141. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 23. junija.
KXIU. leto, 1890.
zhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vae leto lb gld., sa pol leta 8 gld.„ za četrt leta 4 gld., /.** eden mesec 1 gld- 40 kr. — Za Ljnb Ijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. .30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pofiHjanje na dom računa bo
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oz nani la plačnje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., de se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati- — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih alicah St. 12. Dpravni&tvn naj bb blagovolijo pošiljati naročnine, r-klamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
V I^fiil>ljmii, 23. junija.
Besede, ki jih je o kraljevini srbski izrekel naš vnanji minister grof Kutnokv, razburile p>» duhove v Belemgradu in to tembolj, ker so besede same bile preostre, prerezke, še bolj pa zaradi tega, ker je ogerski poljedelski miniatur na podlagi ži-vinozdravniških zakonov izdal istodobno strogo na redbo, da je uvoz prašičev iz Srbijo zabranjen. Za ostrimi besedami prišlo je takoj dejanje, naperjeno proti mali, a bogati in važni sosedui državi, Kalnokv in poljedelski minister ogerski postopala sta tako soglasno, da je njijin namen popolnoma prozoren in spominja na „ErlkbnigB-ove besede: „Und bist du nicht vvillig, so braueh ich Gewalt.u
Odkarj je „exrtxu Milan oddal že/.lo svoje iz nespretnih rok in odkar je nastopilo regenstvo, so se razmere mej našo državo in Srbijo čutno ohladile in javno mnenje izražalo se je v Beligrajskih listih jako jasno, Še bolj pa v raznih ukrepih in korakih sedanje srbske vlade, ki je v kratkem čatu zvršila veliko in to zares radikalnih t .ivmemb.
Vendar pa obestranski od noša jI še ne&o bili skrajno napeti in mi misiiiuo, da ae je grof Kalnokv, ž njimi pa tudi poljedelski minister ogerski malce preuagtil in da bi bilo nekoliko več zmernosti bolj koristilo. Avstrija kot velevlast bi svoji mali sosedi nasproti ne smela uporabljati takih Bredstev, kajti ž njimi odtujila si bode še ono mrvico simpatij, knr nam jih je onkraj Dunava še ostalo.
Poljedelskega ogerskega ministra naredba je začetek cannarski borbi 8 Srbijo Naredba vzbudila je, veliko nevoljo in izvala bode hud odpor. Saj so pa posamične določbe v tej ogerski naredbi uprav kričeče. Ako se n. pr. uradnikom ob srbski meji naroča, da naj strogo pazijo, ueso li mej prašiči, ki se dovažajo iz Srbije, tudi prašiči rumunske provenijencije, je to pač nezmiselna naredba, ker so Srbi gotovo sami toliko pametni, da ne bodo v svoje deželo puščali kužne živine.
Kakor se iz Belegagrada brzojavlja, bil je včeraj Bhod trgovcev iu obrtnikov. Na dnevnem redu bilo je posvetovanje, kako postopati, ko začne carinska borba z Avstrijo. V Belemgradu in po deželi po-zivljejo se trgovci in obrtniki, naj  prekličejo vsa
naročila na Dunaji in v Budimpešti, oziroma naj pošljejo blago nazaj, svoje potrebščine pa na novo naročo v Franciji, ali pa v Nemčiji. Povsod pa se opazuje velika mržnja proti Avstro Ogerski.
In tako smo srečno dospeli tako daleč, da smo v narodno-goBjMidarskem o/.iru v jako nepovoljnih razmerah ne le z Kusijo in liumunsko, ampak sedaj tudi s Srbijo. Da, celo s svojo naj-tesnejo zaveznico, z Nemčijo, smo v carinskem oziru navrikriž. To pa je tem ozbilneje, ker vojna uprava zahteva vedno novih in vedno večjih bremen. Od kod jemati, ako gresta trgovina in obrtnija rakovo pot? In carinska borba bode v tem zmislu upli-vala. Ako Avstrija zapre svojo mejo Srbiji, bode poslednja isto storila in rnesto naših proizvodov naročila si druzih. Doslej stržili smo VBako leto s Srbijo kacih štirideset milijonov frankov, odslej utegne nam odpasti vsa ta zuatna vsota in trgovci v Budimpešti in na Dunaji bodo to močno Čutili.
Da je rečena naredba in vse, kar je ž njo v zvezi, bila jirenagljena, bodemo kmalu občutili. — Zgubili hodemo ne le svoj upliv, ampak tudi svoja trgovišča, dobiček pa bodo imeli AugleŽi, Francozi in Rusi. In kdo je vsemu temu kriv? Jedini Ma-djari, ki so v svoji narodni mržnji izdali omenjeno naredbo, ki utegne našim trgovcem in obrtnikom vsaj za nekaj časa zagreti ves eksj)ort v orijent. Ker je javna tajnost, da naši konzuli in drugi za-stojmiki v inozemstvu ne varujejo zadostno naših trgovinskih koristij, bi bilo le iskreno želeti, da bi avstro ogerski državniki prej ko prej poravnali ta spor. Ker so srbski listi začeli deloma že zmer-neje pisati, ni dvojbe, da so ta zadeva lahko spravi v pravi tir, saj k temu ni treba druzega, nego malo dobre volje in ozira na naše interese.
0 družbi sv. Mohorja.
Slovenci smemo res ponosni biti na svojo družbo sv. Mohorja, ki se je razrastla v veliko in košato drevo. Ona je šola za odraščene in je tembolj potrebna v takih krajih, kjer nam ne privoščijo narodnih šol. Ona priprostemu narodu bistri um in blaži srce, ona mu daje pouk za časni in večni blagor. S takim zavodom se ne more ponašati noben drugi narod;  —   imajo sicer podobne
družbe, pa udeležba je drugodi prepičla, in vsled tega zaostajajo tudi uspehi. Zato se ne more pre-hvaliti vrla slovenska duhovščina, ki s toliko marljivostjo ude nabira. Pa to tudi duhovščini pastir-stvo olajšuje; kajti ljudje, ki prebirajo pobožne in koristne knjige, ni.so razgrajalci, ne pobijalci, ne sleparji, ne tatovi, ne goljufi, ne divjaki in suro-veži. Take je lahko voditi in učiti. Pa tudi slovenskim politikom je to v veliko pomoč, kajti težko je verjeti in redko se bo zgodilo, da bi JMohorjan, ki bukve tudi res prebira, volil z nasprotniki naše narodnosti. Iz tega sledi, da bi moralo tako duhovnikom, kakor tudi posvetnim rodoljubom mnogo na tem ležeče biti, da se družba povsodi razširi, posebno v takih krajih, kjer so potujčevanju izpostavljeni. Veliko število udov nas ne sme motiti ; kajti največ JMohorjanov jo le v takih krajih, ki so narodno že probujeni; nasprotno so pa drugi kraji sem ter tja zelo zanemarjeni, skoro bi rekel pozabljeni: le pomislimo na beneške, na ogersko Slovence, na Zagorce v Hrvatski, ki so prav za prav tudi le bolj Slovenci, ko Hrvati! Pičlo je tudi še zmirom število Mohorjanov tik nemške meje na Štajerskem iu Koroškem. Rodoljubi, ki živijo v takih krajih ali blizu njih, naj bi iz svojega žrtvovali nekaj goldinarjev, da bi mogli ljudem bukve iz začetka zastonj dajati; ko se branja privadijo, bodo potem že sami plačevali tisti goldinar.
Pretekli teden sem bil v Celovci in sem zvedel, da je družba kupila neko hišo s precejšnjim prostorom, za novo zidanje povsem pripravnim, za 24.400 gold., ker je stara družbina hiša pretesna, in ni kraja za vse potrebne stroje. To je prav; morda bo potem mogoče, nekaj hitreje tiskati in razpošiljati, kar je splošna želja po Slovenskem. Toda gospodje odborniki so mi tožili, da so v nekaki denarni zadregi. Kajti denar od letnikov se za take reči ne sme rabiti, ampak le rezervni fond, ki se nabira iz plačil dosmrtnih udov in pa iz postranskega zaslužka tiskarne. Ta zaslužek pa ni preobilen, vprihodnje se zna še nekoliko skrčiti, ako bodo nemški konservativci svojo tiskarno napravili. Tedaj bi se dalo družbi le s tem pomagati, ko bi pristopilo veliko število d os m r tn i h udov. Kdor je še mlad in zdrav, prav pametno stori, ako
LISTEK.
S e r v u d.
(Iz zapiskov  generalnega majorja B—1\   Iz ruskega pro loži! —o.) (Dalje.)
Vse to se ie tako hitro zvršilo, da 8e po odhodu gospoda nekoliko minut nisem zavedel. Gospodar prodajaluice pa me je popolnoma potolažil, Češ, da on davno pozna mojega bodočega patrona, graščaka Ušakova, — človeka jako bogatega iu bla-gorodnega stanu. Roditelji moji, ko sem jim povedal o vsem dogodku, bili so zadovoljni.
Sledeči dan, spravil sem vse svoje reči v malo torbo in bil že ob določeni uri v hiši gospoda Ušakova. Sedel sem ž njim v kočijo in se odpeljal iz Moskve. On je Bpal po potu, jaz pa sem promišljc-val predstoječo mi bodočnost."
Po noč in dan dolgi, nepretrgaui vožnji ustavila se je naša kočija pred krasuini"\,to^nicami ogromnega gospodakega doma. Tropa slug je priskočila k vratom in na rokah nesla po stopnicah mojega dremajočega gospodarja. Dve odrasli hčeri objeli sta ga okolu vratu. Ko je bil končan prizor
sviđanja, katerega sem ja/. gledal z radovednostjo in ko se nihče u i menil edine, se obrne oče k meni in me predstavi svojima hčerama kot učitelja angleškega jezika. Na moj spoštljivi poklon odgovorili sta lahkim graeijoznim priklonom, in potem m je dvorskemu oskrbniku dalo povelje, da mi da sobo, v kateri je bival odpuščeni prejšnji učitelj francoskega jezika.
Od tega trenotka postal sem neločljiv tovariš svojih milih učenk. Zgubivši mater stali sta pod nadzorstvom najete tovaršice vedno tičeče v svoji Bobi. OČe, uprežeu v delo, jih je videl samo ob gotovih urah dneva in se ni dosti ž njima pečal. Ali se ne razume Bamo po sebi, da smo pri )>olni svobodi, sreča vati se vsaki čas in govoriti v jeziku drugim nerazumljivem , se hitro približali drug druzemu? Obe sestri sta bili prekrasni, meui osobito dopadala je manjša — razposajen, živ, vročekrven deklic. Strastno sva se zaljubila drug v družeča, zavrela nama je kri in . . . spozabila sva se! Kaj storiti? odkriti očetu in prositi ga dovoljenja v zakon, — to bilo bi toliko, kakor ločiti se na vuke, ker ta ponosui iu bladni gospod bi prej ubil svojo hčer, nego dovolil stopiti ji v zakon s katerim koli Šervudom.   Bolj in bolj se je bližal čas, da pride
najina tajna na dan. Zaman je bilo dalje odlašati, p;iročila sva se skrivaj. Pa v tako težavnem položaji ostati bilo je nemogoče. Treba je bilo pomisliti o najine j in najinega nedolžnega otročička bodočnosti, ki je imel kmalu sagledati luč sveta. Po dolgem ugibanji sklenila ava, da stopim v vojaško službo in doslužim Častniški red, misleč, da je to jedina j>ot, doseči pomiloščenje očetovo. S krvavečim srcem zapustil sem dom gospoda Ušakova in odpravil se v Moskvo. Pa da dosežem svoj namen, bila mi je neobhodno potrebnu protekcija imenitnega človeka; zato je bilo treba urin iti se v višje kroge in v te priti nisem mogel drugače, kakor kot učitelj ungleŠkega jezika v kateri koli znatni hiši. S pomočjo svojih rojakov sem dobil kmalu zaželeno mesto v hiši Jgeuerala Stala; starčku sem se na vso moč priljubil in ko je zvedel željo mojo, zavezal se je pomagati mi do službe v j)olku.u
.. l/mej števila znanih mu polkovnih poveljnikov izbral je poveljnika našega polka, polkovnika Gversa, kateremu je tudi o meni pisal. Gvers bil je pripravljen vsprejeti me k seb . Ta čas je imel general Stal odpotovati v O leso zaradi novačenja, in vzel.me je Beboj, pripeljal do Jelisavetgrada in (»d tod me je odpravil v Novomirgoroil, h Gversu. Pred-
•
plača jed>nkrat za vselej 15 gold. Če pa vsako leto sproti plača, bo plačal nemara 20, :>0, 40 ali še več rajniš do konca svojega življenja; vrhu tega ima pa jedno skrb menj: dostikrat se kdo kako leto zapisati pozabi, potem je pa žalosten in nevoljen, če bukev ne dobi. Dosmrtni udje so pa tako že zapisani, ni se jim treba vsako leto posebej zapisati; le oglasiti se jim je potreba, in knjige prejmejo brez zadržka. Družba sv. Mohorja ima po Slovenskem mnogo prijateljev. Morda ta moj spis pripomore, da jej pomagajo pri nakupu nove hiše s tem, da se jih mnogo zapiše za dosmrtne ude; saj kdor je še trden, ne bo imel pri tem nič zgube, ker mu v bodoče ne bo treba nič plačevati. Naj bi pa Bog družbi poslal tudi dobrotnika, kakoršen je bil rajni prof. Debelak, ki jej je volil lepo svoto svojega premoženja. Premožni domoljubi naj bi se sploh pri svojih volilih bolj pogosto spominjali narodnih zavodov, ter tako koristili ne samo svoji ožji žlahti, ampak tml' celemu narodu, ki je tudi nekaka daljna žlahta. Mej prve in najkoristnejše narodne zavode pa je gotovo v prvi vrsti šteti našo slavno družbo sv. Mohorja. Toraj: vivat, floreat, cresceat naša družba sv. Mohorja!
