo, t. i. celih sedem ur stati sta," pozor, obrnjena k zidu. Župnik v Sv. Uju v Slovenskih goriqah, je moral po aretaciji, zajft v občinski kleti, pred odvozom v mariborske zaporfe stati in držati roke ravno kvišku, dokler se ni ob treh zjutraj obnemogel zgru- Ravnanje z aretiranci —t- katerih števila pa zaradi razmer, ki vladajo na slovenskem ozemlju, zasedenem po flfem-cih, ni mogojfe točno ugotoviti razen za nekatere večje ftkudb ne: Maribor najmanj 200? Begunje (ngmška kaznilnic^) preko 500, med njimi duhovnikov, Celje, vsaj 5$Q,:m<$ njimi 50 duhovnikov, Laško 4| duhovnikov, itd. — je surovč. Spijo na'golih tleh, dbbivAj| minimalno hrano, tako da'pror sijo za kruh s povždignjeniiiji rokami." Opravljati morajo tež* ka in sramotilna dela; po; javnih ulicah morajo voziti vojaške kuhinje, slamo, zaboje, snažiti ceste, z golimi rokami pobirati po cestah živalske odpadke. Pri tem so izpostavljeni sramoten ju in zasmehovanju cestne druhali. V zaporih morajo snažiti okna in opravljati druga taka nečastna dela. Označena dela so tako prikrojena, da žrtve ponižujejo pred drugimi in pred samim seboj. Poleg duševnega trpljenja jih tudi fizično muči^. Prva smrtna žrtev med slovenskimi aretiranci, jezuit p; Žužek, je po pripovedovanju pri£ na smrtni postelji izjavil: "Pretepali so me". V dokaz gornjih trditev, navajamo nekaj konkretnih primerov:« Od 25. aprila dalje so morali aretiranci slovenski izqfrraženci, duhovniki in redovniki demoli-rati pravoslavno cerkev v Mariboru in to tudi ob najslabšem vremenu, tako da so mnogi oboleli. Ravnatelj bogoslovnega semenišča v Mariboru,' kakor tudi drugi bogoslovni profesorji, duhovniki in redovniki ^ so morali po mariborskih tflic^i prevažati vojaški tren, seliti pohištvo, nositi zaboje, ifclij. Posebno žaljivo je to, da so Ti. .m' razna dela na ulici opravljati skupno s komunisii. Znani sloveči slovenski pisatelj in druga duhovščina it (Dalje na 4. strani) AME1UKANSKJ SLOVENEC Amerikanski Slovene© IN m najstarejši slovenski The first and tke OldeH Slovene Kfi v Ameriki. ^ Newspaper in America. Ustanovljen kes ltSL Established 1891. fateji "A i« ««* Iseoed daily, except Sunday, Moo- i® prwtiMh. day and the day aftst holiday«. IadaJa&tMcal PubKihed by: EPINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. ITidor biMHii In uprsrsi Address of publication office: IMS W. Ciwi JUL, Chicago 1848 W. Cermak R^L, Chicago ^ MM« CAHAL Bm»: CANAL SfM v HwnfrhU ■ubL.ilptJuai !a c«lo leto ^.00 For one year f * ™ !a pet leM __150 For half a year_230 Sm i*ri ^ _ L& For three month* _- _ - ISO ?a celo lato f*"> For one year , , . »100 poT lefts - -_100 Far half a yaw • 3.00 četrt l«|i -_- ITS For three aonthe . . 175 »oeaam^a IteHtte --- 3a Shirfle oo»y---, , 3c ' Balded m sccood daaa matter, November iO, 1925 at the poet office at Cfctoga, Oi—U. oader the Act of March 3. 1879._ skemu narodu, tudi drugim, kakor smo^e Poljakom, Ce-jkj« vladajo naše u. saatre. horn, in kaky bomo morali se. Toda danes nam umira Tam j® zares lepo. C lasten brat, zapuščen! / ^, ^ ^ „ Zato, bratje, dejmo drugače! Četrtek, 25. septembra 1941 Kazimir Zakrajšek: • - . « - - - Bratje, dajmo drugače! Kpt begunec sem prišel pred dobrim mesecem v Ame-^ riko. Nisem se toliko sam odločil, da grem, kakor so me drugi pripravili do tega. "Če bodo vsi poginili, pa naj še jaz," sem mislil, in dolgo okleval. "Za božjo voljo, pojdite," so mi rekli. "Še, Bog, da morete! Bo saj eden prišel v Ameriko in povedal o našem strašnem trpljenju, da narod doma poginja, da prosimo nujno pomoči." Pa sem res srečno prišel sem z velikimi stroški in velikimi težavami, s skelečo rano v srcu od tega, kar sem videl, slišal in sam skusil "doma". Ne, "doma", saj Slovenci nimamo več doma. V lastni deželi smo sužnji, tujci. In tako sem se v vesti čutil dolžnega stopiti pred ameriške Slovence in jim povedati vse odkrito, kako je doma, če tudi z nevarnostjo življenja jim povedati o strašni bolečini, v kateri ječi naš nesrečni narod, in o nujni potrebi hitre pomoči. Zima je tu, ni strehe. Mraz je tu, ni obleke. Lačni so, ni kruha. Bratje, pomagajte! Usmilite se svojih nesrečnih bratov in sestra! Ko sem pa govoril z enim, z desetimi, s stotimi in to v New Yorku, v Clevelandu, v Chicago, prosil in rotil za pomoč, prosil in rotil v svojih predavanjih, kako me je zabolelo v dno duše, ko dobim tu ta ugovor, tam drugega. Tu ta pomislek, tam drugega. — "Saj bi dal in bom dal.. samo .." "Saj se ne more poslati rfičesar ..", "Pa bo Ne? mec ..", "Pa bo Italijan .." In tako še in še .. Oh, bratje, ko bi vi videli gorje naroda doma, gorje izgnancev, kakor sem ga videl jaz na pr. v Zagrebu, kako vse drugače bi govorili, pisali in delali! Posebno me je zabolelo: "Ne, po poti, o kateri pravite, da bi se dalo takoj pomagati, ne! Ne zaupamo!" Moj Bog, ko bi mi umiral brat za lakoto in bi tako obupno kričal k meni za košček kruha iz moje obložene mize, kakor danes kriči moj narod, če bi strupen gad prišel, ki bi ga mu lahko nesel, bi ga mu porinil v strupeni gobec, da reši brata tako strašne smrti. "Bratje, koščelf kruha prosimo! Malo obleke prosimo ! Strehe prosimo!" kriči narod doma. Pa sem slišal vse povsodi: tudi: "Rad bom dal, samo ..." "Rada bom dala in veliko bom dala, samo..." Ta nesrečni "samo", kako ga