bhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 ¿in., pol leta 16 din., četrt leta 8 din. izven Jugoslavije 56 din. Naročnina se polje ca upravmStvo „SUy«b-«kega Gospodarja" y Mariboru, Koroška eeaia 5. lisi se depeša do odpovedi. Narečni»« se plačuje v naprej. Telefon inferurban št. 113.
Posamezna številka stane 1-50 din.
Poštnina plačana v gotovini-
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Uprav-nišiva sprejema naročnino, inseraie in reklamacije.
Cene iaseealom po dogo-vobb. Za ve^csloe oglasi« prigoesea popfw4 Mezaprte reklamacije se poštnine
proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana št. 10.603. Telefon interurban št. 113.
,y .i.; i»fi'riii'«f-'iwir c^gfwnBM&m-writ.'t

.'" '¡v'" ninTir.ifiiM';

81 it«Tilka
MABIBOB, dne BI. julija. UHM
58 . letnik
o
H»
Kako smo se zbirsli in zborovali orva leta.
Pred dobrimi dvajsetimi leti se je pri nas na Slovenskem Štajerskem pričelo veliko mladeniško gibanje. Skoro nepričakovano se je pojavilo. iSlovenski mladeniči so se strnili v idealno lepe in čvrste 'organizacije. Srečnega in pomlajenega se čutim, ko mi je poverjena naloga, da naj opišem, kako smo se tedaj mladeniči organizirali. Spomin na tisito dobo je sladek; vzbuja mi v srcu posebno radost. Mislim, da imajo iste občutke tudi vsi moji mladostni tovariši iz te dobe.
Kako je prišlo do takratnega velikega mladeniškega gibanja? Potreba po organizaciji, sila razmer je gnala mladeniče tedaj k temu, da so si za tedanje razmere ustvarili mogočno organizacijo.
Mladeniči so pogrešali skupnih stikov, zvez, ki bi gojile vzajemnost med mladimi Slovenci po posameznih župnijah, dekanijah in okrajih. Osobiito smo tedaj pogrešali mladeniči medsebojno širšo spoznavanje. Najhuje pa je občutila mladina pomanjkanje izobraževalnih organizacij. Sinovi slovenskega kmeta, viničarja in delavca po končani ljudski šoli niso imeli torišča, kjer bi se pripravljali za svoj poklic in življenje. Prepuščeni so bili samim sebi. Po posameznih župnijah so že sicer biia ustanovljena bralna društva, ponekod tudi Marijine družbe, ali to so bile zelo redke postojanke. Zelja po izobrazbi, pravi slovenski in krščanski izobrazbi, kakor jo je oznanjal naš nesmrtni SlotrJsi, is fei'» je prcrr.'sgsls težke ovire in ustvarila na Slovenskem Štajerskem veličastno mladeniško gibanje in organizacijo.
Še nekaj drugega je naše mladeniče nagnilo k temu, da so si ustvarili svojo organizacijo, da so razvili živahno mladeniško gibanje. Nemškutarstvo, odpadništvo in ž njim združeno šnopsarstvo je bilo po vseh delih naše ožje slo-venskoštajerske domovine silno razširjeno. Podobno je bilo kugi. Ni je bilo župnije, občine, kjer sc nemšlcutevska in šnopsarska kuga ne bi razpasla. V enem kraju je divjala bolj, v drugem manj.
Z nemškutarstvom, katerega je umetno gojil poleg j šnopsa še ptujski »Štajerc«, pa je bila ozko zvezana tudi j verska malomarnost, brezbrižnost. V letih 1890 do 1900 j se je odpadništvo skupno z versko malomarnostjo silno razpaslo. Sovražniki slovenskega katoliškega naroda so se . zakleli, da naš mali narod ugonobijo predvsem s tem, da ga odvrnejo od verskega, katoliškega življenja. Slovenska duhovščina, ki je skušala zajeziti narodno in versko odpad ništvo, je bila izpostavljena hudim in ostudnim napadom in preganjanju. Z redkimi izjemami je bilo v tisti dobi vse, kar ni čutilo katoliško, ria strani naših narodnih protivni-kov. Veljalo je pravilo: »Kdor katoličan, ta iskren Slove-15' nec, kdor Slovenec, ta zvest katoličan.« Ogromna večina izobražencev je bila v nemškutarskem taboru. .Da bi nas j Slovence poprej in sigurno potujčili, so domačim odpadnikom prišli na pomoč še njih zavezniki iz tujine. Ravno j v teh letih se je pričela borba za slovensko šolo, za slo- ■ vensko zemljo v najhujši meri. Društva Südmark, Schulverein, Gustav-Adolfverein, Heimstatt in desetero drugih j so delovali na velikem in peklensko-hudobnem načrtu: j potujčiti naš rod.
Vse to je vzbudilo tedanjo slovensko mladino, oso-bito mladeniče. Navduševali so nas k organizaciji, navdu- I ševali k medsebojnemu bratoljubju, krščanski in narodni zavesti ter izobrazbi mladi gospodje kaplani in naši katoli-škomisleči visokošolci (akademiki). Slovenski mladeniči na Štajerskem smo imeli svojega malega Kreka. Bil je to mladi kaplan Franc Gomilšek, sedanji še vedno mladeniško- | živahni in navdušeni župnik pri Sv. Benediktu v Slov. g. Seveda je imel g. Gomilšek celo vrsto sotrudnikov, raztresenih po slovenskoštajerdkih župnijah. Ali mirno moramo priznati, da je naš Gomilšek bil pravi umetnik glede organizacije. Znal si je mladeniče pritegniti nase, kakor malokateri. Iz Jarenine, naše prestolice gornjega dela Slovenskih goric, je razpletel g. Gomilšek najprvo mreže po Slovenskih goricah. Od tam jih je razširil vedno dalje in dalje.
Imel je poseben način, privabiti mladeniče k sebi. V Jarenino, v skromno kaplanijo, prekrščeno v »Čitalnico«, smo hodili fantje od blizu in daleč. Tista hišica ob cesti v prijazni, starodavni Jareniini, bi zaslužila res, da se ji da naziv »hiša zarotnikov.« Neka izvanredna privlačna sila je bila v njej» Naš mali Krek nam je tam dajal nauke, podlago za organizacijo. Učil nas je nastopati, dopisovati, govoriti in dajal nasvete, kako naj širimo lepo mladeniško gibanje. Vedno več se nas je zbiralo krog Gomilšeka. Iz celih Slovenskih goric so prihajali tovariši. Moja blaga rajna mati so mi večkrat rekli: »Ali znajo jareninski gospod kaplan coprati ali kaj, da neprestano hodite fantje v Jarenino?« G. Gomilšek pa ni bil zadovoljen s tem, da si je med mladeniči vzgojil pionirje za organizacijo, ampak on je po vseh delih lavantinske vladikovine osrčil svoje mlade duhovske tovariše, da so pričeli z mladeniš-kim pokretom. V Jarenini je Gomilšek ustanovil prvo Mla-
deniško zvezo. Zveze so nato rasde po vseh župnijah kakor gobe po dežju.
Poleg g. Gomilšeka in njegovih gospodov tovarišev je bil glavni pospeševatelj našega gibanja »Slovenski Gospodar« s svojim urednikom g. Anton Korošcem. V 1. 1900 do 1905 najdete v listu vse polno člankov, ki so navduševali mladeniče k organizaciji, izobrazbi, bratoljubju ter krščanski in narodni zavesti. »Siovenski Gospodar« je dobival cd mladine in mladinoljubov toliko dopisov, toliko člankov in drugega gradiva ,da je naša Cirilova tiskarna morala začeti izdajati lastno mladinsko glasilo »Naš dom.« Ah, to je vzbudilo veselja med vrstami naše mladine, ko smo dobili svoje glasilo! Če listaš danes po starih številkah »Našega Doma«, se ti radosti zaiskri ciko in porajajo se ti v duši sladki spomini na dobo velikega razmaha naše mladinske organizacije.
Od leta 1900 do 1903 se je mladeniško gibanje o-mejevalo na manjše sestanke, veselice in organizatorične zveze med fanti posameznih župnij. A valovi naše organizacije so pljuskal ¡vedno dalej in dalje. Mladeniči iz Slov. goric — kjer je vsekakor tekla zibelka naše organizacije — smo začeli zahajati k svojim tovarišem na Mursko polje, a oni so došli k nam na »Goričko.« Prleški fantje so šli nato preko Drave na Dravsko polje in dalje v Savinjsko dolino in Posavje. Prvotno mali sestanki so se polagoma razvili v velike mladeniške tabore. Uspeh vsega je bil: Mladeniči sm-o stopili iz ozkega domačega kroga ter smo se spoznali, sklenili smo iskreno bratstvo in to je bil tisti mogočni činitelj, ki je dal trd temelj organizacijam, ki so sledile naši. Smelo pa lahko tudi trdim, da je vse to dalo tudi nezrušljivo podlago veliki naši gospodarsko-zadružni in politični organizaciji. Naša stvar ni zidana na pesek, ampak ima neusahljive korenine v ljudstvu.
Leto 1903 je bilo leto velikih mladeniških taborov. Iz svojih zapiskov iz tiste dobe posnamemo, da je urednik »Slovenskega Gospodarja« in »Našega Doma«, g. Anton Korošec, povabi! može in mladeniče za dne 14. maja 1903 v Maribor na posvetovanje. Zbralo se nas je kakih 40 v podzemskih prostorih delavske ■?« bralnega društva »Maribor.« Sestavili smo si obširen načrt. Nato so se pričeli veliki mladeniški tabori, ki so bili združeni s cerkvenimi slavnostmi. Prvi tak tabor se je vršil na Ptujski gori dne 21. junija 1903. Udeležilo se ga je več tisoč mladeničev in staršev. Na tem taboru je slavnostni govornik in iskreni prijatelj organizirane mladine g. dr. Anton Medved proglasil kot cilj in nalogo mladeničev: »Pred Bogom otrok bodi, Pred svet kot mož mi hodi!«
Drugi veličastni mladeniški tabor je bil dne 12. julija 1903 pri Sv. Trojici, oziroma pri Sv. Lenartu v Slov. gor., a tretji dne 16. avgusta v Petrovčah.
Naslednje leto in sicer 3. in 4. junija 1904, pa smo štajerski organizirani mladeniči poleteli na Kranjsko, da tudi svoje tovariše onstran Save navdušimo za organizacijo in za borbo. Pri Mariji Pomagaj na Brezju se je vršil ogromen mladeniški tabor, kakor ga Slovenja ni videla ne poprej in ne pozneje. Nezabni dr. Janez Krek je tam blizu Triglava zaklical v navdušenem govoru: »Mi gremo naprej, mi mladi!« In ta klic je donel po celi Sloveniji.
