nek don ru» •*b®t» ta prasalksv. „ daily «WM* gtt^j. sod HolkUjs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradaièkl I« upravnllkl pe-torti MT ft. Lowadale Ave Offiaa of Publlaattooi Barr lout* Lawudala Am TaUphona. RoakwaU 4M« .................................. O-VKAÄ XXX Jwmii I«. IMS. at «to waa-aMtoa Art a« C«wnm of tUr%k I. im. CHICAGO, ILL., CETKTRK. 6. MAJA (MAY 6), 1M7. BubacrlpUoa «4 00 Yearly STKV—NUMBER 89 Acceptons* for «otlinf ok apadal roto of poetaga provided for lo aactlan 1108, Aet of Oct. B, 1Í1T, authorised on Jona 14. HIB. aluani obko- NA BAS-aMRONIl idna letala nepresta-no mešajo štreno fašistom arhistT NAGA-J0 V BARCELONI „„«„, Baska, Španija, 5. ma- TTBaakiški brambovci ao tj udarili po fašistih s pro-•ozivo in precej olajšali pri-ns Biibso. Miličniki is Bas-a stisnili v past, v kateri so mdeljek ujeli več tisoč Itali-IV v Bermeoju, z dinamitira-n mo«tu med Bermeojem in idsco. Zajeti Italijani so zdaj ;j od vseh strani, izvzemši jrja, kar jim pa nič ne po-j, ker nimajo ladij. GlaVna tiina sila se še vedno na-16 milj južno od Bilbaoja, jjena v globelih med hribi, m Baskičani kontrolirajo le hribe naokoli, bilbaoško luko neprestano ijajo angleški in francoski iki, ki odvažajo ženske, o-* in starce. Danes je bilo janih 5000 otrok na Angle- adrid. 5. maja. — Letalska ¿panske ljudske vlade, se-ei& iz 65 letal, je včeraj po-t bombami fašistične po-anke na madridski fronti in iriila 5000 fašistov, ki so se ali za nov napad zapadno od a ( asa de Campo. Vladni vi zdaj odgovarjajo strel trel fašističnim topovom, ki bardirajo Madrid s hribov no in južno od mesta, trpijfnan, Francija, 5. maja. Barcelone je prišla vest, ne tamkaj uprli anarhisti prizorili krvave izgrede. Ka-*ka vlada je izgrede potla-Upor je izbruhnil, ko je avtonomne province Kata-po nasvetu vlade v Valen-reorganizirala poveljstvo ka-«ke armade na aragonski ti. ri«, S. maja. — Dne 24. ma-"P®t snide svet Lige naro-v Ženevi in na dnevni red pritožba španske vlade pro-liji in Nemčiji. Španski zu-" -1'iiiM A Iva rez del je obvestil tajništvo Lige, ftpsnska vlada dokumen-dokazujejo, da je Musso-k v marcu 19S4 obljubil vo-pomoč nekim španskim ralom, ¿e začno vstajo — ne levičarjem, ker takrat jih bilo v vladi, marveč proti »Ini vladi Alejandra Lerrou-katero je podpiral katoliški Gil Robles . . . Domače vesti i r Oblak Chicago. — 01. urad SNPJ in uredništvo Proavete sta zadnji torek obiskala Frank in Jennie Crapiniak iz Mulberryja, Kans. Tavčarjeva aa proUvi odvedbi New Yortt. — Frances Tavčar ae na vso moč upira ekstra-diciji v Californijo, kjer jo hoče imeti sodišče v Los Angelesu. V New York je prišla Marjorie Fairchild, pomožna diatriktna pravdnica iz Los Angelesa, ki skuša pregovoriti Tavčarjevo, naj se poda in odide z njo v Los Angeles, toda Tavčarjeva izjavlja, da slepa ne gre in najela je odvetnika, ki jo zagovarja. Izjavila je tudi, da bo vse poravnala, kar dolguje v Los Angelesu — ¿ek za $026 in zapadla poroštva — in med svojimi prijatelji v (Kaliforniji, ki baje jamčijo za njo, je imenovala Uptona Sin-clairja ter znane filmske igralce: Charlie Chaplin, Paulette Goddard, Greta Garbo, Ernst Lubitach in Marlene Dietrich.— (Ta vest je povzeta iz New York Daily Mirrorja z dne S. maja.) Iz Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je umrla Antonija Peček, stara 63 let in rojena na Vrhih pri Krki na Dolenjskem. Tu zapušča moža, tri sinove, tri hčere in brata. Papež odgovoril na naci jski protest Cerkev mora biti svobodna v Nemčiji «ta zmaga avtne unije v Detroitu <*>it, Mich. — Dokaz, da «daj »»olj zanimajo za ' «* • je kakor kdaj prej, so volitve v tovarnah Packard Co., ¡»ri katerih so se de-* 1 11,588 proti 2655 glaao-1 za avtno unijo kot » Predstavnico pri kolektlv-Porajanjih s kompanljo. ■Mnl pred volitvami, ki ao pod nadzorstvom u-bralnega razsodišča, "T^nik te kompanlja iz-d* presanataL če bo " g tem je po- ™ ne razume vrvenja da-*fs časa, ko se delavci na Jf ''Ionizirajo v svojih "h krogih je z v**Hje, ko je bil na-V Packar-im T*™*' klavci v teh " ' i manj pritožb arnnh drugih avtnih J ^ »litve so pokaza-"*i(t »»«ti ameriški da-•ni po demo- K 'nfugtri^ unijah," , k( riavnl «tan avtne o-bil naznanjen nnl* r» ** r to, 6. maja.— Papež Pij XI. je včeraj opozoril Hftttfja, da mora biti katoliška cerkev svobodna v nacijski Nemčiji, da bo lahko nemoteno vršila svoje poslanstvo. To je bil odgovor na noto nacijske vlade, v kateri je ta pobijala ob-dolžitve v papeževi encikliki, da je ona kršila določbe konkorda-ta, ki ga je sklenila z Vatikanom 1. 1963. Kardinal Eugenio Pacelli je izročil papeževo noto Diegu von Bergenu, nemškemu poslaniku v Vatikanu. Nota ne omenja Hitlerjevega govora, ki ga je imel na 1. maja in v katerem je zagrozil, da na bo toleriral vmešavanja ka-tollike cerkve v državne zadeve, obenem pa je posvaril katolike, da ae morajo pokoriti nacijski vladi, ki je vrhovna oblast v tretjem cesarstvu. Nota je spisana bolj v pomirljivem tonu kot je bila enciklika, kar je znamenje, da je papež pripravljen skleniti kompromis z nacijsko vlado. Nota je nekakšen protest proti ekonomskemu pritisku, a katerim hoče nacijska vlada ukloniti katolike, kakor tudi proti zatiranju katoliških šol in tiska v Nemčiji, zaeno pa zahteva strogo izvajanje provizij kon-kordata. Konflikt med cerkvijo in državo bo poravnan, če bo Hitlerjeva vlada popustila v ■voji kampanji proti katolikom. Oaaervatore Romano, uradno vatikansko glaailo, je istočasno objavilo vast, da je "father" Rupert A. Mayer, nemški jezuit, obsodil nacijsko poganstvo v avoji pridigi zadnjo nedeljo v Berchtesgadenu, Bavarska, kamor Hitler večkrat prihaja na počitnice. To poganstvo propagirajo nacijski fanatiki, ki verujejo v nekega mističnega nordiškega boga in naglašaja, da je Hitler aln tega boga. KRVAV SPOPAD V STAVKI FILMSKIH DELAVCEV _______ * Sest oseb težko ranjenih v navalu na urad unije PLESKARJI ZAPRE-TILI Z BOJKOTOM Hollywood, Cal., 5. maja. — Stavka filmskih delavcev je včeraj izzvala nasilja, ko je skupina trideset mož udrla v urad u-nije International Alliance of Theatrical & Stage Employes in ailovito pretepla ljudi, ki so se nahajali v uradu. Sest oseb je dobilo težke poškodbe in morali so jih odpeljati v bolnišnico. Napadalci so razbili šipe v oknih, stole in drugo pohištvo. Ta unija se ni pridružila stavki filmskih delavcev. Voditelji stavke so izjavili, da napadalci nimajo nobenih zvez s filmsko industrijo, toda simpatizirajo z delavci, ki so zastavkali, da izvojujejo priznanje unije in zaprto delavnico. Naval je bil uprizorjen, ko so bili stavkarji informirani, da je skupina ljudi prišla v urad omenjene unije, da dobi uposli-tev v filmski industriji in to kljub stavki, ki so jo oklicale unije, včlanjene v Federated Motion Picture Crafts. Nekaj ur prej so trije moški in ena ženska udrli v lepotičar-ski salon bratov Westmore, kjer so razbili zrcala, pohištvo in raz-rezali preproge. Lastniki pravijo, da znaša škoda $16,000. Reprezentantje organizacije filmskih igralcev so imeli včeraj konferenco z uradniki filmskih družb. Ta je zapretila, da se bo pridružila stavki filmskih delavcev, če ne bodo magnatje pristali na njene zahteve glede zvišanja plače in izboljšanja delovnih pogojev. Unija pleskarjev, katere člani so upoaleni v filmskih delavnicah, je zdaj zapretila * splošnim bojkotom kinogledulišč, ki kažejo filme desetih filmskih družb, katere so prizadete v stavki filmskih delavcev. Konferenca ame- riikih pisateljev New York. — Zveza ameriških pisateljev je sklicala konferenco, ki ae prične 4. junija v New Yorku. Na dnevnem redu bo razprava o problemih pisateljev b oa i rom na ameriške in mednarodne dogodke In o ustanovitvi mednarodne organizacije .pisateljev. Nasprotniki sedečih stavk dobili driavljanstvo Kankakee, III., 5. maja. — O-krožnl sodnik W. R. Hunter je včeraj podelil državljanstvo šestim prosilcem, ker so izjavili, da ne odobravajo sedečih stavk. Sodnik ja dejal, da ne bi bili dobili državljanstva, če bi odobravali take stavke. "Sedeče stavke so neke vrste anarhija, ki je po zakonu kazniva," je dejal sodnik prosilcem. "Vlada, ki daje državljanstvo, garantira tudi lastninske pravice, katere morate vi braniti. Sedeče stavke Sedeča stav|ca v no-gavičarski tovarni Kompanija izpoalovala injunkcijo Philadelphia, Pa. — (FP) — V