premostiti? Pa sem se drznil Clevelandskemu odboru povedati, koliko teh "samo" sem slišal, kako me bole, kako nam skorjo, in sem samo nasvetoval način, kako bi se naj uredilo, da bi vsi "samo" odstranili, da bi ves narod enodušno dal in veliko dal, ker je potreba, kakoršna še ni bila. Narod nam umira. Cel narod je v nevarnosti. Pa kaj se je zgodilo? , Kalilec miru sem. Slogo naroda razbijam vkljub temu, da sem šel k vsem, tudi k nasprotni stranki, vse prosil, vsem razlagal, vsem pojasnjeval strašno potrebo, pa tudi možnost takojšne pomoči, imajoč pred očmi samo tisoče, da nad stotisoč stradajočih, bednih, nesrečnih bratov doma. Pa me je lasten prijatelj denunciral, češ, da sem re-| kel, da samo Slovencem pomagajmo, ne tudi bratom Srbom. Toliki krik iz domovine od lastnega naroda, pa mu je več denuncijacija ... .Bratje, dajmo drugače! Ce se da res več nabrati, če je odbor spremenjen, za-koj bi se ne? Ali ni glavno, da se čim več nabere? Ali ni več doma umirajoči narod? Ce se odbor ne da spremeniti, pa se bo še en nabiralni odbor ustanovil, morda še dva, morda še trije, zakaj bi se ne smeli, ako to pomaga narodu doma? Ako se bo več Nabralo? Bo res s tem naša sloga zrušena? Zakaj? Kaj gre za odbore in za odbornike, ali ne edino samo za narod? Ce bi kdo raje in več dal, ako gre k njemu nabiralec, njegovega političnega ali svetovnonazornega prepričanja, kakor če pride, ki mu je v tem nasproten, se bo res sloga zrušila, če poskrbimo, da bomo k njemu poslali takega? Ali so osebe glavno? Ali ni sedaj: kdor več, ta ▼eč? ^Kdor bolje ta bolje? Samo vsi na delo! Danes dajmo samo svojemo narodu! Zakaj? Zato ker je v največji potrebi in ki nima razven nas nikogar, ki fcf se zanj zavzel, slišal njegov strašen krik in mu pomagal! . Saj bo jutri dovolj časa, da.bomo pomagali tudi srb- startem, kateri ste tako srečni, da so se vale Wtere posvetil« Begu in stopile v redovni stan. ~ . , •Aim.,. i vM. , .. Tako srečnih stariev je več Gotovo so plemenito imshli, ki so se zdruzili v sedanji tudi v fan sv. Lovrenca. — C. odbor. Krik iz domovine so slišali in bi radi pomagali. Čast jim! Nič manj plemenito so mislili in mislijo tisti, & 00 ustanovili drugi odbor. Ljubezen in usmiljenje do naroda je tudi njega vodilo. In ako se bo ustancml še tretji ali odbor. Vsi pozdravljeni! Čim več, tim bolje! Potreba je ogromnaf Prostora za vse dovolj. Možnosti zbiranja velike! Samo hitro, hitro delajmo! Pridno k delu! , t "Prosveta" je pisala: "Zakrajšek!" Nič Zakrajšek! Nič nihče drugi! Seda} je samo eden in mora biti samo eden — narod, ki tunira. Zakrajšek je samo begunec, ki je sem pribežal. In hvala Bogu, da more biti zvočnik našega narodnega trpljenja, joka in obupnih vzdihov njegovih za ameriške Slovence. Clevelandski odbor je poslal odboru J. Relifa samo prijateljske predloge, kako bi se rešila naša sloga, pa zagrabilo vsa slovenska srca tako, da bo povsodi dobra volja, navdušenje in radodarnost. Ali bo sprejel nasvete? Kakor bo za najbolje spoznal! Če jih, je dobro! Če ne, prav nič škode! Kakor rečeno, cim več jih bo šlo na delo, tim več se bo nabralo, tem več bo narod dobil pomoči! Tim več solza bo obrisanih, tim več jih bo rešenih trpljenja, če ne smrti. Zato, bratje, drugače dejmo! Tako dejmo, kakor se spodobi krščanskim ljudem, kakor se spodobi zavednemu narodu, kakor zahteva tako strašna nesreča naroda doma! Pa so mi rekli, zakaj se spuščate pri Vaših letih še v to? Odgovarjam: pa vprašajte ogenj, zakaj gori? Zvočnik, zakaj prenaša, kar sliši? Duša mi je polna bolečine in trpljenja naroda, katerega ljubim. Ko bi kdorkoli med vami bil na mojem mestu, sem prepričan, da bi moral, da, moral narediti isto. Vojna bo minila. Časi se bodo vmirili. Prišel bo obra čun za vse, kaj in kako smo delali v teh velikih časih, ali smo sploh delali? Zavejmo te tega! Takrat bomo drugače videli vse, kakor danes! Postavimo se saj na to stališče in iz tega saj presodimo tudi našo nalogo zbiranja, pa tudi strašno potrebo naroda doma, in po tem vravnaj-mo svoje govorjenje, svoje pisanje in pa svoje delo za pomoč narodu, in gotovo bomo drugače delali, kakor delamo ,sedaj! LEPO JE BILO V JOUETU1 , Hočevarju, ki je oskrbnik doma K. S. K. Jednote. Prijazni Cleveland, O. Ko čitam naš priljubljeni list Amerikanski Slovenec, kaj rada prebiram opise potovanja in obiske rojakov po Ameriki. Pa smo se domenili z zetom Mr. Pavel Millerjem, njegovo materjo Mrs. Agmes Mil. ler in hčerjo Pavlo Miller, da gremo pogledat v "Slovenski Rim" — Joliet, II!. Dne 14. avgusta se odpeljemo iz Clevelanda. Vožnja je bila vseskozi prav prijetna, ko smo prišli v Joliet, smo se hoteli nastaniti pri prijatelju Mr. Andreju Hočevarju, od katerega smo imeli naslov. Pa imeli —.w.w.x iioaiwv. i. a mien/ smo smolo. Hiša je bila praznal a * sosedje so nam tudi pokazali hišo kjer sedaj naši prijatelji stanujejo. Kar veseli smo bili, da bomp imeli naenkrat skupni obisk, saj smo nameravali itak tudi k Miku in našli smo tam prav krasen dom našega prijatelja. Torej svidenje je bilo prav veselo. Po prijazni postrežbi in domačem pogovoru je nam kaj hitro potekel čas. — Drugi dan smo si šli pa ogledat Chidago. Vstavili smo se pri rojaku Louis Mergole, ki je doma iz vasi Telče pri Mokronogu. Tudi tam smo bih lepo sprejeti in postrežem. in