Višek nekdanje mladeniške organizacije smo dosegli, ko se je dne 3. in 4. septembra 1905 ustanovila Slovenska krščansko-socialna zveza, predhodnica sedanje Prosvetne zveze in leta 1908 v Ljutomeru Zveza slovenskih mladeničev. Ti dve organizaciji ste nam dali kasneje našega Orla, ki je prevzel tudi naloge mlaadeniških zvez.
Vsekako lahko mirne duše trdimo, da je naše mladeniško gibanje otelo na stotine, če ne na tisoče slovenskih mladeničev narodne in moralne smrti. Vzgojilo je neustrašene boritelje za krščansko stvar in za svobodo in samostojnost slovenskega rodu. Tovarišem, ki so pomagali orati ledino, a so žal že legli k večnemu počitku, ohranimo blag spomin. Onim, ki se še sedaj kot možje zvesto in neustrašeno naprej borite za zvišene naše cilje, pa iskren pozdrav!
Franjo Žebot,
nekdanji predsednik Zveze slovenskih mladeničev.
Ivan Vesenjak:
Iz živllenia za življenje.
(Za mladinske dneve.)
Še sedaj so ljudje, ki nasprotujejo raznim stanovskim in mladinskim organizacijam. Nekateri delajo to iz zavisti, ker sami niso zmožni in ne sposobni, da bi kaj dobrega in poštenega skupaj spravili, drugi pa iz ljube neumnosti in omejenosti, ki je na svetu ne zmanjka, kakor tudi zavisti ne. Ker prirejamo mesca avgusta v Mariboru dneve za našo mladino, se bomo tukaj malo pogovorili o koristi organizacije in izobrazbe. Vzgledi so vzeti iz življenja, so torej resnični ter naj bodo nauk za življenje!
Dva župana.
Med številnimi možmi sem zgodaj v mladosti spoznal med drugimi tudi dva župana. Eden še živi in z vso spret-
nostjo in vnemo dela za svoje občane, drugega ni več med nami. Prvi je hodil in še sedaj prihaja na vsako politično in strokovno zborovanje, često celo z veliko potrpežljivostjo posluša stvari, ki jih že več ali manj dobro - zna, drugi pa ni šel prav nikamor. Prvi je sicor miren, a odločen mož, ki je občini in fari nešteto dobrega storil, drugi se je skril in zaklenil, če je videl prihajati žandarja ali kakšen boljši klobuk proti svoji hiši. Prvi se je vedcve zavedal, da je od občanov izvoljen zastopnik občine, drugi je še bolj kakor ponižni hlapec v zadregi sukal svoj klobuk prav ponižno pred vsakim škricem. Prvi je sodeloval pri raznih narodnih organizacijah in čvrsto branil slovensko krščansko kmetsko stališče, drugi ni pogledal ne knjige, ne časopisa. Nadaljeval bi lahko še primerjanje-toda mislim, da je že dovolj razvidno, kateri je boljši! Hvala Bogu, sedaj poznam po naši slovenski domovini na stotine dobrih, samozavestnih, delavnih županov in odbornikov. Vsi so se izobraževali in spopolnjevali v naših društvih, čitali so naše časopise in hodili na naša strokovna zborovanja. Zato imamo Slovenci ugled in smo zreli za lastno upravo. Ljudstvo ima v teh možeh jamstvo, da ga nihče zavajal in osleparil ne bo!
Organiziran in neorganiziran fant.
Izpregovori s fantom le par stavkov, pa boš vedel, ali je pogledal kakšno knjigo ali časopis in ali sodeluje kje v pametnem društvu, odkar je zapustil klopi domače šole. Ogromna večina tistih, ki hodijo k Orlu, v mladeniške zveze, sodelujejo pri bralnih in izobraževalnih društvih, zna okretno in izobraženo nastopati: hoja, pogled, odgovor, vse priča o njegovi izobrazbi. Mirno in uljudno nastopa in nikdar ni v svojem obnašanju v zadregi. Izsili si s tem spoštovanje in upoštevanje pri drugih stanovih. Zna tudi primerno sebe in svoj stan nasproti drugim braniti.
Imamo pa še žalibog precejšnje število takšnih fantov, M pridejo v društvo in družbo, če najdejo v krčmo. Ti so čisto surovi divjaki, ki s kolom in nožem mislijo sebi izsiliti spoštovanje, pa ubijajo sebi in staršem ugled in dobro ime. Če ti stojijo nasproti, so ali surovi in neotesani ter svojo duševno revščino skušajo prikriti z ošabno neolikanostjo, včasih pa so boječi in negotovi. Ne vedo, kam bi stopili, kaj povedali, klobuk in roke: vse jim je v napoto. Ko dorastejo v može, so revčeki, ki morajo vprašati za vsako malenkost drugega in se dajo oslepariti od vsakogar.
Starši! Kakšnega naslednika hočete imeti v svoji hiši? Takšnega, kakoršni je prvi, ali takšnega, kakoršen je drugi. Mislim, da izbira ni prav nič težka! Da bodo pa vsi dobri, pošljite jih v naša poštena društva, da se izobražujejo ter na telesu in na duhu izpopolnjujejo! Poglejte si recimo naše može kmetske svoje poslance! Kako mirno, odločno in samozavestno, a brez ošabnosti nastopajo! Odkod imajo to?! Vsi so stalno bili in delali v naših stanovskih, izobraževalnih in političnih društvih. Ali treba še jasnejših dokazov, da je treba mladini organizacij?!
Poslušajte, neverni Tomaži!
Sv. Tomaž ni verjel, dokler ni otipal rane Gospedove. Odtod je nastal pregovor: »neverni Tomaž.« Tudi pri nas je zelo veliko nevernih Tomažev in ne verjamejo, dokler takorekoč stvari ne otipljejo. Zato bom iz sodobne politične zgodovine navedel par zgledov, ki več kot jasno pričajo, da je organizacija ne samo koristna, temveč naravnost potrebna.
Na Ruskem je med 100 milijoni ljudi okroglo 3 milijone delavcev po mestih. Od teh jih približno polovico imajo boljševikf v svojih organizacijah. Vse drugo prebivalstvo je neorganizirano. In kaj vidimo? Tisti milijon in pol vlada in gospodari po svoji mili in dragi volji, kakor pač hoče in zna, vsem drugim! Neorganizirano in nezavedno kmetsko ljudstvo se je prej dalo voditi slepo od carja in njegovih generalov in velikašev, sedaj pa od boljševiških judov.
Ravno narobe je bilo na Nemškem, posebno na Bavarskem. Tudi tam so po nesrečni vojni napodili samoob-lastnega Vilhelma in druge, tudi tam so se polastili komunisti posebno na Bavarskem raznih mest in so mislili ustrahovati vso deželo, toda tam imajo že desetletja dobre krščanske kmetske organizacije za mladino in može, in ti so znali nastopiti, pa so štrli komunistične poizkuse v par dneh!
Pri nas hoče Pribičevič in Žerjav izrabiti orjuno in ustrahovati slovensko kmetsko ljudstvo. Ali se boste dali od teh ljudi vladati?! Boste čakali vsi, kakor božji voleki, da vas oropa vaše svobode in državljanske pravice ter vam vsili svojo samovoljo?! In te nasilne, batinaške organizacije še naj plačujete s svojimi davki?! V trdnih organizacijah je odpomočl To si dobro zapomnite!
še nekaj v prevdarek!
Znana vam je oporoka kralja Svetopolka, da sloga jači, nesloga tlači. Vidite, organizacije budijo v mladini zavest skupnosti ter učijo spoznavati moč te skupnosti ter njihovo potrebo. Za slovensko kmetsko ljudstvo ni zadosti, če odda ob volitvah svoj glas in še to često razcepljeno in narobe! Kdor se dandanes poslužuje najnovejših in
najboljših sredstev, ta je pred drugimi, on zmaguje in zapoveduje, ali pa se vsaj ubrani propada!
Zakaj je slovensko kmetsko gospodarstvo v naši državi v splošnem pred drugim, kljub svoji malcrodovitni eemlji? Zato, ker se slovensko kmetsko ljudstvo od časov Slomšekovih naprej smotreno izobrazuje in izpopolnjuje, ker ima vsled tega višjo splošno in tudi stanovsko izobrazbo. In odkod ima to? Iz društev!
Sklep.
Navedel bi lahko iz življenja še stotine praktičnih vzgledov, kako ugodno vpliva izobrazba in dobra ter poštena organizacija na mladino ter nam prinaša obilo koristi za poznejša leta. Naj navedem samo še en prizor iz domače fare! Slovesna maša je: v vzornem redu stojijo uniformirani gasilci in Orli ter se vrstijo mladenke Marijine družbe in Dekliške zveze. Ob strani sede resni možje in očetje ter skrbne matere-gospodinje, nad vsemi pa čutimo dih božji. Ni samo pri nas, tudi v mnogih drugih farah je tako. Zato se oklepajmo organizacij, v njih se iz-«brazujmo, bodrimo in tudi pošteno po težkem delu razveselimo! Učimo se v njih ponižnosti pred Bogom, služiti bližnjemu, a vse v samozavesti in spoštovanju do sebe in svojega stanu. V organizacijah spoznavajmo in ž njimi -očuvajmo najlepše svetinje slovenskega krščanskega našega ljudstva!
J?r. Sal. Gomilšek.	(	i
Veselo delo v mladeniških
zvezah
hodih delat mladeniči in možje. Ti govori so bili posebno zanimivi, Poročali so mladeniči, kako je med Nemci, kako živijo Francozi, kako so kaj zavedni Slovani, ki so delali med Nemci. Med vojsko smo dostikrat v svoji sredi pozdravili fanie-vojake, ki so nam poročali žalostne in vesele dogodke. Moram priznati, da so bili shodi dostikrat zelo zanimivi, poučni in navduševalni obenem. Iz Mda-deniške zveze se je rodil Orel, ki je deset let krepko deloval obenem z Mladeniško zvezo in še danes deluje.
Ko sem se leta 1919 povrnil k Sv. Benediktu, smo takoj poživili nekdanjo v vojsiki zaspalo Mladeniško zvezo, ki danes živahno deluje obenem z orlovskim odsekom.
