^ut-uri tumuki.
■■ ■."> 1
Vosimnii plačana v gotovini.
Leto XIII«, štev,
Ljubljana, torek ti. marca I932

h
Cena t Din
ulic* 5. — Ieietou št. 3122. 3125, 3124 3125. 3120. Inscratai oddeleK: LlubHaoa. Selen« burgova ut 3. — TeL 349* n> 2492. Podnjžmca Mar bor: Alek.^aodrova Cesta št 13 — Telefon it 2435. Poi ružnica Ceite: kocenova uhca
št. 2. — Teietorj št 1%. Računi ari pošt ček., zavodih: Ljubljana §t 11 H42 Praha čislo
7C ICO	?4l
i\ aroCmna cuas* ujcaccuc — L) in *n/>7-->	40 — Qib
UreOni&tvo: Ljubljana. Knaflj^va ulica 5 Telefon št. 3121 3123 31H 3125 te 3126. Manbor Aleksandrova cesta 13 Te«
le.'oo 5t 2440 (tKmoči 2582). P»N<. Kn,-cnm;« .»1 R Tele« S' 100
Kv>kopi&i st ne vračajo. — Ogias do ♦irfo

kinitev trošarin® žganje
Fkaisčm minister je umaknil spremenjeni trošarin-ski zakon in napovedal nov zakon, s katerim bo dosedanja državna in banovinska trošarina popol-
noT.a ukinjena
Beograd, 21. marca. Danes se je vršila pod predsedstvom podpredsednika dr. Slavka Šečerova seja finančnega odbora, kater: sta prisostvovala tudi finančni minister dr. Milorad Diordievič in pomočnik ministra si. Stanoie Nedeljkovič. Na seji je finančni minister dr. Diordievič izjavil v imenu vlade, da se trošarina na vino in žganie v obliki v kateri se je dozdai pobirala. ukine in se dosedanje dajatve reformiralo tako, da bodo dohodki, ki so jih do-7 d a.i imele država in banovina od tega davka, zagotovljeni z reformo trošarinskih taks. Minister ie dalje izjavil, da je bistvena vrlina novega zakonskega načrta v tem. da v bodoče preneha vsaka ohve/a proizvajalca c'ede plačevanja kakršnihkoli davkov na vino in žganje. Po teh načelih definitivno izdelani načrt bo predložen finančnemu odboru na seji 22. t. m.
Namesto dosedanje državne in banovin-ske trošarine, se bo uvedla posebna troša-rinska taksa, ki jo bodo morali plačevati vsi oni, ki na drobno točijo alkoholne pi-
jače. Višino te takse bo določila posebna komisija na podlagi dejanskega prometa in po kakovosti točilnice, tako da bodo n. pr. male gostilne plačale nizko takso, velike restavracije z velikim prometom pa primerno višjo. Občine bodo smele še nadalje pobirati maksimalno trošarino na vino in žganje na svojem področju. V ostalem pa bo promet vina in žganja popolnoma svoboden.
Finančni minister je v finančnem odboru izjavil, da umika prvotni zakon o izpre-membi trošarinskega zakona na izrecno željo ministrskega predsednika g. Zivkoviča, ki ie bil obveščen, da pobiranje trošarine v sedanji obliki najbolj obremenjuje produ-cente, ki so v prvi vrsti potrebni zaščite. V želji, da se pomaga pred vsem vinorej-cem. ie vlada sklenila, da ukine državne in banovinske trošarine ter namesto njih uvede druge "dajatve, ki vinogradnikov ne bodo obremenjevale in ki bodo orhogočale boljšo prodajo vina.
Velike poplave v Vojvodini
Voda je porušila v Novem Sadu in okolici Vel. Bečkereka več hiš Promet na liški progi zopet ustavljen
Sovi Sad. 21. marca. n. Ker se taja sneg: in je nastopilo zelo deževno vreme, so vode povsod zelo narasle. V okolici Novega Sada so preplavile bregove. V predmestju Ivandanu, kjer je okrog 2COO hiš, je mnogo stavb pod vodo. Ljudje rešujejo svoje stvari skozi okna. Sest hiš se je sesulo, človeških žrtev ni bilo.
Iz Ve! Bečkereka poročajo o poplavah reke Begej, ki je preplavila vasi Mali -n Veliki Torak ter 2000 oralov zemlje. Porušilo se je tudi nekaj hiš in bržkone je bilo tudi več človeških žrtev Begej je naplavil pri Vel. Bečkereku mrliča, ki ga še ni-o identificirali. V Velikem in Malem Torku je \odu dosegla poldrugi meter višine.
Sisak, 21. marca. n. Sava in Kolpa neprestano naraščata Kolpa ie dosegla danes višino 5 m nad norm 11 o. Sava pa 4.30 m.
Zagreb. 21. marca. n. Nocoj je prišla iz Like brzojavna vest. da divja v Liki orkanska burja, ki onemogoča vsako delo na progi. Celo motornim snežnim plugom ni mogoče očistiti proge.
Beograd, 21. marca AA. Po poročilu meteorološke opazovalnice v Beogradu znaša v'šina snega:
v Ljubljani 14 cm. Mariboru 18 cm, Za-
grebu 1 cm, Petrovaradinu 1 cm, Beogradu 2 cm, Veliki Gradiški 8 cm, Banji Ko-viljači 4 cm. Kraljevu 20 cm, Nišu 6 cm, Sarajevu 7 cm, Banjaluki 36 cm, Plevlju 15 cm.
Dunav je do Zemuna neznatno narasel. Od Zemuna naprej pa je zaradi večjega pritoka iz Save narasel v 24 urah za 60 cm. pri Smederevu za 48, pri Kovini za 90 cm. pri Goiupcu za 42 cm.
Drava je v gornjem toku padla, v srednjem in dolnjem toku pa je neznatno narasla.
Tisa je pri Senti v zadnjih 24 urah narasla za 78 cm.
Sava je v gornjem toku padla do Zagreba, od Zagreba naprej, zlasti pa za Si-skom je vsled pritoka rek iz Bosne narasla v zadnjih 24 urah za 61 cm. pri Ase-novcu za 82 cm, pri Brodu za 102 cm, pri šabeu za 108 cm.
KuLpa je pri Karlovcu padla v zadnjih 24 urah za 80 cm, Una za 60 cm, Vrbas pri Banji Luki za 64 cm.
Gladina Dunava. Drave in Tise je razmeroma nizka in zato še niso potrebni obrambni ukrepi. Pač pa je Sava pri Brodu in šabcu narasla, tako da je obramba potrebna.
Pred likvidacijo kitajsko-japonskega spora
Pogajanja za premirje in mir se razvijajo ugodno
Šartghai. 21. marca. d. Naemstnik kitajskega zunanjega ministra in japonski poslanik sta se v prisotnosti poslanikov Francije. Anglije ter Zedinjenih držav, kakor tudi italijanskega upravnika poslov, sporazumela o pogojih premirja. Ako bosta obe vladi odobrili preliminarni dogovor, bodo pogajanja končana še danes. Francoski poslanik je izjavil po konferenci, da je dosežen popoln sporazum. Tudi japonski poslanik in k'taiski delegat sta se izrazila zadovoljivo. Zatrjujejo, da je bilo dogovorjeno imenovanje 12 članske komisije, v kateri bodo zastopane Kitajska. Japonska. Francija. Anglija, Zedinjene države in Italija z dvema delegatoma, civilnim in vojaškim zastopnikom Zadnji oddelki mešane inponske brigade so se že v soboto vkrcali za povratek na Japonsko
Šanghaj, 21. marca. s. Pogajanja za mir napredujejo. Japonski poslank je popoldne izjavil, da sta se obe stranki sporazumeli. da se bodo pričela formalna posvetovanja v soboto. Konference se bodo tidele-žili zastopniki kitajskih in japonskih voiašk h oblastev. Z japonske strani se označujejo kot temelji formalnih pogajanj naslednje točke:
1. Da ostanejo kitajske čete v svojih sedanjih postojankah; 2. da se japonske čete
umaknejo po določenem načrtu in 3. da bo mešana kom sija z zastopniki nevtralnih sil nadzirala umik vojaštva.
Wash<ngton, 21. marca č. Državno tajništvo za mornarico je izdalo vrhovnemu poveljniku ameriške vojne mornarice ukaz, da se edinice, k! so zbrane pred šanghajem in na Jangc^ju, spet povrnejo na svoja prejšnja sidrišča. Velik del ameriških vojnih ladij je že dvignil sidra in se ladje večinoma vračajo proti lukam na Filipinih. • Ameriška vlada namreč smatra, da je položaj pred šanghajem sedaj že toliko jasen in urejen, da ni nevarnosti ne za življenje ne za imetje ameriških državljanov, ki prebivajo v tem kitajskem mestu.
VVashington, 21. marca d. Japonski vojaški ataše je prejel iz Tokia poročila, da je dobilo pet japonskih križark. dvoje matičnih ladij za letala in 16 torpednih ru-šilcev, ki so bili zasidrani pred šanghajem, povelje, naj se vmeio na Japonsko.
šanghaj, 21. marca g. Kitajci nameravajo danes na lastno pobudo ustaviti oro-tijaponski bojkot. Če pride dejanski* do tega, bo s tem odstranjena bistvena zapreka za sporazum saj je ravno vprašanje bojkota povzročilo mnogo težav pri ne-oficielnih razgovorih o umiku japonskih cet.
Triurni trboveljskih pevcev v Beogradu
Beograd, 21. marca n. Trboveljski mladinski pevski zbor je doživel danes v Beogradu prav! triumf. Popoldanski koncert, ki se je vršil v gledališču za šolsko mladino, so počastili s svojim posetom tudi Nj Vel. kraljica s prestolonaslednikom Petrom in princem Pavlom Dvorano so napolnili po;ear šolske mladine tudi najodLičnejši gostie in predstavniki oblasti. MaM trboveljski pevci, ki jih je pozdravil beograjski tisk s toplimi članki, opozarjajoč na bo^o rmlarski.i otrok, so dosegli najraje priznanje ter so s svojim ubranim in naravnost umetniškim petjem ganili marsikoga do solz. Med odmorom se je posebna depu-tacija trboveliske mladine v spremstvu šolskega upravitelja in pevovodje poklonMa Nj. Vel. kraliici in prestolonasledniku Petru, kateremu je pri tej priliki izročila album s posvpft-v'io: Pevski zbor trboveljske dece poklanja Vašemu Visočanstvu svoja srca in ta majhen spomin na veliko
uro srečnega svidenja s svojim kraljevskim bratom. Prestolonaslednik se je zahvalil za pok Ion, Nj. Vel. kraljica pa Je prijazno govorila z vsakim poedincem in izrazila ete-pu taci ji svoie Priznanje nad umetniškim nastopom. Ob koncu koncerta aplavza ni bilo ne konca ne kraja.
Vest o prvem nastopu trboveljske rtece je privabila »večer v veliko dvorano Kolar-čeve zadužbine najizbranejšo publiko. Dvorana je bila razprodana do zadnjega kotička. Navzočih je bilo tudi mnogo poslancev in senatorjev, opaženi pa so bili tudi člani vlade, zastopniki diplomatskega zbora ln mnogi drugI do sto j a ns t v eni kri. Večerni koncert je usnel nad vse pričakovanje ln beograjski kritiki so izjavljali, da so naravnost presenečeni nad umetniško višino, ki jo je pokazal ta mladinski zbor. Vsako pesem je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim aplavzom, ob koncu pa je moral zbor dodati še par pesmic.
Danes dopoldne si je deca pod vodstvom učiteljev ogledala še razne beograjske zanimivosti, jutri popoldne pa so odpeljejo nazaj v Trbovlje.
N0T1ANJI MINISTE
UKINJENJE
je včeraj odobril proračune štirih ministrstev
izvajanje tiskovnega zakona
VEDUJE
:ejs@
Beograd, 21. marca p. Senat je danes dopoldne in popoldne nadaljeval razpravo o proračunu. Pred prehodom na dnevni red je povzel besedo senator Milovan J o v a-novic, ki je izjavil, da je bil njegov zadnji govor v nače'ni razpravi napačno tolmačen. On ni nastopil proti nujnosti davčnih reform, marveč je bil mnenja, da je treba o tem čim obširneje razpravljati.
Predsednik je nato objavil, da je prej?l predlog senatorja dr. Valentina Rožiča in tovarišev o zakonskem načrtu glede organizacije muzejev in čuvanja narodnih in starinskih spomenikov. O tem predlogu se bo razpravljalo na eni prihodnji.i sej Senator dr. Bogdan G a v r i I o v i č in tovariši so umaknili svoj predlog glede ukinitve čl. 33. finančnega zakona, ki pooblašča prosvetnega ministra, da lahko izvede primerno redukcijo učnega osobja.
Senat je nato prešel na dnevni red ter je nadaljeval razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva. Senator dr. Georg Grasl je govoril o položaju nemške narodne manjšine na šolskem polju in v svojem govoru izrazil priznanje sedanjemu režimu, ki je mnogo storil za nemško narodno manjšino. V svojem nadaljnjem govoru se je obširno bavil tudi s prilikami v dravski banovini. Za njim so govorili senatorji Svetozar T o-m i č, ki je razpravljal zlasti o osnovnem šolstvu, dr. Oton F r a n g e š, ki se je zavzemal za avtonomijo univerz in predlagal obvezno posečanje predavanj ter Atanasija šola. ki je govoril o prilikah v Bosni in Hercegovini in predlagal, naj se šumarska fakulteta premesti v Sarajevo.
Nato je povzel besedo senator Ivan Hriba r, ki je v svojem govoru najprej naglašal, da je pri nas še vedno mnogo državljanov nemške narodnosti, ki še sedaj ne morejo razumeti, da je namesto nekdanje države, ki je preko ozemlja dravske banovine gradila nemški most do Jadranskega morja, nastala nova nacionalna država, ki ne more dopustiti, da bi se nadaljevala nemoralna praksa. Skoro vsi so v ugodnem premoženjskem položaju in so si premoženje povečini pridobili po protokcijl prejšnjega avstrijskega režima ob zatiranju domačega avtohtonega elementa. Namesto. da bi bili ^.luovoljni, da jih sploh nihče ne preganja ln ne ovira v njihovem delovanju, nastopajo v v.logi ježa proti lisici. Nemci imajo pri nas več šol, kakor so jih imeli kdaj poprej In jim zato toplo priporoča, naj samo stvarno p.rouče položaj slovenske narodne manjšine na Koroškem, kjer ni niti ene same slovenske šolo, dočim so bili slovenski učitelji že davno izgna.n.i. Pri nas pa se še danes dovoljuje, da vzdržujejo Nemci privatne šole, na katerih poučujejo celo inozemske učne moči. če hočejo biti Nemci lojalni ln pošteni, morajo priznati, da se jim godi pri nas stokrat bolje, kakor pa katerikoli drugi narodni manjšini v drugih državah, najmanj pa v nemških.
Nato je govoril še senator dr. Marko Kostrenfič, nakar je senat soglasno odobril proračun prosvetnega ministrstva.
Sledila je razprava o proračunu notranjega ministrstva. Minister dr. Srškič je podal obširen ekspoze. V debati je prvi govoril senator Banjanin, ki je naglašal, da smatra kot novinar za svojo dolžnost, da spregovori ob tej priliki tudi o tiskovni svobodi. Cl. 12. ustave poudarja, da sme vsak državljan svobodno v mejah zakona izražati svoje mnenje z živo pisano in tiskano besedo, s slikami ali drugimi sredstvi. Zaradi tega smatra, da bi bil že skrajni čas, da se končno vendar enkrat ukine cenzura. Ne zahteva popolne svobode, ker so izkušnje pokazale, da se ta svoboda le prerada izkorišča, zahteva pa, naj se ukine cenzura, ki ovira razvoj zdravega parlamentarnega m državnega življenja. Cenzura se le prevečkrat izvaja nerazumno in baš s tem več škoduje, kakor koristi. Novinarji se sami dovolj zavedajo svojega visokega poslanstva.
Na ta izvajanja senatorja Banjanna je odgovoril notranji minister dr. Srškič z daljšim govorom, v katerm je uvodoma naglasil. da izvajanje tiskovnega zakona ne spaJa v njegov resor, inraveč v resor ministia pravde, odnosno centralnega presbiroja. Moče pa pri tej priliki obvestiti senat, kako je sploh urejeno vprašanje cenzure. Zakon o tisku, ki je bil s šestojanu-arskim zakonom poostren, ni naperjen proti dobro namernemu tisku, marveč proti onemu tisku ki je zlorabljal svobodo in se igral z najvišjimi interesi naroda in države, .šesro-nnuarsk zakon o Isku je b'l poostren ne zaradi tega, da bi zatrl dober tisk. ki ga vsi vsoko cenimo, nego zaradi slabega tiska. Redakcije listov pa so v želii. da se preventivno izognejo vsaki odgovornosti. prostovoljno pristale na cenzuro m naravno je, da je ta režim, ki ga je naš tisk tak > rekoč sam zahteval zadel istočasno in v enaki meri dober in slab tisk. Ta cenzuia ni p_ednisana i nobenim zakonskVn predpisom 'c 'ma cesto za posledico, da se preko intencij režim,i cen-zuiirajo stvari, ki ne vsebujejo prav ničesar. kar M bilo v nn^n-otju < tiskovnim zakonom ali z zakonom o zmščiti države. Kraljevska vlada sama želi da b'" se cenzura čim prej ukinila. Za enkrat pa še ne misli predložiti Narodnemu nreds*avnišf' u predlogov o izpremembi tiskovnega zakona. ker je mnenja, da še niso popolnoma izginili oni vzroki, zaradi katerih ie prišlo do tega režima in ker še tudi ni nastopilo ono stanie, ki bi dopuščalo, d ase ukine zakon o zaSFiti države. Z ukinitvijo cenzure pa bo sedaj vlada io?i režim znatno omiljen ter bo imel dobro nfmerni tisk popolno svobodo, da bo lahko razpravljal o
vseh političnih, gospodarskih, kulturnih in socialn.h zadevah. Organi oblasti, ki vrše cenzuro, bodo dobili liberalna navodila za izvajanje tiskovnega zakona in minister je prepričan, da bo dobronamerni tisk s tem rešen vseh težkoč. To bo le prehod dotlej. dokler ne bo izoremenjen celokupni režim o tisku, kar se bo zgodilo takoj, ko bodo izginili vsi vzroki, zaradi katerih je prišlo do sedanjega režima
Senat je sprejel izjavo notranjega ministra z velikim odobrivnniem. Po govoru senatorja Paje Obradoviča je senat so-g'asno odobril proračun notranjega ministrstva.
Popoldnp je bil prvi na vrsli proračun vojneea ministrstva. Po ekspozeju vojnega ministra generala Stojanovjea je govoril senator Krsta Srniljanič. ki ie v lepem govoru poveličeval zasluge naše narodne vojske, nakar je senat soglasno odobri tudi ta proračun.
V razpravi o proračunu ministrstva za zgradbe, čigar delo ie v daljšem govoru orisal minister Preka. so govorili senatorji gu. šola. Šilovič. Jalžabetič in Obradovič, ki ?o se bavil i zlasti z vprašanjem cest. ProraPim ministrstva za zgradbe je bil nato odobren.
Zvečer se je pričela razprava o proračunu kmetijskega ministrstva. Minister g. T)enir-trovič je v svojem ekspozeju opozarjal tudi na najnoveiše zakone, ki so bili predloženi Narodni skupščini za omiljenje položaja kmetskega prebivalstva. V debati je govoril med drugimi tudi senator dr. Janko Raiar. ki je onozarjal na težke razmere kmečkega prebivalstva v dravski banovini. Fo daljši debati ie senat p-oračun odobril, nakar je bila seja zaključena.
Beograd. 21. marca. p. Današnia seia Narodne skupščine ie bila zelo kratka. Pričela se je šele ob 12.30. ker <=e je pred tem vrnila seia poslanskega kluba, na kateri so bilo določene kandidature za posamezne skupščinske odbore, ki jih bo troba izvoliti za proučitev novo predloženih zakonov. Pred
prihodom na dnevni re,j ie Narodna skupščina itodaljšala finančnemu odboru rok za proučitev trošarinskega zakona do 30. marca Predsednik ie nadalje objavil, da je ?<■;-nat odobril vse zakone o strokovnem šolstvu. o katerih je Narodna skupščina že razpravljala.
Nato ie minister za zgradbe g. Preka pd-povonl na vprašanje narodnega poslanca dr. Bogumila Vošnjaka v zadevi gradnje banovinske ceste Šoštanj - št. Vid. Interp.v lant je opozoril v svoji interpelaciji, da jo ta cesta, ki je velike splošne važnosti, zelo zanemarjena in da prav nič ne odgovarja zakonu o državnih in banovinskih cestah. Nujno potrebno bi bilo. da bi se ta cesta podaljšala do Črti?, ker bi tvorila važno prometno zvezo s sosedno Avstrijo, kar ie zlasti važno za tujski promet. Minister Preka ie v svojem odgovoru naglasi!, da ie bi'a ta cesla kategorizirana za bap.ovinsko cesto drugega reda. da na tako zaradi prevelikih vzponov, kakor tudi zaradj svoje ožine ne odgovarja zakonskim predpisom, ter je sploh v zelo slab°m stanju. Vse to je napotilo bansko upravo dravske banovine, da jc izdelala nov načrt ne samo za rekonstrukcijo te ceste, marveč tudi za podaljšanje te ceste do Črne. odnosno do Dravograda. Ta načrt je že izgotovljen. toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se dosedaj ni moglo pričeti z gradbenimi deli. Če ne bodo nastopile kake po^bne ovire, se bodo gradbena dela pričela še v teku letošnjega lela, ter se bodo izvršila v več oddelkih, kak-.,r bodo pač dopuščala finančna sredstva. ln-terpelant dr. Vcšnjak se je zadovoljil s tem odgovorom.
Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red ter ie izvolila posebne odbore za proučitev zakona o zaščiti kmetov in zakona o maksimiranju obrestne mere. Odbora imata po 32 članov ter sta med drugimi iz-voljena za flnna narodna poslanca gg. Ivan l rek in dr. Bogu mil Vošnjak. za namestnika pa poslanca T.ovro Peto tar in Karel Gaj-šek. Soja je bila nato zaključena in napovedana prihodnja za 30. marc.
Minister dr. Kramer o likvidaciji žitnega režima
Zakon o likvidaciji žitnega režima je Narodna skupščina sprejela skoro soglasno
Beograd, 21. marca r. Narodna skupščina je v soboto končala razpravo o zakonskem predlogu glede likvidacije žitnega režima ter zakon po dvodnevni živahni razpravi odobrila. Ob zaključku razprave je minister za trgovino ln industrijo g. dr. K r amer še enkrat pojasnil smernice novega zakona o žitnem režimu ter med diugim naglasi.!:
Do 30. junija bo Privilegirana Izvozna družba kupovala pšenico za izvoz po določeni ceni 160 Din. Na ta način bo na eni strani zadostila obveznosti, ki jo je država snrejela z zakonom od 4. decembra 1931, na drugi strani pa bo vršila funkcijo regulatorja cen v smislu vzdrževanja sedanjega nivoja pšeničnih cen v državi.
Pri tem moram izjaviti, da bo Privilegirana družba vršila svojo funkcijo in kupovala pšenico za isvoz od 1. julija 1932 dalje na ta način, da bo prvenstveno kupova'a pšenico oi producentov bod-s'. s posredovanjem zadrug, bodisi direktno na način, ki se ima šele določiti.
Dokler ne bo dosedanji žitni režim popolnoma likvidiran, bo obstojala torej še vedno razlika med cenami, ki se dosegajo na tujih trsih za našo pšenico, in cenami, ki jih bo Privilegirana izvozna družba plačevala našim producentom. Za pokritje te razlike določa ta zakon takozvani mlinski pavšal. Vi veste in g. minister za kmetijstvo je dobro poudaril, da dosedanji žitni režim ni nudil zadovoljivih rezultatov tudi zaradi tega,, ker se pričakovano doplačilo mlinov ni moalo uresničiti. Krivda na tem je bila v glavnem na zapletenem sistemu in na sistemu zelo zapletenega nadzorstva, ki je v glavnem odpovedalo svojo službo
Novi slstom mlinskega paivšala .ie me.ia-r.ičen sistem, ki ima oprostiti tako mline
•« 1 .......- i ...
kakor ves naš promet s pšenico oziroma z » proti 1.
ti tnm
moko vsake odvisne kontrole. Funkcionirati bo mogel potom proste evidence in zgrajen je na podlagi tehnične kapacitete posameznih mlinov.
Zato določa zakon, da bo Privilegirana družba kupovala pšenico za Lzvo<z še do 1. junija po določeni ceni l(iO Din. kar bo plačaela polovico v gotovini, polovico pa v bonih. Boni bodo imeli določeni rok in bodo izpolnjeni na ime. V glavnem se bo skrbelo, da jih dobe producenti. ki bodo mogli z njim plačati svoje davčne obveznosti, v kolikor pa jim ie bodo potrebni, se jim bodo v določenem roku izplačali v polnem iznosu od Privilegirane izvo&ne družbe.
Ob zaključku moram reči, da je Narodna skupšč.na pokazala visoko pojmovanje važnosti tega vprašanja, ker se iz njenu srede ni pojavil noben predlog in noben glas, ki bi hotel, .želel in zahteval, naj se takoj ukine žitni režim, čegar načelna važnost je v tem, da se vzdrži cena enega najvažnejši« predmetov naše poljedelske produkcije, kajti vsi vemo. da se žitni režim ne more ukiniti preko noči, ker bi na ta način riskirali zrušenje cen naše pšenic.
Gospodje poslanci, prosim Vas. da sprejmete predlog, kakor je bil predložen od odborove večine, ter izjavljam, da sprejemam predlog dr. Rajiča, naj se § 3, določba o kmečkih mlinih, ki je po sklepu odborove večine konkretiziran, izpremeni na ta način, da se v istem paragrafu da ministru pooblastilo, po katerem bo mogel sam na najboljši način določiti, kaj je kmečki mlin. Sprejemajoč ta predloe. Vas prosim gospodje, da glasujete za zakon.
Zaključne besede dr. Kramer.ja je skupščina sprejela s splošnem odobravanjem, nakar je bil zakonski predlog o likvidaciji žitnega režima sprejet s 190 glasovi
Napredovanje v železniški službi
Tlrogra«!. 21. marca A A Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni nri direkciji dr/., železnic v Liubliani za višjega svetnika v 4. skupini L stopnje Rihard Negovetič. višji svetnik 4 skupine 2. stopnje, in za vis-a svetnika 4. skupine 2. stopnje Franc Fink in Aloiz.ii Randl. dosedanja svetnika 5. <k-i-pine: nadalie za višiega svetnika v 4. skno. 2. stopnje Prane Jelašič. dosedanji svetnik 5. skupine, za svetnika 5 skupine Alojzij Vehovec. poverjenik 6 skupine; za in;p^k-toria 5. skupine Friderik Parme, višji kontrolor fi sk-ipine in za višjega kontrolorja v 6. skupini Avgust Lukačič. kontrolor 7. skupine.
Gnojilo
Bcocrad. 21. marca. AA Med železniškimi nameščenci se zadnje čase širiio in prodajalo priročniki, komentarii m pomožni učbeniki. ki jih tjskaio železni^k' nameščenci kot <voia privatna izdanja nuner^na dir°krila državnih žele7nic e ugotovila, dn so 'i priročniki in učbeniki po večin1 -amo prepisi al' izvlečki uradni nrnviln?knv m ker so tiskani br^z v«nk<».<ri o;=tr,nn nimajo nik.">-ke strokovne vrednosti. Razen tega vsebu-
jejo mnogi med njimi tudi krive razlage in tolmačenja, zaradi česar spravljajo indirekt-no v nevarnost varnost prometa. Da se ohrani pravilno in enolno tolmačenje ter izvajanje in izvrševanje odredb, zakonov, pravilnikov in predpisov, je generalna direkcija državnih železnic prepovedala v bodoče vsako širienie in prodajanje kakršnegakoli učbenika in priročnika, ne da bi ya poprej generalna direkcija cenzurirala in odobrila.