zaklenjena. Ko tako hodimo okolu prazne in zaklenjene hiše, ugibljemo, ali so se zato izselili, da bi se mi v njej naselili, ali je pa šla vsa družina k vojakom. Vedeli smo pač, da v staro domovino niso odeli. Tedaj pa so k nam pristopili sosedje, ki so povedali, da so se Hočevarjevi izselili in da Kdocje v državi Illinois, naj ne pozabi obiskati naše* slovensko Brezje v Ameriki, — Lemont. Semenišče je krasna nova stavba, ponos ne samo očetom frančiškanom, ampak vseh katoliških Slovencev v Ameriki.Dolžnost nas vseh katoliških Slovencev je tudi, da to katoliško zavetišče podpira- stanujejo pri bratu Mr. Mike mo. Potem pa griček Assisl, sestre so nas tudi kaj radostno sprejele in vsa razkazale ter nam tudi prav lepo postregle. Prav lepa hvala za vašo prijaznost in gostoljbunost, katere ne bemo nikoli pozabili. — Tako smo bili malo časa tukaj, malo tam, čas je pa kaj hitro bežal naprej, pa pravi Hike Hočevaf: Le drugod si ogledujete, sedaj si boste ogledali pa tudi mojo hišo, to je tisto hišo, katero imam v oskrbi, lastuje jo pa skoro 40,-000 rojakov in rojakinj po širni Ameriki in ta hiša je Dom K. S. K. Jednote. Krasna stavba, ponos vseh članov in članic KSKJ. Vse je v prav lepem redu, vse čisto in snažno. Cast Mr. Mike Hočevarju, ki vse tako lepo vredi. Kdor je v Jolie tu, naj ne zamudi ogledati si tudi najlepše slovenske cerkve v Ameriki cerkve sv. Jožefa. — Obiskali smo tudi g. župnr-ka č. Fathra Butala. Prav lepa hvala Father za tako lep spre jem. Niaročili so našemu Tonetu — pa, saj sedaj ni več naš, ker ga Jolietčanje prav gotovo ne dajo nazaj. Bif je pa naš od rojstva, saj je bil rojen in vzgojen v fari sv. Lovrenca, kjer mu še žive mati in sestre. To je Bozmanov Tone, sedaj organist in pevovodja pri cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. Tone nam je razkazal vso krasoto cerkve, pritisnil tudi na tipke krasnih in mogočnih orgel, da bi si skoro morali ušesa tiščati, da ne bi oglušili. Pa pravi Tone, sedaj si pa oglejmo še nas farni vrt. Vsega občudovanja vredno, vse lepo snažno in skrbno obdelano. Potem si še ogledamo zadnje počivališče rojakov. Tam, na božji njivi čaka vstajenja že veliko število slovenskih pijejnirjev. Tam je res nefea resna tiha svečanost, ki te prevzame, ko sc sprehajaš med spomeniki in či-taš napise izseljencev, ki so se poslovili in odšli v večnost. Vzdihnili smo .spavajte v miru in nasidenje nad zvezdami in se poslovili. Tako so nam kaj hitro potekale odmerjene počitnice in zopet smo začeli mialiti na dom. Pred odhodom smo se še poslovili od prijaznih prijateljev Mr. Andreja in Mike Hočevarja. Njihovima gospema in družinama izrekamo vsi skupaj najlepšo zahvalo za vse, kar ste nam storili, z željo, da bi se drugo leto zopet tako sdravi sestali. Za vse in vsem Bog plačaj! — Vsem prav lepe pozdrave! __ Josephine Staple o RAZNjD IZ PUEBL& Pueblo, Colo. (Konec) Drugi dan pa hitro v Colorado Springs k našemu bolniku. Nadejala sem se, da ga dobim mnogo boljšega, toda ko stopim v sobo, ga najdem tako shujšanega, da mi je kar srce upadlo in takoj sem uvidela, da ne bo več dolgo. Tisti dan ni bilo zdravnika, ker je bil šel ven iz mesta, zato sem čez noč kar tam ostala, da sem po- čakala zdravnika. Drugi dan je zdravnik zares prišel in mi povedal, da so ga dobro preiskali in našli več izrastkov (tumors) v njem in da ne bi pomagala nobena operacija. Kaj sem hotela, naložili smo ga zopet na avto in ga odpeljali nazaj domov, kjer smo mu stregli kar je bilo v naši moči mogoče, toda pomagalo ni. Ko se je drugega julija sonce obrnilo proti zatonu, se je tudi njegovo življenje jelo naglo bližati zatonu in predno je sonce zašlo za koloradske gore, je njegova duša zapustila svet v našo veliko žalost, ker je bil jako dober človek in zelo za uas skrbel. — Poklicali smo iz Kalifornije hčerko Mary, ki je odgovorila da pride, potem smo poklicali sina Martina iz lowe, ki je tudi prišel m povedal, da ostane do meseca septembra doma; potem pokličemo brata iz Kansasa, ki je prišel z ženo najprvi. Ko smn se sešli, mi pravi ona: Glej Mary, kdo bi vedel, da bomo že po štirinajstih dnevih vrnili obisk, pa na tako žalosten način. — Prav lepa vam hvala, ki sta prišla in nas tolažila v teh tako težkih urah. Prišel je sin Martin, ki je bil ves iz sebe in mi je rekel, da se nikdar nf tega nadejal. Le zakaj sem šel, — je tožil. —Mislil sem da oče ozdravi. — Prišla je hčerka iz Kalifornije in mi omeni, dobro, da ste bili lansko leto v Kaliforniji, kajti letos bi ne mo^Ii priti. — Lansko leto je prišel njen mož na pogreb svojega očeta, meseca februarja je minilo leto, odkar je umrl Mr. Perše — in letos je pa morala priti ona, na pogreb svojega očeta. — Kljub vsej žalosti in tugobi^sem si štela v srečo, da so bili pri pogrebu zbrani vsi naši otroci, niti enega ni manjkalo. — Njega smo pokopali, otroci so šli nazaj na svoje mesta, tudi sin Martin je že odšel nazaj v Iowo. Ostala sem sama z najmlajšo hčerko in najmlajšim sinom. Ko smo delali to našo veliko hišo, nas je bilo deset v družini, osem otrok — štirje fantje in štiri dekleta ter midva in smo rabili veliko hišo. Toda po letih se vse izpremeni in začeli so se razhajati. Dva sta odšla tja, odkoder ni več vrnitve, štirje so že poročeni, eden je šel v šolo, še ta hči, ki je doma, se tudi že