130. številka.
Ljubljana, nedeljo 8. junija.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD,
Izhaja vaak dan, izvzeuiši pon:daljke in dnove po praznikih, ter velja po posti projomaD. za avstro-ogerske dežele za ceio ioro 16 gold., za pol n>u 8 go\d.. ta čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano broz pošiljanja na dom za ceio letu 13 gold., za ćutn Jota 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Ža pošiljanje na dom so računa fO kraje, za m^soc, SO kr. in dotrt. l«>ta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol iflta 10 golti. —. Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za r.etrt leta 2 gold, 50 kr., po pošti projciuari za četrt leta 3 gold. — Za oznanila sn plačuj<- od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če a»> oznanilo enkrat tiska. 5 kr. eo .so dvakrat iti 4 kr. če ho tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se piaća štompeli za 30 kr. Dopisi naj se izvni«- frankirati. — Kokopisi so r.n vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na oelovški centi v Tavčarjevi hiši „Homl Evropa". Opravnistvo,  na katoro nai d« blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacij"* oznanila t. j. admilustrativno reći, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Prvi redni
občni zbor delničarjev delniškega društva „Narodiic tiskarne
bode dne 22. junija 1873 ob 10. uri dopoldne
v prostorih „NARODNE TISKARNE" v Ljubljani.
O. (i.
7.
8.
PROGRAM:
Poročilo 0 društvenem delovanji od dne ustanavljajočoga občnega zbora 14. septembra 1872 do 1, junija t. 1. Poročilo pregled ovalnega odseka o sklepu letnege računa koncem leta 1872 iu nasvet o razdelitvi dividende. Nasvet, naj se od druge serije delnic, kadar bi treba bilo, 250 delnic izda, na katere bi se 25°/0 vplačalo. (§. 4. in 19. društveuili pravil.)
Volitev treh udov upravnega odbora na mesto izstopi vsili gg.: dr. Jak. Ilazlag-a, Dav. Trstenjaka in Jos. Gorup-a. 19., 4. dr. }>r.)
Volitev petih udov pregledovalnega odseka. (§. 19., 4. dr. j)i\) Volitev dveh delničarjev, da podpišeta zapisnik občnega zbora. (§. 19., 4. dr. pr.) AOlitev treh iskrutinatorjev. (§, 19., 4. dr. pr.)
Predlog Uj)ravnega odbora, da se društvena pravila v sledečih točkah spremene: Pri §, 1. naj odpade 2. alinea: „Da.. . v Ljubljani."
V §. 5. naj izostanejo v 2. alinei besede „nsnovalni odbor in". §. (J. naj odpade.
§, 14. naj se v 1. alinei glasi mesto  »najpozneje" — .,in to".
V §. 17. naj 86 spremeni v 1. alinei predzadnji stavek tako-le: „Pri glasovanji odločuje (izvzemši slučaje art. 215. trg. post.) absolutna večina glasov." Alinea 8. naj se glasi: „Volitve se vrše po volilnih listih, katerih vsak delničar pri vstopu k občnemu zboru dobi za toliko glasov, kolikor jih zastopa."
8, 20. alinea 1. naj se glasi: „Redni občni zbor voli na tri leta v upravni odbor sedem udov, v pregledovalni odsek pa na eno leto tri ude."
V §. 21. alinea 2. naj se spremenč besede: rda je vsaj sedem članov" v besede: „da so saj štiri člani". V 3. alinei naj izostanejo besede: »vsaj po enkrat vsaka dva meseca."
V 23. alinea 1. naj se besede »predsednika in njegovega namestnika" spremene v besedo „načelnika". 2. in 3. alinea naj se zvežeti tako: „Pregledovalni odsek sklepa po večini glasov, pa le tedaj, kadar so vsi trije udje navzočui."
ij. 24. naj se v 1. alinei glasi: „Pregledovalni odsek ima letin* račune, bilanco in nasvete o razdelitvi dobička pretresovati, ter o tem vsako leto občnemu zboru delničarjev poročati. V' ta namen sme kadar koli podučevati se o stanji društvenih zadev, društvene knjige in pisma pregledovati in društveno blagajnico proiskavati."
Po 15. daje vsaka delnica lastniku pravico na en glas v občnem zboru. Kdor sam ne glasuje, sme pooblastiti druzega delničarja; vendar nobeden delničar ne more imeti več ko 20 glasov, niti na podlagi svojih delnic, niti kot pooblaščenec drugih delničarjev.
Žene sinejo glasovati j)0 pooblaščencih, oskrbovanci in juristične osobe po svojih postavnih, oziroma pravilno postavljenih zastopnikih, če ti tudi sami nijso delničarji.
Vsak delničar, kateri je svoje delnice popolnem vplačal ali jih saj do 15. junija t. 1. vplača, dobi legitimacijo za občni zbor.    Po obrnem zboru se bodo delnice s kuponi vred izročale lastnikom.
V Ljubljani, dne 7. junija 1S7.">.
Upravni odbor delniškega društva »Narodna tiskarna".
V IJllIUljillli 7. junija.
Ko pride ta list našim bralcem v roke, bodo Slovenci n;i dveh krajih v shodih, ki imajo tudi politično vužmmt.