tovarni Aircraft Silk Hosiery Mills je bila oklicana sedeča stavka, ko je druAba odklonila zahteve glede Bvišahja mezde in skrajšanja delovnika. Kompanija se je takoj aatèkla k sodišču, da dobi injunkcijo proti uniji in izsili izpraznitev tovarne. Okrožni sodnik Harry S. Mc-Devitt, znan aovrainik organiziranega delavatva, je takoj u-godil kompaniji in izdal injunkcijo, katero pa nihče ne izvaja. Ta sodnik je pred šestimi leti prišel v konflikt a federacijo no-gavičarskih delavcev, ko je ta vodila stavko v tukajšnjih tovarnah. Izdal je injunkcijo, ki je prepovedovala plketiranje in vse druge stavkovne aktivnosti. William Leder, uradnik noga-vičarske unije, ja dobil zagotovilo od l^ewisova organizacije CIO, da bo .podpirala sedeče stav-karje pri Artcraft Hosiery Co. Dalje je rekel, da bo njegova u* nija organizirala velike delavske demonstracije pred sodiščem, ko se otvori zaslišanje proti sedečim stavkarjem. Marshall Hosiery Co. je tudi izzvala stavko, ko je naznanila, da bo ustavila obrat v svoji tovarni v Philadelphiji in poslala stroje v drugo tovarno v Fieda-lu. Va. PREISKAVA KRŠENJA PROUTRUST-NIH ZAKONOV Justični tajnik naznanil akcijo BARONI JEKLA PRIZADETI Dve novi organizaciji avtnih delavcev Detroit, Mich. — Dve novi organizaciji — American Labor League in Independent Km-ployes Assn. — sta bili ustanovljeni v Michiganu proti uniji združenih avtnih delavcev. O-be sta že vložili aplikaciji glede inkorporiranja. Ameriška delavska federacija in Odbor /.u industrijsko organizacijo nasprotujeta inkorporiranju delavskih unij. Argument je, da bi si unije lahko naprtile odškodninske tožbe v zvezi • stavkami, če bi bile inkorporirane. Ameriška delavska liga išče člane med avtnimi delavci v Detroitu, Zveza neodvisnih avtnih delavcev pa je pričela z organi-zatorično kampanjo v Fllntu, kjer ima korporacija General Motors večje število tovarn, Avtna unija pravi, da ima ve-6ino med delavci, ki delajo v avtnih tovarnah v FlintU, škodujejo narjmi vlade." Hunter je dalje rekel, da sodišče lahko odkloni državljan stvo vsakemu prosilcu, če v svojih odgovorih na stavljena vprašanja Izreče mnenje, ki bi dokazovalo, da prosilec ne bi mogel biti dober ameriški državljan. Waahlngtonl D. C. — (FP) — Iz zanesljivih virov je prišla vest, da bo predsednik Rooaa* velt zahteval preiskavo glede kr* Senja antitrustnih zakonov, po velikih korporacijah, ki imajo monopole, kar jim omogoča navijanje cen. Homer S. Cum-mings, načelnik federalnega ju-stičnega departmenta, je v razgovoru s poročevalci omenil, da bo njegov department podpiral Rooseveltovo administracijo v tej kampanji, toda prej mora proučiti problem v detajlih, nakar bo podvzel akcijo. . Vprašanje antitrustnih zakonov je ponovno prišlo na površje, ko so nekatere jeklarske kor-poracije predložile identične ponudbe v zvezi z vladnimi naročili jekla. Cummings je dajal, da je uspešna prosekuclja jeklarskih korporacij nemogoča zaradi stališča sodišč, zato je on sa revizijo antitrustnih zakonov, medtem pa naj bi federalna o-brtna komisija zbirala podatke o zaroti jeklarskih in drugih korporacij, ki imajo monopola. Senator Borah je v svoji izjavi pobijal argumente justičnega tajnika. Dejal je, da >o antl-trustni zakoni dovolj strogi in da ima federalna vlada„vao potrebno legalno oblast, aa stopi na prste monopolističnih korpo racij. Federalna obrtna komisija lahko zbere potrebno evidenco v kratkem času, nakar vlada lahko podvzame akcijo proti In-jdustrijcem, ki v svojem lovu na profite kršijo antitrustne zakone. Ko je kongres uveljavil zakon gospodurnke obnove, Je vlada odnehala v svoji kampanji proti monopolistom, zato Industrije! ne morejo razumeti, zakaj naj bi bila vlada zdaj bolj stroga kot Je bila. Kongres je nedavno dovolil $217,500 za financiranje preiskave kršenja antitrustnih zakonov. Goering konferi• ral s Stojadino-vičem na Bledu Bel grad, ti. maja. — VVIIhelm Goering, Hitlerjev minister avia-cije, Je dos|>el zadnjo soboto na Kled, kjer je ostal do torka zvečer in konferiral z ministrskim predsednikom dr. Milanom flto-jadinovičem In knetom Pavlom. Goering Je urglral, naj pookrbi-ta, da bo Jugoslavija tesno sodelovala z Nemčijo In Italijo. Japonski milharisti ignorirali Volitve Delavska stranka ima 37 poslancev! Tokio, 6. maja. — Hajašijcva vlada, katero kontrolirajo mili-taristi, se ne zmeni, da bi podala ostavko in naredila proator pred* atavnikom političnih atrank, ki so sijajno zmagale pri volitvah zadnji petek. To pomeni, da Je general Sen j uro HajaŠi, predsednik vlade, ignoriral volitve In namerava ostati na krmilu kot vojaški diktator. Namesto da bi se pokoril mandatu volllcev, je general Hajaši včeraj svaril no-volsvoljene poslance, "naj bodo previdni in naj prisnajo nenavadno situacijo, katera zahteva, da njegova vlada isvede nekatere, nujno potrebne nčredbe". Popolen Izid volitev je sledeči: stranka Minseito (konservativci) ima 179 mandatov, atranka 8 e I j u k a JI (demokratje) 175, stranka Soeialna masa (delavska) 87 in dve strančicl, ki podpirata militaristični relim, 80 mandatov; ostali mandati so rastreseni na rasne neodvisnlke. Največje presenečenje je sbu* dila japonska delavska stranka (Socialna masa), ki Je pri teh volitvah več ko podvojila svoje mandat>; doslej je imela 15 poslancev. Postavila Ja samo 05 kandidatov v raznih industrij* skih mestih In od teh Je bilo 37 Izvoljenih. Morrfte Wal mm flevo). čUn «nI Je čaonpUnlh delavcev, hI Je | preaoa, ha je vrhovno oodUče potrdilo Wagner Jot zakon. Zraven no dobil alvrtwi pri Anooclaled )e M. fcrnal, Wataunov odvetnik. Zatiranje delavskih unij v Kanadi Organizirani delavci protestirajo Montreal. Kanada. — (FP) — Grožnja vlade province Quebec, da bo smatrala zahtevo glede zaprte delavnice za zaroto, ja ras-kačlla uiiloniste v Kanadi. To pretnjo je izrekel William Trem-blay, minister dela v provlnčnl vladi, ko je krajevna unija International Ladles Garment Workers odklonila predložitev svojih zahtev v rešitev posebnemu odboru, ki ga Je imenoval Trem-blay po isbruhu ftavke v tukajšnjih oblačilnih tovarnah, Minister Je posvaril stavkarje, da bodo obtoženi zarota na podlagi starega zakona, če bodo vztrajali pri svoji zahtevi glede zaprte delavnice. 'Ta zahteva ne more biti sprejeta kot zadosten vzrok za zavlačevanje pogajanj glede poravnave stavke", se je glasil telegram, katerega je Tremblay poslal uradnikom uni- J*. Unija Je oklicala stavko, da prisili organizacijo oblačilnih tovarnarjev na kolektivna pogajanja. Neodvisni tovarnarji so se kmalu podali (n priznali unijo, velika večina pa je apelirala ua vlado, naj Ji priskoči na |>omoč v Mu proti uniji. Raoul Trepanler, predsednik sveta strokovnih in delavskih u« nij v Montrtalu, Je dejal, da Je oblačilna unija branila le pravice svojih članov, ki so šli v boj, da izvojujejo priznanje in zapr to delavnico, "Take delavnice so sbsolutna potreba v nekaterih industrijah, zato Je bila unija v pravem, kar je vztrajala pri tej zahtevi in odklonila vmešavanje provinčoe vlad*," Je rekel Tre-panier. "Ako provinčna vlada priznava načelo svobodnega or* ganisiraiija, tedaj ne «m« voditi opozicije proti zaprti delavnici." Kanadski korigre« delavskih o-nij In druge delavake organize cije proteetlrajo proti provlnčnl vladi, ki se je v stavki oblačil-nih delavcev postavila na stran tovarnarjev. V protestu nagla-ša, da Iki pobijala vaa gibanja, katerih cilj jo <«lprave zaprte do-lav nice, VELEMAGNATJE VREVOLTIPROTI NOVEMU DEALU Vlada potiska ameriiko ljudstvo v propast WAGNER JE V ZA-KON OŽIGOSAN Washington, D. C. — (FP) — Virgil Jordan, predsednik Splošne Industrijska konference, organizacije valeblBnlsa, ja na sestanku eksekutlve Ameriške trgovske zbornice urglral ravolto proti "newdaalskl" administraciji, ki uničuje svobodno trgovino In privatna podvaetja. Ta administracija vodi ameriško ljudstvo v revščino, trpljenja, konflikte, rasočaranje In demorall-zadjo," Ja rekel Jordan. "Vsi bomo postali sužnji država In se vrnili na mrtvo točko, ki ovira napredek. To je revolucija in s revolucijo ne morete skleniti kompromisov. Vssk, ki odklanja sodelovanje s revolucijo, Je likvidiran, VI se na morete zanašati na človeka na oestl, da vas bo branil pred revolucijo." Jordan Je dalja rekel, da A-muri ko potrebuje voditelja, ki bi znal organizirati