135. Številko. U (Mani. v petek. 15. junija 1906. XXXIX. leto. Uiuu* <*axi zvečer, i*imSi »mdeije in prjucojli«, ter ve|}» po pošti preiftuien z% avstro-ogrske dežele ta vse leto «5 K, i« pol ieta iS K, u oetrt lete 6 K £>vi n, u «a Hieae« n K ao o. Z* Ljubljeno • pofiilj»ivem um dom e* i»t» ti S, n pol lete 12 K, sa četrt lete 6 K, se en meeee 2 K. Kdor hodi sem pouj, pleče xe vse leto 22 K, ze pol lete 11 K, ia četrt lete 5 K 50 h, za en meaee 1 K *o h. — Ze tuje dežele toliko kolikor znaša poštnina. — Na narodb« »rez istodobne vpošiljatve naročnine ee ne osire. ~ Ze oznanile se plačate od psteroitopne petit-vrate po 12 h, če ae ozoesilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 8 h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj ae iavoiS frankorati. — Stkepiei ee ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo Je v Kneflovih ulicah št. 6, in aieer uredništvo v I. nadatr., npravništvo pa v pritličju. — Upravništvu nej ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari« Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik" Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Po držaunozborski uolltul za V. kurilo. (Resen opomin ) S slov. Štajerja, 12. jun. Ne borno razpravljali, kako je naša duhovščina ob zadnji volitvi izrabljala svoj vpliv ter — čisto po kranjskem receptu — zlorabljala cerkev, niti ne bomo po vrednosti tehtali glasov, ki si jih je „priborilu Korošec; tudi ne bomo „Slovencu" sledili na pot, katero je hodil ob tej borbi na prav „nobel" način za svojega oboževanega rmnogo izkušenega11 Korošca, pri tem na vse strani škropeč ostudnega z svojega peresa gnev na poštene, neomadeževane osebe; ne — marveč pribiti hočemo par dejstev, ki so se prav nazorno pojavila ob in po tej volitvi. Ze pri znanem rzaupnem" shodu v Celju je dr. Jankovič — bodoči dr. Susteršič na Štajerskem — oblastno 'zatrdil, da Korošec ostane kandidat V. kurije, če to shod izreče ali pa tudi ne. No, ni-li ta oblastnost. ta predrzna samozavest dokaj značilna? Nam li ne kaže, da se pri nas duhovni in njih prilepki „ čutijo"? In to tudi po pravici! Vsaj se jim ne upa zopersta-vitl naša inteligenca niti z besedo niti z dejanjem! Edino učiteljstvo je imelo pogum, izreči se odločno proti kandidaturi Koroščevi; zato pa je danes tudi najbolj izpostavljeno srdu naše klerikalne gospode. A učiteljstvo ve, in je vedelo, kaj dela; ono je orga-nizovano in ima začrtano pot svojemu bodočemu postopanju: zato ga vse zbadanje, natolcevanje in osebno mrcvarenje kar nič ne razburi. — Drugače je pri drugih slojih. Ti se kar ne upajo odločno reagovati na predrzne izbruhe klerikalne prešernosti in gospodstvaželjnosti. Kaj vendar je ~ Slovenec" zadnji čas natrobil naši krotki „Domovini" v ušesa: vse ji je že očital — le umora še ne. — In vkljub temu naš celjski list, katerega „ Slovenec" kar v eno vrsto stavlja s „Slov. Nar.", v svoji 66. številki z dne 11. junija 1.1. piše nastopno : „Zdaj besedo o štajersko si o venskih duhovnikih ! Naši štajerskosl o venski duhovniki se ne strinjajo in se ne morejo strinjati z Žitnikovo pisavo. Ramo ob rami smo stali do zdaj ž njimi v boju za slov. narod in v skrbi za blagor naroda smo se edinili vedno. Ako so nastala nasprotna mnenja, razgovorih" smo se po šegah olikanih ljudi in našli vselej pravo pot! Zastopali so nas duhovniki Raič, Gregor ec, Žičkar in zdaj nas zastopa Korošec! . . . Grajali smo tudi raz-por ob zadnji volitvi, ki je bil v uspehih prav malega pomena! Imejmo vsi blagor naroda pred očmi! Med štajerskimi Slovenci ga ni, ki bi pobijal vero, kranjskim krivim prerokom pa se ne udajmo! . . . Kaj pa je pravzaprav povod zadnjemu kriku zoper nas ? Volitev namesto Berksa. Berks da ni bil liberalec, njegov mandat da je katoliskonarodno posestno stanje! No, niso vsi štajerskoslovenski poslanci katoliško narodni? Nam bode drag in ljub vsak zmožen in delaven poslanec!" Tako torej „Domovina". Mislite li, da bodete s pohlevnim pisanjem podjarmili si naše bojaželjne duhovne bojevnike?! Kaj še! To je naivnost! Časi Raičev, Trstenjakov so minili! Naši štajerski duhovni niso za las boljši od kranjskih, njih fanatizem in brezobzirnost sta pristno takšnega kalibra kot na Kranjskem. Njih volja mora obveljati; kdor se upira, tisti ruši „slogo" oni je izdajalec naroda, onega naj pogrezne črna zemlja itd. itd. Dotlej smo dospeli, to je fakt. Vsak kaplan sme imeti in izjaviti svoje mnenje, posvetni razumnik pa ne, o Bog ne daj . In to je, kar smo hoteli tudi pribiti! Bode-li vsa posvetna slovenska inteligenca na Štajerskem se res še dalje dala ko-mandovati od duhovenstva? Je-li to ni škandal ? Ali že ni skrajni čas, da se vsi razumni elementi združijo v krepko falango napram farški komandi ?! Ali mar ne vidite, kako naši klerikalni bojni petelini v „Slovencu" zatrjujejo, da za bližajočo se volitev V IV. kuriji ni postavljati kandidata ^liberalnega kalibra", marveč da je tu posestno Stanje katoliskonarodno: vsaj je bil tudi rajni Berks (!!) — katoliški mož; ergo, le mi t. j. komandujoca klika v Mariboru in nje pristaši v Celju imamo določati vrednega moža temu man-dandatu, ki je in mora biti last katoliško narodne „ljudske" stranke! — Vsaj so to „posestno stanje" po nekod v Savinjski dolini nedavno — o Binkoštih — rekognoscirali in preparirali mariborski dr. Hohnjec, novi poslanec Korošec in njun adlatus celjski profesor Fon, izza njegovega boravka v Novem mestu že dobro poznan „znaČajen" mož! Ali je v štaj. slovenski inteligenciji res že izumrl vsak ponos, vsaka zavest v lastno moč in znanje?! Gospoda, ohrabrite se! Emancipujte se jerobstva. Skrajni čas je že! Glejte, kako dela nasprotna stranka. Ali je morda nimamo? Seveda :vsaj seje sama že imenovala! A ravno te stranke ljudje so pač še tako frivolni, da drugim na vsa usta očitajo —- rušenje sloge. Farizeji ! Postopajo pa tako, ker so smeli doslej vse počenjati, ne da bi bili našli pri tem znatnega odpora! . .. Temu pa mora biti drugače. Tista „sloga" pri nas že davno ni bila drugega, nego slepilo in mrtvilo. To mrtvilo pa dalje ne sme več imeti med nami svoje pogubonosne oblasti. Otresimo se ga, postanimo živi in agilni: delajmo! Ne pogrezajmo se v letargiji; to bi bila naša narodna smrt! Sovražnik je čuječ vsepovsod: na delo torej, dokler je še čas! Volilna reforma. Dunaj, 14. junija. V včerajšnji seji je odsek za volilno reformo dognal razpravo o razdelitvi volilnih okrajev za Gor n j o Avstrijo, Sol-nograško in Nižjo Avstrijo. V petkovi seji pride na vrsto Štajerska, v torkovi pa Galicija. Posl. dr. Demel je predlagal, naj se vsako glasovanje izvrši po imenih. Pri posvetovanju o Gornji Avstriji je predlagal posl. C h o c samo 16 mandatov. Minister dr. B i e n e r t h je izjavil, da se vlada popolnoma strinja z zahtevo, naj se za to deželo pomnoži število mandatov od 20 na 22. Poslanec dr. Susteršič je izjavil, da bo glasoval za vladni načrt. Pri glasovanju je bil sprejet načrt Ho h eni o hej a. Tudi glede Solnograške seje brez debate sprejel vladni načrt, ki določa za to deželo 7 mandatov. Daljša debata se je razvila pri Nižji Avstriji. Posl. dr. Adler je izjavil, da bo glasoval za vladni nacrt, dasi je proti proletarijatu. S tem hoče dati dober zgled, da je treba interese posameznih skupin podrediti veliki stvari, ako naj volilna reforma postane zakon. Posl. Cipera je kon-štatiral, da je vlada popolnoma prezirala češko manjšino na Nižje Avstrijskem, posebno na Dunaju, kjer je nad 40.000 čeških volilcev. Posl. Kiemann je trdil, da žive Čehi popolnoma razstreseno. Posl. Choc je zahteval narodni kataster in za Čehe 4 mandate. Nastala je politična debata, a pri glasovanju je bil sprejet vladni načrt z vsem proti 7 glasom. Praga, 15. junija. Vlada je izdelala za Češko in Moravsko nov kompromisni predlog, vsled ktaterega bi se naj število mandatov za Češko zvišalo od 122 na 126, in sicer bi dobili po dva nova mandata Cehi in Nemci. Na Moravskem bi se število