V Novem mestu sc ta dan poklada temeljni kamen narodnega doma. Ta svečanost bode dokaz, kaj premore v malih neugodnih razmerah odločna volja in delavnost, kakor jo pokazujejo z ustauavljenjem narodnega doma ravno novomeški možje. »Slava jim!
Drugi shod ima to nedeljo goriško društvo „Soča" v lliheubergu.
Govorilo se bode o direktnih volitvah in bode, kakor sodimo za kandidata postavljen slovenski poštenjak, kateri je že zavoljo njegovega neoskruujencga Značaja najvrednejši zastopnik goriških Slovencev.
O obeh shodih upamo dobiti za prihod« nje broje obši'niša poročila.
Politični razgled.
itiOtl'Ullj«' ll€»Ž4»ltS
V 1'Jiibljanl 7. junija. ]Pattncky  odgovarja v ^Refortni" na člauck „Položaj severno zapadnih Slovanov",
v katerem je MakuŠev trdil] da mogočna edina Avstrija ne more biti svobodna, da svoboda A\strijc mora razpasti. Duh časa sili k svobodi i ti tedaj k razpadu Avstrije itd. Temu nasproti piše Palaokv: „Kaj je svoboda? Da se ta beseda prav razume, na tem je ležeče. Dozdeva sc, da gospoda Makušcvu to ravno tako manjka, kakor večjidel vsem one politi fine stranke, ki dandenes v Avstriji zvonec nosi. Kdor misli, da dva ali ve8 ljudi z — ali zraven edendruzega ne morejo živeti, da ne bi eden bil kladvo, drugi pa naklo, temu manjka ravno pravi razum iu občutljivost za svobodo. Kakor znano je že Sioves svojim sočasuikom kliceval: liedaki! Vi hočete svo-bodui hiti in nc znate pravični biti! Svoboda
brez nravne podlage, brez prava in pravice je le nagon ropae živali, je samovolja in tri-noštvo despota, je svoboda roparja in tata, ki svoje dobro vzame, kjer je najde i. t. d. Med ljudmi svoboda brez pravice ne more obstati; pravica pa je v tem, da se prava druzih priznavajo in spoštujejo. Od leta 1848, ko je klic po svobodi tudi v Avstriji odmeval, sera se neprenehoma trudil, upotreblje-vanje toga zdravilnega principa na tako različne razmere narodov v Avstriji na vse strani osvetliti in pospeševati, naposled v svoji brošuri rAvstrije državna ideja" 1805. Nij mi pač treba ponavljati, da vidim svobodo in torej tudi obstanek Avstrije le v federativnem zedinjenji vseh njenih narodov. Dolgo more Avstrija kot država le na federativni podlagi obstati, ali pa ne bode obstala. O „razru-šenji" ali razpadu Avstrije v „atome" (!) vsled federalizma saj le taki ljudje bledejo, ki prav za prav nobene Avstrije več nečejo, ker jim je le na Nemčiji ali na Ogerskem ležeče. Kakor da federativne države z zadovoljnimi narodi ne bi večje in trajneje moči razvijati mogle, kakor v posilni kompoziciji ccntrali-zovanih držav z nezadovoljnimi, narazen tc-žečih življev".
O vesti „Vaterlanda" glede rusko-pruskih namer proti Avstriji piše otici-jozna „Norddeutschc Allg. Ztg." : Dovolj je, če se na to pokaže, da je dunajski „Vaterland," kateri je poročila s sovražnih načrtov zoper Avstrijo iznašel, da se zna, kako verjetna je ta čudna zgodba. Stvar pa, katero „Vaterland" in drugi ultramou-tanski listi zastopajo, je po tej lažljivosti v čudno luč postavljena. V političnih krogih je obče znano, koliko je Nemčiji na mirni razmeri med Avstro-Ogersko in Rusijo ležeče, kako je Nemčije posredovalni upliv v tej nameri delal. Ultramontanski list je s posebnim taktom za razširjenje svoje laži si trenotek izvolil, ko je cesar Aleksander gost avstrijskega cesarja. Tako piše prusk list. Mogoče, da se je „Vaterland" res zlagal, ali v stvari je vendar dobro kombiniral, kajti da namera razbitja Avstrije pri Prusik obstoji, to je gotovo.
V Zfffjrchti je za mestnega župana dr. Vrabčevič izvoljen. Sploh so zdaj nove volitve mestnih zastopov po Hrvatskem in so v vsih večjih mestih, kakor v Varaždinu, Križu itd. narodnjaki pri volitvah zmagali.
Gtrhska vlada je posodila na prošnjo deputacije, obstoječe iz prvih belgradskih trgovcev, belgradski kreditni napravi 20000 cekinov iz državne kase, da se odvrnejo nevarni nasledki trgovske krize, katera je nastala tudi v Beleragradu vsled dunajskega reska.