kampanjo drastičnega čiščenja, silovit moralni odpor proti sablodam, drugače ae ameriški narod ne bo isognll pogubi, ki ga čaka na koncu cesta. Njegov apel na splošen odpor proti "new dealu" Je bil sltöen Hitlerjevim 1, 1982, ko ja napovedoval, da bodo nacljl rešili Nemčijo, če jih ljudstvo postavi k vladnemu krmilu. Hplošna Industrijska konferenca, kateri Jordan načeluje, Ja organizacija industrijskih mag-natov. Glavno liesedo v tej organizaciji imajo Du Pontl, mu-nlcljskl magnati, Alfred P. Sloan, predsednik korporacija General Motors, Orlando Weber, predsednik Allled Chemical A Dys Corp., munlcijske firme In John H.. Hammond, predsednik Bangor a Aroostook železnic. Ta Ja edina železnica v Ameriki, ki se Js doslej uspešno upirala železniškim bratovščinam, ki so skušale organizirati delavca. John 1). Black, član člkaške odvetniške firme Strawn, Win« ston, Shaw a Black Ja silovito napadal Wagnerjev zakon. Dajal je, da Je silno pristranski, ker daje delavcem velike pravica, delodajslcem pa nobene. Ta odvetniška flhna Je takoj po apre-Jetju Wagnerjevega zakona v kongresu na|>ovedala, da ga bo vrhovno sodišče ubilo, a zgodilo se Je naaprotno. Padanje rojstev v fašistični Italiji Mussolini bo dajal na« grade stariem I (M m. 5. maja. — Fašistična vlada Is i dala staršem 13 do 88 centov na teden za vsakega novega otroka, ki ga dobijo. Ta skems je del Musaolinijevega načrta, čigar cilj je ustavitev padanja rojstev v Italiji. Ako je bodoči oče tovarniški delavec, se bo nj«*gova tedenaka plača zvišala 25 centov, ko bo rojen prvi otrok, ko bo rojen drugi 03 centov, za tretjega ho dobil 114 centov več In za četrtega $1.50 več. Ako bo število njegovih otrok nataolo na de-aet, t*daj bo dobival dodatno plačo $3 75 na teden, Fašistična vlada pričakuje, da bo načrt glede (lajanja nagrad povečal število rojstev. p«oa?«Ti PROSVETA TN K RN l.lfj IITEN M BNT «UMUI IM LASTNINA HOVKNIU N*BOUMB roOruttNK JBDNOTB fcr ttM liftiM M«a—i _ I m Mntn* «rte» da*«» <•*■■—» u M« m Mt» MM w pal Ma. »IM m tam Mli m Is CImm HM m «M* lato. I* T» a» »al lato t «• toeaaaietoe MM. Mt far toa UalUÍ toatoa (•■«•»* I* iii »O par raar. Oto*«! aai Oton» HM »ar paw. HM pav f» tO.) aa ar*a|a pa1l)a«alto to « ■ pa »r—*«l -Maa—itoM a# »■■»■t-•ftUtaa «M Mt to nima Ottov p lapa, poaaM. ato. «411 ka •■M atoa .............to •«*• Mul«, aa vaa, kar laM aMk a MM PROSVETA MfM Saw LawMtola Aw. cm»—a. MBMBBB OF TMB 7KUKBATBB r Dalum v uklvpaiu. aa prlairr < March II, l»»7), polap vatoca mm aa aaalava paaiaal, k im l< i I« olltlkov, ki so na sunsj znani kot zelo koiiMervativnl demo-kratje. Znani napredni magazln The Forum je v svoji msjski številki objsvil dolg članek, kako člkaška šoUka uprava vodi javne šola izsa Cermaka. Avtor tega članka je Milton R. Mayer, bivši Hearstov reporter, ki Je pa obrnil hrbet Hearst u. Javne šole vodijo na ta način, da jih sistematično uničujejo! Vs| člani šolskega odbora s člsni mestne uprave vred |M»šllJajo otroke v privatne katoliške Aole. javne šole so jim pa največji trn v peti. Odprta olxiotiitev je bila. da se to vrši ns ukaz višje katoliške duhov-Ščin4| v Chicago; naj bo ot»d<»liitev resnična ali ne. dejstva so dokst, ds se lo vrši. Pret\eao jim Jo dala depresija, ki Js enako zadela vse ustanove, ampak vse "varčevanj*" mora itl na račun javnih šol. Tfko so ts šolo oskubili, sadoliili in zmirvsrili. ds so dsnes ko-a> v aadaji koloni) vseh ozirih. Udeležba tako veli ka, da take ne pomnijo. Na predvečer so fantje in dekleta dvorano lepo okinčsli. Njihovo sodelovanje se je izkazalo tudi na slavju. Bila je taka gneča, da se nisi moge| ganiti, kljub temu da je tisti večer neprenehoma deževalo. Nihče ni mislil, da spet preti povoden j, toda deževalo je kar naprej in v pondeJjek so radi Jilcl oznanjevalci povedali, da J« v Pennl povodenj in voda dere naprej. Torej spet povodenj! Napo-vedsli so, da bo voda naraala na 45 čevljev nad normalo, kar se je tudi v sredo zgodilo; dosegla je višino 46 čevljev in 10 inčev. Vae nižine so bile poplavljene in otok Wheeling je bil seveda spet ves pod vodo. S hriba se je videlo le eno ssmo veliko jezero, hile pa so izgledale ko gosi na vodi. Poplava je prizadela spet tudi naše rojake v tukajšnji bližini, in to že CETRTlC v 15 mesecih! Povodenj je z« dvt dni ustavila ves obrat. Ko je pričela upadati, je upadala zelo počasi. Uničeni so vsi vrtovi In polja, tako da bodo morali ponovno o-rati in sejsti. Cas je že, da se bi v Wash-ingtonu končno zganili ter pričeli z varnostnimi projekti za preprečenje povodnji. Toda govorijo in pišejo le takrat, kadar poplava prizadene ubogo ljudstvo, potem pa je spet vse tiho, kakor hitro voda upade. Skoda vsled ponovnih poplav je velika in ljudje mnogo prestanejo In pretrpljo. O poplavni situaciji se je razpravljalo na redni seji društva št. 18 8NPJ dne 2. maja. Prizadeti so se pritoževali, da jih vselej Rdeči križ pri delitvi podpore ali pomoči prezre. Vsled tega je bilo sklenjeno, da se apelira na gl. urad SNPJ, da v slučaju ponovne poplavne katastrofe pomaga prizadetim članom direktno, ne pa prispevati v sklad Rdečega križa, kakor zadnjič, od katere vsote ni prizadeto Članstvo prejelo niti centa. V mnogih slu-čsjih ravnajo s prizadetimi kakor se bi iz njih norce brili, ksr pač srd prizsdetih še povečs. Nadalje se Je na isti seji rsz-pravljalo o lemontski brošuri Naši straži, ki je bila razposlana našim članom osiroma društvenim uradnikom in delegatom. Naše društvo tako iwčetje najstrožje obsoja, tako tudi obsoja početja Johna Lokarja. Društvo št. 18 SNPJ je eno največjih v tem okrožju in tudi eno najstarejših ter se vedno ravna in BAvsema sa in po principih SNPJ. NaAe društvo stoji sa stališčem Prosvet«. Nadalje je naše društvo dalo svojemu delegs-tu nalogo, da deluje na tem, da ne bo v bodoče v gl. uradu SNPJ uradnikov, ki bodo pomagali našim največjim sovražnikom, da bodo širili sovraštvo in prepire pri SNPJ. Dslje, da delegat deluje, da pridejo v gl. urad molje, ki bodo trdno stali za principi SNPJ. Obenem se tudi apelira na vso delegacijo, da dela v i-stem smislu. Reakcija nsj ostane v mejah svojega območja, kamor spada. SNPJ je bila ustanovljena na delavaklh in svobod-nomiselnih principih, zato pa je največja dolžnost Člsnstvs in gl. odbora, da te principe ščitimo In branimo, ne pa obratno, da jih l>i (»odirali, kakor dela l>r. J. Lo-kar! Pomnite, da si Je tista Strata Is Lemonta osiroma tisti patri. ki so jo isdall, vzela br. J. I karja za svoj vsor, baA Is iste hiše, Iz kstere prihsia on. In danes? Zbudite se, delegat je In dele-sat in je! Napravite SNPJ In Proaveto to, kar morata biti! Storite svojo delavako dolftnoat. storite dolžnost pionirjev-ustanoviteljev SNPJ! Naredite enkrat aa vselej konec intrigam proti SNPJ. sicer bomo obsodili vas, ds bo pomni Is naša zgodovina! Proč s Našo stražo! Naj Iivi delavski duh v največji slovenski delavski podporni orga- Cetrtek. žico Naša straša is Lemonta, ki so jo Izdali in rastfoslsli tam lep dan in nam ae Je posrečilo, ds smo ga praznovali na izredno lep način. Naša prireditev je imela mednarodni značaj, kajti zastopane so bile razne narodnosti. Med nami je bil tudi SkofTbro ve, da in pa Košenina. - bode pri SNPJ kakor pri kateri Sedaj pa moramo spet pričeti drugI slovenski jednoti! jI patri. Potbbbo J«, da se Ufn lenuhom polteno odgovori, kajti v|wk član nftie jednote do-ima veliko več svobo- skemu gibanju v spJošnem! Ako bo delegacija izvršila in izpolnila svojo dolžnost ter sprejela zaključke na podanih principih, bo storila svojo dolžnost, katera Ji je bila kot delegaciji poverjena od Članstva SNPJ. Nobena Straža ne bo ukssovala, kako naj se vodi SNPJ! Mi sami smo dovolj zmotni to delo izvršiti! Roke proč od našega dela in od naše SNPj! To naj bo naše stalno geslo! O vsem tem se je razpravljalo In sklepalo na redni seji društva št. 13 SNPJ dne 2. maja. Vai sklepi so bili sprejeti soglasno! Kakor že omenjeno v prvih odstavkih tega dopisa, nas je spet obiskala poplava, in to baA pred proslavo Prvega maja, ki jo je aranžiral klub št. 11 JSZ. Vsled tega igralci niso mogli k glavnim vajam, kajti pot, ki vodi k dvorani, je bila pod vodo. Voda je upadla Šele na večer pred prireditvijo. Skrbelo nas je, če bo šla tudi naša proslava po vodi. Imeli pa smo tudi več drugih neprilik z igro. Izkazalo