mandatov pomnožilo za dva in sicer bi dobili Čehi eden in Nemci eden mandat. Dunaj, 14. junija. Vlada se je začela baviti z ustanovitvijo posebnega mandata za kranjske Nemce. Vlada je pripravljena ugoditi nemškim zahtevam s pogojem, da^se prepusti Slovanom (?) v nadomestilo, kje drugje nov mandat. Vodstvo socijalnodemokraticne stranke je sklicala včeraj shod svojih zaupnikov iz cele države. Sklenilo se je, pripraviti vse potrebno za splošni štrajk, ako bi se hotelo volilno reformo zavleČi. Za prvo svarilo se Upravni&tva telefon ŠL 85. ustavi samo na Dunaju za tri dni delo. Debata v proračunskem odseku. Dunaj, 14. junija. Izmed vseh govornikov je najhujše napadal bivšega ministrskega predsednika dr. K o r-b e r j a zaradi nepostavnosti pri gradnji tržaškega pristanišča poslanec baron Morsev. Dobro mu je zaklical posl. dr. Stransky: „In vi ste tega Korberja držali proti nam pet let na krmilu!" Glasilo dr. Stranskega „Lidove Novinv" pišejo k temu dogodku: „Nam je seveda le prav, ako se konstatuje, da se je pod nemško vlado dr. Korberja godil tak nered, kakor se je govorilo v odseku. Toda pri vseh, ki imajo pogled za kulise in vedo, da je bil baron Morsey vedno za dr. Korberjem, da ga je podpiral proti nam in da bi bil za vsako ceno rad postal poljedelski minister, in sicer tako pod Korberjem kakor pod Gautschem in Bečkom, zbuja njegov nastop kot antikorup-cionist, ker ni postal minister, naravnost zoprnost. Njemu so bile razmere poprej znane in ta okolnost je vzela njegovemu nastopu vso vrednost." ^Svobodna šola'. Dunaj, 14. junija. Na Dunaju se je lani ustanovilo društvo „svobodna šola", ki ima sedaj že po celi državi svoje podružnice. Na Dunaju je društvo ustanovilo na svoje stroške dve ljudski šoli, v katerih so poučevali usposobljeni učitelji. Sedaj pa je župan Lueger kot predsednik okrajnega šolskega sveta ukazal obe šoli zapreti. Osrednje društvo se je pritožilo na naučno ministrstvo. Značilno je, da je naučni minister Mar-chet Član društva. Razen njega sta člana tudi ministra Prade in D e r -s c h at t a. Avstrijska delegacija. Dunaj, 14. junija. V včerajšnji seji avstrijske delegacije se je razpravljalo o proračunu ministrstva zunanjih zadev. Skoraj vsi govorniki so odobrovali politiko grofa Goluchowskega, le posl. Steiner je strastno napadal LISTEK. »Kralj Lear" u slovenskem prevodu. Dr- K. G laserju v odgovor napisal Ant. Funte k. Gospod dr. Glaser, vodja zasebnega gimn. zavoda v Ogrskem Brodu, je nedavno izdal brošurico z naslovom „Kritike in prevodi za poskušnjo". V njej je na uvodnem mestu tista razprava o mojem prevodu „Kralja Leara", ki je baje niso hoteli natisniti ne v Ljubljani, ne v Trstu, ne v Celju (cf. brošuro str. 25), potem ocena Cankarjevega prevoda „Romeja in Julije", nekaj slovenskih pesmi v nemškem prevodu dr. Glaserja in naposled nemški „Nachwort", posvečen „Ijubezni-vim prebivalcem Ogrskega Broda Češke in nemške narodnosti", kjer pisatelj razklada prebivalstvu ogrsko-brodskemu, kaj vse je že poslovenil iz Shakespearja in kako misli urediti slovensko antologijo, s katero se bavi že deset let . . . Kolikor sem posnel iz precej zmedene kritike, očita dr. Glaser nam, ki smo se drznili kaj prevesti iz Shakes-pearja (Cankarju, Zupančiču in meni), teh šest naglavnih grehov: 1. Vsi skupaj pišemo nemško slovenščino. 2. Brez potrebe nam rabijo tuje besede. 3. Naši prevodi niso dovolj blagoglasni. 4. Služijo nam prevsakdanje in robate besede. 5. Očitati nam je slovniške napake. 6. Vsi skupaj slovenimo iz nemščine po Schlegel-Tieck-Baudissino vem prevodu. Kaj ukreneta gospoda Cankar in Zupančič spričo teh očitkov, to je njiju stvar, v katero se nimam vtikati; jaz hočem tukaj le svoj prevod „Kralja Leara" braniti proti naštetim očitkom in dokazati, da so krivični in neupravičeni od prvega do zadnjega! 1. Nemška slovenščina. Gospod dr. Glaser piše: „Odgoja naše mladine je še pretežno nemška in pokaže (kaže) svoj vpljiv (vpliv) tudi na naš zlog (slog). Slovenski pisatelji so nevede in nehote pod vpljivom (vplivom) te nemške odgoje. (Oni) stavljaj o glagol na konec stavkov . . . postavljajo glagole prehajalne za dopolnilom (,) kakor Nemec. Kdor je navajen na romanski ali pravi slovanski zlog (slog), ali na zlog (slog) se-mitskih jezikov, tega kar ušesa bole, ko čita to nemško slovenščino, katerej se klanja ves mlajši zarod izvzemši Aškerca." Ni me volja, da bi v svojem prevodu iztikal po ožigosanih primerih, ker se zavedam, da mi ne rabijo iz-lepa take konstrukcije, dasi je tudi tukaj najbolje hoditi srednjo pot; volja pa me je, da baš dr. Glaser j u dokažem hibe, katerih dolži nas druge! V oceni Cankarjevega prevoda je namreč priobčil za poizkušnjo nekaj svojih verzov iz Shakespearj a, priobčil gotovo zato, da vidimo mi, nemški Slovenci, kako se mora prevajati iz Shakespearj a, da ima slovenski jezik „slovansko barvo". Bog mi je priča, stihi so slabi, ali prihajajo mi kakor nalašč! Zakaj v njih kar mrgoli konstrukcij, kjer stoji glagol na koncu stavkov! Da vidimo! „Ki jo nezgoda slo (selo) je pre- ganjala; zavist, ki je očeta dva bodrila; Čim višje (više) solnce na nebesa (na nebo) p luj e; karkoli naša zemlja je rodila; in Če hudobnež v boju tem prodere; da rano postelji slovo si dal; Če moške glave vsak že vetrič krene; a ne, da druga se takoj vzbudi; da bi ljubezen vročo ji prisegel; zarbčenec da bi ji v roko segel . . ." Tak je torej dr. Glaserja „slova n s k i" slog! Ali ni to do pike tista nemška slovenščina, ob kateri človeka kar ušesa bole, ko jo Čita? ... 2. Tuje besede. „Slovenci se morajo," piše dr. Glaser, „kolikor moči izogibati ptujk (tujk), ker se jih izogibljejo tudi drugi Slovani." Spotika se v „Kralju Learu" zlasti ob izrazih „elementi", „bordel" in „bastard" ter bi jih rad nadomestil z besedami „vreme", „blodišče" in „podvrženec". Kar se tiče elementov, bodi povedano, da Lear na pustinji nikakor nima v mislih „groznoga vremena", ampak štiri starodobne elemente zrak, vodo, ogenj, zemljo; to dokazuje poznejši odstavek, kjer izrecno nagovarja vetrove, plohe, žveplene ognje in zemeljsko oblo! Ali naj torej tukaj na škodo vsebine postavim izraz vreme, zgolj iz pretiranega purizma ? — „Bordel" naj že v božjem imenu bo „blodišče", dasi bi ga utegnil kdo smatrati za „Labvrinth", „Irrgarten" ; „bastard" pa je nezakonski sin, ne podvrženec, kar pomeni podvrženo dete = unterschobenes Kind, Wech-selbalg. Sicer pa, da se vidi vsa bagatel-nost tega očitka, bodi povedano, da je v „Kralju Learu" vsega skupaj e m a j s t tujk, ako se nisem uštel; te so: bastard, element, histerski, katastrofa, melanhohja, monopol, pašteta, vazal, bordel, balzam. Če tolikanj bodejo dr. Glaserja, mu ne morem pomagati, ker ne poznam zanje dobrih slovenskih izrazov; pameten človek pa se sploh ne puli za take malenkosti, ako že ne išče dlake v jajcu! (Dalje prih.) K2 ministra. Kritiko val je delegacije sploh, zahteval ustanovitev skupnega upravnega sodišča, za konzule se naj odpošljejo v inozemstvo dobri trgovci, s Solunom se naj napravi železniška zveza. Obžaloval je, da je Avstrija dala na Balkanu toliko koncesij Italiji, — Posl. dr. Susteršič je opozarjal na slabe uspehe v balkanski politiki ter zahteval, da naj balkanska politika stremi v bodoče za tem, da si z aktivno jugoslovansko politiko pridobi simpatije balkanskih narodov. Diplomatični zastopniki na Balkanu naj bi bili Jugoslovani. Končno je vprašal, kako jez direktno železniško zvezo z Dalmacijo. — Minister je odgovarjal vsem govornikom po vrsti, med njimi tudi dr. Šu-steršiču, Češ, da skupno nastopanje z Rusijo na Balkanu ima le namen, ohraniti in zboljšati dosedanji položaj. — Na izvajanja posl. dr. Kramara zaradi trozveze je rekel minister, da se je trozveza dosedaj izkazala kot jamstvo miru. Ni se bati, da bi trozveza zapletla državo v nevarni položaj. V akcijo mora stopiti zvezna država le, ako je zaveznica neopravičeno od dveh strani napadena. Pri glasovanju je bil proračun