Nova francoska vlada si vse mogoče prizadeva, pridobiti časa, da pripravi med tem vse potrebno za restavracijo. Zato ne bode predlagala narodnej skupščini ustavnih načrtov, katere je izdal odsek tridesete-rih, nego je bode odložila najberže v kratkem v jeseni. Tako pridobe monarhisti šest mesecev časa, v katerem si bodo prizadevali, da obdelajo Francosko po svoje. Minister notranjih zadev Beule je že poslal vsem prefektom okrožnice v tem zmislu. Tako se začne zopet korupcija javnega mnenja, kakor je to bilo v navadi srečnih časov Napoleona III. Iztrebiti hočejo republikanski živelj popolnem tudi iz armade. Tako se za gotovo poroča, da bode hrabri general Chanzv odstavljen zapovedništva 7. armadnega oddelka. Monarhisti hočejo povsod nastaviti le svoje ljudi. Ker so evropske vlade imenovanje Mac Mahona nekako mrzlo sprejele, hiti vojvoda Broglie zagotovljati, da se bode v politiki držal popolnem načel svojega pred nika. Na svet Rouhera so monarhisti tudi sklenili, da odpravijo čolne tarife, katere je upeljal Thiers. Upajo baje, da si pridobe s tem nagnjenost posebno Angležev. Princ Napoleon je že v Parizu in raz — cesarica Kvge-nija ima priti te dni v Arcneuberg v Švici. Vedno bolj se bližajo Napoloonidi Francoskej.
Ktt»-#»*-.»Ai kralj je ukazal, da v prihodnje bavarski vojaki ne smejo asistirati pri procesijah, razen o kraljevi navzočnosti. Ker se pa kralj skoraj nikoli ne udeleži o sprevodu, bodo bavarske procesije v prihodnje brez vojaške asistencije. Do 1. avgusta obleče vsa bavarska armada pruske uniforme, oficirji jib imajo že sedaj.
Da tudi na Nemškem kljubu sedanjim Žalostnim razmeram nij obupati popolnem nad boljšo prihodnostjo, je pokazal sprejem 1*€n<lonsk€*<]€€ republikanca Friderika Heckerja v njegovi domovini. Hcckcr je bil do leta 184S goreč, neizmerno talentiran za-gzvornik narodnih pravic v badenskem deželnem zboru, in najbolj popularen mož v deželi. Leta 1H4U se je udeležil upora proti reakciji. Ko so pruski vojaki pod zapovedni-štvora pruskega kraljeviča, sedanjega cesarja, podvrgli po hudem boji Radensko, je šel Hecker v svobodno Ameriko, kjer se je posle kot poljedelec pošteno živil. Ko je pretekli teden došcl na RadenRko, so ga povsod slovesno sprejemali. 28. pr. m. je prišel v Mannheim, svoje rojstno mesto. Brezštevilna množica ljudstva ga je čakala na kolodvoru ter ga spremila do njegovega stanovanja. Po 251etni nenavzočnosti, ko so se med tem okolščine čisto spremenile, jo govoril Hecker na tihem, večernem mraku, iz svojega voza tako srčno in krepko, kakor je to le možem njegovega mišlenja lastno, ter se zahvaljeval brezštevilni množici navdušenih čestilcev za srčni sprejem.
\fMii.ih* državni zbor že od maja sem ne more ničesar več sklepati, ker nij nikoli dovoljnega števila poslancev skupaj. Razšli so se o sedanjem prijetnem času na vse štiri vetrove, in vse prizadevanje predsedništva, spraviti jih zopet skupaj, je zastonj. Kriva je te mizerije najbolj vlada, ki tako dolgo nij predložila zboru svojih načrtov in bud-geta. Nazadnje so se poslanci naveličali dol-zega Čakanja in ro šli domov. Lep izgled nemške ustavnosti! Ostali poslanci različnih strank so vsled tega sklenili, izreči javno v državnem zboru, da tako no sme biti več. Predlagali bodo tudi, da se odloči državnemu zboru gotova doba zborovanja, ki ima trajati 8 do 10 tednov, in to v času od 1. oktobra do božiča. Terjali bodo tudi, da predloži vlada zboru državni budget takoj ko se snide. Prašanje je le, če bode zbor v stanu sklepati še o tem predlogu, še veČi vprašanje pa, če se bodo Bismark udal intencijam poslancev.
Pruska vlada pošilja poslednji čas zmerom več vojakov v renske provincije, posebno kavalerije. Nekateri mislijo, da se boji ustavljanja vsled uređenja cerkvenih postav, drugi pa trde, da hoče biti vlada vsaki hip pripravljena, ako bi so na Francoskem zopet začelo kaj kuhati. Poslednje je najbrže pravo.
ItnliJfMttski državnik  K a 11 a z. z i je
umrl 5. junija v Frosinone blizu Rima. Ime njegovo bode ostalo zgodovinsko znamenito, ker je v oski zvezi s političnimi premembami v Italiji poslednjih 25 let. Se kot kraljevi prefekt v Savoji je bil eden prvih govornikov piemonteškega deželnega zbora, ter je izdelal s Siccardijem ono postavo — legge Rattaz-ziana — po kateri je bilo odpravljenih v Italiji 2500 samostanov. Rattazzi je bil onda hud nasprotnik Napoleona III. Protestiral je v zbornici kot vodja opozicije proti odstopu Savoje in Nicc, stopil je zarad tega iz ministerstva, ter si prizadel, da bi se to ne bilo zgodilo. A pozneje je svoje misli v tej zadevi modcriral. Ko je po odstopu Itika-solija leta 1802 postal predsednik ministerstva, je prišel cisto v kolovoz Napoleonove politike. Leta 1804 je sklenil z Napoleonom znano septembersko pogodbo, po kateri je postala Florenca glavno mesto Italije, in so Francozjc odšli iz Rima. Po vojski leta 1866 je pustil ministerstvo, ker se nij zlagal z reakcijonarnimi naredbami generala Lamar-mova. Posle, je bil zopet poslanec italijanskega parlamenta. Predsednik poslednjega je v seji 5. junija naznanil smrt njegovo. Predsednik ministerstva Lanza in mnogo poslan-
cev je izreklo na to svoje obžalovanje zarad izgube, katera zadene Italijo.