pripravlja da bo kmalu zletela iz rodnega gnezda, a sin bi jako rad še) v Kalifornijo k letalskim strojnikom in sama ne vem, kako dolgo mu bom še mogla braniti. Tako vse izgleda, da bom kmalu ostala sama v tej veliki hiši in kaj naj potem počnem, jaz ne vem, le Bog ve. Za našini očetom je prvi umrl mladi, komaj 21 letni fant Frank Butala. Sel je na polje, kjer je s samokresom streljal. Štiri krogle so se v redu sprožile, peta se ni hotela. Pa je menda držal za cev in tolkel, tedaj se je pa sprožilo in krogla mu je predrla trebuh ter ga močno ranila. Po desetih dneh hudega trpljenja je umrl. Bil Je najmlajši sin Frances Butala. Izrekam njej in družini srčno sožalje! Potem je umrla mlada mati Kristina Pleše. Povila je sin-(Dalje na 3 strani) Dogodki L Med Slovenci po * Ameriki * Na dopustu Cleveland, O. — Lawrence F. Blatnik, sin Mr. in Mrs. Dominik Blatnik je prišel koncem zadnjega tedna na desetdnevni dopust od vojakov. Služi v ameriški armadi in sicer je pri-deljen vojaški godbi v Fort Benning, Georgia. Velikodušen dar New York, N. Y. — Bivši ameriški poslanik v Beogradu Arthur Lane, je poslal jugoslovanskemu poslaniku Dr. Konstantinu Fotiču v 'Washington ček $}1000.00 za Jugoslovanski pomožni odbor, katerega je prejel od ilustrovane-ga tednika "Life" v katerem je priobčil spis o brutalnem napadu nemških bombnikov na Beograd in sploh o nepričakovanem vpadu nazijskih čet v Jugoslavijo. — To. je vse-kako lepa gesta Amerikanca, ki je na lastne oči videl grozoto gorja, ki je zajelo nepripravljeno Jugoslavijo, Smrt rojaka Cleveland, O. — Pretekli petek 19. septembra zjutraj je umrl tukaj dobro poznani rojak Ignacij Praznik, iz Loren Ave., v starosti 59 let. Doma je bil iz Primskovega na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 19. leti. Soproga mu je umrla pred osmimi leti. Zapušča štiri sinove in tri hčere ter več sorodnikov. Pokopan je bil zadnji ponedeljek iz cerkve sv. Lovrenca na Calvary pokopališče. ^ Gospa štorklja hodi po Min-nesoti Mountain Iron, Minn. — Pri družini Mr. in Mrs. Frank Meglen se je ustavila vesela gospa štorklja in jim pustila za spomin zalo hčerko, katero so krstili na ime Marie Catherine. — Častitke! Na univerzo Cleveland, O. — Na nadalj-ne študije se je te dni podal Al. A. Ko?el, sin tukaj poznane družine Mr. Louis Kože! iz Holmes Ave. Odšel je na mi-chigansko univerzo. — Prijatelji mu žele mnogo uspeha! , Vesti iz Ely-a Ely, Minn. — Veliki nalivi že dva tedna povzročajo, da ljudje letos ne morejo pospraviti pridelkov. Po nižavah je vse poplavljeno. —Družini Ve-lanov na East Camp Street je umrla edina hčerka vsled paralize. Za to epidemijo je pred kratkem umrlo dvoje otrok. K sreči je ta bolezen že ponehala. — J. J. P. Poroka v West Parku Cleveland, O. — Zadnjo soboto 20. septembra sta se v cerkvi Brezmadežnega Spočetja v West Parku poročila Frank Kožuh iž Lena Ave. in Miss Jane Cimperman iz West 130th Street. Poroka je bila s sv. mašo. — Vse najbolje žele prijatelji poročencema! VELIK RAZLOČEK (293) (Metropo&tan Newspaper Berries) Napisal: Edgar Rice Burroughs PR? 'SS®10 CAy~ "M*ZAN'S AID, THE WILD GIRL «DUGHT ALONE j WIELDING A DAGGER^ ' Preponosna je bila Tarzela da bi zaklicala Taivanu na pomoč. Sama sc l>o branila. V goste zarasčeji džungli so imeli divjaki težave pri uporabi dolgih sulic. THEIR EXJCITED SHOUTS REACH-EO^RZANFRO* A DISTANT. Njihova preglasno izražena vznemirjenost je prišla Tarzanu na istem, aa-to se je napotil bližje._____ Totla izgledalo je, da je Tarzelin konec prav blizu. W? BUT TAR2EELA' S DESTRUCTION ti1 SEEMED ONLY A MATTER OP MOMENTS IP Četrtek, 25. septembra 1941 AMERIKAN5KI SLOVENEC sse Stran 3 NOVEJŠE VESTI IZ DOMOVINE (Tiskovna poročila poslaništva kraljevine Jugoslavije) Neprestani upori t Jugoslaviji Srbi, Slovenci in Hrvati se dvigajo proti osliču Washington, 15. septembra (JCO)). — Sklepajoč po vesteh, ki so v zadnjih o«eminšti-ridesetih urah prišle iz zasedene Jugoslavije, delno čez Svi-eo, delno čez Švedsko, se v je nadaljuje državljanska vojna. V Srbiji in prav tako v Sloveniji in v Hrvatski velike množice nadaljujejo boj proti italijanskim, nemškim in izdajalskim oblastim. V31* trije bratski narodi se sIožtio bore i* roti skupnim sovražnikom, brez ozirov na strasne žrtve, ki jih te borbe zahtevajo Qbjav-ljamo nekaj zanimivih poročil, ki jih javlja "International News Service": -o- Možnost izkrcanja Angležev na Dalmatinski obali Zagreb, 12. septembra. — Italijanske fašistične oblasti so povzele vse mere vojaškega značaja, da bi kot se vsem dozdeva, preprečile izkrcanje angleških čet na dalmatinski obali. Z uradno objavo so razglasile obsedno stanje vzdolž vse dalmatinske obale od Mo-starja na jugu do Ogulina v severnem delu. Vse omenjeno ozemlje je pod poveljništvom generala Ambrosi-a, poveljnika druge italijanske armije. Italijanske vojaške oblasti poudarjajo, da je bila preureditev državnih oblasti v zasedenem ozemlju, da bi se preprečil vdor Angležev čez dalmatinsko obalo v notranjost. Po novih ukazih se je morala raba prometnih sredstev omejiti. Prebivalstvu je prepovedano nošenje strelnega orožja. Hrvatska vlada je omenjeni ukaz italijanskih oblasti objavila g pripombo,da je ukaz samo začasen in da bo ve^al samo, dokler bo trajala vojna. Dobro obveščeni krogi pravijo, da so