Številka 84 TRST, v ponedeljek 25. marca 1907. Tečaj XXXII. pff" Zsfcaja mkl dmm ek nedeljah in praznik* «fc 5., ek ponedeljkih efe 9. ijntraj ^•lulČBe Številke s« prodajajo po S >vi. (6 Btotink) * mnogih tobakarnah v Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici, brinju, št. Petru, Sežani, Nabrefini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdOTlGni, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. SNE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke lVa mm); za trgovinske is obrtne oglase po 20 itotisk; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov 50 sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-'ibljna vrsta K 8. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa t* 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave -:dinorti:<. — Plačuje se izključno le upravi .»Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost1 za Primorsko. V edinosti je moč t Baročnima gnala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, oaročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorffto Galatti 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost4-. — Natisnila tiskarna konsorefje lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. PoStno-hranllalčni račun St. S41*6&2. - TBZJBFOH it«V. 1187. n Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Brzojavne vesti. zbora in člena centruma grofa Ballestrema. Papež je priporočal nemškim katolikom Francoska križarja ▼ Maroku. j zmernost in previdnost. PARIZ 24. Križarja »Jeanne d'Arc« in Turško-bolgaraka pogajanja. alande sta sinoči odplula v Maroko. Sastanak Bfillowa in Tittonija. RIM 24. |littoni se dne 27. marca ; oda v Rapallo obiskat nemškega kance* virja Bullovva. Potovanje Biillo\va v Ra-- allo je bilo sklenjeno še le 22. marca. BEROLIN 24. Biillovv je odpotoval v *apallo. Štrajk! na Dunaju. OLJ NAJ 24 Včeraj popoludnc se je r>iIo posvetovanje med pekovskimi raoj-fri in pekovskimi pomočniki, ki je bilo pa brez v spevno. Štrajk nadaljuje.^ Krojači a moško obleko so tudi sklenili, da prično torek štrajkati, ako se njihovim zahte- sra ne ugodi. Sneg na Koroftkem. BELJAK 24. Valed silnega snežnega meteža je včeraj tovorni vlak pri postaji Vald obtičal v snegu. Promet se je za-:ogel zopet normalno pričeti še le dane.*. Nemiri na Romunskem. BUKAREŠT 24. Med ministerskim predsednikom Cantacuzene in voditeljem iioč-ralne stranke Sturdzo se je vršilo po-retovanje glede sredstva za pomirjenje 3e?ele. V parlamentarnih krogih govore o -rogiašenju obsednega stanja v Moldavi. »ogodki v Moldavi so napravili v trgovec ih in finančnih krogih uničujoč utis, ker -o mnogi zakupniki najeli velika posojila, /elnice nekaterih bank so {v enem dnevu -.^adJe za 100 do 150 levov. Rusija. Spopadi med delavoi. LODZ 24. Med delavci je danes prišlo spet clo spopadov, pri čemer jih je bilo eč ranjenih. tičoča se nekaterih doslej še nerešenih vprašanj (podaništvo, potni listi itd.), na« predujejo normalno in je pričakovati, da pride v vseh točkah do sporazumljenja. Egipčanski narodni zbor je, kakor znano, sklenil pred kratkim, zahtevati od vlade, da uvede konstitucijo in arabski jezik namesto angleškega kakor učni jezik v javne šole dežele. Proti temu je že nastopila angleška trgovska zbornica v Kairi z resolucijo, v kateri naglaša, da je vsak na izpremembo obstoječega sistema mereč korak času neprimeren in bi sila škodoval najvažnejšim interesom toliko domačega kolikor evropskega prebivalstva v Egiptu. Koalicijsko minister 5tvo v Romunski. Iz Bukarešta poročajo, da se v vladnih krogih govori o sestavi koalicijskega ministerstva iz vseh strank, kateremu bo glavna naloga, da reši agrarno vprašanje. Dogodki na Ogrskem. Agitacija romunskih učiteljev. Društvo romunskih učiteljev na Ogr-tem je pričelo proti Apponyijevem šol-kem načrtu akcijo, naslovljeno na vse--kupno romunsko učitcljstvor da bi učitelji erskih in narodnostnih šol zavzeli svoje Osma seja deželnega zbora. Namestnik deželnega glavarja je otvo-ril sejo ob 6. uri in pol. Začetkom seje je bilo prisotnih le 28 poslancev, torej je bila seja komaj sklepčna. Vlado je zastopal namest. svetnik Lasciac. Po odobrenju zapisnika VII. seje dal je predsednik prečitati spomenico pripo-slano se strani „Societa degli insegnanti italiani", v kateri omenjeno društvo daje na znanje deželnemu zboru svojo resolucijo, s katero je pozvalo vlado, naj že tekom leta 1907. jezikovno loči učiteljišči v Kopru in Gorici ter slovenski oddelek prenese iz Kopra drugam. Spomenico se je izročilo deželnemu odboru, Na to se je nadaljevalo v podrobni debati o stavbenem redu, začenši od § 85. §§ 85 in 89 so bili vsprejeti brez debate. Le k § 86 je vladni zastopnik menil, da bi bilo dobro prepovedati postavljanje odvodnih kanalov pod hišami. Poročevalec je izjavil, da bo to naloga prihodnjega mestnega regulacijskega načrta. K § 90, ki govori o trotoarjih, vpra- s tališče glede ureditve učiteljskih plač. . . , ... 