Častna je zgodovina mladenišfeih zvez. 'Še danes so ravno tako opravičene kot ob svojem začetku. Nekateri bi je radi nadomestili z orlovskimi odseki. Pa se ne da. Ali naj vsi eni mladeniči, ki nimajo veselja do telovadbe, ali niso sposobni za njo, ali so predaleč od cerkve ,pogrešajo izobrazbe, organizacije?! Dajmo jim mladeniško zvezo. Te člani naj bodo tudi vsi Orli, ki naj v mladeniški zvezi s svojim večjim znanjem izobražujejo tudi fante, ki ne morejo biti člani odsekov. Ob rojstvu mladeniških zvez in še danes so najtrdnejša podlaga zvezam in odsekom mladeniške Marijine družbe. Kjer te cveto, tam prospe-vata krasno mladeniška zveza in orlovski odsek, ki naj po vsakomesečnem nauku skupno zborujeta. Čas je, da poživimo naše mladeniške zveze in še nove ustanovimo. Naj da pobudo za to mladeniški dan!	,
Navdušujoči članki urednika dr. Anton« Korošca v »Slov. Gospodarju« in v »Našem Domu«, živa izobraževalna potreb« pa vedno cgToženi naš narodni obstanek zlasti ob mejah so vzbudili mladeniško gibanje in z njim prvo Mladeniško zvezo v Jarenini 1. 1901. Tej so sledile nove eveze po Slov. goricah, tej pravi domovini zgodovinsko izredno važnega mladinskega pokreta na Slovenskem.
Kako je bilo v Jarenini? Začetki so bili skromni. Čitalnica bralnega društva v kaplaniji ob cesti je bila prva mladeniška zbornica. Mladeniči so sprva nastopali večinoma z deklamacijami. Tak navdušen deklamator je bil Franč	je že na Slomškovi slavnosti na Slomško-
vem rojstnem dctml deklamoval »Popotnico vojaško«, da «o ga vsi občudovali. Pozneje je nastopal tudi kot govornik, tik pred vojsko je postal prvi občinski svetovalec na Pesnici, tej dolgoletni nemškutarski trdnjavi. Vojska ga je Jcct ujetnika v sibirskih ravninah položila v prerani grob. Nekoč smo v samih deklamacijah proslavili sv. Alojzija. Navduševalne govore duhovnega voditelja so fantje željno vsrkavali v se in si vnemah mlada srca. Od prvih zve-zarjev še živijo nekateri kot župani, občinski odborniki in zavedni posestniki v Jarenini.
Ko sem bil koncem leta 1901 prestavljen k Sv. Bar-; bari v Slov. goricah, smo kmalu po novem letu tamkaj osnovali mladeniško zvezo. Naučili smo se nekaj pesmic, med temi »Hej Slovenci« in »Velegrajsko himno.« Nekoč smo skupaj pohiteli k Sv. Rupertu na shed bralnega društva. Zapeli smo pesem, za mojim poučnim govorom sta še nastopila dva mladeniča. Župnik Pajtler je mlada junaka pred vsemi pohvalil. In družba mojih deset fantov je bila kakor v nebesih. Domov grede smo se pogovorili, da začnemo tudi mi z mladeniško Marijino družbo. Teh deset mladeničev je bilo, ki so se prvi oglasili za njo. S kolikim navdušenjem smo se udeležili prvega mladeniškega shoda pri Sv. Trojici in pri Sv. Lenartu leta 1903, se še danes živo spominjam. Domov grede od Sv. Lenarta smo z ruperškimi mladeniči tako navdušeno popevali lavretan-ske litanije, da so nas ljudje po vrhovih radostno poslušali.
Nekoč smo 9e peljali k Št. Ilju na mladeniško veselico. Tam so nas sprejeli s posebnimi nagovori. Ko smo se vračali, so mi fantje polni veselja pravili: »Kaj tako lepega še nismo doživeli! Kako veličastno so nas sprejeli šent-iljski fantje!«
Še delujejo nekateri od teh fantov. Eden izmed teh je zelo veljaven naš pristaš in župan. Bog ga živi!
Ko sem leta 1903 prišel k Sv. Benediktu v Slov. g., sem našel tamkaj že navdušeno četo mladeničev, ki jih je organiziral nepozabni mladinoljub in vsled strašnih vojs-kinih krivic prerano umrli kaplan Muršič, poznejši framski župnik. Kmalu smo se strnili v mladeniško zvezo, v kateri smo zlasti gojili govorništvo. Mladeniči so nastopali ket navdušeni govorniki, zlasti Franc Caf, Peter Cetl in v Srbiji padli Franc Roškar. V zimskem" času smo imeli tečaje, na katerih smo predelali občinski red in občinski volilni red za bivšo Štajerslko. 35 nas je leta 1904 pohitelo na vseslovenski mladeniški shod na Brezje, med temi je bilo tudi nekaj mož. Rudeča zastava mladeniške Marijine družbe je ponosno plapolala, ko smo se v dveh čolnih peljali po celem bleškem jezeru. V enem so bili molilci, v drugem pevci. Tega najveličastnejšega vseslovenskega mladeniškega shoda, ki je prebudil mladeniče po 'vseh slovenskih deželah, se še danes hvaležno in veselega srca spominja vsak udeleženec.
Tudi na telovadbo smo že mislili. Ko smo imeli nekoč v Mariboru sejo radi shoda na Brezjah, nam pokaže rajni Štefč, urednik iz Ljubljane, izdelan telovadni kroj, ka-koršnega je on zamislil. Ko se je vračal v Ljubljano, mu je žal prišel v izgubo.
Ko sem župnikoval pri Sv. Petru na Medvedovem se-lu, sem imel vsak mesec nauk za mladeniško Marijino družbo v veliki sobi, v kateri sem stanoval. Ko je bil naulk končan, smo začeli shod Mladeniške zveze. Tako so vsi fantje ostali skupaj. Poživljali smo shode s petjem, umetnim in narodnim. Fantje so deklamirali in govorili, često-lcrat nas je razveselil govornik iz Nemškega, kamor so
Krščanski učite!] šoli odrasti mladini.
Težko se poslavljamo krščanski učitelji leto za letom od iz šole izstopivših učencev, izročujoči jim odpustnice in dajajoči jim zadnje nauke na življenja pot. Kajkrat se dogaja, da solznih oči gledamo za njimi, ko odhajajo nekateri veselih, drugi pa žalostnih korakov iz šole, kjer so prejemali prve nauke, kjer so se vzgajali in pripravljali za življenje. Bojimo se zanje, ker vemo po izkušnjah, ki jih doživlajmo dan za dnem, kolikim nevarnostim bodo izpostavljeni v vrtincu življenja. V duhu nam stopajo pred oči mnogebrojni sovražniki mladine, kakor ničvredne družbe, slaba društva, alkohol, slabo čtivo, denar itd. itd.
Zasmilijo se nam. Najrajši bi šli za njimi, toda vežejo nas službene dolžnosti na njih mlajše bratce in sestrice. J Ali naj jih pozabimo in zapustimo ravno v času, ko bi bili j našega vodstva in varstva še najbolj potrebni? Ne! Krščanski učitelj se zaveda svoje dolžnosti in ne bo je opustil. Po končanem šolskem delu stopa med šoloodraslo mladino, med njo, ki preživljajo nevarno mladeniško dobo, / kateri se je toliko moralno pokvari ter jo utrjuje v verskem prepričanju, ki je edino močno sidro v viharju življenja, zmot in zablod.
Da, da! Krščanski učitelj se zaveda, da je verski moment najvažnejši pri vsaki vzgoji, kajti le-ta krepi, tolaži in bodri vsakega človeka, in prav posebno pa še našega kmeta, ki z molitvijo in zaupanjem v Boja pričenja in končava svoja dela. Težka so bremena našega kmeta, obupal bi ob nezgodah, toda trdno versko prepričanje njegovo, zaupanje v Boga, ga obdrži pred padcem in mu daje novih moči.
Pa krščanski učitelj ne stopa samo takole mimogrede med svoje nekdanje učence, on zanje žrtvuje nedeljske popoldneve, jih zbira in vodi na domače griče in gorice, na naša polja, travnike in gozde, opazujoč z njimi lepoto narave, navdušujoč jih r senci košatega drevesa za domačo rodno grudo, ki je tako čudovito lepa, bogata! On vodi tudi šoloodraslo mladino do spoznanja in samozavesti, da ni lepšega kraja, kot je domači rojstni kraj. Kliče ti mladina: Na gore naše in doline, naj spomin ti nikdar ne izgine! Naše polje, log in gaj — bode tvoj zemeljski raj! Gorice naše in vodice — ljubi kot sestrice! Le zemlja, ki te je rodila, bode tvoja naj gomila!
In pozabil ne bo krščanski učitelj na takih sprehodih zapeti z mladino lepo narodno ali umetno pesem, opeva-jočo domovino. In vzkliknil bode s pesnikom Golarjem:
»Mila, kakor pesem slavcev« je slovenska govorica, kot menihu sladko pela bi v nebesih rajska ptica.«
Ali pa bode citiral Medvedovo:
»Sladka materina govorica, lepa mina zemskih vseh glasov, mojih misli ti glasnic^, tvoj oblij me zadnji blagoslov!«
Poleg ljubezni do domovine, do rodne zemlje, mile slovenske govorice in lepe pesmi pa gleda slovenski krščanski učitelj, da razširi in utrdi v šoliedrasli mladini ono znanje, ki ga je prejela mladina v osnovni šoli. Ustanovil bo, kjerkoli se mu bo glasilo za nadaljno izobrazbo dovolj mladeničev, kmetijsko-nadaljevalne tečaje. V njih bode razširjal mladeničem obzorje splošne naobrazbe, a kar je še posebno važno, podajal jim tudi strokovno stanovsko izobrazbo. »Kakor ded tako oče in kakor oče tako sin« ne velja več. Odpiral pa bo slovenski krščanski učitelj v takih tečajih mladeničem oči, da bodo uvidevali tudi veliko potrebo stanovskih organizacij. Skrb njegova bo, da bo vsak katoliški človek član vsaj ene organizacije, bodisi društva ali zadruge. In, če se mu bo posrečilo to, tedaj ne bodo naša društva štela samo po nekaj članov, ampak na tisoče. In, ko se bo doseglo to, tedaj šele bo prišel do veljave pregovor, ki pravi: »V slogi je moč, v neslogi pogin.«
Krščanski učitelj pa zbira mladino tudi v društvih povsod tam, kjer jih že imajo, o kjer jih še nimajcv jih ustanavlja. Krščanski učitelj, kliče te mladina, Miče t« kr-
ščanski mladenič na skupno društveno polje, kajti dobro društvo pod vodstvom krščanskega učitelja ali duhovnika je dragocena šola, blagoslov za vso župnijo in občino. V mislih imam izobraževalna, pevska, telovadna, glasbena in druga društva. V njih predavamo, prepevamo, telovadimo, prirejamo igre — skratka: se učimo in vzgajamo. Fantje, ven iz nesrečnih gostilen, proč od vina, žganja in kart, pač pa v lepo in bratsko društveno življenje! Kar je mogoče že po mnogih krajih, to mora biti mogoče povsod za napredek in blagor milega nam slov. naroda.