italijanske oblasti uvedle vojaški nadzor nad hrvatskimi državnimi oblastmi zato, ker se boje možnosti, da bi somišljeniki dr. Mačka, ki jih Italijani imenujejo "izdajalci", sodelovali z angleško vojakd. Iz ten podatkov je jasno razvidng, da so hrvatske množice, ki so po veliki večini vdane dr. Vladimirju Mačku, upirajo proti italijanski zasedbi. -o- Italija *c ie vedno bojujejo ce Balkanu Rim, 14. septembra. — Čeprav je bila vojna na Balkanu končana pred tremi meseci, poroča italijanska vlada v zadnji uradni izjavi, da je bilo v mesecu avgustu v Jugoslaviji. Grški in Albaniji 426 Italijanov ubitih in 866 ranjenih. Uradno poročilo imenuje Jugoslavijo, Grško in Albanijo še vedno "italijanska bojna črta" in podčrtuje upornost balkanskih narodov. nemškega oddelka za zvezo, je bil ranjen v glavo. Dodeljen je bil poveljniku nemških čet za zvezo, generalu Edmundu Gleise von Horstenau. > Hrvat Rajkovič, vodja neke skupine hrvatskih plačancev, je bil ranjen v nogo in ao mu jo morali odražati. Dalje so bili ra- BRITANCI USTANOVILI PLAVAJOČE PRIS vseh delih zasedene Jugoslav!- n^eni Mki nemiki potnik, štiri nemški vojaki, en nemški telefonski uradnik in šest Hrro- Ljubljana dve uri ▼ rokah čet* nikov Bern, 14. septembra (JČO brezžično) —Dopisnik Columbia Broadcasting System-a javlja, da je Ljubljana sinoči bila nad dve uri v rokah četnikov. -o- Eksplozij« in neredi v Zagrebu Zagreb, 14. septembra. — V zagrebški telefonski centrali ■o danes eksplodirale štiri bombe in ubile nemškega častnika in trinajst drugih oseb. V drugem delu mesta je bilo Sest hrvatskih vojakov ranjenih streli iz strojnice. Prva bomba je eksplodirala ob pol ene popoldne na glavni pošti. Dvajset minut kasneje so sledile tri dalj nje eksplozije. Vse zagrebške telefonske zveze bo bile s tem poškodovane in telefonski promet onemogočen. Kdaj ga bodo vzpostavili ni znano. i Major Moehring, častnik tov. Uradnega pojasnila ni bilo, vendar se misli, da so za te nerede odgovorni komunisti — tako pravi Berlin. Valed teh eksplozij so bile oblasti dolgo časa brez vezi z notranjostjo. Istočasno smo zvedeli, da so vstaši že četrtič dvignili v zrak železniško progo med Brodom in Sarajevom. V Zagrebu so oblasti izdale ukaz, da morajo vojaške in orož-niške čete krožiti po predmestjih in varovati važna poslopja. -o- Srbski četniki rušijo Angora, 15. septebra. — Iz vojaških virov smo zvedeli za nov izbruh četniškega bojevanja v Srbiji. Dve važni železniški progi ste porušeni. Poročila pravijo, da je bil promet na progi med Beogradom in Nišem prekinjen za oseminštirideset ur, ker so četniki napadli vlak, vrgli lokomotivo po klancu navzdol in razdejali železniško progo daleč naokrog. Prvi vlak v Niš je prispel čez dva dni, o/ spremstvu nemškega oklopnega vlaka in treh lahkih bombnikov, ki so ga vso pot varovali.* Dalje javljajo poročila, da so četniki porušili progo med Sarajevom in Mostarjem in tako za več dni prekinili zvezo med Bosno in Hercegovino. -o- ^ Lakota in pomanjkanje Angora, 15. septembra. — Potniki, ki prihajajo iz Grčije, pripovedujejo o strašni lakoti in pomanjkanju v jugoslovanskih krajih, ki so jih zasedli Italijani. Zatrjujejo, da so z lastnimi očmi videli, kako so se sestradani ubožci sredi ceste sesedli. -o- Drobne vesti iz zasedene Jugoslavije Washington, 15. septembra. JCO poroča iz svojih neposrednih virov: Vlado "Neodvisne Hrvatske" tvorijo "Veliki Poglavar" in d' enajst "Malih poglavarjev". V tflodi je nedavno izbruhnil tiralo, čim so prišli na vzhodno Poljsko za rusko fronto. Ti vojaški dezerterjiso kot roparske bande, ropali, plenili in morili ter se tako preživljali. Celo častniki, so napadali poljske prebivalce, jim jemali obleko, se vanjo »preoblekli in tako preoblečeni izginili. -o- "SlRITE AMER. SLOVENCA" IZ M. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani.) čka prvorojenca, katerega je bila silno vesela in oba sta se dobro počutila. Menda je bilo peti dan, ko so prinesli otroka k njej, pa je naenkrat začela težko dihati in že se je njena duša ločila od telesa na veliko žalost njenega moža in sorodnikov. Tudi njim moje srčno sožalje. — Nadalje je zapusti GRAMU _________________ Washington, D. C. — Mor-lla ta svet blaga žena in dobra nariški department je ,v torek objavil, da ima sklenjene pogodbe za zgraditev 2,831 novih bojnih ladij pod programom,za katerega je nakazanih nad sedem miljard dolarjev. Od teh jih je 968 že v delu. V objavi se je povdarilo, da se bo s tem dosegla "najsilnejSa dvooceanska mornarica na svetu," in da se ustvarja "največja skupina bojnih ladij pod eno zastavo, kar je je še svet videl." —o- BRISATI POSODJA NI PO- TREBNO New York, N. Y. — mati Margareta Mehle. Bolehala je kakega pol leta. Bila je članica skoro vseh ženskih društev, tako so ji sestre in vencijo v Kansas City, pa so spotoma prišli pogledat v Kolorado. — Naša metropola je lahko- ponosna, ker iz nje izhajajo tri visoke osebe; prvi je John Butkovič, glavni predsednik Hrvatske bratske Za-jednice, drugi je John Germ, ki je predsednik K. S. K. J. — Menda vsakdo ve, kaj je Jed-nota dobrega storila za nas. Potem imamo pri nas še ero osebo, ki je nimate nikjer drugje in ta je naša kraljica Amer. Slovenca Mrs. Josephine Meglen. Ko bi jo le vi videli, kako je ponosna in kako pokoncu