pa se je bsl obratno. Imeli smo lep dan, kakor nalašč za prvomajsko proslavo. Ljudje so pričeli prihajati in nastopil, je čas začetka. Zopet zapreka zbolel je eden naših igralcev. Sli smo ponj in fant (Henry Potnik) se je okorajžil ter izvršil svojo nalogo. Pror gram se je pričel z majhno zamudo, ljudi pa je bilo izredno mnogo, da je bila dvorana polna občinstva. Nikdar si nisem predstavljal, da bo vse uspelo tako lepo, kajti zaprek smo imeli nič koliko. Ves spored jc šel urno naprej. Potem je bila prosta zabava in ples. Dvorana je bila mnogo premajhna. Videl si ljudi iz Sharons, Yukona, Moon Runa (Jerala z vso družino). Cvel-bar ga zna imenitno lomiti, je pravi tip humorista. Obiskal mc je tudi na domu in rekel, da sem z ozlrom na pijačo pri bari podoben BarblČu. (Mords se bo stvar Še obrnila, ksj se ve?) Naša okolica se mu je dopadla, gotovo pa se mu ne bi v sredo, ker bi moral k nam s čolnom. Dalje so bile reprezentirane naselbine Plney Fork, Neffs, Glencoe, Maynard. Slanovec nas ne pozabi, tako tudi ne Nace, Zsvršnik, Zajčevl In Maurl iz Neffsa, Albina K ruvanja pa tudi ne. Bellaire in Shadyside: Pavlinich in V u sel ich; Elm Grove. Mladi Victor Hribar, dalje Kosem. Kraso-vec in drugi. Blaln: GlogovAek, Plovar, Koželj, Mihelčič in drugi. Rečem vam, da so prišli po-setniki resnično od blizu in daleč. Dvorana je bila tako nabita občinstva, da klub At. 11 še nikdar v svoji zgodovini nI imel tske udeležbe. V Imenu kluba se vsem skupaj najiskreneje zahvaljujem! Kobler je na primer dejal, da se mu je program zelo dopadel in zabaval se je, tako tudi vsi drugi. Vsem se je do-psdel spored in tudi godba Glavno je, da se zsdovolji večina. To smo skušali storiti in u-spelo nam je. Prvi maj je bil res z agitacijskim delom. Vsled tega se pozivajo vai člani kluba št. 11 JCZ, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje v nedeljo dne 1«. maja ob 10. dopoldne. Rešiti moramo več važnih stvari, med temi par zelo resnih, ker se tičejo direktno našega kluba. Ne pozabite tega vabila, ki J« zelo važnega pomena, kajti lahko pride do slabih posledic, ako ne boste navzoči. Joaeph Snoy, 13. John Bakle. Vladimir Copi« New York, N. Y. — Dne 80. aprila je tukajšnji New York Evening Post objavil vest od svojega posebnega poročevalca Ge-orga Seldesa, ki se mudi na španski fronti, da se je razgovarjal z brigadnim generalom Vladimir jem Čopičem, ki poveljuje med narodni brigadi na lojalistični strani. Ker vem, da bo zanimalo Čitstelje Prosvete izvedeti par podrobnosti o Vladimirju Copi ču, jih bom tu na kratko navedel. Vladimir Čopič se je rodil v Senju, hrvatsko Primorje, okrog leta 1890. Ljudsko šolo in gimnazijo je dovršil v Senju, nakar se je vpisal in absolviral mo-droslovje na zagrebškem vseučilišču. Pri volitvah leta 1921 je bil izvoljen za narodnega poslanca v ustavotvorno skupščino. Leta 1925 je bil aretiran in za prt kot vodja komunistov, a kma lu se mu je posrečilo pobegniti v Moskvo, kjer je bil nameščen kot učitelj. Vladimirjev oče je bil čevljar in cerkovnik ali mežnar senjske pravoslavne cerkve. Njegova mati je bila katoličanka. Oba roditelja* sta bila rojena v Senju. Iz takega zakona so otroci moškega spola pravoslavne in otroci ženskega spola pa katoliške veroiipovedi. V družini je bilo pet sinov in tri hčere. Te podatke imam is osebnega poznsnja, kajti Vladimir je bil moj sošolec na gimnaziji v Senju In moja žena je z njim v daljnem sorodstvu. Ivan Mladineo. Stav kar ji vztrajajo PiltsbuFfcfc» PR. — V tovarni McGraw Wool Co. je uposle nih dosti Slovencev, med njimi tudi več članov SNPJ. Pr£d ve-ikonočjo so bili sktivni za industrijsko unijo CIO. V četrtek so še delali, ko so pa dne 29. marca prišli ns delt), so videli na glavnih vratih napis, ki jim je naznsnil, da je tovarna do nadaljnjega obvestila saprta. Seveda so delavci takoj spoznali trik kompanije, da jih je enostavno izprla. Takoj so organizirali piketno stražo, ki je na delu dan in noč, obenem pa dokončali z organiiiranjem še ostalih delavcev. Danes Je že 98 % delavcev v uniji, Vseh delavcev in de-avk je 487. S prostovoljnimi prispevki unijskih članov'in drugih so si postavili kuhinjo za i'lane, ki so na piketni straži; podnevi piketlrajo ženske, ponori pa moški. Ce se sodi po njihovem skupnem nastopu in solidarnosti, se lahko reče, da jim Je zmagt zagotovljena. Vprašanje je le, kdaj bo minila olab-nost gospode, kateri odločajo pri tej družbi. Dotična kompa-nija ima dve tovarni; v eni delajo ženske in v drugi moški. V aktivnostih se ženske še posebno odlikujejo. Stavka mirno poteka. (Te informacije mi je dal br. Jos. Verhovšek.) John Ban, 118. Dolar jim je Bo«! Crested Butte, Cok>. — Dne 29. marca sem se odpravil v Trinidad po opravkih. Na postaj sem srečal Matta Savorno in njegovo soprogo, ki sta bila namenjena na pogreb Mattovega bratranca Toneta Gornika v Pue-blo. Pogreba sem se udeležil tudi jaz. Ko sem prišel k pokojni kovi sestri mrs. Jaklich, je povedala, da je župnik Ciril Zupan odrekel pokop, ker mu ni hotela dati |50, ki jih je zahteval za pogreb. "Toliko mu pa že ne dam," je dejal Jaklicheva. Pokojni Tony je bil pokopan po ci vilnih obredih ob veliki udeležbi puebliklh rojakov. Bil je član JSKJ in sočlani so se od njega poslovili uradno. To so vam Kri stovi namestniki, kakršen je Ci ril Zupan! Dolar je njihov Bog Naj omenim, da je več članov društva 397 SNPJ prejelo knji- Pasja logika ¿3 Pomladni koncerti Chicago, III. — V nedeljo 25. aprila je moški zbor Prešeren pri. redil svoj redni pomladanski koncert z igro. Prijatelji petja in našega zbora so se številno odzvali našemu vabilu in dvora no SNPJ do zadnjega kotička napolnili. Psvel Prešerna se vam iskreno zahvaljujejo za poset. Bodite prepričani, da boste v bodoče prav tako zadovoljni z na širni sporedi, ako ne še bolj. Kaj ti pevci imajo le takrat veselje do petja in učenja, ako vidijo, da jih občinstvo podpira. V nedeljo 9. maja pa se odpeljemo v sosednji Waukegan, kjer se bomo udeležili pevske manifestacije. Zbor Prešeren se je vselej rad odzval vsakemu vabilu, kajti obstanek nam je zagotovljen le takrat, ako bomo sodelovali v bratski slogi. Dne 28. maja pa bomo sodelovali na koncertu najstarejšega slovenskega zbora v prostranem Chicagu, namreč na koncertu zbora Slovan v So. Chicagu. Prešernov dramski odsek bo na Slo-vanovo željo uprizoril enodejan-sko Aaloigro "Ne kliči, vraga Prijatelji petja in Slovana ste vabljeni, da posetite tudi njiho vo prireditev! Clan Prešerna. 0 Večerinka kluba SDD Detroit, Mich. — fcenaki ali gospodinjski klub Slovenskem delavskega doma priredi večerin-ko v soboto, dne 15. maja, v domovih prostorih na 487 Ä. Liver-nois ave. Vstopnina jo prosta. Rojaki, nikar ne zamudite te prilik«, kajti nudilo s« vam bo obilo vesolja in zabave! Naš klub bo skrbel sa dobro postrežbo v jedači in pijači. Za ples bo igrala najboljša slovenska godba, ki bo isvsjala domače in ameriške komade. Obljubljamo vam, da bo zabave dovolj zs stare in mlade. Uljudno ste vabljeni, da se udeležite v velikem Številu. Pripeljite tudi svoje prijatelje ter znance s seboj, ds bo več zabave. To bo gotovo naša poslednja veselica v tej sefconi. pred no gremo piknikovat v prosto naravo. Zato pa na veselo svidenje 15. maja v SDD! Mary Tehovntk, 518. S pota Chica«*, VIL — Zadnjič sem priporočal delegaciji enajste konvencije SNPJ, ki se bo vršila v Clevelandu, ds deluje sa ponovno izvolitev starih odborni-kov, nisem pa povedal s«*aj. V času kri se. na primer, je najboljše. da vodijo jednoto izkušeni ---w I ■ odborniki, kajti nihče no ve, Slike kaše detektiva Y sle A Towae ( o. v Detroit o. ko grosi a kdaj nas spet obišče blagoslov količkom ntavkarjt. } pgfr m y Pritožimo se v Moakvo» Tone Rešta, član društva Sv r-^, Protazija Št. 800 Katoliške narodni* dolgo časa tuhtal, kam bi poalal pritj^ kancelarju svoje zveze. Vprašal je ¿t * * mislil, stara, komu in kam bi po«U| ¿JJ "Zmirom praviš, da sem bedasta da in tako dalje — čemu me zdaj vpraiuiJ? najbolj kočljivi zadevi?" ie odgffil* Ton« Rešta je stopil h krtu, nJJ2 mu Članu društva Sv. Gervazija in S3 Kam in komu naj pošlje pritožbo? ^^ Krt je založil svež Čik in modroval- "V nje je, kaj bi ti rad dosegel. Ce išlai 15 delaj pO pravilih Katoliške narodne zvJTl se pk rad tnesel in če ti je za tem, da Ju pritožba raznese po