Dopisi.
Iz 1* u m u i K u 7. junija. I z v. dop.) Ako tudi 5 mesecev pozneje, kakor zahteva postava, se je vendar enkrat vzljubilo našemu županu začeti priprave za nove občinske volitve. Tako dnlgo smo ga morali sem in kje snvati, da je vendar enkrat usmilil se našega zapuščenega mesta, kateremu ne more storiti večje dobrote , kakor da za vselej zapusti mestno pisarno in gre na svoje kegljišče, na katerem se najbolj izpozna. Koliko bi se bilo pretočena tri leta lehko zgodilo za mesto, ako bi mu no bil na čelu Človek, ki še svojih reči ne more opravljati. Ce se ne ve, kakor se govori, koliko krav ima v hlevu, kako more vendar za dohodke in stroške celega mesta, za njegove potrebe in želje vedeti. On vidi in ve, da ne mara nihče za njega kot župana , kakor nekateri njegovih nemškutarskih privržencev in dolžnikov. Vsakdo vidi, da on nij storil cela tri leta za mesto prav nič, ampak pripustil, da se je tako zanemarilo, da bode več let teško spraviti ga tako v red, da ne bode Kamničana sram, ako ga kateri tujec obišče in si mesto ogleda. Ne manjka veliko in sredi velikega trga bodo v mlakah žabe kvakale. Naša iskrena želja je, da bi si Kamničani, kateri so doslej sloveli kot dobri in stalni narodnjaki , ga naprej izvolili za župana moža, kateri ima kaj srca za mesto, ki ima kaj v glavi, da ne bo vHakdo ž njim pometal. Kdor se še spominja, kako je pri predprej-šnjih volitvah za deželni zbor dopustil, da so so žandarji poklicali iz Ljubljane, ki bi bili streljali na razburjeno ljudstvo, kako se volilni zapisniki pačijo na korist nemškutar-jem, ki še vedo, kako je naš župan znal izvrstno molčati ob času , ko nas je obiskal nadvojvoda Albrecht, ko bi se dalo veliko storiti za mestno korist morda z eno samo dobro besedo, ta bode z menoj klical vsem Kamničanom: izvolite si tak odbor in takega župana, ki ima veselje in zmožnost za mesto kaj storiti, ne pa tacega, ki denar v druga mesta pošilja, domače pa zanemarja.
Zadnjemu prav muhovčevemu dopisu v „Novicah" smo se tu samo — smijali. Kdo neki je v „Nar." zagovarjal, naj se les krade in trati ? Ril je govor samo o narodni z as t a vici.
Iz ltoro&k<kg-l* 5. junija. [Izv. dop.] (O naših agitacijskih zadevah.) Dva kandidata za državni zbor, Čijih imeni ste se dosle imenovali samo privatno, so postavili koroški rodoljubje, ker j c mogočo, da zmagamo na obeh voliščih. Vpraša se pa, ali moremo tudi dosta upanja imeti, da se to obistini. Odgovor je lahak in gotov: ako se kmalu začne po vseh pokrajinah marljivo agitovati, tako, da se doseže popolnem edinost pri prvotnih volitvah in obilneja udeležitev, zmaga bode naša; ako pa ostanemo mirni , kakor doschdob, ne spravimo niti jed nega v državni zbor.
Dosedanja agitacija je bila skoro popolnem položena v roke narodnega duhovništva, katero pak se skrči večjidel na ne preveč mlajših močij, koje — raztresene kakor so — z naj boljšo voljo nijso mogle splošnega uspeha imeti,  da-si so občine,   imajoče na-
rodne, politično delajoče duhovnike vrlo narodno volile. Naopak pa je dajalo mnogo župnikov ljudstvu jako slab izgled v tem, da se nijso udeleževali nikakih volitev, ker se nijso hoteli zameriti — če nečem hujše soditi — kakovej stranki j ta malomarnost je bila opravičenje enakega početja prostih kmetov.
Vsled žalostnih izkušenj zadnjih let pak sem trdno prepričan, da, če nam v agitaciji ne pomagajo tudi drugi faktorji , duhovniki sami ne bodo predrugačili izid prihodnjih direktnih volitev nam na korist.
Vodstvo volitvenega organizovanja je imelo in ima se pol. društvo „Trdnjava" v Celovci, sestavljeno iz vseh naših rodoljubov. Pri malem številu društvenikov pa dosle nij posebno zadostno delalo: pošiljali so sc samo papirnati agitorji med narod, in še tu sem imel priložnost opazovati sploh znano slabo-glasno koroško polagomost, izvir vsega našega narodnega zla. Dotični poduki za volitve razdeljevali so se tako pozno, da jih je marsikdo, kateremu bi mogli o pravem času glavo razsvitliti, dobil še le po končanih volitvah, užc opeharjen od nemčurjev. Tako je neki kmet s podklošterske okolice si ves prestrašen lase pulil, ko dobi od predlanske vo litve domov prišcdši od znanca volitveni poduk „Čujte koroški Slovenci!", močno obžalujoč, da nij preje tega vedel, nikakor bi ga ne dobila nemškutarska gospoda na svojo stran; a bilo je prepozno.