hodi. Pravi, da četudi ni lepotica, je pa kraljica. In res je ta žena že toliko dobre- ljudje iz njegove debelosti 'atal je ameriški državljan isto-norčevali. Njegovo truplo je 2 Vami Po zakonUf ^ je po smrti dobila bukareška me- Btopii v veijavo dne 13. januarja *1941, tujeroden mladoletni otrok, ki je bil zakonito pri-puščen v Združene Države v svrho stalnega bivanja, postane ameriški državljan, ako oba roditelja (oče in mati) postaneta ameriška državljan, pred je otrok postal 18 let star. Ako, pa je eden izmed roditeljev umrl, zadostuje, da preživeči roditelj postane ameriški državljan. Ker oče Vašega otroka je umrl, je on postal ameriški državljan vsled Vaše naturalizacije. VPRAŠANJE: Rodila sem se v Združenih Državah in nisem nikdar živela v inozemstvu. Zgubila pa sem svoje ameriško državljanstvo, ker sem se 1. 1920 poročila z inozemcem. Nekateri ljudje so mi rekli, da na podlagi novega zakona jaz šem zopet ameriška državljanka. Ali je to res? ODGOVOR: Da. Kongres je dne 2. julija 1940 sprejel zakon, ki je povrnil ameriško državljanstvo onim ženskam, ki so bile ameriške državljanke po rojstvu v tej deželi, ki so pa zgubile ameriško držav- ČETRTINO ANGLEŽEV BO HRANILA AMERIKA Chicago, 111. — V govoru, ki ga je imel v nedeljo po radio s chicaške univerze, se je poljedelski tajnik Wickard izrazil, da bodo v prihodnjem letu dobili Britanci od Amerike toliko živil, da bodo z njimi prehranjevali eno četrtino svojega prebivalstva. Okrog ene miljarde dolarjev bo Amerika porabila za nakup teh živil, je dejal. From: Press Section, " Defense Savings Staff, Treasury Department. Washington, D. C. r#T 7mrnediate Release članica priredile lep pogreb, ga storila, da bi jo z zlato in znanstvenika, katerih imena Naj ji sveti večna luč, ostalim pa moje srčno sožalje. — Se ena piqpirka je, ki je zapustila ta sveti'hi Sicer Margareta Ke-zel 1jfef fcmrla ^starosti 82 let. Bila je članica društva sv. Ane in članica društva Krščanskih žena in mater, ki so za njo hodile molit osem dni. Bog ji daj večni mir in pokoj! Dne 24. avgusta so se združila tri društva združila in prf-Dva redka piknik v Rye, Colorado sta Walter in Hucker, sta pri- ku Bratske Hrvatske Zajedni- sla do neke ugotovitve, katero smatrata naravnost za epohal- več glavnih in drugih odborni- no, češ, da bo človeštvo rešeno v pečast glavnemu predsedni- ce. Bilo'je na pikniku tudi de kov.-; Imeli so mladinsko kon- dijamanti posuto krono kronali. Dasi bolehna, še vedno deluje za napredek dobrega berila. Bog jo poživi vsaj se nekaj let! Letos nismo imeli še prehude vročine, ker je nenavadno mnogo deževalo. Pa tudi toča je klestila po nekaterih krajih. — Jesen je tu in ne bo dolgo, ko bo prikašljala starka zima in treba bo duri zapirati pred mrzlimi vetrovi ter se pritisniti k topli peči. — Naj za danes zadostuje in bom še drugič kaj poročala. — Vsem najlepši poadrav! l^fk £ Marjr Kolbezen ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca^ je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C Ap stane samo________________________wl/L Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za Štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp danjo Zlato knjigo, obe za samo____J. V Naročila sprejema: * -jf^j £< Knjigarna AmeriKanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Četrtek, 25. septembra 1941 Dobra kupčija — Za hitro prodajo — $4500.00 (blizu 42. ceste in Drexel blvd.) 7 Hiia iz opeke z dvema stanovanjima in kletjo; 4 sobe na prvem nadstropju in 5 sob na drugem, 2 kopalni«, umivalnica v vsaki spalnici, tlak ves i* hrastovine. oboki, zaprti porči, kurjava na paro, avto.-naučen kctel za vročo vodo, 10 čevljev visoka ce-mentira^a klet * pomožnimi sobami, lesena garaža za en avto. Pripravna za veliko družino ali za "rooming house". Zdaj prazna in popolnoma prenovljena, pripravljena za takojšnjo vselitev. Za nadaljnje podrobnosti — Pokličite Pal na CANal 5462. ni pri politiki, ampak Etitlereva ponudba je silno mamljiva pri potrebnih žrtvah, ako ostane Anglija na svojem mestu in ne nasede nacijski ponudbi. Ko bi pa Anglija nasedla Hitleru in nehala s pomočjo, ; vtaknila meč, pa bi le Rusi sami morda s pomočjo ruske zime Hitleru pokazali, kje poper raste, in bi ostali Slovani, kolikor v prekernih razmerah morejo, pomagali Rusom, ostali pri Rusiji in pri ruski borbi, bi bilo premagan je Germancev pristno premaganje po Slovanih samih, in v tem slučaju bi utegnil nastopiti — Slovanski dan! Roosevelt je slovesno izjavil, , da roče igrati vloge modernega i izdajalca — slava mu! — upaj-Ljmo, da bodo Angleži to razume-r j li in se ne bodo dali izvabiti na .