M o h o r j a n.
Politični razgled.
11«» I oaiij** <lcžcle.
V L i u b I) a u i, 23. junija. A vstrtjska delegacija posvetovala se je v soboto o pruiačuuu vnanjega ministerstva. Obolelega Kalnokvja zastopal je Szb-gyenyi. "Plener obžaloval je odsotnost Kalnokvja, ker bi želel jasuega potrdila, da trojna zveza po odstopu Bismarckovem ni škode trpela. Zlasti bi želel, da bi se o pravih smotrih ruske politike kaj povedalo, kajti javna tajnoBt je, da se je polagoma velik del ruske vojske uastami ob naših mejah, kar prouzročuje vznemirjenost. Plener govoril je tudi o Bolgariji in Srbiji ter glede poslednje izražal željo, da se najde pravi „modus vivendi".
Davki na Ogemkeni, Ker vladi ogerski vedno nedostaje denarja, začeli so na Ogerskem močno povišavati davke, posebno trgovcem. Nekaterim so povišali davek celo za 200 odstotkov. Po več mestih so že bili shodi, na katerih su je sklepalo, da bi se vladi poslale Bpoiueuice zaradi nezmernega povišanja davkov. Seveda ni upaj na, da bi take spomenice kaj pomagale.
ViA«anJs" 4l«'Z«*?v<v
Mejnavotln o razsodišče. V italijanskem senatu se je tudi sprožilo vprašanje ob osnovi evropskega mejnarodnega razsodišča. Miuisterski predsednik se je izjavil, da italijanska vlada želi, da se v Evropi mir ohrani. Sedanjega evropskega položaja pa ne gre napačno presojevati. Vedna oboroževanja kažejo, da se utegne
v kratkem rušiti mir in to mora vlada italijanska zmiro m imeti pred očmi. Italija neprestano i deluje na to' da bo ohrani eviopski mir. Vse velevlasti pa neso za osnovo mejnarodnega razsodišča. Zaradi tega pa Italija ne zgubi pogumu. Njeno delovanje kaže u j ene dobre namere, toda od želje do dejstva je velik korak. Slepili bi javno mnenje, ko bi trdili, da vse evropske razpore more poravnati razsodišče. — Take besede vodje italijanske vtianje politike nas pač ne utrjujejo v nadi, da se osnuje mejna-rodno razsodišče, dokazujejo pa, da smo imeli prav, ko smo nekoč trdili, da se poprej  tako razsodišče
stavil sem se mu, povedal prošnjo in ustopil v naš | polk kot prostovoljec z obrokom dvanajstletne službe do častuiškega reda. Ostalo je vse znano vašemu visokoblagorodju "
Končaje svojo pripoved ustane Šerviid in stoji po vojaški pred menoj. Jaz ga zopet posadim. „No,
vi ste blagodušno ravnali, mu pravim, da ste za re-šenje časti bitja, katero se vam je udalo, odločili obesiti na ramo vojaško sabljo. Pa kakor se vidi vaš sklep je bil samo hipni blisk in neste imeli do-velj trdnosti duha, da bi se bili do konca izobrazili. To malodušje je tem bolj neodpustoo, ker gre za življenje in čast ženske, ki vas tako goreče ljubi, da se je udala. Dajte mi besedo, d« 46 boste poboljšali in jaz bom vse sile napel, da vam pomagam. In pred vsem vas prosim, spravite svojo una-njoBt v red, in pridite k meni, kot dobremu znaucu, VBaki dan na obed."
Šerviid je bil vidno ginjen. Ni jedne besedice ni mogel spregovoriti in šel je od mene s solzami v očeh.
Najin razgovor je v veliko mojo radost napravil pri Šervudu jako ugoden upliv. Od tega dne se je prerodil; nehal je piti, oblačil se je ne samo čisto, ampak celo lepo, kolikor mu je vojaška za-
ne bode dalo uvesti, dokler se ne reši orijentsko vprašanje ter Alzacija in Lorena povrne Fruncoski. Munija in židjr. Vlada i uska je zauka/ala, da M! v uradih, v katerih se sestavljajo seznami vojaških novincev ali izdelujejo druga pisma, ki po z novačenjem v zvezi, ne smejo porabljati žulje Pokazalo se je, da so židje izpuščali novince in drugače sleparili, da so le svoje istoverce odtegnili vojaški službi.
Tolstoj o liismnrcku. Znano je, da veliki ruski pisatelj grof Lev Tolstoj malo drugače presoja ljudi, nego drugi ljudje. To je pokaral v svojih nesmrtnih delih. Tako je celo Napoleonu I. odrekal nadarjenost in skoro vse njegove velike vspehe pripisoval le nenavadni srrči in slučaju. Te dni je pisatelja pohodil sode lavec n Novega Vremena" in se ž njim pogovarjal o raznih političnih vprašanjih. Rekel je, da so mu zdi popolnoma nerazumljivo, da knez Bismarck tako razklada sedaj svojo politiko. On bivšega kancelarja nikdar ni imel za velikega moža. Prišel je bil čas za zjedinjeuje Nemcev ter knez Bismarck in Viljem I. stopila sta na čelo temu gibanju. Zaradi tega sta se povsod imenovala in postala slavna. Tudi Napoleon III. je dolgo veljal za ženijalnega človeka. Ljudje so že taki. Ko stopa na pozorišče človek, ki ničesar ne priznava, ga nakrat poveličujejo. Tako je tudi v zasebnem življenji. Viljem II. pa ruskega pisatelja bolj zanima. Vsak čas ima skrbi svoje in v tem je človeški napredek. Kakor so se o svojem času v Rusiji premenile razmere kmetov, ravno tako prihaja na zapadu delavsko vprašanje na dnevni red. V reanici pa ne gre le za delavsko vprašanje, temveč za najvažnejše narodnogospodarske premembe. Žal, da cesar ni na pravem konci začel. Časa za delo ni moč omejiti. V Moskovskem okraji prepovedali so delo otrokom, pa sedaj morajo delati matere. Treba je gledati, da se položaj tako preustroji, do delavcu ne bode trebalo delati 14 ur na dan in otrok pošiljati v tovarno. Le tako bi se po mnenji njegovem dali doseči ugodni vspehi.
KnezJilsmarck in cesarica Friderik. Bivši nemški  kancelar nraerava   potovati v Anglijo baje pred vsem zaradi tega, da He popolnoma spravi  s soprogo   pokojnega   nemškega cesarja   Friderika  III.    Bismarck   sedai spoznava, da   je   naoak  ravnal,   ko   je   dopuščal,  da so vladna glasila nesramno napadala cesarico. Morda pa bivši kancelar Ž njeno pomočjo hoče zopet dobiti večji upliv na nemško politiko.   Cesarica Friderik je najbrž precej pripomogla, da  se je od stranil knez Bismarck in ona bi   pa tudi najložje napravila spravo mej  njim  in cesarjem. Bismarck tembolj čuti potrebo sporazumeti se s cesarico, ker v narodu nemškem  ni našel  one opore, katero je pričakoval. Več nego dvomljivo je pa, bode li kancelar dosegel namen svoj.
Vojaške vaje reservistov v JVemeiji. Nemška vlada zahteva od državnega zbora dodatni kredit v znesku 12 milijonov mark za vojaške vaje reservistov. Ta svota je jako velika in 8vohodomi8elen Berolinski list sklepa, da se bode do aprila bodočega leta poklicalo k vojaškim vajam najmanj 700.000 reBervistov.
Ifelf/olantl. se bode pridružil pruski pokrajini Šlezvik-Holstein. Dovolila se mu bode dvajsetletna carinska svoboda. Helgolandci so jako nevoljni, d i jih hoče Anglija odstopiti Nemcem. Če tudi nemški govore, vender dosedaj neso nikdar želeli združenja z Nemčijo. — Temu, da se Helgolaml združi s Prusijo, bodo pa morda tudi ugovarjale druge nemške države. Helgolaml imel bi pred vsem biti dobro oporošče nem škej mornarici, za katero vse nemške države do-uašajo, in bi zatorej bilo opravičeno, da bi 8e temu
otoku  dalo podobno razmerje k Nemčiji, kakor se je Alzaciji in Loreni.
Angleščina pri našanih sodiščih r Egiptu.
Angleška vlada si prizadeva, da bi se uvela angleščina za poslovni jezik pri mešanih sodiščih v Egiptu. Sedaj je poslovni jezik francoski. Anglija e j.a zadela i svojo zahtevo na velike težave, proti uvedenju angleščine izrekli so hm skoro vsi evropski sodci in pravniki. Ta zahteva angleške vlade pa kaže, da hoče Anglija polagoma Egipet narediti za angleško provincijo.
Dopisi.
Iz rjutoiiiera 23. junija (Volitve.) Pri nas voli dne 27. t. m. Ljutomersko-Ormoško-Gor-njeradgooski okraj v kmetBkib občinah jednega deželnega j»oslanca. Naš kaudidat je gospod doktor Ivan Dečko. Našim volilnim možem naznanjamo, da je gosp. Ivan Kukovec, ki je bil dozdaj naš poslanec, iz proste volje odložil to častno mesto. V zRdn;em času se je namreč nakopičilo na njegove rame toliko drla, toliko skrbij, da mu ni mogoče vsega nositi. Odločno »e jo odpovedal poslanstvu in on sam je Še posebej gorko priporočal, da izvolimo namesto njega gosp. dr. Ivana Dečka. Gospodu Ivanu Kukovcu izrekamo pa za njegovo tru-dapolno in plodonosne delovanje najprisrčnišo zahvalo, ob jednem ga še prosimo, naj še vedno žrtvuje svoje moči za svoj narod, naj nam še mnogo innogo let ostane neustrnšen, v prvi vrsti boreč vodite^ Murskih Slovencev !