vsem svetu, tedaj j01 na dom Stranke, katero naša Katoliška nan zveča najbolj sovraži. V tem slučaju poilji jo pritožbo naravnost v Moskvo ..." Tone Rešta je poslal svojo pritožbo v 1 kvo. • a •' ClO in kardinal Komunisti v Moskvi so pohvalili C10, L sovo industrijsko organizacijo v Združenj žavah. Kaj to pomeni? Kaj pomeni! Komunisti ne bodo hvalili kaj, kar jim ne služi . . . Pomeni torej, d* wisov CIO jadra v komunizem! Bok »e ni smili-- Komunisti v Belgiji so pohvalili kard in nadškofa v Malinesu. Kaj to pomeni? Hm, kaj pomeni! Komunisti ne bodo bi nekaj, kar jim ne služi . .. Pomeni torej belgijski kardinal in nadškof jadra v koa zem! Bog se ga usmili-- ♦ a a Pater Jeremija je "informiral" vernik Pater Jeremija: "Ker je za vsakega dol vernika smrtOn greh, ako čita Prosveto, dlnski list, Proletarca, Enakopravnost in predek, bom vam zdaj jaz — ki mi je Boi volil, da lahko te liste čitam brez greha - vedal, kaj pišejo. Cujte torej, dragi krist Prosveta piše vsak dan na vseh štirih itn ob sredah pa na osmih, da ste vi norci in čugarji, tatovi in roparji. . . Vidite, taka peklenska kača! Mladinski list piše Bogu lo začetnico in prinaša vsak mesec največji njarije o menihih in nunah . . . Vidite, ti satan pohujšuje vašo mladino! Proletarct vsak teden od prve do zadnje strani, da a In da ste vi kanibali . . . Vidite, tak je t klenski evangelij! Enakopravnost piše di dnevom, da ste vi katoliški možje krivi, i bila sedem let depresija ... In tako dalj«. tim vas pri vseh svetnikih in svetnicah h ne čitajte teh listov! Samo mene poslal Jaz vam vse prav povem . . . Prihodnji* spet povem, kaj bodo pisali. Jaz vem, kaj pisali čez šest mesecev!" —-- a a a Kazen božja na obeh koncih ... Kadar je v Mehiki potres, je tega kri« hiška vlada, ki je zaprla cerkve. Pred kratkim so verniki ssmi odprli cerkev in prišlo je toliko vernikov, da i podrl pod pod njimi — in spet je bili I brezverska mehiška vlada, ki je pustili t ke v cerkev , . . Mleko raz»trupl ja kavo Izločevalno delo obisti se po črni kij poveča. Na srcu opazujemo po večjih I nah črne kave sprva počasnejši utrip, BI tem pospeši in postane nereden.^ V -P® menijo, da se kvarni učinek kave po m še tako majhnih količin mleka bistveno H ša. J S tem vprašanjem se je bsvil praški Ij kolog dr. E. Starkenstein. Ugotovil M sti po mlečni kavi v resnici ne vrmji močnega izločevalnega dela kakor po« vi. Do istih zaključkov so priAii tudi p» skovanjih na dunajski prvi mediciniU" liški kliniki. Potrditi so mogli nje, da mleko razstrupi kavo. Nap»w nič manj nego 200 poskusov, ki so ds«" rezultat. Kdor rad in pogosto pij«"" torej dobro stori, če ji primeša nekon» pelj mleka. Kava s tolčeno smetano^ novih raziskovanjih nsravnost hig'«»-' vilo. Ženska - motki - Na zadnji seji dunajske *drsfni**jj Je poročal prof. Novsk o čudnem W spremembe spola. Neka ženska, ki Iteje danes 34 let, r vijala do 20. leta popolnoma norm*»» j v ničemer razlikovale od drugih , tedaj pa se je na sunaj poč*s' J p Dobila je brado kakor moški, tako * rala X*ak dan briti. Glas ji J« JT^ in molki, mišičje na rokah se J» J« kor moškemu. Ko so Jo t«ne,J,t;,.k7a2 odkrili, ds i ms na jajčniku Kakšne vrste naj bi bila U zunaj spet odločno spreminjst». p a ¿pet prava tonska, tako da se■ J*r mesecih v ničemer več ni rsr.ns«' gih ftensk. Zdravniki si ssdaj se prav za prav vsroki teh čudstf^ (Dalj* it pnr» kolon* ' maj še okostje. Se nekaj let ns in javno šole v Chicagu bo tre'* Naši klerikalci so lahko trt**-činskega vala v Chicagu i«W» ïTRTEKJJL^ .jjjjfrrrrrrri---1—i------r~ri— Vesti iz Jugoslavije imMOK DVEH ZAIJUB-^Tjeníev karabinko, se* »trdil « ^ x revolverjem torek dne 20. aprila je neki Jfki je nabiral dracje po "^¡.ljubljanskem polju letalih, našel ob neki L dvoje trupel: pod smre-L ležalo mrtvo mlado dekle, enih nogah pa je leia mr-podnarednik. Ob obeh trup-eležalo dvoje orožij: kara-, ¡n revolver. BUo je očitno, jre za samomor, uvedbe so dognale, da gre letno Frančiško Hribarje-| Ljubljane in 23 letnega urednika Ivana Lamberta, t služil pri kolesarskem banu v Ljubljani, a je po ro-x Vojvodine. Hribarjeva je i hčerka prodajalke Hribar-ki ima stojnico na Ijub-ikem trgu. Hčerka Francka ospodinjila materi in bratu, nekaj meseci pa se je na veselici v Šiški seznanila s prednikom Lambertom ter se močno zaljubila drug v ega. Lambert je poslej škornje dan hodil s Francko na iode. zahajal pa je tudi na dom, čeprav se je dekletovi upirala tej ljubezni. Ni o vleč, da si je lepo dekle Ia za fanta podnarednika, ne bo mogel kmalu nuditi na in bo šele z leti prišel do ki bi bila zadostna za no družinsko življenje, rze je prav zaradi tega na-ovanja na eni strani in ve-jubezni na drugi strani pri-o samomora iz obupa, torek zjutraj je mati kot ivadi odšla na trg, kjer ima ico. Opoldne hčerka ni pri-kosila kot po navadi, Češe je mati čudila. Ko je f prišla domov, ni našla ie doma. Ko je tudi ponoči o, je začela hčerko iskati lestu vsa obujiana. Nasled-an pa je zvedela, da je šla tom v smrt. Inarednik je prišel proti k Francki ter sta odšla na K)d proti Ljubljanskemu po-r mrak. Blizu letališča sta v boršt ter se okrog de-poslovila od življenja. Ker idi deblo smreke, pod kašo našli trupli, ranjeno od k domnevajo, da sta samo-izvrAila takole: dekle se je vilo k smreki, fant pa ji je ivil karabiriko na srce in H. Krogla je šla dekletu «rte i„ skozi deblo. Bila je u mrtva. Nato je podnared-lognal iz revolverja kroglo '' prsi. Oba strela sta bila m v nekaj minutah sta ivela. niču umrla ¿ena in je bila tudi Julka ie nekaj let vdova, sta se odločila za poroko, da vsaj na pozno starost uresničita mladostne želje. Poročila sta se, toda po poroki je Kataniča pač od razburjenja in veselja zadela kap in je umrl v naročju svoje priletne neveate-žene. Skapin spet pred sodniki. — Skapin je znan tržaški svedrovec, rojen v Ljubljani, pristojen v Vipavo in italijanski državljan, svoje življenje pa živi med Trstom in Ljubljano. V Ljubljani izvrši nekaj vlomov in se vrne v Trst, odkoder spet ob prvi priliki pohiti v Slovenijo vlamljat. Če pa ga zaloti policija, mora pred sodnike in v kaznilnico, potem pa spet izgon v Trst in tihotapska vrnitev z vlomilskim orodjem. Od leta 1919 je Skapin policiji dobro znani vlomilec in pogosto je že moral pred sodnike in v kaznilnico, kjer je odbil vsega skupaj že nad 13 let! Pred nekaj leti je prišel iz kaznilnice in bil izgnan v Italijo, ker ni naš državljan. Tamkaj so ga ob abe-sinski vojni poslali v Abesinijo, kjer je z avtomobili prevažal strelivo in topove. Ko »e je ranjen ali bolan vrnil na Vipavsko, je pa spet snoval načrt, kako se pretihotapiti v Slovenijo in izvršiti nekaj dobrih vlomov. Pred meseci je z dvema pajdašema, Portellijem in Crocejem, skušal na skrivaj priti čez mejo. Por-telliju in Skapinu je uspelo, Cro-ceja pa so ujeli graničarji, ki so nato obvestili ljubljansko policijo, da je prišel v državo slavni Skapin s tovarišem Portellijem. Ljubljanska policija je vedela, da ima Skapin v Ljubljani tudi svojo ljubico, ženo nekega delavca, saj ji je ves čas pisaril iz Abesinije. Ker pa je bila policija tudi obveščena, da je Skapin dobro oborožen ne le z vlomilskim orodjem, ampak tudi z revolverji, je morala policija ravnati precej previdno. Toda Skapina ni mogla izslediti, pač pa so se začeli pojavljati vlomi. Nazadnje so ju zalotili, ko sta vlomila v Če.vljarsko delavnico na Dunajski cesti, toda Skapin je zbežal, Portellija so prijeli. Nekaj dni nato pa so prijeli tudi Skapina: dobil je od stražnika strel v nogo, Šele nato se je udal. Zdaj sta stala Skapin in Portelli pred sodniki, mirna in ravnodušna, zavedajoč se, da spada to k njunemu poklicu. Skapin je bil obsojen zaradi poizkušenega vloma v čevljarsko delavnico na 3 leta in 10 dni robije, pač z namenom, da bi ga zboljšali, Portellija pa samo na 10 mesecev zapora in izgon v Italijo za zmerom. Aretirani Intelektualci.