Poštnina oiafne v gotovini leto LVI1. V L'ublif>nf. v nedeljo, dne 10 februaria 1929 Št. 35 2. izdala s«. 3 «r
Naročnina
Dnevno izdaja
za državo SHS mesečno 23 Din polleino 130 Din celoletno 3* 0 Din
za inozemstvo
me-.ei no 40 Din nede laRn izdala ceiole no v Jugo-slavlli 120 Din. za Inozemslvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov . sio.p peui-vrsia mali oglasi po 130 inZO.veCIl oglasi nad 43 mm v ilne po Din veliki po 3 .n 4 Din. v uredn Sit f m delu vršilca po 10 Din o Pr vecero g naročam :.opusl
Izule ob -t zjuiia)
razen pondeliKe in dneva do Droznlku
urcanUivo /e v Kopitarvi ultc> Si. 6 lil, Rokopis i se ne vratalo, netranhtrana pisma se ne spre/emalo Vrr.anlšiva telefon it. 20S0, upravnlšlvo 41. 2328
Političen lisi sza slovenski narod
oprana /e uKopliai/eci ui.li.S^cekofnl račun: L/ubi/ana ileo. IU.6SO ln 10.349
xa knseiale, Saiale.ioii.7Sb3. Zagreb 39.OH. P ropa In nunar 41. 24.797
41.
Številke govore
Včeraj smo objavili indeks cen za Slovenijo. Nad vse poučen in jasen je ta indeks in nujno potrebno je, da postanejo njegove ugotovitve merodajne za vso slovensko gospodarsko politiko. V glavnem pravi namreč indeks cen to-le:
Kar proizvaja naš narod v največji množini, kar je fundament vsega našega narodnega gospodarstva, to ima prenizko ceno. Kar pt. se pri nas proizvaja le v manjši meri in kar moramo kupovaii, to pa ima previsoko ceno. Ali z drugimi besedami: kot produ-centi smo pasivni, kot konsumenti pa plačujemo premnogo. Posledica tega nepravilnega stanja pa more naravno biti samo eno, da ne more prenehati kljub vsej delavnosti in skromnosti našega naroda gospodarska kriza in da se morejo ljudje trumoma izseljevati.
Živina ima manjšo ceno ko pred vojno, najpotrebnejši izdelki, ki so neobhodno potrebni, kakor obleka so pa dražji več ko 30 krati Ce ima torej kmet iste dohodke ko pred vojno, vendar ne more izhajati, :.er dobi za svoje pridelke neprimerno manj, kakor pa mora dati za .izdelke, ki jih nujno po.re-buje. Zato je deficit neizogiben in zato preživljamo nad vse težko krizo kmetijstva.
Kmetija se več ne izplača, pravijo ljudje ln indeks cen dokazuje, da je to res. V največji meri bi moral kmet povečati sve*j produkcijo, da bi z večjo količino kril izgubo, ki jo preživlja vsled silnega padca cen za svoje pridelke. Za povečanje produkcije oa so potrebne silne investicije, za kar pa je treba denarja. Tega pa kmet nima in ga e nwre imeti, kc je njegovo gospodarstvo	ne-
razmerja cen med poljedelskimi pridelKi in industrijskimi izdelki pasivno. Za investicije mora zato skrbeti oblas' in njena naloga je, da dvigne kmetijsko produkcijo na ono višino, da bo kmet prišel vsaj do onega dohodka, ki ga je že imel v predvojnih časih. Po vidiga kmetijstva, delo za napredek kmetij stva je zato danes prva zahteva pravilne slovensko gospodarske politike. Z zadoščenjem moramo povdariti, da sta to najvažnejšo zahtevo slovenske gospodarske politike bivša oblastna odbora pravilno razumela in /.ati tudi osredotočila svojo skrb razvoju kmetijstva.
Niso pa razumeli te prve zahteve z " iv-e slovenske gospodarske politike nekateri krj-gi, ki so ali iz strankarsko-političnih ozirov ali pa tudi iz čisto navadnega prolitarstva, hoteli, da uaj tudi oblast prezre težaven položaj kmetijstva in ga upošteva manj ko pa interese nekaterih delniških družb. Da bi tako omalovaževanje kmetijstva neizogibno privodlo v največjo gospodarsko katastrofo ves slovenski narod, seveda ti krogi niso hoteli u»ide ', kur pač imeli pred očmi le svoj lasioa interes.