Ko so izvedeli naši nemčurji, da je naš kandidat gosp. dr. Dečko, obledeli so kar od jeze in od straha, pred vsemi pa naš c. kr. okrajni glavar baron Mac Nevin. Ta gospod se trudi na vse načine, da bi zaprečil izvolitev gosp. dr. Dečka. Naše volilne može moti in jih bega na vbo moč. On kot volilni komisar nagovarja jih, da bi trebalo vsakega dru-zega voliti, samo gosp. dr. Dečka ne. Dne 18. t. m. je pri Mali Nedelji, kjer je tudi bil kot volilni komisar, hotel pri pijači premotiti naše volilne može. Pa ondi se je  pošteno opekel.   Pri Mali Nedelji neso doma  babjaki in  figa - možje,  ki  bi za kozarec vina prodali svoje poštenje in svoj narod. Malouodeljčanje so kar naravnost okrajnemu glavarju odgovorili: »TiBtega kandidata hočemo voliti, katerega nam   priporočajo naši  slovenski časopisi, tistegu pa nikdar ne, ki nam ga hočete vi usiliti. Naš kandidat je gospod doktor Ivau Dečko in njega bomo tudi  volili !u Prepričani  smo, da imajo vsi volilni možje   Gornje Radgonskega, Ljutomerskega in Ormožkega okraja iBte misli ter so namenjeni tudi tako storiti. Gospod doktor Ivan Dečko ni tujec, ampak domačin.   Rojen je Središčanec ter pozna vsako našo vas,  vsak  uaž  vrh iz lastnega viđanja On je v redni pismeni zvezi z našimi odličnimi možmi; pozna vse naše razmere kakor malokdo.   Pozna  pa tudi vse zvijače in nepostavne naklepe, s katerimi bi nas radi nemčurji uničili. In baš zategavoljo bojijo  se ga kakor   vrag križa. Gospod, dr. Dečko pa je tudi tisti redki mož, ki ne pozna boječnosti nikjer; njegova nikdar mirujoča delavnost in gorečnost za svete pravice naroda našega,  znana   je po vsej slovenski zemlji. Ponosni smo, da dobimo takega poslanca!   Torej ne dajte se premotiti, volilni možje, naj vas pride pregovarjat
poved dovoljevala: službo je opravljal uzorno in v | vseh poslih, katere koli Bem mu naložil, pokazal je večje sposobnosti, osobito v zadevah tajne policije, kar jo bila,  glede moje službe, neprecenljiva lastnost v mojeh očeh.
Kmalu potem sem se srečal pri poveljniku našega polka, Gversu, z graščakom Kijevske guber-nije, upokojenim generalom Aleksandrom Lvovičem Davidovim Omenil mi je mej drugim to, da je v nas v Rusiji jako malo učenih mehanikov vsled čeBar je cena strojev za domače delo jako visoka in na-ročba zanje iz inozemstva jako sitna in trudapolna; iz tega u/.roka in pri naših sredstvih je zaman, kaj spečati, ker, če se stroj pokvari, nikjer ne dobiš mojstra, in tovarna ustavi Bvoje delo. „No, n. pr. nadaljuje, to r« je meui samemu j)ripetilo. Jas Bem našel Nemca, ki mi je mlin na vodo naredil; dokler je Nemec živel, je mlin ralel in mi donašal znatnih dohodkov; a moj Nemec umre, stroj se pokvari in mlin stoji, iu ni mogoče najti mojstra, da bi ga popravil."
Spomnim se, da se je Šerviid naučil mehanike pri svojem očetu in pride mi na misel, ponuditi ga Davidovu v službo. Poslednji vsprejme mojo ponudbo z veseljem. Poslali smo po Šerviida, ki je
prevzel mlin v popravljanje; in stvar bila je gotova. Šerviid se je nemudoma odpeljal na posestvo Davidova, v mestece Kamenko, prebil tam več me-Becev, spravil mlin v tek in se vrnil k polku.
Po tem se je s prejšnjo marljivostjo poprijel dela v pisarni, me obiskoval vsak dan in vse storil, da bi mi pokazal svojo udanost in hvaležnost. Jaz pa sem zapazil v njegovem občevanji z menoj nekaj novega, nekaj skrivnega, v besedah neko nerazumljivo dvomiselnost. Vender se nesem za to poBebno zanimal in kmalu se mi je ponudil nov slučaj ska-zati mu uslugo.
Bugskega ulanskega polka poveljnik bil je pol-kovuik Gvers drugi, pravi brat mojega poveljnika. Vsled ovadbe, katero je jeden izmej častnikov zoper njega naredil, se je ta čas na povelje koruega poveljnika upeljala preiskava, ki je prouzročila jako neprijeten preobrat, ker je mnogo častnikov pripadalo k sovražni mu stranki. V takih okolščiuah je Gvers, ker ni našel okolu sebe Človeka, na katerega bi se mogel zanašati, prišel k bratu s prošnjo, naj mu preskrbi kacega izkušenega delavca in veščaka zakonov. Gvers drugi, po naravi len in malomaren, sovražnik vsega, kar se je reklo delo, je bil jako nevoljen nad motiteljem pokoja svojega, in da bi se
#
i:nUiga „Movenskenn* Narodu'* št. 141 23« junija
ID-uLX2.a,jsl?:a. "borza,
dne 23. junija t. 1.
(Izvirno teb-grafično porcćilo.)
včeraj    -- dane*
Papirna renta.....gld.  «8 60     — gld. MS:".")
Srebrna renta......8»-—     —   ,    *9 10
Zlata renta.......109 35     —   „ 10986
5°/0 marčna renta ....     ,   lOt-25     —   n P* 120
Akcije narodne banke   .   .     *   969*—     —   ., <*7u
Kreditne akc.je.....n   304-—     —   H 30250
London........ „   117—    —   , 110*96
Srebro........ n     —**—     - -   n    —-
Napo!......... n      9*0»/| —   . &31
C. kr. cekini ... •     »      6*64'/, —   n 555
Nemško marke.....n     W*R0     —   n    67 60
4°/0 državne srečke iz 1. 1854      25 ' gld.   133 gld. — kr.
Državne srečke iz I. 18W 100   ,     I7tf „   75 n
Ogerska zlata renta 4°/0.......103 „   40 ,
Ogerska papirna renta 5<>/0......99 „   80 „
Dunava reff. srečke 5°/0  .   .   .    100 gld.   181 „     -- „
Zerulj. obč. avstr. 4»,/„ zlati zast. listi .   .117 „   — „
Kredi me srečke......100 gld.   185 „   50 „
Rudolfov« srećke..... 10   „       19 „   50 „
Akcije anglo-avstr. banke ..   .    120    _     153 „   25 »
Tramuiway-društ. velj. 170 gld. a. v..   .   .   221 „   — „
puškar (j-u—17>
v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
priporoča »MiUnvisinc dobre pušk« iz svoje dolav-uice. Ob jednem naznanja, da tudi prenareja kresno pujko na puSke zadovko | Ilinterladcr) in prevzame druga popravila po najnižjih centih.
Cenike s podobami dopošllja brezplačno in franko.
reete a 1 ili
Vsaka srečka vel da za      obe 3 žrebanj}g.
Seznam dobitkov za obe žrebanji. (505—3)
Drugo žrebanje 15. oktobra 1800. I dobitek 50.000 qld. vreden
Prvo žrebanje 14, avgusta 1890. I dobitek 50.000 □Id. vreden
1		5000
1	n	aooo
1	n	lOOO
S	n	soo
5	n	900
10	n	lOO
20	n	ftO
50	n	90
200	»	io
2000 dobitkov
n	n	1	n	aooo
»	n	1	n	9000
n	n	1	n	IOOO
»	n	2	n	aoo
n	a	5	n	
n	n	10	n	
n	n	20	n	50
n	n	50	n	
razstav, srečk		200	n	IO
n		2000 dobitkov i>		
CDrhi/r m 1 Uprava razstavine loterije, OKlUKL a I flld I      DunaJ? IIm rotu„da.
Srbske
o boju na Kosovem.
Iz zapuščine
Ivana Mohorčiča.
*w-
V Ljubljani.
Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „Narodna Tiskarna" 1889.
Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki so zanima za so-brate Srbe in njih pesem, dobro došla.
Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po posti 32 kr.
Vozni red državne železnice
veljaven od 1. junija P9o. Osobni vlaki.
Postaj o
Ljubljana, j. ž. <idb. Ljubljana, d. ž. „ Vižmarje   . . .Medvode .
[.oka......
Kranj.....
Sv. Joit (m. p.)   . . Podnart-Kropa . Otočo (in. p.) . Radovljica (m. p. Lesco-Bled. Žcrovniea (m. p.). Javornik    . .
Jesenice.....
Dovje.....
Kranjska Gora . Itatcčc-Bcia Poč . Trbiž    .   .   . prih.
Št. 1718	Št. 171*	Št. 1716	Št. 1713	Št. 1734
l"> uoči	zjutraj	dopol.	popol.	i»e6er
12* .".	t; -.i;,	11*40	4 25	6-10
12-09	«49	1145	4-30	«14
18*19	7-00	11 -66	4-11	«24
18*81	7-12	1207 1	■i 68	«•3«
12 45	7-2»;	ta 81	5 07	«•49
HM	7 43	13-88 1	6 24	7-0«
l 00*	747*	ta 48*	B-89*	711*
1-21	8*08	12-58	5-44	7 25
1-2«*	k 09	l 04	6 50	731
1-40	8*88	1-18	6*08	7*44
1-47	8*80	t*aa	6*19	749
1*8	841	1-89	6*38	Bvočor
'2 07	«•:".( >	1-48	6*88	
8*16	9*00	1*69	6*49	
2-34	9*80	2-18	7-01	
3-01	9*46	8*46	7-2«	
3-Hi	10-00	3*00	7*40	
3-33	10-1 «	8*16	7-55	
z.jutr.ij	• 1 ■. 1... 1	popol.	»večor	
Trloiž-ILij-ULlDlja-rLSt.
Osobni vlaki.
Postaje	Št. 1713	Št. 17lr.	št. 17U1	Št. 1717	Št. 1733
	zvočor	popili.	zjutraj	zjutraj	zjutraj
Trbiž    .   .   . odli.	«•03	115	826	2-30	
Ratečo-Bcla Peč . .	«•20	1-33	841	2-47	
Kranjska Gora	6*86	1-47	8-55	302	
Dovje.....	7-02	a-17	9-21	8*86	
	7*84	8*89	940	3-4«	
Javornik ....	7-31	8*46	9*46	8*68	
Žerovnica (m. p.). .	7-40	3*66	9*66	4-01	
Lesce-Plod.	7-58	810	10-0«	414	8-35
Radovljica (m. p.) .	8-05	317	1012	4*80	8-41
Otoče (in. p.) .    . .	8*18	3 30	10-23*	4-32	8-52
Podnart-Kropa   . .	827	8*89	10 30	4-40	8-59
Sv. Jolt (in. p.J   . .	8*89*	3 51*	10*41*	4-52*	910*
	8-47	358	10-47	4-59	9T«
Loka......	9*04	4-14	11-02	5 14	9-31
Medvode ....	■J-18	427	11T5	5-27	944
	9*80	4-40	11-27	5-39	9-5«
Ljubljana, d. ž. prib.	941	449	11*86	5-48	1005
Ljubljana, j. ž. „	9-45	4*69	11-39	5-52	10*08
	1 zvečor	popol«	dopol.	zjutraj	dopol.
Opazka: Vlaka št. 1724 in "it. 1723 vozita le od 15. junija do uštovši 16. septembra. — Vlaka it 1718 in fit. 1721 vozita le od 15. junija do 16. septembra vsako sredo, sobote, nedeljo in praznik.
* Vlak ostane na teh postajali le, ako je potreba.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Bcman.   CeSki  spisal Vacalav lleiii'N-Tfebi-esItv. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 523 struni j. Cena 70 kr., po poŠti ho kr.
z vsemi državnimi izpiti, želi hnIopiti v kil|«lnlilcO ali otlvctiiiMko piNitrno. — Odgovor pod črko I", na upravu i št vo „ Slovenskega Naroda". (510 —2j
Razglas.