3ne 26. t. m. vršil se bo v Sibinju shod šal )£ pc,s1' lđrach Za P°Ja3ml°. ah m0ra * 1-au+nilr Vi t če* cnlrtli nsnravih v trntnar Romunov in zavzame tudi stališče nasproti jmenjeni zakonski osnovi. Naprositi ho-lejo aradskega škofa in sibinjskega nadškofa, da se zavzameta pri cesarju naj zagonskega načrta ne potrdi. Drobne politične vesti. Grof Ballestrem pri papežu, v četrtek je papež vsprejel v avdijenci bivšega predsednika nemškega državnega PODLISTEK. VOHUN 21 Amerikanski roman. — Spisal J. P. COOPER. -Ne." se je oglasil Henrik ponosno. „Ni Silo tako. Imel sem to obleko že na sebi, >ikar sem zapustil mesto. Priskrbel sem si jo * namen, za katerega mi je služila, in nositi sem jo nameraval tudi na svojem povratku, ci se je imel izvršiti danes!" Na smrt prestrašena je Fanika omahnila azaj in vsa otrpla strmela v brata; — usnica se je začela svitati v njeni duši. ., ,.Toda vojaki... čete tam ?u je vprašal J>unvud, istotako prestrašen. ..Tudi mimo njih sem se splazil v tej maski. Tudi sem se poslužil tega-le potnega .sta, ki sem ga plačal, in ker nosi Vćšing-tnovo ime, lahko sklepam, da je ponarejeno". Dunmd mu je hlastno iztrgal papir iz roke in je nekaj časa molče strmel na podpis, U ed tem molčanjem pa je bilo videti, da je ojak v njem dobival moč nad Človekom, lastnik hiše sploh napraviti ves trotoar Vladni zastopnik svet. L a s c i a c je rekel, da pri novih stavbah bi moral lastnik napraviti iz svojega trotoar, da pa, ako se ta napravi na željo občine, naj ona sama nosi stroške. Poročevalec poslanec Z a n o 11 a odgovoril je vladnemu zastopniku, da bi bilo vzakonjenje njegove ideje preveliko breme za občino, a poslancu M r a c h u je odgovoril, da ima privatnik trotoar sicer konstrurati, občina pa siste- mizirati, čegar razliko je razjasnil inženir Boccasini. § 91 do § 111 so bili vsprejeti večinoma brez debate. O § 112, ki govori o inšpekcijah še ne dogotovljenih stavb, razvila se je veča debata. Posl. B r o c c h i je predlagal, naj se prečrta ves odstavek, ki določa, da se ima še le po 2 mesecih po prvi inšpekciji nametati malto na zidove. Istotako je posl. Baschiera zahteval, naj se z ozirom na to, da je pri nas burja najbolje sredstvo za posušenje zidov, izdatno skrajša ta termin. Poročevalec se je protivit tema dvema predlogoma, češ, da je itak novi zakon manje strog v primeri z drugimi in da burja pač ne piha po želji stavbenikov. Na to je bil § 112 vsprejet v prvotnem besedilu. § 113 do § 116 so bili vsprejeti večinoma brez debate. Pri § 117 je menil posl. B r o c c h i, da bi bilo prestrogo, ako bi se z ozirom i na estetiko moglo odrediti rekonstrukcijo ali celo demoliranje kakega poslopja. Posl. Morpurgo je odgovoril, da i vse drugo nego estetično lice večine naših poslopij popolnoma utemeljuje to do-ločbo. Po besedi poročevalčevi je bil § 117 vsprejet v prvotnem besedilu kakor I tudi sledeči § 118. Od § 118, ki govori o ediličnih služ-i nostih. izpustilo se je na predlog poslanca M r a c h a odstavek glede javnih pisoar-jev, češ, da zakon, ki mu je namen higi-jenična in estetična preporodite v mesta, nima dovoliti, da bodo poslopja odičena z ; vespazjanovimi monumenti. § 120 do § 128 so bili vsprejeti večinoma brez debate. Večja in bolj zanimiva debata razvila se je o § 129, ki določa, kako naj bo sestavljen deželni edilni svet, ki ima po novem zakonu biti druga instancija v stavbenih stvareh. Po načrtu je imel biti sestavljen : 1.) od namestnika, 2.) od enega namestniškega svetnika, 3.) od ravnatelja stavbenega urada c. k. namestništva, 4.) od c. k. sanitarnega referenta, 5.) od župana, 6) od treh členov mestnega sveta in 7.) od treh strokovnjakov, ki naj jih imenuje mestni svet. Vladni zastopnik je bil mnenja, da ima biti zastopana tudi pomorska oblast. Posl. D o r i a je predlagal, da, ker že ta ustanova pomenja prikrajšanje občinske avtonomije, naj se število členov iz občinskega sveta zviša in da seje edilnega sveta imajo biti sklepčne le ob številu 7 navzočih členov. Predsednik je omenil, da ni dostojno, da se tržaškega župana stavlja na eno stopinjo z enim navadnim namestništvenim svetnikom. Zdaj se je okrenil k svojemu jetniku in vprašal s pozornim pogledom: „Kako ste prišli do tega lista „Mislim, da je to vprašanje, v katero major Dunvud ni opravičen!" „Oprostite, gospod, izpozabil sem se". Stari Hvarton je bil med tem v toliko 1 zbral svoje moči, da je mogel z navideznim mirom poseči v pogovor. Vstal je in rekel: „V resnici, major, ta list ne more biti važen. Taka sredstva se vporabljajo v vojnih časih dan na dan . . „Ime ni ponarejeno1", je dejal major, motreč pisavo. „Ali preži morda izdajstvo; med nami, o katerem še nihče ničesar ne sluti? Tu je očitno prevaral nekdo Vošing-tnovo zaupanje, kajti pisava tu je od druge roke, a svoje ime je podpisal VoŠingten lastnoročno. — Stotnik Hvarton, dolžnost mi ne dovoljuje, da bi Vas izpustil proti častni besedi — vidim zdaj. Vi morate z menoj v gore!" „Nisem pričakoval drugega od Vas, malj or Dunvud", Dunvud se je obrnil proč in njegovi po- gledi so zadeli zopet na Faniko — in nezmožen še dalje se premagovati, je šel ven. Fanika pa mu je sledila, in on je ubogal njen migljaj in šel z njo v sobo, v kateri se je vršil njuni prvi razgovor. Fanika mu je pomignila, naj sede. Njena preje tako bleda lica so gorela zdaj kakor v vročnici, bojevala se je hip sama seboj in pričela potem z jedva slišnim glasom : „Major Dunvud, Vi veste, da Vas visoko cenim — in celo zdaj, ko mi prizadevate toliko bridkosti, nečem, ne morem skrivati tega... Verujte mi, Henrik ni zagrešil drugega nego neprevidnost!" Umolknila je in ga gledala proseče i njena barva se je izpreminjala, zdaj ji je kri udarjala v obraz, zdaj ji zalivala srce, in s tihim glasom je dostavila deklica: „Obljubila sem Vam, Dunvud, kadar bo sklenjen mir, da postanem Vaša žena. Evo, dajte bratu svobodo proti častni besedi, in še danes hočem stopiti z Vami pred altar in slediti Vam v tabor !w Dunvud je prijel njeno roko. jo pritisnil Konečno pa se je po daljši debati spremenilo načrt tako, da ima biti dodan stavbenemu svetu en člen iz pomorske-vlade in 5 členov (brez župana) iz obč. sveta. Seje tega sveta imajo biti sklepčne le v številu 9 navzočih členov in ima st v njih (na predlog poslanca Cuzzi-ja) razpravljati le to, kar strogo stoji na dnev nem redu. § 130 do 4? 