In vendar dokazuje indeks jen, da je bil ta njihov interes zavarovan več ko dovolj. Kadar znaša indeks za tekstilne iz Jelke 1092, za živino pa le 992, tedaj je jasno, da se industriji godi predobro na račun kmetijstva. Kadar je neraznierje v cenah tako veliko, takrat je jasno, da treba živini, ki jo mora vsled nizke cene biti preveč, odpreti meje, odpravili vsako izvozno carino, znižati železniške tariie za njen prevoz in storiti sploh vse, da bo mogla naša živina na tujih trgih z uspehom konkurirati. Neverjetno visoke cene za tekstilno blago pa dokazujejo, da je tega blaga pri nas premalo in da je torej treba za to blago odpreti mejo. Pri tem pa radi priznavamo, da treba našo mlado tekst.lno industrijo podpreti z zaščLno carino, da bo mogla konkurirati s tujo in se razviti. Toda le do gotovo moje, ker zaščitna carina ne sme pomeniti obdače-nja vsega naroda. Tako obdačenje pa je dejansko danes uvedeno, ker plačuje ves naš narod obleke predrago insicer v tako veliki meri, ki presega njegovo pridobitno sposobnost. Previsoka zaščitna carina že povzroča odiranje naroda in to v korist tujih ljudi. Vendar ne bo nihče trdil, da je večina lastnikov tekstilnih tovaren naše krvi I Izguba je zalo tu dvojna in samo tisti, ki mu je slovenska gospodarska politika deveta briga, more to omalovaževati.
V lepo izpopolnilo našega indeksa pa je Izšla te dni še druga statistika, ki pravi, da so cene delnic industrijskih podjetij narasle od 1. 1925 za 30 odstotkov. To je nov dokaz, da ?e naša industrija dobro razvija in da nima prav nobene podlage, kar so govoril: gotovi gospodje iz tako imenovanih gospodarskih krogov o »zatiranju, omalovaževanju in probdačmju industrije«!
Nasprotno kažeio številko to ceno: Živi-
Pred svečanim podpisom spravnega akta
Nove podrobnosti - Pomilostitev političnih kaznjencev in honlinirancev
Rim, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Podpis zgodovinskega spravnega akta med cerkvijo in državo, ki je bil prvotno določen na dopoldanske ure v nedeljo, se je odgodil na ponedeljek, najbrže zato, ker v nedeljo popoldne ne izidejo časniki in bi zato ne bilo mogoče, o dogodku takoj poročati. V resnici pa bo v ponedeljek po podpisu izšla posebna izdaja »Os-servatore Romano«, v kateri se bo nahajalo tozadevno sporočilo sv. stolice in pa okrožnica, v kateri se bo katoliškemu svetu pojasnila zgodovinska dalekosežnost dogodka. Akt se bo podpisal v eni izmed velikih dvoran lateran-ske palače. Podpisal bo na eni strani kardinal državni tajnik Gasparri kot pooblaščenec papeža, na drugi strani pa Mussolini kot zastopnik kralja. Zagotavlja se, da bo papež nekoliko dni po podpisu prvič zapustil zaključene vatikanske zidove in šel v lateransko baziliko, kjer bo bral sv. mašo. Ko bo papež prvič po letu 1870 zapustil Vatikan, se bo to brez dvoma smatralo za izreden dogodek. Vaš dopisnik doznava n. pr. od nekega velikega hotelirja v Rimu, da že sedaj ne more več ustreči povpraševanju po hotelskih sobah, ki prihajajo od vseh delov sveta. Prva papeževa pot izven Rima bo v Monte Casino, kjer se bo papež udeležil stoletne proslave benediktincev.
Kar se končno tiče ustanovitve cerkvene države, se doznava. da bo ta država priznana de facto in de jure ter da so bo imenovala »Vatikansko mesto«. Meje se bodo zarisale v zemljepisni karti, ki bo priložena spravne-
mu aktu. Konkordat bo odpravil seveda tudi takozvani italijanski garancijski zakon, ki sc bo nadomestil z drugim primernim zakonom, kateri bo izpremenil tudi določbe o verskih kongregacijah. Kongregacije odslej nc bodo samo razpolagale s svojim imetjem, temveč bodo svoje imetje tudi lahko razširile. Na drugi strani je tudi naravno, da se bo revidiral tudi državljanski zakonik.
Milan, 9. dec. (Tel. »Slov.c) Iz dobro informiranih krogov se doznava, da bo o priliki proslave sprave z Vatikanom izdana ob-šiirna politična amnestija, katero hoče izdati kralj na dan ratifikacije zgodovinskega akta. Rešitev rimskega vprašanja bo na ta npčin oprostila tudi številne politične kaznjence, iz jetništva in konfinacije.
Rim, 9, febr. (Tel. »Slov.«) Papež je danes sprejel v privatni avdienci švedskega kralja in francoskega poslanika. Vsi drugi sprejemi so bili odgodeni na poznejši čas. Francoski poslanik je dobil v razgovoru s papežem zelo globok vtis. — Dasi še ni nobenih oficielnih objav, se vse že zelo pridno pripravlja za bližnje slavnostne dneve. Vsa italijanska ministrstva in javna poslopja so naročila v naglici papeževe zastave, ki bodo razobešene na dan zgodovinske objave Vse se pripravlja na velike manifestacije, katerih se bo v torek popoldne udeležilo vse prebivalstvo glavnega mesta. Glavni čin proslave se bo izvršil najprej na trgu sv. Petra, potem pa na trgu pred Kvirinalom.