Izpreraemba pravilnika o filmski cenzuri
Beograd. 21 marca. AA Na podlagn § 19 zakona o podaljšanju določb dosedanjih finančnih zakonov in zakona o proračunskih dvanajstinah je prosvetni minister predpisal izpremembo pravilnika o filmski cenzuri. Iznremembe se glase: Čl l.r V čl 3 pravilnika se črtajo po besedi »pravilni« vse nadaljnie besede in stavki do četrtega člena, ki se naj nadomestijo z besedami: »Glede pisave naj bodo napisi in besedila napisana s ciriPco ali z lati-n;rn«
Čl 2.: Ta izprememba stoni v veljavo z razglasitvijo v »Službenih Novinah«. obvezno moč na dobi z isti.m dnem kakor pravilnik o filmski cenzuri.
Ideologi Panevrope, Zedinjenih držav Evrope, Antante evropskih narodov in kakor se že imenujejo razni utopistični načrti, ki imajo namen rešiti omiko, gospodarstvo in politično premoč matice belega plemena, doživljajo udarec za udarcem. Podoba je, kakor da bi hotele evropske države s svojo politično m gospodarsko razruvanostjo privesti idejo evropskega sporazuma do absurda ter dokazati, da o kakem mirnem sožitju in pametni ureditvi medsebojnih odnosajev sploh ne more biti govora. Da je danas-n ie stanje nevzdržno, pričajo številne konference, da pa je ureditev znosnega življenja ravno v današnjem stanju nemogoča, priča doslednost v neuspehih vseh mednarodnih dogodkov, posvetovanj in pogajanj.
Obupno sliko nesloge, vzajemne ljubosumnosti in poudarjenega nasproestva med interesi vodilnih velesil evropskega sveta nudi boj, ki se je nedavno razigral X!a temelju Tardieujeve pobude za ustvaritev gospodarske enote v Podunavju. Zabeležili smo že nedavno posamezne plahe glasove gospodarskih politikov iz podunavskih držav, ki so si edini v tem, da k delu nikakor ni treba pripustiti velesil, kajti s tem da je že dana možnost, da se važno nepolitično vprašanje izrodi v izrazito politično zadevo ter postane predmet kuočij in intrig, neizogibno spa-dajočih v občimi kompleks boja za prestiž velesil.
Ves čas po vojni je evropska javnost priča nelepi gonji, ki sledi na vsako francosko pobudo, dasi od nikoder drugod ne prihajajo pobude, načrti m ideje. Kadarkoli iznajdljivi galski duh vrže v svet predlog, ki naj pomaga narodom prebroditi sedanje težkoče in ki naj jim pokaže izhod iz zagate, postanejo ljubosumno pozorne ostale velesile. V iniciativi zaslutijo prizadevanje Francije, da si ustvari vodilno pozicijo v Evropi, in vsaka pametna misel je v istem hipu obsojena na dolgotrajna diplomatska potovanja, pogajanja in posvetovanja, dokler sc vse ro?etje ne izgubi v pesku in dokler veliki ramah ne postane udarec v vodo. Tako izkustvo je napravila Francija z Brian-dovimi načrti, v istem pravcu pa se razvija tudi nedavna Tardieujeva iniciativa glede Podunavja.
Francoski predlog govori razločno o finančni podpori, ki naj jo dobi nova tvorba, zato sta Italija in Nemčija, ki denarne podpore ne moreta obljubiti, pohiteli s ponudbami carinskih ugodnosti, kakor da se da kritičnemu stanju vjjO-dunavskih državah trajno odpomoči z večjim aii manjšin odstotkom pri ugod-nostnih carinah ali s kako bežno ugod-r os t jo v trgovinskem prometu. Tendenca Kima je znana; Italija se je naenkrat začutila kot nasledstvena država in kaže svoj interes do Avstrije in Madžarske, kakor da edini ti dve državi spadata omliepisno k Podunavju in gospodarsko v ono skupijo manjših držav, ki potrebujejo pomoči. Realne pomoči se cd Italije ne moi^e nadejati nihče, kar so v zadnjih letih spoznali tudi v Budimpešti in na Dunaju, saj potovanji Bethlena in Schobra v Pim nista prinesli nikakih gospodarskih koristi. Rim tako ostenta-
K spremembam zakona o taksah
Beograd. 2!). marca.
V Vašem poročilu o seji Narodne skupščine od 15. t. m., v kateri je bila razprava o spremembah taksnega zakona, so v reprodukciji mojih izjav nekatere netočnosti. ki so deloma — kakor n. pr. trditev. da sem proglasil pristojbine za pogodbe o stanarinah in najemninah za lokale za upravičene! — v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem. Zato naj slede tu bistveni odlomki iz mojih tozadevnih izjav:
Za zakupne pogodbe vseh vrst se je plačevalo doslej 2 odst. takse po trajanju in vrednosti posesti, dane v zakup, toda samo v primeru, da je bila sklenjena pismena pogodba, pa bilo to tudi samo na navadni dopisnici, ki je nadomeščala pogodbo. Ustmene pogodbe doslej niso bile podvržene nikaki taksj. Po predloženem načrtu bi bilo sklepanje zakupnih pogodb obvezno in se bo morala ta taksa, dasi znižana, plačati v vsakem slučaju zakupa. Mnogo odličnih iuristov, s katerimi sem o vprašanju govoril, je mnenja, da se ne more nobenega državljana siliti, da bi moral sklepati zakupne pogodbe. Zato le ta predlog zakonito neutemeljen, imel bo pa, zlasti pri našem podeželskem prebivalstvu, mnogokrat za posledico tudi predpisovanje visoki) kazni v petkratnem iznosu redne takse, kakor ie to predpisano v paragrafu 8 al>:n. 2 zakona o spremembah zakona o taksah, ker večina teh prebivalcev ne bo vedela, da je treba glasom sprememb taksnega zakona sklepati pismene zakupne pogodbe, ne glede na to. da večina feh ljudi ne bo niti mogla sama se-stavliat' takšnih zakupnih pogodb, in bodo zopet morali klecati na oomoč advokate -in notarie. kar jim bo povzročalo zopet nove stroške.
Tudi bo imel finančnn-upravni aparat s tem: pogodbami, ki jih bo treba predložiti, toliko posla, da resno dvomim o finančnem efektu teh taks.
Zato bi se nai glasil zakon tako. da se pobira taksa samo v slučajih, če se pogodbe skleneio. da pa sklepanje pogodb ni obvezno. Prenrčan sem. da bo ta taksa v orvi vrsti zopet obremenila najemnike ni katce io bodo zvalili zakunodajalci.
S paragrafom 11 novega zakona se ta r. post 33 taksnega zakona razširja tudi na potrdila ali priznanice o sprejeti zakupnini (najemnini) za stanovanja in lokale. Ne
tivno poudarja svoj interes na Madžarski in Avstriji, da je zato vsakomur jasno, da je ost njegove politike naperjena proti državam Male antante in s tem posredno proti francoskemu vplivu.
Enako je treba oceniti nemško pripravljenost dovoliti podunavskim državam carinski preferencial, kar zopet kaže davni pravec nemške zunanje politike, uveljaviti se gospodarsko in politično v Podunaviu, pri čemer je težišče^ zopet le v tesnejšem gospodarsko-političnem sodelovanju z Avstrijo, t. j. v skriti pripravi carinske unije, ki je že enkrat tako močno razburila evropske države in jih razcepila v sovražne tabore. Ne da se zanikati, da sodelovanje manjših držav na jugovzhodu Nemčije ovira nemško ekspanzivnost v tem pravcu, ali obenem ni mogoče tajiti, da te države s tem le branijo svojo nezavisnost.
Ako bi se vprašanje rešilo v smislu nemških in italijanskih ponudb, bi se državam, ki potrebujejo pomoči, dale neznatne in zelo problematične koristi namestu velikopotezne finančne podpore, ki jo predvideva francoski načrt. Francija ni soseda podunavskim državam in v njih nima velikih gospodarskih interesov, zato se o francoskem imperializmu v Podunavju ne more govoriti. Če pa izpade njena pomoč, ne bo zlepa, najti skupine kapitalistov, ki bi mogla in hotela investirati večje vsote v podunavskih državah. Od preferenciala imata dobiček oba sopogodbenika, večjega seveda oni, čegar zunanja +-sovina in gospodarska sila sta jačji. Zato ni verjetno, da bi Francija hotela pomagati državam, ki so obremenjene s preferencialom drugih, nii ne ravno prijaznih velesil, osobito ker Li imele iz akcije, ki naj pomaga potrebnim, levji del dobička ravno velesile.
K francoski tezi, da je ustvaritev nove gospodarske tvorbe ob Dunavu stvar prizadetih držav, se nagiba tudi Anglija, ki je baje pripravljena odpovedati se klavzuli o največjih ugodnostih v korist državam Podunavja, obenem pa v soglasju s Francijo naglasa izrazito nepolitične temelje, na katerih se naj osnuje nova Srednja Evropa. Ako bosta Francija in Anglija vztrajno in dohodno zastopali to stališče, si je težko misliti, da bi prodrlo prizadevanje onih, ki hočejo Tardieujev predlog porabiti za povod prestižnega boja.
Stališče naše države v tej zadevi je jasno. Z odo^vornih mest je bilo že ponovno poudarjeno, da je naša kraljevina za vsako gospodarsko sodelovanje, ki bi zboijšalo medsebojne ednošaje med srednjeevropskimi sosedi in ki b' jim pomagalo preko sedanjih težkoč pot gospodarske konsolidacije. Izrecno je bilo tudi naglašeno, da mora vsako tako podjetje spoštovati obstoječe politično stanje' in mora stroro računati ž njim. Taka izjema ne kaže desinteresiranosti ali pasivnosti, marveč modro dalekovidnost, ki ne troši po nepotrebnem energij za problem, ki je že ob svojem rojstvu zapadel v območje prestižne politike. Tako trezno in p--""idno sJ 'išče naših uradnih krogov zasluži vsestransko priznanje, ker prihrani javnosti mnogo nepotrebnega razburjenja in morebitnega razočaranja.
vem, če je ta taksa — dasi razmeroma mala — v današnjih težkih prilikah umestna, ker bo v večini slučajev tudi zopet obremenila zakupnike. Tudi bo potrebna kontro'a in bo upravni aparat stal mnogo več, nego bo znašal efekt takse.
Po nadaljnjih izvajanjih o eproščanju prosvetnih prireditev in zlasti prosvetnih filmov, sem se dotaknil uvedbe šolnine. V paragrafu 45. novega zakona so taksativno navedene višine šolnin na podlagi višine letnega davka. Na žalost tu ni nobene razlike med reainim in osebnim davkom. Smatram da bo delavec ali uradnik mnogo težje plača! šolnino in da bo zopet udarjen ekonomsko slabejši, ki ne bo mogel nuditi svoji deci možnosti študiranja. Tudi bi bilo nedvomno v interesu napredka našega dijaštva. da bi se oprostili šolnine dijaki z odličnimi šolskimi uspehi.
Končno sem izjavil: Smatram, da ie ta zakon o spremembah taksnega zakona, ki ie izdelan izključno z vidika interesov državnega fiskusa in ne z vidika splošnih socijalnih in ekonomskih potreb naroda samo prva — v mnog:h pogledih gotovo ne najboljša — etapa k popolni reviziji taksnega zakona, ki mrgoli na eni strani nejasnosti in nepreglednosti, na drugi strani pa raznih določb na škodo ekonomsko slabših in v korist ekonomsko močnejših. Zlasti je revizija potrebna glede taks. ki težko obremenjujejo našega kmečkega človeka.	Vekoslav Spindler.
Za^iua srni
Ignacija Hladr*'-
Novo mesto. 21. marca.
Danes ob 4. popoldne ie bil pogreb skladate! ia, učitelja petja in pop^arnega kapiteljskega organistn Tgn*cMa H'adnika. ki oa je vodil novomeški nrošt g. Karel Čerin. Na zadnji »o ti 5o snremiH zasluži e*1 a pokojnika poleg sorodnikov prijateljev in ostalega občinstva zactonn;ki uradov profesorski in učite' iski z^or s šolsko mladino. zastopniki kmerijske ?ole na Grmu s svoj mi učenci, zbor podeželskih organi-stov, društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, zastopniki raznih pevskih društev z dežele in delegati pevskih organizacii iz Ljubljane, med katerimi je bil tud; skladatelj g Stanko Premrl V sprevodu so nosili veliko število krasnih vencev. V slovo so zanel' pokojniku novomeški pevci več pretresi iivih ždostink, ob odprtem grobu pa ;e bilo izoregovorjenih "nr govorov. v katerih so govorniki poveličeval' zasluge. k« .>i jih je pokojnik pridobil na glasbenem polju.
Samostojnost Mandžurije
Ko smo prvikrat komentirali Ubruh krvavega konflikta med Kitajci in Japonci, smo posebno pozornost obrnili na dejstvo, da se je v zadnjem času temeljito spremenilo raz-merie med Mandžurijo m ostalo Kitajsko. Pred nekaj leti je stari maršal čangtsolin gospodoval v Mandžuriji popolnoma samostojno; bil je dejansko pravi vladar te pokrajine in osrednja kitajska vlada nanj ni imela prav mkake-ga vpliva, v Kolikor je sploh taka centralna oblast obstojala. Čangtsolin pa ni bil samo prav mogočen gospod, dobro založen z denarnimi viri in discipliniran organizator, marveč tudi spreten diplo nat in politik. Naslanjal se je na prijateljstvo z Japonsko in Japonci so ga podpirali, kadar je bil v vojnem stanju z generali ostale Kitajske, kar je bilo malodane trajno stanje. Korist od tega prijateljstva in zavezništva je bila potemtakem obojestranska. Mandžurija je bila dejansko popolnoma samostojna, kar se tiče odnošaiev do osta'e Kine. toda Japonci so nvigli računati z gotovostjo, da jim v Mukdenu izpolnijo vse njihove željf.
S Čangtsolinovo smrtjo se je to razmerje nehalo. Njegov sin in naslednik v vladi nad Mandžurijo, general Čangsue-'iang, je bil za drugačno orijentacijo v vnanji politiki svoje dežele. Bil je pristaš kitajskega nacijonalizma, ki hoče sanirati državo v celoti, ki hoče vse pokrajine strniti v krepko novo Kitajsko in jih osvoboditi odvisnosti od inozemskih privilegijev. Iz tega sledi popolnoma jasno, da jc med njim in Japonci moralo nastopiti drugačno razmerje. nego je bilo za Gangtsoli-na, zlasti še, ko je zavzel Peking kot zaveznik centralne nankinške vlade ter se celo preselil tjakaj. In tako so se baje tudi v Mandžuriji začeli oni mali konflikti med japonskimi vojaki in kitajskim občinstvom. ki so tako značilni za pravo razpoloženje na Daljnem vzhodu, in ki so bili po japonskih navedbah povod /a nastop japonske armade na mandžurskih tleh.
Ta nastop se je zaključil končno z ustanovitvi io samostojne vlade za Mandžurijo v Mukdenu. V njej 60 zastopani kitajski generali, isti. ki so se poprej borili zoper Japonce, kar pa tu pač ni posebno presenetljivo. Zanje se je obnovilo stanje iz Čangtsolinove dobe. Gre pa vendarle dejansko za znatno več. Mandžurija se je tudi formalno odrekla zvezi z ostalo Kino, česar stari Čang ni bil nikdar storil. S ♦cm so pokazali Japonci svojo poglavitno namero, izogniti se v bodoče spremenljivosti osebne polit'ke mandžurskega maM-dorja in kratkcmalo za stalno izločiti Mandžurijo tz skupnega kitajskega kem-p'eksa.
Osamosvojitev Mandžurije pa irm ogromen mednarodno političen pomen. Japonski more sedaj nv.ikder.ska vlada glede železnice in gospodarske cone ob njej potrditi vse kar si žrli vlada v Tokiu, tudi ono. kar je nankirška vlada trdovratno zavračala pa tudi še mnogo več Kočljiva situacija pa nastopi tudi za Rusijo, ki <nvi svoje posebne nravce v severni Mmdoi--:ii. Ako Moskva ne prizna samostojne mandfurske vlade in s: ne da tudi pri njej potrditi onega stanja. Vkor ie u^j^no po pogodb: z osrednio kitajsko vlado, bi =e mog'e iz tega razplesti prav nerodne kom-prkaciie, zlasti seveda, če bi iih že'cla lanonska.
Na čelo mnnd'žu.rski repubMki so postaji člana hivše kitaiskr' dinastije, ki pa ocivid.no ne igra prav imenitne v'o.ge: o njegovem sodelovanju je sploh težko bitf jasno sliko. Ponekod se je nastop tega dinastičnega reprezentanta komentiral, kakor da <re pri tem za poskus, pripravljati monarh:stično restavracijo na Kitajskem. To pa se ne zdi prav nič verjetno, zakaj niti ni mož za to. niti ne morejo imeti tak namen možje, ki se ga poslužujejo, pa bodisi >da so to Kitajci a'i Japonci. Do^či se hoče učinek očividno samo v Mandžu-rij\ zakaj za to pokrajino gre Japoncem sedaj, ostali motivi pa so vsekakor postranskega pomena.
Pcvrafek o&einske delegacije Iz EeograsŠa — ELer^cž Narodne banke za enkrat ni megeše kositi fcsojila, fe vse stremljenje osresšctočens na organizmi!© veSikc-
potez ne pozaožsse akcije
Oprestika razsodba v Kajfeševem procesa
Novo mesto, 2H. marca.
Po teden dn,i trajajoči sodni razpravi proti Anton-u Kajfe-žu ml. in njegovemu bratu Milanu Ka.iiežu je danes sodni senat izrekel po dolgotrajnem posvetovanju razsodbo, s katero sta bila oba obtoženca oproščena.
Sodišče je v kratkem navedlo med razlogi svoje oprostilne razsodbe, da je bila tvrdka Anton Kajfež tudi po mnenju drugega izvedenca dr. Kandareta aktivna vsaj do 1. 1926, ko je prevzela Črni lug, ter da je aktivno premoženje tvrdke znašalo več milijonov, zaradi česar se ne more trditi, da bi bila tvrdka pred tem rokom v kon-kurznem stanju, zaradi česar odpade vsakršna kazenska odgovornost za dobo do tega roka. O potvorbi knjig ne more biti nobenega govora, ker so se vse knjige, tudi one pred novo naložbo v 1. 1925. ohranile. razen male knjige, ki je vsebovala inventar nepremičnin, glede katere pa se tudi ne more reči. da bi jo bila obtoženca odstranila, ker manjka za to vsak dokaz, dočim ie na drugi strani bila brez vsakega pomena in vpliva na premoženjsko stanje tvrdke. Tudi sicer je razprava pokazala, da obtoženca nista knjig niti najmanj pisala, marveč so to vršili le plačani uslužbenci. Prav tako se jima ne more očitati. da bi v kateremkoli ozira zavedla šefa tvrdke Antona Kajfeža st. k popravi knjig ali napačnemu vknjiževanju. ne glede na to. da ni govora ne o prvem ne o drugem.
Bsštanirih' vlomilci pred sodišče?*!
Ziiareb. 21. marca. n. Danes se je pred okrožnim sodiščem pričel proces proti ne tim vlomilcem, med katerimi sta dva Slovenca. in sicer Ivan Jek. ki je bil že v Novem mestu obsojen na 6 let ječe, ter Ivan Mlakar iz Celja, ki je b;l prav tako obso jen na 6 let težke ječe V noči od 21. na 23 novembra preteklega leta so vlomilci vdrli v župnišče v Boštanju. ustrahovali z revolverji župnika Engelbcrta Rakovca ter ga oropali. Oba Slovenca sta priznala ta vlom in še 16 drugih zločinov, ki sta jih zvršila v družbi z ostalimi v raznih hrvatskih in slovenskih krajih
Jesenice, 21. marca
Po tridnevnem bivanju v Beogradu sta se včeraj vrnila na Jesenice žu^an g. 2ab-kar in župnik g Kastelic. »Jutro« je že
poročalo o njunem prizadevanju, da bi našla možnosti za izhod iz sedanjega katastrofalnega položaja Jesenic. Pcsetila sta več ministrov, zlasti ministra za trgovino in industrijo dr. Kramerja, ministra za socialno politiko g. Puolja in finančnega . ministra dr. Djordjeviča. Dvornemu mar- j šalu sta izročila posebno spomenico za Nj. I Vel. kralja. ponovne konference pa ota , :me!a z guvernerjem Narodne barake gosp Bajlomjem in vrhovnim inšpektorjem državne uprave g. Duničem. Ves čas sta bila v kontaktu s poslancem radovljiškega sreza g. Mohoričem, pa tudi drugimi poslanci in senatorji iz dravske banovine.
Prizadevanje gg. župana in župnika je šlo v treh smereh: obnova dela s pomočjo kreditov Narodne banke, večja zaščita Jesenic pred inozemski konkurenco ip najnujnejša pomoč za prvo silo. Na žalost n!«ta mogla doseči uspeha v prvi. najvažnejši točki. Narodna bar.ka je namreč izjavila, da za enkrat ne more dati Krn nisi* i industrijski dmžbi kreditov, ki hi bili netrebn! za obnovo obratovanja. Pcgs^a-rr:a so sicer še v teku, vendar pa je trehn računati s tetr, da bodo tovarno stalo vsaj nekaj tednov.
Trgovinski in finančni minister sta jeseniški delegaciji obljubila, da bo?'.a v okviru zakonskih možnosti storila v^ -ra zmanjšanje uveza železa iz Avstrije. Porabljeni bodo v ta namen tudi predpisi za promet z devizami in valutami, !:cr s<» da s temi predpisi ze!o vplivati na uvoz blaga. S tem bo doseženo, da se bodo zmanjšale sedanje velike zaloge za proda-o namenjenega želeja na Jesenicah in da bo ^a ta način olajšana in pospešena obnovitev obratovanja.
Dokler pa do obnovitve ne pride, je nujno potrebna pomožna akcija za kruto prizadeto prebivalstvo. Jeseniška obč;r<n. ki trni s prebivalstvom vred zaradi katastrofe, seveda nili daleč ne zmore sredstev, potrebnih za omilisnje najhujše bede. Tudi prostovoljni prispevki ne morejo nuditi zadostne pomoči, čeprav se občinski svoi nadela. da bo njegov khr na nomoč našel odziva po vseh slovenskih kra;ih. ne samo na. Gorenjskem. Priskočiti morajo vse javne korporariie. na čelu i'm banovina in država. Tudi v tem ožini «ta g. župan Zabkar in 2. župnik Kastelic intervenirala v Beogradu. ziasti v ministrstvu socijalne politike. Dobila sta zasotovilo. <*a bo država i?-datno nrUo<*vn!a k pomožni akciji v denar-iu in brerv^fnib ž'vilil>.
Snoči se je z br/ovlakom odpeliala v D»o-orrrad denutaciia delavstva, ki bo tudi 9 =voie strani intervenirala na vseh mero-dajnili mestih za omilienje kalr.st-ofe. Delavstvo ie slej ko orei vzorno disciplinirano in varnostni organi nimajo niknke-ia povoda za kako intervencijo. Poraiaiva med KTD in delavskim vodstvom <rlede zaMev. sestnv-'jenih ra znanem velikem de!fv.=X-em sho se ugodno nadaljujejo in so v nekaterih točkah dovedla že do sporazuma.
*
Beograd, 21. marca. p. Dines je prispela v Beograd druga deputacija jeseniškega delavstva pod vodstvom delavskega zaupnika g. Jurija .Terama. V deputaciji jc bila tudi zastopnica ženskih organizacij. Deppiacija ie posetila vse merodajne kr^ge, jim po-i.isniia težaven p Joža j jeseniškega delavstva in prosila za podporo za brezposelne
KsritiSea poUZm trgevstva in ©fertništva
Zaradi ustavitve dela v tovarnah KID m zaradi redukcij nameščencev železnic in še nekaterih drugih državnih obratov, na drugi strani pa tudi zaradi občutnega znižanja prejemkov onih, ki so še ohranili službo in delo, je postal položaj tudi za trgovce in obrtnike naravnost obupen. Že /a easa normalnega obratovanja so jeseniški obrtniki in trgovci le težko izhajali, z ustavitvijo obratovanja KID pa so prišli tik pred gospodarsko propast. Jeseniški trgovski, gostilniški in sploh obrtni lokali so° prazni. Delavstvo, ki je prejšnji^ teden prejelo svojo zadnjo tedensko plačo, jo ie obdržalo za najhujšo silo, trgovcem in obrtnikom pa so ostali dolgovi, zaradi česar tudi sami večinoma ne morejo zadostiti svojim plačilnim obveznostim do dobaviteljev in upnikov.
Jeseniške obrtniške organizacije so storile na pristojnih mestih potrebne korake, da se prepreči odpust vsega delavstva, toda bilo je vse zaman. Veliki katastrofi, ki jo že preživlja delavstvo, bo sledila v neka i tednih tudi propast trgovcev, obrtnikov in hišnih posestnikov. Ako ne bo odpomoči, bodo konkurzi neizbežni, m tuui s tolikim trudom zgrajene delavske in obrtniške stanovanjske hišice bodo s.e na boben.	.
Da se vse to prepreči, so 6e lesems^e organizacije ponovno obrnile na ministra za trgovino in industrijo g. dr Kramerja, ministra za socialno politiko g. Ivana Puc-Ija, narodnega poslanca in pomočnika ministra za trgovino in industrijo g. Ivana Mohonča ter bana dr. Mamšiča. da pomagajo v skrajni sili Jesenicam kolikor se pomagati da. Obenem so na vseh merodai-uih mestih predložile spomenico glede i.ujno potrebnih ukrepov za preprečenjc še večje gospodarske katastrofe. Spomenica obsega naslednje predloge:
1. zaostali davki. k: se terjajo, odnosno so zaradi njihovega zaostanka dražbe že razpisane naj se odlože najmanj za debo enega leta:
2 vse tekoče dajatve, državne in avtonomne. nai se za dobo. dokler traia ta nevzdržni po^žaj. ne iztirjaio- v primerih pa. kjer b' bilo to nemogoče, naj se pri obdavčenju upoštevajo napovedi posameznika in pa davčnega odbora:
i terjatve katerekoli vrste napram v»-letrgovcem m dobaviteljem se naj odlo/e
Vremenska napoved
Znerebškn vr^m^nska napoved za dano«:
Večinoma oblačno, mestoma vedro, vetrovno. zmerno hladno —
Dunajska vremenska napoved za torek: Hladno vreme bo ostalo; sem in tja oblačno, morda tudi z neznatnimi padavinami.
za boliš? čase: ustvari naj se možnost, da odplačuje vsak posameznik po svojih močeh. prepreči naj se pa izterjanje potom sodišč, ker b se na ta način trgovina n obrt popolnoma upropastili:
4. za te ugodnosti ki bi dovolile domačim trgovcem in obrtnikom, naj si upniki iščejo pnmernega poroštva potom zastavitve premičnin in nepremičnin, toda r.e rako. da bi bilo to zvezano z nepotrebnimi stroški.