Nisem napisal teh misli prvi; znane so že, pa še pe dovolj uvaževane! Še vedno so prepiri, pretepi in poboji med slovenskim narodom, še vedno je razširjeno med njimi pijančevanje; še ni izginila surovost, zato je take vrste delo nujno potrebno, da čimpreje izginejo iz našega narodnega telesa vsi madeži, ki naš narod ponižujejo pred drugimi, omikanejšimi narodi. Šoli odrasla mladina na dan in ven na plan! Tudi krščanski učitelj te kliče in vabi, ker te ljubi z vso dušo in ti hoče dobro. Po tebi, šoli odrasla mladina, naj vstane naš narod močan, jeklene volje, krepak, življenjapoln. Po tvoji ljubezni do domovine bo prenehalo nesrečno izseljevanje v tujino; po tvoji umski izobrazbi se bode dvignilo blagostanje; po tvoji srčni vzgoji pa naj zašije sreča po vseh naših vaseh in domovih.
Krščanska šoli odrasla mladina! Na mladeniški tabor, ki se bo vršil v dnevih avgusta v Mariboru, pride tudi krščanski učitelj. Pohiti ž njim v čim največjem številu! Okleni se ga. Kakor se ovija bršljan okrog drevesa, ker rabi opore, da se more razvijati in rasti kvišku, tako rabiš ti krščanskega voditelja, po katerem moreš kvišku umsko in srčno. Tudi slovenski krščanski učitelj ti proži roko — sezi vanjo!
Po »Slov. Učitelju.« — Š..
Na v krčmo, temveč v zadrugo.
Denarja ni, trgovina z živino, lesna trgovina počiva, slišimo tarnati dan za dnevom, vidimo pa kljub temu, da so gostilne polne pivcev, osobito iz krogov mladine. Z žalostjo v srcu opažamo, da velik del današnje mladine preveč zapravlja, premalo varčuje, da ne flfrsli na — bodočnost. Mnogi mladeniči zaslužijo lep denar kot splava-rji, pri plavljenju lesa, kot delavci na žagah itd., a večji del tega lepega zaslužka ostane v soboto, nedeljo in pon-deljek v gostilni, le malo se naloži v posojilnice. Zato je opravičen poziv na mladino: Ne v krčmo, temveč v — zadrugo! Ta poziv naj vzbudi v mladini smisel za varčevanje, naj mladino privede k temu, da misli na bodočnost. V vsaki večji župniji deluje kmečka posojilnica in daje vsakomur možnost, tudi najmanjše zneske plodonosno nalagati. Mladino treba pridobiti za to, da bo redno vsako nedeljo ali vsaj vsak mesec vlagala svoje prihranke ali del zaslužka t posojilnico. Nič ne de, če prinese vsakokrat le en dinar, sverta bo naraščala, s tem tudi veselje do varčevanja, pridobil se bo marsikateri stotak, ki bi sicer bil zgubljen. Varčevati treba začeti pri najmanjših zneskih, odreči si moramo kak užitek, da moremo na ta način nekaj prihraniti za bodočnost.
Ne samo, da se v krčmah porabi mnogo denarja, temveč se, kar ni nič manjše zlo, zapravi mnogo dragocenega časa. Svoj prosti čas naj mladina posveti svoji izobrazbi, naj čita poštene knjige in časopise, naj se udeležuje predavanj in shodov, prireditev, pri katerih naj tudi sodeluje, naj se zlasti udeležuje poučnih tečajev. Poučni tečaji se prirejajo po vseh okrajih, a mnogokrat pogrešamo pri istih mladino, oziroma je njena udeležba nezadostna. Velepomembni so zlasti gospodarski in zadružni tečaji. Namen teh tečajev je izobraziti našo mladino in jo usposobiti za vodstvo gospodarskih društev in zadrug. Več kot 10.000 agilnih delavcev rabimo v odborih kmetijskih podružnic ter načelstvih in nadzorstvih zadrug v Sloveniji. S približno 201etnim zadružnim delom se nam je posrečilo ustvariti mogočno denarno zadružništvo, katero je osamosvojilo kmeta, ga napravilo neodvisnega od tujega kapitala, mu nudi ceno pomoč v sili, kaT pride posebno sedaj v poštev, ko razne banke od svojih dolžnikov zahtevajo okrog 30% •obresti. V razvoju so gospodarske zadruge, večinoma povojne ustanovitve, kakor tudi strojne in električne zadruge. Pri teh zadrugah sodelovati in vztrajno delovati nato, da se iste spopolnijo in ojačijo, je naloga sedanjosti in bodočnosti, je naloga sedanje in bodoče generacije. Veliko, obenem pa za splošnost zelo koristno delo čaka mladino; za to delo treba dolgoletne, temeljite priprave. Ako hočemo zasigurati zadružništvu, osobito blagovnemu zadružništvu, trajne uspehe, moramo stremeti za tem, da bo mladina prožeta zadružnega duha, da se bo v vsem svojem delovanju ravnala po zadružnem gešlu: Vsi za enega, eden za vse! Prava krščanska ljubezen do bližnjega naj bo zvezda vodnica mladini vselej in povsod! Zato naš poziv: mladina v zadrugo!
Zboljšanje dohodkov, zmanjšanje stroškov se doseže potom zadružništva. Zadružništvo pa ima tudi namen odpreti nove vire dohodkov. Živimo v času težke gospodarske krize; pomanjkanje gotovine je povzročilo zastoj v lesni trgovini, v trgovini z živino itd., treba misliti na vire novih dohodkov. Mlekarstvo in perutninarstvo je v stanu tudi malemu posestniku pripomoči do lepih, stalnih dohod kov. Umno mlekarstvo in perutninarstvo, priprava izdelkov za trg,, skupna prodaja, oziroma izvoz mleka, mlečnih izdelkov, jajc in perutnine se more izvršiti le potom zadrug. Novo, široko polje zadružnega dela se odpira našemu kmečkemu stanu, se odpira mladini, ki bo kmalu poklicana vstopiti v vrste zadružnih delavcev, v vrste zadružnih voditeljev.
Še bolj kot v vojski je potrebna disciplina v zadružništvu, je potrebno se ravnati po starih, preizkušenih zadružnih načelih. Odgojn v tem smislu je potrebna; mladenič, ki presadi večino svojega prostega časa v krčmi,
ga raznašali v zadnji kotiček naše domovine. Kdo se ne spominja rad navdušenih govorov naših organizatorjev dr. Korošca, Gomilšeka, dr. Hohnjeca, Žebota i. dr. Pa tudi preprosti kmetski fantje so niso dali. Nastopali so s počelka sicer malo boječe nesigurno, a potem vedno bolj korajžno in samozavestno.
Brezdvomno se imamo ravno temu mladeniškemu gibanju zahvaliti, da nas mogočen val germanizacije listih dni ni utopil in odnesel. Kdo ne ve s kako bes-nostjo so se zaganjali ravno ob tem času Nemci ob nas ter holeli s pomočjo Siidmarke in Schulvereina potuj-čiti in zasužnjiti, ker so čutili, da se hočemo njihove nadvlade rešiti. Mi se nismo ustrašili ne preganjanja, ne zapostavljanja in zaničevanja, ampak izzivajoče smo jim klicali: »Mi vstajamo, a vas je strah.« Mladeniškemu pokretu zadnjih 20 let se imamo tudi zahvaliti za velikanski napredek našega naroda v narodnem kakor v gospodarskem oziru. Mladeniči, katere je potegnil val mladeniškega gibanja'v svojo sredino, so postali "z malimi izjemami vsi vzorni gospodarji, ugledni in spoštovani člani javnih korporacij, občinski predstojniki, svetovalci in odborniki, delavni in požrtvovalni člani posojilnic, zadrug in društev in zavzemajo povsod vodilna mesta ter na ta način neumorno delajo za občni blagor našega ljudstva. Glejte, take može so nam vzgojili mladeniški dnevi! Seveda niso postali to kar mahoma, v enem dnevu. Bilo je treba še mnogo dela in truda v Mladeniških zvezah, Orlu ali v Izobraževalnih društvih, treba je bilo mnogo predavanj, pouka in mnogo citati. Odreči so se morali marsikateri udobnosti, družbi in fantovski razvadi ter se žrtvovati društvu in se podvreči disciplini. Premagali so vse težkoče, a po zmagi so postali tembolj ponosni in sami s seboj zadovoljni.
Naše društveno življenje pa ni bilo morda brez zabave in veselja, nasprotno, ravno v naših društvih je bilo kaj veselo in živahno življenje, držali smo se pregovora: Veselega človeka ljubi Bog, pa ne kiselce, ki se držijo na jok; ter poleg izobrazbe gojili tudi lepo narodno in cerkveno petje, tamburanje, telovadbo, zlasti smo se še posvetili gledališkim igram. Z gledališkimi igrami je s početka bilo sicer mnogo težkoč, ker ni bilo ne primernih prostorov, ne odrov, ne kulis, a vslrajnosl in požrtvovalnost je zmagala vse ovire in zdaj najdete na deželi z vsem potrebnim opremljene Društvene domove, ki delajo čast celemu kraju. Največ se je gotovo žrtvovala naša duhovščina, ki je z nedosegljivo požrtvovalnostjo delala za razvoj teh društev in naj jo nasprotniki še tako naipadajo in obrekujejo, njenih zaslug ne bodo mogli nikdar izbrisati, ker so vpisane v srca ljudstva, za katero je delala.