—Zadnje dni je beograjska policija a-retirala več znanih beograjskih intelektualcev, pisateljev in pit blicistov, in sicer zaradi suma komunistične propagande. Med drugimi so bili aretirani: odvetnik Bora Prodanovič, odvetnik dr. Radoje Vukčevič, književnik in eden najboljših srbskih literarnih kritikov Milan Bogdano-vič, zdravnik dr. Mijatovič, časnikar dr. Oton Krstanovlč itd. Identificiran utopljenec. — O utopljencu, ki so ga blizu Hotiča potegnili iz Save že vsega raz padajočega, so ugotovili, da gre za brzojavnega delavca Vinka Kladvarja, ki je bil doma v Kres Ni v porodnišnico umrla. rajni zdravnik v Radečah Mil 80 letno ženo brezpo-[a delavca, Frančiško Pro-,z Svibnega pod K umom \ »n*ko |M>rodnišnico, ker je f«. (,H Ix»rod komplici-0 pa ho ljubljanski reševalci bolnico s |H)staje v po-P1" " je med prevozom u-fcradi komplikacij ob pri-*"r"'Ja *ca. - N« zagreb- ,llkl *o te dni operirali ne-"rni. ( rudnik Barilar iz ■Wa nM Brestoveu je bil napaden. Zabodli so * n*ra\ nost v srce. Uradih uk«jj prepeljali na klini-i*r oni v. docent dr. odloeil, da mu srce zašije. tri .«trti u •■». napela. O F* je vse prenesel pogum-'l«Je se mu je po opera P*» iboljšaval* Toda čez «o nastopil« komplika-«arilar je umrl. mlado«!nih «ljubljen-S Hrvaškega i poroki, ki se '"i (iradiški, a se " ■ m rt jo novopo 1 Poročila sta se katar . in ftg Jet-•< \a. Ta n*la rada ie v zgod njuni Rtarfti so 1 bnrall ter so svoja i "Točili po svojem i0 J* je zdaj Kata- *aroftti. " ti imi ka i HKt se je čoln prevrnil in Kladvar je utonil, ker ni znal plavati. Truplo se je nato najbrie zapletlo v vrbovje, da ga voda vse do zdaj ni odnesla mnogo dalj kakor do Hotiča. Utopljenca so spoznali le po obleki, ker je obraz sam že ves razpadel. Spopad a mitničarjem. — Odkar so priključili ljubljanski mestni občini tudi predmestja, ki so tvorila doalej samostojne občine, se je mitninska meja seveda tudi razmaknila prav do okoliških vasi, iz katerih vozijo v mesto na prodaj to in ono. Kmetje pa skušajo tudi tihotapiti blago v mesto, posebno žganje, na katero je mitnina precej visoka. Dolgo pa se že ni zgodilo, da bi prišlo med tihotapci in mit-ničarji do spopada in celo streljanja kakor te dni zvečer. Mit-ničar zunaj Viča je opazil v temi nekega moškega, ki je kakor vinjen šel proti mestu, na hrbtu je imel nahrbtnik, v obeh rokah pa je peljal po eno kolo. Ker tihotapci po navadi zelo radi igrajo pijance in se tako nepregle-dani vtihotapijo v mesto, je postal možakar mltničarju Prešernu sumljiv, posebno še, ker je o-pazil, da gre po travniku tudi neka postava proti mestu. Zato je poklical še drugega tovariša in sta s kolesi ubrala za sum-Ijivcema. Eden od obeh sumljivih možakarjev je s kolesom in nahrbtnikom skočil v usahlo strugo Gradašice ter zbežal v temo, drugi p* se je postavil mitničarju v bran in mu grozil, da ga ubije. To je potrdilo sum, da možakar tihotapi nekaj v mesto. Tihotapec je res planil na mitničarja, ta pa je s strelom v zrak opozoril tovariša, ki je zasledoval beguna. Ko sta se tihotapec in mitničar ruvala po tleh, se je nenadoma sprožil revolver in tihotapec je bil ranjen v Čeljust, vendar je kljub rani pobegnil proti mestu. Ker pa se je moral zateči v bolnišnico, so ga seveda takoj odkrili. Gre za 36 letnega posestnika Ivana Rožnika s Hruševtga nad Dobrovo, ki je tihotapil v mesto žganje. Seveda bo moral iz bolnišnice v zapor. Komisija odkrila veliko bedo v Penni Veliko število občin bankrotiranih Harriflburg, Pa. — (FP) — Pennsylvanija je druga največja industrijska država in nu prvem mestu v produkciji premoga. Izdelki, ki jih produci-rajo industrije v tej državi na leto, predstavljajo vrednost $8,-000,000,000, a kljub temu životari Četrtina prebivalcev v veliki revščini. To je ugotovila posebna komisija, katero je imenoval go-verner George E. Earle in katera je proučevala položaj prebivalcev. S svojim delom je pričela pred 18 meseci in zdaj je objavila poročilo o rezultatu svoje študije. Poročilo govori, da prevladuje v nekaterih krajih držaVe večja revščina kakor med farmskimi najemniki na jugu. "V državi je veliko okrajev, katerih prebivalci so tako revni, da ne morejo vzdrževati niti šol," pravi komisija. "Blagajne so prazne ! in ljudje so odvisni od državne nicah. Pogrešali so ga že od je- i in federalne podpore." seni. Ko se je hotel prepeljati ; Komisija dalje naglaša v svo-čez močno naraslo Savo v čolnu, 'jem poročilu, da je bila njena ~ PKOSVBTS Mellono va kompani-ja poseduje monopol Justični department zahteva razpust Washington, D. C. — (FP) — Mellonova Aluminum Co. of America, ki ima stoodstotni monopol nad industrijo aluminija, je zdaj postala tarča federalnega justičnega depart men ta. Ta jo je obdolžil monopolističnih tendenc ln se zatekel k sodišču z zahtevo, naj kompanijo razpusti Naznanilo, da je bila vložena tožba, je objavi) Homer S. Cum-mings, tajnik federalnega justičnega departmenta. Tožba naglaša potrebo preureditve kom-pahijske lastnine, da se tako zdrobi njena monopolitistična kontrola. Dalje citira akcijo te kdtnpahije glede navijanja cen, katere je pofchala navzgor kljub temu, da izkatuj« v zadnjih leHh ogromne profite. Cisti profit v preteklem letu je znašal $20,-866,936, ki je lel v žepe visokih uradnikov te kompanije. Kompanija ima popolno kontrolo nad tržišči aluminija in s tem je vsaka konkurenca nemogoča, to pa je v nasprotju s federalnimi protitrustnimi zakoni. V dobi Hardingove in Cool-idgeve administracije je federalna obrtna komisija vodila preiskavo proti Mellonovi kom-paniji, ki pa ni ničesar dosegla. Kompanija je bila oprana, kajti Andrew W. Mellon, ki kontrolira to kompanijo, je bil takrat federalni zakladnik. 'Kralj9 Roberts ima odločilno besedo To je ponovno pokazal Herndonov slučaj Washington, D, C. — (FP) — Ko 4>odo zgodovinarji opisovali dobo, v kateri živimo, bodo nedvomno omenjali, da je v tej dobi vladal dobri- "kralj" Roberts, član federalnega vrhov nega sodišča, ki igra odločilno vlogo v razsodbah s petimi proti štirim glasovom. Zadnji odlok se nanaša na slučaj zamorca Angela Herndona , Težko bi bilo najti slučaj, ki bi zahteval soglasno razsodbo, kot je bil slučaj Herndona, mladega delavskega organizatorja, ki je skušal organizirati enotno fronto zamorskih in beiopoltnih brezposelnih delavcev v Atlanti, Ga., da bi ta fronta učinkovito protestirala proti redukciji re-lifne podpore. Zaradi tega je bil Herndon obtožen upora na podlagi starega državnega zakona, spoznan za krivega in obsojen na dvajset let zapora. Vrhovno sodišče je nedavno razveljavilo obsodbo in to je zasluga sodnika Robertsa, ki ae je pridružil Hughesu, Cardozl, Brandeisu In Stonu. Sodniki Reynolds, Van De-vanter, Butler in Sutherland so vedno na strani reakcije. Ti nikdar ne omahujejo in v svojih naloga, da ugotovi dejatva. to nalogo je izvršila, nima pa nobenih načrtov glede reftevanja problema. Izhod le situacija Iv» morala najti država « sodelovanjem federalne vlade. Slika kaže del velikega kanala, ki ga gradijo v bližini Yume, Ariz. rtom*». akcijah so dosledni. Oni so pro-ti delavstvu v vseh slučajih. Dejstvo, da ena oseba — sodnik Roberta — predstavlja mejo med reakcionarji In progresiv-ci, ki tvorijo vrhovni tribunal te dežele, bo zanimalo bodoče zgodovinarje. Odloki glede Wa-gnerjevega zakona in drugi so dokaz velike oblasti vrhovnega sodišča. V legalnem smislu imajo besede določen pomen, toda odloki vrhovnega tribunah» kažejo, da imajo besede več jtomenov in da se lahko tolmačijo na različne načine. Kaj je resnica in kaj ni, Člani vrhovnega sodišča niso na jasnem. Reakcija tolmači federalno ustavo na svoj način, progrcsivci pa na svoj. Sodnik Roberts se je v zadnjih slučajih postavil na stran delavstva in njegova besoda je od ločilna. Prej je bil v nasprotnem taboru. Kje bo jutri, nihče ne ve. Unija eovjetekih pitate-lje v izključila troehista Moskva, fi. maja. — Aleksander Aflnogenov in Vladimir Kirion, vodilnu ruska pisatelja, sta bila včeraj izključena kot člana organizacije sovjetskih pisateljev. Oba sta bila zadnje čaae predmet ostrih napadov kot pristaša Trockljeve grupe med pisatelji, ki se navdušujejo za ideje bivšega vodilnega boljše-vika. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje i 2. strani.) ekonomskega poloma. Sedanji odborniki so delovali nt» vse načine za koristi jednote. Nikar ne posnomajmo kapitalistov, ki mečejo stare in izkušene delavce na cesto. Ohranimo jed noti u-gled in njeno moč ter vpliv s tem, da priznamo delo naših odbornikov. Pomnite, da Jednoti pretijo razni sovražniki, ki jo bi radi spravili jkmI svojo haljo, ker se zavedajo, da Je velika in močna na članstvu in premoženju. S tem seveda ne mislim delati reklame temu ali onemu. MoJ namen je le, da ostane jednota močna In v dobrih rokah, kajti čaal ao resni. Stari, Izkušeni delavci pri jednoti vedo najbolje, kako je treba delo vršiti, medtem ko se bi novi morali šele učiti. Toda ta šola nas bi morda mnogo stala, ako ne bomo previdni. Previdnost Je vselej na mestu. Zato naj bo delegacija tudi glede tega vprašanja previdna, Matija Pogorele. stre, s ponosom l Vem, da to delo ni lahko, vendar |w se a dobro voljo in trudom lahko veliko doseže. Treba je, da se zavzamemo vsi, ne samo par Članov. ....... Naprej v agitaciji aa nove člane! Konvencija je tu in mi moramo pokazati sad našega delat Anton Jankovlch, 147. Skupna zabava Verona, Pa. — V soboto, dne 8. maju, se bo vršila velika domaČa zabava, katero priredijo vso lokalne slovanske skupine v Narodnem domu nu Archer st. ob 8. zvečer. Za ples bo Igral Kukovi* chev trlo vesele |>olke In ljubko valčke ter umerlške komade. Va* bljenl ste vsi, dn so udeležite In z nami zabavate! Odbor. K«al»i k melje ia kmetice na kofcMJml km t ti ji v Mižini Stalingrada Kompanija priznala bratovščino ADF Voditelji unije CIO protestirajo New York.—(FP) —The Con-solidated Edison Comogočna javnopravna korjioracija v New Yorku, Je priznala mednanMlno bratovščino električarjev, včlanjeno v Ameriški delavakl federaciji, kot predstavnico svojih delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Zadevno naznanilo, ki govori o sklenitvi pogodbe, ki 1h> krila okrog 40,000 delavcev, je objavil Floyd R. Carlisle, načel-nik odbora direktorjev. Unija United Electrical k Radio Workers of America, Lewl-aova organizacija, protestira pro ti priznanju bratovščine ADF. Julius Rmspak, tajnik prve unije, je ie prej zahteval, da kor-porarija prizna njegovo organizacijo kot preda ta vnlro vseh de laveev pri kolektivnih pogajanjih. Ta je vodila organizato-rtfno kampanjo v zadnjih petih mesecih In pravi, da razen nekaj izjem so vsi delavci člani te or-gariizaclje. Kmspak naglaia v pismu, k« terega Je naslovil f'ari I slu, da je korporselja kršila Wagnerjev za- j kon, ker je odklonila priznanje njegovi uniji. Val člani bratovščine so se pri glasovanju f*r*d nekaj tedni izrekli za odcepitev od ADF in pridružitev k uniji CIO. V krajevnem uradu bratovščina električarjev nlao hoteli komentirati odloka Javnonapr* n ne korporacije, niti nlao hoteli povedati. koliko članov Ima bratov-tfina med delavci pri Consolidated Edison Co. Po priznanju liratovščlne ADF je Ml aistem delavske reprezentaclje, bom pa n i j ska unija, odpravljen. Predkonvenčne aktivnosti Cleveland, O. — Sedaj smo zelo zaj)osleni s predkonvenčnlml pripravami, ln konvencija je res že pred durmi! Vseh devet odborov, v katerih so reprezentira-na vsa društva elevelandske federacije SNPJ, Je na delu. V federaciji Je 24 društev. Pretežna večina ima točne In agilne zastopnike, ki se redno udeležijo sej in vršijo svoje naloge. Seveda Je par zastopnikov, ki se le malokdaj udeležijo st>j in se ne zanimajo za nobeno stvar, tako Jo tudi nekaj delegatov, ki spadajo med zadnje. (k!l>or za preskrbo stanovanj se trudi, da ustreže delegatom, odbornikom In gostom kolikor najbolj more, tako du bodo zadovoljni s postrežbo. Odbor je poslal vsem delegatom, delega-tinjam In gl. odbornikom vpra* šalne pole, da odgovorijo Čim prej, kar bo |>omagalo odboru, da svoje delo točno izvrši. Druga prsdkonvsnčna aktivnost Je kani|ianja za pridobivanje novih članov v oba oddelka. Upam, du so vsa jednotina ele velandska društva aktivna v tej kampanji ter da bo rezultat u-Hjiešen. Na delo, bratje In se- tilrardl Znani dunajski Igralec Aleksander Glrardl Je bil nekoč povabljen k igralki Schrattovi, prijateljici Franca Jtržefa. Ko sta se najbolj vneto (»ogovarjala, J« prišel cesar. Glrardl je ves v zadregi utihnil lil nI mogel Spregovoriti niti besede. Tedaj se Jo Franc Jožef obrnil k njemu: "'Hm, to je |>a res čudno, Tako slaven igralec st« in na odru, ste tako zgovorni, tu vam Je pa beseda kar zastala." Pa Je odvrnil Glrardl: "Radoveden sem, kako bi se šele vi vedli, ko bi sedeli skupaj s cesarjem." Profaaoraka Profewtr je prišel obiskat svo-Jegu prijatelja. Ko se Je hotel poslovit I, je videl, da lije kar v potokih. Zaradi poanc ure mu Je rekel prijatelj: "Kar pri nas bosto prenočili, dragi profesor. Vsaj mokri n« boste." Profesor se je |n> dolgem obotavljanju vdal. Ko so že vsi davno legli k počitku, je jMttvonll zvonec v hišnih vratih, Gospodar je nejevoljen vstal lil odprl. In kdo je stal pred vrati? Profesor. Ves prenuičen je bil, jmmI pazduho ju» Je nosil majhen zavitek. "Oprostita ml, da vas motim," je rekel. "Samo po nočno srajci» si-ni šel domov." Veja!» Špance ljudske Madrid. Stroke*ajakI m armad* poleg ímnižen človek, svetnik si, saj priznam, a si tudi tiha voda in vrag si gs vedi, kaj si že premišljeval, vrag si ga vedi, kaj ti je Že znano! Devičnik al, pa si prehodil že take globine, že davno te opazujem. Tudi ti si Karamazov ves, kolikor te je — rod in sorta po tem takem vendarle nekaj pomenita. Po očetu si hotljivec, po materi ubogi na duhu. Zakaj trepečeš? Ali ne govorim resnice? Veš kaj: Grušenjka me je proella, češ, 'pripelji ga (namreč tebe), da potegnem haljo z njega/ In še kako je prosila: pripelji ga, in pripelji ga! Tako da sem se samo vpraševal: le zakaj jo neki tolikanj zanima? Veš, prav za prav je tudi ona neobičajna ženska!" 'Pozdravi jo in reci, da me ne bo," se je krivo nasmehnil Aljoša. "Končaj tisto, kar si začel, potlej ti povem jaz svojo misel." "Kaj bi tu konča val, saj je vse jasno. Vse to je stara muzika, brat. Ce se celo v tebi skriva hotljivec, kaj je potlej s tvojim rodnim bratom Ivanom? Saj je tudi on Karamazov. Vse vaše karamazovsko vprašanje je v tem: hotljivci ste, lakomniki in verski zanesenjaki! Tvoj brat Ivan ti zdaj objavlja bogoslovske članči-če, doslej še za šalo, iz kaj vem kakega neznanega preumnega razloga, čeprav je ateist, in sam priznava to svojo podlost — in vendar sam leze vanjo! Poslušaj dalje: Mitjenki zdaj preseka pot vaš smešni starec — oče. Zakaj ta je mahoma kar ponorel za Grušenjko, slina se mu pocedi, če jo le pogleda. Samo zaradi nje je pravkar napravil v celici tak škandal, zato, ker se je Miusov predrznil imenovati jo bitje slabega vedenja. Zaljubil se je huje od mačka. Preje mu je ona tu samo v nekih njegovih temnih in bezniških poslih za plačo služila, a zdaj se je mahoma spomnil in izpregledal, ostrmel je in sili vanjo s ponudbami, to se ve, da s poštenimi ne. Nu, in tako sta trčila na tej poti, papa in sinko. Grušenjka pa ne odneha ne temu ne onemu, krotoviči se še In ju draži ter opreza, kateri je ugodnejši zanjo, zakaj papa, čeprav ga lahko obereš za veliko denarja, se vendarle ne ženi s takim namenom, ampak bi utegnil postati proti koncu kar pra vi Jud in si zavezati mošnjiček. V takem primeru ima tudi Mitjenka svojo ceno: denarja nima, a zato je zmožen, da se oženi. Da, zmožen je! Nevesto bo pustil, krasotlco brez primere, Katarino Ivanovno, ki je bogata, plemenitega rodu in polkovnlkova hči, in se bo oženil z Grušenjko, bivšo vzdrževanko starega tr-govčiča, razuzdanega kmetavza in mestnega načelnika Samsonova. Iz vsega tega res lahko nastane kriminalen spopad. Prav tega pa čaka tvoj brat Ivan, zanj bo to kakor nalašč: Ka terlno Ivanovno bo dobil, ki hrepeni po njej, in njenih šestdeset tisoč dote bo spravil. Za majhnega človeka In siromačka, kakor je on, je to prav zapeljiv začetek. In pomni: ne sa mo da Mitje s tem ne bo užalil, ampak do groba mu bo hvaležen za to. Saj vendar z gotovostjo vem, da je Mitjenka sam še minuli teden, ko je v krčmi pijančeval s cigankami, glasno kričal, da je nevreden svoje neveste Katjenke a brat Ivan da je vrede/i. In Katarina Ivanovna sama, kakopak, na koncu koncev ne bo odbila takega mamljivca, kakor je Ivan Fjodorovič; saj že zdaj omahuje med njima dvema. In s čim vas je neki ta Ivan vse tako premotil, da ga vsi obožavate? ,On se vam pa smeje, češ: sekirs ml je pala v med pa se sladkam na vaše troške." "Od kod vel vse to? Zakaj govoriš s tako gotovoatjo?" je zdajci rezko vprašal Aljoša In obraz se mu je zmrsčil. "Zakaj pa ti zdaj vprašuješ in se že naprej bojiš mojega odgovora? To kaže, da sam priznavaš, da sem govoril resnico." "Ti Ivana ne maraš. Ivan se ne bo polako-mnil denarja." (Daljs prihodnjič.) zmetali šolske knjige za peč in