Darovi slrcmašmio družbam
Naš nedeljski poziv, naj oni. ki po nastalih razmerah niso preveč prizadeti, piv rnagajo revnim družinam, je nai-tel na prijazen odziv. Tako se je gi. dr. Schvabo-va. soproga tukaj. v. ■ »ga zdravnika, /javila. da bo do preklica dnevno plačeva'a 10 litrov mleka. ga. in/. Ruclescheva na dnevno 4 litre mleka. G. dr. Marč'e bo dajal dnevno kosilo dvema siromašnimi otrokoma, g. Franc Ažman. posestnik v Kranju, pa bo vsakih 14 dni pošiDa! no "0 Din za nakup najboli potrebnih živil eni siromašni družini. Vsem plemenitim darovalcem najlepša hvala! Naj bi našli mnogo posnemovalcev!
r. i i ; ? i • i ••
čteksarsKi refavci o knzi
V stek^^nl? b.^rns^
C	V	S^Atii. vti. v	-» '>	V	r, __	ti. -i
Kaj pravijo delavci in kaj podjetniki
Ilrctnlk, 20. marca.
V Hrastniku se je v petek vr"ila konferenca, k-tere so udeležili številni delegati delavstva Zedinjenih tvormic stekla. Namen te konference je bil informirati oblastva in iav-nost o vsem. kar je v zvezi s krizo, ki je zadela tudi steklarsko industrijo. Steklarske tovarne v Parači.nu n. Sv. Križu pri Rogaški Slatini praznujejo že preko šest mesecev, steklarna v Hrastniku že tri mesece, v tovarni v Straži pa se obratuje le deloma.
Konferenca delavskih zaupnikov je tra-jrla od 9. do 16. ter je sprejela obš rcn zaključek. v katerem se med drugim ugotavlja. da je doprineslo delavstvo velike žrtve za usreb podjttil. uživalo pa je vedno plače, ki eo bile za 10 odstotkov nižje od plcč steklarskega delavstva v Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji itd. Delavstvo ne nosi nikake odgovornost1 pri splošni gospo-darski krizi. Znižanje delavskih mezd predstavlja veliko škodo za naše narodno gospodarstvo. Delavske plače ne morejo b-*! krive, da stoj s steklarska podjetja že pot let-?, ko so b:le vendar že itak zelo n:zke nI-če znižane za nad 20 odstotkov že leta ter zna?-:jo mezde za dve tretjin1 za-posVncga delavstva dnevno komaj 15 do .10 Din ter zasluži? le ena tretjina — pro-fesioTiistrl in sneci ',:sti — od 40 do ICO Din na d:"-n. To na se zasb'ži le s silno težavnim delom v .akordu. Delavstvo apelira na vse merodajne faktorje v dr/av:. da bi podpirali brezposelne delavce in njihove družine, dokler se ne cbnovi delo v steklarskih obratih.
Po konferenci se je vršilo sterilno obiskano delavsko zborovanje v Delavskem domu. katerega sta sc udelež'ia tudi zastopnik delavske zbornice v Ljubljani in p-edsedn'"- Sr''n'"ne delavske zveze g. Hara-mr'na iz Zagreba.
Vodstvo h.ristniške steklarne je na kar se je desedaj pisalo v povodu raznih zborovanj in spomenic steklarjev, odgovorilo, da n-i imelo podjetje nikdar namena izkoriščati splošne krize in tako vsiliti delavstvu zmižane mezde. Podjetje je plačevalo vedno najvišje mezde in šele 1. so bile po štirime-ečni stavki znižane akordne plače za ose mu m o delo. TemePuo plačo pa so sd delavci še vedno lahko zviševali in bili so mogoči tudi zaslužki preko 150 Din na din. Ko je prišlo na naš trg inozemsko blago po konkurenčnih cenah, pa je bilo seveda potrebno ponovno znižanje plač za osenr.irno delo. Pri prostem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi pa se je vedno še zaslužilo po 65 do 120 Din. Tovarna naglasa, da obratovanje sploh ni odvisno cd mezd, temveč le od naročil in v tem je tudi vzrok ustavitve obratov. Zaloge so še danes ogromne in ko bo enkrat primerno število naroči! in ko bo re"eno vprašanje financiranja, se bo zopet pričelo z delom. Obseg obratovanja bo določila šelo bodočnost. Tovarna zatrjuje, da ie od ustavitve obratov razdelila nad 200.000 D:n v gotovini in naturalijah delavstvu, kateremu hoče. kolikor le mogoče, pomagati iz lastne volie. Ker trajajo podpore od strani bo'rze dela samo šest tednov, bodo po preteku tega roka podpore od strani podjetja še nosebno dobrodošle.
Delavstvo pa vzdržuje svojo trditev, da je dnevni z-^lužek dveh tretjin delavstva le 15 do 30 Din in da se večji zaslužki dosežejo k z napornim akordnim delom. Nadalje se delavstvo čudi, zakaj podjetje zahteva 34 odstotno redukcijo mezd. ko samo trdi, da obratovanje ni odvisno od višine delavskih plač. Od redukcij plač niso prizadeti samo protestionisti kajti plače so se znižale tudi najslabše plačanemu de* lavcu. Za podpore ie delavstvo podjetju vedno hvaležno, stoji pa na stališču, da so podpore v takih razmerah tudi dolžnost podjetja
Zasebna trošarinska sk!adišča
Beograd, 21. marca AA. Z odlokom finančnega ministra se dovolijo zasebna troSarinska skladišča za žganje in vino: za vino Antonu Vaicu iz Mest pri Ljubljani. Alojziju Fabniku iz Murske Sobote, Antonu Zoriču iz Maribora Josipu T.aj-šku iz Velenja. Francu Kanduteriu iz Celja. Franiu Jelovranu iz Zgornje vasi. Viktorju Mulleriu iz Zagorja. Emi Volker iz Loke in Josipu Benku iz Murske Sobote.
Iz postne službe
Beograd. 21. marca p Z odlokom prometnega ministra sta postavljena pri ljubljanski direkciji poštfe in brzoiava za pristava v 8. skupini dr. Milko Ujčič in Jernej šturm, dosedaj uradniška pripravnika
Maši kraji in ljudje
Želje m zahteve našega učiteljstva
Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je 17. in 18. t. m. zasedal v Beogradu. Prisotni so bili člani izvršilnega odbora in predsedniki vseh banovinskih sekcij z delegati. Izostali so edino Soliča-ni. Predsedoval je g. Damjan Rašič, ki je v daljšem govoru opisal delovanje izvršilnega odbora, nakar so predsedniki banovinskih sekcij podali svoja poročila. Po vsem tem ie glavni odbor sprejel naslednje zakliučke:
V pogledu vzdrževanja šol se glavni odbor zaveda težavnih gospodarskih razmer, v katerih se nahaja paš narod, sodi pa, da se lahko stori vsaj toliko, da se bo šolam redno izročal pripadajoči del plačanih občinskih dohodkov. Zaradi velikega števila šolske mladine je postalo neo^ndno potrebno, da se otvorijo novi oddelki. Potrebno je izvajati predpis zakona in zaščititi učiteljstvo, da ne bo poučevalo po 80 do 150 in še več učencev, kar ga predčasno onesposobi za službo.
Glavni odbor smatra, da ie eden izmed glavnih pogojev za uspešno delo v narodni šoli tudi učiteliska stalnost na kraju službe. Premeščanje učiteljstva med šolskim letom so zelo škodljiva za pouk kakor za učiteljstvo samo.
Po sedaniem zakonu o narodnih šolah in drugih uradnikih, ki ima<o vpliv na šolsko delo, je zelo potrebno, da se ustvari nov učni načrt in spored, ki bi omogočila uspešno šolsko delo na popolni pedagoški obnovi. Razen tega naj se posveti vsa potrebna pozornost tudi vprašanju učnih knjig in učil. Za pravilno in enakomerno izvajanje predpisov zakona o narodnih šolah je treba čimprej uveljaviti pravilnik.
Vprašanje izbire in nameščanja šolskih nadzornikov in upraviteljev osnovnih šol zahteva reformo v tem, da se bodo za oba položaja postavljali po izbiri najboljši učitelji ter da bodo ti položaji stalni in bo-lie nagrajeni. Pri ocenjevaniu učiteljskega dela se bo prvenstveno cenilo delo v učilnici ter se bo upoštevalo tudi izvenšolsko delovanje. Učno delo v splošnem, a učiteljsko še osobito. zaradi napomosti močno ln hitro izčrpa učitelje, da postajajo za službo nesposobni prej. kakor uradništvo drugih strok. Glavni odbor smatra, da je v interesu pedagoške službe, da se leta učiteljskega službovanj* za popolno pokojnino zmanjšaio od 35 na 32 in da po tej službeni dobi lahko učitelji stopajo v po-koi.
Pri napredovanju učiteljstva po skupinah je treba gledati na to, da bodo napredovali najstarejši iu pa oni, ki imajo naj-bclišD povprečno oceno. Pogoje za dosego 5. skupine je treba iznre.meniti tako. da jih bo učiteljstvo doseglo po 30 letih efektivne službe in s povprečno zelo dobro oceno brez vsakega slabega reda.
Po spreietju teh zaključkov je glavni odbor izdelal poslovnik o delovanju vseh svojih organizacij in določil, da se bo prihodnja učiteljska skupščina vršila v Beogradu v drugi polovici avgusta.	AA.
Bloki namesto miloščine
Ljubljana, 21. marca.
Pod geslom -»Pomoč potrebnim« je izdalo mestno načelstvo ljubljansko preko socialno političnega urada bloke, ki vsebujejo 10 listov po 50 par. Ti bloki imajo namen, da se organizira podpiranje prosilcev, k dandanes preplavljajo vse mesto, zlasti pa predmestja. Vsaka stranka, vsak trgovec, gostilničar, sploh vsakdo, ki ga nadlegujejo taki prosilci, naj si pabavi te bloke in obdaruje ž njimi prosilce, namesto z denarjem. Te nakaznice bo vnovčeval mestni socialno politični urad z nakazili za živila, hrano, ob'eko, obutev, s plačilom stanovanja in sMčno.
Strogo se bo pazilo, da se ne bo tudi v to akcijo vtihotapila zloraba. Vsako veri-ženje in »borzne« špekulacije s temi nakaznicami se bodo strogo nadzorovale. Vse nakaznice, pridobljene po takih manipulacijah, se bodo zaplenile in ne bodo vnov-čene z nakazili. Bloki za »pomoč potrebnim« se bodo prodajali v mestnem socialno političnem uradu med uradnimi urami. Raz-našali in prodajali pa jih bodo mestni uslužbenci tudi po trgovinah, gostilnah in privatnih strankah. Vsi prizadeti se naprošajo, da pr:dno posegajo po blokih.
Namen akcije je, da se omeji izrabljanje dobrodelnosti po raznih nadležnih prosil-civ, ki niso zadovoljni z nudeno jim hrano in drugimi darili, marveč prosijo — čt-sih tudi kar zahtevajo — le denar in zopet denar, da ga potem po svoji mili volji uporabijo za svoje nepotrebe, ki nikakor niso v skladu z dobrim namenom darovalcev. Tu je treba takoj ugotoviti, da so to profesionalni berači, ki jim ni do tega, da bi dobili hrano, marveč le denar, in ta profe-^onalizem je treba zatirati z vsemi sredstvi. Pa še en pojav je značilen. Kakor hitro se je začela v našem mestu »Pomožna akcija« in intenzivna javna in privatna dobrodelnost, je navalilo v mesto nebroj tujih prosjakov, za katere je postala Ljubljana pravi eldorado. Prišli so ne samo iz bližnje okolice, marveč iz vseh krajev Slovenije in ne baš malo število tudi iz južnih krajev države.
Najžalostnejši pojav in v svoj:h posledicah najbolj usodepoln pa je mladina, otroci, ki prosijo po hišah. V mnogih primerih delajo to iz resnične potrebe, često-krat pa le zato, da dobijo na ta način de-dar za cigarete, sladkarije, kino in podobno. Z vpeljavo nakaznic »pomoč potrebnim« bo tudi tu postavljena meja, da otroci naprošenega denarja ne bodo mogli porabiti za svoje razvade, marveč se bodo nakazala staršem potrebna živila, če so ti sploh vedeli za početje svojih otrok. Če pa so otroci beračili na svoio roko in svoj račun, se bodo nakaznice zaplenile v prid drugim revežem.
Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Josefovo« grenčico najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu
Zagreb, sredi marca.
Predzadnjo nedeljo je polagala Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu na občnem zboru račun o svojem delu v preteklem letu. Društvo je naraslo po komaj dveletnem obstanku na 1700 članov, s čimer je zagotovljena bodočnost naši organizaciji, ki uživa splošno uvaževanje v Zagrebu.
Društveni predsednik, profesor g. dr. Za-vrnik je poudarjal dolžnost Slovencev v Zagrebu, da s svojimi izkušnjami in pozitivnimi vrednotami oplode skupno jugoslo-vensko stvar. V ta namen je ustanovljena Narodna knjižnica in čitalnica, zato je tudi dolžnost slehrneg.a rojaka, da se včlani in sodeluie v nji. Čeprav posameznik morda ne vidi realnih koristi od društva, bi bila vendar za vse tukajšnje Slovence ogromna škoda, če bi ne imeli te svoje organizacije. Da bo moglo društvo izvrševati ves svoj program, poleg prosvetnega zlasti še socialnega, je potrebno predvsem, dni se šte vilo članstva še močno pomnoži, kar menda ne bo prehudo doseči. Narodna knjižnica dn čitalnica je šla od vsega začetka krepko po začrtani poti. Ni se posluževala demagoških gesel, niti se ozirala na zavist, katero je vzbujal njen nagli napredek. Zbrala je v skupnem taboru ročne in duševne delavce ter pokazala, da so Slovenci v Zagrebu činitelj, ki že nekaj pomeni in ki lahko tudri skupnosti nekaj da.
Narodnja knjižnica in čitalnnca je, razumljivo, največ žrtvovala za društveno čitalnico in knjižnico. Knjižnica šteje že čez 2500 knjig, čitalnica pa razpolaga s 50 časopisi in revijami iz vse Jugoslavije. Živahno so delovali številni društveni odseki. Prosvetni odsek pod vodstvom profesorja g. dr. Zamika je priredil celo serijo poljudnih predavanj. Pevski odsek je našel izvrstnega umetniškega voditelja v osebi profesorja g. Kumarja. V šahovskem odseku je posebno akademska mladrina častno zastopala društvo na raznih tekmah. Plesni odsek pozimi in izletni odsek poleti sta skrbela za družabnost med članstvom. Društvo je priredilo več uspelih veselic, med njimi zlasti Miklavžev večer. Blagajna je
imela čez 50.000 dohodkov in čez 45.000 izdatkov. Društvena imovina: knjige in inventar predstavljajo vrednost čez 29.000 Din, dolg za knjige pa še 9000 Din.
Vsak član Narodne knjižnice in čitalnice je dobil tiskano letno poročilo, odbor pa je tudi me! letom na rednih članskih sestankih ch sredah zvečer vedno informiral članstvo o vseh važnejših društvenih z-adivah. Zato je tudi občni zbor pot«r;el gladko in prijateljsko. Stari odbor je soglasno dobil absolutorij. V novi odbor so bili izvoljeni z vzklikom: za predsednika soglasno dosedanji predsednik univ. profesor g. dr. Fran Zavrnik, za podpredsednike univ. profesor dr. Boris Zamik in ravnatelj g. Ivan Jerman, za tajnika g. Janko Mešiček, za blagajnika g. Hugon Rum-pret, za knjižničarja g. Radoje Hudokiin. za gospodarja g. Slavko Reeelj; v odbor ga. Arselinova, g. Bregant, gdč. Černetova-g. Deu, g. Kerkoč, g. Kocjančič, g. inž. Ko-šiša, g. Lindič, g. Majerič, g. Media, g. dr. Mikič, g. Miklavžič, g. Novak, g. Sch\veiger g. Vaščar, g. Volovšek, g. Vrtovec, g. dr. Zalokar in g. Zdolšak; v nadzorni odbor pa: gg. dr. Arselin, Bizjak in univ. profesor dr. Kogoj.
Sedemdesetletnica gospe Marije Grudnove
Danes praznuje v Mariboru svojo sedemdesetletnico obče spoštovana gospa Marija Grudnova, vdova po davkarju Ivanu Grudnu z Vrhnike. Sama dobro vzgojena v svo-. ji rodovini Tomšičevi je znala z isto skrbnostjo vzgajati tudi svoje tri otroke, od katerih živita še g. Mirko Gruden, ravnatelj Obrtne banke v Ljubljani, in gospa Smiilka. soproga g. Viktorja Perneta, uradnika Hranilnice dravske banovine v Mariboru. Tu živi v krogu hčerkine rodbine tudi slavij enka.
Tiho in m;rno, kakor je to že svojstvo njenega značaja, je simpatična gospa navzlic svojim visokim letom še vedno neutrudno marljiva in prožno aktivna za dom in za svoje ljube. Kljub trnju, ki ga ji je od časa do časa polagala usoda na pot življenja, je s svojo krepko voljo in s svojim razumnim sprejemanjem življenjskih neizogibnosti vedno zmagovala nad tegobami časa in je s svojo tolažilno, blagodejno besedo tudi marsikomu drugemu pripomogla zopet do duševnega ravnovesja.
Zaradi svoje lju.beznjivosti, zdravega humorja in trezne presoje življenja je ta skromna gospa ne le v ožijem krogu svoje rodbine deležna vse zaslužene ljubezni, marveč uživa tudi med številnimi znanci in prijatelji splošne simpatije in spoštovanje. Naj ji bodo ob tej pomembni slav-nosti, ki jo bo preživela med svojimi dragimi, izrečene tudi naše iskrene čestitke z željo, da bi ji bila naklonjena še dolga, lepa in vedra jesen!
Dva tožna pogreba
Ljubljana, 21. marca
Pred mrtvašnico splošne bolnice se je danes popoldne zbirala velika množica Ljubljančanov, da izkaže zadnjo čast pre-rano umrlemu dobrovoljcu, trgovcu Janezu Z o r c u. Prišili so mnogi prijatelji in znanci tudi z dežele, celo iz prav oddaljenih krajev. Krsta je bila obložena s cvetjem in številnimi venci. Po blagoslovitvi je vojaška godba zaigrala žalostin-ko in že se je razvil po Zaloški cesti naravnost ogromen žalni sprevod. Za godbo. ki je nenehoma igrala žalostinke, je korakala četa vojaštva, nato nosilci štirih težkih vencev, poklonjenih od sorodnikov. Za vozom z duhovniki so peljali na lafeti krsto, ki jo je spremljala častna vojaška straža. Na krsti so počivali krasni venci, poklonjeni od raznih organizacij, tako od Društva dobrovoljcev, drugih skupin in posameznikov. Sorodstvu je sledil oficirski zbor, dobrovoljci, trgovci in nepregledna vrsta ostalih prijateljev. Po blagoslovitvi krste pri Sv. Križu je četa vojaštva pred pokopališčem oddala častno salvo. Ko so pogrezali krsto s pokojnikom v grob, se je zasolzilo sleherno oko. saj je legel k počitku poštenjak, poosebljena dobrota.
Na Jožefovo ob 15.30 pa je spremila Ljubljana prav tako prerano umrlo gospo Vere Dergančevo, soprogo uglednega ljubljanskega trgovca in Sokola, g. Staneta Derganca. Pogreb se je vršil izpred
mrtvašnice Leonišča na Stari poti na pokopališče k Sv. Križu. Preden je krenil žalni sprevod na pot, so se prijatelji-pevci poslovili od Vere z dvema ganljivima ža-lostinkama. V sprevodu so nosili silno mnogo vencev. Poleg mnogih znancev m prijateljic pokojnice je bila v sprevodu tudi četa Sokolov v civilu in lepo število nameščencev Tiskovne zadruge ter konzorcija »Jutra« z g. načelnikom Ribnikar-jem. Sprevod se je ustavil pred kapelico na šmartinski cesti, kjer so pevci zapeli za slovo žalostinko »Pomladi vse se veseli«. Pri Sv. Križu so položili g^po Vero k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Ustanovni zbor Zmajevega stega skavtov
Ljubljana, 21. marca. Na I. državni realni gimnaziji ie bil v petek popoldne občni zbor Zmajevega stega skavtov v Ljubljani. Zupiii delegat br. Rudolf Berce-Delfin je podal poročilo o delu pripravljalnega odbora. Nadaljnje zborovanje je vodil br. ing. Ivan Pengov-Bistro Oko, od uprave Dravske župe skavtov in panink potrjeni starešina Zmajevega stega. V lepem nagovoru je br. starešina podal kratek pregled o dosedanjem delovanju in razvoju skavtske organizacije in je pozival člane k nadaljnjemu še bolj vestnemu delu, da se prenovljeni Zmajev steg spet dvigne do one višine, ki jo mora zavzemati steg skavtov v slovenski prestolnici.
Nato so bila sprejeta pravila in izvoljeni administrativni odborniki: za tajnika br. Herman Seifert, za blagajnika br. Saša Bleiweis, za gospodarja br. Adolr Kopecki, za knjižničarja in arhivarja br. Mitja Švi-gelj. za scout-instruktorja br. Rudolf Berce in Mitja Švigelj. Po občnem zboru so se zbrali četovodje in starejši člani v posvet, da izvolijo iz svoje sredine stegovodjo in njegovega namestnika. Za seje stegove uprave je bil določen vsak drugi torek. Prva seja bo v torek 22. t. m. ob 19. uri v Radio-studiu. Sprejemajo se novinci.
Prosvetno delo rojakov v Franciji
Mouliers, sredi marca.
Naši rojaki v domovini so že imeli priliko citati o življenju jugoslovenskih izseljencev v Merlebachu, Aumetzu, Tucque-gn.ieuxju in drugod, o nas v Moutiersu pa še ni pisal nihče. Res nas je tu komaj petdeset, a smo si spričo dejstva, da je le v slogi moč. ustanovili lani Jugoslovensko delavsko društvo »Soča«, letos pa še pevski odsek tega društva. Prosili smo slovenskega prosvetnega delavca in oevovodjo. gospoda Jankoviča iz Tucquegnieuxja, na i bi nas hodil učit pet|ja. Dasi je zelo zaposlen, je vendar rad ustregel naši prošnji in pri-hiti vsak teden za nekaj ur k nam.
Pod njegovim vodstvom je priredilo Ju-goslovensko delavsko društvo iz Tucqueg-nneuxja 13. t. m. v Moutiersu dve leno uspeli igri: »Užitkarje« in »Vedeža«. Tudi nekaj prav lepih pesmic so nam zapeM rojtaki iz Tucquegnieuxia. Najlepši sta bili »Ob večerni uri«- in »Kaj doni, sladko se glasi«. Glavni namen prireditve, navdušiti nas. da bi tudi mi v našem skritem kotičku začeli prireditve, je dosežen, /te pridno pojemo in študiramo igro. Čez kakih šest tednov vam bomo poročali o uspehu.
Pripomnimo še, da tudi pri nas vedno huje pritiska gospodarska kriza, vendar praznujemo poleg nedelje le enkrat v tednu, drugod pa po dvakrat ali še večkrat. Srečni vi. ki imate doma dovolj kru.h.a. 1 je je. da jeste tam črni kakor tu beli kruh. Črni kruh je zagotovljen, a beli v mačehovski tujini od danes do jutri.
Po 17 letih se ie oglasi] iz Rusije
Kamnik, 31. marca.
Janez Sušnik iz Krivčevega pri Gozdu nad Kamnikom je odšel leta 1015. na vojno. Domači so samo vedeli, da je odšel na boiišče v Galicijo. Ves. čas vojne se mi nitii enkrat oglasil in ko tudi po vojni več let nI bilo o njem nobenega glasu, so domači upravičeno sodili, da ie padel. Pred dvema letoma je bil proglašen za mrtvega in domači so dali opraviti mašo za mir in pokoj njegove duše.
Dne 13. t. m. pa so Sušnikovi v svoje ve-bko začudenje prejeli od Janeza priporočeno pismo iz Rusije. Pismo je bilo odda-
Danes ob 3. In 9. zvečer
kot zvočni film v Elitnem kinu Matici
V glavni vlogi oboževani
Raition Navarro
Dnevno predprodaja od 11. dopoldne naprej.
Samo še danes in jutri!
Hitite in oglejte si to prekrasno monumentalno veledelo!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
no na pošti 28. februarja v Tešinovki v edeški guberniji. Naslov je pisan najprej v latinici, potem pa še v cirilici. Janez Sušnik gotovo ni še prav nič poučen o posledicah svetovne vojne in o novo nastalih državah, ker je napravil naslov še na »Avstrijsko državo, Kranjsko deželo in pošto Kamnik — Siein«. Pismo je priromalo preko Dunaja in Ljubljane srečno v Kamnik.
Vsebina je pisana v cirilici in ruskem jeziku. V uvodu Sušnik poudarja, da še ni pozabvl slovenščine, vendar piše v c'ri!ict in ruskem jeziku ,da bodo domači bolj gotovo dobili pismo v roke. Najbrž se je bal stroge boljševiške cenzure. V pismu se pritožuje, da je pisal že velikokrat, vendar dosedaj še ni dobil nobenega odgovora. Prosi domače, naj mu vendar sporoče. ali so še živi in kako se imajo. On se je v Rusiji oženil, vendar je še brez otrok. Rad bi prišel domov, zato naj mu pošljejo dokumente. O tem, kako je prišel v ujetništvo in kako se mu sedaj godi v Rusiji pa ni v pismu miti besedice.
Sušnikovi so se seveda takoj obrnili na kamniško sresko načelstvo. ki bo po ban-ski upravi skušalo dostaviti potrebne dokumente Janezu, da se bo po 17 letih vrnil v domači kraj. To pismo je zopet dokaz, da je v Rusiji gotovo še več bivših ujetnikov in pogrešancev, ki pa niso tako srečni, da bi njihova pisma prišla v roke naslovlj encem.
Zadnje dejanje subotiške tragedije
V Suboticii se je, kakor smo poročali, pred nekaj dnevi odigrala strašna tragedija kot posledica ljubezenske afere med zdravnikom subotiške bolnišnice dr. Sze-kelvjem in ženo nekdanjega zasebnega uradnika Petrasa. Ko je Petra s pr'šel na skd ljubezenskih vezi med svojo ženo in zdravnikom, se ie obstrelil tako nesrečno, da je izgubil vid. Kot slepec se je naselil v Osijeku in našel tam zavetje v r"dbčni bivšega polkovnika Mdh\valda. Polkovni-kova hčerka Mira se je tako sprijaznila z nesrečnim možem, da ga je spremljala po vseh potih in tako tudi na zadnji, ko je prišel v Subotico, da s« maščuje nad zdravnikom. ki mu je uničil rodbinsko srečo.
Kako se je to maščevanje izvršilo, bo ostala večna tajnost, kajti po drugem dejanju tragedije sr> že našli dva mrliča: zdravnika dr. Szekelvja v stanovanju in Petrasa v hotelski sobi, zraven njega na v nezavesti zaradi zastrupljenja mlado Miro. Ta. ki bi edrna vedela, kako se je vse izvršilo. se tudi ni več zbud la iz nezavesti. V soboto na praznik so jo pokopali. Pe-trasova ločena žena je prišla v Subotico, se zastrupila in je sedaj poleg tega še v nevarni živčni kriz. da odganja zdravnike in vse druge, ki ji skušajo pomagati.
Uslužbenci v hiši, kjer je stanoval ustreljeni zdravnik, izjavljajo, da ni bilo v kritičnem času v hiši nobenih tujcev razen neke neznane dame. Ravno tako izjavljajo uslužbenci hotela, da se slepi Petras ves čas ni odstranil iz najete sobe.