tega ministrstva sprejet z zaupnico grofu Goluchowskemu. Prihodnja seja bo v soboto. Ogrski proračun. Budapešta, 14. junija. T včerajšnji seji državnega zbora je predložil ministrski predsednik državni proračun za leto 1906, ki izkazuje 1.066,677.1S7 K rednih izdatkov in 1.125,424 789 K rednih dohodkov, potemtakem je preostanka 3S,747.602 K. Pri izred. prometu pa je 3S,745.030 K primanjkljaja, tako da znaša končni preostanek le 2572 K. V splošnem so se dohodki zadnjih dveh let pomnožili za 44 milijonov. Za o dško]d-nino k orožnim vajam poklicanim rezervistom se je postavilo v proračun 1,S00.000K, kar je zbornica z navdušeajem pozdravila. Rumunsko-grški konflikt. Carigrad, 14. junija. Konflikt med Rumunsko in grško se je zelo poostril. Ekumenski patrijarh Joahim je predlagal sv. sinodi, naj izobči vse rumunske cerkvene občine v Macedoniji, ki so se ustanovile lani sultanovim dovoljenjem. — Diplomatične zveze med obema državama so se pretrgale: vsi grški konzuli so odpoklicani iz Rumunije. Položaj na Ruskem. Varšava, 14. junija. Umori uradnikov in policajev se Čimdalje bolj množijo, tako da se ruski uradniki sploh branijo službovanja na Poljskem. Samo v enem dnevu so štirje uradniki umorjeni, a morilci so vsakikrat ušli. Vojno sodišče je obsodilo včeraj zaradi veleizdaje na smrt profesorje Crivan, RadeckiinVojvomski. Ker se je bati, da se bodo dijaki maščevali za smrt svojih profesorjev, Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Luka je v tem dohitel svojega gospodarja. Postavil se je poleg njega in se skrbno oziral na vse strani, a zaman. Videč prepadenost svojega gospodarja, je Luko prevzela jeza. Srdito je snel svoj klobuk, ga zavihtel in zakričal z jeznim glasom. rGrad mojih očetov bodi trikrat pozdravljen. Slava, slava, slava!" Vitez se je naglo obrnil k Luku. „Ali mar vidiš zlatopoljski grad? Torej je nekak čar zaslepil moje oči ali pa so tako trudne, da ga jaz ne vidim. Ali vidiš grad dobro in razločno ?u „Da, milostivi gospod, dobro in natančno ga vidim, kakor ste ga Vi to-likrat videli, namreč v mislih. Z vašim gradom je res tako, kakor je bilo z jezerom v puščavi." „Lopov nesramni" je srdito vzkliknil vitez Zlatopoljec in udaril s pestjo svojega sluga po obrazu, da se mu je pocedilo nekaj kapljic krvi z nosu. Potem pa je Zlatopoljec naglo odjezdil dalje proti malemu holmu, ob se je garnizija pomnožila za tri dra-gonske polke. Petrograd, 14. junija. Govori se, da car ne bo potrdil nobenega sklepa dume. Stranka velikih knezov je postala zopet vsemogočna ter smatra dumo za revolucij onarno zborovanje. Odesa, 14. junija. V kavkaskih pokrajinah vlada anarhija. Tisoči prebivalstva se izseljujejo, ker je doma lakota. Francoski socijalisti. Pariz, 14. junija. Pri razpravi o splošni vladni politiki je predlagal podpredsednik J aure s (soc. demokrat), naj se v zboljšanje socijalnih razmer odvzamejo kapitalistom tovarne in delavnice brez odškodnine potom razlastitve. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. junija. — Zadnji apeli V odseku za volilno reformo pride najbrž že jutri na razpravo razdelitev okrajev v slovenskih kronovinah. Pojasnili smo v neštevilnih člankih in noticah vnebovpijoČo krivico ki se hoče storiti koroškim in štajerskim Slovencem in pa kranjskim mestom in t r-g o m. Vse te pritožbe pa niso našle odmeva ne med Cehi ne med Hrvati. Z obžalovanjem smo to zapazili in ker se bojimo, da zna to biti slabo znamenje, apeliramo danes, v zadnji uri na Češke in dalmatinske člane odseka za volilno reformo z nujno prošnjo, naj v tem usodnem trenotku ne zapuste koroških in štajerskih Slovencev, nego naj pomagajo, da se zabrani nameravana krivica in pomore pravici do zmage. — Narodna zavednost Šuster-šičevega kluba. V rlepem" klubu so zbrani sami Slovenci in Hrvati. Nadejati bi se torej bilo, da je poslovni jezik tega kluba slovenski ali hrvatski. Temu pa ni tako, zakaj poslovni jezik Šusteršičevega kluba, ki nosi oficialni naslov „Slovanska zveza", je — nemški. To izpričuje tole vabilo na klub ovo sejo, ki ga nam je poslal prijatelj našega lista na vpogled :__ Slovanska zveza. Klubsitzung am Donnerstag, 7. d. m., um 10 Uhr vormittags auf Abteilung V. Mit Riicksicht auf die Bedeu-tung der Stellungnahme des Klub zur neuen Regierung wird um moglichst vollziihliges Erscheinen der p. t. Klubmitglieder gebeten. Wien, am 3. Juni 1906. Dr. Ivčević. Dr. Susteršič. To je naroden škandal, tako velik, da nam nedostaja besed, ga primerno ožigosati! Slovenski in hrvatski poslanci, ki so poslani na Dunaj v prvi vrsti za to, da se bore proti katerem se je videlo mnogo kamenja, in kjer bi moral po njegovem mnenju stati njegovega očeta grad. Vitez Zlatopoljec je bil krepak mož kakih trideset let. Na sebi je imel lahek oklop in srebrn šlem, a na rami mu je visel škrlatast plašč, na Čigar levi strani je bil prisit bel križ, ob strani mu je visel kratek meč, za pasom pa je tičalo dolgo bodalo. Resni obraz z velikimi temnimi očmi je razodeval izreden pogum in neupogljivo voljo in je napravljal toliko večji vtisk, ker ga je obdajala dolga črna brada. Saraceni so dobro poznali tega junaka Črnobradca in so bili ponosni, da so ga vsaj enkrat premagali. Luka ni bil le sluga svojega gospodarja, nego nekak prijatelj. Luka ali res ni vedel, kje je doma, ali pa tega ni hotel povedati. Krištof Zlatopoljec je bil v Sveti deželi našel Luko in vzel ga je tem raje v svojo službo, ker ga je Luka s svojimi norčavostmi vedno dobro zabaval. Med križarji so eni sodili, da je Luka navaden kuhar, ki se je občuje s plemenitaši izobrazil bolj nego je navada med kuharji, dočim so drugi vedno napredujoči germanizaciji, da izvojujejo slovenskemu in hrvatskemu jeziku ugled in veljavo v uradih ter prisilijo oblasti, da uradujejo na slovenski in hrvatski zemlji v domaČem jeziku, s e poslužujejo v svojem klubu kot poslovnega jezika — nemščine! In takšni ljudje, ki sami tako malo spoštujejo svoj jezik in ga Se celo v svoji sredini tako zapostavljajo, naj primoraj o oblasti, da bodo respektirale naš jezik in se ga posluževale pri uradovanju?! Ako poslanci, ki imajo sicer vedno na jeziku narodnost in ki vedno nagla-šajo, da se z vso vnemo bore za pravice našega ljudstva in jezika, delajo in postopajo tako, potem pač ni čudno, ako pode naš jezik iz uradov in šol, kakor se to zlasti godi na Koroškem in Štajerskem! Ako mi sami ne spoštujemo svojega jezika, kako ga naj potem spoštuje nam po večini nasprotno uradnistvo ? ! Slovenski štajerski in koroški rodoljubi, ki se s toliko požrtvovalnostjo borite, da bi izvojevali slovenskemu jeziku tiste pravice, ki mu gredo po zakonu in Človeškem pravu, ne trudite se več, saj je vas trud zaman, dokler imate na Dunaju takšne „narodne" zastopnike, ali pa poskrbite, da v državnem zboru ne bodo slovenske delegacijekomandiraliljudje po kalibru starega nemšku-tarja — Susteršiča! — Heil Prinz Henrich von Preussen! Smešnost in blamaža celovških hajlovcev ob priliki sprejema pruskega princa je bila taka, da se ne da popisati. Celovški Nemci živijo zadnje dni vidno pod vtiskom te blamaže, katero hočejo „Freie Stimmen" prikriti. Sprejemni odbor, ki je bil sestavljen iz ljudi, — sposobnih k večjemu za prireditev kake maškerade z „brno", — je streljal take kozle, da se je gledajoče občinstvo, katerega je bilo precejšnje število, javno posmehovalo, — raj-hovci pa ravno tako javno zabavljali. Najel je odbor nekaj celovških „fakinov", ki so kazali tujim avtomo-bilistom pot k odkazanim jim prenočiščem in shrambam za avtomobile („Selbsterje!") Ti dečaki se pa niso spoznali, ker niso bili dovolj informirani in prišlo je do neprijetnih prizorov, — enega slavnostnega „poba" bi bili skoro oklofutali .. . Oholi Nemci iz raj ha so kričali nad „slavnostnim" odborom, in baje princ sam je dejal: „Wir lassen uns nicht foppen!" Odborniki sami so jim pa očitali nehvaležnost! Princu so shranili njegov „Selbster" v neki šupi zunaj mesta . . . Poročal