Državni pou tajnik Oasparri
Madrid, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Španska vlada jc čestitala papežu in italijanskemu kralju k srečni rešitvi rimskega vprašanja.
Kardinal Gaspari težko obolel.
Rim, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Državni tajnik, kardinal Gasparri je težko obolel na hripi. Včeraj in danes jc imel zelo visoko temperaturo.
Relorme v železniškem ministrstvu
Generalno ravnateljstvo se odpravi
Belgrad, 9. febr. (Tel. »Slov «) Ker je železniško ministrstvo v gospodarskem oziru brez dvoma najvažnejše in predstavlja tako rekoč državo v državi, se pripravlja velika reorganizacija železniške službe. Pri tem se bo izvršila tudi revizija prometnega stanja Na mnogih postajah se je namreč nagrcmadilo toliko število uradništva, da ni mogoče več vzdrževati Postaje, ki jih je pred vojno upravljalo 12 uradnikov, imajo danes 20 do 30, čeprav je promet isti. Glavna krivda je, da na postajah ni siste-miziranih mest, marveč so se mesta postavljala sumarično v proračun Drugo zlo postajne službe je to, da se je od mnogih strani tolmačilo kako mesto kot privilegij, s čimer se je kvarila disciplina Zato se v ministrstvu resno dela na tem, da se pregleda stvarno stanje vseh železniških postaj, da se pri postajah, kjer je preveč ali zelo veliko uradništva, uradništvo premesti na postaje, ki so z delom preobložene in preobremenjene. V kratkem se bo sestavila komisija, ki bo imela izključno to nalogo.
Druga velika reforma bo v tem, da se ukine glavno ravnateljstvo. Glavno ravnateljstvo predstavlja danes ministrstvo v ministrstvu Če hoče ministrstvo kako stvar dobiti od ravnateljstva, gre akt uradno pot preko glavnega ravnateljstva. Ta šele odpošlje materijal oziroma zahtevane podatke podrejenim ravnateljstvom Isto pot roma akt nazaj. V interesu dobre uprave, zlasti hitrega upravljanja gospodarstva pa je, da se ta pota odstranijo in da ministrstvo neposredno občuje s podrejenimi uradi Zato je glavno ravnateljstvo velika ovira. Ze danes je gotovo, da se bo ukinilo. S tem se bo mnogo pridobilo na osebju, ki se bo porabilo tam, kjer osebja primanjkuje.
Nadaljnja skrb se v prometnem ministrstvu posveča splošnemu železniškemu prometu. Zlasti se proučuje upravni sistem na irancoskih železnicah. Na dnevnem redu je vsekakor velika preosnova tega našega najvažnejšega ministrstva.
Pokojnine se bodo revidirate
Dvoje mnenj, kako izvršiti revizijo
Belgrad, 9 febr. (Tel. »Slov «) Glede revizije pck:jnin jc dobil Vaš dopisnik te-le informacije: Predvsem gre za to, kako stališče ima zavzeti vlada k temu vprašanju Pri tem pride v poštev več okolnosti. kot n pr. službena doba, ki daje pravico do pokojnine Nc manjka glasov, ki prav jo, da bo odslej otreb-nih najmanj 20 let. Potem gre za bistvo pokojnine. Tako se pretresa, če ima pokojnina namen, da bodi državni uslužbenec v gotovi starosti, oziroma po prestani službi popolnoma preskrbljen, da jc njegov cilj ta, da se bo vzdržal brez drugega dela, ali naj bo pokojnina sredstvo, da bo dotičnik laže živel v zasebnem življenju in ima pokojnina značaj gotove pripomoči Dalje se mora odločiti, ali bo vlada ostala pri uredbi o pokojninskem fondu, kot jo je sprejel finančni odbor zadnje narodne
skupščine, ali pa bo to vprašanje v celoti še enkrat obravnavala.
Druga plat revizije državnih pokojnin pa je ta-le: Težko finančno stanje sili državo, da pregleda svoje obveznosti in jih spravi v sklad s pravičnostjo in možnostjo Treba je poudariti, da znašajo državne pokojninske obveznosti ero desetino proračuna in da jc ta vsota za nas, ki se zvijamo v finančnih krčih in kličemo tuje finančne strokovnjake na posvetovanja, prevelika in je to dognana stvar Da ima vlada tudi v tem oziru gotov program, se vidi iz tega, ker jc takoj začela z revizijo invalidskega zakona ter namerava znižati odstotek invalidnine, oziroma pregledati, komu naj država šc plačuje invalidnino Čc pa jc vlada storila ta korak, potem je tem bolj pričakovati, da bo natančno pregledala uradniške pokojnine.
na pod ceno. agrarni produkti pod ceno, industrijski deloma nad svetovno parileto in vrednost delnic za 30 odsottkov večja. Oni, ki mu torej treba pomagati nn noge, jc naš kmet, ker samo kmetijstvo je v krizi, a kmetijstvo je fundament vsega našega gospodarstva.