Kulturni pregled
Stoletnica Goethejev e smrti tn Jugoslovem
Dne 22. marca 1832. torej točno pred 100 loti. je umrl pesnik J. Goethe. O njegovi osebnosti, delu in smrti smo priobčili v »Jutru« vrsto člankov. Danes naj samo zabeležimo dosedanje odmeve te stoletnice v ju-goslovenskem kulturnem življenju.
Slovenci smo dobili za stoletnico Goethe-jeve smrti posebno številko »Življenja in sveta«; nje vsebino smo pred dnevi navedli na tem mestu.
V	Zagrebu je izšla danes Goethejeva številka znane revije »Nova Evropa«. Lepo opremljeni zvezek je priobčil številne prispevke o velikem \veimarskem Nemcu. Urednik >N. E.« dr. Milan Čurčin, ki je 1. 1905 izdal v Lipskem svojo doktorsko disertacijo »Srbska narodna pesem v nemški književnosti«, je razen uvodnika prispeval članka »Mladi Goethe kao prevodilac ,Ha-sariaginice' in .Hasanaginice u narodu'« Dr. Pero Slijepčevič piše o »Goetheju in kraljeviču Marku« in o »Goetheju in kompozicijah naših narodnih pesmi«, prof. St. Tropseh o Herderju in Jakobu Grimmu, prevaialcema srbskih narodnih pesmi. Gra-ški slavisti dr. Josef Mate je zastopan s člankom o Goetheju pri Slovanih, a dr. VI. Rozov piše o Goetheju in Puškinu. Nadaljnji članki so iz peresa Katarine Stankoviče-ve. Alberta Halluja, J. Jelačiča, dr. Politea, Stanislava Vimaverja i. dr. V prevodu so obiavljeni Goethejev! članki o srbohrvaški književnosti (iz »Kunst und Altertum iz 1. 1827 in 1828); dalje najdeš tu Vladimirja Nazorja prevod »Rimskih elegij«, Dragutina Domjaniča prevod Margaretine molitve iz »Fausta« in Milana Besroviča prevod »Pro-meteja«. Številki je priložena reprodukcija Meštrovičevega Goetheja (poprsje).
V	Beogradu sta izšli knjižici; Miloš Trivu-
nac, »Gete i Jugosloveni (ciril.) in Hermann Wendel, »Gete i jugoslovenski svet« (ciril.). Pri Kohnu je pravkar izšel Živojinovičev prevod Goethejeve lirike, ki o njem poročamo na drugem mestu. Ze lani je Srbska književna zadruga v zvezi z bližajočo se stoletnico Goethejeve smrti izdala prevod »Eg-monta«.
Tudi beograjske revije niso izostale. Že v januarju je »Misao« izdala Goethejevo številko z raznovrstno vsebino »Srpski književni glasnik« je napovedal 'Goethejevo številko za dne 1. aprila t. 1. Tudi v drugfh revijah in ponekod v dnevnikih so že izšli članki, ki se spominjajo Goethejeve 100 letnice.
Omeniti moramo tudi Goethejeve proslave: v nedeljo je bila velika prireditev v Zagrebu s sodelovanjem nemških književnikov iz Gradca. V Beogradu je bilo že več proslav: celo Skoplje se je pridružilo mestom, ki z javnimi prireditvami kažejo svoje spoštovanje do Goetheja
Goethejeva lirika v srbskohrvaškem prevodu. Za stoletnico smrti J. W. Goetheja je izdal podjetni Geza Kchn Goethejevo Ilriko v prevodu pesnika Velimir-ja Živojinoviča. (»Lirske pesme«, Beograd, 1932. 160 str.) Germanist beograjskega vseučilišča dr. A. Schmaus je spisal daljši predgovor, ki v njem razpravlja predvsem o Goetheju kot pesniku. Veli-mir Zdvojinovič je sam tankočuten lirik, ki ga odlikujejo melodični verzi in jezikovno bogastvo. Zanimivo je tedaj, kako je ta pesnik izrazito liričnega značaja ln modernega občutja pretočil v srbohrvaščino staro, plemenito vino Goethejeve klasične poezije. Po nekritičnem, zgolj čita-teljrkem pregleda vanju njegovih prevodov dobivamo vbisk, da je svoje delo opravil V zadovoljstvo oitatelja, ki pozna Goethe-
jevo liriko v izvirniku. Živoji novice v Goethe je živa pesniška knjiga, ki iz nje zaznavamo vso božansko navdihnjenost Goethejevega genija in diivno izbrušenost njegovih verzov. Naj navedemo kot primer prevod ene najbolj znanih kratkih Goethe j evih pesmi »l)ber allen Gipfeln ist Ruh*«:
Vrh svili bregova Mir sni.
S k rune vrhova Daha ti
Ne čuješ pram. Ovrkutanje u gori stalo. Čeka j, za malo Usnučeš i sam.
Ob tej priliki beležimo tudi uspeli slovenski prevod, ki ga je pravkar objavil v »Življenju in svetu« neumorni dr. Debe-ljak:
Po vseh višavah pokoj,
po vseh dobravah nocoj
še dih ne zdrhti; molčijo tički tam zgoraj. Čakaj, saj skoraj poči ješ i ti.
Zivo'nmovičev izbor je dober in dovolj pregleden; vsebuje tudi Rimske elegije. Knjiga je spodobno opremljena. Priporoča se sama po svoji vrednosti.	(—o).
Dve književni šestdesetletnici. Te dni nas literarna pratika opozarja na dvoje šestde-setletnikov: Karino Michaelis in Johana Bojerja. Obe imeni sta znani tudi pri nas. Karin Michaelis je še vedno aktivna pisateljica prvenstveno »ženskih?: romanov. V teh -omanih. izmed katerih je posebno znana »Nevarna starost«, razpravlja zelo odkritosrčno o spolnem in duševnem življenju so dobne žene. V zadnjih letih piše mladinske romane. Iz majhne danske književnosti ie Karin Michaelis prešla v svetovno literaturo. — Drugi šestdesetletnik teh dni je norveški romanopisec Johan Bojer. Tudi on je znanec slovenskega čitatelja. Lani smo do-
bili v prevodu njegov lepi roman »Izseljenci« in daljši odlomek iz »Lofotskih ribičev«.
Iz francoske književnosti. Tudi v Franciji je nastopila »Goethejevska konjunkturam Fri Stocku je izšel Witkopov »Goethe« pri Riederju Amanorov i Goethe« in zbirka dokumentov »Goethe d' aprčs ses contempo-rfiins«. ki se pridružuje na tem mestu že omenjenim francoskim novostim o Goetheiu.
—	O današnji Nemčiji razpravlja knjiga »Secrets de 1' Allemagnes, iz nemščine prevedeni spis znanega industrijca Evgena Diesela — Pri Grossetu sta izšla E. H. Cur-tija »Essai sur la France« in dokumentari-čna knjiga Gaetana Salveminije »Mussolini diplomate«. — Pri Colinu je izšla knjiga profesorja na Sorbonni Alberta Rivauda »Les erises Allemandes«* (1919—1931). pregled važneca dvanajstletia nemške politike.
—	Gabriel Faure je obelodanil knjigo »Sour les reutes de Boheme«. ki vsebuje več esejev iz Češke in o Čehih. — Življenje socia-lističnesa teoretika in politika Jeana Jaur«-sa opisuje Les Larguier v knjigi »Le citoYen Jaures«. — »LTnion pour la verite« je izdala knjigo »Prohlemes franco - allemands d' apr^s guerre«. — Roman o Leninu in Ke-renskem ie spisal z naslovom »Les fourriors de Lenine«.
Iz nemške književnosti. Založba »PropT-laent je pravkar zaključila svojo monumen-ialno izdajo Goethejevega zbranega dela v 45 debelih zvezkih. — Fischer bo med svojimi cenenimi izdanii objavil VVasserman-nov roman »Christian Wahnschntte« in Alfreda Doblina roman o tehniki »Giganten«. — j O današnji Kitajski je izšla knjiga \Vilhel-ma P. O. Walterja. — O pariški modi. nje nastanku, ozadju in vplivu je spieala obsežno knjigo Kate von Porada. — Tzšla je v nemškem prevodu Victoria Margneritteja življeniepisna študija o mirovnem apostolu Aristidu Briandu. — E. A RheinhardJ je spisal življenjepis Napoleonove prve žene Josephine Beauparnais. — Obsežen življenjepis Heinricha Ileineja je spisal in izdal Lud\vig Marcuse. Sieburg, pisec v Franciji mnogo komentiranega spisa >Aii je Bog -
Francoz«, je izdal tri nove spise. : Frank-reichs rote Kinder«, »Vendee« in »Di.» rote Arktis«. — 0 odnosu Goetheja do Čehov in č->ške dežele obsežno piše Johannes Frzidil v knjigi »Goethe in Boh me ne
Vpru-anje sodobnosti v današnji književnosti. O tem vprašanju se je na Češkem razvila obsežna diskusi.ia. Tudi naš list je zabeležil nekatere izjave, ki so takisto veljavne za razmere pri nas. V praških »Razpravah Aventina« je kritik K. J. Beneš objavil zagovor one književnosti, ki ji očitajo, da ni dovolj sodobna. Beneš pravi, da pač vsak umetnik vidi vprav dramatično strmino dogodkov v zadnjih desetletjih, toda druga reč je, dati vsemu doživljenernu pesniško podobo; taka naloga je mnogo težavrejža kakor napisati n. pr. roman iz 15. stoletja. Roman sodobnost, zahteva zelo zrelega in polnega umetnika; da pridejo posamezniki do tega, je treba časa. Ni tedaj prav, zahtevati od 'r dih pisateljev rešitve toli težavne naloge. — F. X. šalda je zapisal, da je vsekdar zelo žalostno, če kdo zahteva sodobno umetnost za vsako ceno tudi tedaj, ko ni za njo potrebne pesniške in tvorne sile. i ako je t di danes; to silo še zaman iščeš. — Brnski »Index« je priredil o tem vprašanju celo anketo. Vojta Martinek je tu n-pisal, da tako zva-na neaktualnost umetnosti ni škodljiva, škodljivo pa je pomanjkanje močnih duhov, ki bi red uspešno upodabljali sodobno življenje.
Jugoslovenski umetnik razstavlja v Parizu. V galeriji Cardeau v Parizu je bila pred dnevi otvorjena razstava Mila Milu-tinoviča, ki je v Parizu znan pod imenom »Milo«. V Parizu biva že deset let in si je bil pridobil že lep sloves. Milutinovič je po rodu iz Cetinja. Sedanja njegova razstava je vzbudila pozornost vseh pariških umetnostnih astov in revij.
Kupujte kolke protituberkulozne lige S
SDCatelegantneiše plašče za dame
pariške modele, prekrasne kostume, kompleje in obleke nudi za pomlad v največji izberi FRAN LUKIC, Stritarjeva ulica.
Za gospode: Obleke, površnike, trenchcoate in obleke po meri, elegantno in poceni.
PP.ED
vnrffcmvfiztet
inpreAtadam
anfavin
•	»m »» -M«
i! it € e vesli
*	Povratek kraljevičev z Bleda v Beograd. Po partedenskem bivanju na Bledu, kjer so se letos lahko v izredno lepi meri naužill zimskih radosti, so se kraljeviči Peter, Tomislav in Andrej v soboto zvečer nekaj pred IS. uro odpeljal z Lesc nazaj v Beograd. Nj. Vel. kraljica Marija je odpotovala z Bleda že nekaj dni prej in je zdaj kraljevska družina zopet vsa zbrana v prestolnici.
*	Odlikovanje čeških kulturnih delavcev.
Nj. Vel. kralj je pravkar podpisal odlok, s .katerim se odlikujejo z redom sv. Save IV. stopnje Ivan K. Strakaty, UFednik praškia >Nar. Listov« in znani prevajalec i i slovenščine v češčlno; z redom Jugosloven-ske krone IV. stopnje zaslužni prevajalec iz jugoslovensklh književnosti Jan Hudec, ki je nedavno slavil 75-Ietnico in ing. Zde-nek S. Raušar, ki že dolga desetletja književno deluje za češkoslov.-ju gostov. kulturno zbliža.nje. Slovenski v.isokošolci, k! so študirali v Pragi, bodo s posebnim zadoščenjem pozdravili odlikovanje našega »kulturnega konzula«, urednika Strakate-ga. Uglednim odlikovancem, ki so tudi vneti sodelavci v češkoslov.-jugoslov. ligi, ■iskreno čestitamo k temu visokemu priznanju njihovega dela!
*	Zasedanje Glavnega prosvetnega sveta. Glavni prosvetni svet ima daljše zasedanje v ministrstvu prosvete v Beogradu. V ztnislu svojega statuta razpravlja o učnih knjigah ter o šolski kvalifikaciji uradništva in šol. Seje se udeležujeta iz naše bano-v i ne kot stalna člana načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani g. Josip Mazi in predsednik sekcije JUU za dravsko
banovino g. Ivan D:mnik.
*	Nov odvetnik. Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da je bil g. dr. Franc iSohaubach 14 t. m. vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
*	Novi zdravniki. V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani: zdravnik dr. Boris Krištof, zdravnik dr. »ivan Podpečan iai zdravnik - volonter dr. Janko Lovšin, vsi v Ljubljani.
*	Službo zobozdravnika razpisuje OUZD v 'Ljubljani za zobni ambulatorlj v Mariboru. Prošnje naj se vložijo do 2. aprila.
*	Diplomirala sta na zagrebški ekonom,-komercijelni visoki šoli g. Friderik Degen, ?lan JAD : Triglava • in vnet sokolski dela-rec, doma od Sv. Petra pod Sv. gorami n g. Alojzij Pipp, uradnik mestne občine ljubljanske, čestitamo;
+ Premestitev. Premeščen je po službeni potreb; g. Bogomil Remec, ravnatelj II. drž. realne gimnazije v Ljubljani za ravnatelja drž. realne gimnazije v Kruševcu.
*	Uradni razpust društev. Uradno sta razpuščeni društvi ?Rdeči križ« v Ormožu in podružnica Bružbe sv. Cirila in Metoda pr'. Sv. Emi kr že več let ne delujeta.
*	Jadran za Veliko noč. Dočim je v Sloveniji še vedno dober teren za naše smučarje, se na Jadranu že kopljejo in se povsod pripravljajo sprejemi prvih izletnikov. Hoteli so znatno znižali cene za velikonočne praznike, naše železnice dovoljujejo 75 % popusta na povratku že po petdnevnem bivanju in Jadranska plovidba priredi \ času od 26. do 30. t. m. cenen izlet vzdolž jadranske obale od Sušaka do Koto-ra in nazaj s postankom v Splitu, Dubrovniku in Kotoru V ceni tega izleta (lOOODin) za osebo, je všteta vožnja po morju, prehrana in prenoč;šče na parobrodu »Presto-
ZVOČNI KINO IDEAL
Premiera lepe in melodijozne veseloigre

i 11
Njegov vzrok za ločitev
Lien Deyers Johannes Biemann Patsl Horbiger Orkester Dafos Bela
I Predstave ob 4., Y26., H8. in 9. zv.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
21. marca 1932 Številke za označbo kraja pomenilo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra 5. smer tn brzina vetra 6 oblačnost 1—10 3. temperatura 4 relativna vlaga r 7. vrata oadavin, 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo na1 viSJo. dru<e najnižjo temperaturo Ljubljana: 7, 767.3. —1.2, 64, XE3, 5, _, Ljubljana: 14, 765.0, +7.2, 55, S6, 4, —, —; Maribor: 7, 767.9, +2.0, SO, NW4, 4, —, Zagreb: 7, 767.2, +3.0, 85, NNE6, 10. —, —; Beograd: 7, 766.3, _1.0, 90, mirno, 10, sneg, 6.0; Sarajevo: 7, 766.6, —3.0, 09, mirno, 10, sneg, 3.0; Skoplje: 7, 760^7, + 2.0, 90, NW4, 10, dež, 6.0; Kumbor: 7, 751.9 +13.0, 60, E2, 7, _; Split: 7, 756.2, +7.7, 50, NE7, 10, _, Rab: 7, 753.5, +5 6, 40, NE5, 10, _, —.
Temperatura: v Ljubljani +3.6, —2.6; v Mariboru +6.0, +2.0; v Zagrebu +5.4, + 2.0, v Beogradu +5.5, —2.0, v Sarajevu —4.4, v Skopi ju 0.0.
Solnce vzhaja ob 6.4, zadaja ob IS.12; 'ina vzaaja ob 17.3, zahaja ob 5.38.
lonaslednik Peter« za časa vsega potovanja. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani še 25. t. m. dopoldne. Ker je dosedaj prijavljeno zadostno število izletnikov, se bo ta izlet gotovo vršil.
*	Bojevniki! Kdaj in kje bo naš letošnji veliki tabor? Zadnji občni zbor je z večino določi] zopet Brezje. Predlog za Ljubljano je večineo odklonila. Zato se snidemo zopet na Brezjah, ln sicer 10. julija. Priprave so v polnem teku. za polovično voznin<3 smo zaprosili. Torej na veselo snidenje, tovariši. 10. julija na Brezjah. — Osrednji odbor bojevnikov.
*	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, Gunduličeva 29, sporoča članstvu, da bo v sredo ob 21. predajal v društvenih prostorih ob priliki 100 letnice Goetheje ve smrti profesor dr. Boris Zarnik o Goetheju in njegovem svetovnem naziranju.
*	Občni zbor Vodnikove družbe bo danes ob 18. uri v prostorih ZKD (Kazina) v Ljubljani.
ff5^
i K« I .
EOBERT LOUIS STEVENSON
je eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo
UgratiCjen
je pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE.
HHti
*	Življenje na oltar materinstva. Iz Dolenje Podgore pri Črnomlju nam pišejo: Dne 8. t. m. je odjeknila po .našem okolišu žalostna vest, da je umrla ga. Lucija Mav-rinova, soproga sedanjega župana, po vsej Poljanski dolini znanega sodarskega obrtnika g. Petra Mavri.na. Pokojnica je postala žrtev vzvišenega materinskega poklica. Srečno je povila že osem otrok, a pri devetem je kljub skrbni zdravniški pomoči podlegla za porodno mrzlico, pljučnico in komplikacijami. Pogreb se je vršil d,ne 9. t. m. iz hiše žalosti na farno pokopališče v Starem trgu ob Kolpi. Da je bila pokoj-nica res vsestransko priljubljena, je pričala številna udeležba pri žalnem sprevodu. Za prenos krste so se prostovoljno odzvali vsi člani novo ustanovljenega gasilnega društva iz Dolenje Podgore. I sto tak o je bila številno navzoča šolska mladina, žalne obrede sta opravila gg. župnik Zupančič in kaplan Radoš. Pri odprtem grobu se je od pokojniee z ganljivimi besedami poslovil učitelj Vlado Martelane. Daleč na okoli ni človeka, ki ne bi sočustvoval 5 žalujočim soprogom, kateremu je bila ugrabljena nenadomestljiva zvesta zakonska družica, vzorna mati ln skrbna gospodinja desetčlanske družine. Stara je bila šele 40 let. Vsem prizadetim naše najiskre-nejše sožalje, blagi pokojnici pa želimo miren večni sen v preranem grobu.
*	Nov grob. V Radeča.n je umrla ugledna trgovka in posest.nica gospa Frančiška Hallerjeiva. Pogreb blage pokojniee bo jutri ob 16. Naj ji bo ohranjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	V cerkvi jo je zadela smrt. V nedeljo je zadela srčna kap v zagrebški stolni cerkvi 70-ietno Marijo Butkovičevo, mater zdravnika dr. Butkoviča. Stara gospa, je šla kakor običajno k maši in je med molitvijo klonila ter zasnula za večno.
*	Nesreča s puško. V ljubljansko bolnico so iv nedeljo pripeljali 26-letnega posestni-kovega si.na Franceta Reclja iz Murske Sobote. Na Jožefovo je Iztakni.l doma staro puško je nabasal ter pričel streljati pred hišo. En tak naboj pa mu je puško raznesel im je priletelo Rec.lju več kosov železa v obraz. Njegove poškodbe so precej resne.
*	Posledice šmarnice. Kokol Ivan, najemnik v Dornavi, se je podal nedavno v družbi Polanca Simona iz Dornave v Haloze, kjer je kupil 20 litrov šmarnice. že v Halozah sta popila tri zele.nke šmarnice, a tudi, ko sta se vrnila na Kokolovo stanovanje sta še nekoliko pila, nakar je okoli 23. ure Kokol spremil svojega soseda domov. Kokol se je nato odpravil spat, vendar mu strup šmarnice ni dal mirnega spanja. Kmahi je vstal in začel razoijati po stanovanju, tako da je žena s štirimi otroki morala pobegniti k sosedom. On sam pa se je odpravil k PoI.tu ter tolkel po oknu, da mu morajo odpreti, ker skrivajo njegovo žena. Čez dolgo časa so mu res odprli, iakar je začel razsajati pri Polančevlh v sobi. Polanea pa je udaril z roko po glavi. Polanec je, videč pretečo nevarnost, pobegnil s svojo hčerko in 10-letno vnukinjo iz hiše k sosedom. Pri pobegu je hči zaklenila hišna vrata. Ko se je Kokol vrnil k hiši in videl, da so vrata zaprta, je šel po sekiro in razbil vežna vrata ter nato v sobi razdejal vse, kar mu je prišlo pod sekiro Popolnoma je razbil omaro za obleko, okenske okvire s šipami, stopnice v veži, vrata zunaj kleti, peč in drugo. Dejanje je nasproti orožnikom skesano priznal. izgovarjajoč se na popolno omotico. Konec žalostnega dogodka bo pred sodiščem.
*	Nevaren tat koles pod ključem. Nedavno je mestna policija v Mariboru aretirala nevarnega tatu koles Miška Ivana iz Litmerka pri Ormožu in ga izročila okrožnemu sodišču v Mariboru. Miško je izvršil nebroj kupčij z ukradenimi kolesi po Dravskem polju, največ pa v Sp. Jablanah. Izdaja) se je povsod za Polajžarja Franca. Orožniška postaja v Cirkovcih je sprejela od predstoj ništva policije v Mariboru ne-pridipravovo sliko, v kateri so vsi kupci ukradenih koles spoznali Miška. Orožn.lštvo je kolesa, okoli osem po številu, pri posestnikih zaplenilo in uvedlo poizvedbe za lastniki. Lastniki koles v teh krajih se bodo zdaj menda lahko malo oddahnili.
*	Nevarni volkovi. Kakor smo že poročali, sc se v tuzlanskem okraju zaradi dolgotrajne zime že večkrat pojavili volkovi v večjih tolpah ter napadali hleve celo po naselbinah. Kraj vasi špionice je gozdar Vi-dak Bjelica naletel na tolpo osem sestradanih volkov. Tri volkove je ubil, drugI pa so se razbegli. Skupno je gozdar Bjelica v zadnjih 10 dneh ustrelil že 8 volkov in 3 volkulje.
♦	Kupujte fotoamaterske velikonočne razglednice v založbi Foto-Tourist, Ljubljana. šelenburgova ulica 6.-I. Dobe se tudi v vsen trafikah in trgovinah s paprjem.
♦	Za veliko noč rabite Ciril-Metodove razglednice, ker s tem podpirate družbo in domači obrt.
♦	Kranjske klobase _ najfinejše. Marija Urbas nasl., Ljubljana, Komenskega 16.
+ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Lftsbllane
u— Ustanovna skupščina krajevne organizacije JRKD za kolizejski okraj se je vršila ob dubri udeležbi v petek zvečer v salonu gostilne pri »^evu« na Gosposvetski cesti. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik direktor Jug A., podpredsednik Ge-ver Rudolf, tajnik dr. Rudolf Kropivnik, namestnik geom. Klepec Josip, blagajnik Čebular Leo, namestnin Bavdaš Janko; odborniki Lampe Josip, Penani Otmar, škofic Jernej, Žagar Janko in Bregar Franc, nadzorni odbor prof. Kobal Franc, •Ivančič Josip in Erbežnik Josip.
u— Zvočni film. »Ben Hur« danes ;n jutri v Elitnem kinu Matici. Radi ogromnega zanimanja za veličastni zvočni vele-fllm >Ben Hu.r« se bo od danes napTej predvajal ta film v Elitnem kinu Matici na najboljši zvočni aparaturi \Vesteri elektric. Predstave se vrše danes ob 3. in ob 9. ur.i zvečer. Ker ostane film v Ljubljani samo še nekaj dni, naj cenj. občinstvo s posetom hiti in si ogleda film čimprej. Vstopnice si nabavite v predproda ji, Ker so bile vse predstave v kinu Ideal razprodane.
u— I. delavski koncertni večer »Zarje«
bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice z lepim, komornim sporedom. Igrajo orkester »Zarje« pod vodstvom člana opernega orkestra Janko Gregorea ter komorni trig in kvartet, sestavljen iz članov opernega orkestra. Koncertna pevka in sopraniš tka opere, Ani ta Mezetova In koncertni pevec in tenorist opere, Joža Gostič pa zapojeta več solospevov. — Sedeži 8. C in 4 dinarje. Stojišča 2 Din se dobe v blagajni pred vhodom v dvorano, do 17. pa v pisarni v I. nadstropju, »I. vhod.
ti— II. interna produkcija gojencev drž. konservatorija bo drevi o>b IS. v FiLharmo-nlčni dvorani. Jug Majda zaigra na klavirju BLochove Sanje .in Veliki prep r. Pia-neeki Zoran n. stavek koncerta za violino v g-molu, na klavirju ga spremlja prof. Je-raj. šaplja Bože.na igra na klavirju Marxov Preludij in Busonljevo Etudo. Ziman Leo-poldina zapoje Lajovčevo Ah, tako mi je prešla mladost in Pavčičeve Mehurčke, spremlja jo na klavirju Gallatia. Hrašovec Silva zaigra na klavirju Grlegovo Otožnost
1.n	Humoresko v d-duru. Žagar Drago zapoje iSchube.rtove pesmi: Vrana, Lrjnar in Podoknica, spremlja ga na klavirju Menardi Pia. Fratnik Štefanija ln Pianecki Zoran recitirata Wildgansovo Ljubezen. Mueha Božena zaigra na klavirju iz Sukovi ga cikla >Pomlad«: Pomlad. Vetrček in Hrepenenje. Bajde Oton zaigra Popperjevo koncertno polonezo za čelo s spremljevanjem klavirja, kateTo oskrbi Lipovšek Marijan. Ravnateljstvo vabi starše gojencev Ln prijatelje zavoda k produkciji. Vstop j? prost proti nakupu sporeda, ki stane 2 D n.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V torek in sredo zvečer vaje mešanega zbora
u_ Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani. Pevski tečaj za mešani zbor bo 1. in
2.	aprila v prostorih Glasbene Mtlce. Pri-četek 1. aprila oib 9. uri. Točno vsi in vse! Odbor.
u_ Umetniška Matica. Redni obč d zbor
se bo vršil 2. aprila ob 20. v Narodni kavarni.
u— Iz ženskih društev. Jugoslcvenska ženska zveza opozarja na sejo razširjenega odbora, ki bo v sredo 23. t m. ob 17. v pisarni zveze (Šelenburgova ulica 7-I'L). — Uprava želi, da pošlje k seji vsako društvo najmanj tri zastopnice, kar n*ij društva upoštevajo, —»ženski pokret« javlja, da se je moral prijateljski sestanek, ki je bil določen za prihodnji četrtek, p-eložiti na poznejši čas. Soeialno-politični t«'čaj se bo nadaljeval 7. aprila.
u—. Belokrajinske pisanice. Zopet so se pojavile v Ljubljana v svoji praznični obleki. Druga je lepša od druge, pestrost barv in ornamentov privlačuje gledalce in kupca. Ti so se skrčili v zadnjih letih — a koliko hujša beda je zavladala zadnje čase v Beli Krajini, je splošno znano. Pisanice so najlepši okras za velikonočno mizo, pa tudi drugod se dajo uporabiti kot nad vse originalen in cenen učinkovit dekor. Sezite torej po njih. da si okrasite svoj dom in podprete naše bele rojakinje!
u— Posijalo je solnce. Po dolgotrajnih zaspanih dneh je včeraj za prvi pomladni dan prav toplo posiiialo solnce. Megle so
Divno osvežujoče in čistilno deluje Chlorodont zobna pasta, katero dnevno uporabljajo milijoni. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—._
Velika noč na Rabn
Hotel — penziosi Zagreb
Odlična preskrba z vsemi taksami Din 55 do 65 — Brzojavi: Zagrebhotel Rab.
kupujte naše domače proizvode: prašek za pecivo, vanilin sladkor in puding praške znamke »Adria«. 3665 TRGOVCI, forsirajte naše domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih.