Tako je bilo dosle in ako ostane pri tem, propademo čisto gotovo. Agitacija mora postati živahna in raztezajoča se na vse naše županovinc, če hočemo, da kaj dosežemo.
A ponavljala se bode vedno naša mizerija , Če ostauemo omejeni na naše dosedanje slabe moči — treba nam pomoči od inih Slovencev. Nemci so postali uže zdaj jako delavni in s časom bodo še bolj — v tej meri moramo tudi mi naše moči napeti. Novi volitveni red pa terja od nas, da pošljemo iz vseh slovenskih občin narodne volilce na volišča, ker se bode treba boriti; torej potrebujemo pomnoženo število agitatorjev — a tu smo sami tako rekoč nezmožni. Izmed koroških Slovencev nij več agitatornih močij pričakovati; kar je narodnjakov, ti tudi dosle nijso bili ne delavni, in vendar, kaj se je doseglo? Da-si smo imeli čisto slovenski volilni okraj Velikovec, smo vendar zaporedoma prepuščali Nemcem če ne oba vsaj vselej jednega deželnega poslanca ; v najboljšem slučaji smo bili samo za par glasov močneji.
S kratka, tukaj izrekam svoje prepričanje samo tedaj,  ako nas centralni volilni odbor  krepko  podpira,   se smemo nadejati zmage.
Živelo vzajemno delovanje za narod!
„Trdnjava" pak, dobro umeča težavno nalogo, bode hvaležno prejela podporo iz središča Slovenije ter z zediujenimi močmi uspešneje izvrševala svoje delo. Samo na to naj se dobro gleda, komu da sc pošiljajo poduka potrebnemu kmetu namenjene tiska rine za razdelitev, kajti tu so sc godile stvari, kojih nečem dalje omenjati, katere pak sve dočijo, da je treba bolj paziti, so li dotičniki — brez razločka stanu — narodnjaki ali ne.
Iz  BULđllil - •   C. junija.
|lzv. dop.J „Pesti Napio" in „Pest. Lojd" prinesla sta   uvodne   članke   o hrvatskem
vprašanji. Oba sta polna upanja, da se bodeti Ogersko in Hrvatsko „trajno" pomirili. Izid državopravnih razprav med obema kraljevin-skima deputacijama označuje se kot povo-Ijen in srečen, to se ve, da povoljen in srečen samo v ogerskem smislu. „Pesti Napio" hvali posebno Szellov odgovor na finančne propozicije hrvatske kraljevinske deputacije. Hrvati so zahtevali 55 % državnega dohodka za namirivanje stroškov svoje avtonomne uprave, ostali 45 > bi pa bili v skupno oger-sko-hrvatsko blagajno tekli. Kakor se pa čuje, vstanovljeno je ravno narobe: Hrvati dohč 45 %, skupna blagajna pa 55 %. Ali tolče kamen po lonci, ali lonec po kamenu, za lonec je zmirom huda. Isto tako je med Ogersko in Hrvatsko : ali udara Ogerska na Hrvatsko, ali Hrvatska na Ogersko, za Hrvatsko je zmerom huda. Hrvatska ostane nasproti Ogerskej tudi v prihodnje, kar je do sedaj bila: sv. Petra inoš! Rauchova nagodba je trpela pet let, sedaj sklopljena pa še toliko ne bo! Mesto pisanega leptira, iz-lcgel se bo tudi iz nove nagodbe črn mrčes, kajti vosa javnega mnenja na Hrvatskem je že zapičila v njo svojo strupeno zalego. Da nova nagodba za Hrvate nij po-volncja, na tem so Hrvati sami krivi. Oj ta prokleti „hrvatski jal......."
Finančni odbor našega državnega zbora dogotovil je pretresanje proračuna za leto 1874, ter svoje poročilo o njem plenumu že predal. Za komunikacije izbrisal je samo osem milijonov. Tedaj se bodo tudi še v prihodnje naši grofi in baroni sestoprežni po naših zablatenih cestah voziti morali. O pokritji državnih stroškov, ali bolje rekoč deficita, bo naš državni zbor stoprv v jeseni sc posvetoval. Javaljne se hoče počakati, kakšna bo kaj letošnja žetev. Ce naši državniki računijo, da bo obiljna, ter da bodo mogli s polnimi hambari laglje dolge delati, sc zelo motijo, kajti letina sploh slabo kaže.
One zakonske osnove, katere je naša vlada o razvojničenji vojniške krajine izdelala in državnemu zboru predložila, prote-zajo se samo na našo (ogersko) vojniško krajino, ne pa tudi na razvojničeuje hrvatsko-slavonske krajine. Ilazvojničcni bodo za sedaj samo trije banaški krajinski regimenti, namreč srbsko-banaški, rumuusko - banaški, nemško-banaški in titeljski bataljon. Hrvati morajo tedaj še Čakati na odrešitev !
Domače stvari.
— (V Dobu) je bila zadnja veselica narodnega bralnega društva prav dobro obiskana in se kaže, da društvo prav dobro napreduje.
— (Novo telegrafsko) postajo so napravili v bohinjski Bistrici!