pobegnili na cesto. Ah, zdaj so sedem dni počitnice; pojdimo se rajši igrat! > Na vsa pota in ceste od vojašnice do škofovih njiv, kozolca in kapelice, do Kamnarja, po vsem predmestju smo začrtali rise z nižjo, visoko šolo, peklom in z nebesi. S trudom in že ves vpehan si pribrcal svoj kamen po tesnih šolah že prav do cilja — jezas! — pa si stopil s prevelikim škarpom na ris. Marš nazaj, v prvi razred. Po njivah so loparji bili "kline" (svinjko) ter šteli, šteli do petdeset, sto. — Glavna igra na cesti pa je bilo nikanje. Bili so tiči, ki so frk-nlll na dolg korak daleč v luknjico, ki ni bila lirla od kroglice same. Frnikole so bile iz gline, rdeče, ainje, bele iz kamna, ša-rene iz stekla, iz svinca, železa; po sorti pa smo igrali z grahki, z šiikami, z jajčki in kroglami. Med najboljlimi, ki jih je priigral vedno polne žepe cajgar-skih, vedno prekratkih tvojih hlač, je bil Muren (pesnik Aleksandrov). Bil je tudi največji med nami. Kadar ni z nami ni-kal, ali "iucal" za "Itolce" (peresa) ali "tuze" (gumbe), je pri-tiskal meh na koru. Ce je kdo vse Izgubil in potem jokal, je segel v žep in mu smehljaje se vrnil ves pleni Veliki četrtek. Zvonovi so utihnili, šli so v Rim. Po predme- Pittur«. Od leve proti desni: D. W. Smith, J. W. Madden in Edwin S. Smith, člani federalnega razsodišča. HUMOR Ca je človek predobre volje Tone Frnikula pride natrkan domov. Prileze v svojo sobo. Umije se in zlije vodo skozi okno. Zunaj nekdo zatuli. Frnikula pogleda skozi okno. Možak, ki ga je polil besni: "Hudiča, takšna predrznost. .tju p. ao ropot»le r.glje in kto- ¡J«'IjWI»* K»J ™m Pri" petcl. Opoldne .mo w U potili ob de"» 17 . . uporni r.glji v*eh r.gelj v zvo-l ^rnikuU pogled. ve. «neden nlL.i Trt an vam hilf slavni. *na- HKieao» pogieoa moza puu un- sem pa požrl tega psa, pa res ne vem." prekletega prišli niku. To so vam bili slavni, zna. meniti popoldnevi! Cerkvene8kledo' klopi, ki so jih bili zavlekli ste Pa di božjega groba v ozadje, pod Slišite — kako ste pa kor, so bile torišče prav kani-1vendar v mojo skledo?' balskega razgrajanja. Cim je ■■■ pred oltarjem na trikotu ugasni- Tudi Pepe Trobenta ni nič la poslednja sveča in smo jedva boljši. Pogosto se ga nabere, da zaslutili udarec s šibo, je že za- potem ne ve, kod hodi. Zadnjič prasketalo, zaječalo, udarilo, za- je ves večer popival, ko pa je ko-grmelo in zabobnelo; tudi po klo- rakal skozi Zvezdo, mu je izne-peh In vratih, kakor na sodni nada prišlo slaba Ko je olajšal dan. Boga smo strašili! V ne- »voj želodec, mu je šele nekoliko prodorni obisk prahu se je zaka- odleglo. dil cerkovnik ter nas divjake ns- Takrat se je tudi začel šele ne-gnal iz božjega hrama. koliko trezniti. Pred seboj na Veliki petek. Ce se popoldne tleh je videl celo morje dobrot ob treh ni vse srenje topila v sol- Mn sredi njih je Iznenada opazil zah, so dejali, da je pridigar za- majhnega psa, ki je vso nesna-nič. Zvečer smo že pritrjevali go ovohaval. gobe na iico; za poskušnjo smo Pa je dejal Pepe Trobenta zar jih vžigall. AH se še »pomniš, čuden sam pri sebi: France, kako se je jelo iz tvoje "Kje sem bil, vem. — Kje sem suknje kaditi in smrdeti, prav jedel zelje, vem. — Kje sem je-ondi, v gneči pred svetim božjim del solato, tudi vem. — Kje so grobom, ker si vtaknil gobo, ki si|ml dali klobaso, tudi vem — kje jo bil premalo opljuval, v žep? Ah jej, in še novo obleko si 1-Imel! m Na veliko soboto smo bili že I pred sedmo pri ognju pred cerkvenimi vrati. Cerkovnik je zno-| sil iz zakristija polomljene u-I metne cvetlice, šopke, voščene kipce, pooljen bombaž ter vse pometal na goreči kup. Po moli* tvah emo se lovili po hišah z blagoslovljenimi gobami, ker je vsak prvi dobil ta njo krajcar I ali dva. Za procesijo popoldne se je kar I trlo ljudi. Zvonkljanje, koračni V vagonu Počasi se ziblje kamničan proti Ljubljani. V vagonu drugega razreda dremlje gospod. Na prvi postaji stopi v oddelek nekdo drug, ki ima s seboj precejšen zaboj. Sede, zaboj pa položi v mrežo nad dremajočim gospodom. Iznenada pa začne z zaboja nekaj kapljati. Slučaj nanese, da padajo kapljice dre ma jočem u gospodu na usta. Na pol v sanjah se gospod blaženo nasmehlja, oblizne se in šepne: "Vino, kaj ne?" Njegov sosed pa žalostno] kima: "Obžalujem — pes." Prepozno "Zakaj imaš vozel na "Da ne pozabim, da vpisal pri trezni mladini. TH "Saj si vendar pravkar kozarček konjaka!" "Da, da . . . žal o|>azim vselej šele takrat, ko si n cem obrišem usta." Ženska dobi delo Za hišna dela ae sprejme j letna ženska, plača po dc na 182 E. Lincoln Ave., kee, Wisconsin. —( Starokrajska semena od tvrdke SEVER, LJUBLJANA. šentpet er Ti Franc«, Ksrel, Rudi in drugi, ki nsm vsem zahajajoče, to-neče sonce še v ««dno, toda ah, že vatioče ožarja lice — ali ae še s|M>minjate onih tako hitro minulih, srečnih dni, naše prve zarje, ko Je za cerkvijo še valovilo zlato polje? Kajpak se. Cim smo se nssproti cukrsrne okopali v kalni Ljubljanici, smo ae bodrili: "Zadnji pokrit, kolček v glavo zabit". Ali pa: "Zadnji oblečen, za ušeaa vlečen", tako nekako ae mi zdi. Uj, ksko smo s ca|»ami |mmI pazduho bežali pred "mescem" sli "polipom", ki ga Je že oddaleč izdajal medeninast, blesteč krajec pod brado. NajlmlJ smo se bali "Prašičeve glave", stražnika s debelo betico, ki te Je tudi zapisal, če al smrkavec kadil cigareto. Sezidali so bolnico, mi pa smo že hodili v šolo. Kako hude in dolg«« zime smo takrat imeli! Ljubljanica, potna rac in goal, je vsa zamrznila, prek in prek. Po drvarnicah smo teaali polenčke za drsalke. Po eni nogi amo znali, da nič takega. Vsepovsod smo nsprsvili dolge drssnice, ds so mož j* < »mahov s je kleli, ženske pe SO cepsle po tleh. Prvi večji pretep onstran "šrange" ali mitnice je bil uvod v predpust. Ob nedeljah so se sva-tovski vozovi komaj rasvratiU pred cerkvijo. Val v črnih oble-ksh, s cigsrsmi za ušesi, v svili s "petelinčki" ns glavah. Harmonike. Tiščali smo nosove na Šipe in gledali in poslušali. Potem vso noč petje, cviljenje, vpitje, nerazločni vzkliki in klici. O pustu so bile zrele neveste, o |M>stu pa preste. Tudi dandanes sa Za kašnstim. sivim snegom ob prisojni strsni ce-kve je pet. sedem, deset korakov so jih sekali s krajcarji kar v kopico. Cvetna nedelja, bela nevesta. Posavci in Podgolovčanje so ae kossli med seboj, kdo Ima lepšo in daljšo butara Pa dva, trije bo jo prinesli na ramah, vitko, vao povito, polno bršlinja, divje trte, smrečja, vao posuto a mavričnim ličjem, telohom in reeja Ob de-ane stebre pod cerkveno ladjo ao Jih naslanjali kakor mlaje, da ao z vrhovi božale zamorsko kra-ljica ds je kanila zelena pošast kar pobegniti izpod bujne lepotice s tulcem in pšlco. Bilo je kakor da so freske na visokem obo- 8ALATA, Rrssilsks poletna 8 a lata. Orjaški biser, ledenks 8alata, fina s rudnimi pikami 8ALATA, trdoglsvks rujsvo pogosto 8alata. takosvsns simska vstrsjns 8ALATA, visoka krhka, štracarca radič sa 8ALATO, fin rudečkast radič sa 8 a lato, visok tekni en divja, šlrokollstnato rumena endivja, kaaaa široka selens motovileč. (repincelj) domači kumare, posebno dolge selene . .kumare, fiaa dom »i a t m t a ce vojaške godbe. Veliki zvon je 0rah. ▼•liki užiten v otročja rjovel, kakor lev. "Aleluja!" je fižol aisok solen hres niti zapel župnik Malenšek z mogoč- fižol, visok «elen hros alti nhn glasom. "Aleluja!" so ave- čano odgovorili s kora. "Alelu- p^gm fladk, B kortnom ja!" je svečenik tdajci za terCO redkvica, fina rodeča okroglasta povzdignil svoj glas. Zadonele so redkev, velik« ¿ras «imaks fanfare. Med bučanjem orgel js I ARIN, narodni dišeči pesem zmagoalavja zatrepala ^ paket, vsem hramu,se odbijala od svet- Ur iirelrlr u Oiciw«o" 4),...,,,«,,,,,,((...(,,,,(,,,,............čl. druitVS It-< t).........................................ČL imltvs It.« Mosto .....•« Nov aaročnlk. 1 e e e e e i leeeeeeeeeeei .Država ............. TISKARNA S.N.P.J sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajočatjeb ra Tiska vabila sa veselice ln shode, vizitinc«. knjige, koledarje. leUke itd. v slovenskem. » slovaškem, češkem, nemškem, angleškem j*wku .hk' VODSTVO TISKARNE APELIRA NAJ' S.N.Ph*. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila «aje vodstvo t»hsn» unijsko dele prve M » r i Pilite po lafonaarii« aa S.N.P.J. PRINTER! 2657-ftf SO. LAWNDALR A VEM* j Telefon RecktveH CHICAGO. DJU