Za naš
naj se kupujejo naSi domači proievodi:
prašek za pecivo, vanilin - sladkor, — rumcnilo in puding praftki znamke »ABRIA«
Prva velika propagandna in reklamna Ite* vilka „Jutra" za tekoče poslovno leto bo
velikonočno
ki bo izšlo že v soboto ziufrai
Naravno je, da bo izšla na pomnoženih straneh in v rekordni nakladi, polna zanimive vsebine, tako da bodo imeli cenjeni »Ju-trovi« čitatelji za dva oziroma tri dni dovolj hvaležnega šti\a.
To praznično „Jutro" bo prava borza naše trgovine, industrije in obrti, ksr se vzor' ntki našega podjetništva v polni meri zavedajo visokega pomena časopisne reklame za omlljenje gospodar tke krize, zlasti pa se zavedajo visoke vrednosti reklame v „ Jutru", ki je vedno in vsakomur doprinesla pozitivne uspehe.
Oglase za velikonočno števillio »Jutra« naj nam gg. trgovci in drugi podjetniki balgovolijo poslati že prve dni v tednu, da nam bo mogoče oglase skrbno zložiti in jim določiti razmeroma dobra mesta.
Oglasni oddelek f,JUTRA"
se razmaknile in že zgodaj zjutraj je na vrtovih in parkih zaživelo živahno življenje. V prisojnih zatišjih ie solnce prav toplo prigrevalo, na odprtih ulicah pa je še nagajal vihravi severovzhodnik. Sneg naglo gineva in Ljubljančani se prav čvrsto nadejajo, da bodo imeli lepe velikonočne praznike.
u— Prisrčno počaščenje svojcev, prijateljev in znancev za Veliko noč izrazimo pač na najlepši način, če jih počastimo s prekrasnim; fotografičnimi razglednicami, ■posnetimi nalašč za to priliko. Slike, polne narodnega sloga so mojstrsko delo znanega fotoamaterja »Emte« in jih je založila tvrdka M. Tičar. V onih, ki jih bodo prejeli v počastitev, bodo vzbudile nedvomno prisrčno hvaležnost napram onim, ki jim bodo s temi, za nas edino primernimi razglednicami, izkazovali svojo pozornost.
u_ Načelstvo zadruge »Dom učiteljic«
vabi učiteljice, zlasti članice bivšega društva učiteljic na važen sestanek, ki se bo vršil v petek 25. t. m. ob 10. dopoldne na šentjakobski šoli.
n— Darila. Za slepe sta darovala gg. K. in O. iz neke poravnave 250 Din. V >Ode-onu« je zapela gdč. Lubejeva. članica zagrebškega gledališča, in so gostje zbrali 500 Din za brezjposelne na Jesenicah. Denar je prevzela blagajna »Jutra^i.
Iz
a— Deputaoija mariborskih najemnikov,
v kateri so zastopani državni in privatni nameščenci, delavstvo, trgovci in obrtniki, je odpotovala včeraj popoldne v Beograd, kjer bo Izročila na zadnjem protestnem shodu sprejeto resolucijo merodajnim či.ui-teljem.
a— Ljudska urviverza. Danes ob 18.15 zvečer bo spominska prireditev ob 100-let-nici smrti velikega pesnika. Goetaeja. Njegovo osebnost, miselnost in njegovo pisateljsko delo bo orisal pisatelj g. prof Fran Sušni.k iz Maribora.
a— Mariborski trgovski gremij bo imel redni občni zbor prihodnjo sredo po veliki noči 30. t. m. ob pol 20. v zgornji dvorani hotela »Orel«.
a__Društvo jugoslovenskih akademikov
v Mariboru javlja svojemu članstvu, da bo v petek 25. t. m. v društvenem lokalu v Narodnem domu 30. redni občni zbor z običajnim sporedom.
a_ Mestni avtobus za Ptuj. Zaradi sejma
v Ptuju v četrtefc 24. t. m. bo vozil avtobus kakor običajno.
Iz Celja
e— Lepa proslava obrtniškega dne. Celjski obrtniki so proslavili Jožefovo na svečan način in v najlepšem razpoloženju. — Zjutraj je bila v župni cerkvi maša, med katero je pel pevski zbor »Oljke«. Nato je predaval ob lepi udeležbi v dvorani Obrtnega doma učitelj g. Vekoslav Gobec o mojstru kot vzgojitelju vajenca. V uvodnih besedah je orisal ljubezen do mladine, nato pa prešel na mojstre, ki morajo predvsem dobro poznati materijal (sirovine), iz katerega izdelujejo gotov produkt, ker je kakovost predvsem odvisna od njega. Poznati pa mora dobro tudi vajenca, ki mu je vzgojitelj in učitelj. Nato je predavatelj v poljudnih besedah opisal raznovrstnost vajeniškega materljala, njegov razvoj v mladeniški dobi od 14. do 22. leta. posebnosti v dobi spolnega zorenja, vajenčev duševni razvoj, kljubovalno dobo in pa vse mogoče načine, s katerimi si pridobimo vajenca, ga izobrazimo in vzgojimo v vzornega obrtnika. Poslušalci so bili predavatelju, Ki jc znan pedagog in ozoren vzgojitelj našega obrtniškega naraščaja, res ol srca hvaležni.
e_ Strelska družina opozarja svoje članstvo na redno posečanje sobnih strelskih vaj, ki se vrše vsak prvi in tretji četrtek v mesecu v klubovi sobi hotela »Hubertus« v Gosposki ulici. Udeležba članstva je nujno potrebna, ker se bo celjska družina po svojih najboljših strelcih udeležila tudi velike strelske tekme, ki jo bo priredila mariborska Oblastna strelska družina 6. septembra v Ljubljani. Pričetek sobnih strelskih vaj je vsakokrat ob pol 21. Prihodnji večer bo torej 7. aprila.
e_ Velika noč na Korošici. Savinjska podružnica SPD v Celju sporoča, da bo Kocbekov dom na Korošici odprt od petka 25. t. m. do vštetega ponedeljka 4. aprila. Dom bo popolnoma oskrbovan in naj turisti in smučarji prineso s seboj kvečjemu kak mrzel prigrizek. Pot bo markirana z zimskimi markacijami. — Visokoalpinski smučarski tečaj bo od 27. t. m. do 3. aprila za že nekoliko izvežbane smučarje. Namenjen je praktični terenski vožnji. Prijave sprejema SPD v Celju ali pa vodja tečaja v Kocbekovem domu, g. Branko Dienl. Skupni odhod udeležencev bo na veliko soboto ob pol 17. z mestnim avtobusom izpred kolodvora. Kdor ne more žrtvovat; celega tedna, lahko prisostvuje tečaju poljubno število dni in se poslužl za donod in odhod poljubnih prometnih zvez.
e— Nesreča pri delu. Med pleskanjem je padel s prvega nadstropja banovinske umobolnice v Novem Celju IS-letni slikarski vajenec Jože Pušnik in si pretresel možgane. Dobil je tudi druge hude notranje poškodbe. V nezavestnem stanju je bil prepeljan v celjsko bolnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč. Stanje je resno, fant se do včeraj še ni prebudil iz omedlevk-e.
e— Mestni kino bo predvajal dreri ob pol 21. znamo zvočno filmsko opereto »Viktorija in nje.n liuzar«.
e— Drzen vlom je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo pri gostilničarju Sene-koviču na Koroški cesti. Nekoliko pred polnočjo se je splazil drzen vlomilec v spalnico v prve.m nadstropju in s ponarejenim ključem odprl predal pisalne mize ter pobral iz nje vse, kar je bilo kaj vrednega. Odnesel je briljamten prstan, vreden 1000 dinarjev i.n razno drugo zlatnino in srebr-nino v vrednosti 1350 Din ter 14i>> Din gotovine. Tiho je nato splezal po strelovod ni žici v pritličje In izginil v noč. Vse dosedanje poizvedbe za drznim vlomilcem r^ ostale brez uspeha.
Ii Krassfa
r— Poslednja pot Jožeta Tajnika. V nedeljo popoldne so pokopali na tukajšnjem pokopališču tragično preminulega tehnika Jožeta Tajnika. Vse mesto je živelo poslednja dneva pod dojmom r.esreče in vse prebivalstvo je spremilo nesrečno žrtev na zadnji poti. Ob odprtem grobu sta se poslovila od pokojnika prof. Pirnat in dr. Šijanec. Številni venci, šooki, ki so zagrnili krsto in solze, ki so se zaiskrile v mnogih očeh, so pričale o globokem sočustvovaniu z nesrečno rodbino.
r— Jugoslovenska Matica bo imoLa drevi ob pol 2U. občni z)bor v restavraciji pri Petrčku. Vabljeni vsi!
Z Jesenic
s— Popravek pomote. V »Jutru« od 16. t. m. priobčeno poročilo »Na Jese: icah ne delajo več«, pravi med drugim, da je govoril tudi zastopnik NSZ Rozman iz Ljubljane. To ni točno. G. Rozman je govoril kot strokovni tajnik kovinarjev in zastopnik Jugoslovenske strokovne zveze.
Iz Kočevfa
kč— Ustanovitev Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije. V sredo dne 23. marca ob pol 8. uri zvečer bo v dvorani hotela Trst ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije za mesto Kočevje. Občni ztbor bo vodil predsednik pripravljalnega odbora sreskega strankinega odbora gospod mestni župan .Maks Kostanjevec. Kdor se še ni prijavil kot član, naj to s'to-ri takoj, da se zamore udeležiti prvega občnega zbora. Opozarjamo osobito tudi delavke obeh tekstilnih tovarn, da se smejo v smislu člena 4. strankinih statutov prijaviti kot članice, in jih vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Iz Slovem^rstlea
sg— »Trije vaški svetniki« na našem
odru. Da se v tej težki krizi tudi naše občinstvo malo razveseli, se je pod režijo g. Debelaka uprizorila znana kmečka komadi ;a »Trije vaški svetniki«. Prostrana so-kolska dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Občinstvo je igralce burno akla-miralo in navdušenje se je stopnjevalo od prizora do prizora. Od igralcev sta posebno uspela Leopold Kopač kot Porenta in Alojzij Krajne kot Jakec. Ostala dva vaška svetnika sta originalno podala Kavs in Zorčič. Damske vloge so bile tudi srečno izbrane in izvrstno rešene, samo maskira-nje ni povsem ustrezalo zahtevam igre. Posebno originalni sta bili Laharnarca in Surlova Leneka. Alarjanca je bila izvrstna Jakčeva partnerica. Učitelja Štempiharja je lepo igral Mrovlje, samo je bila njegova govorica sem in tja malo prehitra. Tudi Kvac je dohtorja Klepca podal prepričevalno. V splošnem je bil uspeh igre sijajen.
Iz Ptu|a
j— Občni zbor Krojaške zadruge. Nedavno se je vršil v g"stihi' pri »Slonu« pod predsedstvom agilnega predsednika g Blaža Pihlerja dobro obiskan občni zbor naših krojačev in šivilj. Zadruga je štela v preteklem poslovnem letu 222 članov (86 krojaških mojstrov. 130 šivilj, 4 mo-distke in 2 pridtiskarici perila). Zadruga ima vpisanih 32 pomočnikov, 14 pomočnic in 34 krojaških vajencev in °6 vajenk. Po podrobnem pojasnilu o pomenu skupin* ali ločenih gospodarskih zbornic, ki ga je podal zbornični svetnik veletrgovec gospod Milko Senčar. se je občni zbor soglasno izreke) za skupno zbornico. Pri volitvah ie bil izvoljen za načelnika zopet g. Pihler Blaž.
j— Uprava mestnega kopališča razglaša, da bo kopališče zaradi praznikov odprto od srede do sobote zvečer.
j— Na živinski sejem 15. t. m. je bilo prignanih 219 krav, 78 telic, 129 volov in juncev, 21 bikov in 85 konjev. Prodanih je pa bilo skupno 140 glav. Cena kravam je bila 1.50 do 3.75, telicam 3 do 4.50, vo-
lom in juncem 2.50 do 4.50, bikom 3 do 4.25 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 500 do 2.450 Din. Na svinjski sejem 16. t. m. je bilo pripeljanih 133 svinj. Prodalo se jih je 62 komadov. Cena je bila od 4.50 do 6 Din za kg žive teže.
Iz Prekmurja
pm— Proračunska »seja » Murski Soboti V teku prihodnjega tedna bo na občinskem uradu v Murski Soboti ororačunska seja.
Ker je bil župan šele te dni imenovan, pride proračun za 1. 1932. šele sedai na dnevni red.
pm— Kolo jugoslovenskih sester v Mur <ki Soboti. Na zadnjem občnem zboru ie bi ia izvoljena za predsednico ga. Vrančičeva. /.a podpredspdnico ga. Bratinova. za tajni-co ga Jiistinova za blaga nicarko ga ^u-meniakova Ana, ?a gospodarico ea. Justino va Magda. Predsednica nadzornega odbora ie ga. Kodrova, a tajnica ga. Pertotova.
C3 o
it i9
Naš kapital v inozemstvu
Kakor smo že v ponedeljkovem »Jutru« poročali, je bila izdana odredba, po kateri se morajo v svrho koutroie deviznih predpisov vsa priporočena pisma, namenjena za inozemstvo, izročati poštam odprta, da postni organ lahKo v prisotnosti stranke pregleda dali ni v pismu efektiven denar. Pri tem mora pisemska tajnost ostati nekršena. V primeru, da pismo vsebuje denar, bo poštni urad ta denar vrnil pošiljatelju s pojasnilom, da je po deviznih predpisih prepovedano pošiljati efektivni denar v priporočenih pošiljkah v inozemstvo
Ta ukrep je v interesu našega gospodarstva na mestu, vendar bi oilo treba posvetiti pažnjo tudi pojavom težje vrste, o katerih pišejo zadnje dni nekateri beograjski in zagrebški listi Nedeljske »Novosti« se v uvodnem članku pečajo z vprašanjem jugoslovenskega kapitala, ki je šel v inozemstvo, in poudarjajo, da je naš kapital pričal odtekati v inozemstvo zlasti po izvršen: stabilizaciji dinarja, ko je bil devizni promet oproščen vseh omejitev in ko je bil naš optimizem, čeprav smo bili sredi gospodarske krize, v pogledu denarnega trga na kulminaciji. Ta kapital, ki se je izselil v poslednjem letu zaradi prevelike liberalnost' in prevelikega optimizma, nam danes manfka. Recimo, da je milijarda dinarjev v inozemstvu. Če bi imeli ta denar doma bi bilo denarja povsod dovolj in ne bi prišlo do krize nezaupanja, ki se je pojavila lani v jeseni. »Novosti« potem nadaljujejo: Posledica vsega tejra je naše ©siromašenje. Denarja nima država, nima ga kmet. nima ga inteligenca ; prenehali so kupovati, industrija je skrčila delovanje in država črta investicije. četud: so ra?rmere težke, vendar pa niso take, da se stanje ne bi dalo popraviti.
Z gornjim vprašanjem se bavi tudi nedeljski »Jugoslovenski Lloyd«, ki pravi med drugim: Naša država se je z ostrimi deviznimi ukrepi in s kontrolo na meji ubranila proti iznašanju narodne imovine v inozemstvo. Kakor je podoba, pa ti ukrepi niso dovoljni. Ali ne bi kazalo, da bi se podvzeli koraki po vzorcu drugih držav. kakcr na primer Nemčije, ki je pozvala vse one, ki so svoj kapital iznesli v inozemstvo, da ga zopet prinesejo v državo, in sicer pod pretnjo. da se jim sicer za.p'eni doma imovina v višini izvoženega karnitala. Tako se je Nemčija zaščitila proti paniki: zakaj se ne bi tudi pri nas izvedlo kaj sličnega.
K gornjim izvajanjem uglednih zagrebških listov naj še pripomnimo, da so organizacije naših denarnih zavodov že lani ob priliki zakonske stabilizacije dinarja odločno svarile merodajne kroge, naj se tudi v režimu zlate valute ne ukinejo devizne omejitve. Bojazen, ki so jo naši bančniki že lani v juniju izrekli, se je v znatni meri uresničila v naslednjih mesecih. Danes sicer ni več mogoče iznašati kapitala v inozemstvo, ker devizni predpisi tega ne omogočajo, zato pa je sedaj treba misliti na to, da se iznešeni kapital zopet vrne v državo Iznos naš;h efektivnih nov-čanic v inozemstvo je bil že z zadnjo novelo k deviznemu pravilniku omejen na minimum s tem. da je bila izdana določba. da se z vračanjem efektivnih novča-nic iz inozemstva, torej s pošiljkami dinarjev ne morejo v Jugoslaviji ustvarjati svobodna dinarska dobroimetja. Da bi nadalje odtekal naš ka.pital v inozemstvo, se nam ni bati. če pa s primernimi ukrepi pospešimo zop^tno povrnitev iznošene-ga kanitala.. teclaj bi tak proces brez dvoma zelo ugodno vplival na potek naše gospodarske koniunkture.
=.K zakon-kemn načrtu o obrestni meri.
Žp v petkovi številki preteklega tedna ie »Jutro« objavilo glavne določbe predloga zakona o višini obrp=tnp merp. Dodatno moramo navesti še važne doVičbe. ki jih vspbuie § 15. tpga zakonskega načrta. Tn
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Sreda 23.: Gospoda Glembajevi. B.
Zadnje tri dni velikega tedna zaprto. *
T 7 d rame. »Gospoda Glembnjev?« jp ena najmočnejših dram našega dramskega repertoarja zadnjih .=-ezon Naš dramski ansambel to. v re-sniri težko delo tudi izvrstno igra Ropriza »Glembajevih« bo v sredo 23. t. m. 7.3 red B.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20.
Torek 22.: Medea. Maska rdeče smrti, Dan-
din v virah. E. S^eda 23.: Robinzonnda. C Četrtek 24.: zaprto Petek 25.: zaprto. Sobota 26.: zaprto.
*
Iz opere. Opozarjamo na rcprizo Oster-čovih pnodejank- Medea. Maska rdeče smrti in Dandin v virah. ki bo d-evi v opernem sdpdali.šču. Predstava br, za red E. AbonPnti reda C imajo v sredo 28 t. m. za svoj abonma operno nrpd«favo "Robinzonada« t7tnf.zsD'laD35a,K.=zrž5b
Mariborsko gledališča
Začetek ob 20. Torek 22.: Dijak-prosjak. D. Sreda 23.: Kaverna. B. Krstna predstava
Mariborsko gledališče. Jutri bo krstna predstava Silihove drame »Kaverna«. To delo, ki je vzeto iz povojnega življenja, se odlikuje po močni dramatiki in zanimivi vsebini. Režira J. Kovič. nas tonilo pa ga Zakrajškova, s?dč Kraljeva, Starčeva ter gg. Grom, Skrblnšek, Tomašič in Furijan.
paragraf pravi: Če pride denarni zavod v plačilne težkoče zaradi nenadnih sprememb v kreditnih odnošajih, izzvanih zaradi splošne kreditne krize ali zaradi neobičajnega in prekomernega dviganja vlog. sme ministrski svet. če po bilanci dotičnega zavoda aktive presegajo pasive. izdati na zahtevo zavoda samega in na predlog trgovinskega ministra za vsak tak primer uredbo z zakonsko močjo, v kateri bodo predvideni roki za izplačilo vlog odn. obveznosti in vsi drugi ukrepi tudi glede reorganizacije zavoda. ki bi bila potrebna za redno poslovanje in za zavarovanje vlagateljev in ostalih upnikov. V to svrho je pooblaščen trgovinski minister, da tak denarni zavod in vse njegovo poslovanje postavi po l stalno nadzorstvo svojega komisarja
= Avstrija nam ni odpovedala klirinške pogodbe. Kakor poročajo z Dunaja se avstrijska vlada ni odločila, odpovedati klirinške pogoiobe z našo državo. Kako- znano je bil 20. t. m. prvi za odpoved v poštev prihaiajoči termin, ki pa je potekel brez odpovedi. Avstrijska vlada namerava stopiti v nova trgovinska pogajanja j. naši) dr žavo v cilju, da se v gotovih točkah spremeni trgovinska pogodba, ki je bila uveljavljena lani t. julija Spremembe se naj izvršijo glede carine na meso. glede ugodnost-ne carine na telečje meso v kontingentu in gl':d<= carine na slanino.
= Kreugerjev vžigalični koncem v Jugoslaviji. Kakor poročajo iz Beograda, ni pričakovati. da bi zaradi težkoč Kreugerjeve-ga matičnega koncema prišlo v Jugoslaviji do kakih sprememb. Pred uvedbo prodajnega monopola za vžigalice je bilo v Jugoslaviji 5 tvornic za vžigalice, '"n sicer tvornica »Drava« v Osijeku, ki ii je pripadala tudi tvornica v V r basu. in pa tvornice v Vrbov-skem, v Rušah in v Dom (Bosna). Kreug^1-iev koncem ie kupil večino delnic pri vseh podjetjih, razen tvornice v Docu, ki jo |e vzel v zakup. Od delnic »Drave« ie koncem prvotno kupil 80 000 delnic po 550 Din, tako da je za te delnice plačal okrog 40 milijonov Din. Kasneje je ustavil obratovanje v Vrbasu in v Rušah. Družba »Drava«, ki je ostala samostojna, je dala svojo tvornico v zakup », Tugosloven. društvu žižica«, in sicer,za 3.910.fX)0 Din letno. Glavnica »Drave« je bila z izdajo gratis - delnic povišana na 11.25 milijona Din (od 175.000 na 225.000 delnic po 50 Din nominala) in izplačuje sedaj iz dobljene zakupnine za tvomico 13° n dividende. Kreugerjev koncem ima pri tej družbi 60°'o delnic
= Ustanovitev jugoslovenskega komiteja za pospeševanje gospodarski h odnošajev z Rumunijo. V soboto se je vršila v prostorih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu prva seja pripravljalnega komiteja za pospeševanje gospodarskih odnošajev s kraljevino Rumunijo. Seji so prisostvovali predstavniki zunanjega, trgovinskega in kmetijskega ministrstva in uglednih gospodarskih korporacij. Ustanovitev komiteja je odobril minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer. V njegovem zastopstvu je vodil zborovanje ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič. ki je med drugim omenil, da naša država že od 1. 1930, ko je nastopila težka agrarna kriza, ozko sodeluje z Rumunijo. S to državo nas veže zlasti vodna pot Duna-va. Navzlic temu pa možnosti po poglobilvi obojestranskih trgovinskih odnošajev doslej niso niti proučene, kaj šele izkoriščene. Naša država bi lahko mnoge svoje proizvode, zlasti industrijske izdelke plasirala v Rumu-niji. prav tako pa ima tudi Rumunija mnoge izvozne predmete, ki jih mi potrebujemo. Na seji je bilo izvoljenih 7 članov upravnega odbora, med drugim tudi inž. Milan Jela-čin, rumunski konzul v Ljubljani.
Sanacija paroplovnih družb v Nemčiji. Nemška vlada je sklenila dati državno garancijo za paroplovne družbe, in sicer za velik«.- družbe v višini 77 milijonov ma: k in za male družbe v višini 7 milijo 10 ? mark pod pogojem. da upniki družbam po ugodnih pogojih prolongirajo kredite. Družbi Hapag in Norddeutscher LloYd bo«ta i/, rezen' in i' iccncirane glavnice porabili 365 milijonov mark za kritje izgube in za o loise objektov (Ilapag 185, Llovd 180 milj. mark). Obe rružbi bosta glavnico reducirali v razmerju 10 : 3. Interesno skupnost mM družbama pa bodo še bolj poglobili.
= Največja nemška avtomobilska tvornica docela v ameriških rokah. Iz Newyorka poročajo, da je ameriški avtomobilski koncem General - Motors kupil še preostalih 20" o delnic nemške avtomobilske tvornice Adam Opel A. G., Riisselsheim. Po bilanci družbe General - Motors se da soditi, da ie bilo za preostalih 20 "'V delnic izdanih 8.7 milijona dolarjev. Družba General - Motors se ie že pred leti. ko je bila firma Opel prp-tvorjena v delniško družbo, znatno udeležila pri tem podjetju, ki ga je tudi nadalje izpopolnila. Za 80n/n delnic je ameriška družba tedai izdala 96 milijonov mark ali okrog 23 milijonov dolarjev.
= Dobave. Direkcija državnega rudnlsn v Kaknju sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo plinskega olja, direkcija drž. rudnika, Senjski rudnik (Srbija) do 28. t. m. za dobavo osovin in plošč Iz valja.neea železa, direkcija drž železarne Vareš - Maidan do 30. t. m. za dobavo S. M. jekla, direkcija drž. rudnika Banja Luka do 31. t., m. za dobavo ž'ce za d.inamo, voščenega platna, trakov, laka za izoliranje itd. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 4. apriia ponudbe za dobavo nosilcev in zakovic ter lamsko.ra lesa. direkcija drž rudnika v Velenju do 5. aprila za dobavo električnih ročnifi svetiljk ter tračnia žebljev. direkcija državnega rudnika Banja Luka pa do 7. anTila za dobavo samoinduktlvnih tuljev _ dušilk (Drosselsnulen). (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Borze
21. marca
Na ljubljanski borzi je Narodna banka nadalje obdržala nespremenjen tečaj za de-vizo Curih. Ker pa je švicarski frank 111-tervalutarno nekoliko popustil, so se tudi pri nas okrepile ostale devize. Čvrstejši je bil zlasti Newvork
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda po zadnjem popuščanju zopet
ustalila. Do prometa ni prišlo. Prnr čvrsta pa je bila tendenca v dolarskih papirjih. 7°/»
Blairovo posojilo se je trgovalo prvotno po 49. pozneje pa po 52 in 53. v 8°'o Blairovptn posojilu pn ni bilo blaga izpod 57.50, v 7% Seligmanovem posojilu pa ne izpod 55.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22S8 41 — 2294.77. Kerlin 1344.58 — 1355 38. Bruselj 790 68 do 794.62, Cunb 1094.35 - 1099 85. Londor, >i»6.22 — 207.82. New York ček 5645.47 do 5673 73. Pariz 222.91 — 224 08 Praga 167.75 io 168 61. Tr«! 292 54 — 294 94
Zagreb. Amsterdam 2283 41 — 2294.77. Bprlin 1344.fS8 - 1355.38. Bruselj 790.70 do 794.04. London 206.22- 207.82. Milan 292.54 do 294.94. New-York kabel 5667.47—5695.73. New-York ?pk 5645.47 — 5673.73, Pariz 222.91—224.13. Praga 167.75—168.61, Curih 1094.35—1099.85.
t urih. Beograd 9.05. Fariz 20.37. London 18.94 Newyork 518.12. Bruselj 72.30. Milan 26 77-^0. Madrid 39 10. Amsterdam 208.80. Berlin 123.15. ^tockholm 103.50, Oslo 101.80 Kobenhavpn 104. Sofiia 3.74, Praga 15.33. Varšava 58. Bukarešta 3.09.