Da napredujemo, da doživimo boljše čase, da 'do konec splošni krizi io treba v prvi vrsli skrbeti za razvoj kmetijstva in tega tako podpreti, da bo naša produkcijo postala aktivna. Živina, les, surovine, kmečki pridelki, to ie vir nnšr>!?a bogastva. Io je jedro vse na-
še gospodarske sile. In šele ko bomo v produkciji teh svojih gospodarskih prvin aktivni, šele potem so prične gospodarski dvig vsega naroda.
Indeks cen jasno dokazuje, kje je potreba največja in kje je odpomoč najnujnejša. Zdrava gospodarska politika se bo po tem ravnala, ker drugače jc polom neizogiben in ko propndemo kot prndueenti, ne bomo mogli biti nili konsumenti.
Ali tega nekateri krogi res ne morejo i nzutneti?
Tu bi se dala določiti dva vid'ka. Prva skupina so taki upokojenci, ki so prišli do pokojnine v miselnosti, da jc treba od države zahtevati denarno odškodnino brez ozira na to, v kakšnem materijalnem stanju se nahaja. Večina teh se nahaja v dobro preskrbljenih zasebnih službah- Druga skupina revizije potrebnih upokojencev pa so tisti, ki so bili strankarsko upokojeni. Zlasti srbijanske stranke so v tem pogledu presuženjsko posnemale ameriški način, ko ob vstopu v vlado stranka zamenja svoje politične nasprotnike s svojimi pristaši. Pri tem srbijanske stranke niso pomislile, da je ameriški državni in zasebni državljanski proračun povsem nekaj drugega kot jugoslovanski. Na kak nrčin naj se izvrši ta revizija, jc stvar vlade, pa tudi posameznih ministrstev. Nekatera bodo lahko sprejela take upokojence nazaj, kot n pr. prosvetne ministrstvo Pri drugih bo pa radi prenapol-njenosti to nemogoče. Zato bodo ministrstva stopila med seboj v stik radi morebitne zame njave uradnikov iz enega resora v drugega.
Končna skupina so tisti, ki za pokojnino nimajo kvaliflkac je. Če bi finančni minister na podlagi predloženih proračunov črtal celo potrebne, čeprav nenujne kredite, ker se mora proračun izdatno znižati, potem ne bi mogle vanj priti postavke o pokojninah, zato je pričakovati, da se bo to vprašanje uredilo šc pred sprejetjem novega proračuna.
Nadškof dr. Bauer - zlatomašnik
Zagreb, 9. febr (Tel. »Slov.«) V ponedeljek 11. t m bo proslavil zagrebški nadškol dr. Ante Bauer svoj 74 rojstni dan. Proslava nadškofovega rojstnega dne je obenem tudi začetek proslave zlatomašniškega jubileja zagrebškega nadškofa. V imenu jugoslovanskega katoliškega episkopata bo prevzvišenemv nadpastirju čestital belgrajski nadškof dr R o • dič Nadškof dr Rodič se nahaja sedaj v Zagrebu, kjer ima opravke radi zgradbe vojvodinskega akademskega doma.
Delo v notranjem ministrstvu
Belgrad, 9. februarja. (Tel. »Slov.«) Da bi se v noiranjem ministrstvu neovirano delalo, je notranji minister izdal tole narodbo: Notranje ministrstvo ni upravna ali krajevna oblast prve stopnje, ki ima neposredno občevati s strani aini, marveč spadajo v njegove kompetenco na prvem mestu posli za organizacijo upravne oblaki, vrhovno vodstvo vso uprave, vrhovno nadzorstvo nad upravnimi organi. Prihajnrje v ministrstvo, ki se je udomačilo, za brezpomembne stvari, pa ovira delo uradnikov. Občinstvo se mora v vsem. kar za hteva od ministrstva, ol ra?ati nanj pismeno s predpisano ta'-so po pošti. O uspehu bo po is!i poti obveščeno Izjeme se dopuščajo le 7t važnejše slučaje in se sprejemajo stranl e ne posredno pri ministrstvu le od pomočnika in r.nčelnikn od 11 do 12, razen ob praznikih.
Kriza v Nemčiji
šestega februarja pred desetimi leti se je vršil prvi sestanek nemškega parlamenta, ki je vstvaril temelje miadi republiki na razvalinah nemškega caisiva. Centrum. krščanska stranka nemškega ljudstva, je takrat imel odločilno besedo. Njegovi voditelji so bili obenem voditelji nove Nemčije. Na sebe so prevzeli vso težko in tudi odiozno odgovornost in od takrat je bil centrum neprestano v vseh vladah. Najrazličnejše parlamentarne kombinacije so radi matematičnih računov prevzemale krmilo poražene države v svoje roke: v vseh jc bil zastopan centrum. V najvažnejših, za nemško republiko odločilnih momentih je bil centrum ona politična stranka, ki si je edina upala prevzeti odgovornost in okoli katere so se zbirali vsi, ki jim je bil blagor domovine več od strankarskih koristi
Po desetih letih od vseh strani priznanega požrtvovalnega delovanja je centrum prispel v opozicijo. Vsekakor nezaslužen jubilej za stranko, ki ji nihče ne more očitati, da je iz svojega sodelovanja v vladi vlekla kake koristi. Še bolj pa preseneča to dejstvo radi tega, ker se je zgodilo ravno v časih, ko stojimo neposredno pred razpravljanjem o enem za Nemčijo najvažnejših življenskih vprašanj, vojne odškodnine in evakuacije Porenja.