sem že, kako so se potem zvečer bahali s slovenskimi pesmimi kot svojimi in — s palačo Mohorjeve družbe. A, da je duševna revščina celovških Nemcev taka, si nismo mislili: ti ljudje nimajo niti dovolj govornikov, ki bi princa pozdravili! Neki Krobath (Hrvat) je pozdravil princa v imenu celovške „gmajne", a drugi dan — čujte! — zopet na Vrbi v imenu vrbske; pravijo, da se je peljal za trdili, da je bil Luka menih in zelo priljubljen propovednik, da je pa tako slabo izpolnjeval storjene obljube, da je moral s hitrim begom rešiti svoje grešno telo krute, a zaslužene kazni. Krištofu Zlatopoljcu se je Luka sčasoma tako prikupil, da se ni hotel in ni mogel ločiti od njega. Vojskovala sta se skupaj in skupaj jedla in spala ter se nista ločila niti če je vitez Zlatopoljec ali lastnoročno pretepel Luko ali pa ga v kaznovanje izročil svojim hlapcem. Ko se je Krištof odpravil domov, je Luki obljubil posebno bogato plačilo, samo da ga ni zapustil. „Moj gospodar," se je Luka rad hvalil, „me ima tako rad, kakor tisti francoski križar grof Blois svojega norca, ki mu je moral ležati ob vznožju, naj je bil grof sam v postelji ali pa s svojo ženo." Krištof Zlatopoljec je bil zapustil svojo domovino vsled ljutega prepira in boja s svojim starejšim bratom. Ker ni imel svojega imetja, se je pridružil križarjem in odšel ž njimi v Sveto deželo. Upal je, da si tamkaj pribori veliko slave in mnogo plena. princem celo na tirolsko mejo, kjer je pa princ dejal: „Adieu, du scho-nes Karntnerland, auf s Nimmer-wiedersehen!" Omenjam Še, da se je koroška aristokracija od te „krasne" slavnosti absentirala, — v slavnostnem komiteju ni bilo nobenega „boljšega" Človeka . . . Aristokracija je že vedela, zakaj ... Neverjetno, a resnično pa je, da je na zvoniku katoliške farne cerkve visela protestantskim Prusom na čast — frankfurta-r i c a !! Mi samo vprašamo: „Kam pa to pride, kam to gre?!" — Imenovanja. Računska praktikanta Franc Peršl in Ivan P e z d i c sta imenovana ad perso-nam v XI. Čin. razredu, carinski praktikant Ivan Šumi pa za pro-vizoricnega carinskega azistenta tudi ad personam. — Županova desetletnica. Kakor smo že poročali, se priredi v proslavo desetletnice župana g. Ivana Hribarja, jutri v soboto dne 16. t. m. slavnostni sprevod po mestu z bak-ljado, serenada pred mestno hišo in po serenadi komers, ki je pristopen vsakomur. Društva se zbirajo pred „Mest-nim Domom" ob lj4 na 9 h zvečer, gojenci učnih zavodov, ki se udeleže bakjlade, pa ob osmih. Točno ob poludevetih se prične sprevod. Na čelu sprevoda bodo jahali 4 redarji, za njimi se peljejo oni občinski svetniki, katerim je obč. svet poveril prireditev slavnosti, na to se razvrste udeležanci sprevoda po temu-le redu; šest gasilcev in 12 mestnih uslužbencev z bakljami, „Društvena godba", oddelek „Gasilnega in reševalnega društva", ljubljanski in šišenski „Sokol" z bakljami, v „ Z vezi" stoječa ljubljanska pevska društva, „Tesarsko in zidarsko društvo" in oddelek gasilcev. Pred mestno hišo prirede g. županu pevci „Glasbene Matice", „Merkurja**, „Slavca", „Ljubljanskega zvona" in „Ljubljane" serenado. Pele se bodo te-le pesmi: Hajdrihova „H e r c e-govska", J. Aljaževa „Dneva n a m p r i p e 1 j i ž a r" in Bendlova „Svoji k s v o j i m". Mestna hiša bo slavnostno razsvetljena. Na pročelju se bo bleščal iz električnih luči sestavljen napis „Slava županu Ivanu Hribarju 1896. — 1906." Po serenadi se pokloni g. županu deputacija občinskega sveta pod vodstvom podžupana dr j a Karla vit. B 1 e i w e i-s a in načelniki raznih društev. V slučaju slabega vremena se vrši obhod po mestu, izostane pa serenada pred mestno hišo. Pevska društva potem zapojo za serenado določene pesmi na komerzu. Komerz bo v vseh zgornjih prostorih „Narodnega doma" in je pristopen vsakomur. Velika dvorana ostane rezervirana za obČ. svet in za sodelujoča društva. Na komers so povabljeni tudi župani drugih kranjskih, zlasti mestnih občin in se bodo zanje rezervirali posebni prostori. Kakor čujemo, bo na komersu v imenu obČ. sveta govoril g. drž. in dež. poslanec dr. Ivan Tavčar, v imenu rZveze slo/, pevskih društev" g. prof. A. Štritof, v imenu meščanstva pa g. trgovec Edmund Kavčič. Jutri se razobesijo na vseh mestnih poslopjih zastave v narodnih in mestnih barvah. — Javen Shod je priredila v sredo zvečer „Naša zveza" v areni Narodnega doma. Bil je dobro obiskan, bil bi pa lahko še precej boljše. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o neznosni draginji v Ljubljani, zla- Celih deset let se je vojskoval v tujini, najprej v Palestini, potem pa na raznih grških otokih. Trpel je v tem času mnogo, a trpel ni zaman. Njegove nade so se mu izpolnile in uresničila so se vsa njegova pričakovanja. Zaslovel je kot eden najkrabrej-ših križarskih vitezov in ko se je končno odpravil domov, je popeljal s seboj celo jadrenico, polno dragocenega plena. Ves čas, kar je bil v vojni, ni Krištof Zlatopoljec ničesar slišal ne o svoji domovini in še manj o svoji rodo vini. Sicer so se njegovi rojaki odlikovali po veliki pobožnosti, ali že tedaj so bili praktičnega mišljenja in se niso udeleževali križarskih vojn. Mislili so pač, da stvarniku zadosti služijo z dolgimi molitvami in torej ni treba, da bi se dali v saracenskih deželah za sveto vero klati ali cvreti. Naravno je torej, da Zlatopoljec v tujini ni imel prilike izvedeti kaj o dogodkih v domaČih krajih. Šele v Trstu je zaznal, da sta mu v času njegove odsotnosti umrla mati in starejši brat in slišal tudi o krivo-verski sekti pokornikov, ki se je bila v Ljubljani in v nekaterih drugih sti pa o mesni. Shodu je predsedoval obČ. svetnik g K e j ž a r, preti katerega izvolitvi za predsednika so imeli navzoči klerikalci in socijalni demo-kratje nekaj nepotrebnih ugovorov. Glavni govornik je bil g. kontrolor Trstenjak, ki je pred vsem omenjal odločen nastop obč. svetnikov gg. Meglica in HanuŠa v zadnji seji občinskega sveta zaradi zopetnega podraženja mesa v Ljubljani ter odgovor županov. Govornik konstatira, da je g. Meglic v obč. svetu govoril popolno resnico in se z živo vnemo zavzel za celokupne interese, ter upa, da bodo v tej zadevi vsi naši obč. svetniki storili svojo dolžnost. V občinskem svetu naj se zasnuje draginj-ski odsek, ki bo kontroliral trg, zlasti pa mesarje, ker drugače ni upanja, da bi mesarska zadruga predrugaČila svoje stališče. Govornik je nato opisoval zgodovino mesarske - zadruge. Z mesarji je imela mestna občina veden boj, in je moral magistrat poseči po marsikakih hudih sredstvih, da jih je nekoliko ukrotil. Današnja mesarska zadruga je mesarski kartel, mesarski trust. V takem privatnem monopolu mora poginiti konsument. Obč. svetnik mesar Kozak je sicer zadnjič trdil, da gredo cene goveje živine vedno kvišku. To ni res, k- : je ta cena podvržena sto in sto vplivom. Lani so podražili meso pri kg za 20—30 h. Do jeseni so se cen« goveje živine res višale, a potem so rapidno padale in padajo še zdaj. tako da dobi mesar govejo živino 16 kron pri meterskem centu ceneje nego lani, vkljub temu je pa mesarska zadruga zvišala s 1. junijem cene govejega mesa za 8 h pri kg. Od L 1899. so pri I. vrsti govejega mest zvišane cene za 36 h pri kg. To je nezaslišano: Mesar dobi zdaj po 58 kron metrski cent žive vage, prodaja pa meso po 1 K 56 h kg. Mesarji bi se morali zadovoljiti z manjšimi procenti, ne pa s tolikimi, ki so naravnost oderuški. Temu samovoljnemu postopanju se mora storiti konec. 