Vsak dober oče in vsaka poštena mati si želi, da bosta sin ali hčer pridna. Bojita se, da zajde deca na napačno pot, v slabo družbo. Kam ž njimi? Kako jih ohraniti nepokvarjene? Zaupajte jih mladinskim organizacijam- Tje lahko svoje otroke z mirnim srcem pošiljate, tam si bodo pridobili marsikaj koristnega za poznejše življenje, se utrdili v dobrem in poštenem kršč. življenju, ter vam prihranili marsikatero bridko uro, katero bi vam sicer pripravili. Ne recite, otrok naj bo doma, pa je najbolj na varnem. To bi bilo sicer res, ko bi bilo mogoče otroka vedno doma držati, kar pa ni mogoče. Če otroka ne boste uvedli v dobro, pošteno družbo, bodite uverjeni, da si bosta fant ali dekle našla drugo družbo, ki ne bo ne vam pa tudi ne otrokom v srečo in čast. '
Svetovna vojska nam ni samo gospodarsko nezmerno škodovala, ampak je pustila tudi z ozirom na našo mladino zelo žalostne posledice. Povsod se pozna, da je par let pri mladini manjkalo odločne očetove roke in da se matere, ker so morale gospodarje v gospodarstvu nadomestovati, imele premalo dasa, da nadzoru jejo otroke, ki so vsled tega mnogi zašli na kriva peta.
Mladinski dnevi 9. in 10. ter 23. in 24. avgusta imajo zelo hvalevreden namen, mladinsko gibanje na Štajerskem zopet poživiti in v pravi tir spraviti, a se vsa dobra mladina zopet zbere ter se navduši za smotreno in požrtvovalno delo v društvih, da se v dobrem utrdi in navzame novega poguma za bodoče delo in boje, ki nas še čakajo na poti do uresničenja cilja, ki smo si ga postavili in le dobro vzgojena, poštena in idealna mladina nam daje upanje, da bo našemu ljubemu, dozdaj vedno zapostavljenemu narodu zasijala boljša in srečnejša bodočnost.
Ob desetletnici vojne.
Te dni je obletnica in sicer deseta začetka svetovne vojne, ki je preplavila Evropo s krvjo ter v par letih uničila, kar je človeštvo skozi dolgo dobo ustvarilo. — Svetovna vojna je bila najstrašnejši zločin nad človeštvom in rane, ki jih je vsekala, še dolgo ne bodo za-celjene. Za to imamo malo upanja, ker se še vedno uganja ista politika, ki je zakrivila strašno človeško klanje ter je uničila poleg milijonov človeških življenj tudi neprecenljive dobrine in pridobitve človeškega dela in kulture.
Dobra štiri leta je divjala strahovita vojna in ko je je bil konec, je preostali svet pri vseh svojih nadlogah in žrtvah olajšano in zaupljivo vskliknil: Hvala Bogu konec in nikdar več! Te nade se pa niso uresničile in sicer raai tega, ker so povzročitelji vojne' izšli iz nje živi in ravnotako strastni, ko so bili poprej. Deset let že imamo od začetka vojne in skoraj šest let od njenega konca in v tej dobi mamo žalostne izkušnje in pa prilike opazovati, kako se povzročitelji strašnega vojnega zločina šopirijo naprej in kaKo se poveličujejo ter udej-stvujejo med svetovnim klanjem razvnete strasti in navade. Najhujši militaristi so danes tisti, ki vojnih grozot niso okusili na svoji koži in ki so ob potokih človeške krvi spravljali celo velike dobičke. Po večini držav imamo danes silno razvnete nacijonaliste in fašiste, ki se igrajo vojake ter kažejo svoje junaštvo v nasilju nad mirnimi in neoboroženimi sodržavljani.
Sploh pa jadra politika Evrope novi vojni nasproti. Sporne točke, ki so pred deset leti povzročile vojno, so se od tega časa desetero pomnožile in vsak dan se lahko po slučaju — po kakem atentatu, prekoračenju mej itd. vnovič razneti vojna, ki bo še to, kar je ostalo, spremenila v pokopališče in razvaline. Evropska politika se pripravlja še na strašnejšo vojno kot je bila prejšnja. Misli in pripravlja se na vojno, ki bi se godila v zraku ter bi pokončavala daleč za bojnimi črtami vse vasi in mesta, ženske in otroke in bi tako eden narod ubijal druzega. V novi vojni bi se iztrebili celi narodi in to kar bi ostalo, bi tudi bilo ranjeno na smrt. Nova vojna bi pomenila konec Evrope, njenega gospodarstva in njene kulture in drugi svetovni deli bi prišli na njeno mesto.
Strasti, ki so vojno začele in vodile, se še vedno ne morejo umiriti, ampak so se prenesle v polnem obsegu
me bo imel one zavednosti, da bi trenutne male dobičke ali ugodnosti zapostavljal končnim uspehom zadružništva, s»e bo imel one moči, da hi v težikih časih — tudi v zadružništvu, kakor pri vseh človeških ustanovah lahko nastopijo težki časi — vstrajal in s podvojeno silo se trudil, da čimpTej privede zadrugo na pTavo pot. Iz mladine, katera poseda večinoma po krčmah, se rekrutirajo oni nesrečneži, ki se teden za tednom udeležujejo raznih pobojev, ki so zahtevali že človeške žrtve. Mi našo mladino že več kot 30 let združujemo v mladinskih društvih, izobraževalnih društvih itd. in vemo, da mladina, ki je našim klicem sledila in prosti čas uporablja za svojo izobrazbo, nima zveze z raznimi nesrečnimi slučaji, katere liberalni listi opisujejo kot sadove »klerikalne« vzgoje. Namen letošnjih mladinskih dnevov je našo mladinsko organizacijo p oživeti, dati ji novega poleta, mladini zopet pokazati veliko delo, katero jo čaka, ko bo zavzela mesta svojih star-Sev, ko bo postala samostojna.
Svetovna vojska in prva leta po vojni, ko se je lahko prišlo do denarja, so marsikoga privedle do tega, da je živel preko-svojih razmer, da je več trosil, kakor je bilo potrebno, da ni mislil na varčevanje, ne na zboljšanje svojih pridobitnih razmer. Nastala gospodarska kriza je pa mnogim odprla oči, je pripomogla k iztreznjenju, je pokazala pot k solidnemu delu in zaslužku, zato smatramo kot svojo dolžnost, da mladini, katera bo prav kmalu zavzela mesta svojih staršev, jasno in glasno zakličemo:
Ne v krčmo, temveč v zadrugo!
Vlad. Pušenjak.
Posl. Štefan Falež:
Spomini moža na mladeniško gibanje pred svetovno vojsko.
Mladinski dnevi! Kako lepe spomine vzbujate marsikateremu zdaj že zrelemu možu, v težke vsakdanje skrbi zakopanemu, ki se bori dan na dan za svoj obstanek. Skrb in trpljenje nam orjeta prave brazde na nekdaj gladkem obrazu. Skrb za svojce nam dostikrat ne da zatisniti trudnih oči. Človeku se zdi, da ga tišči nevidna roka za tilnik in ga sili, da vleče in vleče kakor vleče živinče plug pred oračem. Človek si zaželi počitka, odmora, da se odpočije, da si izravna svoj od dela upognjeni hrbet. Želi, da bi zamogel vsaj za trenutek odložiti moreče skrbi.
Mladinski dnevi! Tudi nam se zdi, da se ob spominu na vas nekako poživimo, pomladimo. Spominjate nas one lepe dobe, ko smo bili tudi mi mladi, brezskrbni, a polni mladinskega navdušenja za lepo, dobro in pošteno. S ponosom se spominjamo tistih krasnih nepozabnih manifestacij naše mladine po celi naši domovini. Tam smo se zbirali in navduševali fantje iz vseh krajev naše lepe domovine. To niso bili več navadni shodi, bili so to tabori, kjer so se zbirali sami mladi, krepki in navdušeni mladeniči, pripravljeni vse žrtvovati za svoj dom in svoje svetinje. Omenim naj samo na primer prvi večji mladeniški shod leta 1906 na Brezjah na Gorenjskem, potem na Štajerskem v Slivnici pri Mariboru, na Ptujski gori, Petrovčah, Sv. Jurju ob juž. žel., na šentpeterski gori pod Mariborom itd. Kdo izmed takratnih udeležencev se ne spominja z veseljem tistih krasnih dnevov, ko smo si greli svoja srca ob veli^nskem ognju narodnega navdušenja ter
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov. ,&o$ie£ki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
18
Ko pa se je drugo jutro Kulonga prebudil, ni bilo več ne loka ne puščic.
Ujezilo ga je in prestrašilo. Pa huje se je ujezil ko prestrašil.
Preiskal je tla pod drevesom in preiskal je drevo pod ležiščem in nad njim, — pa nikjer ni bilo sledu o loku ne o puščicah ne o nočnem tatu.
Kulongo je stresla groza.
Svojo sulico je zagnal v Kalo in je ni imel časa pobrati, sedaj pa mu je izginil še lok s pušicami —. Brez orožja je bil, le nož je še imel.
Edina rešitev zanj je bila, da se brž pobere domov, kakor hitro ga noge nesejo.
Z naglimi koraki je pohitel po stezi. Vedel je, da nima več daleč.
Nekaj korakov v stran pa se je iz gostega vejevja pokazal Trzan in se tiho spustil za njim.
Lok in puščico je varno skril visoko v vrhu orjaškega drevesa, blizu pri tleh mu je z nožem odluščil košček škorje, gori v vrhu pa je nalomil vejo. Tako si je Trzan po džungli zaznamoval pota in zapomnil skrivališča, kjer je imel svoje zaloge.
Dohitel je Kulongo, skoraj nad njegovo glavo je bil. Vrv je držal zvito v desnici, pripravljen je bil, da jo vrže svojemu plenu na vrat.
Prej pa je še hotel zvedeti, kam potuje črni človek.
Ni mu bilo treba več dolgo čakati.
V temni džungli se je zasvetilo, gozd se je zredčil, Se par skokov in bila sta na robu džungle.
Zavzet je gledal T an novi prizor, — naselbino črncev Mbongovega rod j..
V	ospredju je ležala vas s številnimi, čedno oblikovanimi kočami, obdana s plotom. Onstran plota so bila polja in travniki.
Pa ni imel mnogo časa za opazovanje. Naglo je moral delati, sicer mu uide plen.
Kulonga je stopil iz temne sence pragozda. Še trenutek, pa bo prepozno.
Toda misel in dejanje sta si pri Trzanu sledila naglo ko blisk.
Dolga, tenka, pa močno spletena vrv je siknila iz S vejevja mogočnega drevesa prav na robu džungle, za ! drobec sekunde je visela zanka nad glavo črnčevo — in 1 legla mu je krog vratu.
Tako naglo je potegnil irzan vrv k sebi in zadrgnil zanko krog vratu svoji žrtvi, da se je Kulongi zadušil njegov prestrašeni klic v grlu.