Če upoštevamo desetletno ne samo lojalno, marveč naravnost požrtvovalno aktivno sodelovanje centruma, ki je šlo često celo na škodo strankinih interesov, potem izstopa centruma iz vladne koalicije s socialisti, nemško ljudsko in bavarsko ljudsko stranko ne smemo presojati z notranjepolitičnih vidikov. Za koalicijo s socialdemokrati gotovo govori dejstvo, da je ravno dr. Stegervvald, voditelj krščansko-social-ne skupine v centrumu, sporočil predsedniku nemške vlade zahteve in želje centruma. Te zahteve predsednika poslanskega kluba centruma so bile skromne. Glavna je bila zahteva, da se naj izpolnijo obljube dane centrumu ob vstopu v vlado glede zunanje politike v porenjskem vprašanju in o tem, kakor bodo zastopane posamezne stranke v vodstvu. Dalje je centrum zahteval, da se mora skleniti med Prusijo in Vatikanom konkordat še pred rekonstrukcijo te vlade; protestiral je proti novim davkom in zahteval izpopolnitev socialne zakonodaje
Nemška ljudska stranka je te zahteve odbila in zato je zastopnik centruma v vladi podal ostavko, ki je bila sprejeta
S tem je kabinet socialista Mullerja prišel v manjšino. Predsednik republike je sicer njemu poveril še nadaljnje vodstvo državnih poslov; gotovo pa je, da je v Berlinu nastopila težka kriza
Prihodnji teden se sestanejo v Parizu strokovnjaki — zastopniki vlad, ki so zainteresirane na končni ureditvi vprašanja vojne odškodnine in vojnih dolgov. Vse države so delale na tem, da pošljejo na to odločilno konferenco zastopnike. ki bodo imeli polno zaslombo in oporo prebivalstva Nemčija pa bo morala poslati ljudi, ki so zastopniki vlade, ki more ostati na krmilu države le do prvega sestanka »Reichs-taga«. Imeli bodo zaupanje zunanjega ministra dr. Stresemanna, zastopnika velekapitala, ne pa tudi zaupanje ljudstva.
Na teh pogajanjih o definitivni določitvi vojne odškodnine bo Nemčija zato imela težko stališče
Morile c Obregona ustreljen
Newyork, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Morilcu Obregona Toralu je bila prošnja za ?omilo-šT je odklonjena in včeraj prečitana 9mr a
obsodba, ka.ero je po mehiških zakonih moral sam pod lsati. Ustreljen bo danes. Sme' Je še enkrat videti svojo soprogo in novorojenega otroka Dovolila se mu je tudi spoved in sv. obhajilo. Vse ulice v Mehiki so zastražene z vojaštvom, da se preprečijo nemiri ln demonstracije. Čete so razdeljene po ivestu tako, da povsod lahko nastopijo vsak hip, ako bi bilo treba. Vendar pa pravih nemirov ni pričakovati.
Newyork, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Obrego-nov morilec Torral je bil ob 7.30 srednjeevropskega časa ustreljen. Dosedaj ni bilo nobenih vesti o nemirih.
Nova vstaja
Mir na vzhodu
Rusija, Poljska, Romunija, Estonija in Latvija podpisale protokol o uveljavljenju Kellogovega pakta
Pariz, 9. februarja. (Tel »Slov.«) Komunistični »Humanite« javlja, da so bile francoske kolonialne čete mobilizirane radi vstaje v Kongu. Kolonialni minister Marginot je odšel v Darkar, kjer se je odkril vojaški spomenik za črne čete. Potem bo sam odšel v vsta-ško ozemlje, kjer bo vodil operacije.
Aretacija radi finančnih špekulacij
Pariz, 9. februarja (Tel. »Slov.«) Glavni kri ver škandala Societe Miniere Branco-Belge bankir Meurisse je bil aretiran. Deficit družbe znaša 11 milijonov frankov. K temu je prišteti še 8 milijonov, katere dolguje Meurisse borznim senzalom za podpiranje akcij na borzi. Meurisse je kupil akcije Srbske rudniške družbe po 7 frankov Meurisse se je že pripravljal na beg. pa so ga pravočasno ujeli. Njegova žena je že prej ušla.
Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah večjidel oblačno in mrzlo, na za-padu zopet mrzleje. najbrže s snegom, na jugu mnlo izDremembe.