134 so bili vsprejeti brc/, debate. Potem je bil Še vsprejet dodatni § 135, kateri določa, da se ima novi stavbeni red glede starih poslopij uveljaviti le za slučaj, da se jih popravlja, ali pa, ako tvorijo javno nevarnost. Ko so bili tako vsi $$ vsprejeti v drugem Čitanju, prešlo se je k tretjemu Čitanju stavbenega reda. Glede § 26 določilo se je po daljši debati, da ima dolžnost prispevanja k novim cestnim napravam postati realno breme še le s časom faktične likvidacije dotični občini pristoječe tirjatve. V § 55 določilo se je kakor minimalno zračno višino hišnih lokalov 3.20 m in 4 m v pr.tličjih. Nadalje je bil vsprejet predlog posl. Pola c ca, da imajo biti stanovanja, sestavljena iz 3 lokalov, oproščena dolžnosti, da ima hodnik dobivati direktno luč in zrak. Ko.so še drugi spreminjevalni predlogi padli, bil je ves zakon vsprejet tudi v tretjem čitanju. Predsednik se je zahvalil referentu za njegov trud in zaključil sejo ob uri 45 minut. "-ggg-Ct^lJ—-Jl^K------------ - JI.. .' . —■ . -1 1 Domače vesti. Volilno posvetovanje za III. me etni volilni okraj, sklicuje politično društvo „Edinost" v sredo, dne 27. t. m. ob 9. in pol uri zvečer in sicer v dvorani „Trgovskega podpornega in bralnega društva", v via Stadion št. 19; to dvorane je odbor imenovanega društva blagohotno stavil v to svrho na razpolago. Ker je do reklamacijskega termina le malo dni na razpolago in pridejo vmes še prazniki, nadejati se je pač obilne vdeležbe se strani volilcev III. okraja, katerega smo včeraj natančno opisali. „Zavedni volilec", se zove knjiga, ki jo tiska politično društvo »Edinost«, in ki bo od vseh volilcev pozdravljena z velikim veseljem. Knjiga, ki je neke vrsti kora-pendij volilnega zakona, obsega vse, kar je potrebno znati slovenskemu volilcu, posebno na tržaškem ozemlju. Ker je knjiga namenjena za širše sloje, se je cela obsežna snov predelala v obliki vprašanj in odgovorov. Obsega ves volilni zakon in določbe glede hodil nemirno po sobi gor rotim Vas, hip na srce in in dol. „Panika, ne govorite več . ako mi nočete raztrgati srca!4; „Torej zavračate mojo roko?" je vprašala, vstala in ga pogledala ponosno. „Vas zavračati? Ali niate Vi cilj vseh mojih pozemskih želj ? A skleniti najino zvezo pod takimi okolnostmi, bi se reklo: oneča-stiti oba! Hočeva zaupati na boljše čase. Henrik bo zopet prost... da, morda ne pride niti do zaslišanja. Vi veste, da se zavzamem zanj z vso vnemo, in verujte mi Fanika, VoŠingten me gleda s prijaznimi očmi!u „Toda oni list, ona zloraba njegovega podpisa, o kateri ste govorili, ga razkači zoper brata. Ako bi mogle njega omehčati solze in prošnje, ne bi bil Andre mora? umreti !" Ko je Fanika zaklicala te besede, je obupana zbežala iz sobe. Dunvud je obstal trenutek kakor omamljen in ji sledil potem, da bi se opra.' iči' in jo potolažil. Ko je stopil v vežo, pa je treil ok fiirftn II »EDINOST« štv. 84. V Tratu, dne 25. marca 1907 varstva volilneinzborovalne svobode. Ako vže to daje knjigi posebno vrednost, postaja ista neobhodno potrebna za vsakega volilca s tem, da so v doti atku knjige še uvrščena pojasnjevanja glede reklamacij, formulaijev reklamacij, razdelitev volilnih okrajev za Trst in celo Primorsko na-Šteta so posamična volišča tržaškega ___ ozemlja in posebno okolice, način dokumentiranja volilne pravice za reklamacijsko postopanje itd. Knjižica se bo razprodajala v mestu in okolici — kakor bo to natančneje naznanjeno — za nizko ceno od 20 stot., in jutrašnja »Edinost« začne z priobčevanjem iste. — Opozarjamo naše čitatelje na to razveseljivo vest. Vasti iz Istre. Volilni imeniki za državnozborsko volitev so bili v dobrem delu istrskih občin izloženi z dnem 23. t. m. Kjer se to še ni izvršilo, se izvrši v teh dneh. Opo-zorujemo na to prijatelje. Rok za reklamacije traja i4 dni od dne, ko je bil vo- Vesti iz Goriške. d. Še nekaj o novem volilnem redu. V skupini mest, trgov in industrijelnih krajev volijo skupaj mesto Gorica, Krmin, Tržič, Gradišče, Cervinjan in Gradež 4 poslance, Ajdovščina, Sv. Križ, Kanal, Bovec, Kobarid. Tolmin, Komen, Nabrežina in Se-I žana pa jednega poslanca. Prebivalcev šte- Agencija MERKUR TRST, ul. Nicold Macchiavelli 19, Telef. 1874 Komisije in zastopstva ======== Informacijska pisarna. ===== Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-Meto-dijevo ličilo, pražke gnjati, surovo maslo, med itd. itd. Slovensko pevsko društvo v Zagrebu. J>jo prvi kraji skupaj 45 5?7. dru&i IO^ Kakor se Čuje, nameravajo zagrebški Slovenci ustanoviti pevsko društvo, ki mu bo ime * Lipa«, Njegova pravila se že sestavljajo TRŽAŠKA Toda vpoštevati je pri tem. da se je iz slovenske skupine namenoma izpustila cela vrsta krajev, ki bi spadala vanjo. Tako eminentno industrijelni kraji Miren s 1392, Podgora 2011 in Solkan s 2023 prebivalci. M-r* L.A KEONIEA. Privzeti bi se moralo v to skupino tudi Cerkno s 1059 prebivalci. Tako bi morala Cestni ropar aretovan. Pred nekoliko šteti slovenska skupina I7000 ljudij, ka-dnevi smo poročali o treh roparskih na- ^ w gtalo nasproti 4_000 v itaiijanski padih, ki so bili tekom ene same noči ,z- skupini bi se tQ Stevilo yzelo kakof vršeni v starem mestu. Predsinočnpm so polnc)) moralo w biti razmerje L ne pa policijski agentje v starem mestu areto- + . ^ Joda v kalijanski skupini všteti so vali 19-letnega kotlarja Antona C*. in 21- Lj. ^ slovencij katerih je nad / letnega voznika Frana B., ker so ju imeli 10000! Facit računa je tedaj, da ima v na sumu, da sta se vdeležila teh roparskih skupini ^^ trg.Qv Jn industrijelnih krajev napadov. Na policiji sta to oba najodloč-1 Slovencev iedneaa. h.ooo Italiianov neje tajila, a cijo oni, ki pozvani so bili so bili ono na poli noč na- 27000 Slovencev jednega, 35.000 Italijanov pa štiri poslance! Ta krivica se zviša Š2 tembolj, ako se upošteva, da voli trgovsko- Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazi ne Stv. 7. - Telefon« st. 047 FHijaike v PULI, GORICI, :*EKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohifitvo, dolgih 6 do 3 metrov., - (Pošiljanje predmete?, ti se jemljejo na potovanje m prevažanje blaga na ?se proge.) Sprejema 