Za^roh. Državne vrednofp: Vojna Škota k asa 222—225. za marc 221—225. za april 220—224, 7n/n investicijsko 61 — 64.50, l°'o agrarne 31—32. 71"« Blair 52.50—53.50, 8" o
B?a'"r 56.50_57 50. 7% Drž. hip. banka 53
do 55. e0'« begluške 40—40.50.
Beograd. Vojna škoda 227 zaklj., 7"'o investicijsko 63.50 zaklj.. 4°'n agrarne 32 zaklj.. 6"'n begluške 42. 41.50, 41.25 zaklj.. 7° o Blair 52 den., 7°'n Drž. hip. banka 5 2 den.. Narodna banka 4750 zaklj.. Priv. agrarna h.inka 245 zaklt.
Dunaj. Bankverein 11, E-~koinptegesell. 109. Staatseisenbabnsesell. 15.40. Trbovlje 33.50. Alpine - Montan. 12.10
Blagovna trsišsa
ŽITO
+ Chicago. 21. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 54.50. za julij 56.50. za september 58.125; koruza: za maj 37. za julij 39 75. za september 41; oves: za mai 23.25: rz: za maj 45.25. za julij 46.50. za september 47.25.
+ Winnipeg, 21. marca. Začetni tečaii: Pšenica: za maj 61.125. za julij 63. za oktober 64.50.
+ Novosadska blagovna borza (21. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet 34 vagonov Rž: baška '65 — 170 — Oves-: baški sremski banaški 125 — 130 Ječmen: bašk in sremski «3 04 kg 125 — l-HO. baW >n sremski pomlaun 67'68 kg 150 - 160 Koruza: baška. sremska, banatska 92 —93; baška, okol. Sombor 93—94; baška, sremska za april - junij 92.50 — 95. Moka: baška in banatska »Ogg« in »Og« 360 do 38!); štev. »2 340 - 360. tltt 305 — 315. »6* 255 o«> >65; >7« 190 _ 200 »«i 122 50 - 127 50 Otrobi: baški. sremski in banatski 92.50—95 Fižol: baški. sremski, beli, brez vreče 210 do 220. Krompir: beli slovenski 117.50 Jo 122.50
+ Budimpeštanska tcrminska borza (21. t. m.). Tendenca mirna, promet tih. Pšenica: za marc 12.64—12.66. za maj 13.14 do 13.16: rž: za maj 16.25—16.30; koruza: za inaj 15.15—15.20.
Prosvetni dan sokolske župe v Kranju
Soikolska župan Kranj si je izbrala Jo-žtfcvo za dan prosvetnega dela. Narodni dom je bil ves dan podoben živahnemu mravljišču. Saj se je zbraio nad 300 ljudi iz vseh ki a je v Gorenioke. Dopoldne sta bila seja župae uprave in zbor društvenih prosvetarjev, v telovadnici pa so se vršile skušnje pevskih družin za popo1-danski glasbeni nastop, ki je v vsakem pogledu uspel kar najbolje.
To je bilo povsem nekaj novega. Zanimiv je bil nastop še posebno zato, ker je pokazal, da sokolsko delo ne obstoja več samo v vzgoji telesa, marveč* da gre s tem vziporedno tudi vzigoja duha. V prosvetnem delu je po sokolsKih društvih gotovo petje eden raj važnejših činiteijev, ki more vzbujati vse lepo in dobro, dvigati duha k plemenitemu in polagati trdne osnove k pravemu pojmovanju bratstva. Da da župa vzpodbudo, da osnujejo pevske zbore še ona društva, ki jiih dosedaj nimajo, je na prvem prosvetnem dnevu bilo vse posvečeno g-asbi Sprva se je mislilo, da bi se združili glasba in dramatika, a zaradi tehničnih czirov so se morali dramatiki nastopi opustiti. Za glasbeni nastop se je prijavilo mnogo društev, ki so delu posvetila vso ljubezen.
že pred 4. uro je bila primerno okrašena sokolska dvorana polna občinstva, ki je od začetka do kraja sledilo posameznim točkam z veliko napetostjo. Po uvodni besedi žmpnega prosvetarja br. Jake špi-carja so združeni orkestri izvajali pod taktirko br. Fakina, ki zasluži največ priznanja in ima največ zaslug na uspehu, dr. Jos. čerinove »Miljence«. Izmed zborov so prvi nastopili Bohinjci; mala četica, zbor šteje le 10 mož, je na mah osvojila publiko. Krepko so odpeli Vilharjevo »Bojno pesem« in Vodopivčevo »Kmečko pesem«; br. Makso Požar zna spretno voditi svoje drage Bohinjce. Bohinju je sledil po abecedi, torej bratsko urejeno, Kranj. S tremi deli je prvi nastopil ženski zbor. Sattnerjeva »Kapelica« je bila malo nesigurna, r jrda zato. ker je nekoliko težja, vžga^ pa so Adamičevi »Du-deldajčki«; odlično je zbor podal tudi njegovo »Oiganko«. Mogočen vtis je zapustila Dvorakova »Kmetovalčeva himna«, ki jo je pel mešani zbor. — Pevce iz Podbre-zja—Podnarta je vodil br. Lapajnar; tudi njih strumen nastop je dosegel svoje. Mnogo odobravanja sta žela zbora iz Radovljice in zlasti zbor iz Škofje Loke. Rado-veljčani so odpeli pod vodstvom br. Ko-bentarja Sehwabovo »£e eno« in Sattner-jevo »Na planine«: njih siguren nastop je pokazal, da so se stvari oprijeli z vso ljubeznijo. Moški zbor iz Škofje Loke je odpel Adamičevo »Vane zelenka jaše« in Sončevo »Na srčku bolan« res dovršeno. Pozna se, da jih vodi mojstrska roka br. F Adamiča. Moška zbora iz Stražišča in Tržiča je vodil br. A. Lajovic in tudi ta dva sta žela toplo priznanje.
Zadivil je poslušalce kranjski mladinski zbor s strumnim nastopom in izvrstno ubranostjo. Nad 80 malčkov je nastopilo in s temi pesmicami so dokazali, da je voditelj br. Fakin z vso dušo pri njih. Im-pozanten je b"l nas t od združenih zborov in orkestrov. Skoro 300 ljudi je sodelovalo. Silen vtis je zapustila Adamičeva
NOVI
n
(i
JE SPISAL STARI LJUBLJENFC NAŠIH BRALK IN BRALCEV
:

MOJSTER VITEŠKE IN PUSTOLOVSKE POVESTI NA ZGODOVINSKEM OZADJU.
POD NASLOVOM
NAM BO TO POT PRIPOVEDOVAL NEVSAKDANJE USODE H MLADEGA MOŽA, KI JE — KAKOR
IME POVE —
IN
OTROK LJUBEZNI SOVRAŠTVA LEVJESRČNEGA VITEZA PARDAILLANA IN KRASNE, A DEMONSKE F AVSTE J
KAJ ČAKA TISTEGA, KI NOSI V SVOJI NATURI DVOJNO DEDIŠČINO POOSEBLJENE PLEMENITOSTI IN VTELEŠENEGA ZLA
TAKO SE OBETA BRALCEM »JUTRA« NOV VIHAR NAPETOSTI IN KOPRNEČEGA RAZBURJENJA — NE MANJŠE, KAKOR OB PREJŠNJIH DELIH ZNAMENITEGA PRIPOVEDNIKA
ME ZAMUDITE PRIČETKA
k M
NAROČITE „JUTRO"!

»Zdravica« in Schv/abovo »Dobro jutrom, glasovi cd vseh vet1 :v so se ubrano zlili v zadnji pozdrav. Vsesplošno odobravanje naj bo v bodrilo vsem, ki so sodelovali, pohvala pa tudi sestri Niiki Fakinovi, ki je skoraj vse fino spremljala pri klavirju. S prvim nastopom je led prebit, prosvetni dan župe Kranj naj najde mnogo po-snemalcev. Koncert je oddajal Radio Ljubljana.
Zadnji »Sokolski Glasnik« primi š«i daljše poročilo o smučarskih tekmah v Štrbokem Plesu, lep uvodnik »Granice popuščanja«, poročila o pripravah za vseso-kolski zlet v Pragi ter poročilo o zadnji seji plenuma save/ne uprave v Beogradu. Ka ume se samo ob sebi, da so tudi vse ostale rubrike prav pestre. Izmed s'ik moramo omeniti češkoslovaške zna/rake 6 Tyrševo s iko, kar bo gotovo zanimalo tudi ljubitelje in zbiralce poštnih znamk. Od tekem v Strbskem Plesu je tudi nekaj slik. med nj;mi jugoslovenskega zastopstva, l>r. Zamorskega, ministra CSR za narodno hrambo itd.
Jugoslovenska Sokclska Matica je izdala v svoji nakladi četrti zvezek »Prosvetne knjižnice«, ki ga je napisal br. Franjo Malin. Ta knjižica obravnava tema »Ceho-slovaki in Češkoslovaška« ter seznanja sokolsko članstvo z bratsko repub'iko. njeno zgodovino. 1'teraturo. mesti in drugimi podatki, tako da bo v-^ak izletnik, ki bo potoval Ifttos na vsesokolski zlet v Prago, imel priliko, seznaniti se poprej s prilikami v češkoslovaški. Cena knj ge je 15 dinarjev. — V isti založbi sta izšli tudi dve zelo lepi s'iki br. dr. Scheinerja in dr. Va-nič-ka, ki bosta sigurno v okra« vsaki sokolski telovadnici in sejni sobi.
Zadeva učiteljskih stanarin ssa Vodah pri Trbovljah
Iz Trbovelj nam pišejo: Zadeva učiteljskih stanarin na Vodah je popolnoma po nepotebnem dvignila mnogo prahu samo zato. ker javnos o celi stvari ni dobro poučena. Do leta 1SS2 je bila osnovna šola na Vodah privatna. Vzdrževala jo je rudniška uprava, ki je nastavljala in plačevala tudi učiteljstvo. L. 1882 pa je prevzela *.olo v svojo upravo m ;o uvrstila med javne šole štajerska deželna šolska oblast, dočim se je rudniška uprava v posebnem re verzu zaveza!« zuse m za svoje pravne naslednike, skrbeti za šolžko poslopje in šolsko opremo, dajati za šolo brezplačno kurivo 'er učiteljstvu brezpleč-no stanovanje. Kje takratna šolska ob'ast staviia te pogoje, je gotovo hotela zasigu-rati učiteljstvu razne ugodnosti z ozirom na teilavne.jše razmere in težavnejše delo, ki ga ima učiteljstvo v takih industrijskih krajih. Vse te obveznosti je premogovna družba točno izpolnjevala vse do prevrata in še dalje. Preko teh obvez je. upoštevajoč težavnejše razmere učite!jstva dajala učiteljstvu do nedavna brezplačno tudi kurivo in o'b novem letu remuneracijo v denarju, ki je znašala pred vojno približno enomesečno uč-telisVo plačo
Vse to je uživalo učiteljstvo vodenske šole skoro 50 let, ne da bi bilo v-sled tega kakorkoli prikrajšano pri svojih osebnih prejemkih, ki jih Je dobivalo od šolske oblasti. In ne samo to, Trbovlje so bile poleg tega uvrščene še v II. draginjski razred. tako da je prejemalo vse učiteljstvo tudi višje prejemke. kakor jih je imelo učiteljstvo v drupih podeželskih krajih To jasno dokazuje, da šolska ob'ast pri sklepanju pogodbe s TPD ni imela pred očmi lastnih materijalnib korsti, temveč le učiteljske. Tudi naša država je stala na tem
stališču in učiteljstvu izplačevala neokrnjene prejsmke vse do novega šolskega /akona, s katerim ja izplačevanje stanarin prevalila na občine. Z uveljavljen jem uradniškega zakona iz leta 1931 je za:ela država učiteljstvu odtegovati od draginjskih doklad stanarine 150 Din. ki jih morajo plačevati sedaj občine. Trboveljska občina pa teh obveznosti ni hotela priznati napram vodenskemu učiteljstvu, češ da ima itak naturalna stanovanja od TPD. čeprav je jasno, da stanarina s temi stanovanji, ki jih dobi učiteljstvo od TPD, ni v nikaki zvezi in da uživa učiteljstvo ta stanovanja že skoro 50 let kot priboljlšek. S tem. da se mu ne izplača zakonita stanarina, je učiteljstvo prikrajšano na svojih prejemkih.
Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, ki je odočil v korist občine. Proti temu odloku se je pritožilo učiteljstvo potom ka-reneta g. Miroslava Rateia na državni svet, ki je izdal rešenje, da naj umravna oblast ugotovi, ako dobiva učiteljstvo stanovanje od rudnika po posredovanju občine. Ako to ni slučaj, potem mu je občina dolžna plačevati zakonito stanarino, (/pravne oblasti so pri ponovnem postopanju ugotovile, da občina nikdar in v nobenem Slučaju ni imeia opraviti s stanovanji vo-denskega učiteljeva, zaradi česar ie ministrstvo prosvete razveljavilo svoj prvi odlok in odločilo, da je občina, oziroma krajevni šolski odbor priimor?n plačevati učiteljstvu -vodenske šole st marino, ki mu pripada no zakonu.
Taka je tedaj zadeva s stanarino uči-teljstva vodenske šole. Čisto jasno ie, 3a nima učiteljska stanarina popolnoma nič skupnega z reverzom iz leta 1832. TPD mora dajati učiteljstvu vodenske šole prosto stanovanje, ker je to njena priv^tno-pravna obveznost, ki nima n'č skupnega z učiteljskimi prejemki, na drugi strani pa tudi občina ni v nikaki zvezi s tem reverzom. ker tudi ona ni ime'? od njega <?lede personalnih učiteljskih zadev prav nikakih koristi. LTčiteljstvo se je borilo in izvoje-valo samo pravice, ki jih je uživalo neokrnjene skoro 50 let.
Toliko v vednost javnosti, da bo znala pravično presojati to zadevo.

Krasinova prijateljica osumljena zavarovalne goljufije
Policija v Varšavi je nedavno prijel? multimilijonarko Ciunkiewiczevo, ki je skušala ogoljufati neko zavarovalnico v Kra. kovu za ogromno zavarovalnino. Ciunkie-wiczeva je bila svojeas Krasinova prijateljica. Preiskovalni zapor ji je tako presedal. da je položila 10.000 zlotov kavcije, da so jo izpustili na prosto. Seveda pa ji je dovoljeno svobodno kretanje samo v spremstvu detektivov.
J. W. Goethe
1833	22. marca
Goethe - predhodnik občestva narodov
Ob stoletnici smrti velikega človeka in umetnika Goetheja je priobčilo »Jutro« v svojih kulturnih pregledih vrsto zanimivih esejev in sestavkov, tedenska revija »življenje in svet« pa je izdala posebno Goethejevo številko. Na dan njegove smrti p r; občujemo v naslednjem interesantna izvajanja francoskega publicista Marcela Rouffa.
GOETHEJEVA ŠTEVILKA
ILUSTROVANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET"
vsebuje naslednje prispevke:
Univ. prof. dr. JAKOB KALEMINA: Goethejev vpliv na jugoslovenske literature ▼ dobi preporoda. — GOETHE: Izvirnost, Lepa noč. — B. BORKO: Goethe in srbske narodne pesmi. — Lektor za nemški jezik na ljubljanski univerzi Henrik BAERENT: Goethe in Rusi. — Goethe v sodobni Rusiji. — Dr. HERMAN WENDEL: Goethe in nacionalizem. — Dr. MAKS ROBIC: Goethe. — GOETHE: Potnikova nočna pesem, Iveri, Legenda. — Dr. V. TR.: Goethejeva smrt. — Goethe;-sva mati. — IVAN PO-DR2AJ: Goethe in ženske. — T. G. MASARYK: Moje razmerje do Goetheja. — Nekaj novejših prikazov o Goetheju zunaj Nemčije. — Goethejeva navzočnost. — Španec in nemštvo. — Goethejev Evforijon. — Goethe kot rastlinar. — Goethejeve bolezni. —
Goethe in Švica
Številka vsebuje nad 30 slik.
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani: Knafljeva ulica 5 in stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.— po vseh trafikah.
Kmalu se bodo razgubili obiski njegove ma-ie hišice v Weimaru, ki je bila cilj romarjem vsega sveta od tistega dne, ko je slavni starec posiednjikrat zagledal s svojega mrtvaškega naslanjača vso pre-lest v luči in krasoti se porajajoče pomladi in izdihnil svojo dušo, bogato zakladov dveh svetov.
Da je živel ta mož na križišču dveh potov človeštva, to je bila hkrati njegova žvljenjsika drama in veličastvo. Bil je vredna priča in genialno dete dveh stoletij. Poznal je hkrati Voltairea in Victor-ja Hugoja. 20 let mu je bilo, ko je umrl avtor Kandida in v SI. letu dočakal, da so igrali »Hernanija«. Doživljal je sijajni zaton monarhistične dobe in gledal zarjo moderne demokracije. Poslušal je jecljanje poslednjih filozofov in hkrati prve šču-valne politične govore. Opazoval je zadnja prizadevanja alkimistov in gledal prve laboratorije modernih učenjakov. Ljubil je kot Kacine in kot Manfred. Njegovo srce j je omahovalo med intelektualno ljubezni- i jo in nebrzdano čutnostjo, kakor njegov i duh med plemenitimi stvaritvami intelek- j ta in žgočimi kiticami strasti. Bil je ob- j upani pisatelj »Wertherja« in umirjeni poet »Rimskih elegij«. Skratka, v sebi je nosil vse, kar je tvorilo človeka pred revolucijo in kar je karakteriziralo tej sledeče romantike. Njegov genij je bil ustvarjen iz protislovij, ki so ga pogosto in dramatično notranje razdvajala, ki se jih je pa slednjič oprostil v drugem razdobju svojega življenja in se povzpel do jasnih in umerjenih višav Olimpa.
Značaj njegovega dela in njega duševna struktura je globoko človeška tako v celoti kakor v posameznostih problemov, ki se jih dotika. Vse analizira in rešuje v imenu neke univerzalne harmonije in z visokega stališča jasnega, discipliniranega intelekta, postavljenega nad vsemi strastmi.
Kar se tiče univerzalnosti razuma, je bil gotovo prvi med »Evropci«. Nič ni bilo manj nemško od Goetheja, »nemško« v tistem smislu besede, ki ji jo je vtisnila Bismarckova volja. Ali bolje: Goethe je bil reprezentant tiste Nemčije, ki še ni gledala v kulturi bojnega orožja in imperialističnega orodja, marveč je videla v
Goethejeva mati
Malokatera mati velikih mož stoji tako jasno in plastično pred očmi poznejših pokolenj kakor Goethejeva mati. Vidimo jo veliko, z lepimi očmi, vedno skrbno oblečeno, vedno dobre volje, prisrčno in neprisalisno pred seboj, tisoč zgodbic in prizorov se je ohranilo iz njenega življenja. ki nam jo kažejo veliko in občudovanja vredno po duhu in po značaju.
Najprvo jo vidimo kot pripovedovalko pravljic v krogu njenih in tujih otrok, ko je v brazde svojega prvorojenca polagala prvo seme poznejše veličine; potem kot dobrodušno krotilko mlad eni ške prenapetosti, ko postavlja na mizo, okoli katere se spuščajo prijatelji njenega sina v vedno ostrejše tirade proti trinogom, steklenico najrujnejše črnine z nasmehom na ustih, češ: »Tu imate kri tiranov!« In spet beremo njena čudovito prekipevajoča in ljubezniva pisma vsem, malim in velikim, pobožnim in grešnikom, še celo njena smrt je vsa drugačna nego smrt drugih ljudi. Zdravnika je prisilila, da ji je razodel, koliko ur ji je še živeti. Nato je mirno določila vino in velikost prest, s katerimi naj bi pogostili njene pogrebce. Skrbelo jo je samo to, da bi dekle ne vmesile premalo rozin v pogače, kajti tega ni mogla trpeti vse življenje in to bi jo jezilo še v grobu. Neki prijatelji so jo med temi pripravami povabili v družbo — in ona se jim je oprostila, češ. da mora vsak hip umreti. Kdo bi ne hotel umreti na podoben način0 Skratka predstava, ki nam je sporočena o tej ženski, je vseskoz predstava srečno ustvarjenega človeka.
In vendar je bil ta človek v svoji globini vse prej nego srečen. Kot 17-letno, življenja žejno dekle se je poročila na od-
njej še sredstvo civilizacije in mirovnega utrjevanja človeštva.
Tisti večer pri Valmiy so bili tepeni Nemci in nemška armada ie trobila k umiku. Navzlic temu pa je veliki pisatelj, ki je prisostvoval bitki, izjavil, da se to uro n na tem kraju, kjer so triumfirale armade francoske revolucije, pričenja nova era sveta.
Ko mu je nekaj let kasneje dejal Napoleon, stiskajoč mu roko: »Vi ste človek, gospod Goethe...« je po moji sodbi mislil človeka v tistem polnem in ne v sedanjem zsmaličenem pomenu besede.
Današnje imperialistične in narodno socialistične stranke Hugenberga in Hitlerja se ne marajo udeležiti proslav, s katerimi bo Nemčija ob stoletnici počastila spomin svojega največjega sina. Napo-
%
Goethe (v 1. 1830)
redbo svojega očeta z 21 let starejšim možem, ki v svojem bistvu ni bil slab, a je svojo naravno mehkobo in neenergijo pobijal s tem, da se je kazal dostojanstvenega, avtoritativnega, togega in strogega. Ker ni bdi vajen služiti si denar, je denar tako precenjeval, da je zašel v sko-post. Takšnega moža je bilo težko ravnati in njej se je to posrečilo tako, da je igrala najprvo njegovo hčer, ki se je dajala od njega mirno učiti jezikov in klavirja. Z nenadnim prihodom pa se je povzpela v njegovo mater, ki je posredovala med njim in svetom, med njim in otro-
Katarlna Elizabeta Goethe, roj. Textor (1731 —. 1808), Goethejeva mati
1932
trebno je vpraševati se, kaj bi storil in kaj bi si mislil v slični okoliščini sam veliki pokojnik? Stvar je povsem preprosta: Njihovih vrst ne bi mogel zapustiti, ker nikoli ne bi bil v njih sredi. In s kakšnimi občutki bi gledal na današnjo Nemčijo, ki tepta njegove ideale in jih priznava samo toliko, kolikor jih more vpre-gati v svojo koncepcijo moči in nasilja? Kako bi mogel kakorkoli priznavati ude-leženstvo pri izvajanju neke doktrine, ki zanikuje vsako mednarodno lojalnost in vsake zakone morale, on, goreči apostol misli, jasnosti in poštenosti, ki jo je gojila Nemčija njegove dobe.
Njegovo navdušenje za Vaimiy je nedvomno prav tako daleč od simbola ba-ckenkreuza, kakor je bila njegova poetična hišica v Weimaru od vojaške trdnjave.
Goethe je dokončno zavzel mesto v falangi genijev, ki pripadajo poleg narodom, iz katerih so izšil, vsemu človeštvu. Goethe je z Dantejem, Cervantesom, Sha-kespearejem, Moliereom, Victcrjem Hugo-jem, Tolstim, morda Ibsenom in med živečimi, Kipplingom, predhodnik tiste federacije narodov, za katero še stremimo. In če si predočimo neizmerni vpliv teh genijev na človeštvo, na drugi strani pa pretehtamo lutkarsko početje vseh rešte-tih psevdo-voditeljev, ki nastopajo tamo v odsevu njihove luči, potem človeka kar zamiče, da bi se pridružil gibanju, ki stremi za tem, da se avtoriteta iztrga iz rok ekspertov in specialistov in poveri le eu-periornim možganom.
Goethe v smrti (Risba Fr. Prellerja)
Naravoslovec Goethe
Goethe ni bi! samo globok, čudovito plodovit in vsestranski pesnik, temveč tudi duhovit jurist, moder državnik in finančnik, izvrsten gledališki ravnatelj in predvsem velik naravoslovec, ki se je vedno trudil, da bi spoznal resnico vsega dogajanja v živi in mrtvi naravi. Proučeval je in pisal o vseh naravoslovnih panogah, o fiziki, kemiji, mineralogiji, geologiji, botaniki, zoolotgiji, anatomiji in celo o praktični medicini.
Od njegovih fizikalnih spisov je najbolj znan njegov »Nauk o barvah,« ki ga je pisal in pilil štiri desetletja. V nasprotju z ma t ema tičn o -b i o lošk i m nevvtonskim gledanjem je proučeval barvni občutek in vid z biološke strani. Navzlic marsikaterim napakam so mnoga Goethejeva opazovanja in mnoge teorije ostale kažipot tudi za današnjo vedo.
Bavil se je tudi z vremenoslovjem in tu je med drugim ugotovil zanimivo dejstvo, da se z rastočim zračnim pritiskom strune na goslih in c.oveški glasovi uglasijo višje, pri slabem vremenu pa nehote nižje. Kot minister je osnoval celo omrežje vremenskih opazovalnic.
Z geologijo in mineralogijo 6e je začel baviti že v zgodnji mladosti, po-sebno pa po svojih potovanjih v Karlove Vare, v Rudogorje. na Poljsko itd. Z besedo in dejanjem je pospeševal rudarstvo in plavža rstvo in njegovi tozadevni spisi imajo v mnogem še danes veliko vrednost. Tako je kot eden prvih strokovnjakov zahteval upoštevanje lege zemeljskih plasti pri novih vrtanjih in izkopavanjih. Iludnino piro-siderit so imenovali pozneje po njegovem imenu goethit.
Še važnejša so njegova odkritja v car-stvu žive narave. Tako je že 1786. napra-
ki. Ker je bil sam tako neodločen, da je moral njegov sin o njem zapisati besedo, da »je lutnjo vedno bolje uglašal nego igral«, je odločala namestu njega; med njegovo dolgoletno boleznijo pa mu je bila zvesta in potrpežfljiva strežnica. Kot ženi ji ni bilo življenje lahko — še težje ji je bilo kot materi. Imela je šest otrok, a pet jih je shiralo v zgodnji mladosti, ne da bi jih mogla rešiti. Strašna je bila zlasti njena tragika v razmerju do hčere Kornelije, visoko nadarjenega in občutljivega dekleta, ki pa je umirala, kakor je zapisal njen brat, »brez vere. upanja in ljubezni« in v katero se je mati zaman trudila vliti nekaj svoje prekipevajoče življenjske sile.
Ko ji je ostal samo še prvorojenec, ji je ostala tudi tu nesrečna in brezupna ljubezen. že v svojem 16. letu je ostavil rojstni dom in ko se je po letih vrnil bolan in nesrečen, ga je komaj ozdravila in že spet ga je odgnalo v svet. Srečna je bila z njim morda edino tistih nekaj let, ki jah je preživel pri njej v Frankfurtu. Nekega mračnega novembrskega dne pa se je odpravil in se ni vrnil nikoli več. Zadnjih 11 let svojega življenja ga sploh ni več videla — njena starost je bila osamljena in čestokrat so jo navdajali trenutki kakor tedaj, ko je napisala v pismo: »Samotna sem in prepuščena sama sebi. če vire odvedeš ali zamašiš, se izprazni najgloblji vodnjak.« Vendar pa ni nikoli dopustila, da bi jo premagala teža njenega življenja.