V občini Škofjivesi se takoj odda v najem
občinska hiša
obstoječa v gorenjem nadstropji iz 3 sob, kuhinje in podstrešja (dil) in spodaj iz kleti in drvarnice. — Hiša, katera je na novo zidana in prostorna, leži v okolici Škofjivesi, 1 uro od Celjskega mesta in pol ure od Vojniškega trga in je sposobua za vsako obrt, kakor za krčmo, trgovino, mesarijo itd. ter je ob veliki državni cesti, držeči z Dunaja v Ti-Bt. — Najemnina in drugi pogoji se zvedo pri županu te občine. (511—1)
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
Gotovo in hitro uplivajočo sredstvo px-oti kurjim oeeNom, žuljem, tako imenovani trdej kozi na podplatih in petah Proti bradovicani in vsem drugim trdim praskOM ko/«. — Uspeh zajnnuen. — j|ty  Cena škatljici 60 kr. a. v.
Glavna razpošiljalnlca:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidliiigu pri Dunaji.
PriBtnega imajo v I Ju blinnl J. Swo-boda, U. pl. Trnkoczy, O. Ploooli, L. Gretel* v ltu. «Iol loveiu S. pl. Sludovič, P. Ilaika; v Kuiuiilku J. Močnik; v Celovvl A. Egger, W. Thurmwald, J. Birubacher; v Brezah A. Aicliingor; v Trgu (na Koroškem) (J. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Knm p f; v WoI iMbersu A. Huth; v tioriel G. B. Poutoni; v Kranj i K. Šavnik; v Itaugoni C. E Andrien; v Idriji Josip Warto; v Ka<lovlii<*i
A. Roblek; » €eljl J. Kupferschiuid. Ta obliž  uoblva ne le v jeunej velikosti po »O kr.
Pristen muho. če imata navod ii. obbž varstveno znamko in podpis, ki jo tU zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: ,,1- I^uHerjev ubliš (UaAtt'r) za t ur i >(<"'. (471—S)
Vozni red c. kr. priv. južne železnice,
veljaven od 1. junija 1890.
Z ■ >ii*i;tj;i  v Tr-sšit.
'ostaje
Brzovlak
Poštni vlak
Mešani vlak   Osobni vlak
Dunaj
Miirzzuscblag (iradeo . Maribor . Celje .   . . Laiki trg. Kimske toplice Zidanimost . Hrastnik. . Trbovlje Zagorje . . Suva . Litija.   . . Kresnice. Laze ■ Zalog.   . .
Ljubljana
Borovnica .
Logatec . .
Rakek   . . Postoj ina
Št. Peter. . Divača .
Nabrežiua .
Trst .   . .
Odhod
Prihod Odhod
Prihod
8-15	zvečer	730
11-45	po noči	10-55
1-37	n	110
2-5«		22«
4-24	zjutraj	3-44
	—	3-57
	—	4*06
4*56	n	4-23
	_	440
	—	44«
	—	504
6-04	n	5-40
6*09	n	5 45
		«•12
7-—	n	6-42
		702
7-33	n	715»
755	n dopol.	7-41
8*20		815
903	n	«>04
9-28	n	9-30
120	popol.	8*45	zvečer	
5-41	ti	1-50 po noči		5-55
9 25	zvečer	5-50 zjutraj		10*60
11-40	po noči	8-00 dopol.		2-36
1-54	it	1018		5-58
2-n	n	10-34		«21
2-23	n	10-45		«•38
247	n	11-27		709
301	n	11-40	n	7 28
3-10	n	11-40	n	7 41
310	n	11 57	popol.	7-53
334	n	12-11		814
3-47	n zjutraj	1222	n	8-30
4 —		12-31	n	8-48
415	n	1248	n	9-13
4-27		12-50	■ ji	9 80
4-40		111		9-48
4-55	_	1-19	n	10-20
5-31	n	1-53		11-21
0 13	n	2-34		12*80
«•43	n	8*08		1 22
7 05	» dopol.	8*24		1-58
8-05		3 55	n	248
8-4«	n	4-33		8 59
9-52	n	5-41	n zvečer	5-40
10-28	»	«•17		6-30
zjutraj		—
dopol.		—
popol.		—
	G-~	zjutraj
zvečer	6-20	
n	6-34	»
n	«•53	n
	7-09	n
t?	7-20	n
n	7 30	
it	7-47	d dopol.
b	8-03	
ji	8-18	n
ji	8-3«	n
M	8-50	»
7)	9-05	n
po noči		
n		—
n		—
		—
n zjutraj		—
n		
las Trsta um. I >iinnj.
Postaj e			Brzovlak				Poštn	vlak		Mešani vlak		Osobni vlak
Trst.......		Odhod.	8-— zvečer	71C	zjutraj	9-55	dopol.	«•20	zvečer	8-10	zvečor	
Nabrežiua.....		u	8-43 „	7-42	«i	10-51	ti	711	it	9*86	ii	—
Divača......		it	9-3H „	8 35	dopol.	11-5«	n	8-23	ii	11*31	po uoči	—
Št. Peter.....		.t	101« po noči	9 12	ii	12-5«	popol.	9 15	ti	12 58	it	—
Postiij ina.....		ti	10-35 „	9-33	ti	1-21	11	9-42	ti po noči	1-39	ii	—
Kakek ......		ti j	—	9-48	ii	1-39	tt	10 03		211	it	—
Logatec......		>i	1107 „	1007	ti	2 02	11	10-27	it	2-53	ii	_
Borovnica.....				10 30	n	2*80	II	1101		3-43		_
Ljubljana.....	i	Prihod Odhod	11-50 „ 11-66 „	t0'65 1 Iz-	it ti	303 311	11 II	11*82 12-30	tt n	4*37 5—	zjutraj ii	« — popol.
Zalog.......		i>				324	tt	12-43	ii	5-18	•i	«•1« zvečer 1
Laze.......		m	—		—	8*86	11	1255	ii	5-37	tt	«•30 „
Kresnice......		n			—	3-49	11	1-10	ii	557	•t	«48 „
Litija.......		B		li-35	it	4-01	II	1-24	it	«•14	ii	7 04
Sava.......		>i i	—		—	4 12	It	1 86	n	ti :;n	ti	718 „
Zagorje......		ii		11-54	ti	4 2«	tt	1-50	t«	«•50	n	7-35 „
Trbovlje......		"	—	12*01	popol.	434	II	1-59	ii	7-02	it	7-45 ||
Hrastnik......		n	—		—	4 42	tt	2 08	o	71«	»t	7v« „
Zidanimost.....		it	1-08 „	12-41	tt	5-03	It	2-30	tt	7*46		8-16 „
Kimske toplice   .   . •		ti		12-52	it	5-15	II	2-43	n	8*08	dopol.	8-31 „
Lastdtrg......		ti	—	102	t»	5-2«	II	2 55	it	8-20	n	8*45
Celje.......		it	1-38 „	117	»t	5-46	11	3-1H	ii	8-49	ii	9 04 zv. Prih.
Maribor......		t«	314 „	2-35	it	8-02	zvečer	5-45	zjutraj	12-27	popol.	—
Oradec......		tt	4'34 zjutraj	3-58	it	102«	po uoSi	811	dopol.	4-40	11	—
Miirzzuscblag ....		ii	6*69 ,,	ti-14	zvečer	2-12	tt	11-57	,.	9-40	zv. Prih.	—
Dunaj.......		Prihod	9-50 dopol.	9*30	it	«•40	zjutraj	4 —	popol.		—	—
003^38
o
rt > o JB
—
rt
O
(1)
(TJ H
(!)
H O
rQ •rl
H
(o
•I )
I—I
O (D
{> O
rH
(D
O
4-» (I)
H
O •H
H O
P« Pi
ZAKUPNI^ RAZGLAS
zaradi zagotovljenja predmetov kruha, ovsa, sena, slame, drv, premoga, koaksa in sveč za leto 1891.
Zakupna obravnava bode
a
t3
S
■
1
> o
.O
i s
a> »H
E 2
00
o
za zakupno postajo
o)
o
^4
Za čas
od
do
f
7"
o O A
d) *
0 I
C/2
• 2
OJ nj
S B
H ^ O
r~ c
•H =
fina) H c w
(5
n iS i
C
3C
(3
•r->
Gradec
Schatt-leiten
Bruk ob M.
Ljubno
IVI are in
Judcnburg
Strass
Radgona
Maribor Ptuj Celje
Ljubljana Toplice
o
(D
> 0
H
(D
0
5»
Celovec Št. Vid ob C Beljak Trbi± Malboret
Predil
(zapor soteske) 0
Jezernica
(zapor doline pri Raiblu)
Bovec
z zaporom Bovške doline
Wolfsbcrg
Št. Peter
Jezernica
a
(D
S
o
-M
9D
01 |<M
s r. T*
II
ta
55 ^
o S
.HO"* H   • ^
S s
•r->
p
Trst Koper
Gorica Gradiška
Pulj
C
(D
pO
(KI
(K
H
e3
► ■
H
5)
—
-
bi
ti
M
Za		nastopne približne preskrbovalne potrebščine posadkinih čet, zavodov in deželnobrambovskih oddelkov																	Približna tekoča letna potrebščina znaša										
			na da		n		i	'/«-letno				nam		e s	e c							slame za							
kruha	ovsa		sena a			slame za				P o	leti														'Si	M			
H	a					ikopo	steljo	postfljr							P o	zimi									a	41	rt		>^> m E
840	<X> 1 co 1		3400 j	45O0	5600	850 1 i	1700	>	i!	r3				—*■ i 1 1	m is	i _			rt -a 1	rt CD > o	sena						:emog	koaksa	arin-s
			g *	a m o v				i centi	drv	a	remogi	oaksa	sveč	drv a		•emog«'	rt (d rt o	sveč	M			&opo	3teljo	ostelje		rv			■ -t-> m
			P c	i   r   o i	j			terskil	282 kg	423 kg	P*			282 [ kg!	423| kg!		M								0				
				'    1    K* J				■ S	kubičnih metrov		metersk. centov :		kg	kubičnih metrov 1		metersk. centov		kg	porcij	meterskih centov					kubičnih metrov		meterskih centov		kg
—			392	281	72	72	745	514	65		402			265	—	1870				—	10802	221	4560	2042		1980	13632		
—			—		—	_	—	\		Vi	—				3	—	-	—	—		—		—	—		21	—		
—	7		—	7	—	—	7	35	_	8				!	29	—			—	85	114		43	105		222	—		
—	2		—	2		—	2	7 Vi 5	3		10			5i	—	30	-	—	—	24	32	•	12	21	48	—	240	1_^ [	—
—	3		—	3		—	3			J */■ 1 11	—				4	—	-	—	""I	37	49		19	17		30	—	1	\ —i
—	5		—	5	-	—	5	42			38				6	140		—		61	81		31	120	—	45	1068	—	
—			151	4	-	—	155	20	2		18		—	i 2	—	65		—			1914	-	948	60	24	—	498		
			53	l 83;		—!	136	33		10	1 _i		-|	|	30J	— •		—	—	L.	1994	—	833	99		240	—	—	
—			500	100	—	—	600	200	38	5	80	—		38	100	300		—	—	—	7740		3672	600	456	630	2280		—
-	5	5	5	5	—	—	10	90		18	—	_	—		65	—		—	—	|154	144	—	62	270		498	—		
-	10	— •	—	10	—	—	10	60	•	2	40 i	-		—	10	200			—	123	164		62	180	—	72	1440		
		_	55	133			188	220	5	30	135			15	170	550				i	1 3000		1200	660	115	1210	4100		
—																						*							
	—		225	120			345	220		—	25	—	—	_	—	80			—		4763		2140	660	—	—	630		
			153	8	_		161	20	3	2	—	: -		9	6	—	—	—	—		2030		999	60	72	48			
—		—	459	32 tu			491	100	—	10	30	-			22	140	-		—		6222		3046' 1	300	—	192	1020	—	
—	5		—	5	_		5	45	15	10		-		50	33	—	-	1		61	82		81	135	390	258		—	
—			—				—	10	9	6	—	; -		13	9		-		—	—	—			30	132	90		—	
		—	—	—	—	—	—	2	3	2	—■	1		9	i i ' 6			—	—		—		-	6	48	72	—	—	—
—	—i		—	—	—	—	—	2	3	2			—	9	6	—	-		—	—	—	—	■	6	48	72		—	
—	—	—	—	_	—	—	—	2	3	2	—		—	9	6				—		—			6	48	72		—	—
159				j _			__		_		_				_	_	_	—	.—	—	_		-	_	_	_	_		
	1		i5r.	8	—	—	161	20	6	•i			—	15	10	—	-	—	19O80	■—	2030	_	999	60	126	84		—	—
—			—	50	i	—	50	250	—	145	50		1 3		305	200	50		—	—	821	—	310	750	—	270ol 1500		360	48
—			I —		, _	_	—	1 5	—	1	—		—	—		—			—		_	—	—	15	—	36J — 1    • • • I		—	
—			bi	» 1(M	1 —	—	157	150 C			31 >	>				8( J —	) —	j	-i		2400	—	1000	450 18	—	3fi	660		
—	_	-L.		—		_	41	> 50»	—	1	—	_	—					_	-1		—	—	250	1500	—	—	—		
—	-	■ —	\	—		i		—	—		20(	) —				j 40(	) —	- —	J	\l		—	— .		—	—	3600		
S 1» c c i j a I u I   |i o £ « J I :
1. Za postajo Gradec morejo se alternativno staviti tudi ponudbe za eventuelno zalaganj« letne potrebščine vseh predmetov, izvzemši drva in premog. Pri zalagalnih ponudbah imajo bo ustaviti cene, uštevši užitnino in druge davščine, za meterski cent.