Moskva, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Litvinov protokol o uveljavljenju Kellogove pogodbe so danes zvečer na slavnostni seji v konferenčni dvorani kemisarijata za zunanje stvari podpisale Poljska, Romunija, Estonija, Latvija in Sovjetska Rusija. Seja je bila javna, ker so bili prisotni moskovski časnikarji. Podnevi so se vršile še živahne razprave o tem, ali naj se podpis odgodi, da bi razen Estonije podpisala tudi Litva, nakar je polagala Poljska največjo važnost. Litvinov je poudarjal v svojem govoru, da bi Rusija rada povabila k podpisu vse sosedne države, da pa se je morala omejiti na one
1 države, ki so že podpisale Kellogovo pogodbo. Izjavil je dalje, da je protokol na razpolago vseir. drugim državam. V imenu ostalih je izjavil poljski poslanik Patek, da bo ohranil protokol vedno svojo vrednost kot simbol miru za vse'narode vzhodne Evrope, celo če bi ga prehitelo splošno uveljavljenje Kellogove pogodbe. Tudi Patek je zakjlučil svoj govor s tem, da je podpis protokola odprt tudi vsem drugim državam. Litva se še obotavlja podpisati pakt, istotako Finska. Vendar bo neizogibno, da ga še oni podpišeta, čeprav ločeno od drugih.
Revizijska akcija Madjarske pokopana?
Lord Rothermere zapustil svoje madjarske prijatelje
Budimpešta, 9. febr (Tel. »Slov.«) Lord Rothermere je izjavil londonskemu poročevalcu »Magyar Orzsaga«, da je po njegovem mnenju vsaka madjarska akcija za revizijo mirovne pogodbe, za katero bi Evropa slutila restavracijo Habsburžanov, že vnaprej obsojena na smrt. Velika večina madjarskega naroda je protihabs-burškega mišljenja.
Možnost povratka Habsburžanov na Ma-djare, ki bivajo v nasledstvenih državah, ne vpliva pridobivajoče, temveč odbija. Celo, če bi
evropske velesile in mala antanta dovolile po-vratek Habsburžanov na madjarski prestol, bi to p&menilo popoln neuspeh vsake revizije. — Londonska City se ne briga mnogo za spore med Otonom in Albrehtom, temveč se briga bolj za varnost madjarskih obligacij in delnic. Angleški politični krogi izjavljajo, da bi bila njihova svoboda akcije onemogočena, če bi se že itak težavno vprašanje revizije triatlonske mirovne pogodbe otežkočile še z restavracijo Habsburžanov ali s kakim habsburškim pučem.
Poostritev režima na Španskem
Madrid, 9. febr (Tel. »Slov.«) Španska vlada je izdala odredbo, s katero grozi z aretiranjem vsakogar, ki bi na javnih mestih napovedoval nesrečo ali ki bi s hujskanjem ali omalovaževanjem kritiziral ministre ali višje oblasti. Oni uradniki, ki se javno izjavljajo za sovražnike, režima, bedo takoj odpuščeni. Društva, v
katerih se vršijo politične razprave, se prepovedo. Odbori društev, ki so sovražna režimu, se odstavijo, v primeru ponovitve pa se ima razpustili društvo. Notranje ministrstvo bo samo kaznovalo obrekovalce in hujskače z zaporom ali denarnimi kaznimi, ali pa jih bo stavilo pred sodišče.
Krvavi boji med Hindi in mohamedanci
Angleške čete streljajo - Do 100 mrtvih, nad 600 ranjenih
London, 9. febr (Tel. Slov «) Včeraj zvečer je v različnih delih mesta Bombaya zopet prišlo do krvavih spopadov med Hindi in mo-hamedani. Bele čete so morale večkrat rabiti orožje, pri čemer so prvič streljali tudi s strojnimi puškami. V nekaterih mestnih okrajih ropajo tolpe trgovine in privatne hiše V enem samem okraju je bilo ponoči ustreljenih 30 oseb in več kot 109 težko ranjenih Skupno število ubitih znaša že skoro 100, dočim je težko ra-
njenih 500 do 600. Ponoči so neprestano dova-žali v bolnice, ki so prenapolnjene, ranjence.
London, 9. febr. (Tel. »Slov.«) V Bombayu se nadaljujejo poulični boji. Vojaštvo je moralo ponovno rabiti strelno orožje, posebno, ko so mohamedanci ovirali požarno brambo, ki si je prizadevala gasiti velik požar. Vojaštvo je prepovedalo, da od 7 zvečer do 6 zjutraj ne sme nihče brez vzroka na ulico. Kdor bi se protivil, bo brez Svarila ustreljen.
O sporazumu z Grčijo
Atene. 9. febr. (Tel. »Slov.«) Venizelos je poklical grškega poslanika v Belgradu Po-lihronijadesa v Atene, da mu poroča o grško-jugoslovanskib pogajanjih. Najbrže bo poklican v Atene tudi grški poslanik iz Angore, da poroča o poteku grško-turških pogajanj.
Zadružna zveza v Trstu razpuščena
Trst, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Tržaški pre-fekt Fornaciari je z odlokom od 8. februarja razpustil tržaško Zadružno zvezo, ki je bila po sporazumu s tržaškim političnim vodstvom Slovencev prešla v fašistične roke na lanskem občnem zboru. Likvidacijo bo vodil odvetnik Remigio Tamaro. Vzrok razpusta je izključno gospodarskega značaja.