•led, in Evropa in ves svet lah-,'ko pride do miru, ker nadutega t Nemca bodo postavili, kamor ; spada, in kako Združeno slo-] vanstvo bi ne bila nobena uto-- pija. -o— 1 Voziček je zamenjal 2elezničarjevi ženi Luciji ^ Godnič iz Peker, ki se je ne- . koliko delj časa pomudila v . mestu, je bil ukraden ročni vo-i ziček, katerega je bila pustila na ulici, medtem ko je bila'ona v hiši po opravkih. Neznanec e ji je njen voziček odpel4al, v zameno ji je pa pustil svojega I starega in slabega. Pred dnevi je priila v jav- n ioat malo čudna vest. Reklo se p e, dt. osiščarjem in tudi ali- p rančem (Angležem . .) pri-nanjkuje olja, gasolina. Ali se n e le m^ne prijela neka sumljt-ost? Čudno bi bilo, da bi Hit- 1 er hotel kaj takega priznati, v ie bi mu res trdo Slo za olje. n bolj čudno bi I>ilo to pri aH- I rančih. Malo čudna roba. d dvorni pe mi porajajo o po- v nanj kanju na obeh straneh, i joraja se mi pa tudi misel, ali a »e ne pripravlja 3 tem javno- j iti do miru, in sicer do miru, * kakršnega podOJa baje Hit- t ler? Prišel bi Hitler s tem mi- i rom do vsega, kar si more Nemčija želeti, prišel prav do < Urala. S tem bi izginila tudi i Rusija, in prav tudi Angležem 11 je bila od nekdaj Rusija trn v p peti. Ves odpor zoper straho-;' vit naval nacijskih hord so rao- ' rali nositi Rusi sami na lastnih j ramenih, ker vsa "pomoč" je 1 bila le na papirju in v nekem fikanju par angleških zrakoplovov v nemškega slona. Slovani, bodite previdni, ako ni že prepozno. * Za politične kulise je težko pogledati. Sum, da se nekaj maja pri Angležih,-nikakor ni neopravičen. Jasno je to razvidno iz govora našega predsednika Rqosevelta.kjer se je prav izrazito dotaknil te točke, ko je govoril na Laboy Day. Rekel je, ne bo igral "vloge modernega Benedikta Arnolda". Iz zgodovine je znano, da je Arnold po-stal izdajalec arcerikanske1 stvari, ko je šlo v revoluciji za neodvisnost. To namigavanje na tako nizkotno osebnost v amerikanski zgodovini kaže, da gre za zelo resno zadevo. • Nikakor nočem pretiravati ali Anglažev očrniti, ko je zadeva še v teku. V politiki pa Angleži niso nobeni svetniki, in nemška ponudba, da bi neokrnjeno ohranili svoj imperij, je mikavna, saj j in je dosedanja ! borba dosti stala, o tem ni dvo-jma, in posebno dobre v ti bor-iril ravno ni30 odrezali. Prav v 'politik; je treba da ostanejo j Slovani realisti do skrajnosti. jNek'3 je bila Jugoslavija vsa za Francijo. Najmanjši dvom n?d iskrenostjo francoske poli-itike je pouzročil histerično j ogorčenost. Zdaj se je prikazalo, da je bila Francija gnila do kesti in mozga. Zdaj je vse za Angleže. Dozdaj so bili korekt- Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo na i pogrebni aavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstne pohištvo po zmernih cenah. 704-Y0G North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST — Featuring a Program of meSLAVFOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of tfce Dial) KRASEN KRIŽ k-, .eri tvori pripravo, J^P astt ki 8č rak. ob čaiu pro- 5 videv£Tija tomflrjv. k ^vfro ptak»tC«ip j rt ji se sa priprava, kot 5 ft ^ avečke, flaika za tla- r m go«Jovljer vodo, ba- 0 . A 1 i" J prtič. tulm* »loži ▼ A P '"H R J/rii Nato se oačelaa ) || j | itran LiL zapre ko« 1 I pokrov in imate kra- L$ Jtru ol>esit^ Dm /jLŽfJ&fi ateoo. Narejen je v le- ffiyrEjS' ri orehe vi barvi. Križ — Yjfj M * nji je viii iz lepe evetle l!i t' M Ni' n-sdenine. m IIH ^^ Te ra£e3 / JUJIlj/ »»kovati pred krat- Vv1N C f »e-tj kot posebno no- N^V -' ^ valiiet^ in 3-. radi ^ j^r^r ,'rakxlis.oati aeio pro- dajajo. STANE S POŽaNINO: ^JTO ?nesek je poa2ati v Mone> oni u ali čeku z naročilom na: ?Injig^ma Amerikanski Slovenec 1^49 West Cermak Road, Chicago, Illinois Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 4^4*3 in če v, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči. 50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75 Pri višjih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar j* priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno—-$|.50 Zelo praktična knjiga. Žepne II Broširan mehko -........25 oblika. - I Naročila s potrebnim zneskom j« poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, s Chicago, Illinois kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toSko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pognintal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno Sta "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $3.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: [AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, f i Chicago, Illinois IZREDNA PRILIKA * za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knji-ga 416 strahi, ki vsebuje krasno povest 'Ena božjih Cvetk' stane po redni coni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, i. da j, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Učbenik Angleškega Jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. .......... I ^suaib Paul Keller || I "Hubert" | i ROMAN IZ GOZDOV B AMtRliLAKSl^ ajuvžrtEc Stran 4 Poslušal sem, kaj je ta mladi Čresnik I pripovedoval Eriki. Če bi kdc zapisal in nato trezno prebral, bi se čudil, kako more človek kar naprei govoriti o ništercu, da se morejo ljudje razgovarjat; tako priskutno površno. Toda dokler tece blebetanje melodiozno, je kratkočasno in oživljajoče. Kako nevoščljiv sem bil temu Čresniku in njegovi gibčni omejenosti! Boltežar mi je prišel naproti. Ta je govoril saj stvarno o dnevnih vprašanjih. Zaostal sem z njim nekoliko. "Torej, povabil sem nadučitelja in njegovo ženo, potem gospodično Grubelniko- , vo in žalibog tudi slikarja Čresnika. To sem moral storiti, ker je sin mojega gospodarja. Povabiti sem hotel tudi Šipčevo Liziko, čeprav takorekoč ne sodi v tako družbo. Gospod Čresnik je ostajal pri tem. Toda gospodična Grubelnikova pa je vztrajala pri svojem, naj Lizike ne vabim, da, zagrozila je, da sama ne pride, če se to zgodi. Tedaj se