86 tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod za == VACUM-CLEANER Čiščenje in shranjevanje pkeproh a Točna postrežba in nizke cene. I TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KROftJ TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. padeni in oropani in eden teh, neki Pe- chrtna zbornica v tej skupini se 2 itali_ drini, je Antona G. spoznal za enega na-^^ poslanca _ V splošni kuriji pa je padalcev. Anton G. bjl^ndržan v za- lmcev y italijanskl skupini g9>000> vmes poru, a Fran B. je il izpuščen. vsaj 12.000 Slovencev, v slovenski 134000, Vrećo obleke in perila je 21 -letni dninar tako da prihaja na 87.000 Italijanov toliko Matej G. ukral Antonu Stergarić, s ka- posiancev kot na 146.000 Slovencev! - terim je skupno spal na nekem prenočišču Kurijozna je tudi še določba v § 8 novega v ulici della Torretta. Vkradeno vrečo je n3Črta? ki določa, da je glavno volišče za Matej nesel k svojemu 16 letnemu bratu goriško okolico Šempeter pri Gorici, Alojziju, ki stanuje v ulici dt Crosada. i dočim je dru&je v kraju> kjer ima okrajno Stergarić je pa to zvedel in dal aretovati glavarstvo svoj sedež. Zakaj to ? Zato, da oba brata. ^i ne nastal tudi najmanjši dvom na pristno Izgubil je kmet Andrej Kocijančič na italijanskem značaju mesta Gorice! G o- poti od Trušk do Trsta knjižico-beležnico, r i c a naj ne bo središče goriških v kateri je bila tudi ena menjica. Kdor jo Slovencev, ampak vas Sempe- K ATA LOGI BREZPLAČNO. pohištvo in tapctarije v bogati izberi, neprekosijUe g ede solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri — — (nasMnifc &. Dalla Torre Giacomo JVtacerata ulica deli' Acpdotto 3 ulica Chiosza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne, ^ je našel naj jo dobrotno prinese v uredništvo. naše |ter! Kdo se ne smeje 3 » Črnogorcev denar. Na zahtevo Vincenca Kašica, ki je uradnik pri neki agenciji za potnike, je bil aretovan 17-letni dninar Viktor P., in sicer zato, ker je Črnogorcu Vasiliju LuŠiču ukral iz žepa 74 kron denarja. Požar. Sinoči okrog 7. ure zvečer so ljudje opazili, da nekaj gori v delavnici mizarja Emila Velo, ki se nahaja na vogalu ulice Bosco in Molin a vapore. Redarji so takoj omejili pasažo in udrli vrata. Delavnica je bila vsa v ognju. Čez kake četrt ure so prišli gasilci, ki so morali gasiti z dvemi cevmi, a vendar se je ogenj razširil tudi v stanovanje gospe Karoline Jurko v I. nadstropju. Po enournem gašenju se je gasilcem vendar posrečilo ogenj omejiti, ^kodo cenijo na 2000 kron. majhnega raztrganega fantiča, ki je gledal majorja nekaj časa pazljivo, nato mu stisnil t roko listič in jo takoj zopet ubral iz hiše. Preveč osupnjen, da bi bil utegnil zadržati dečka ali si ga ogledati natančneje, je •trmel major na raztrgani, zavaljani košček papirja v svoji roki in razbral še-le po daljšem trudu kratke besede: „Kraljevi so v bližini — infanterija in kavalerija!" Dunvuda je izpreletelo in, pozabivši na vse razun na svojo vojaško dolžnost, je tekel iz hiše. Hiteč k svojim voiakom, je zapazil zdaj na enem gričev vedeto,*) bližajočo se v polnem diru. Več strelov iz samokresov si je »ledilo naglo drug za drugim, razlegale so se trombe in klici: k orožju! Ko je dospel k svoji četi, je bilo tam že vse pokoncu. Lavton je že sedel v sedlu in gledal s svetlimi očmi v dolino, kličoč hor-nistom z glasom, ki je zaostajal le malo za zvokom njihovih rogov: rTrobite, fantje, trobite! In dajte vedeti Angležem, da stoje viržinski jezdeci med njimi in njihovim ciljem!" *) Vedeta =- kavalerijska straža. Vesti iz Kranjkse. Smrt V ognju, v Dolu pri Litiji se je nekoliko slaboumna posestnica Apolonija B r u n k smrtnonevarno obžgala, ko je v bregu požigala. Umrla je čez par ur v hudih bolečinah. Umrl je včeraj v Trebnjem tamošnji okrožni zdravnik dr. Otmar V e s e 1 k o v starosti 45 let. Razne vesti. Grofica se poročila s ciganskim primasom. V Sopronju se je v četrtek grofica Vilma Festetics civilno poročila s šopronj-skim ciganskim primasom. Cerkvena poroka se bo vršila drugi velikonočni praznik. Minister za železnice Derschatta v Dalmaciji. «Nar List* poroča z Dunaja, da pojde minister za železnice dr. Derschatta meseca aprila v Dalmacijo skupno .«* teh- Zdaj so vrele od vseh stranij vedete in patrulje nazaj in javile hlastno svoja poročila, nakar je komandant hladnokrvno in mirno dal svoja povelja. Še-le ko je Dunvud zasukal konja, se je upal pogledati nazaj na hišo in burneje mu je zaplalo srce, ko je videl v enem oknu stati žensko postavo. Bilo je predaleč, da bi bil mogel razločiti njen obraz, a ni mogel dvomiti, da je njegova ljubica. Njegovo od solnca ožgano obličje je žarelo, ko je jezdil zdaj na bojišče, in njegovi dragonci, ki so opazovali obraz svojega poveljnika, so videli zopet ogenj v njegovih očeh, kakor so ga bili vajeni gledati v njih pred bitko. S patruljami, ki so se bile povrnile, je štela konjenica skoro 300 mož; vrhu tega je razpolagala s precejšnjim številom kmetov, ki so služili četam za vodnike in bili istotako oboroženi. Dolina, kjer se je imel razviti boj, je bila položna ravnina, okrog in okrog obdana od hribov; skozi njo se je vila rečica, ki je rada poplavljala travnike in pašnike na svojih bre- K IT P 2 T B le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 M en TEARN8 o 03 t= rt >CO C c s —- o Ji ™ « g! o. 5 > a> rt iS N rt® a.** 'S* 3 >CO o 3 > i- "i >h rt _ » C t/i co za Ui CD C0 « 2 o SE. S 2. H ® rt ® 09 > rt O. N ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti iri vrednosti 1. Decimalno tabelo, ki je ni zamenjali z narodnim vrstami Številk; 2. Pomikaca, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ; 3. Ćrke v enem jek enem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdigali! ; 4. Možnost t a se pomikač lahko giblje na desno ali na levo; 5. Trak, se povsem lahk » odstrani; ->. Pomitač se giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ; 7. Možnoet da se iabko pomnožuje, ne da bi bilo treba odatranjati trak 8. Mnogo bolj vidljivo pisavo ; Ptiprava, da se lahko napiSe dopisnice rd kraja do konca 10. Prt-mikovalec se pomika vsled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo trdneji in lagiji. Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko Trst, Via delle Poste štv. 6. Telefon 1682. govih in jih delala rodovitne. Edina zapreka, koder je zabranjevala ta reka prodiranje konjenice, je bila na kraju, kjer je zabračala svoj tek od zahoda proti vzhodu, kajti tu sta bila bregova strma in za jezdeca nedostopna. Lesen mostič je pač vodil čez reko, a bil precej oddaljen od Kobiljeka. Na vzhodni strani dolinice je ustvarjalo tu bolj stisnjeno hribovje majhno skalnato planjavo, ob katere vznožju so se postavile zadnje straže dragoncev. Dunvud je ukazal zdaj stotniku Lavtonu. naj si poišče s svojim oddelkom zaščitja za gozdičem, iztegajočim se tja ob skalah. Le nerad je slušal stotnik ; rajši bi bil s svojo navadno burnostjo naravnost udaril na sovražnika. A Dunvud je poznal svoje ljudi in je izbral ravno stotnika za to nalogo, prvič ker se je bal njegove prenaglenosti na odprtem bojnem polju, potem pa, ker je bil prepričan, da se stotnik ne bo mudil prihiteti na pomoč, kadar pride pravi trenutek. Na levo terena, kjer je Dunvud nameraval stopiti sovražniku nasproti, se je isto- tako razprostirala gosta šuma; pod njen varstvo so se umaknili oboroženi kmetje, se tako razpostavili na parobku, da so uiog^ izza dreves uspešno streljati na sovražnika Lahko si je misliti, da so vse te priprave Hvartonovi z napetostjo opazovali gor z oken hiše in najrazličnejši občutki so pre-šinjali njih srca. ko so zasledovali razburljiv prizor. Gospod Hvarton je bil edini, za kat* rega je moral biti izid boja t vsakem slučfli brezupen ... Će zmagajo Angleži, tedaj zadobi njego* sin zopet prostost. A kakšna bo potem nje gova lastna usoda? Doslej je bil ohranil svojo nevtralnost pod najtežavnejšimi razmerami. A to, da je služil njegov sin pri kraljevi ali kakor se ji je reklo, regularni armadi, bi bilo že enkrat skoro spravilo njegovo malo posestvo na boben. V srcu je bil vneto kraljevski, in ko m« je Fanika pri vrnitvi iz amerikanskega tabor* razodela svojo ljubezen, je privolil v njen bodoči zakon z rebelom morda samo, ker je b' prisiljen iskati si republikanskega varstva. rPride He.^ V Trstu, 25. marca 1907 »EDINOST> štev. 84. Stran 111. ni&ko komisijo, v svrho, da se določijo Konkretni sklepi o pravcu železnic, ki se imajo izvesti. Minister obide vse kraje, koder bi se imele izvesti nove železnice. Najstareja Zagrebčanka umrla. V petek je v Zagrebu umrla Ivana Hartman, stara 104 leta — najstareja Zagrebčanka. Kako v Rusiji love sumljivce. Nedavno je neki ruski dijak v Brnu (Švica) dobil brzojavko, da mu je mati na smrt bolna. Vsled te vesti je takoj krenil na pot v Rusijo, ali na meji so ga vjeli. Neki drugi dijak, slušatelj kemije Heiller, je tudi pre jel brzojavko, da mu mati umira in se je tudi takoj odpravil na pot. V Varšavi so ga vjeli in obdržali v zaporu 14 dni. Potem so ga izpustili na svobodo in odšel je domov, kjer je na svoje začudenje našel mater povsem zdravo. Radi njegovega prihoda so bili doma zelo iznenadjeni, a ko jim je pokazal brzojavko, so mu rekli, Ja je niso oni odposlali. Konečno se je zvedelo, da se policija v najnovejem času Muži tega načina, da premami sumljive sebe na rusko ozemlje ter jih potem brez rsake zapreke zapre. Katastrofe vojnih ladij. Število katastrof vojnih ladij se pričenja s poginom prve anglezke oklopnjače »Captain« leta 1870. To število se čim dalje bolj množi. V zadnjih dveh letih so se sredi največega raira pogubile štiri velike vojne oklopnjače prvega razreda. Ker se nahaja na »sem svetu okolu 200 oklopnjač, je to zelo itnogo, ako so v dveh letih utonile štiri oklopnjače prvega razreda. Ali razlika je «ed katastrofami, ki so se dogodile v prejšnjih čaših in sedaj. Prej so se dogodile katastrofe vsled trčenja ali pa vsled pomanjkanja mirne stabilitete. — Danes ©oginejo pa ladije vsled eksplozij, ki se dogajajo v njih notranjosti. „Captain" je leta 1870 potonil v Biskajskem zalivu. — Silni vihar je treščil ladijo ob skalovje, •a se je razbila, a utonilo je pri tem 500 častnikov in možtva. Oni, ki so to katastrofo preživeli, pripovedujejo, kako je nenadni udarec stresel ladijo, kako se je ista nagnila in potem potopila. Hrabri kapetan Burgogne je našel smrt, ne hoteč spustiti v ladijo, ki je prišla ponesrečencem na pomoč. Pet let pozneje je an-gležka oklopnjača „Panquard" trčila skupaj z „Železnim vojvodom" v irskem morju. .Panquard" je potonil, toda moštvo se je rešilo. Istotako je leta 1873 nemška vojna ladija „Veliki izborni knez" povodom pomorskih vaj trčila s ..Kraljem Viljemom". Kapitan si je zastonj prizadeval, da bi spravil ladijo v plitve vode. V petih minutah se je ladija potopila s 300 možmi posadke, ker se je železni oklop razbil kakor drobna deska. Morda najhuja katastrofa je zadela angležko povsem novo oklopnjačo „Vic-toria", meseca februarja 1893 v Mali Sirti# ,,Victoria" je bila pod poveljstvom admirala Tryona, poveljnika mornarice v Sredozemskem morju. Vršila se je velika pomorska vaja. in na tej vaji so ladije plule v dveh črtah tako, da so se morale okrenuti na znotraj in potem zavzeti smer ena proti drugi. Kapitan Bruhre je protestiral proti temu nevarnemu manevru, toda na njegove prigovore se niso dosti ozirali. Ob 3. uri 28 minut popoldne je bilo dano znamenje in obe liniji sta se obrnili ena proti drugi, „Victoria" je plula proti „Cam-perdovnu". Tri minute potem, ko je bilo dano znamenje, se je videlo, da je nevar-most