Za oddajo so določeni nastopni oddajni obroki: za predmet seno po 1500 q v mesecih avgust do konca novembra 1890, koncem mesecev decembra 1890 in j;».nUYrti*ja do 1891 po 1000 r/ i« koncem mesecev februarja do maja 1891 po 700 ^5 slamo za steljo 000 g v meseci avgust-, v mesecih september 1800 do aprila 1891 po 400 q in v maji 1891 860 q\ za slamo za postelje v mesecih avgust, december 1890 in april 1891 po 672 (£\ za slamo za skopo po 60 g v mesecih avgust? november 1890j januvar 1891 in 41 q v meseci marci 1891. Pošiljatve za avgust 1890 morajo fie vsekakor Jo 13. t. m. Oilpiavitn V ostalem pa veljajo za take ponudbe določbe, ki se nahajajo v na ogled razloženem zvezku pogojev za pogodbeni kup.
2. V Gradci se izgovarja oddaja Wieserskega svetlega premoga za c. in kr. garnizjsko bolnico št. 7, in sicer mesečno po letu po 17 in mesečno po zimi po 122 q, potem za c. in kr. infanterijsko kadetno šolo v Liebenau-u in sicer mesečno po letu po 40 in mesečno po zimi po 125 q,
3. V Gradci se more zakupniku v porabo prepustiti erarično shrani.šče za seno in slamo proti letni najemnini 360 gold., in proti zavarovanju za čas najema in soporaba eraričue centesimalne mostne tehtnice proti plačilu odškodnine za obrabo, katere visokost se pogodi.
1. Za postajo Maribor se vsprejemajo tudi alternativne ponudbe na eventuelno zalaganje letne potrebščino predmetov seno, slama in drva, pri čemer so določeni sledeči oddajni obroki: za predmet seim> v avgustu 1890 1400 q, od septembra 1890 do konca aprila 1891 mesečno po 700 q in v maji 1801 ostanek 740 q\ za predmet slama za steljo v avgustu 1890 600 g, od septembra 1890 do konca aprila 1801 mesečno po 300 q in v maji 1801 ostanek 672 q; za predmet slama za postelje v avgustu 1800 30O J, v decembru 1890 200 q in v aprilu 1891 ostanek 100 q; za predmet drva v avgustu 1890 150 m3 trdih in 1O0 m3 mehkih drv, od septembra do konca novembra 1890 po 120 m3 trdih in 100 m3 mehkih in v decembru 1890 ostanek 120 m3 trdih in 56 m* mehkih drv. Za take ponudbe veljajo določbe, ki se nahajajo v zvezku pogojev za pogodbeni kup, razpoloženem na 'ogled.
2. Za tretjino potrebščine premoga v Mariboru se zahteva boljša vrsta nego je Lan ko viška.
3. V postajah Maribor, Cel|e iit l*tuj more se zakupovalcu za zakupno dobo prepustiti v porabo shranišče za seno in slamo v Mariboru za 360 gld., v Celji 100 gld. in v Ptuji 60 gld. letne najemnine in proti zavarovanju ^teh predmetov. Nadalje se more zakupniku za drva prepustiti v porabo erarični drvnik v Mariboru proti letni najemnini 100 gld. in v Celji in v Ptuji proti letni najemnini po 50 gld.
1. Za potrebščino infanterijske vojašnice v IJiiblJaui se vsprejemajo tudi ponudbe za koaks in za garnizijsko bolnico št. 8 ponudbe za Ljubljansko šoto.
2. Za topniško ekvitacijo, ki se osnuje v Jhjiibljani na čas od 1. oktobra 1890 do 30. aprila 1801 s približnim številom 80 konj, mora zakupnik preskrbeti potrebščino po zakupnej ceni.
Zakupniku za drva za postajo Iteljalc more se proti letni najemnini 6 gld. za pogodbeno dobo erarični drvnik prepustiti v porabo.
1. Zakupna oddaja drv v Trsi u začenja se še le, ko se porabijo sedanje režijske zaloge.
2. Za to postajo vsprejemajo se tudi eventuelne zalagalne ponudbe za 900 m3 trdih drv (uključivš ' potrebne drogove) in so oddajni obroki tako le določeni: v mesecih januvar do marca 1891 po 300 m*, natan-čneji pogoji za to zalaganje se nahajajo v zvezku za pogodbeni kup razpoloženem na ogled.
1. Za postajo Gradiško morejo se*staviti tudi alternativne ponudbe za eventuelno zalaganje letne potrebščine trdih drv, o cenah se nahajajo natančneji pogoji v zvezku pogojev za pogodbeni kup.
2. Zakupniku v Gorici moreta se prepustiti v porabo erarični shranišči za seno in slamo za pogodbeno dobo proti letni najemnini 180 gld. in zavarovanju teh predmetov.
1. Za i>o»1ajo I*ulj vsprejemajo se tudi ponudbe za zalaganje 740 ? sena, mej tem 58 q stlačenega sena, 860 q slame za steljo, 150 «z£slame za postelje, in 2800 m3 trdili drv a 423 kg.
V ponudbah za seno in slamo se mora izrecno povedati, če se glase za stlačeno ali zmešano seno ali slamo, natančneji pogoji nahajajo se v zvezku pogojev za pogodbeni kup razpoloženem na ogled.
Opa-zlca: Razen poprej navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščine za četna koncetrovanja v zakupnej postaji, z morebitno 25° 0 večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopustnike, rezervnike in deželne brambovce po aktuelnih cenuli.
Potrebščina za prehode ima se ponuditi po točki IV. zvezka pogojev.
Splošni pogoji.
1. Pri teb javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponudbe. Narejene morajo biti po priloženem formularji in imeti kolek za 50 kr. za polo. Zapečatene ponudb« imajo zgorej omsnjene obravnavne dni vsaj do 10. ure dopoludne doiti pri dotičnih vojaških oskrbovalnih magacinih (točka XVII zvezka pogojev), na poznejše ali v brzojavnej obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kakej ponudbi cenina postavka v številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek v pismenih za pravi. Vsakej popravi v ponudbi pridejati ima ponudnik svoj podpis.
2. Natančneji pogoji se lahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne pri dotičnih preskrbovalnih magacinih ogledajo, kjer leže nalašč za to obravnavo v dveh jednako se glasečih listinah napravljeni zvezki pogojev z dne 18. junija 1800 na ogled. Zvezki pogojev dobe se proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri vseh vojaških preskrbovalnih magacinih, na željo tudi po pošti.
3. Vsak ponudnik, izvzernši podjetnike v pogodbeni zaveznosti stoječe, popolnem preverjene in obravnavalnej komisiji znane kot zmožne in zaupne, ima ne oziraje se na njegovo kavcijo o zmožnosti in zadostnem premoženji za prevzetje navedenega podjetja dobiti soliditetno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima protokolovano firmo od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnega oblastva, katero spričevalo ne sme biti nad 2 meseca staro in ima na prošnjo podjetnika pri trgovskej in obrtnej zbornici, oziroma političnem oblastvu vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnemu vojaškemu preskrbovalnemu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika.
4. Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mora zagotoviti svojo ponudbo s 5°/0 varščino od vrednosti, vse za oddajo določene množine. Varščina se ne sme pridejati ponudbi, temveč se mora s ponudbo v posebnem kuvertu tako odposlati, da varščino opravičenec lahko prevzame, ne da bi odprl zapečateno ponudbo. Varščini je pridejati tudi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi specifikovati. Občine so ulaganja varščine in kavcije vsekako oproščene in se kakor tudi kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na razpisano zakupno preskrbo vanje vojaških potrebščin. Ti imajo prednost pri jednacih ponudbah pred drugimi podjetniki. Producentom se more oproščenje ulaganja varščine in kavcije dovoliti le za predmete, katere sami proizvajajo; izjaviti pa morajo v ponudbah, da za spolnjenje prevzetih zavezanostij jamčijo s svojim premoženjem. Na ponudbe, v katerih se izgovarja ponižanje kavcije, ki se ima po predpisih uložiti, se ne bode oziralo.
5. Skupne ponudbe, to je ponudbe, v katerih se izgovarja, da se prevzame preskrbo vanje kakega predmeta le, če se hkratu dobi oddaja jed-nega ali več drugih predmetov ali oddaja predmetov za več postaj, dopuščajo se le: a) za predmeta kruh in krma v postajah, kjer se potrebuje krme le za deset konj, b) za vse predmete krme v postajah, v katerih ni več, nego le jedna baterija ali jeden ekskadron, c) za predmeta seno in slamo v vseh postajah in d) za drva in premog v vseh postajah. Pa tudi te skupne ponudbe smejo se staviti le za jedno postajo s konkurečnimi kraji.
V Gradci, dne 18. junija 1890.
6. Oddajati ima se predmete neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati. Slama za postelje in kurivo morajo r.akupniki četam do-važati v njihova bivališča. Za prevažanje predmetov v konkurečne kraje mora se v zmislu točke XVII. zvezka pogojev staviti posebno ponudbo, ker sicer bi se zmatralo, da je prevažanje obse/eno že v ponujenih cenah. Pri jednacih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost.
7. Ponudniki se odreko, da ne zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o vsprejetji ponudbe morala držati v § 862 občnega državljanskega zakonika, potem v članih 318 in 319 avstrijskega trgovskega zakona določenih obrokov, v katerih se je izjaviti, će se vsprejme ponudba.
8. Oddaja preskrbovalnih potrebščin ima se praviloma vršiti v nastopnih obrokih. Kruh in krma od 5 do 5 dnij, slama za postelje v ja-nuvariji, maji in septembru vsacega leta, kurivo vsacega 1. in 15. dne vsa-cega meseca. Če krajevne razmere in interes čete brez večjih stroškov za vojaški erar dopuščajo, morejo se razpisani dobavni obroki za krmo raztegniti na 10 do lf> dnij.
9. Kruh oddajati morajo načeloma peki. Kruh se ima izdelovati iz ržene moke. Le v postajah Trst in Gorica se v mesecih juniji do septembra kruh peče a 'a ržene, 1/a pšenične moke v družili osmih mesecih pa iz a/3 ržene in »/, pšenične moke, v postaji Pulj vse leto iz l/, ržene in Vi pšenične moke, z dodajo 140 gr kumene na 9 moke. Poleg ponudbe za zakup kruha, bodo se vsprejemale tudi ponudbe za izdelovanje kruha iz erarične moke po civilnih pekih in se morajo v poslednjem slučaji glasiti ponudbe na plačilo za peko od meterskega centa popečene moke uštevši sol,
j    drva, svečavo in oziroma tudi kumeno.