Trzan je ovil vrv krog debla, se uprl ob vejo ter napel mišice, da bi potegnil svoj plen v drevo in ga varno obesil. •
V	tistem hipu pa se je zgenilo v njegovem srcu novo, neznano, čudno čuvstvo —.
Oči so obvisele Trzanu na črnem človeku, ki je krčil telo in lovil sapo. Še trenutek, pa bo mrtev —.
Trzan je spustili vrv, planil z drevesa, skočil k svoji žrtvi, oddrgnil zanko, si spet omotal vrv krog ramena in izginil nazaj v gosto vejevje —.
X.
Trzan obišče naselbino črncev.
Kaj mu je prišlo?
Trzan nikakor ni bil človek, ki bi se vdajal mehkim čuvstvom. O usmiljenju, o prizanesljivosti, o ljubezni do bližnjega in o drugih takih rečeh tistikrat še ni ve-
del ničesar. Džungla ne pozna čuvstev. Zo^rza zob, oko za oko, življenje za življenje, to je njeno" načelo. Ubij, da si dobiš hrane, ubij, da si rešiš življenje, to je njena železna postava.
In te postave je življenje naučilo tudi Trzana.
Kot potomec mesojedov je hlepel po mesu. Zato je ubijal živali. Prijateljev ni imel v džungli, razen Tan-tora, slona, in par tovarišev v Kršakovem rodu. Vsi drugi prebivalci džungle so bili njegovi kruti sovražniki. In ubil jih je, da si je rešil življenje.
Le eno doblo lastnost je imel pri tem, pa tudi te se je naučil v džungli. Ni ubijal brez potrebe, ni ubijal za zabavo —. Ni še videl katerega svojih tovarišev, tudi ne Sabore ali katerekoli druge krvoločne roparice, da bi bila ubijala brez potrebe. Tudi Trzan tega nikdar ni storil.
Po zakonih džungle je bil črnec njegov sovražnik. Če bi se srečala, bi ga črnec ubil. Poslal bi vanj svoje tenke, smrtonosne vejice.
In da reši sebe, ga je moral ubiti. Dolgo je čakal na ugodno priliko. Ves dan ga je zasledoval, zanko mu je vrgel krog vratu. Potegniti ga je hotel na vejo in mu zasaditi nož v prsi —.
Pa ni storil tega.
V trenutku ko se je sovražniku zadrgnila vrv okoli vratu, je izpregovoril v njegovem srcu glas, nov, nepoznan glas, ki ga še nikdar ni čul.
Ne ubijaj —!
Bral je v svojih knjigah o ljudeh. Črnec je bil človek, Videl ga je na sliki. In on sam je bil tudi človek. Prvikrat v življenju je videl bitje, ki je bilo njegovega rodu, njemu podobno v vsem, izvzemši barvo.
Ali ljudje ubijajo drug drugega —?
Žal da tega ni vedel. Le to je zvedel iz knjig, da žive skupno v »hišah«.
Stran 4.
SLOVENSKI GOSPODAR.
31. julija 1934.
i . .
v notranjo in zunanjo politiko večine evropskih držav. Po mirovnih pogodbah določeni mir ni pravi mir, ampak samo mir orožja ali »oboroženi mir« in cela Evropa je že vsled tega brez miru, ker so od strahovitega klanja preostale in na novo nastale države razdeljene na /anagovalce in na premagance ter se. vsled vpliva mili-taristov na vodilnih državnih mestih nočejo spomniti, da so v kulturnem, gospodarskem in še v drugih ozirih premagane in oškodovane vse brez razlike, ena bolj kot druga in da se bi morala najti skupna in složna pot za Evropo posebej in za človeštvo sploh v pravcu in cilju obnove in ozdravljenja.
Ta pot se ne najde radi tega, ker je vse polno vojnih zločincev še danes na vodilnih mestih v evropskih državah. Tem politikom je vojna običajno sredstvo za dosego raznih ciljev in ker v vojni ničesar ne izgubijo na svojem življenju in premoženju, se tudi ne mislijo odreči vojne politike. V duhu te politike so se, kakor že i ečeno, evropske države razdelile na zmagovalce in premagance in ta razdelitev gre celo tako daleč, da se v nekaterih državah z več narodi po brezvestnih in proti-Ijudskih politikih eden označuje za zmagovalca, drugi pa za premagance. Oboroženi mir ima raznovrstna, a danes še neizvedena določila o vojnih odškodninah, ki naj bi jih plačali premaganci zmagovalcem, tega določila pa ni nikjer, kako naj bi se nadomestila in popravila velikanska moralna škoda vojne za celo Evro-}*> in vse njene države ter narode.
V splošnem je že francoski znameniti pisatelj in oznanjevalec miru Barbusse označil kot največjo nesrečo za človeštvo — silno pozabljivost. Vojne grozote smo izkusili, oteli smo iz njih same ruševine, a vendar takoj lahko pozabljamo na nesrečno prošlost ter se damo nezavedno voditi v nove nevarnosti in še hujše nesreče.
Deseta obletnica vojne je radi te pozabljivosti še posebno žalostna in leto za letom nam nudi iz raznih držav kričeče primere vedno močnejše vojne politike, preganjajo se ljudje, ki so iskreno in odločno za mir, prezirajo se vojni invalidi in vojne sirote, delajo se pa kupčije na račun sovraštva in nove vojne. Pri vsem tem imamo eno tolažbo in nado in ta se naslanja na delovno ljudstvo, na kmete in delavce. Iz delovnega sveta vstaja mogočen pokret za mir in sporazum in iz tega pokreta vstajajo možje, ki na vojne grozote ne bodo nik j dar pozabili ter bodo tako tudi na zasluženi vodilni J stopnji svojega naroda in svoje države odkritosrčno skrbeli za to, da postane mir in sporazum temelj za ! življenje naroda in države.
Kmetski stan in draginja.
Že v letih pred vojno so se našli ljudje, kateri so dolžili kmetski stan, češ, da so kmetovalci krivi velike draginje nele pridelkov, katere potrebuje prebivalstvo za svojo prehrano,k temveč draginje sploh. Te obdol-žitve so posebno naraščale med svetovno vojno in niso prenehale niti sedaj, nasprotno, čezdalje bolj se zopet pojavljajo. Priznavamo, da občutijo draginjo in trpijo na njej predvsem ubožnejši sloji prebivalstva, posebno delavci in mali obrtniki, a nič manj ne trpijo kmetovalci. Vsledtega je čudno, da se od gotove strani kmetovalcem očita, da so oderuhi in navijalci cen za meso, kruh itd. in se hoče na ta način izbrisati sledove, odkoder draginja pravzaprav izvira. Resnica pa je, da
kmetovalci nočemo draginje in bi/bili prav hvaležni, če bi bil enkrat konec draginje, hočemo pa doseči svojim pridelkom vsaj ceno, katera bi krila stroške produkcije (pridelovanja).
Kdor hoče biti pravičen, mora priznati, da se kmetijstvo v najugodnejšem slučaju obrestuje samo z dvema do tremi odstotki, največkrat pa ne-le, da dela kmet popolnoma zastonj, temveč še mora za vsa svoja celotna dela, ki jih opravlja s celo družino, še doplačati in sicer s tem, da se zadolži na svojem posestvu, posebno, če pridejo uime, kakor suša, toča itd., kakor je bilo v letih 1921 in 1922. Dokaz za to je ogromno zadolževanje kmetskih posestnikov, katero se začenši lansko leto naravnost strahovito-širi v Sloveniji. Kdor ima vpogled in opravek pri kmetskih in tudi pri mestnih denarnih zavodih, vidi, da kmetovalci ne le dvigajo svoje prihranke, ampak prosijo v vedno večjem številu za nova posojila in to kmetje, kateri so veljali do sedaj za premožne in dobro situirane posestnike. Tudi vpogled na računske zaključke kmetskih posojilnic nam pokaže resničnost gornjih navedb. So posojilnice, katere so ime le do pred par leti le neznatne svote danih posojil, a izkazujejo sedaj zadnje leto naravnost neverjetne zneske.
Kdo je torej kriv draginje? Vsekakor je res, da so se vsporedno z drugimi stvarmi tudi kmetijski pridelki podražili, a nikakor ne v tisti višini, kakor potrebščine, katere mora kmetovalec kupovali, na primer obleka, orodje itd. Gotovo dejstvo pa je, da so se te potrebščine podražile za mnogo odstotkov več, kakor pa kmetijski pridelki, če bo ta diferenca trajala že dalje, morajo kmetovalci naravnost obubožati. Marsikje že poje boben, a pričakovati je še hujšega. Med tem pa se nekateri krogi vendarle nahajajo v dobrem, da ne rečemo v prav dobrem položaju. Ti krogi draginje ne občutijo, nasprotno, sokrivi so draginje. Kedo so ti krogi?
Predvsem navajamo tukaj bančna podjetja. Ta so v zadnjih letih zasluzua naravnost ogromne milijone, izvzemši par bank, katere so vsled ponesrečene špekulacije zašle v konkurz. Razlika pri obrestni meri in udeležba na kartelirani industriji, omogočila je bankam do velikanskih dobičkov. Banke dajejo namreč za hranilne vloge nizke obresti, zahtevajo nasprotno za posojila naravnost neverjetno visoko obrestovanje. Zaradi tega napravijo velike dobičke, kateri se se z udeležbo pri industrijskih podjetjih znatno zviša. Ta dobiček, katerega imajo banke, pozročil je, da so postali industrijski papirji, kakor tudi papirji (delnice) raznih delniških družb izvrstno špekulacijsko sredstvo. Ni čudno potem, da imetniki teh papirjev gledajo na to, da industrijske proizvode tudi kolikor mogoče podražijo. S tem napravijo navečii dobiček, katerega jim plačajo
konzumenti, to so predvsem in v prvi vrsti naš kmet, delavec in mali obrtnik.
Drugi vzrok draginje, kateri se mora omeniti in kateri je pravzaprav najnevarnejši za izkoriščanje revnejših slojev so karteli in družbe, katere se snujejo s pomočjo bank in velekapitala.
Dan za dnem slišimo in čitamo v listih o novo-nastalih delniških družbah, karlelih, sindikatih ali kakor se že imenujejo. Vseh teh edini in glavni namen je izkoriščanje konzumentov, ker jim je omogočeno, da določajo cene raznim industrijskim proizvodom, kakor v tudi sladkorju, petroleju, usnju, železju, strojem, nadalje tudi umetnim gnojilom, katere kmetovalec nujno potrebuje in v sedanjih časih mora imeti, ako hoče doseči pri kmetijstvu lepše uspehe. A ne samo, da določajo cene navedenim predmetom le družbe, temveč tudi od časa do časa skušajo preprečiti uvoz ali izvoz gotovih potrebščin ali vsaj omejiti, da celo iz prometa izključiti, kar se je posebno dogajalo med vojno.