neizogibna. Prošla je še ena minuta, a še le potem se je dalo znamenje, da se na obeh omenjenih ladijah zatvorijo zaklopci. — Toda v istem hipu je „Camperdovn* udaril svojim robom v ^Victorio". Mašinisti in kurjači so ostali ■a svojih mestih ter so se zastonj trudili, da bi odvedli ladijo v plitvo vodo. Moštvo je bilo na krovu. Še le potem, ko se je ladja pričela vedno bolj nagibati in je bilo prizadevanje za rešitev nemožno, po. skakali so mornarji v morje, da se rešijo 3 plavanjem. Z ladijo je potonil tudi admi- j ral Tryon, ki se ni maknil se svojega mesta. |Razun njega je utonilo še 338 častnikov in mornarjev. Tudi >Camperdown< je bil i močno poškodovan, in ako bi bilo viharno morje, bi bil potonul tudi on. Pet let po tej veliki katastrofi je zadela slična nesreča ameriško vojno ladijo »Maine« v havan-I ski luki. Ladija je ležala v luki, ko se je dne 15. februarija 1898 na večer začulo nekaj v notranjih prostorih ladije, podobno poku. Govori se, da je pod ladijo eksplodirala mina in da se je usled tega unel smodnik v zalogi ladije. 253 častni-! kov in mo2 je bilo v tistem hipu ubitih. Enaka je bila osoda ruske oklopnjače »Pe -tropavlovsk«, ki je v rusko-japonski vojni i pod poveljstvom admirala Makareva poto-nila v zalivu pred Port Arturjem, kakor tudi japonska oklopnjača »Hatsuse«. Obe ladiji sta bili v hipu pod vodo. Vsled eksplozije je bila tudi uničena velika japonska oklopnjača »Mikasa« in brazilijansk a vojna ladija »Aquidalean«. V viharju sta se razbili angležka vožna ladija >Mantagu« in francoski oklopni križar »Sully«. Tovarna pohištva 111 vtiča detla Cesa it. 4$ ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni Razglas. Ksemenj, ki se vrši navadno v Lokvi na Krasu v ponedeljek velikega tedna letos pade na praznik, se bo ta semenj vršil v torek, dne 2 S. t. m. Kdor ISSe eluibo ali kakoršuo-koll zaposlenje ; kdor Išče uradnike ali službeno osubfe kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev, kdor ima za prodati htse, polja, dvorce ; kdor želi po ojiIa4 vknjižbe itd., prodati ali kupiti prrmit-line ali sploh raMjene predmete itd. i d., raj se posluži M Al. IH OGLASOV * „Edinost i«4, ki so najeeneji, največ čitani I d najbolj pripravni v dosego namma. '•B ANTON SKERL nebanlk, sspriaeieni ivodeaeo. Trst - Carlo Go Ido nije r trg u. - Trst Zastopnik tovarnejoles bntofailei „Puci" j Napeljava in zaloga električnih zvonikov, ljudi j in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografoT Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih »trojev, kolea motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON Hev. 1754. SALON 5&AŠJ OQUSE. j Mali oglasi računajo se po 3 stot. bsaedo; rnfistnot.akano besede e« računalo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 ----- Plača ežba poštena in natančna. oooooooooooooooo Posestvo, valjični mlin in še ena vodna moč v ljubljanski okolici pol ure od železniške postaje \//\>//w/v so proda iz proste roko. Posestvo je posebno pripravno za živinorejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči za prodajo vseh gospodarskih pridelkov. Več pove TOMAŽ JEŽEK, posestn. v Spodnjih Gaineljnah nad Ljubljano. oooooooooooooooo Giovanni Sardotsch & Co. (prej v službi tvrdke Zennaro e Crentilli) Trst. ulica Vincenzo Bellini štev. 5. Trst (ogel San Spiridione (hiša Brunner) Stekla ili zrcala, dijamanti za režat, stekleiit ! stvari, porcelane in svetiljke. Vse potrebno za razsvetljavo na plin. S p e c i j a 1 i - ! teta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. Zmerne cene in točna postrežb.'«. Stavljaj o se v delo stekla tudi na dom. f.pertot urar Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne are najboljših tovarn Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. Glasoviti GgHf®II Prve odlikovane dalmatinske tovarne GILARDI & BETTIZA v Spljetu Edina zaioga pri Fratelli Zernitz & Co., Trst via Stadion 22 Zaloga „Cemento Romano" (hidravlično apno) Ljudska kuhinja na prodaj. Naslov pove n» dobrem kraju blizu Lloydovega arzenala je Ineeratni oddelek Edinosti". 310 M icln -volio rePa 8 kranjske, je v vseh let-IVIdlU &CIJC nih dobah v zalogi Josipa D o 1 e i č. ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227 Malo stanovanje f^v"^ sta, iščem. Pogodba tudi za več let. — Ponudbe po-• „Spartac" ua nInseratui oddelek Edinosti". 1987 Rodolphe Maas, Zx%\ - ulica farneto 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. ===== posebno za žage na paro in mline. ===== Nitni bombaž za čiščenje strojev. Veletrgovina L u i g i Trevisan, Trs«-razpošilja kavo, riž in olje Kflfl ima deoaria> in iofe dober za-Iužek l\UU lllia kupj Jtthko hišo v predmestju. V hiši je dobro vpeljana prodajalnica. Ugodna pozic ja tudi eventuelno za pes.arao. Hi*a nese dooer dohodek, tako, da se v malo letih amortizira. Pogoji ugodni. Več po ve „lnaeratni oddelek Edinosti*. z60 Za Velikonočne praznike! -mm KRASNI PREDMETI PRIMERNI ZA DAROVE prodajajo so po tovarniških cenah v novi galanterijski trgovini E. MIONI TRST, ulica S. flntonio 2 (Palazzo Treves) F. Ščuka Ferriera št. 25. prodaja kuhinjsko opravo: omare, mize itd. iz prve roke Trst, ulica Slavoj Snerlj, krojač Šli Veliko noč svojo moderno urejeno krojačnico. Najmodernejši dunajaki vzorci. Nizke cene, solidno delo. Svoji k svojim ! Piazza Barriera 3, I. 204 Velika izdelovalnica nogovic na stroj naročila in poprave se takoj vsprejemajo Jamči se za največo PT hitroht in točnost Za naročbe seje oglasiti izdelovalnici nogovic gospe Fanny Jakob — Ivessich ulica Rapicio št. 4, IV. nadstr. POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih preimetov ijj ISI A 4 4 li lr "ž"' Civilna in vojaška krojačnua | Bogata zaioga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-== metov spadajočih v krojaško obrt. 1 Odlikovan dne 5. aprila 