10. Cene za zakup staviti se imajo uštevši užitnino in druge davščine: od porcije kruha iz 840 gr, od. porcije ovsa a 3360 gr, od porcije sena a 5000 gr, od porcije slame za skopo a 850 gr, od porcije slame za steljo a 1700 gr, od meterskega centa slame za postelje, od kubičnega metra trdih ali mehkih drv z izrecnim označenjem vrste, od meterskega centa premoga, pri čemer se ima povedati iz kakega premogovnika in kake lege da je. Kjer premog glede gorivne sile ni znan, mora podjetnik pred obravnavo prositi, da se odredi kemična analiza. Ponudniki, ki stavijo svoje ponudbe za seno, morejo jih alternativno staviti tudi za otavo. V tem slučaji morajo za vsak teh predmetov posebej povedati ceno v svoji ponudbi. Namesto mehkih drv morejo se ponuditi tudi trda. Ponudbe za mešana drva so izjemno dovoljene le tedaj, če je zaradi lokalnih razmer težavno preskrbeti le jedno vrsto drv, in ponudnik ima določno povedati odstotek pri mešanih vrstah drv. V slami za steljo biti mora, če mogoče, 1 /4 otepne slame, in se lahko ponudi kot celota po jednej ceni ali po obe vrsti zase (kot otepna in kot strojna |zmedena] slama) in po posebnih cenah.
11. Zakupniki so izključeni od olajšav železniškega vojaškega tarifa.
12. Vojaška uprava pridržuje si pravico, da sine oddati kake morebitno razpoložive zaloge mej pogodbeno dobo. Zakupnik mora rezervne zaloge sam, katere mora imeti, hraniti v stlačenem stanji.
13. Vsak ponudnik ima v svojej ponudbi  izrecno izjaviti, da se
podvrže določbam za to obravnavo pripravljenaga zvezka pogojev dto......
z dne 18. junija 1800. Ponudbe, ki obsegajo krajšo nego 1-Jdnevno zavezanost, se odklonijo.
14. V postajah, kjer oddaja predmetov za krmo ne presega potrebščine za 15 konj, se mora nje oddaje v sporazumijenji s c. in kr. četami se zagotoviti akordnim potom.
Upravna komisija vojaškega preskrbovalnega magacina.
]^ o ri ri cl t> e ri i   formul ar.
Formular za kuvert ponudbe,
meterski cent
rt C H cđ
Hi _t_i > 00
>
C. in kr.
vojaškemu prtskrMoemi magacinu
Ponudba vsled razglasaza zakupno obravnavo z dne .................
Jaz podpisanec izjavim s tem vsled razglasa št. 100 Gradec z dne 18. junija 1890, da hočem
oddajati zakupnim potom za zakupno postajo .................................................................-.................................. s konkurenčnimi kraji
porcijo kruha a. 860 gr po...................... reci:
ovsa a 33G0 gr po....................... kr. reci:
sena a 5600 gr po ___________..... kr. reci:
slame za krmo (nepoškodovane ječmenove in ovsene slame) a 8400 gr po ........................ kr. reci:
slame za skopo (ječmenove, ovsene, pšenične, sorščine ali kopne slame)
a 850 gr po ....................... kr. reci:
slame   za  steljo   (strojne   ali   zmešane   slame,   četrtina   stepne slame)
a 1700 pr po ......................... kr. reci :
slame za postelje (otepne slame v celih bilkah) po ......................... kr. reci:
1 kubični meter trdih bukovih (mehkih) drv, neplavljenih po --------............... gld........................... kr. reci :
1 meterski cent premoga iz premogovnika ............_......—......................... premogove jame .................................................. v .................................................. po 2 kr. reci : '
za čas od____ ________ do__________................................. 1890, preskrbovanje prehodov  po točkah .... zvezka pogojev  preskrbovati in za ponudbo
jamčiti s priloženo____........................... varščino .....------------- gld.................-.......     kr. obstoječe iz _......._............................. - , ..
Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, vsaj v 14. dneh po uradnej objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaškej upravi pravico, ko bi to opustil, da sama to dopolnitev izvede s pridržavanjem zakupnega zaslužka.
V ostalem se podvržem razen pogojev naznanjenih v razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev napravljenem za razpisano obravnavo ato. „„........................... z dne 18. junija 1890.
Kakor vidno iz priloženega odloka...................._________v ................................................- se je moje solidnostno in zmožnostno spričevalo neposredno oddalo vojaškemu pre-
skrbovalnemu magacinu.
I. dne 1800. I. I. stanujoč v L
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
Peter ali Pavel. Pogumno, neustrašeno kakor naši vrli Malonedeljčanje pridimo vsi do slednjega k vnlitvi. NaS kandidat je g o 8 p. d r. Iv. Dečko; on bodi naš puslanee!
Iz Velenju 23. junija. [Izv. dop.] Da v lepi Šaleški dolini resnično gospoduje Slovan, so nam očividno pokazale v preteklem tednu volitve volilnih mož za izvolitev našega prihodnjega deželnega poslanca.
Po udeležbi volilcev sodeč, je narod naš, naš slovenski kmet lepo vzbujen. Ponosno smemo reči, da smo v vseh k Šoštanjskeruu okraju spadajočih občinah častno jednoglasno same narodnjake izvolili za volilne može. Naši nemški zagrizenci se volitve neso udeležili.
Res čudno je, kam je ta mala peščica naših nemčurjev ob volitvah izginila, ker ni bilo ne duha ne uluba o njih.
Z veselim srcem torej pojdeiuo na dan volitve deželnega poslanca v Slov. Gradec, ker znano nam je, da bo tudi volilci Slovenjegraškega okraja z nami in tako združeni bomo volili jednoglasno našega vrlega narodnjaka prečastitega gospoda župnika dr. Lipo Id a.
Ik Šmarila pod Lj ub 1 j an o, dne 23. junija. [Izv. dop.] V našem kraji ni mnogo veselic in zabav, zato nas je tem bolj radostno iznenadila vest, da naše narodno bralno društvo priredi večjo slavnost na Sapu. Res nas je nekoliko plašila napetost nekaterih gospodov, ki še vedno ne morejo pozabiti cisto osebnih stvarij, in se odlikujejo vsled tega s svojo odsotnostjo. Pa hvala Bogu! včerajšnja veselica pokazala je, da vedo ceniti zasluge našega bralnega društva ne le domačini, temveč tudi Ljubljančanje.
Ob 4. uri popoludne pozdravila je došle goste pri slavoloku v imenu Šmarijskih deklet deputacija ženstva v narodni noši in koj na to korakali smo mej pokanjem topičev na slavnostni prostor, kateri je bil okusno okrašen z zelenjem in zastavami.
Na mestu pozdravil je udeležence gospod nadučitelj J. Borštnik in naznanil, da se veselica prične. Ves program vršil se je na občo zadovolj-nost. Ne morem si kaj, da bi poleg gospodične P. Suwe, katera je bila s svojim milim glasom očarala . poslušalce, pohvalno ne omenjal mešanega zbora in učenke Josipine Potokar, katera je res z neko dovršenostjo in čutom deklamovala Gregorčičevo: „Kmetski hiši". Veselico zaključila pa je tombola ter marsikoga oveselila z lepim dobitkom.
Prijetni ta dan ostal bode nam Smarijcem v trajnem spominu. Dolžni pa smo tudi, da uresničimo besede in želje g. Dragotina Hribarja, naj bi bralno društvo bilo postojanka, v kateri si pridobivamo vsi z branjem dobrih, poučljivih spisov vede in politične zrelosti, da se tako pripravljeni prosto in samostojno lahko poslužujemo dobrot ustave, katero nam je podelil presvetli cesar z namenom, naj se vsak narod razvija in razcvita na postavni podlagi sebi v korist.
Mnogo je pa tudi pripomogla do prave veselosti gostoljubna hiša g. Frana Potokarja, katera ni štedila v nobenem oziru, samo da zadovolji došle goste. Hvala vrli gospodinji ter postrežljivemu go-
znebil brata, mu svetuje, naj se obrne do mene za svet.
Ko sem stvar dejanski spoznal in videl, kaj da bi za rešitev Gverza druzega potrebno bilo, bistro in neumorno zasledovati vsa dejanja komisije, začel sem premišljevati, kdo bi bil Bposoben za tak posel, in pade mi na misel Ser Vlili. Boljšega, nego tega človeka, bi bilo zaman iskati. On je bil bistroumen, zvit, prve vrste vohun, zaslišavati je tudi znal, kakor kak avditor. Jaz sem nemudoma opozoril nanj Gversa, in ta ga je vzel seboj v polkovui štab, v mesto Vo/.nesensk.
Prešlo je u.koliko mesecev. Šervud pa se še vedno ni vrnil na svoj« mesto, dasiravno je že prišla do mene vest, da je preiskava o ovadbi Gversa končana in da je bil izid zanj ugoden. Naposled ho vendar prikaže in pripovedujoč mi o svojem delo vanji, mi je rekel, da ga je Gvera poslal na svoje žene posesUo, ležeče v HarkovHki guberniji na delo čez vse važno, kjer je imel priliko, bližje seznaniti se z važno osebo, z artilerijskim poročnikom Vad-kovskim. Zdaj, kakor tudi prej, zapazil sem v be-sedal in unanjosti Šervtfdovi nekaj čudnega, in v obnašanji več 8amo8vesti.
„Zakaj je ta Vadkovski znamenit? ga vpra-iam" (Dalje prili.)
spodarju, ker le ona dva sta omogočila, da je slavnost zadobila vredno lice, in da so se gostje iz Ljubljane, kakor tudi domači počutili najbolje. Hvala pa tudi vrlemu gospodu predsedniku bralnega društva nadučitelju I. Borštniku za obili trud, in tako izvrstno urejenje vsporeda. Nadejamo se, da bode gospod predsednik skrbel, da kmalu zopet priredi jednako zabavo.
Iz Go<lo* i «ii 23. junija. [Izv. dop.] Odkar je pri nas čast. g. farni oskrbnik, Alojzij Robek, vlada v naši vasi vsa zadovoljnost, mir in veselje mej občani, kakor še malokdaj prej. Srečna je vas in srečni so občani, ki dobijo tacega duhovnika, kakor ga imamo mi sedaj.
Blagi gospod je posebno udan šolskej mladini. Daroval je nedavno šolskej knjižnici več knjig Družbe sv. Mohora, ter tako izdatno pomnožil število knjig v šol. knjižnici. Srčna mu hvala za to!
Na sv. Alojzija dan t. j. 21. t. m, častila je tudi naša šolska mladina svojega patrona sv. Alojzija, Ob osmih bila je sv. maša, pri koji so pele šolarice. Po sv. maši bili so vsi šolski otroci obdarovani s kruhom, vinom in s podobicami. Tu je zopet pokazal posebno svojo milosrčnost naš vrli duhovnik gosp. A. Robek in ž njim vred tukajšnji posestnik in krčmar gosp. Fr. Len asi. Darovala sta vse sama ter pokazala s tem, kako ljubita revno šolsko mladino in šolo. Veselje je bilo gledati mlado deco, kako je jemala blage darove iz rok veledušnega gosp. Fr. Lenasija, kateri jim je delil. Smehljaje so se potem otroci razšli vsak na svoj dom, in si bodo gotovo ohranili v spominu ta dan. Iskrena hvala gre obema dobrotnikoma. Bog nam daj še obilo tacih dobrotnikov, vnetih za šolo in dom! —
Prihodnjo nedeljo, t. j. 29. t. m. popoludne prirediti hoče pri ugodnem vremenu narodna čitalnica v Idriji društveni izlet v Godovič. Pevci došli bodo že zjutraj semkaj, ter bodo v naše veliko veselje pri sveti maši peli. Gotovo bode ta dan cerkev napolnjena.