— („Vrte ca") 6. št. prinaša: Po noči, pesmica, T. Sctina. — Življenje na kmetih, s podobo, T. — Štiri lepe barve. — Danici pes. P. Sctina. — Sirota Jerica, P. Gros. — Kresnica, pes., Ivan Zamik. — Bitva pri Sisku, Ivan G. — Sebičnost, basen Cb. 11. Zimmcrmann. — Veliki zvon (Grossgloekner) s podobo. — Ozir na nebo. — Prirodopisno-natoroznansko polje VI. Oblaki, T. — Razne stvari. — Muzikalno prilogo: Deček in lica, zložil Ludvik. —
— (Kmetijska šola) v Gorici dobi do prihodnjega Šolskega leta uže prav gotovo svoje primerno posestvo  iu nadejati se
je, da postane potem bolje praktična, našim razmeram in potrebam primerna šola. Vlada je v ta namen uže nakazala 24.000 gold. in deželni odbor kupnje zdaj zemljišča.
„Soča".
— (V lj u to me rs ki okrajni za s to p) so voljeni od velikih posestnikov: Grof II. \Vurmbrand iz Gornje - Radgone, Ivan Kuko-vce iz Ljutomera, Vatroslav Moborič iz Rod-gradja, Mihael Zaplata iz Vučjevcsi, Mihael Žitek iz Vučecovec, Simon Fereoc iz Novc-vesi, Jože llrastovec iz Križevee, Ivan Rajh iz Cvena —■ vsi narodnjaki, oziroma federalisti; od kmetijskih občin: Dr. Anton Klc-menčič iz Ljutomera, Božič Anton iz Radi-slavec, Anton Slana od Maleucdclje, Jože Slckovcc iz Kokorič, Matija Župauec iz Ber-kovec, Ivan Farkaš iz Flijaševcc, France Horvat iz Uimčan, Ivan Lapajiic iz Ljutomera, Dr. Ploj iz Ptuja, Anton Bežan iz Salinco in Anton llotar iz Cezanjevce; od trga ver-ženskega: Al. Jurincc, Fr. Ostcre, M. Pušen-jak in J. Lukoviijak vsi iz Vržcja. Ljutomerski trg je volil 8 nemškutarjev, sicer so pa izvoljeni narodnjaki slovenski.
— (Iz Moravč) sc nam piše: V naši fari so pretočeni teden vozili nevestino „balo". Dva dečka stara po iS let sta sedola si nasproti in imela v roci nabite pištole. Enemu se pištola sproži in zadene druzega v zgornjo ustno, katero mu z dvema zobama vred odbije. Sodnijska in zdravniška komisija je stvar preiskala. — Revež, če se ozdravi, bo nosil celo življenje znak svojo in svojih ljudij leh-komišl jenost.
— (Iz Motnika) se nam poroča, da so sc nedavno v neki krčmi gosti med soboj stepli iu jo eden z nožem nekega ključarja na vratu teško ranil in drugega v lioc zabodel, da so mu v treh dneh komaj kri vstavili.
— (Iz Šoštanja) sc uam 5. junija piše: Pred 28 dnevi je bil vgrizeu na Paki posestnik, France Bizjak, od svojega lastnega psa. Klatili so sc namreč že poprej steklači v tem kraji, zarad tega so sc mogli po povelji višje uraduijc vsi psi na štirdeset dni zapreti. — Omenjeni nesrečnež jo imel okuženega psa brez da je vedel, kojega pa ko-njedercu nij hotel privoščiti, ter ga rajši po grizu sam vstrelil. Trden mož, hrabre postave, nij na ostrupljenje dolgo časa verjel, ter je za svojo rano prepozno zdravitelja si poiskal. Čez malo dni je nesrečnež stekel i u svoje življcujc končati moral. Pazite na domače varhe! —lj.
— (Požar.) Iz Kranja sc nam poroča, da se novost V našem predzadnjem listu o požaru v Britofa ima tako popraviti, da je dotičen dečko v Brltof vozivši, zažgal doma na Suhi, a ne v Britofu.
Razne vesti.
* (Slovenski študentje ua Dunaj i.) Na dunajski univerzi je leta 1878 v zimskem poletji bilo 3756 študentov. Med temi je 1871 Slovanov. Med temi zopet okolo 100 Slovencev.
* („Slovanska beseda" v Ueči) v zvezi s tamošnjim pevskim društvom napravila je 20. dan preteklega meseca pri „Zelenih vratih" prvo onih veselio, katere namerava osnovati na Čast in veselje slovan skini obiskovalcem svetovne izložbe. Piv -sednik „ Besede", ekscelenca grof Janez Ha. rab pozdravil je goste s srčnim češkim govorom in izrazil nadejo, da bodo slovauski popotniki prav obilo udeleževali se teh  d t:-
stvenih shodov, kateri naj bodo dokaz slovanske vzajemnosti. Mimogrede je omenil, da na Dunaji zdaj biva nad lf>0.000 Slovanov, večji del Cehov, da pa mesto se ne ozira nanje čisto nič, da nemaju niti svoje šole niti cerkve; glcdć na to poudarjal je potrebo in važnost, da avstrijski Slovani složno potekajo se za državljanske pravice, ki jim gredo. — Pevsko društvo pod vodstvom prof. V o e t ch tgot t - T o v a 2 o v s k eg a pelo je potem med drugimi si o ve n s ka zbora „Kdo je niarr1" in „Pri lovu". Med mnogobrojnim občinstvom zastopana so bila vsa slovanska plemena.