Romunija znižala izvozne carine
Belgrad, 9. febr. (Tel. »Slov.«) S 1 februarjem je Romunija znižala izvozne carinske tarife Za vole, krave, bivole, junce ,mezge in osle po 400 lejev od repa. Od ovc, ovnov, koz po 25 lejev od glave. Od konj pod 147 cm pa po 800 lejev. Za zaklano živino po 0.50 lejev za kg. Za goveje meso 3000 lejev od vagona. Kože od ro-gate živine vseh velikosti, neobdelane, 6 lejev za kg. Nasoljene 7 lejev, suhe 9 lejev. Konjske kože neobdelane 4 leje od kg Les za kurivo, hrastov ali mešan 75 lejev od vagona, hrastov stavbni les po 6 lejev od vagona.
Pogajanja za prijateljski pakt med Bolgarsko in Madžarsko
Sofija, 9. febr. (Tel. Slov.«) »Zora« poroča, da se vodijo med Bolgari in Madjarsko pogajanja za sklenitev prijateljskega pakta Madjarska predlaga sklenitev madjarske pogodbe v smislu, kot jo priporoča Društvo narodov.
Prvi avl. sprehod kralja Jurija
London, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Angleškega kralja Jurija so danes dopoldne v bolniškem avtomobilu prepeljali v Bognor Pri vožnji skozi goste množice ljudstva pred buckinghamsko palačo je kralj z roko odzdravljal na navdušene ovacije. Po prihodu v Bognor so zdravniki ugotovili, da jc vožnja v avtomobilu .kralja utrudila bolj, kakor sc je pričakovalo
Avtomobilska nesreča
Sofija, 9. febr. (Tel. »Slov «) Pri Gabrovu se je zgodila avtomobilska nesreča štiri osebe so mrtve, ena jc v smrtnem boju, šest jih je pa težko ranjenih.
Težave s prehrano v Rusiji
Moskva, 9. februarja. (Tel. »Slov.«) Ker je popolnoma propadla akcija za preskrbo kruha in je tudi odpadel eksport žita radi slabe žetve in v svrho nujne potrebe, da se doseže z vsemi sredstvi večja posetvena ploskva prihodnjo pomlad, je sovjetska vlada odločila, du izda posebno odredbo, s katero hoče kmete pridobiti za to, da bi prihodnjo pomlad intenzivneje obdeloval polja. Olajšati hoče davke na deželi in zagotoviti bistveno zvišanje prodajne cene žita. Teh olajšav pa kmetski veleposestniki ne bodo deležni.
Pomanjkanje premoga na Poljskem
Varšava, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Trajni hudi mraz ogroža sedaj tudi preskrbo velikih mest s premogom, ker se radi hudega mraza v šle-zijskih premogovnikih premog ne more normalno nalagati. Samo majhen del vlakov s premogom prihaja v Varšavo, katere pa takoj zapleni železniška uprava. Zasebniki ne morejo dobiti nobenega premoga več.
De Valera obsojen
London, 8. februarja. (Tel. »Slov.«) Policijsko sodišče v Belfastu je obsodilo irskega voditelja De Valera na en mesec ječe radi prestopka proti izgonskemu povelju, ki je bilo izdano proti njemu pred petimi leti.
135 letna starka umrla
Moskva, 9. febr. (Tel. »Slov «) V sovjetski Armeniji je umrla neka Turkitija iz Erivana, ki je desegla starost 135 let. Pomiki so jo radi obiskovali, ker je rada pripovedovala iz svojih spominov, ko so Rusi I. 1827 zasedli Erivan.
Volkovi raztrgali bolgarskega duhovnika
Belgrad, 9.'lebr. (Tei. »Slov.«) Radi strahovite zime so se, kakor poročajo iz Sofije, pojavili v okolici Šumena cele črede volkov Predvčerajšnjim so se vračali smetje iz vasi Emir Hora na vozu, v katerem jc bil tudi neki višji duhovnik. Spotoma jih je obkolila čreda volkov. Ker je bil duhovnik oborožen, jc stopil z voza. Kakor kmetje pripovedujejo, so se konji radi strela prestrašili in podivjali, tako da je ostal sam sredi. volčje črede. Ko so se drugi dan vrnili na mesto, so našli samo obgioaane kosti in raztrgano obleko.
Novosadska vremenska napoved. Oblačno. Močnejši vetrovi. Dvig temperature. Zmeren mraz. V državi bo najnižja temperatura —15.