Ker so pri nas taki izleti le jako redka prikazen, upamo, da bode udeležba tudi iz druzih sosednih vasij mnogobrojna.
Godovičani so pa že naprej veselimo veselih Idrijčanov, ter bomo ponosni na čast, katero nam bodo skiizali.   Bog daj vsaj takrat lepega vremena!
Domače stvari.
— (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v torek 24. dan junija letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila predsedstva. II. Finančnega odseka poročilo o nagradah detektivom za zasledovanje psov, katerih gospodarji so se hoteli odtegniti plačilu pasjega davka. III. Stavbinskega odseka poročilo o dveh stavbinskih prizivih. IV. Pravnega odseka poročilo ob ugovoru proti kolavdaciji mizarskega dela v novi mestni vojašnici.  V.  Poročilo o personalijah.
— (Imenovanje.) Poštnim komisarjem za Kranjsko in Primorje imenovan je začasno Italijan Peter Cura, kateri pa ne ume niti besedice slovenski. — No: Z dežja pod kap!
— (Gosp. Fr. Bab ni k,) doslej odvetnik na Dunaji, naznanil je odvetniški komori, da se bode v postavnem roku preselil z Dunaja v Celje.
— (Muzejsko društvo) ima jutri zvečer, kakor smo že omenili, bvoj občui zbor. Gospode člane opozarjamo, da se mnogoštevilno udeleže in delajo na to, da prideta v odbor dva taka moža, ki sta strokovnjak, ob jednem pa tudi odločna narodnjaka.
— (Na Drenikovem Vrhu) bode danes zvečer kres.   Žal, da se vreme ne kaže ugodno.
— (Tretji shod k atol i š k o - p o 1 i t i finega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem) bode „pri Lavreju" v Šmarjeti nad Velikovcem na god sv. Petra in Pavla dne 29. junija ob 3. uri popoludne. Četrti shod za Šmohorski volilni okraj bode v gostilni g. Janeza Šnabelja, p. d. „pri Hrepci" v Zahomci dne 6. julija ob 3. uri popoludne. Peti shod bode „pri Durnwithuu v Št. Jakobu blizu Št. Petra pod Velikovcem dne 13. julija ob 3. uri popoludne. Na vseh treh shodih bo razgovor o prihodnjih volitvah za deželni zbor. Vabimo vse slovenske volil ce in rodoljube s prošnjo, da se omenjenih shodov polnoštevilno udeležiti blagovolijo. Odbor.
— (P o s o j i 1 o m e s t a Celovec.) Mestni za-stop Celovški namerava najeti posojilo v znesku
1,225.000 gold , katero naj bi služilo v to, da 8« konvertuje ali pa poplača posojilo iz koroške hranilnice v znesku 319.225 gold., ter pokrijejo izredne potrebščine z% tekoče in za bodoča  leta. Posojilo
naj bi »e plačalo najdalje v 70 letih. Dober del te svete uporabil se bode bržkone za napravo vodovoda, ki ga nameravajo uvesti tudi v Celovci. Te dni pride več članov Celovškega mestnega zbora ogledat si naš vodovod, kakor smo čuli iz dobrega vira.
— (Spoštujmo svoj  jezik.)  V zadnjih številkah Tržaške „Edinosti" in Goriške „Nove Soče" čitamo naslednje vrstice,   ki bi utegnile, z malimi spremembami  imeti veljavo  tudi v mnogih krajih v nas, kajti tudi v nas vidi se še marsikaj kar se ne ujema s priznanimi pravicami slovenskega našega jezika,  a  čemur ni kriva zla volja, nego bolj neka narodna   malomarnost.  Rečene vrste se glase tako-le: „V ulici Ghega (v Trstu) stoji nad prodajalnico slovenskega  rodoljuba velik slovenski napis „Žganje i sladčiee".   Mestni magistrat si je že mnogo prizadel,  da bi to „sramoto" odpravil; omenjenemu rodoljubu jo pretil s kaznimi in globo, ali ta se ni ustrašil  in obdržal  je svoj napis, ki kljubuje in v oči bode Lahone.  Bilo je misliti, da bodo tudi drugi prodajalci in gostilničarji posnemali vrlega g. P. v ulici Ghega, posebno pa oni v predmestjih, ki imajo opravka samo 8 slovenskimi kup-čevalci. Ali do sedaj nikdo ni hotel posnemati lep vzgled in še vedno stojfi nad vratini slovenskih štacunarjev zgolj laški napisi. Celo kavarne in go-stllue,kamor zahajnjo zgolj Slovani, nočejo si napraviti poleg laškega tudi slovenski napis,  kar  bi morali gostjo tirjati.  Kaj  nam pač pomaga,  ako trdimo in dokazujemo, da je tretjina Tržaškega meščanstva slovanska, Če v vsem mestu ne najdemo nobenega slovenskega napisa razen rečenega v ulici Ghega? Kdaj se bodo slovanski trgovci v TrHtu jeli zavedati svoje narodnosti?" — Tudi pri nas v Gorici (pravi „Nova Soča") ni mnogo bolje v tem oziru, tudi pri nas so po svoji ogromni večini le italijanski nnpisi ; tudi pri nas celo odlični Slovenci greše v tem pogledu proti Bvoji narodnosti. Res, Slovenci bi morali nekoliko   bolje gledati na to,   da se ne prezira naše narodnosti  in našega  jezika celo od tistih stranij, katerim dajemo  dob'ček   in katere večinoma živimo le tni Slovenci. Kdor svojega blaga ne ponuja v slovenskem jeziku ?. očitno slovenskim napisom, kdor ne  piše slovenskih računov o prodanem blagu, tak ne zasluži,  da mu Slovenci nosimo svoj denar.   Naši zavedni   deželani bi lahko mnogo pripomogli k temu, da bi Gorica že po svojem zunanjem lici kazala, da živita tu dve narodnosti, italijanska in slovenska.
— (Prva nedelja po novem tarifu.) Včeraj bil je curek izletnikov po gorenjski železnici — kakor se nam poroča — izredno velik, ako-ravno niti vreme ni bilo posebno vabljivo in je že v popoludanskih urah bilo videti, da bode na večer gotovo kaj prišlo. Navzlic temu razlilo se je po bližnjih postajah toliko ljudstva, da na primer v Medvodah ni bilo ničesar več dobiti in bo nekateri izletniki morali lačni priromati nazaj. V bodoče se bodo gotovo krčmarji sami bolje pripravili, saj je bila to ravno prva nedelja po novem tarifu, ki, kakor se kaže,  utegne posebuo  ugajati občinstvu.
— (Poskušnjez novim brez dimnim s m od ni k in) ki so se vršile v Budimpešti, bile so, kakor poročajo čajopisi, dosti povoljne. Vender pa pravo za pravo ta smodnik ni podoben francoskemu, kateri baje ue prouzroči nikakeršnega dima, pri našem pa se naredila lahka megla nad tstrelja-jočimi oddelki Tudi glede poka, je naš prah različen, kajti strel se čuje skoro, kakor pri starem prahu, pri francoskem pa je pok neznaten.
— (Iz okolice Ljubljanske) se nam piše: Kar se sena tiče, smo letos posebno na dobrem, dobili smo ga veliko in dobrega. A troški so veliki, ker nedostaje delavnih močij. Veliko delavcev je v vojakih, veliko odšlo jih je v Ameriko in prav teško je dobiti koscev. Zaradi tega je pa tudi mezda poskočila in slabim koscem mora se plačevati po dvakrat več, nego se je prej dobrim koscem. Neki posestnik mi je pravil, da je koscem ponujal poleg popolne hrane še po 80 kr. na dan, a jih vender ni dobil. Take razmere so premisleka vredne.
— (Odredbe proti koleri.) Ces. kr. pomorska oblast v Trstu je v soglasji s kr. ogersko pomorsko oblastjo odredila, da se imajo zdravniško
mU!c ifci vil    iz Španjske dohajajoče ladije, katere
so zapustile tamošnje luke po 10. t. m. Ako se mej prevožnjo ni pokazalo nič sumnega, mogo slobodno izkrcati ljudi in blago, v nasprotnem slučaji pa ima pomorska oblast skrbeti za potrebno kvaranteno tacih sumnih ladij.
— Neredna poštna zveza z Italijo) dala je povod, da se je c. in ki. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu obnilo do kr. italijanskega poštnega in brzojavnega ministerstva v Kimu (to je naj no veje italijansko miuisterstvo —), da odpravi večne zamude pri železnicah italijanskih v Vidmu. Kakor se vidi iz rednih piitožeb, niti v ta namen ustanovljeno ministerstvo ni moglo odpraviti nerciinostij, ki so na italijanskih železnicah na dnevnem redu.
— (Jarenina ob Pesnici) si je nedavno Osnovala kmetsko bralno  društvo,  ki   šteje že 75 udov, dne 18. t. m. pa kljubu strastnemu pritisku Pesničkih  nemčurjev izbrala  6   narodnih volilnih mož.
— (Nova knjiga.) Ravnokar je v tiskarni gg. Klein in Kovač v Ljubljani izšla zanimiva knjiga: .Die Z u sc h n e i d e k u ti s t. Populiire Dar-stellung einer proportionalen Tbeorie fiir den Zu-schnitt der Herrenkleider. Zum Selbstunterrichte verfasst und herausgcgeben vou M. Kune." V tej g. cesarskemu svetniku Ivanu M urniku, neumornemu pospeševalcu obrtnega pouka na Kratijskem, posvečeni knjigi, podaje gosp. pisatelj svojim strokovnim tovarišem pravi navod, kako je prikrojati razno moško obleko. V ta namen je gosp. pisatelj proučil vso dotično literaturo, zlasti pa izvrstne navode znanega strokovnjaka J. Ricbt.erja in po dolgih študijah in poskušnjah završil delo, katero bode v teoretičnem in praktičnem oziru za krojaški stan velike važnosti. Knjiga obBeza 40 stranij, ima pa vrhu tega na 10 velikih listih 50 izvirnih uzorcev, katere je g. Novak z zuano spretnostjo na kamen narisal. O tej knjigi bodemo še govorili, ko nam dojdejo ocene strokovnjaških listov. Gospod Kune prireja tudi slovensko izdajo te knjige, katera je pa zaradi tehniških izrazov zelo težavna. Gosp. pisatelju, ki je ob jednetn tudi,založnik želimo, da bi njegova knpga, ki se odlikuje tudi po zelo ukusni vnaujosti, imela najboljši vspeh, saj ga s svojo izredno marljivostjo v polni meri zaslužil.
Telegrami ,.Slovenskemu Narodu":
Madrid 22. junija. Kolera začela je sedaj še v Carcagenti, kjer je zbolelo pet oseb, jedna pa umrla.
Valencija 22. junija. Premožnejše rodbine zapuščajo Valencijo. Bolezen raširila se je v razne kraje v okolici.
Budimpešta 23. junija. Včeraj bil prvi delegacijski obed. 5*0 obedu imel je cesar „cercle" ter vse povabljene delegate odlikoval z nagovori.
Budimpešta 23. junija. Povodom volitve sodca so se v Kalocsi volilci in žandarmi spoprijeli. Žandarmi rabili so orožje. Tri osebe mrtve, osem teško ranjenih. Volitev se je ustavila. Sotnija lovcev odposlala se je v Kalocso.
Razne vesti.
*(Slavjanski klub) v Moskvi, od nas že omenjeuo društvo, ki mu jo glavna naloga, da moralno in materijalno podpira zapadne in južue Slovane, dohajajoče na llusko, dobil je s privoljenjem carjevim po ministru notranjih zadev potrjena svoja pravila ter pričenja svoje, delovanje.
* (Koliko izhaja časopisov na Dunaj i?) Lansko leto izdavalo se je na Dunaji G62 časopisov, od teh 83 politiških, 12 gospodarskih in 93 obrtnih in tehniških. Dnevnikov bilo je 24, od katerih je imelo 12 po dvojno izdanje na dan. Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko teh časopisov je bilo v židovskih, koliko pa v nežidovskih rokah, kajti znano je, da je velik del našega časopisja v rokah brezznačajnih Abrahamovih potomcev.