Ta žena, ki je okusila v svojem življenju dovolj nesreče, ki ni imela v mladosti nobene velike vzgoje in nobene izkušnje, je imela čudovit dar, da je znala življenju kazati vese! obraz, tudi če ji je bilo težko pri srcu in če je življenje napram njej skoparilo s svojimi radostmi.
vil za primerjalno anatomijo, ki jo je ustvaril tako rekoč on, važno odkritje med-čeljustnice pri človeku, ki je važen dokaz za razvoj človeškega plemena iz «iižjih bioloških oblik. To kost 60 pozneje imenovali Goethejevo kost. Postavil je tudi zanimivo teorijo, da se je lobanja razvila vretenca in je bil sp'oh eden najpomembnejših ustvariteljev razvojne teorije, ki jo je kronal Darwin s svojim delom. To kažejo tudi njegove botanične študije, s katerimi je prišel do dragocene teorije o prarastlini. V botaničnem področju je utemeljil rastlinsko morfologijo, bavil pa se je tudi s praktično botaniko, s poljedelstvom, gozdarstvom, vrtnarstvom, vinarstvom itd.
V praktični medicini je nastopil z mnogimi plodonosnimi idejami, ki jih tnore šele današnja doba pravilno ocenjevati. Važna so njegova nazirania o duševnih boleznih, nevrasteniji. o vplivih okolice na telo in dušo. o spolnih zablodah, o negovanju duševnih bolnikov o higieni in prehrani. Bil je navdušen pristaš naravnega zdravljenja.
Goethe je bil kot naravoslovec dal^č pred svojo dobo in njegovo pesniško delo se da popolnoma razumeti le tedaj, če ga upoštevamo kot učenjaka in se seznanimo z njegovimi učenimi naziranji.
Kristijana, Goethejeva žena
Mož, ki je poznal Goetheja in Tolstega
V \Veimaru je živel še ob začetku na-šetga stoletja srednješolski učitelj Julij Stotzer, ki je kot šestnajstletni gimnajzijec živel z Eckermannom pod isto streho, nekoliko korakov od Goethejeve hiše. Z nekim tovarišem sta si goreče želela, da bi videla velikega pesnika prav od blizu, in tako sta nekega dne zaprosila Eckerman-na. da bi jima priskrbel to priliko.
Eckermann je bil prijazen čkyvek m nekega dne je spustil dečka skozi zadnja vrata na vrt slavne hiše. Nista dolgo čakala in že sta opazila pesnika, ki je prihajal bližje v svojem svetlem flanelastem spalnem plašču. Ustavil se je pred njima, dišeč po kolinski vodi, z rokami na hrbtu, in ju vprašal po imenu in želji. Ko sta izjecljala nekaj nerazločnih besed, jima je priporočil, naj bosta pridna pri učenju, kar je bilo slišati tako kakor da bi bilo zanju bolje sedeti pri šolskih nalogah, nego tu prodajati zijala. Nato je šel dalje.
To je bilo 1828. Tri in trideset let pozneje — Stotzer je bil med tem že postal iz-boren in marljiv učitelj — je hotel baš začeti s poukom v drugem razredu svoje šole, ko je neki učenec stopil v sobo in sporočil, da bi neki tujec rad prisostvoval pouku. Takoj nato je tujec tudi vstopil in pozdravil. Bil je znatno mlajši od učitelja, nosil je ne pregosto nolno brado in je imel močne lične kosti, majhne, sive oči in globoke gube med temnimi obrvmi. Predstavil se ni. pač pa je takoj vprašal, o čem se bo vršil pouk. Ko je zvedel, da pride na vrsto najprej zgodovina, potem pa nemški jezik, je menil, da je obiskal razne šole po južni Nemčiji, 1'rane:ji in Angliji in da bi se rad seznanil tudii s se-vernonemško šolo. Govoril je tako strokov-njaško. da ga je Stotzer smatral za učitelja. Mladi mož si je vsak zanimiv odgovor takoj zapisal v svojo beležnico.
Ko so otroci napisali neko nalogo, je prosil Stotzerja, da bi smel njihove zvezke vzeti 6 seboj, češ da so zanj velikega pomena. To se je pa Stotzer ju zdelo vendarle prenaivno. Kdo naj od škoduje otroke za zvezke? \Veimar je ravno mesto... Ta pomislek je tujou izrazil v vljudni obliki. Ta pa je menil, da se da to hitro urediti in se je za hip oprostil. Stotzer je bil tako presenečen, da je dal poklicati ravnatelja, češ da se tu dogaja nekaj nenavadnega. In je imel prav, kar je pa razumel v vsem obsegu mnogo pozneje, kajti ime. s katerim se ie tujec predstavil njemu in ravnatelju. ko se je vrnil s šopom novih zvezkov pod pazduho, mu takrat ni moglo pomeniti dosti. Predstavil pa se je za grofa Leva Nikolajeviča Tolstega iz Rusije.
POBIJAMO KRIZO!
Obleke, površnike, trenchcoate, vetrne jopiče in vsa druga oblačila za gospode, ter blago zadnjih novosti oddajamo po globoko znižanih cenah.
Drago Schwab, Ljubljana
Goethejeva rojstna hiša v Frankfurtu et> Menu
Goethejeva cvetlica
Tehnični sosvet gozdarske uprave v R« de Janeiru se je obrnil na brazilsko vlado s prošnjo, da bi postavila pod zaščito cvetlico, ki je znana pod imenom »Goethea« in ki rase samo v Braziliji, točneje v botaničnem vrtu mesta Jacarepagua. To cveffc-co je vzredil 1821. botanik Essenfoečk r> rastline, ki se imenuje »maivatcena«.
Goethejeva koJajna, ki jo bo podeljeval nemški državni predsednik za posebne zasluge na polju umetnosti in znanosti
Goethe in njegova kuharica
Da je Goethe imel s služabnrštvom vea-si kakšne težave, nam dokaz<uje nenavadno pisanje iz leta 1811. Lz tega pisanja izvira, da je bila v njegovem življenju tudi ženska, ki je veliki mož ni prav nič očaral in ki mu ni izkazovala prevelikega spoštovanja. To je bila kuharica Cherlotta Hover, o kateri piše Goethe vveimarskemu policijskemu kolegiju:
»Po starejši, šele pred kratkim obnovljeni policijski odredbi, ki nalaga gospodarjem dolžnost, da ne smejo odpuščati svojih služabnikov samo s splošnimi in nepomembnimi spričevali, temveč morajo v teh vestno zabeLžiti vse njih dobre in pomanjkljive strani, sem Charlotti Hover, ki je bila pri meni za kuharico, kot eni najbu-dobnejših in najbolj nepopravljivih oseb, kar se mi jih je primerilo, izdal, kakor kaže priloga, in pri slovesu izročil nič preveč priporočujoče spričevalo. Ta je takoj dokazala še v preobilici svojo hudobnost s tem, da je raztrgala list, na katerem so bila tudi spričevala njenih prvih gospodarjev, in raztresla papirne cunje, ki jih kot neposreden dokaz tudi prilagam, po vsej hiši. To vedenje, ki nasprotuje zakonom kakor spoštovanju nasproti gospodarjem in dela vse namere visokega policijskega kolegija brezuspešne kakor tudi voljo posameznika, da bi izvajal obstoječe zakone m odredbe, sem moral s tem naznaniti, da se ta predrznost po uvidevnosti kaznuje.«
Priloženo spričevalo, ki je tako razlju-tilo odpuščeno kuharico, se glasi:
»Charlotta Hoyer je dve leti službovala v moji hiši. Lahko velja za kuharico in je včasi pokorna, vljudna, celo prilizovalna. Toda z različnostjo svojega vedenja je postala končno čisto neznosna. Običajno se ji ljubi ravnati in kuhati samo po lastni volji, kaže 6e neposlušno, vsiljivo, sirovo in skuša utruditi na vse načine tiste, ki ji zapovedujejo. Je razburljiva in zavratna, ščuva svoje služabnike in j m otežuje življenje, če ne držijo z njo. Poleg drugih sorodnih nečednosti ima še to, da prisluškuje pri vratih.«
Na vsako velikonočno voščilo kolek protituberkulozne
lige S
3. O. Curwood
Ma
67
o
en s'¥e
A soteska Jima je obetala varno zavetje. Še Mary se je čutih varno, ko je molče tipala med velikanskimi skaiami svojo pot. Toda vselej, kadarkoli so se njene roke dotaknile mokrih, mrzlih skalnih sten, se je zdrznila in se stisnila bliže k Alanu. Skale so bile podobne ogromnim malikom iz pradavnine, ki so jih zdaj stražili duhovi njihovih svečenikov. Nič čudnega ni bilo, če so Eskimi verovali, da tukaj strašijo duhovi bojevnikov, ubitih pred več kakor po! stoletja.
Za njunim hrbtom je zaropota! kamen, ki ga je bi! eden izmed mož tam zgoraj slučajno z nogo pahnil v sotesko. Mary je zavpila. Ustrašila se je bi!a kakor še nikoli ne- Ni se bala smrti in tudi preganjalcev ne — a tu jo je dušilo nepopisno čuvstvo, ki ne bi bila mogla povedati pametne razlage zanj. Mora je pritiskala nanjo in jo ohramlictm. Treptaje se je oklepala Alana, in ko se je ozka razpoka nad njima razširila m je posijal k njima beli dan, je šele videl, kako mrliško bleda je bila.
»Kmalu bova pri cilju.« jo je potolažil. »In nekega dne boš to mračno sotesko tudi ti tako ljubila kakor jaz, in skupaj bova romala po njej v gorovje.«
Cez nekaj minut sta prišla do razpokane peščenčaste gmote, ki j-3 segala steni soteske do polovice. Plezala sta kvišku, dokler nista dospela na skalno polico, ki je vodila v štirideset čevljev globoko in dvajset čevljev široko skalno jamo. Tla te votline so bila gladka kakor miza in pokrita z drobnim belim peskom. VoiHna se je zdela Mary prava podoba iz sanj- Bilo je, kakor da bi se tod skrivale pregnane vile — kakor da bi na tej beli peščeni preprogi, varne
pred vetrom, dežjem in snegom, čakale klica, naj se vrnejo v svoje kraljestvo. Le komaj je mogla odtrgati oči od te vilinje jame. Zloveščo sotesko duhov in njene strahote je bila zdavnaj pozabila. Nasmehnila se je Alanu. A njegove črte so se zdajci zmračile, in Ma-ry je nehote pogledala za njim v sotesko, iz katere sta bila pravkar ušla. In tedaj je zagledala nekaj, kar ji je pregnalo vse misli o vilah.
Zasledovalci so prihajali po skalnem blodišču ter se prerivali med skalami in mimo njih. Mnogo jih je bi'o. in njim na čelu je stopal mož, ki je Mary prestrašena zastrmela vanj. Pepelnato bleda se je ozrla na Alana, ki je stal korak od nje- Uganil je njeno misel.
»Tisti, ki gre na čelu?« je vprašal.
»Da,« je pokimala.
»John Graham?«
Komaj je spravljala besede iz sebe. Jezik ji je bil težak kakor svinec. »Da — John — Graham.«
Počasi je vzdignil puško in oči so mu zažarele kakor jeklo v ognju.
»Mislim, da ga odtod lahko ustrelim,« je dejal. »Ne morem ga zgrešiti.«
Njena roka se je dotaknila njegovega komolca in njene oči so se uprle v njegove- Ves strah je bil izginil iz njih, nekaj prosečega jih je bilo napolnilo.
»Ne, ne, Alan. Na jutri mislim, na pojutrišnji dan, na vsa leta. ki jih bom preživela s teboj,« je zašepetala. »Nikar ne ubij Johna Grahama, Alan — razen če nama Bog pokaže, da ni druge rešitve. Ti ga ne smeš ubiti —«
Med skalnimi stenami se je razlegel strel. Svinčenka je prižviž-gala po zraku. Slišala je zrno, ko je udarilo, srce ji je zastalo in mrtvaška otrplost ji je uklenila ude, ko je opazila naglo in strašno izpremembo Alanovega obličja. Izkušal se ji je nasmehniti, še potem, ko se je pokazala na njegovem čelu rdeča lisa — tam, kjer se je
končaval sivi pramen njegovih las. In nato se je zgrudil k njenim nogam in njegova puška je zarožljala ob skale-
Vedela je, da je to smrt. Bilo ji je, kakor da ji neitaj poka v glavi, vroče valovje ji je pljuskalo v možganih Zakričala je kakor iz uma. Še možje tam spodaj so se zdrznili in osupnili, ko so začuli +a strašni, malone blazni vzkrik ženske med skalnimi stenami soteske. In nato se je od zgoraj razlegel glas, ob katerem jih je polila mrzla zona.
»John Graham, ubijem te — ubijem te —« In Mary Standisheva je pograbila puško, ki je bila padla Alanu iz rok, da bi maščevala smrt svojega ljubega.
Čakala je. Streljati ni hotela na slepo, zakaj vedela je, da mora ubiti Johna Grahama. Čudna megla pred očmi jo je motila- Te megle ni bilo moči pregnati, čeprav ji je visela na oči kakor pajčolan. Ni se zavedala, da je ihtela, ko je ponesla puško k licu. Postave so se naglo bližale, a Johna Grahama ni mogla opaziti med njimi. Možje so prišli do razpokane peščenčaste skale in jeli plezati po njej; drug drugemu so bili podobni, nobenega ni mogla razločiti od drugega. Kakor veliki zajci na tundri so skakali vse bliže in bliže, in zdajci se ji je zazdelo, kakor da so sami Johni Grahami. ki jih mora hitro in zanesljivo pobiti. Samo vile v votlini so slutile, kolikanj je trpel Maryjin razum in kako blizu Ji je bila blaznost v tem trenutku. John Graham in njegovi ljudje vsekako niso slutili tega. zakaj Maryjin prvi strel je zadel, eden izmed mož se je opotekel in padel v globino- Mary je streljala dalje in postrelila vse naboje. Streli t* odboj puške, ki jo je butala v šibko ramo — vse to je vplivalo nanjo kakor protistrup ter ji vračalo vid in jasnost misli. Zdaj je že dobro razločila obraze mož, ki so se naglo bližali. Spet jo je prevzela edina želja, da bi ubila Johna Grahama.
Tekme v smuku z Ljubelja
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Za 19. t. m. je SK Ilirija razpisala tekmo v smuku z vrha Ljubelja po državni cesti do Sv. Are za prehodno darilo barona Borna. Na moj predlog je tehnični odbor JZSS soglasno sklenil, da se izvedba te tekme prepove, ker proga nikakor ne odgovarja pravilom. Z ozirom na tozadevni članek v siportni rubriki »Slovenca« od 19. t. m. naj mi bo dovoljeno na tem mestu pripomniti naslednje:
G. športnemu referentu »Slovenca« gotovo ni znano, da je bil na zadnji skupščin; JZSS soglasno sprejet »Pravilnik za tekme v smuku in slalomu«, sicer ne bi mogel trditi, da »se naše smučarske organizacije nc*ejo, oziroma ne morejo otresti norveškega vpliva«. Gotovo pa mu je znano, da se že več iet sem vrše pri nas tekme v smuku in slalomu, prirejene po raznih saveznih klubih. Kljub temu pa je postavil generalno trditev »da naši fantje ne smejo tekmovati v smuku«.
Ako bi g. športni referent poznal le internacionalni pravilnik za te<kme v smuku in slalomu, ali pa bi našega vsaj prebral, bi moral priti na to, da je prepovedana tekma nasprotovala vsem predpisom pravilnika in to bistveno Tako pravi § 1. pravilnika, da se tekma v smuku vrši v
raznovrstnem padajočem terenu«. Ceste ni smatrati niti za raznovrstno, niti za teren. Bistvo tekm3 v smuku v nasprotju s tekmo v slalomu je, da je tekmovalcu dana v precejšnji meri prosta izbira svoje smučine, da sme in more svoje dohi-tc-ne prednike prehitevati prosto brez ozira na določila pravilrika za smuške tekme na daljavo. Ljube Ijska cesta pa tega nikakor ne dopušča.
Kako si predstavlja g. športni referent p-imeno § 11. t. 3. na ljubeljski progi? Raztegniti bi moral primeno pravilnika za smuške tekme na daljavo na vso ljubeljsko progo. Ako pa je tekmovalec tako tesno vezan na progo kot pri Ljubeljski cesti, potem je ta tekma že bližja slalomu kot pa smuku.
Kako malo je g. športni referent premislil svojo trditev, da »vsak začetnik lahko voza z Ljubelja, samo akc malo obvlada plužne zavore«, naj pokaže naslednji primer. Gotovo je g. referentu znano, (Ta je znašal čas pri tekmi v smuku s Triglava v Krmo pred leti približno 20 minut. če bila ta proga dolga 10 km, kar je pa visoko pretirano, je znašala povprečna Irtrost 30 km na uro in pri tem je bila nvoga gotovo bolj strma kot pa Ljubeljska cesta. Vprašam g. referenta, ali sa upa on. ako je v smučanju vsaj že prekoračil začetniški stadij in obvlada še kaj več kot samo plužne zavore, ali si upa smučati Ljubeljsko cesto s hitrostjo 30 km na uro? V tem primeru bi moral presmučati en km v dveh minutah. In naj mi potem pove. kako je njegovo mnenje glede brzine 40—50 km na tej cesti.
Nekoliko fantastičen in nelogičen se mi zdi sklep, da bi G a s p e r 1, ki je dosegel pri smučanju brzino 136 km na uro, pri nas ne smel tekmovati. Ni namreč točno, kakor to trdi g. športni referent, da bi Gasperl dosegel to brzino pri tekmi v smuku. Dosegel jo je le na koncu 100-metrske, nalašč za te hitrostne poskuse prirejene proge z dolgim iztekom, ki nima s škarparni na ljubeljski cesti nič skupnega.
Naj k sklepu pripomnim še to:
K;!t'ka je pri organizaciji in delu vedno potrebna in zdrav1,, toda ako hoče kritik uspešno kritizirati, mora poznati predvsem pravila.	Zdenko švigelj.
Tečaj za savezne Smučarske učitelje
ho priredil JZSS pri Staničevi koči pod Triglavom od 6 do 17. aprila. Prijavijo se 1 hko vsi i/ve.'bani smučarji, člani saveznih k'ubov preko svojega kluba na podsavez najkasneje do 1. aprila. Tečaj bo obsegal vse, kar se danes od dobrega smučarskega učitelja zahteva in se bo tečaj vodil po sa-ve?nim pravilniku. Izpitov 15. in 16. aprila pn Staničevi koči se 'ahko udeleže tudi oni, ki ref ektirajo postati savezni smučarski uč;telji. pa želijo polagati izpit brez ude!e»be v tečaju Javiti se morajo najkasneje do 1. aprila preko svojega kluba na podsavez. ZbiraFšfe vseh udeležencev tečaja bo 5. aprila v Mojstrani v hotelu Triglav, skupni odhod istega dne opoldne. Celodnevna preskrba 60 Din prijavnine ni. Ljub' anski zimskosportni podsavez poziva vse v podsavezu včlanjene k!ube in društva da za ta tečaj zainteresirajo članstvo, da s tem spopolnijo kader dobrih smučarskih jčiteljev Reflektanti naj se prijavijo za tečaj čim prej pri svojem klubu. Vse prijave naslovite na: Ljubljanski zimsko-soortni podsavez, Ljubljana, poštni predal 224 ^	Tajnik I
ŽSK Hermes. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v vili Kovačič. Kettejeva 7.
»Pticarcc na Jesenicah
Pretekli petek, soboto in nedeljo je uprizorilo Sokolsko društvo na Jesenicah v svo jem novem domu Zellerjevo opereto »Pti Sart pod vodstvom g. M. Klenienčiča in v režiji g. J. Čebulja. ^Ptičari: je stara operf-ta z melodiozno muziko, dokaj primitivno barmonizacijo in inštrumentacijo, vendar na je še danes povsod priljubljena in ne dvomim, da bo še dolgo zanimala in zabavala občinstvo. Sodeloval je celokupen mešani zbor. najboljši solisti in pomnoženi sokolski orkester. Ni treba posebej poudarjati, koliko truda in požrtvovalnosti zahteva tako obširno in ne baš lahko delo od diletantov. Skoro tri mesece so se vsi sodelujoči sleherni večer sestajali pri skušnjah, ki so trajale pozno v noč. In uspeh ie bil nad vse pričakovanje!
Kneginjo Marijo ie podala v pevskem in igralskem oziru odlično sa Berta Merlič-Ranzingerjeva. Je zelo muzikafična in razpolaga s sočnim. prijetnim in skrbno kulti-viranim sopranom. Kot elegantna, priknona odrska pojava si je na mah pridobila občinstvo, ki jo je nagradilo s soontanim aplavzom na odprti sceni. Znano arijo v III. dejanju ie odpela tako čustveno in prepričevalno, da jo ie morala oonoviti. Gdč, Kra-maršičeva (baronesa Adela) je rutinirana igralka, ki ji ie posebno pri srcu starejši karakter. S svojo zaljubljeno, histerično ba-ronepo je izzvala salv« smeha Pole'T inteligentnega podaania in odlikuje iz-edno jasna vokalizacvja. Mislim. da sokolski od^r ne bi mogel dobiti primernejše igralke za tovrstne vloge. Naslovna vloga ni;ča"ja ic bila poverjena g. Humra. ki je tndi 5e rjiti-niran igralec in nevslc5 dovoli izobrrž^n Zdrav humor in neprisiljena igra -r> usposobi jata tudi za težavneiše vloge '/.alo bo režiserju vedno dob-odoSel. G Črnkn fba-ron Weps) 'e bil doživil^n, -esničrm dob-o-voljček. pevski in igralski orav dober Naporno vlorro Je odigral vseskozi učinkovito.
Grofa Stanislava je oe>' in igral g. Koren. Kot začetnih« se je še noznala mal^e okorna igra. vendar na se bo s '"asom razvil v dobrega igralca. Zlasti bo uporaben za ope rete. ker ie dober tenorist. Poštarico Kristn ie nela gdč Petričeva. Srčkana. živahna črnolaska ima lep sopran, ki ga ume na odru pravilno uveljaviti. Svojo vlogo je rešila v splošno zadovoljstvo Prejela je lep šopek. Prav posebno na se ie postavila profesorska dvojica (gg. Vister in Pogačnik), ki zasluži vso pohvalo. Sta to izvrstna komika, ki bi in z veseliem pozdravili na vsakem odru. Žela sta viharen aplavz. Steber igralske družine, stari lisjak g. Potrato je kreiral to pot manjšo vlogo komornika Šarnagla in jo je seveda podal z njemu lastno rutino in umevanjem. Vsi ostali v manjših vlogah (gg. Ogrin. Pepca Ravnikova. Sredenškova, Polainarjeva, Koželj in Zupan) so bili v vsakem oziru na svojem mestu.
Opereto je pevski naštudiral neumorni društveni pevovodja g. Sredenšek vestno in točno ter mu gre vse priznanje. Njegov zbor je zvenel ubrano, izenačeno. Nad 25 godbenikov broječi orkester je vešče vodil g. Klemenčič. ki mu je društveni starosta g. ravn. Šega v zahvalo za niegov trud poklonil krasen lovorov venec. Režija in dekoracije je bila v rokah priznanega slikarja-strnkovnjaka g. Čebnlja. ki je z razmeroma malimi stroški postavil sceno, vredno poklicnega gledališča. Okusne so bile toalete (ga. Razingerjeva, gdč. Kramaršičeva itd.) in izvrstne maske maskerja g. Potrata.
Predstava dela čast bratom Jeseničanom. Čuiem. da bodo opereto na vel. ponedeljek ponovili. Toplo priporočam vsem. ki le še niso videli, da jo poselijo polnoštevilno. Ne bo iim žal! Del dohodkov je namenjen brezposelnemu jeseniškemu delavstvu.
postaj. _ PRAGA 16.10: Koncert. — 19.20:
Oboa in klavir. _ 19.55: Plesna glasba. —
21: Vojaška godba. — BRNO 19.55: Variete za orkester. — 21.10: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Popoldanski koncert. — 19.15: Chopinova glasba. —21.30: Sluhoigra. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: plošeje. — 16.55: Avstrijski skladatelji. — '20: Iz klasičnih operet. — 22.15: Ciganska godba iz Budimpešte. — BERLIN 20: Prenos z Dunaja. — 22.30: Koncert brezposelnih godb. — KoNIGSBERG 16.15: Godba na pihala. — 20: Pomladni glasovi. — 21.10: Lahka glasba. — MuHLACKER 17: , Popoldanski koncert. — 19 35: Goethe i »Mignon«. — 19.45: Filharmonični orkester. ; — 21.30: Violinski koncert. _ 22.55: Me ! šan program - BUDIMPEŠTA 20.15: Ha>'d-nova proslava. — Koncert ciganske kapele. ! — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen . koncert. — 20.45: Prenos opere iz gledaii-■ šča.
Veliko tovarniško
»iS ■
m ■■■■
iti!
Ii« :: 'ilil.
IŠČE za svoje vrtnarstvo
I :!•; m

s specialnim poznavanjem povrtnine in vzdr-žavanja parka. — Obširne ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 756«. 3677
ROUGE FRAMBOISE DORIIV
Kct nekdaj
Tako sedaj
Brezplačen vzorec pošlje na rahtsvo: Erncst Th i not.. 7 ~ n—u ^ ----: c 'v-a i
ostanem za vedno Vas zvesti prijatelj.
ul.3.
»lama
it rn ž S* n
trgovskih stelaž, tehtnic, mize. večje množine fižola, testenin, vloženih gobic, masti, krornnirja itd. ter moškega kolesa se bo vršila danes dne 22. marca ob 16 uri v Prečni uHei št. 6.	3699
Ali »OLLA« je mnogo boljša.
Dokazano nenad-kriljiva. 249/n
Soominiaite se slepih!
■M
m*
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega ljubljenega, nepozabnega
Peterčka Pavlina
se vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Spornu in g. dr. Kramariču, č. ss. usmiljenkam, č. duhovščini, g. Rupniku, darovalcem cvetja in njegovim sošolcem in vsem drugim, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 21. marca 1932. 3697	Žalujoči ostali.
Dospeli najnovejši dunajski in pariški modeli damskih plaščev in oblek. — Velika izbira angleškega moškega sukna.
obleke Palača »Viktorija
«

/ neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminula naša ljubljena mama itd., gospa
FRANČIŠKA HALLE:
trgovka in posestnica
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 23. marca 1932 ob 16. uri popoldne na tukajšnje pokopališče.
Maže zadušnice se bodo brale v farni cerkvi.
Blagopokojnico priporočamo v prijazen spomin.	3698
Radeče, dne 21. marca 1932.
Žalufoči ostali.
OBLASTNO DOVOLJENA RAZPRODAJA NA VELIKO
ZALOGA KRAVAT
samoveznic, blaga za izdelavo istih, dodatkov itd. se vrši dnevno po jako ugodnih cenah, od prejšnje tvrdke »KRAVATA« družba z o. z. v Ljubljani, v lokalu Krojaška ulica 3 (Mestni trg). 269^
D. B.
Izvleček \i programov
Torek 22. marca.
LJUBLJANA 11.30: šolska ura: Slovenska Velika noč. _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. —17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nemščina. — 19.30: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20: Predavanje dr. Vebra. _ 20.30: Prenos iz Zagreba.
Sreda 23. marca.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Plošče. — 18: Gospodinjska ura. — 18.30: Belokrajinske pravljice. — 19: Ruščina. — 19.30: Kai nam pomeni Goethe? — 20: Glasbeno predavanje. __ 20.30: Samospevi ge. Škerlj-Medvedove. — 21: Salonski kvintet.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Češka glasba. — 21.50: Ruska glasba. — 22.50: Jazz. -ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Nabožna glasba. — 21.30: Orkester. — 22.40: Prenašanje tujih
Izšla je interesantna in velepoučna razprava
?;Naše spolno življenje in z njim spolne bolezni".