Gradbeni minister za domačo kamnarsko industrijo
Belgrad, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Skoro vse gospodarske organizacije, bodisi po svoji cen trali ali pa same zase, so se obrnile na sedanje vlado in zahtevale od nje pomoči Tako se je med drugim sedaj obrnila na gradbenega ministra organizacija kamenarske industrije Poslala je gradbenemu ministru obširno spomenico, v kateri ga opozarja na težaven položaj te panoge naše industrije. Kamnarska industrija nima podpore od vlade, ampak mora voditi težaven boj zlasti z inozemsko konkurenco, ki grozi uničiti tozadevna domača podjetja. Gradbeni minister je tej spomenici ugodil V posebni rešitvi je zbral bistvene njene dele Podrejeni oblasti ter zlasti vse podeželske in mestne občine opozarja, da morajo posvečati pri nabavah vso skrb domači kamnarski industriji. Minister je zagrozil, da ne bo v slučaju, če sc ne bi pri licitacijah za kaldrmine v prvi vrsti vpo-števala domača industrija, da ne bo odobril no bene licitacije.
Vrhovni državni
zakonodajni svet
Belgrad, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Organiza cija vrhovnega državnega zakonodajnega sveta bo kmalu izvršena. Njegov glavni namen bo proučevati zakonske načrte, ki jih bodo predložila posamezna ministrstva. O tem bo imel po ročati predsedniku vlade Vrhovnemu državnemu svetu se bodo torej predložili vsi zakonski načrti v pretres, ne bo pa imel vrhovni državni zakonodajni svet odločujoče moči, ampak le posvetovalno, ker zakone izdaja odslej kralj na predlog predsednika vlade Čuti se potreba, da stopi vrhovni državni zak svet čimpreje v življenje, ker je mnogo neodložljivih poslov, zlasti zakon o centralni upravi, ki naj pride prvi na vrsto, da se zniža število ministrstev. Zdi se, da prvotna Srskičeva zamisel ne bo držala, da bi bili stalni člani tega sveta samo pravniki. Najbrže bodo prišli vanj najedličnejši zastopniki drugih strok iz vseh delov naše države, tako da bodo v njem zastopane vse panoge javnega življenja, pa tudi vsi deli.
Zakon o sodnikih
Belgrad, 9. februarja. (Tel. »Slov.«) Novi sodniški zakon, ki ureja nove sodniške plače, stopi v veljavo s 1. aprilom. Zakon je ukinil sodniško stalnost. Pravosodni minister ima pravico, upokojiti in razvrstiti posamezne sodnike. Dosedaj se pravosodni minister te pravice še ni poslužil Pač se bo do 1. aprila izvršila glavna razvrstitev in upokojitev sodnikov, tako da bo stanje na sodiščih s 1. aprilom tfrejeno. Do tega časa se bodo na glavnih mestih izvršile vse potrebne spremembe.
V Srbiji najbolj mrzlo
Belgrad, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Po po-ročilih, ki jih je prejela belgrajska vremenska opazovalnica, je bilo v državi to-le stanje: Belgrad —17, Petrovaradin —14, Zagreb —16. Ljubljana —17, Sarajevo —21, Veliko Gradi-šte -22, Koviljača -18, Niš —21, Kosovska Mitrovica —20, Skoplje —18, Kragujevac —23. Split —1, Banjaluka —22. Proti večeru je pričelo v Belgradu snežiti. Gacko v Hercegovin; je že 20 dni odrezano od drugega sveta.
Čiščenje na liški progi napreduje
Zagreb, 9. februarja. (Tel. »Slov.«) Čiščenje liške proge je napredovalo zlasti radi lepega vremena, ki vlada v Liki, že tako, da jo danes že vzpostavljen promet iz Zagreba do Gračaca. Vendar pa kljub čiščenju proga ne bo uporabna v celoti1 še pet dni. seveda če se vreme še ne poslabša.
Prometno ministrstvo opozarja vse interesente, da se je prvotni rok 25. februarja za vložitev ponudb za železniške nabave po čl. 231. finančnega zakona podaljšal do 10. marca.
Komisija za pregledovanje dolgoročnih pogodb je končala svoje delo. V ponedeljek bc predložila ministru svoje poročilo, ki obsega snovi skoro za ceio brošuro.
Čudna so pota „Delavske politike"
Odločno in dosledno, kakor noben drug list, smo nastopili proti nesocialnim zahtevam nekaterih gospodov, ki pravijo o sebi, da zastopajo tako zvane »gospodarske kroge«. V širokih krogih javnosti je seveda naš nastop napravil najboljši vtis, kar pa ni po volji onim drugim gospodom, ki pa hočejo biti edini patentirani zastopniki delavcev. Ne daj Bog, da bi tudi kdo drugi zastopal delavske interese, to sme samo gospoda od »Delavske politike«, pa čeprav javnost še ni spoznala, da bi ti tudi v resnici znali zastopati delavske interese. In zato so gospodje od »Delavske politike« hudi, ker se mi zavzemamo za delavce V resnici divna delavska politika, ki jo morejo razumeti le modrijani od »Delavske politike«! Menda bi ti gospodje imeli raje, če bi tudi mi nastopili za ^gospodarske krogec. Pa gospodje, suj ie ne bodo tako kmalu volitve, da se že seda' bojite za kroglice.
Naročajte Slovenski list'!