2e sama naznanitev našega shoda je povzročila, da je začela neka mesaric;! prodajati znatno ceneje goveje nie>-Ce ta lahko shaja, bi lahko tudi drugi mesarji. Veliko govejega mesa gre iz Ljubljane. Zato imajo drugod boljše meso, nego mi. Mesarska zadruga naj odgovori na vprašanj kako je to, da mesarji, ki so kupili v Ljubljani živino, prodajajo ceneje meso, nego se prodaja v Ljubljani. (Burno ploskanje). Da bi mesarji dobili meso še ceneje, so predlagali, da se živina uvaža od vseh strani k nam. Kaj naj pa stori naš agrarec? Naš blagor zahteva, da se godi vsem dobro. Upeljati se mora zdrava konkurenca, uvesti treba stojnice, kjer i bo prodajalo meso brez stojnine Govornik je predlagal nato nastopni resoluciji: 1. mest. občina ljub. se p< živa, da nemudoma dovoli nadrobnu prodajo govejega mesa brez stojnine in da se v obč. svetu ustanovi dra-ginjski odsek, 2.) obč. svetnikoma gg. Megliču in HanuŠu se izreka zahvala, da sta se tako moško potegnila za občin blagor. Proti prvi resoluciji so bili socijalni demokrat j < in klerikalci. Soc. demokrat g. Koc-mur je predlagal, naj mestna občim, ustanovi mestno mesnico po dunajskem vzoru. V svojem govoru je napadel mestno občino in privlekel tudi volilno reformo na dan, kar je klerikalcem grozno imponiralo. Na trdit >\ da je dunajska mestna mesnica pasivna, je dejal g. Kocmur, da nič ne de, če je prav tudi v Ljubljani, đa bomo le meso poceni jedli: na trditev gosp. Trstenjaka, da je dunajski mestna mesarija navadno Čifutsko podjetje, pa ni vedel g. Kocmur odgo- kranjskih mestih tako razširila, cla je zaukazala cerkvena oblast posvetni gosposki, naj iztrebi te krivoverce, če ne gre drugače pa z ognjem in z mečem. Te novice iz domovine so nap -tile Krištofa Zlatopoljca, da je Trsi nemudoma zapustil in jezdil z Lukr nepretrgoma po noči, da bi le čim prej prišel domov. Gnalo ga je neznansko hrepenenje, da bi videl odeta in sestro in rodni svoj grad; prvič po desetih letih ga je prevzelo. do-motožje s toliko silo, da ni mogel pričakati trenotka, ko bo zopettdoma. Zapustivši Luko je jezdil Krišt oi kar je mogel naglo v smeri proti holmu, ob katerem bi moral stati grail njegovega očeta. Ustavil se je šele pred razvalinami, ki jih je bil že iz daljave zagledal. Vzel je majhen ■rohni rog, ki mu je visel ob pasu in nanj trikrat zatrobil v znamenje, naj mu odpro grajska vrata. Izza razvalin se je počasi prikazala visoka senca, podobna v dolg plašč zavitemu človeku; dvignila je roko in potem počasi izginila, za kamenjem, kakor bi se pogreznila v zemljo. (Dalje prih.) voriti, da ni res. Ko se je g. Kocmur znesel še nad liberalno stranko, ki mu je že od nekdaj težak| kamen v želodcu — vselej seveda ne! — in ko sta še govorila gg. Hibšer in Turna, katerega so klerikalci napadli s „haus-meistrom", kar je pri njih menda nečasten posel, je bil sprejet Kocmur-jev predlog in drugi Trstenjakov. £ato je gosp. Kejžar zaključil zborovanje. — Draginjska doklada učiteljem. Ko je deželni zbor kranjski dovolil oženjenim učiteljem 25°/t do-klado, je sklenil okrajni šolski svet v £rškem, da dobijo tudi učitelji na tamošnji meščanski šoli enak povišek svojih plač. Ta sklep, kakor se nam poroča iz verodostojne strani, je si-sural še rajni predsednik okrajnega šolskega sveta, in o tej stvari ni ničesar več Čuti, dasi tudi se nahajajo v letošnjem proračunu za krški okraj dotični zneski. Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna usoda zadene sklepe, ki jih sistira predsednik okrajnega šolskega sveta. — Slovenskim penzijonistom. Državni zbor je odobril nedavno načrt zakona, s katerim se določa, da je pri odmeri mirovine vraČuniti tudi aktivitetno doklado. Mirovina se je državnim uradnikom vsled tega znatno zvišala in brezdvomno poj de v bližnji prihodnjosti lepo število državnih uslužbencev v zasluženi pokoj. Pri tej priliki naj bi se umir o vijenci slovenske narodnosti spomnili svoje narodne dolžnosti ter si kot zavičaj za mirovinsko svojo dobo izbrali metropolo slovensko, belo našo Ljubljano. Tudi naši narodni sovražniki ne morejo tajiti, da se je Ljubljana v zadnjem desetletju nepričakovano lepo razvila in da se sme v vsakem ozira meriti tudi z večjimi modernimi jmesti. Lepa lega mesta, krasna okolica, mnoira senčnata sprehajališča in parki nudijo obilo naravnega užitka in tudi socijalne razmere so dokaj |ugodne. tako da našim umirovljenjem pač ni več treba iskati zavetja Iv praški penzijonopoli. Vselej in povsod naj velja geslo: „Svoji k svojim!" — Gdč. Mila Vdovič. Danes ob Ipolu t. uri zjutraj je umrla po dolgi mučni bolezni uradnica Kmetijske družbe, gdč. M. V do vi Č. Pokojnica ne bila vzorna, odločna narodnjakinja, [kakršnih je le malo med našim slo-1 venski m ženstvom. Mirno in neomah-Ijivo je zastopala svoje narodno Imišljenje vedno in povsod. Delovala ne kot sotrudnica rSlov. Naroda", [posebno navdušeno posvečala je svoje ImoČi rZenskemu telovadnemu društvu ■v Ljubljani-, Čegar tajnica in vadi-peijica je bila celo vrsto let ter bode Iruštvu in Članicam gotovo ostala v lepozabnem spominu. Pogreb bode jutri, v soboto, ob 6. uri iz hiše št. 1 la Bleiweisovi cesti. Pokojnici bodi )liranjen blag spomin! Odbor Ženskega telov. Iruštva v Ljubljani'1 prosi vse p. n. lanice, da se udeleže pogreba društvene tajnice, gdč. M. Vdovičeve, ki )0 v soboto ob 6. uri iz hiše št. 1 ia Bleiweisovi cesti. Nadalje naznanja, a izostane jutri telovadba v rNarod-lem domu", ter pozivlje vse tele-radke, da polnoštevilno spremijo svojo raditeljico k zadnjemu počitku. Sni-iejo se pred hišo žalosti Odborova seja „Društva slovenskih književnikov in čas-ikarjev" bo jutri v soboto, dne m. ob šestih zvečer v ured-istvu j, SI o venskega Naroda", na kar e gospodje odborniki znova opozar-iajo, da ne bo nobeden izostal od eje. Velika javna telovadba, pri materi nastopijo telovadske vrste kranj-ffcega, ljubljanskega in Šišenskega rSokola", se bode vršila pri kresni Uvnosti v nedeljo, dne 24. junija, dajale se bodo skupno proste vaje, rterim bode sledila orodna telovadba. Na večer, ko dogori kres, natopijo združeni Sokoli pri slikovitih [jalnih vajah z lam pij oni. Vrtna veselica pevskega itva „Ljubljanski Zvon" se je fčeraj popoldne in zvečer na vrtu -stavracije pri „Novem svetu" prav fobro obnesla v vsakem oziru. Sicer slabo vreme sprva odganjalo obČin-^stvo, a na večer je bilo vedno [eč udeležbe. Kar se tiče petja, ki P je društvo proizvajalo, se mora friznati, da so pevci sicer majhni po 5vilu, a izvežbani in se odlikujejo močnih in čistih glasovih. Zato se čuditi, da je vsaki pevski točki !edilo hrupno ploskanje in da so l0yali pevci vedno dodajati novih komadov. Pa tudi Društvena jaba je izborno in neumorno svi-■*i zakar je žela obilno ploskanja, fliva pošta, srečolov in koriandoli-prso so zabavali vrhutega zlasti lajši svet, da je bila zabava popolna ^se udeležence. ^Ljubljanski Zvon" sme biti ponosen na to prireditev, Jft dokazala, koliko simpatij uživa feđ ljubljanskim občinstvom. — Važno za konjerejce. Ker letos mnogo težkih Eonj izloči iz ste plemenskih žrebcev ter se bo 8^d tega moralo nakupiti več novih pincgavskih žrebcev, se vabijo vsi oni konjerejci, ki imajo v posesti dobre in za pleme sposobne žrebce mrzle krvi, pincgavskega ali belgijskega plemena, da jih v nakup ponudijo konjerejskemu odseku v Ljubljani. Dotični žrebci se ogledajo ob priliki letošnjih premovanj. — Na Jožici so pred kratkim časom trije cerkveni ključarji svojo težavno službo prostovoljno opustili. To se malokdaj kje pripeti. Zakaj so to storili, nam kmetom še ni znano. Morebiti so bili z delom preobloženi? Radovedni smo, Če bomo nove cerkvene ključarje volili s splošno in enako volilno pravico. — Ne zaupajte biku! V Brezovici pri Borovnici ima posestnik Kokurjevec bika, ki ni baš hudoben, vsaj domačim ni storil do preteklega tedna še nikoli nič zalega. Posebno dobro je bik poznal še hišno gospodinjo, ker mu je večkrat dala košček kruha ali kaj enakega. Pretekli teden je šla omenjena gospodinja po živino, ki je bila na paši. Bik pa, opazivši gospodinjo, se poda takoj proti njej v nadi, da bo dobil, kakor večkrat, tudi to pot svoj poboljšek. Ker pa ni imela žena nič pri sebi, s čemur bi zamogla razvajenemu biku ugoditi, ga tako to razjari, da se zapodi v njo, jo podere na tla in jo tako mrcvari, da ji je spahnil nogo in zlomil v sklepu roko. Ranjenko so prepeljali v deželno bolnico. — Umrl je po kratki bolezni pretečene dni v Borovnici Matevž