je Čresnik udal." "Ona — Erika — ni hotela, da bi bila povabljena tudi Sipčeva Lizika — zakaj pane?" r vV "Kaj vem? Najbrž je ljubosumna. Zaradi tegale vetemjaka!" Postalo mi je vroče. "Da in gospodična Grubelnikova noče, da bi jo naslikal obenem z Liziko. Ali samo, ali pa nič, je rekla." "Tako — tako!" Koračila sva drug poleg drugega. Čez nekaj časa je rekel Boltežar: "Mislim, da iz naše majniške slovesnosti ne bo nič kaj pametnega. Naj bo novorojeni kenguru še tako majhen, če se vmešajo vmes ljubosumne ženske, je konec. Tudi k "Grozdu" sem poslal vabilo. Napisal sem: 'Tista, ki se spletla z gosposkim snažilcem čevljev, Timom, je prisrčno povabljena na mojo majniško slovesnost/ Katera, gospod Kubert, mislite, bo prišla, Milčka ali Malčka?" "Najbrž nobena." "Saj vendar ne mi3iite, da sta se ob? — o,y to bi bilo strašno, to bi bilo res strašno!" Tako sva midva ljubosumneža s težkimi srci šla po bleščečem se majniškem gozdu. Pred nama pa sta se smejala Čresnik in Erika Grubelnik. Res ni bilo nič posebnega iz naše majniške slovesnosti. Gozdarjeva žena je prav lepo skrbela za vse telesne potrebe in Bol-težarjeva bovla je bila kar na moč dobra. Toda pravega razpoloženja ni hotelo biti. Bila je ena tistih prilik, ko si ljudje že kar v naprej reko: danes pa se hočemo prav pošteno poveseliti, kar se kasneje pokaže kot zmota. Žalost in veselje ne marata za kakšen program. Pri marsikaterem pogrebu se ljudje več smejejo, kakor pa pri kakšni svatovščini. Gospod Čresnik je govoril govor o kenguruju in njegovih mladičih. Ko bi ne bil tako zagrenjen, mislim, da bi se mi zdel govor šaljiv. Slikar je posnemal starega profesorja in govoril strahovite nesmiselnosti. Nadučitelj in njegova žena, tudi Rojak se je čudil Erika in gozdarjeva žei.J. so se smejali — Bokežar in%jaz — midva pa sva le kazala zobe. Kajti bila sva ljvbosumna, in t^ko nisva mogla biti nepristranska. Deklet od "Grozda" nobene ni bilo. "Torej — vendarle!" je škripal Boltežar z zobmi. "Obe torej!" Kaj je bilo meni mar to? Peli smo: "Prišel je maj" in "Narava žc vsa je pre* krasna", moral sem se siliti, d* sem pel z njimi, Boltežar- pa je molčr.1 in strmel pred se. Ko smo odpeli, je rekel nadučitelj: "Vi pa ste res nevesel gostitelj, gespod Boltežar! Kaj pa se je pravzaprav zgodilo?" "Človek ne more biti vedno vesel. Le nekaterim ljudem je dano, da so lahko kar naprej pavliha." "Mene misli," se je glasno zasmejal slikar; "z večnim pavlihom meri name. Srčna hvala, gospod Boltežar!" "Mislim, kogarkoli hočem," se je srdil Boltežar, "sicer pa maj si nobeden ne kazi dobre volje. Zato smo končno prišli sem-kajle. Večkrat si človek ne more kaj. Jaz na primer sem mislil sedaj na starega Grčarja, ki je zaprt in se mu toži po domu, da se Bogu usmili. In ta mož je tako resnično nedolžen, kakor mi tukaj sedi-„A»» mo. Obmolknili smo vsi. Nato je nekdo vprašal: "Kdo je le ubil Bianko?" Boltežar je odgovoril resno; "N_kdo, na kogar nihče ne misli." "Ali vi veste? Boltežar je skomizgnil z ramami in naroČil se vina. Slikar je menil: "Sedaj smo od malega kenguruja prišli na umor. Dobro, da me tod-j ni bilo v tem kraja; kajti jasne je, da bi bil jaz kriv Biankine smrči. Ali ne, gospod Boltežar?" Boltežar ni odgovoril. Razpoložen is vseh je bilo zelo dabo. Tedaj je rekia Erika mlademu Gresullni: "Sedaj pa pro rn, ^apojte nam ^endar pesem o kenguruju, o kateri ste mi pravili, da ste jo zle iii." "Prav rad," je rekel slika? zopet dobre volje; "že doljo se^p čakal, da :rie pozove-te, naj zapojem svojo pvs?m. Vedeti namreč morale, slavna gor,Doda, da Čresnik • ni le slikar, ampak tuH pesnik in sklada-I tel j, univerzalni genij takorekoč. Čresnik je sposoben za vse, le r.boj ne, r^.sen kadav gre za to, da s® ubijata čas in de-» nar. No, in sedaj na plan z umetnostjo!" Pobrenkal je na svoji plunki in nato z zvonkim glasom zapel pesem o kenguruju. Pesem smo vsi, ki smo jo slišali, začeli presojevati. Bolteža** je rek'1: "Čenče v omaki"; gospa naduciteljeva: "Oh, jaz ne vem .. .!" Gospa gozdarjema: "Človek bi kar zacvilil!" Gospcd nadučitelj j*1 0D0na-šal verze; jaz: "Prav čedna pesmica!" — in Erika: "Prekrasna je, kai srčkana!" Slikar je vstal, se nam priklonil in dejal: "Zahvaljujem se vsem skupaj za viharno odobravanje!" (Dalje prih.) lrJUsfU: oslan-c mora v Sloveijgrad J i cn od hiše do hiše snažiti strfi-| nišča. Vpokojeni profesor verouka ster preko^--70^ let, jc r. "ial v^Celju pr«d vojašnico snažiti trotcar. SVOBODNI FRANCOZ! BODO USTANOVILI SVOJO VLADO London. (ON.A5)---Kot pc- [ roča "Reynold News", je pri-, j Č^kovati važnih sprememb v | vladi s-obednin Francozov. Kot omenjeno t ase p is je poroča, nameravajo ustanoviti vladni kabiact, ki bo imel polno oblast. V to vlado bo imenovanih več odličnih člar.o\ francoske svobodne družbe t Londonu. . . V ITALIJI PRiMANKUJE { hiCSXIH DELAVCEV London, (ONA). — Resno vznemirjenje je zajelo italijansko ljudstvo, kot poroča ljudsko časopisje, ker je Hitler oropal dcžeLo možk-h moči in 30 ^ustU trkorekoč skoro brez delavcev, kateri bi bili potrebni za proizvodnjo številnih potreb&in. Več kakor milijon Italijanov je bilo ubitih ali ujetih od meseca junija letošnjega leta m kakor se noroča, je na Hitlerjevo povelje 70 odstotkov moških prebivalcev Italije izven dežele. P-ed»tavite v