* (Razbojniki) so v kutinjskem okraji pri Pakraci na Hrvatskem oropali nekega popotnika. — Ravno tako razbojniki razsajajo okolo Virovitice.
* (Za slavjanske skladatelje.) Carsko glasbeno društvo v Peterburgu je razpisalo konkurs o darilih pokojne velike kneginje Klene Pavlo v ne za kompozicijo tri akt ne ruske opere na libreto, kateri je spisal Polonski po Gogolovi pripovedki „Kovač Vakiila". Prvo darilo iznaša 1500., drugo 500 rubljev; skladbe morajo poslati se društvu do konca julija 1875. leta.
* (Pri „ laški" operi v K a j i n i) so angažirane za prihodnjo sosono: Čehinja Tereza Stolčevaj, Hrvatica Krna Vizjakova in Polakinja Smerovska. Pevci so Lahi.
* („Život za Carja"), narodna ruska opera od Glinke, ima skoro v Milanu na oder priti.
* (Velika u e s r o 5 a.) V noči od 27. na 28. maja seje v nekih valjarjih v Jemappes u velika nesreča pripetila. Rlizu 3. ure v jutro, ko je ravno 250 delavcev že delalo, eksplodira en kotel parne mašine in vsled tega se razvali šest peči in pokopljejo pod razvalinami 14 delavcev. Našli so jih le kot mrtvece, strašno razbite in opečene po žarečem železu. Devet drugih delavcev je bilo teško ranjenih, eden je umrl še tistega dneva. Kako silna je bila moč eksplozije kaže to, da je parnjak, ki je bil na kotlu, se na dva dela raztrešil, katerih enega, 700 kilogramov teškega je zagnalo 15 metrov visoko čez glažuto 350 metrov daleč, kjer je na tla pade še dvakrat po deset metrov poskočil in se potem v nekem vrtu v zemljo zaril. Drugi del pa je le nekaj metrov daleč zletel. Streho valjarsko je v obsegu 70 metrov razgnalo in okolo leteče opeke so razne ljudi poškodovale. Čudno je, da je delavca, ki je zelo blizu eksplodu-jočega kotla stal, le nekaj korakov daleč vrglo, ne da bi se mu bilo karkoli pripetilo, Parnik sam, kakih 6000 kilogramov težak, je bil skozi streho poslopja 12 metrov daleč pognan. Uzrok eksplozije nij znan, in zago-tovlja se, da kotel še nij bil Šest mesecev v rabi in ga je nekoliko minut poprej nadkur-nik ogledoval.
Narodno-gospodarske stvari.
— O stanji vinogradov prinaša „W. L." od vseh strauij prav žalostna poročila. Lani v tem času so že vsa trsna plemena začela cvesti, letos Še nij videti nobenega cveta. Ce sc temperatura skoraj ne povekša, nij upati dobra kvaliteta. (V Ljubljani smo imeli ,'»1. maja povprečno temperaturo -f 40 1. junija + 0°, 2. junija + JI"; tedaj za 13°, 8° in 7° pod normalno temperaturo.) Meseca april in maj 1878 ostaneta v slabem spominu viuorejcem; neizmerna škoda po mrazu, toča v mnogih krajih, strašne povodnju so pokončavale upanje na obilno branje. Okolo Klosterneuburga je samo mraz nekoliko škodoval, na O^erskem pa mraz, povodnje in toča. Okoli Tokaj-a so 1. maja vse mlađe rOZgve pozeble; takisto se poroča iz Sivina in Veršeca. Tudi na Solnograškem žalostno izgleda. Na Nemškem ob Renu je več ko dve tretjine vinogradov pozeblo.
Na I5ene.sk eni je temperatura 2S. aprila po noči na — 1°  R.  padla  in pokončala
mlade rozgve. Neki vinorejec v Conegliani si je pa rešil svoj vinograd pozebljenja. Že o polnoči je šel z delavci in začel mlade rozgve z vodo obilno polivati do jutra. Rozgve so zdrave ostale.
V Parmi, Umbri in S ioni je mraz polovico vinogradov pokončal. Najhuje pa je škodoval mraz po F r a u c o s k e iu v nočeh od 1*5. do 27. aprila, kakor smo že o svojem času v „S1. Nar.u poročali.
Zanimalo bode naše bralce poizvedeti, kako si na Francoskem pomagajo po takem pozebljcnji prvih rozgev. Suha, pozebljcna rosgva se odreže, kakor daleč se kaže po-zcbla, z ostrim nožem tako, da na zdravem delu najmanje še eno oko ostane. To oko potem požene in še lehko dovolj grozdja rodi.
Po Slovenskem mraz nij presilno škodoval, samo tu pa tam v previsokih in preniskih legah, pa grozdičev se premalo prikaže, in še ti nijso prav zdravi in krepki videti, tedaj kvantiteta srednja, kvaliteta pa — bog si vedi, kakšna še bode.
^JP&b" Denašnji številki ..Slov. Naroda" so „Politični listi" priloženi.