1 906 na XXVri. me narodni ra*eiavi ▼ Parizu a častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in na It. mednarodai razstavi ▼ Bruxelles u z n&jvečo odliko „GRAND PRIX" diplomo. Narotbe se izvršujejo to?no In se dostavljajo na dom Z od:ičnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici St 6, I. nadst. kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit Pecolit, Asbest, Flochen, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični uiad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2. Cene zmerno. Cene zmtrne. l ZALOGA MOKE BRODER NEUMANN — Arad obče znani pridelek, nahaja se pri And. Schleimer-ju, Trst ulica Stadion štev. 12. Stran IV EDINOST« Štev. 84. V Trstu, dne 25 marca 1907 *mmmmmmmmmmmm® Vozni rad Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—ItovtoJ—Fala (Dnaj) j-jO 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7*20 0 Herpelje- IH»aŽa—E>unakj. S-^O 0 Herpelje—Rovinj—Pnla. t.— 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 7'Jf B Herpeljfa—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9-20, 3, 8*15) Ob nedeljah in praznikih : 2*26 Borit—Draga— Herpelje—Divača.___ Tret—Baje—Poreč. 1 o 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. frto 0 Koper—Buje—Poreč in medpoitaje. O Koper in medpostaje (Te do Buj) Tra7-6«rlca— l«s««ie*— Celeveo— Beljak— Mnikovi. 6*— 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9*57) -•25 B Gorica (Prvačina—AjdovSčina 9 57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga. ■»•— 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo. 12*5» 0 Opčine--Gorica (in medpostaje) (Prvačina— AjdovSČina: 3 J£) Jesenice—Celovec. 3-44 B Opčine (vlak ae vstavi samo za. vstop) Gorica — (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 0 do Gorice in medpostaje. 7-5 o Opčine- Gorica (Prvačina— AjdovSČina : ~ Jesenice—Beljak—Monakovo. ODHOD in PRIHOD. O* nedeljah in praznikih : 1'« 0 do Gorice (Prva-č na—Ajdovščina : 4*®2* OI'HOD iz Gorice v AjdovSčino : 9*15» 9-gg. Prihod v Trst. V Italije prek« Koralna In Vidma B preko Nabreiine v Kormin. Videm, Milan, Rim. 3*55 0 v Koinoin (se zvezo na Červinjan in AjdovSčino) Videm, Bcnke. 4'*» 0 v Kormin (se zveze v AjdovSčino) Videm-Milan itd. D« Gorica—Koralna—Červinjan«. fc-25 0 do Gorice, preko Nabrefine (se zvezo v AjdovSčino) t-oc 0 do Kcrmina preko Bivia. B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Tret—LjsbIJa««—Dunaj (Reka-Zogreb-Badlaipešta) Ostende. B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto TSS 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpeito. 6*£® 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8-*° B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto, f ! 0 v Ljubljano, Dunr.j, Zagreb, BudimpeSto. Pala—Rovinj—(0«b«J) 7*45 0 Z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. -i'4* f} ix Pnle—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 11*05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 6**° 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. !©-« B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih: 9-2® i* Herpelj in Divače. Poreč—Baje—Trst. 0 ii Buj, Kopra in medpostaj. iS^oa 0 is Poreča, Buj, Kopra in medposUj. 9-S5 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Ueeakove—Praga—Celeveo—Jesealce—Bcrica—Trat y— 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7-15 0 iz Gorice in medpostaj, i k.— B iz Prage, Dunaja, Celovca Gorice. 12.« 0 iz Celovca, Trbiža (AjdovStine) Gorice, Opčin. g-«? 0 Iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8 B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. 1-2 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin. Ob 1 edtljah in praznikih: 9*« 0 iz Gorice (zveza s AjdovSčino) in mejpostajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Itaiije preko Červinjan« In Benetk 5-50 B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do K.ormina (Cor-mons) preko Nabreiine. r rjo 0 preko Cervinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5*M> B preko Ćervinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). Prihod v Trst. Iz I allje prek« Červinjan« I« Kamina. 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. B Iz Kormina preko Nabrežine. B iz Kormina (zveza z AjdovSčino) in iz viijana. 0 iz Koimina preko Nabrežine. 0 iz Kormina (zveza z AjdovSčino) in iz vil jana. 0 iz Cervinjana. B iz Kormina (zveza z AjdovSč.) preko Nabrežine 640 2~, 7.20-, 8, 8.42,9.07**, 9.56 10.44, II.30, I2.20, I2'52**t I.}**. 1.26, 2.12* 2.28% 1,44, 3 t>8', 3-3»-» 3-56*, 4-32**. S-°7 5.56, 6 28*, 6.44, 7.32, 8.20, 9.07. 9.56**, U.20 ODHOD is OlCl* ; 5.30, 6.26, 6.51-, 6.56, 7.36 8.19, 9.J7, 9.50**, 9,56, 10.44, 11.42**» «-47 ta.ao, 12.44*, 108, 1.32*, 1.44—, 1.49, 2.04* 2.20% 244, 3^8% 3.56, 4.26**, 4.32, 5.07,5.31* 5 S9**, 04, 6.44, 7.32, 8.07**, 8.12, 9.07, I0.39**, 10.44. i (Paniki odpotujejo vsaki dan) TEST-MILJE: (par „Epulo" in „Gianpaolo4*) 8 — 12'is. 2*m. 4'1®, *) S. MAftdft MILJE T(ob "nedeljah in praznikih) 8 —, 12 —, 2-22. M1LJE-TR8T 9*30, I". 3'», 5*22- MILJE-8. MARCO: (ob nedeljah in praznikih) 7-05, 8-30. I«, TRST-KOPER : (par. .Santorio", „8. Oiuato" in „Ca-podistria«) 7 45 12-—, 12*®®, 2 »£, 4*2®. (ot» ne-nedeliah in praznikih); 7*50,11'—, 12 2*« 5. KOPER-TR8T: 6-45, 7-45, 9-—, 1», 3'ig. (ob nedeljah ni prazn.): 6-15, 7 45, 9-—,T—, 4 —. TBST-ISOLA PIRAN: 10 30, 4 —. PIRAN-TR8T: 6 30, 12*2 TK8T-UMAG: (samo ob delavnikih) 3-». UMAG-TRST: B'—. TRSI-ROVINJ: (Vstavi se: v Izoli, Piranu, Umagu, Cittknovi. Poreču in Verearu) torek, četrtek in soboto : 6"—. ROVINJ-TRST: v ponedeljek, sredo in petek 7*30. TRST-PULJ: Poštni parnik. (Vstavi se : v Piranu, Salvore, Umagu. Cittknovi, Poreču in Veraarn. vb* ki dan : 7-30. PULJ-TRST: (PoStni par.) vsaki dan : 6 30. TRST-PUU: Trgov, parnik (Vstavi se v Poreču, Versaru in Rovinju) ▼ ponedeljek sredo in petek: 5-—. PULJ-TRST : (Trg. par.) v torek Četrtek, soboto 5 — * Eventuelno. Furlanska. progi. TR8T-MIRAMAR-GRINJAN : vsaki dan 9.30 in 3 — GR1NJAN-MIRAMAR-TRST : I—, B —. TRST-SESLJAN-TRŽIC (Monfalcone): 3*—. TRŽIČ-(Monf.)