Grmek vulgo Tel ban. Bil je ljubezniv družabnik in sloveč lovec, kateri vkljub svoji starosti — 73 let — ni nikdar zamudil lova. Ko je začul lovski rog, je bil ves pomlajen in se čutil krepkega, da se ni ustrašil ne slabega vremena in ne dolge in težavne poti. Med lovci, kakor tudi pri drugih ljudeh je bil rajni še zaradi tega dobro znana oseba, ker je pred kakimi 30 leti ustrelil medveda, ki se še dandanes lahko vidi v graščini g. Galleta v Bistri. Najemnik lova, g. Gralle, je odredil, da so se pokojnikovega pogreba udeležili vsi njegovi lovci in ga nosili k večnemu počitku. Blag mu spomin! — Prof. Remic v Kranju nam piše: Z ozirom na notico „Modern pedagog", ponatisnjeno v rSlov. Narodu" z dne 11. junija 1906, št. 132. Ni res, da sem začel staro gorenjsko prišlovico „šiba novo mašo poje" izvajati s takim navdušenjem, da se vsak Čas sliši o natrganih ušesih in krvavih nosovih. — Ni res, da to pedagogiko uporabljam tudi pri telovadbi. — Zabavno in tamburaško društvo „Lipa" priredi v nedeljo, dne 17. junija ob 4. popoldne v senčnatem vrtu g. L. Smida, veleposestnika in gostilničarja na Gašteju pri Kranju vrtno veselico s koncertom. Med koncertom šaljiva pošta, po koncertu ko-riandoli korso in ples. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. — Iz Cerknice. Da se odzovemo sveti dolžnosti napram možu — pro-buditelju Notranjske — naprosili smo slavni salonski orkester v Postojni in njegov mešani pevski zbor, da blagovolita tudi pri nas prirediti koncert v prid skladu za M. Vilharjev spomenik, kar sta nam blagovoljno obljubila za prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani g. J. Žum-rove gostilne v Cerknici. Hvala njima srčna! Upamo, da se bodo Cerkničani brez izjeme v obilnem številu udeležili tega koncerta in ravno tako tudi okoličani ter s tem pokazali, da znajo tudi oni častiti zasluge enega prvih domačih sinov! Torej na veselo snidenje prihodnjo nedeljo pri koncertu! Spored koncertu je naslednji: 1. V. Parma: „Skoz vas", koračnica. 2. Hum-mel: „Ernst und Scherz", overtura. 3. Ziehrer: ^Ponočnjaki", valček. 4. Fr. Grerbić: „Žitno polje", mešan zbor. 5. V. Parma: „Ksenija", inter-mezzo. 6. Eilenberg: „Kovačnica v gozdu", idila. Odmor. 7. F. Juvanec: „Na gorou, mešan zbor. Besede zložil *M. Vilhar. 8. Komzak: a) „Narodna pesem", b) Pravljica", kvarteta na lok. 9. L. Kubišta: „Slovenski potpourri". 10. V. Parma: „Ćolničku", mešan zbor. 11. Ziehrer: „Wiener Mad'ln^, valček. 12. L. Kubišta: „Moj dom", mazurka. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 1 K, za obitelj treh oseb 2 K. Z ozirom na namen koncerta se proplačila hvaležno sprejemajo. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. — Iz Hrastnika. Te dni so prikopali do ponesrečenega Oeprlina; našli so le nekaj obžganih kosti. Pogreb je bil veličasten. Udeležilo se ga je do 2000 ljudi, med temi rudo-kopsko urađništvo, korporativno dol-sko (kojega član je bilj in hrastniško gasilno društvo, po deputaciji trboveljsko gasilno društvo in „pazniško in delavsko podporno društvo", kojih slikovite rudarske uniforme so vzbujale občno pozornost. Tukajšnje „pro-stovoljno gasilno društvo" je imenovalo g. deželnega poslanca in župana Ferdo RoŠa, za zasluge, ki si jih je stekel za to društvo, svojim častnim članom. — Celjski vodovod. Kakor smo svoječasno poročali, je znani okr. komisar pl. Lehmann — sedaj okr. glavar v Konjicah — kot upravitelj razpuščenega okr. zastopa celjskega odloČil, da ima okr. zastop Celje k vodovodu za mesto Celja prispevati 80.000 K v teku 40 let. Proti tej odredbi so se posamezniki in korporacije pritožili na deželni odbor v Gradec. A le-ta je rekurz z odlokom ddo. 10. marca 1906, št. 5387, odbil. Potemtakom bi imel okr. zastop celjski skozi 40 let slednje leto po 2000 K prispevati k vodovodu celjskega mesta. Bode-li to obveljalo? — — Slavnost ognjegascev v Sevnici, dne 17. t. m., nočejo nekatera nemškutarska društva porabiti v namen, da bi kršila slovenski značaj Sevnice. Vsa društva na noge! Dne 17. t. m. v Sevnico! — Nesreča na železnici. V soboto je v železniškega uslužbenca Jožefa MoČivnika na progi blizu Marija-Gradca pri Laškem vlak butnil z veliko silo in ga vrgel v bližnji kameniti jarek, kjer je nesrečnež mrtev obležal. — Utopljenca so našli v Št. Petru v S a vinski dolini. Utopljenec je neznan in star okoli 35 let. Zašel je na vsak način po nesreči v vodo. — Murski Sokol v Ljutomeru naznanja na nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne pri Seršenu izvanredno občni zbor. Vspored: Poročilo odbora in Slučajnosti. — Služba učitelja ali učiteljice na štirirazredni ljudski šoli v Pe-trovčah v Savinski dolini na Štajerskem je razpisana. Prošnje se morajo vposlati do 30. junija t. 1. kraj-nemu šolskemu svetu Petrovce. Petrovce je lep in zdrav kraj v krasni Savinski dolini z železniško postajo, poštnim in brzojavnim uradom, leži v bližini trga Žalec in mesta Celje in se nahaja ondi bralno in tamburaško društvo; letos se dogotovi v Petrovčah tudi novo krasno šolsko poslopje. — Otrok zažgal. Jožefu Krtu v Kazazah na Koroškem je zažgal 51etni sin skedenj, da je pogorel do tal. Škode je 2400 K. — Letošnji pomorski manevri se bodo vršili v dalmatinskih vodah pod poveljstvom kontreadmirala pl. Jedine. V teh manevrih bode nastopila močnejša eskadra kot sploh kdaj poprej, odkar obstoji mornarica. — Deset metrov globoko je padla 21 3letna Karolina Schrey v Trstu. Poleg drugih težkih poškodb je otroku počila lobanja. Kaj malo je upanja, da bi ozdravela mala nesreč-nica. — Okraden Ljubljančan Uradnik Karel Kovač iz Ljubljane je bil v Trstu okraden vsega denarja in iz-kazil, ko je bil v neki gostilni. — Slovenec — siamski minister. Pred dvema mesecema smo prinesli vest, da je postal štajerski rojak, inženir Ferdo Lupša siamski minister. Kakor zdaj poroča Lupša „Domovini", ni postal minister, ampak le inženir kraljevega irrigations depart-menta. Minister v Siamu ne more postati noben Evropejec; to mesto je določeno le najbližjim sorodnikom kralja samega. — Poneverjenje in ubeg. Svo- ječasni igralec Fran Perdan je imel zadnji dve l^ti prav dobro službo v Koslerjevi pivovarni. Bil je spreten razpečevalec piva in se znal tako obnašati, da si je pridobil zaupanje svojih gospodarjev. Razpečaval je pivo v Ljubljani in tudi inkasiral dotični denar. Pred nekaj meseci se je seznanil z natakarico, ki sliši na ime Eva Skribula in je ž njo začel ljubavno razmerje. Od tistega časa je ravnal jako grdo z ženo in z otroci in je naposled zapustil ženo ter si najel posebno stanovanje na Marije Terezije cesti. Za rodo vino se ni nič več menil, pač pa je Evo Skribulo pripravil do tega, da je tožila njegovo ženo, ker se je ta žaljivo izrazila o njeni moralični kvaliteti. Zadnje dni se Fr. Ferdan ni več oglasil v Koslerjevi pivovarni. Poslali so vprašat, kaj da je ž njim, a prišel je odgovor, da je Perdan bolan. Včeraj dopoldne pa je dobil g. Kosler pismo, ki mu je napravilo jako neprijetno presenečenje. Perdan mu je s tem pismom naznanil, da je — na potu v Ameriko. Pismo je bilo oddano dne 12. t. m. v Curihu v Švici ; Če je Perdan dobd v Havru ladjo, kamor se je najbrže obrnil takoj, je bil lahko že na morju, še predno je g. Kosler dobil njegovo pismo. Perdan je v pismu sporočil g. Koslerju, da bo iz Amerike poravnal vso škodo, ki jo je napravil in v tolažilo dostavil, da ima v Ameriki bogato sestro. Perdan je defravdiral razmeroma znatno svoto. Natančno doslej še ni dognano, za koliko je oškodoval g. Koslerja, a že sedaj, ko so pivovarniški organi kontrolirali večje odjemalce, se je izkazalo, da znaša de frav dirana svota nad 7000 ki in. Najbrže pa bode oškodovanih pvleg Kosler-jeve firme še več drugih ^udi, kajti znano je, da je Perdan pi različnih denarnih zavodih naj«1 posojila in če ta posojila niso poravnana, jih bodo morali poplačati girantje. Perdan se je v soboto odpeljal z gorenjskim vlakom iz Ljubljane. Je-li Eva Skribula