* (Župnik — doktor prava.) Minoli teden so na češkem vseučilišči v Pragi župnika Antona Grudo iz Mokrih Lazic v avstrijskej Šleziji promovirali doktorjem prava. Dr. Gruda je vrl če« ški rodoljub.
* (Kolera na Španjskem?) Kakor smo že javili telegrafično, prikazala se je kolera v Valenciji in v okolici. Izprva hotelo se je oporeči vest o koleri, a zdaj razširila se je že tako, da se ne da nikakor zatajevati. Javlja se, da je že preko 30 mest okuženih in da umira mnogo ljudij. Vsa oblastva odredila so strogo kvaranteno za ladije, blago in ljudi, ki prihajajo iz Španjske. — Minister notranjih zadev pa se je izrekel v senatu nasproti
glasovom novin, da ae dozdaj ni prikazal niti jeden slučaj azijatske kolere. Kdo ima tedaj prav ?
i M-'j SudauBkimi uje tu i k i,) katere je te dui Mabdi izpustil, nahaja se tudi Avstriiec, z imenom Slatin, in nekatere nune avstrijske.
* (Kateri narod je najsrečnejši?) To vprašanje je sprožila Francozinja dr. Wichery. Zanimivo je vedeti, kako ta duhovita dama utrjuje trditev svojo, da so njeni rojaki najsrečnejši ljudje na zemlji. Po njenem mnenji je oni narod najsrečnejši,   pri katerem se nahajajo   nastopni  pogoji :
1. ) Kjer je število moških in žensk najbolj jeduako;
2. ) kjer je največ za pridobivanje in zaslužek sposobnih oseb; 3.) kjer je povprečna dolgost življenja največja; 4.) kjer je raztneruo največ starcev«, ki so spolnih 60. leto. Vse to je pa v Franciji. V Franciji ima rodbina povprek 3 2 otroka, v Angliji
4 OG,   v Španiji 5,  v Holandiji 5*04,  na Škotskem
5 25 itd. Dočim je v Nemčiji 1,000.000, v Augliji pa 750.000 ž^nsk več, nego moških, jih je pa v Franciji le 75.000 več. Poleg tega ima Francija iztnej vseh evropskih dežel razineruo največje število odraslih, za pridobivanje sposobnih ljudij, to je mej petnajstim in šestdesetim letom. Od 10.000 ljudij jih jo v Franciji v teh letih 5373, v Holandiji 4967, v Švediji 4954, v Angliji 4732 in v Združenih državah 4396. Povprečna starost je v Franciji 3 TOG, najvišja na svetu. V Franciji je mej sto utnršiini osebami jih 39, ki so spolnile že 60 leto, v An gliji 1r 30, v Švici 35, v Belgiji 28, na Virtenber-škem 21, v 1'rusiji 19, v Avstriji 17. Iz teh številk sklepa omenjena dama, da so Francozi najsrečnejši narod
* (Smaragdi od premoga.) Kemiku W i 1-lianu Gre vil le v Londonu ae je nekda posrečili* od ostankov premoga pri izdelovanji plina napraviti smaragd, ki je pristnemu jako podoben. Ker bi pa bilo izdelovanje tacih umetnih smaragdov še predi ago, se ni bati, da bi pristni smaragda zaradi tega kaj zgubili v ceni.
* (Telesna kazen za — učitelje.) V Ameriki je skoro povsod Šiba v šoli prejtovedana. Žal, da je ta prepoved jednostranska. Prepovedano je učiteljem tepsti, učeucem pa ne. V Ameriki pa ni nič novega, če učenci učitelja ptetepo, če jim ne ugaja. Nedavno so v nekej šoli v Pennsvlvanji pretepli učitelja tako, da je več tednov boleti ležal.
* (D v&inS t tridesetkrat oproščen.) Urednik v H eilbronnu izhajajočega lista „Der Beo-bachter" bil je te dni pred sodiščem zaradi razžaljc-nja župana oproščen. Zanimivo pri tem je, da »e je ta urednik dvainštiridesetikrat moral zagovarjati zaradi ra/.žaljenja župana in da ga je sodišče 42 krat oprostilo.
* (Tramvaj v morje za vozil.) V M o u-terideo skočil je vagon, tamošuje tramvaj, ki vozi ob morskem bregu, iz tira te rpadel v morje. Od 40 oseb, ki so se nahajale v vagonu, redilo, se jih je samo 5, vsi drugi so utonili.
* (Redka vrtnica.) Na osredujem pokopališči v Brnu je jako lepa in visoka vrtnica, ki ima letos 2284 cvetov in popkov.
* (Ž e n b k a — j a h a 1 k a.) Gospa O. P. Lu-banovska v Peterburgu hoče v kratkem jezditi iz Peterburga v Odeso na kirgiškem jako vztrajnem konji, kateri je kupila pred dvema letoma. To je v obče jako dolga ježa, zlasti pa za damo.
* (Eksplozija prabarne.) Iz Ottave v Severni Ameriki javlja se, da je strela udarila v praharno anglo-ameriške „Asbest-companvTo varniško poslopje in |>etdeset bližnjih hiš bilo je razdejanih vsled eksplozije. Mnogo oseb je mrtvih, drugi, ki so mej eksplozijo bili na ulici, pa teške ranjeni.
* (Krava s tremi rogovi.) Fran Rzeznik v Laznovu na Moravskem ima kravo, ki ima tri roge. Tretji rog je tak, kakeršne imajo ovni.
* (Koliko piva spijo natakarice.) V Berolinu je zdravnik vprašal bolno natakarico, koliko piva, da je spila na dan, ker je sodil, da bolezen prihaja od prevelike množine zavžitih alko-holičuih pijač. Ona mu je odgovorila, da samo 10 vrčkov. Zdravnik jo je potem vprašal, koliko ga pa njene tovarišice izpijo, in ona mu je odgovorila, da po 25—30 vrčkov, poleg tega pa še nekaj konjakov in steklenico rudečega vina
Poslano.*)
Blagorodnemu gospodu Viljemu vitezu Jettmarju, c. kr. okrajnemu glavarju v Voloski.
Nedostojno vedenje in škodljivo delovanje tukajšnjega c. kr. gozdnega asistenta g. Alojzija Linza bilo je uže javno opisano, a ne v celoti niti ne v ouej meri, v katerej je Vam znano in bi pri drugih odnošajih moralo prouzročiti vsaj disciplinarno preiskavo. Mi smo potrpežljivi a naposled bodemo vender prisiljeni javno priobčiti vBa junaštva Vam podrejenega c. kr. uradnika, da svet sodi, da-li sr» strinjajo z dostojanstvom c. kr. uradnika. —
Danes opozarjamo Vas samo na bližajoče se občinske volitve.
Je li Vam znano, da g. Linz strastno agituje? Menimo da. Je li Vam znano, ima li nalog zato ali ne? Je-li Vam znano, da je združen s po-štenjakoviči, katere Bte Vi o svojem času ožigosali
*) Za vsebino ne vsprejema odgovornosti ne uredništvo no upravništvo.
in izrecno želeli, da se ono Vaše odločno mnenje objavi? Je-h Vam znano, kaka sredstva uporablja pri agitaciji? Ste li uže katerikrat primerjali j.rej-sujo in sedanjo občinsko upravo — stvarno ne glede na uradni jezik? Vam je-li več na nemškem in italijanskem uradnem jeziku, katera imata priti kot odrešitelja nekim gospodom, ki se ne marajo naučiti deželnih jezikov in izpodriniti satana slovenskega, ki je zdaj pri občinskem glavarstvu v celej svojej pravici — ali na dobrej, poštanej občinski upravi ? Menite li, da je primerno za c. kr uradnika g. Linza agitovati in ljudstvo, ki se je v zadnjih treh letih v miru in zadovolinosti komaj oddahnilo, zopet begati? lu posebno pa v tacih razmerah, kakoršue zdaj tu obstoje? Vam li ue prida na misel, da smo mi svobodni volilci in da je tako umešavanje c. kr. uradnika v naše zadeve skrajno nedostojno? Menite li, da bode ugled c. kr. uradnikov s tacimi agitacijami in sredstvi povečan ? Ne menite li, da bode baš nasprotno, posebno pa, ker bode uspeh — o tem bodite prepričani — popoleo fiasco ?
Podgrad, 18. junija 1890.
Več volilcev.
P S. Vam je-li znano, zakaj je moral g. Liuz iz Poreča v Tirole oditi?
Zalivala.
Včeraj, na dan sv. Alojzija, razdelil nam je c. kr. okrajni glavar markiz OoilfeUi velikodušni dar problago-rodnega gospoda Josipa Gor upa, namreč znatno vsoto 500 (pet sto) goldinarjev. Prihitel je namreč nam, po zaporednih slabih letinah skoro onemoglim Slavinskiiu gospodarjem s Svojo darežljivo roko — polovico je prejela naša vas, a ostalo vasi Slavinske občino drugo polovico — na poinoč. Za ta dar izrekamo svojemu preblagemu dobrotniku najprisrčnejo zahvalo.
V Slavini, dno 22. junija 1890.
NliniunUi KOMpodu |J i.
jjmam wr
H t<>) i
za vse leto gl<l. 4.4SO; za pol leta j ghl. 2.30; za četrt leta glil. 1.15.
Loterljne srečke 21. junija. Na Dunaji:     12,     19,     56,     tO, 82. V Gradci:       56,     42,     70,     46, 72
rJTiBjoi :
22. junija.
Pri Slonu: Hergot, pl. Schvvarzenfeld, Ziuhinski, pl. Gusch, Schubert, Gusek, Prager, Haberdil, Cendres, Hock, Fodor, pl. Kortschak, Krepper, Meltzor z Dunaja. — Einsiedler iz Gradca. — Stenzel iz Pariza. — Marx iz Celovca.
Pri Itlallftl : lloller, Kirchbaumer, LUwy, Hahu, Marin, Popper z Dunaja. — Gora iz Trsta. — Bernardt z Moravskega.
Pri avHtriJHkeiu vettarji: Vrli, Majdič iz Cerknice.
— Zupan iz Kanmegorice. — Rudolf, Nachtripp iz Fran-kobroda.
Pri bnvnrakem dvoru: Gonzy, Knobe z Dunaja
— Luigi iz Trsta.
Umrli »t* v Ijiiltljaiii:
V deželni bolnici: 19. junija: Ivan Žabjek, delavec, 31 let, za jetiko.
'JTržiie cene v fj.il>! jani
dne 21. junija t 1.
PŠeuica,	hktl
Rež,	n
Ječmen,	n
0 'ea,	v
Ajda,	r,
Proao, Koruza,	n
	n
Krompir	»
Leča,	n
Grah,	■
j Fižol,	
Maslo,	
MaBt,	
j Spe h frišeu	
kgr.
1	JIH kr
	O 82
	5! 20
	5 04
I	3 41
	5 90
	4 87
	4 87
	4 46
	11 -
	16-
	91-
	— 88
i—,70 -Gi
Špeli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Bot fjt! niHso, k<r. Telečjo „ „
Svinjsko „ „
Koštninovo    „ -
Pišanec......
Golob......
Seno,   100 kilo.   . . Slama,   „     „   .   . . Drva    trda, 4 □aietr. _    mehka, 4 „
|L kr.
— 70
Ni
'!— f
— 5;< |— if>4
— 64
— 40
— 35
— 18' 1 7H
li 1185 ! 6.40 'I 4 40
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriua v mm.
21. junija j	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer .   ♦ •	739 9 ram. 739-1 mm. 737-9 nun. _	180° C 25 2" C 18 2° C	si s/.h. al. jz. si. jz.	obl. jafi-jan.	10 50jim. dežja-
cC 'S M ŠŠ	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737-5 mm. 735-3 mm. 737*4 mm.	15 6° C 25-4° C 155° C	si. zah. si. j z. si.	obl. jas. dež.	1 15-OOiiidi. dežja, j
jednaka uormalu.