I.lHtnicK uredništva. CJosp. B. v L. Dopisa no priobčimo, kor so nam ne zdi vredno zmiroiu z „Novicauii" in drugimi enacimi polemizirati. Ce imajo „Gospodar" in „Novice" posebno veselje posnemati nemško listo in Slovence „pozirati", hotrč, da jih jo bilo samo 40 ne pa 150 na celjskem narodnem shodil, naj imajo tO veselje. — O. C. Pride na vrsto. — G. St. v G. Vsled sklepa so nam zdi neoportunsko. Si-061 so Vaš svet porabi. — Baptista: No bodi prera-dikalcn.
ffiijot.
7. j u n i j a.
Evropa t Nassel iz .Jesenic. — lieichman i/. Keichenherga. — Dr. Samoe iz Kamnika. — Blemcn-skob iz Dunaja. — Miliel li Tariza. — Kotholokh iz Brna.
Pri i.le lun tu: Dr. Majntingcr iz Kraljevice. I'khlor, lledenik iz Dunaja. — Briisie, Koren iz Dolenjskega- — Kovačič z gospo iz Trsta. — Corva-nalli iz Benetk. — Maria Zablatnik ti Velikovca Grof Licherbtirg iz Praproč. — Krna Lanliitt iz Gradca.
V
Pri Malici: IJiinrhor, Šnok, Berta iz Dunaja. Dr. Otto z gčno. — Giessen. — Krol iz Gradca. — Blažič iz Siska.
Pri Zamorci: Mnrauor, GtangUl iz Dunaja. —• "NViodernnders iz I.ipskega. — Hopf — Cntlia.
Tr/.uv CCiie
v Ljubljani 7. junija t. I.
Plenici 7 g!. 20 kr. | — rež 4 gl. 30 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. GO kr.; — prosci 3 gl. 20 kr.; — koruza 3 gld. • >U kr.; — krompir 1 gl. 00 kr.; — fižol 5 gl. — kr.
— masla funt — gl. 51 kr.; — mast — gl. 38 kr.;
— špeb frišen — gl. -32 kr.; — špoh povojen — gl. 4-i kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 2H kr.; — teletino funt 28 kr.; — svinjsko meso, funt 31 kr.; — sena cent 1 gl. 20 kr; — slame cent — gl. 00 kr.; — drva trda G gld. 80 kr.; — mehka 4 gld. 70 kr.
Banka
„SLOVENIJA"
proria t€tšeoj
štacunska vrata
in
izložbe
v hiši štev. 24 v ..Zvezdi". Natančneje se izve pri
(151-2) Ravnateljstvu.
Dunajska borna T. junija.
(Izvirno tulcgrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   G7 gld. 80
Enotni drž. dolg v srobru    .   .   72  - 80
1860 drž. posojilo.....99   „ 50
Akcije narodne banko       .     976   „ —
Kreditno akcije......270   . —
London.........lil   „ —
Napol..........8   „ 85
C. k. oekini.......—   „ —
.Srebro.........110   „ 75
priporoča se za izvršitev
banknih opravil vsake vrste. ~^NE2
Po svojem banknem in menjalnem komptoiru kupnjo in |»i*o«l«ij;i vse vrecliiOMtiie |>»]»ir«'. <>ltoiiipG( a umu ji«-«' po obstoječem tarifu, izdaja llalkiizilat na vsa avstrijsko-ogciska in tujezemska trgovinska mesta po najzmernejših pogojih in |m»*>«»j«» najceneje na vse pri borsah notirane «*r«'kt«' in vislnt«* 70 do 80% kursne vrednosti. Njen baukni in menjalni komptoir ima zmerom veliko /.alo^o vr«'«!ibohiiiili piipirov in opravlja v*uko liorsiio itatroeilo z iiiij-klllillftf iteJMiiiii poboji.
Dalje jemlje (leimrje na o1»l'4»Kti in sicer daje zdaj :
a) na Giro-Conto (knjižico) 5"   obresti brez odpovedi,
b) na blagajnične liste (Kassenscheine)
4% obresti brez odpovedi, 5% obresti proti lOdnevni odpovedi.
Za ni/<nln<» in «lfivk<t j*ro.Wo H4tlutgu»ijv gluvuiv priporoča lilijala;
5V2()/o založna pisma avstrijske liipotekne banke
v kosovih po 100 in po 1000 gold., katera se v ,50 letih s polno nominalno vrednostjo potem izžrebanja nazaj plačujejo iu imajo kupone za 1. dan aprila in l.dan oktobra;
5V2% založna pisma avstrijske hipolekne banke
v kosovih po 100 in po 1000 gold., katera sc v lO letih s polno nominalno vrednostjo potoni izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 30. dan junija in 31. dan
decembra;
9%  hotlV  Oloiliaiiskei^a   Zaklada   od leta 1*72., kateri se bodo izplačali ■    član juiE.i-i i***iu !•'$. elan juliji« Eleta,
s kuponi za 1      dan januarija in '/].,. dan julija, v kosovih po 100 sterlinškib liber.
Ker je lilijala prodajo imenovanih papirov prevzela en eonimission, jej je moči izvršiti vsako naročilo po «5 it«'* 12 vbib klll'Nll.
Končno filijala ju zornost trgovcev in obrtnikov obrača še posebno na svojo samostalno
■ • kiiilitno družlio
in jih vabi, naj pristopajo. Programi o organizaciji te družbe dobivajo se v komptoirn. filijale na velikem trgu, štev. 239. (92—12)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastniua in tisk „Narodne tiskarne".
74