Omenili smo nekaj glavnih krivcev draginje. Je še mnogo drugih! Svetovna vojna, brezposelnost pa tudi slaba gospodarska politika sedanje naše vlade. Namesto da bi vlada gledala na omejitev zgoraj navedenih družb in kartelov ali jih vsaj zadostno obdačila, jih le še podpira in pospešuje. Zadružništvu pa, katero bi že po ustavi morala podpirati 'in katero bi lahko mnogo pripomoglo k pobijanju draginje, ipa dela vsakovrstne ovire in zapreke.
Tudi visoka carina in trošarina na razne konzum-ne potrebščine, kakor sladkor, kavo, manufakturo itd., dela draginjo. Ni čudno potem, da draginja res obstoji in celo narašča, revno ljudstvo jo občuti, čez njo zabavlja, ne ve pa za prave krivce.
Dolžnost vlade bi bila, da bi čimpreje sporazumno z ljudskimi zastopniki izdelala primerne zakone predvsem proli prvonavedenim ljudskim oderuhom in pijavkam. Ako bi storila vlada svojo dolžnost, bo storil svojo dolžnost gotovo tudi kmetski stan in njihovi zastopniki in tako pripomogel k omejitvi draginje, katere nasprotnik je v prvi vrsti vsak kmetovalec.
Trmi umi immi i	«an—um hiimiimiiii iimmihm
Pravo
t-ovo milo z znamko
r>
ii
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah! Pravo samo z imenom „S e h i c h t" in znamko
„Jelen"!
Pa zakaj mu je nekaj branilo, da ni ubil Kulonge?
Trzan je vedel, da bi Kršak ubil črnca. Sabora tudi —.
Toda Kršak in Sabora in drugi so bili živali, on pa je bil človek —.
Zamišljen v te svoje nove doživljaje je sedel v gostem vejevju in opazoval naselbino.
Na enem mestu je segala vas prav do roba pragozda. Tja je sklenil da pojde, pekoča radovednost ga je gnala, hotel je videti še več o teh bitjih, ki so bila njegovega rodu, videti je hotel, kaj počenjajo, kako živijo, zanimale so ga tudi čudne koče, v katerih so prebivali.
Previdno je pohitel po drevju. Ni zaupal neznanim bitjem. In tenke, ostre palčice, Kulongove puščice,,so mu vzbujale precejšen strah. %
Veliko, košato drevo je stalo ob robu džungle in širilo svoje gosto obraščene veje črez vaški plot. Bršljan in divja trta sta se ovijala po vejah.
Za tem neprodirnim zastorom je pocenil Trzan in
t
se uglobil v novi čudni svet, ki je ležal pred njim doli na vaških ulicah.
Otroci so letali okoli in se igrali med kočami. Ženske so phale zrno v kamenitih stopah, druge so gnetle iz moke testo in zunaj na polju so spet druge kopale, plele in zbirale sadeže. Možje so poleževali v senci dreves in šatorov in tu pa tam ob robu planote so stali v majhnih gručah oboroženi bojevniki, straže, ki bi naj branili naselbino pred nenadnimi napadi.
V nemem zanimanju je gledal Trzan čudeže novega sveta, ki se je danes prvikrat odgrnil njegovim očem.
Predvsem se mu je eno zdelo vredno vse pozornosti.
Nobeden teh ljudi ni bil brez obleke. Vsi so nosili predpasnike, nekateri celo halje. Na zapestjih in okoli gležnjev so se jim svetili obročki. Tudi črnec, ki ga je
zasledoval, je imel take obročke. Okoli vratu in v ušesih so nosili čudne naveske in nakite.
Trzan se je vse huje čudil. Ljudje torej res nosijo obleko, je zasodil. V tem se ločijo od živali —.
Tudi on si jo bo omislil —.
Tako se je zagledal v zanimivi prizor, da je šele
črez dolgo časa opazil prav pod seboj žensko.
»
Čepela je pri ognju, kotel je stal ob njem. Gosta, rjava, smolena snov je vrela v kotlu.
Poleg ženske je ležal kup lesenih palčic, ženska je namakala ostre konice palčic v vrelo snov in polagala namočene palčice poleg sebe na kup vej, kjer so se sušile.
Trzan je mahoma uganil, kaj ženska počenja.
Našel je skrivnost smrtonosnih strelčevih puščic! Videl je, s koliko previdnostjo je ženska opravljala svoj posel, kako je pazila, da ne bi prišla v doliko z nevarno snovjo. In če ji je kanila le kapljica na prste, koj si jih je umila v vodi in si odrgnila kožo z listjem.
Trzan ni vedel, kaj je strup, pa njegov bistri, vse opazujoči razum mu je povedal, da kuha žena tisto, kar je povzročalo naglo smrt črnčevih žrtev.
Kako si je želel še več takih smrtonosnih treščic!
Če bi ženska le za trenutek zapustila svoj lonec, koj bi se spustil na tla, si jih nabral in skočil v drevo še preden bi ga opazila.
Še je premišljeval, kako bi obrnil njeno pozornost drugam, ko se oglasi na drugem koncu vasi divji krik in vik.
Pogledal je skozi veje.
Gruča črncev je stala pod drevesom, kjer je pustil ležati Kulongo. Kričali so, dvigali ščite proti vasi in mahali s sulicami.
V hipu je bilo vse po koncu.
Moški, ki so lenarili po senci, so planili na noge, drugi so prihiteli iz koč, starci, žene otroci, vse je letalo in dirjalo proti razburjeni gruči bojevnikov, tudi ženska pod Trzanovim drevesom je zapustila ogenj in lonec in puščice ter hitela za njimi. V par trenutkih je bila vas prazna in zapuščena.
Trzan je koj uganil, da so našli črnca, ki ga je ujel v zanko in hotel ubiti. Ali je še živ ali mrtev, tega ni vedel. Tudi ni imel časa, da bi se za to zanimal. Važneje je bilo zanj, da ni bilo nikogar več blizu in da si je mogel nabrati puščic, kolikor jih je želel.
Lahno in gibčno je stopil na tla. Nepremično je poslušal in opazoval okolico.
Nikogar ni bilo videti ne slišati.
Tedaj se mu je zbudila čudna želja.
Kaj če bi nekoliko pogledal po kočah —? Tamle je ena stala, komaj par korakov oddaljena od plota.
Previdno se je bližal.
Pred vhodom je obstal in napeto poslušal. Nič se ni genilo, vstopil je.
Orožje je viselo po stenah, dolge sulice, čudno oblikovani noži, ozki ščiti. Sredi koče je stal kotel in ob steni je bil nasut kup listja in trave, pokrit s kožami.
^Trzan je radovedno otipal vsako reč, vzel v roke sulice jih povohal — njegov voh je bil izredno oster in šolan, kakor pri vseh bitjih, ki žive v naravi — in koj sklenil, da si jih vzame nekaj seboj. Pa po kratkem premisleku je sklenil, da bo za topot namero opustil. Dolge palice bi ga na potu po džunglinem vejevju ovirale. Dobi jih ob ugodnejši priliki.
Pa nekaj druga je storil. Hudomušnež je bil.
(Dalje prihodnjič).
t
Vlada pravice in poštenja.
V	nedeljo je zmagala pravica. Sestavila se je vlada zakonitosti, poštenja in sporazuma in s Pašič-Pribiče-vičevo vlado je padel — upajmo za vedno — najsra-motnejši režim v celi Evropi. Malo poprej se je izjalovil poskus skupščinskega predsednika Ljube Jovanovi-•¿a za sestavo vlade »čistih rok«. Ta poskus je propadel, ker je Pašič sam zbral člane glavnega odbora svoje stranke ter jih z obljubami in grožnjami prisilil, da so po njegovem glasovali in odločevali. Radi tega je bilo presenečenje še veliko večje. V nedeljo se je začelo pravo osvobojenje od največjih škodljivcev naroda in države. Za padlo vlado žaljujejo samo nasilniki, prodanci in umazanci, v Evropi pa k večjemu Mussolini, kateremu je Pašič tako. po ceni prodal Reko in še marsikaj dru-zega, ljudstvo pa slavi zmago poštenja in pravice. Mi pa smemo biti ponosni na to, da je na čelu opozicije stala v hudih bojih proti nasilju in pokvarjenosti SLS z dr. Korošcem na čelu!
Nova vlada.
V	nedeljo opoldne je kralj sprejel Davidoviča in mu poveril sestavo vlade. S sestavljanjem nove vlade so bili voditelji opozicije, to je Jugoslovanskega kluba, bosanskih muslimanov ali Jugoslovanske muslimanske organizacije in poštenih demokratov hitro gotovi in na večer je vladar že podpisal sledečo vladno listo:
Predsednik ministrskega Kabineta: Ljuba Davido-vič, predsednik demokratov in odločilni boritelj- proti korupciji.
Podpredsednik in minister za prosveto in vere: dr. Anton Korošec, (SLS).
"Minister za finance: dr. Spaho, predsednik bos. muslimanov.
Minister zunanjih zadev: dr. Voja Marinkovič, demokrat.
Minister za notranje zadeve: Nastas Petrovič, radikal, sotrudnik pokojnega Protiča — oster nasprotnik Pašiča.
Minister za trgovino in industrijo ter zastopnik ministra za šume in rude: Ilija Šumenkovič, demokrat.
Minister justice in zastopnik ministrstva za kon-slituanto: dr. Hrasnica, podpredsednik Jugoslovanske muslimanske organizacije.
Minister socialne politike in zastopnik ministrstva za narodno zdravje: dr. Behmen, član Jugoslovanske muslimanske organizacije.
Minister prometa: Anton Sušnik, SLS.
Minister za agrarno reformo: Ivan Vesenjak, SLS.
Minister za kmetijstvo: dr. Franjo Kulovec, SLS.
Minister za pošte in brzojav: Pera Markovič, demokrat.
Minister za javne zgradbe: Dragotin Pečic, demokrat.
Minister za vojno in mornarico: osebni kraljev ad-jutant, general Hadžič.
Novo vlado so po Beogradu z največjim navdušenjem pozdravljali. Po zaprisegi so se Davidovič in drugi člani vlade znašli sredi ljudstva. Prejšnjega vladnega predsednika so od ljudstva ločili žandarji in policaji, predno se je pripeljal, so temeljito izpraznili ulice. Davidoviča pa ljudstvo objema in obsipa s cvetlicami —. Pravičnost in poštenost je pač najboljše varstvo vsakega državnika.