-TRST: 7 —. TRST-URADEZ : 'parnik „Magdala") v torek, četrtek in soboto : 12*—. GRADEŽ-TRST: ponedeljek, sredo, petek. 7—. Dalmatinska proga. Avstrijski Lloyd. TRST-KOTOR: (Rrzoparnik „Graf Wurmbrand") v četrtek: 8"—, vsuvi se: v Pulju, M. Lož inju, Zadar u, 8pljetu, GruŽu. V Kotoru v petek 11*1.5. Nazaj iz Kotora v petek 1'— v Trat v soboto 4'45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakom, ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza s črto v Bari. TRST-KOTOR-KORFU : v torek 8—, vstavi se: v Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milna, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotom, Dulcinju, Medui. Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfu drugo sredo 9*30. Nazaj iz Korfii v Četrtak 8-— in pride v Trst v sredo 6*—. TRST-METKOVIČI (A): v sredo 8-30. (Dotiče vse večje luke) v Metković v petek 4*30. Nazaj iz Metkovića v nedeljo 8 30; v Trst v torek 1*30. V Metko vi Čih pripravna zveza po železnici z Mostarjem. Odhod z Metkovićev ob 5-04. TRST- MET KOVICI (B): v Soboto 8 30, v Metković v ponedeljek 4*30. Nazaj iz M. v sredo 8 30; v Trst petek 6-—. Zvezo z Most. k. g. Dubrovačko parob. društvo. TR8T-KOTOR: (p. „Petka") v ponedeljek 4 30 vstavi se: Pulju Zadaru, Spljetu, Korčulu, Dubrovniku, Ercegnovi (molo Giuseppina) 4*30. TRST-KOTOR: (p.„Duaro vnik*)v ćatrfek 4 30 vstavi se: Zadra, bpljetu, Trsteniku. Dubrovnika, Kamenari in Riuan. Zvezo v Dubrovniku (par. „Bojana") z Obotti (Skadar). TRST-KOTOR: (Ug.-brv. par. društvo, p. „Salona") v soboto 6*—; vstavi se : Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružu, Ercegnovi. Nazaj v Trst v sredo 4*50. TRST-REKA-METKOVlCl-KOTOR: četrtek 12— (opoldne (p. druSt. Topić), vstavi se: Ižolu, Piranu, Rovinja, Reku, Zadra i i od Zadra do Kotora vse najglavnije kopnene luke in otoka Visa. Nazej v Trst v ponedeljek 11 — TRST-METKOVIČI: (Kism' ndo) (poštni) v četrtek 4*—. Nazaj ▼ Trst v četrtek 8*15. Beneška proga. TRST-BENETKE: (Lloy a.) iz Trata ponedeljek in četrtek o polnoči; iz Benetk v torek in soboto ob 12. Carigradska prog«. TRST-SMIRNA-CARIGRAD : Vsako drugo nedeljo (počemSi 1 okt.) iz Trsta ob 4'—, čez Reko; v Korfu pride sredo 3*—- Pireus v soboto 5*— (zveza z nagličem Trst-Carigrad) v Carigrad v Četrtek ob 6~—. Iz Carigrada (po 1 okt.) vsaki drugi ponedeljek ob S*3U in pride ▼ Trst v nedeljo 11'—. Aleksaadrljska prag«, TRST-ALEKSANDRU A: (brzoparnik? vsak teden iz Irsta v četrtek 11*30, v Brindisi pride petek I'—, v Aleksandrijo ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3'—, Brindisi torek 5*— v v Trst sredo 11'—. Ta parnik ima zvezo z ekspresnim !>rzovlakom Ostenda Trst. (Lloydovi parniki volijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in Koštanco vsak teden. Trst-Reka-Carigrad vsako drago soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drogi ponedeljek od 1 okt. OPAZKA: Debele in podčrtane Številke značijo p*-poiudne. f tirnih iBthi §nroj8! Tnt-Mew-York A ostro •Američana DelaiSko pinl&ko drsitro Paznik Dan odhoda: nGioliau........... 6. Aprila n Laura"...........13 -Eugenia** .......... 20. „ ,)5ona Hohenbergu ...... 27. „ „Francesca" .............II. Maja gGtoij" ••••••...«. 18. m „ Laura' ...........28 „ rGiulia" ........... 1. Junija nEugenia"..........15. r ,Bona Hohenberg" 22. n „Franceeca-*........ . 29. _ Na nrnHai Je v Piranu hotel z 10 Mđ piuuaj S0bami, salonom, 2 sobicami, kletjo; krasno teraso na stlen-hiše; razgled na morje; plinova razrve. tljava, voda, vrt, stranišča closet, k t prej ob morju za 20 kabin — vse nova Cenjeno 40000 kron. Na nrnHai v Pinmu zeTnjjišča za lici |/i vuaj gradnjo dvorcev, okolu 12.000 štiij-metrov; krasen položaj, blizo morja, skur>no s že dogotovljeno kopeljo. Cenjeno 5 Kron po štirj. Na n mrla i sta v 'zo1' dva krasna lia y\ uuaj dvorca s parkom, skupno 2700 štirj. metrov za 30.000. nm/la! nova Prosta davka, I Id pi UildJ 2 balkona in krasna veranda z razgledom na morje, vse tlakano s krasnimi kvadreli, dve pripravljeni kopeli ob obali, 170 sadnih dreves,8 orhidej in mnogo trt. Hiša je blizo pomola in železniške postaje. Cenjena na 30.000 kron. nrnHai dvorec ob glavni cesti lia pi vi Ud J s krasnin, razgledom na morje za 30.000 kron. Za informacije in pojasnila obrniti se js na Rafaela Bizzai, Trst, Corso it. 22. II. nads Karol Kobl avtorizovani inštalator za vodo in plin TRST ulica Giuseppe Pariti! 15 TELEFON St. 1596. A. Beccari R. Rom autorizovana mehanika in inštalateija vode in plina TRST, ulica Luo^a štev. 4 Telefon štev. 1448. Sprejemajo se v popravo svetiljke, sesalke, kopeli, closet, vodne pipe itd. itd. ostrtijeu U spravljata vodne Kaltolaten: ler ifldis Zalogo pritiklin in prodajo mrežic za svetitjkq kolcd^orm drt^-.re ielexalee oilr. odhod t ■ i AtlftSU, l«e vovuO«. W Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce m zasebnike splob so „MALI OGLASI" v „Edinosti" kakor: račune v vseh oblikah, zavitke, pismen papir, memorandum, okrožnice, dopisnice, cenike itd., vizitnke razn,h oMik za go3f>ode in dame' vabila in plakate disi v priprosten ali finem večbarvnem tisku, tkkn\>ine " denarn*zavode in hon VOC UOIIUVIIIC S||fnna dnjJtva tokor: pravila, letna poroCila, vse potrebne tiskovine itd. • — ■ uradne zavitke, uradne za županstva: rMglaje( V55 polrebnt tiskovine itd., ■ — brošure, knjige, poročne liste, osmrtnice itd. »d. □ □ □ Na željo poSilja tiskarna uzorce vsake tiskovine kakor tudi proračun istih. :: Vsako delo se izvrši ukusno v najkrajšem Času in po zmernih cenah. DDE