Pošilja se diskretno po pošti, če pošljete v pismu 10 Din in 5 Din v znamkah, se Vam pošlje franko Vaš naslov. Po povzetju 5 Din več.	3689
»AMBRO«, Ljubljana, poštni predal štev 74.
ZAHVALA
Ob priliki nenadomestljive izgube našega dragega očeta in starega očeta	,
FRANA MARTELANCA
nadučitelja v pokoju
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu v bolezni nudili utehe ter ga spremili k večnemu počitku.
Posebno priznanje in zahvalo izrekamo sestram usmiljenkam »Zavetišča sv. Jožefa«, katere so mu v poslednjih dneh z veliko požrtvovalnostjo stregle in lajšale trpljenje.
Ljubljana, dne 21. marca 1932.	3692
ŽALUJOČI OSTALI.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
mizarska pomočnika
popolnoma samostojna delavca za umetno pohištvo,
SPREJMEMO.
Brzojavne ponudbe na naslov L. F. KOHN, tovarna umetnega pohištva, Zagreb, I lica 42.	3676
Zahvala
Za številne pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja ob prerani izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta in strica, gospoda
Jakoba Šribarja
posestnika in gostilničarja
se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Dragu Hočevarju za njegovo veliko skrb in pomoč, dalje vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem onim. ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
V Celju, dne 21. marca 1932.	3700
Globoko žalujoči ostali.
Cene malim oglasom
Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din L— ter enkratna pristojbina za Utro ali zs dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega ln reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn L—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«. »Posest«. »Lokali«, »Sta ttavanja odda«. »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«. *2ivali«. »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslu-tek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama Išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— za besedo, se zaračuna enkratna pristoibma Din 5.— za šitro ali za dajanje naslovu V si ostali oglasi socialnega značt.ja se računajo po 50 par za vsako beseiio Erikratna pristo jbma za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—
Najmanjši znesek pri oglasih po 50 pat za besedo, je Din 10.—.
pri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase /e plačati pri predaji naročila. oziroma jih je v poslat i v pismu ohenem z naročilom.
Službo dobi
VuU tK»Kd» 60 paf.
u datani. na«l«"r® aii
u lib* pa I Dia. (1)
Prikrojevalca
prvovrstnega i'" sposobnega rudi spodnjih delov, sprej me v stalno službo Pom car Josip, čevljar, Kamnik 873S-1
Natakarico
t o=ebuo pruvioo, samostojno in pošteno dekle, na deželo sprejme takoj Ciril Novak, gostilničar na Hrastu št. 3-1. pošta Sulior j.r Metliki.	8735-1
Mladenič
jugoslov. (lria vi j;..i, vojaščine prost, s par razredi prednje tehnične iin me-šea-i-ike £ole. z ziia-nje-in i/>o!i« slovenščine tudi srbohrvaščine ii. nemščine, 2 neoporečno preteklostjo, pes'en i h staršev, dobi takoj službo. Lastnoročno »• - ne ponudbe z /..ihtrv-3ie-rr plače je poslati na 'irkstilno tovarno B e e r, Jlribennik & Co.. družba z o. z., Št. Vid nad Liub-Ijano.	8712-1
Viničar
veš" vinojrradstva, sadjar e." a i.ti v-eh gospodarskih j. -lov, dobi takoj mosto. ]v> .j-init iniajK) oženjen: z od-as|imi otrobi. Ponudbe >/ e.t.nimi spričevali na ni-s|.>v: Dr. ?,isra Spit.zer, Za-g-.-b, Kurelčeva ulica 3.
8737-1
Pekovski pomočnik
3jur»/.en v>f-£ra dela. ki bi raz!, išal tudi kruh, išče salno služibo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8731-1
Trgovski poi.očnik
prvovrstna moč v raaira-fakturi, vešč v detajlni in Mig-o-s prodaji, ki obvlada slovenski in nemški jezik ter je vojaščine pros.t, doli' ta-koj službo v manu-f.-Uuirni veletrgovini v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -»Oo.-enjsko«.	8724-1
Pek pomočnika
predpečnika. vajenega v«eh pekovskih del. ki zamore j. snričevali dokazat-i. da je bil že več let zaposlen pr! parn» pekarni sprejme f t. majem 1932 Parna P»kn-na v Dolenjem Logatcu.	8337-1
Retušerja
dobro veščega retuše negativa. pozitlva in povečanja Iščemo za Split ter
laboranta
veščega razen dela v laboratoriju tudi zunanjih posnetkov. Ponudbe s sliko Interesenta kakor tudi referenc postati na Foto-Slavija, Split, dr. Giurkovič. Šu-bičevr ul. 1.	8712-1
Pletilni mojster
Jtl je vešč popravil strojev. krojenja, kombiniranja barv, ki sam plete in je strog nadzira-tei;| osobja. dobi takoj službo. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifre »Marljiv in vešč«.
8514-1
Pletilje
dobro izurjene na strojih št. 12 in 14 ter izvežbano
kvačkarico
prejme K. Soss, Mestni trg.	8757-1
Hotelskega slugo
« dobrimi spričevali, kav-cije zmožnega in veščega nemščine, išče hotel štru-kel.	8787-1
Pek. pomočnika
ki bi raznašal Midi kruh. sprejme Tone Praprotni-k, Jesenice.	S7!>3-i
wmmm
j	Kdor lite taslulka,
.	plača ta »eako b«s-*io
j	60 oax; ta naslov ali
i	Iifro S Din. — Kdor 'tudi 0-siuink. pa ta
j	v*ak« besed« 1 [»in.
|	ta dajanje naslova ali
j	aa Iifro po 5 Din. (3)
Rajon, zastopnike
dobre organizatorje sprejmemo za vsak srez in me sta. Zasluž"k stalen i.n dober. Primerno tudi kot postranski zaslužek za uradnike, učitelje, upokojene« itd. Ponudbe z na vedbo referenc na Jugo-mosse. Beograd, pošt. pret. 4<t9 pod »Agii»u in zanesljiv 136«.	8725-3
Potujočega
zastopnika
za Slovenijo, agilnega in dobro vpeljanega v trgovinah in industrijah z barvami, želimo angažirata za prodajo velikega industrijskega izdelka. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masa,ryikova 38 pod šifro »Zastopnik P-2482«.
S745-3
Spretne zastopnike
;>ri damskih krojačih in krojač-icab dobro vpeljane išče pariška hiša modne stroke, ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru p>d značko »Guter V erdienst 30«.	8795-3
Vpokojenec
dobro ohranjen, čvrst vn zdrav, vajen vs>-b v k meti. stvo spadajooi.ll del ter vinogradništva, star 59 let, močne narave, z ženo kmečkega stanu, želi zaposlitve na kakem posestvu, bodisi za oskrbnika ali čuvaja, viničarja a'i kaj -ličnega. Opravljal bi gospodarju marljivo in točno vsa dela. zlasti če bi mu bilo omogočeno rediti si eno kravo a-li kak snega prašiča. Posestniki, ki bi želeli dobiti na posestvo vestnega in poštenega mo-r.a. dobijo naslov v oglasnem oddelku Jutra 8769-2
Pošteno dekle
srednjih let. išče	službo.
Vzame tudi pra.nje	na dem
Naslov v oglasnem	oddelku
»Jutra«.	8758-2
Avto, moto
Vsa-ka bweda 1 Dui. ta dajanj« naslova aii ta Iifro pa 5 Din. (10)
Ugodna prilika!
Radi prekinitve obrata na prodaj tovorni avto Chevrolet v najboljšem stanju, in odprt št-irisedežen luk snzni avto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
8183-10
Kolesci
3 nova kolesa
neimške znamke, za vsako ceno naprodaj na Miklošičevi cesti 7/III, vbod poleg slaščičarne. 8772-11
i Din; ta (lajanje naslova ali ta
iifro 6 Din. Dijaki, ki iMoj« tasB-ttkoij«, plavajo vsake besed« SO aa litra ali t« dajanj« naslova 3 Dia. (4)
CAMERNIKOVA šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. 36-
Prva jb:astvett0 aouoestjo tura na. Prospekt. 15 lasUmj — pišite ponjl O 6 a n e e »prejema vsak čas. 251
Krojači
ako hočete imeti dober kroj (Sobnitt) priglasite se takoj " v večerni prikroje-valiii tečaj Sušnik, Mestni trg 17.	S775-4
Službe išče
Vsaka bweda 50 paj", ta dajociie naslova ali za Iifro pa 8 Din. (2)
Donašalca
2» kavarno sprejmem takoj. Naslov pove ojrlasni oddelek »Jutra«. S7Š0-1
Avto prevoznike
>' š e « m za prevoz opeke. Ponudbe z navedbo cene za 1000 kom na 1 km poslati na opekarno Taučer P., Vodice pri Ljubljani.
S7S2-1
Pek. vajenca
pridnega in poštenega, z oskrbo v hiši sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra,.	87^1-1
Mlajši Slovenec
inteligenten, ambicijozen. ki govori ™ r>iše perfekt-no srbolirvatski in nemški, nekoliko francosko, samostojen korespondent, st-e-nodaktilograf, z večletno trgovsko pisarniško prakso, absolvent trg. akademije, z dobrim nastopom, išče zapo-slenje kot uradnik. sekretar, zastopnik. Ponudbo pod »Obojestranski interes 134 %' na Ju-gomosse. Beograd, pošt. pret. 4f«.	8741-2
Šofer
trezem In zanesljiv, zmožen vseh popravil, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv šofer«. 8531-2
Dekle
po-šrteino in zanesljivo, ki zna dobro kuhati, želi službo s 1. aprilom pri dobri go«]M>ski družini. — Naslov v oglasnem oddelku »Juibra«.	8793-2
Boljše dekle
čedno in zdravo, veščo nemščine, boljše kuhe. hišnega in ročnega dela. z dobrimi spričevali, želi na-mešeenje, na'raje pri bolj'-ši manjši obitelji. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ^Nepokvarjena«. 8774-2
tdgar R.c« Burroughs.
Tarzan, kralj
167
Tarzan ga je kmalu dohitel. Clayton je bil zašel. Kdaj pa kdaj je na glas zaklical. Tarzan je sodil, da išče starega moža. A zdajci je opazil nekaj zleknjenega, rumenega. oprezno se plazečega za mladim človekom. Bil je leopard Šita. -ki se je že pripravljal na skok!
ta besedo. Oglasi w> erjalnegjt toačaja po 50 beseda. Za dajanje Daslova ali m šifro 8 Din. oziroma 5 Din.	(11)
Gospodje
ako hočete nie.f srajce in ostalo perilo lepo :n t.r pežno. kupujte istega samo pri tvrdki
F. 1. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Mi jamčimo za kompletne velikosti, prvovrstno kva liteto v blagu kot izdela vi. ter smo vkljub temu v cenab najiiiižji. ker nam tr. omogoča večletna .a^na iadelava.	7898-6
Bukovo oglje
suho. v i lan o. več vagonov prodani tudi v malih koli čina h. Naročila na naslov: Poštni predal št. 4. Sv. Peter v Savinjski dolini.
772S-C
Za god
«vf|ene ovratDv rute. f'nt-vezene po 55 Din. krasn svileni in batist, žepn' - »bčki. vezeni in ra^ličn predtiskani prtiči pr: \l.i tek & Mikeš Ljubljana t>oiee hotela Štrukelj
8327-6
Kopirno prešo
sta r o, dobro ohranjeno ugodno proda Mrnuh. Za gorje ob Savi.	8553-6
Vreče
od para fina. voska in slad korja ca. 30(1 komadov, poceni naprodaj. — Ulito družba. Maribor - Melje. Trste.njakova 23.
8541-6
Mesnico
na prometnem kraju iščem v najem. Naslov v o^las. oddelku »Jutra«. S7t>j-17
Gostilno
dobro ideč'0 vzamem v najem na Brezjah, ali najbližji okolici. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 10:42-33«.
87S1-17
Gostilno
pripravno m trgovino in iesno trgovino. na zelo prometni cesti 15 minut od kolodvora odda s 1. majem v najem Bnhm. lesna tr2-ov;na, V uhre-d. 8792-17
Dve postelji
kompletni, «kor3j novi zelo ugodno naprodaj v Predovičevi ulici št. 42.
8754-6
Vrednote,
Oglasi trg. toačaja po 1 Dvd be9<rda; ta dajanj« naslova ali ta šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za Šifro pa 8 Din. (7)
Prazne steklenice
od grenke vode in prazne
balone
od 501 kupi Vitek, Ljubljana, Trnovo, Veliki štra-don 9.	8762-7
Vaaka besed« 1 Dujj ) sa dajanj« naslova ah • ta Kfoe pa i Dia. (80) J
Kmetski mlin
na 4 k3jnne in žagaš cirkularjem. v zelo prometnem kraju poceni naprodaj. Naslov pove oglas, oddcleik »Jutra«. 8733-30
Stavbno parcelo
na Domobranski cesti prodam. Pomidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krasna lega«. 8542-20
Prodam
Orlaad trg. značaja pe 1 Dia beseda; za da Janje naslova ali ta Iifro S Din. — Oglasi socialnega tnačaja vsaka beseda SO par; ta dajanje naslov« ali za Iifro p« 3 Din. (6)
Dežnikarsko obrt
uvedeno, z lepo urejeno trgovino z dobrim prometom, v strogem centru večjega provmcijalnega mesta ugodno prodam z vsem inventarjem, delavnico in trgovino. Na željo kupca tudi izdelano blago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stev. 33496«.
8740-0
Čisto kurje perje
prvovrstno po Din 10 k^ razpošilja Ciril Žagar, Konjice.	S736-6
Velik čoln
10 m dolg. skoro nov in cca 2 vagona
kislega sena
poceni proda Franc Pre mrov, Martin ja k 3. pošta Cerknica.	8723-6
Reg. blagajno
»National«, veliko — pro-iam. Kamičnik. Maribor. Glavni trg.	8531-6
Blagajno Wertheim
št. 4 prodam za 25<>0 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8378-6
Puhasto perje
Visr.o. čohano fcsr po 4S Dui iruga vrsta kg [>o 38 Dm Čl<>t0 »elo gosje kj i>o 130 Din m čisti puh k<r po 250 l>in razi»ošilja po poštnem povzet iu L. B r o z o v i c. Zagreb, Irca 82.	22 f
Otroški voziček
dobro ohranjen poceni pro dam. Naslov pove Mtiasni oddelek. »Jutra«. 8797-6
Fotoaparat
Kodak 6'9 — kakor tud
večja količino razglednic
zložljive v živali, ugodno naprodaj v vi nami v Vegovi ulici 2.	8764-6
Metlarno
dobro vpeljano, r vsem inventarjem prodam rakoj po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8747-6
Ka Oeseda 1 Din: za dajanje naslova aii ta Iifro r»a s D'.n (35)
Vsakovrstno zlato
kupuje [>o najvišjih uenab
CERNF - juvelir
Linbljana. Wolfova alica 3
77
Vsaka be«eda 1 Di.n: ta dajanj« naslova ali ta Iifro pa 5 Din. (12)
Hrastovo jedilnico
masivno. črno poIitira.no, raztezno jedilno mizo, 6 i usnjem tapecira nib stolov, kre<lenoo. pisalno miz-o in usnjen fotel. vse kot novo. prodam za 4500 Dm. radi pomanjkanja prostora. — Event. dam tudi na obroke Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	8379-12
OblaMla
Trg. oglas« po 1 Diu beseda; ta dajanje na alov« aii ta šifro 5 Dii Oglati socialnega tna čaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Cenjene dame!
Eleganten prilegajoč olašč aii športni trenčkoat za pomlad najlažje izberete ter najoenej« kupite pr F. I. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta Itev. 29. Poseben oddelek ta dam sko konfekcijo. 7901-13
r/
Vsaka t>»seda 1 Din, ta dajanj« naslov® ali ta Iifro (i« 6 Din. (19)
Majhen lokal
iščem za maj na prometni točki v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Suho«.
8323-19
Skladišče lesa v Zagrebu
Prodam jako ceno (5 tisoč Din) skladišče drv z barako. Vrlo prikladno za skladišče lesa in desk Ponudbe na Ciril Praznik. Zagreb. Draškovičs-va 54.	8552-19
Trgovina
modnega blaga, sredi mesta naprodaj z zalogo ali brez. Ponudbe na uglasili oddelek ».Jutra« pod šifro »Bodočnost«.	S7r»i-10
Pekarno
kupim v ceni od 130 do 150.(KK) Din. Naslov pove ocrlasni oddelek »Jut.ra«.
8791 19
V-saka heseda 1 Diu. z» lajanje naslova ali r-a Iifro oa 5 Din fl5)
Opremljeno sobo
veliko, svetlo in čisto, s posebnim vbodom, parke tom in elektriko, v centru ni"sta oddam s 1. aprilom stalnemu boljšemu g..-posili Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	8761-23
Opremljeno sobo
s poseib. vhi>dom in elek triko oddam solid.ru mn gospodu ali gospodični s 1. aprilom v Hrenovi ul. štev. 17/1, levo 4. vrata.
87(i:i-23
Zastonj
elegan.tno sobo s poseb-nim vImhIohi dam tistemu, k: mi posedi nekaj denar ja. — Ponudbe na o^!;isn: oddelek »Jutra« pod šifro >1 oseben vhod«. 8765-23
VELIKA IZBIRA VSEH VRST ČEVLJEV IN COPAT.
cs
«5 O
Mizarji, pozor!
Vsake vrste suh. trd rezan les, mehak ies — berovi-no, mecesen itd. imam stalno v zalogi. Naročila iia naslov: poštni predal t. 4. Sv. Peter v Savinjski dolini.	7729-15
Kolobarjev
dobro vezanih, suhih, 1 vagon kupi takoj tvrdka Kurivo«. Ljubljana, Dunajska cesta 33. 8770-15
Bukove plohe
nerabljene, sveže ali suhe I. in II.. debele 58 nun. široke od 9!> cm naprej, vsako dolgosti od 2 m naprej kupim več vagonov na podlagi cene 400 Din za m3 franko Postojna. Dobava tekom aprila. Kdor prej dobavi ima prtdnr«i.t. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Gotova kupčija«.	8799-15
Stanovanje
Opremljeno sobo
S'-: učno, z uporabo kopalnice in o^kibo oddam s 1. aprilom. Naslov v ogl. oddelku ».Jutra«. 87<>7-io
Cobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam boljši osnbi. Event. tudi z dve ma posteljama. — Pristou. Stari trg 30'I. 8786-2:1
Svetlo sobo
lepo opremljeno o d d a m boljšemu gospodu. Naslov v cglasnr-m oddelku .Jutra S77G-23
Nacokalf Din 145.—, v raznih barvah in kombinacijah.
P U m
Boks rjavi 20—25 Din 4S.—
ševro lak komb. 40—46 Din 165.—	TRETORN GALOŠE, velika izbira
BREZKONKURENČNE CENE pri znani trgovini čevljev:
Uolat, Llubllana, Sv. Petra c. iS.

Vsafca beaeda 1 Dia; a dajanj« naslova aH ta Iifro pa 5 Dia. (al)
Dvosob. stanovanje
v strogem centru mesta takoj oddam. Naslov pove ogUstii oddelek »Jut.ra«.
8149-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam 5 minut od rein;ze v Zg. 5iš>ki, Vodnikova 163 8756-ii
Enosob. stanovanje
podpritličino. s prit.iklina.nii oddam v Zeleni jami — Prešernova ulica štev. 24. Vprašati v pohiluovi ulici št. 2.	8777-21
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par; ia dajanj« naslova aii ta šifro 8 Din. (21 -a)
Elegantno
stanovanje
dvo- ali trisobno, komfortno, v centru mesta iščem za takoj. Plačam dobro. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dve osebi«.	8746-21/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par ■a dajanj« naaiova ali
ta Sitro 8 Dia. (23)
Opremljeno sobo
veliko in solnčno, v kleti oddam 2 sostanovalcema Bežigrad št. 25, pritličje.
8732-2;
Za 700 Din
oddam na Mirju »premije no sobo s posebnim vhodom, kopalnico, dobro do mačo hrano in vso oskrbo Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	87:59-23
Vsaka beseda 1 Dm za .lajanje naslova ali »a Iifro pa 5 Din. (33)
Ajdov med, fižol
Cipro in prepeličar. Jabolka. čebula ln Krompir. samo gorenjski, franko nakladalna postaja. kupi Nabavijo ina zadruga uslužbencev drž. železnice Ljubljana VII. V ponudbi naj se navede količina blaga.
8594-33
¥ najem
Sostanovalko
sprejmem takoj. Nudim ji ugodno ielo dobro hrano ter vso »skrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 8590-23
Opremljeno sobo
parkotirano, z elektriko oddam takoj ali s 1. aprilom po zmerni ceni soli d ni in stalno nameščeni osebi. Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Slomškova«.
S560-2i
Sobo
odda 2 osebama Lampret. Hrenova ul. 12, pritličje 8753-23
Sobico
s poseb. vhodom in elek triko oddam takoj po nizki ceni na Rimski cesti 3. pritličje.	8755-23
Vsak* naseda 1 Din; ta dajanj« naslova aH ta Iifro pa S Din. (17)
Vinotoč ali gostilno
v Ljubljani vzamem t ma jem v najem. Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod Iifro »Dolenjsko« W70 17
Sobo
oddam takoj ali s 1. apri lom enemu ali dvema sro-spodoma. Naslov v o^las oddelku »Jutra«. 8750-23
Opremljeno sobo
separi.rano. in kabinet soii|>orabo kopalnice in te lefona oddam na Kodelje vem. Povšetova ulica 7 Vprašati med 1. in 2. uro.	8749-23
Opremljeno sobico
olizu sodišča oddam urad niči. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8796-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v cen tru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutr3 8472 2?
r/J'
Vsaka beseda 50 parj ta dajanj« naslova aii ta šifro S Din. (28-a)
2—3 sobe za pisarr.o
iščem v centru mesta. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »65« 8644-23/a
Prazno sobo
z vl>od.om s stopnjifča, v centru mesta iščetn s 1. aprilom. Ponudl>e z navedi >o cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko Solnčno &t<8«. &752-23 a
Sobo
oziroma samsko stanovanje
vse pod enim ključem, išče starejši gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Strogo sepa rir.ino«.	8768-23/a
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din. ta dajanje naslova ali šifr« pa 5 Din. (34)
Pridi nasproti 23. ob 4. uri. V.	8766-24
Takoj
(Lahko takoj.) — Dvignite
prosim:
S771-2-1
Glasbila
Vsaka besoda 1 Din: za dajanj« naslova ali ta Iifro pa B Din. (26)
Klavirje in pianine
prodaja in izposojuje naj cenejo i.n na najmanjšt obroke VVarbinek. Ljublja na, Gregorčičeva ulica 5 8584-26
V«aka Oone.l^ i Dm, '.a daianje naslova ali za Iifro r» 5 Din. (29)
Merilni in zlagalni stroj
(Mess- und Legemasohine, System K-ossweiner M ischi nenfabrik A. G.), in 8 komadov navijalnib strojev (Ilolz-Zvviistmaschinen) radi pomanjkanja prostora naprodaj. Natančne podatke daje tekstil, tovarna Heer. Hribernik & Co.. družba z o. z., St. Vid nad Ljubljano.	8713-29
Šivalni stroj
popolnoma nov za 1300 Din naprodaj na Miklošičevi cesti 7/IU, vhod poleg slaščičarne. 8773-29
Vsaka Deseda 1 Din: za dajanj« naslova ali z» Iifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2053
PREMOG
suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5
Damski KLOBUKI in SLAMNIKI že od
Din GO naprej v največji izbiri, vedno zadnjih novosti samo v modnem salonu »La Onime Chic« Anica 1'uhck, šelenburgova nI. 61.
Drva
Trgo\ ina s kurivom
Iv. Schissssl
Dolenjska c., tel. 2931.
Premog
Klavirje in pianine
svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Muzika«. Sv. Petra C. 40
Najcenejše izposojuje. popravlja in ugiašuje. 6242-26
Najnovel* »laimsia pa-ietna ž«lema zelo praktična složljiva postelja a iapeciranim madracoai —
EraStitaa za vtaku biža, o'.«le, za putujuče o»o-bi in nočne služb«. Stane Din 3*t.—. Razpoli. ljam poitom in ielezni-con po povzetju.
Letena tlciinska patentna zelo - praktična slo!« Ijiva pottela a tapecira-nim tnadracom. — Stane Dl« 290.—
Kratek črn klavir
zelo dober, proda Turin. Linbljana, Glince — cesta VII/JI.	8790-26
Vsaka beseda t Din. za dajanj« naslova aii
ta Šifro ja 5 Din (27',
Pes volčje pasme
zelo dober čuvaj ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8721-27
spaljnt
patenl
fotelj
stane
ma 1300
Liegcttuhl praktičan za 'ežanie • in sedenje. Stane Dia 159___
Vižiska klet In de^Ikatesiža trgovina
Tomaž Mencinger
Sv« Petra cesta štev. 43 (aia dvorišča)
priporoča za velikonočne praznike po znižani ceni:
vino šibeniško belo in črno po Din 9.—
izbrani burgundec, silvanec in sladki šipon (mosler) iz Slovenskih goric po Din 12.—
BUTELJČNA VINA IN ŠAMPANJEC
PRVOVRSTNO r>V * ŠUNKO posebno fino praženo kavo iz lastno pražnrne, čaj, Jamaica
M
m
runi in razrte deMkatese.

3663
Zi\ixA\E CK.M:	p^roLAM,
REVOLVERJEM IX Ml\I(IJi
FR. ŠEVCIK, Ljubljana, Židovska ulica 8. — Telefon 33—73
Stalno na skladišču puške tvornic Steyer, Sau-er & Sohn, Simson, Re-mo, Bayard, F. N. Neu-mann, Remington, Wal-ther, boroveljske itd. — Lovske puške s petelinom 850.-
% M '
od Din 850.— naprej; lovske puške brez petelina od Din 1400.-naprej. — Pištole od Din 250.— naprej. Za nakup in nošenje brez dovoljenja priporočam Em-Ge strašilne pištole od Din 45.-
naprej na 2. 5, 6 in 10 strelov. Zahtevajte cenik! — Vabim na neobvezen ogled v moji trgovini! NA MALO!	NA VELIKO!
Pri Društvu industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 27, je zasesti mesto
Po tem imam {isto čo-hano perje kg po Dia
48__čisto belo jotje
kg po Din 110— in čisti pth kj po Din 158.—.
i,". BROZOVIČ, ZAGREB Ilica 82. III.
Refiektanti z večletno komercijalno prakso naj ob na vedbi referenc, predizobrazbe in dosedanjega službovanja predložijo pismene oferte do 25. marca t. 1. Osebne intervencije se odklanjajo.
701
tSgiasi v „3ntru" imajo
siguren uspeh9
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
inštalacije eiektr. razsvetljave, zvoncev in telefonov
v nebotičniku v Ljubljani.
Proračuni ter splošni gradbeni pogoji se dobo pri podpisanem uradu od 23. marca dalje med uradnimi urami za Din 50.— v vložišču.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 5. aprila 1932 do V2I2. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Gledališka ulica 8.
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE
V LJUBLJANI.	3(349
31 na SKUK i	»I/TIV.H-M«. r,.,.. M	--* —--------------------------—--——---—--
Ureiuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršet Za tnseratm del je odgovoren Alojz iNovak. Vsi v Ljubljani