šla ž njim ali ne, to še ni dognano. — Na Telovo so je hotela postaviti. V sredo je prišla brezposelna služkinja Frančiška PeČnikova, rojena leta 1887. v Mengšu v Szantnerjevo prodajalnico v Šelenburgovih ulicah s pismom s podpisom ge. Fride Bam-bergove in hotela vzeti na njeno ime dva para finih črevljev. Ker je bila videti stvar sumljiva, ji niso ugodili in morala je oditi brez obuvala. Za njo je pa šel tudi g. Szantner ml. in opazoval, kam bode zavila. Ko jo je krenila na „Figovčevo" dvorišče, kjer je imela spravljen kovčeg, je gospod Szantner zade\ o pojasnil stražniku, ki je Pečnikovo aretoval. Navedenka je hotela dobiti na ime zgoraj povedane gospe v neki drugi trgovini fino krilo, kar ji je pa tudi spodletelo. Imela je pa srečo v neki tretji trgovini. Tam so pismu, v katerem je zahtevala tri najfinejše svilnate bluze, vredne 104 K, verjeli in jih je tudi faktično dobila in odnesla v kovčeg. Mesto da bi se bila goljufica na Telovo s prigoljufano obleko postavila, je morala za omrež-natimi okni poslušati godbo. Oddali so jo c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. — Vlom. Snoči je bilo v Tbn-niesovi tovarni v pisarno vlomljeno v mizni predal in ukradenega okoli 75 K 80 vin. denarja. Tat je čakal prilike, da je šel nočni čuvaj na nasprotni konec dvorišča odvezat pse in je med istim časom izvršil vlom. Sum je padel na ključarskega vajenca Jožefa Mlakarja, rojenega leta 1889. v Ljubljani, pristojnega v Mavčiče pri Kranju. Danes zjutraj si je Mlakar v neki izposojevalnici koles najel kolo in se ž njim pripeljal po Dunajski cesti proti pošti, kjer ga je prijel tam službujoči policijski stražnik in ga aretoval. Pri Mlakarju so dobili še Čez 50 K denarja in je zločin priznal. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču. Mlakar v svojem poslu vkljub svoji mladosti očividno napreduje in zna iz njega še kaj „boljšega" postati. — Nemški kulturonosec. Y sredo zvečer je sedela v restavraciji pri „Južnem kolodvoru" v Kolodvorskih ulicah večja družba Slovencev iz boljših krogov, ki so se sami med seboj zabavah. Pri drugi mizi so sedeli trije Nemci, ki prvotno tudi niso nikogar nadlegovali. Hkrati se pa spomni eden izmed njih, da ima pri sebi duhan za noslanje in ga ponudi najprvo svojim tovarišem, potem pa je prišel tudi k slovenskemu omizju in tam prodajal svojo sitnost. Slovenci so nosljanje mirnodušno odklanjali, a Nemec je začel postajati tako nadležen, da so ga vsi ogorčeni začeli odganjati od mize. Slednjič je moral priti stražnik, ki je na restavraterjevo zahtevanje kulturonosca pozval, da se odstrani iz restavracije. Eden slovenskih gostov mu je celo ponujal, da plača zanj makari pet Čaš piva, da se mirno odstrani. Nemec je bil s predlogom deloma zadovoljen, a zahteval je zato kar 50gld., katerih seveda ni dobil in je moral tudi brez teh oditi. Stražniku se je njegov tovariš, ki je bil istotako nadležen, predstavil za poslovodjo neke tukajšnje tvrdke, oni sam pa, ki ga je hotel učiti še postav, a jih je stražnik korektno izpolnil brez njegove modrosti, je pa dejal, da je poročevalec nekega graškega dnevnika Feichtinger. Ker s tem tudi nista mogla ugnati stražnika v kozji rog, je Feichtinger slednjič obljubil, da se bode celi dogodek „namalal" v graških listih. Zares morajo imeti naduti graški listi sušo, da morajo njihovi poročevalci provzroČiti provociranja, in ko se jih postavi pod kap, pa poročajo senzacijske novice. Gorje Vam sedaj, mirni slovenski gostje. Heil Feichtinger! — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvtfra v Ameriko 40 Slovencev in 20 Črnogorcev. V Heb je šlo 20, v Scheibbs 19, na Tirolsko 20, v Meran pa 10 Hrvatov. Na Dunaj je odšlo 30, v Budimpešto pa 25 zidarjev. — Izgubljene in najdene reči. Gospod F. K. je izgubil zlat obesek, vreden 12 K. — Delavčeva žena Ana FlorjančiČeva je izgubila bankovec za 10 K. — Trgovčeva soproga gospa Marija PetriČeva je našla srednjo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. — Kvartet ljubljanskih šram-ljev koncertuje jutri, v soboto zvečer v „Narodni k a v ar n i". Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Današnji list ima za cenjene ljubljanske naročnike prilogo „Program mednarodne panorame" na Pogač ar je vTem trgu. * Najnovejšo novice. Strela je ubile v San Lucaru na Španskem 15 oseb. — Štiri milijone dolarjev je podedovala v Toplicah na Češkem delavka Marija Hofer po svojem svaku v Ameriki. * — Dinamitna tovarna je zletela v zrak v Penguli na An- gleškem. 35 delavcev je bilo ubitih in mnogo hudo ranjenih. — Hudo nevihto z nalivi in točo so imeli 13. t. m. v Kragu-jevcu in okolici. Polja so uničena, več hiš se je zrušilo. — Rumunski princ Ferdinand je prišel včeraj na Dunaj ter ga je cesar najprisrčneje sprejel. — Nevarno je zbolel švedski kralj Oskar. Moči mu vidno pešajo ter ni zanj več rešitve. * Ljubimska drama. Poročnik 14. polka Hugo Quinz je imel v Bregencu ljubavno razmerje s hčerjo nekega ondotnega bankirja, a zaljubljenca nista mogla pregovoriti bankirja, da bi jima dovolil se poročiti. Novembra 1. 1. je bil poročnik premeščen v Inomost, odkoder je prišel na dopust v Bregenc, kjer si je v predmestju najel sobo. Tja ga je prišla obiskat izvoljenka ter sta zvečer 22. novembra pisala skupno bankirju pismo, v katerem sta ga pozvala, naj v dveh urah pošlje pismeno privoljenje za poroko ter podpiše pogodbo za kavcijo, ako tega ne stori, videl bo svojo hčer in poročnika le kot mrliča. Bankir v začetku pisma niti sprejeti ni hotel ter ga šele po daljšem obotavljanju odprl. Takoj je naprosil policijo, da mu je pomagala iskati, a preden so našli stanovanje zaljubljencev, bila sta že mrtva. Poročnik je ustrelil najprej izvoljenko, nato pa sebe. Dogodek je imel sedaj še odmev pri sodišču.; „Vorarlberger Tagblatt" je namreč poročal o dogodku ter imenoval častnika morilca, ki je hotel poprej izsiliti denar. Zaradi tega obrekovanja je poročnikov oče, poveljnik hrvatskega orožnistva, podpolkovnik Quinz, tožil odgovornega urednika, toda porotniki so ga oprostili. Književnost. Življenje Ivana Husa v Ljubljani. Založil in prodaja izdajatelj „Blagovestnika" Anton Chraska. Cena 50 v. Ta 80 strani obsežna knjižica podaja natančen jako lepo pisan životopis velikega reformatorja rodoljuba in mučenika Husa. Naj bi ta knjižica našla mnogo čitateljev. Telefonsko m uumM porotna. Dunaj 15 junija. V današnji seji poslanske zbornice je bil po dve in polurni debati sprejet dr. Kathreina nujni predlog, naj se odkaže budgetni provizorij odseku, ne da bi se prej vršilo prvo branje V debato sta posegla tudi ministrski predsednik Beck in finančni minister Ko-rytowski. Slednji je zlasti opo zarjal na silno slabe posledice, ki so neizogibne, če se proračun ne dovoli parlamentaričnim potom. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o obrtnem redu. Jutri se snide parlamentarni odsek za obrtne premembe, da se dogovori o novih skrajšanjih razprave Dunaj 15. junija. Odsek za volilno reformo vzame danes v pretres načrt za Štajersko. Ker se hoče dr. Ploj udeležiti razprave, bo tej seji predsedoval njegov namestnik C h i a r i. Dunaj 15. junija. Danes so bile zopet dolge konference med Čehi in Nemci zastran volilne reforme za Češko in za Moravsko, katerim so potem sledile konference s Pacakom in s Pradejem. Tudi pri teh konferencah se ni dosegel kompromis. Dunaj 15. junija. Med različnimi parlamentarnimi strankami se dela na to, naj se bivši ministrski predsednik Kiir-ber obtoži zaradi zakonolom-nega in nepoštenega postopanja pri stavbi pristana v Trstu. Dunaj 15 junija. Naučni minister Marchet je sistiral odredbo češkega dež. šolskega sveta glede klerikaliziranja ljudske šole. Petrograd 15 junija. V dumi je bila nad vse viharna razprava naperjena proti vojnemu ministru, ki so ga poslanci imenovali morilca in rablja. Poslanci so grozili z revolucijo in izrekli vladi svoje ogorčenje Anikin je predlagal, naj izda duma oklic na narod ter pojasni, da še toliko moči nima, da bi rešila življenje po krivici na smrt obsojenemu človeku. Bratje! Jutri v soboto, dne 16. t. m. se vrši v proslavo desetletnega županovanja gosp. Ivana Hribarja, našega Častnega člana, se-renada in bakljada, katere se ljubljanski „Sokol" korporativno udeleži. V ta namen se zbiramo v ,,Narodnem domu", odkoder odkorakamo točno ob 1 , na devet pred rMestni dom". Upamo, da se vsak brat, kdor ma le kroj, te slavnostne priredbe udeleži. Odbor ljub. Sokola". Neteorolosično porodilo. Juni Čas opazo- Stanje barometra v mm Temperatura v O. Vetrovi Nebo 13. 9. sv. 7306 133 : si. sever dež 14. ti 7. zj. 2. pop. 7304 728 5 11 6 22 2 al. sever slab vzhod oblačno pol. oblaS. f» 9. zv. 729 8 140 j si. jug del. oblač. 15. 7. zj. 2. pop. 729 7 7293 113 19 2 brezvetrno p. m. vzhod megla oblačno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 14 8° in 15-9°; norm.: 15 7° in 17G°; Mokrina v 24 urah 1 0 mm in 09 mm. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša srčno ljubljena hči, oziroma sestra, gospica Mila Uđoulčeua uradnica c. kr. kmetijske družbe danes, 15. junijz ob polu 7. uri zjutraj preminula. Pogreb se vrši jutri, dne 16. junija ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na Blehveisovi cesti št. 1. V Ljubljani, 15. junija 19C6. 2183 Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila t Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani naznanja tem potom tužno vest, da je njegova članica, gospica Nila UdOviieua uradnica c. kr. kmetijske družbe danes ob 1 .,7. uri zjutraj preminula. Pogreb se vrši v soboto, dne 16. junija t. 1. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Blei\veisova cest št. 1 k Sv. Križu. 2180 Bodi ji blag spomin! V Ljubljani, 15. junija 1906. ODBOR. + i i Slov. žensko telovadno društvo v Ljubljani naznanja tem potom tužno vest, da je njegova zaslužna članica in tajnica, gospica MILA VDOVIČEVA uradnica c. kr. kmetijske družbe danes ob */t7. uri zjutraj preminula. Pogreb se vrši v soboto, dne 16. junija t. 1. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova cesta št. l te Sv. Križu. 2179 Bodi ji blag spomin! V Ljubljani, 15. junija 1906. Odbor. C. kr. kmetijska družba kranjska v LJubljani naznanja žalostno vest, da je njena knjigovodkinja, gospodična Jttila Odovičeva danes ob polsedmih zjutraj po dolgotrajni bolezni mirno umrla. Pogreb bo v soboto popoldne iz hiše št. 1 na Bleivveisovi cesti. Blag ji spomin! 2181 V Ljubljani, 15. junija 1906. Uradniki o. kr. kmetijske družbe kranjske naznanjajo žalostno vest, da je njih koleginja, gospodična Mila Vdovičeva knjigovodkinja c. kr. kmetijske družbe kranjske danes dne 15. maja 1906, ob polsedmih zjutraj po dolgotrajni bolezni mirno umrla. Pogreb bo v soboto popoldne ob šestih iz hiše št. 1 na Bleivveisovi cesti, 2182 Bodi ji blag spomin! V Ljubljani, 15. junija 1906. Gospodje in dame zmožni obeh jezikov, ki so sposobni za obiskovanje privatnih odjemalcev dobe stalne službe. Predstaviti se je lahko vsak dan od 9.—2. na Kongresnem trgu Št. 3, I nadstr., vr. levo. 2137 2 Konjski hlapec ki zna dobro ravnati z živino in ume tndi domaČa dela, se sprejme takoj. Tovarna kanditov Jos. Schumi v Ljubljani. 2177—1 Učenec s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starisev, se takoj sprejme pri tvrdki ludouiK Smole u Seuniti. 1 Trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter z dež. pridelki IVAN REMŠAK, Dvor pri Novem mestu sprejme takoj poštenega, mladega, v tej stroki izučenega 2165—1 pomočnika Prednost ima oni, ki je v govoru in pisavi vešč popolnoma nemščine, slovenščine in tudi nekoliko italijanščine. Nemški dr. E. Slajmer od 14. junija naprej ne ordinira šest tednov. Kvartet IJubUansKIh Sramile«. —0-0-0-0— Jutri v soboto, 16. t m. KONCEM v „Narodni kavarni". Začetek ob devetih. Vstop prost. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5*50 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. VnI 4 pari aamo 5'50 K. Za naročitev zadostuje dolgost 2173 Razpošiljanje po povzetja Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam Iz proste roke se proda pod zelo ugodnimi pogoji 8 3 do 4 letno odvetniško prakso, zmožen substitucije, kristjan, vešč sloven skega jezika, se za avgust ali september išče za večjo odvetniško pisarno v večjem mestu na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe pod „Advocaturs-Con- cipient 100" na upravništvo „Slov. Naroda". 2109 1 felfp hiša (vila) v Kamniku, 300 korakov od tarne cerkve, 5 minut od kolodvora, z zelo lepim, velikim sadnim vrtom ia z lepim senčnatim sprehodom, tik potoka, ki teče mimo hiše in vrta. Pripravna najbolje za kakega penzionista, ker je v zelo mirnem kraju, oddaljena 200 korakov od glavne ceste. Vsa nadaljna pojasnila daje gosp. Franjo Vidic, tajnik I. okrajne hranil, in posojil, v Kamniku. 216C—i AUKCE LEKARNARJA PICC0OJAvlJUBU5MSr je izvrsten fipfi! NARAVEN IZDELEK 1 steklenica z vaebino 1 kg stane 1 K 50 h. 1 steklenica z vsebino l/i stane — „ 90 h. (Poštni zaboj 3 kg netto stane 5 K 60 h, franko zaboj in poštnina.) 3731 30 Razpošilja se tudi v sodih po 10, 20 in 40 kg. Vnanja naročila po povzetju. Pod loko usodnimi pogoji se proda lepo 1 > O J** «3 «t Xr O blizu Ljubljane, z dobro vpeljano, že nad 50 let obstoječo gostilno z lepim senčnatim vrtom, hlevom in velikim skladiščem za vino ali kako drugo podjetje. V hiši je tudi lep prostor za špecerijsko prodajalno in na jako dobrem prostoru. Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". 2129-2 2082-3 v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni cesti nasproti ljudski šoli O o o c se priporoča si. občinstvu za nmogobrojen obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarčno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro. Za tajce novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K. Jako ugodna prilika za letoviščarje, za katere se cena primerno zniža. zzaj Na razpolago so vsi domači listi. zzzj nst^m Točna poslreibal Z odličnim spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik. Odlikovano z najvišjo odliko „Grand Prix" na svetov, razstavi v St. Louisu V tablicah po 10 h naprodaj povsod. na polju gojitve kože so po predpisih dermatologa dr. Joss-nerja izdelani 3F3 Milo Mitin izvrstno prenaša najobčutnejša koža, daje čudovito polt, ima izredno prijeten vonj in je posebno pripravno za umivanje nežne otroške kože. Kos stane K 150. Creme Mitin prijetno parfumirano, za lepotilne namene izborno pripravno, dela kožo voljno, gibčno, ni mastno, izvrsten pomoeek zoper raskavo rdečo in razpoklo kožo. Skodelica stane K T50, pločevinasta škatlica 40 vin. 959 - 4 Pasta Mitin kožnate barve, izvrstno varuje občutljivo in brani vneto kožo. Pločevinasta škatlica 40 vin. Puder Mitin rožnat, svetlorumen in bel, čudovitega parfuma, se nadevlje lahko in decentno, se dobro drži, je popolnoma neškodljiv in odgovarja najvišjim zahtevam odličnega ženstva. Cena K 2'40. Svetli (Licht-) Mitin napravljen z dr. Jessnerjevo Mitin-creme proti ogorenju pred solncem in na lednikih ter proti pegam. — Lonček 1 K. Zaloga za Ljubljano: Lekarnar 7Ih> r. KREVVEL & Go. dr. z om. j., kemiška tvornica Kolin (Kolm Eifelstr. 33. Zidarski polir spreten in izkušen, slovenščine rn nemščine zmožen, se išče za gradbo nove tvornice v Mostah pri Ljub. ljani. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2157—2 Gramofon. V gostilni „Port Artur" v Ko. lodvorskih ulicah št. 31 v Ljubljani se proda dobro obraa|eu gramofon s 50 ploščami za godbo, petje lu govore. Gramofon bi bil zelo pripraven za manjše gostilne ali tndi za zasebnike. Več se izve istotam. Martin Lampert. 2153 2 okali primerni za prodajalne ah pisarne oddajajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem. Pogoji se izvedo v odvetnišk pisarni dr. M. Pirca, na oglju Sod mjskih in Cigaletovib ulic v Ljubljani 1936- Pozor! Pozor! Slovenski trgove Samo I. kranjska tovarna fidh piškotov IC. nEEra*ii