Ob splošnem navdušenju za novo vlado se kaže še posebno veselje nad sodelovanjem Slovencev. Splošno se sodi, da so predstavniki Slovencev ljudje, katerim zaupa vsa Evropa in vsi prijatelji v inozemstvu. Najboljši vtis pa je napravilo dejstvo, da je vstopil v kabinet tudi dr. Korošec, ker. so se poprej raznesle vesli, da on ne bo sodeloval v novi vladi, kar je vzbudilo splošno razburjenje. Ko se je zvedelo, da je vstopil v kabinet, je zavladalo vsesplošno veselje. Ko je minister dr. Anton Korošec po prisegi prihajal iz dvora v družbi ministrov dr. Kulovca in prof. Antona Sušnika, jim je množica priredila veličastne pozdrave.
Kaj se vse vidi na novi vladi?
Nova vlada ima tako malo ministrov kot še nobena poprej, ker je več ministrstev združeno pod enim vodstvom. To je bilo prej nemogoče, ker je imel Pašič veliko premalo ministrskih sedežev za celo množico ob-lastiželjnih ministrskih kandidatov. Davidovičevi demokrati kot Srbi so svojo iskreno voljo za sporazum pokazali najlepše s tem, da se niso pulili za važna vladna mesta. Prvič ima jugoslovanska vlada prečana — dr. Spaho iz Sarajeva za finančnega ministra in mogoče za to, ker muslimani še največ trpijo pod radikal-skim nasiljem, je dobil ministrstvo pravosodja — musliman dr. Hrasnica. — Med člani nove vlade je tudi več takih, ki so sami osebno izkusili strašno nasilje Pašič-Pribičevičevih hlapcev. Na ministra dr. Spaho so orjunci in srbski fašisti ali srnao že parkrat streljali, na dr. Hrasnico tudi, minister dr. Behmen je bil od njih nevarno ranjen v nekem lokalu^ ministra dr. šumen-koviča, demokrata, so kot poslanca izganjali iz rodnega mesta in volilnega okraja itd. Možje nove vlade so nam porok za štedljivost na najvišjih mestih državne uprave, za uspešno pobijanje korupcije in za svetost in moč zakona za vse enako in nad vsemi.
Delo nove vlade.
Nove vlade in njenega programa se zelo bojijo samostojni demokratje, pa tudi radikali. Posebno jih skrbi, kaj bo vlada ukrenila. Kolikor izvemo, bo vlada predložila narodni skupščini zakon o pobijanju in kaznovanju korupcije. Vsi možje, ki so kaj zakrivili, so lahko prepričani, da jih bo doletela zaslužena kazen. O podrobnostih se še ne ve. Ministrski svet bo na prihodnjih sejah izdelal svoj program in ga objavil v narodni skupščini.
Vsekakor bo nova vlada glede zunanje politike usmerjena v smislu pomirjevalnega dela Macdonalda in Herriota. Bo pa v zunanji politiki samoslojneša kot prejšnje vlade. Pravec notranje politike pa je označen v izjavi, ki jo je dal ministrski predsednik g. Ljuba Davidovič po prisegi časnikarjem. Izjavil je, da je program vlade dovolj znan, posebno pa se bo gledalo, da se čimprej naredi zakon o invalidih, o pobijanju korupcije, obrtni banki in sploh zakoni, ki bodo v dobrobit državi in narodu. Vlada bo posvetila vso skrb izenačenju zakonov in reviziji uradniškega zakona. Svoje izjave je Davidovič končal: »Zakon bo največja volja v tej državi. Vse, kar je proti zakonu, bomo mi popravili!« — Vsekakor stoji nova vlada pred težkimi nalogami: zavožena zunanja politika, korupcija v notranji, prazne državne blagajne in nezakonitosti povsod. Ded-ščina Pašič-Pribičevičevega režima je v žalostnem stanju. Splošno pa je upravičena nada, da bo nova vlada znala vse te razmere popraviti.
NAVODILA ZA MLADINSKA DNEVA V MARIBORU.
Kdo se naj udeleži v soboto, kdo v nedeljo. Pri dekliškem dnevu 9. in 10. avgusta, kakor pri fantovskem dnevu 23. in 24. avgusta, je namenjen vsakokrat prvi dan, t. j. sobota, resnemu notranjemu delu pri zborovanjih in predavanjih, nedelja pa zunanji manifestaciji. Zato naj pridejo vsakokrat v soboto (9. in 23.)- pred vsem v Maribor razni odborniki in odbornice katerekoli organizacije in vsi oni, ki si žele in so potrebni pouka v najvažnejših sodobnih vprašanjih. V nedeljo pa naj pridejo v Maribor ljudske množice, da že s svojo udeležbo manifestirajo za naše katoliško načelo. Seveda je vsakemu na prosto, da pride že v soboto v Maribor, kar sploh prav prosimo. Za prenočišča si priskrbite pri raznih znancih in sorodnikih, za drugo pa že poskrbi pripravljalni odbor, sicer pa eno noč človek že prebije, samo da je na mirnem pod streho. Za-, to prosimo: kdor količkaj zmore, naj pride na dekliški ali fantovski dan v Maribor, razne malenkostne zapreke in pomisleki naj ne ovirajo nikogar. Pokažimo vso vnemo za dobro stvar, agitirajmo za njo!
Udeleženke dekliškega dne, ne jemljite zastav seboj, ker jih ne bomo nikjer rabili. Pač pa naj prinesejo zastave in prapore udeleženci fantovskega dne, ker nastopimo v javnem sprevodu.
Romarska pobožnost pri Materi Milosti v Mariboru je lepo združena z udeležbo na dekliškem ali fantovskem dnevu. Obnovimo tudi to lepo, staro navado in porabimo priliko ob mladinskih dneh, ki se nam nudi. Sv. spoved opravite po možnosti že doma, kdor pač more. Pri dekliškem dnevu bo romarska pobožnost in skupno sv. obhajilo v nedeljo, 10. avgusta, zjutraj ob 6., pri fantovskem dnevu v nedeljo, 24. avgusta, zjutraj ob pol 6. Zato pa pridite ie v soboto' v Maribor.
Izkaznice dobite samo pri župnem uradu in sicer posamezniki kakor vse organizacije, tudi Orli in Orlice. Če kateremu župnemu kjradu zmanjka izkaznic, naj piše ali brzojavi takoj po druge pripravljalnemu odboru. Izkaznico mora imeti vsak udeleženec, stane pa 6 din. Pripravljalni
odbor računi z gotovostjo, da bo polovična vožnja dovoljena in s tem naj računi tudi vsak udeleženec, vsaka udeleženka.
Velike lepake, ki smo jih poslali župnim uradom in drugim, nalepite gotovo vse na vidna mesta. Lepak je narisal priznan umetnik. Ne imejte nerazobešenih lepakov, četudi morda lepak komu osebno ravno ni najbolj všeč. Lepak ponazoruje na priprost način mladost, druga njegova stran pa je reklama; več pa naj nihče ne išče na lepaku, ker drugih namenov noben reklamni lepak ne more imeti.
Godbe, ki žele sodelovati pri fantovskem dnevu, naj se prijavijo do 15. avgusta pripravljalnemu odboru. Nobena neprijavljena in neodobrena godba ne bo smela svirati v sprevodu.
Župni uradi, ne pozabite poslati prijavnih pol za udeleženke dekliškega dne do 5. avgusta pripravljalnemu odboru.
Za odhod vlakov poizvedite pravočasno, da ne boste prišli v sitnosti in zadrege.
Za prehrano skrbi vsak udeleženec sam, pripravljalni odbor bo v Mariboru naznanil samo gostilne, kjer bo priskrbljena hrana.
Zunanji znak mladinskih dnevov sta ciklamen in brš-ljan. Okitite se ž njimi!
Haia zborovanja.
V št. Petru pri Mariboru priredi Slovenska ljudska stranka v nedeljo, dne 3. avgusta po rani maši pri cerkvi volilni shod za občinske volitve. Na shodu govori naš poslanec Žebot. Poročal bo tudi, kako sta zletela z ministrskega stolca Verličev Pašič in Ivramerjev Pri-bičevič. Vsi naši volilci povabljeni.
Volilni shod v Ceršaku ob Muri se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta, točno ob 4. uri popoldne, pri g. Stani. Vabimo vse naše in omahljive volilce. Poslanec Žebot bo nam razložil lumparije samostojnih demokratov. Zvedeli bomo tudi natančneje, kako so naši poslanci vrgli Pašiča
in Pribičeviča. Cela Slovenija in Hrvatska ter tudi veliki deli drugih dežel so nagnali samostojne demokrate in Pa-šičeve radikale, le v Ceršaku bi par prevzetnežev in puhloglavih orjuncev radi izapeljali cirberške volilce v to ničvredno komipanijo. Volilci SLS, pridite vsi!
Shodi poslanca Pušenjaka. V nedeljo, dne 3. avgusta po maši v Zavodnjem, v nedeljo dne 10. avgusta po prvi maši v Mozirju, na praznik, dne 15. avgusta po prvi maši v Lučah, na praznik dne 15. avgusta po drugem opravilu v Solčavi, kjer govori tudi poslanec Kugovnik, v nedeljo, dne 17. avgusta po prvi maši v Ljubnem, v nedeljo, dne 24. avgusta po zadnjem opravilu na gori Urški, kjer nastopi tudi poslanec Kugovnik.
Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke za celo
Prekmurje se je vršil dne 27. julija v Murski Soboti. — Kljub močnemu dežju je došlo nad sto naj odličnejših mož, ki so prišli 30—40 km daleč. Govorili so poslanci Žebot, Klekl in Šiftar. Zaupniki so z navdušenjem odobrili politiko Jugoslovanskega kluba. Napravili so se važni sklepi in načrti za bodočnost. Organizacija SLS je izvedla od občine do občine.
Tedenske novice.
Odstavitev žerjavovih hlapcev. Žerjav je v Sloveniji doigral, doigrali so pa tudi njegovi hlapci in so že
—	šli. Nova vlada je našla v ministrskih oddelkih Pri-bičevcev vse polno nezakonitosti in začela je čistiti. V Sloveniji so odstavljeni mariborski veliki župan dr. Pirkmajer, ljubljanski veliki župan Baltič, gerent ljubljanske mestne občine Krejči, na mesto prvega pa pride začasno dr. Vodopivec, na mesto drugega prejšnji veliki župan, gerent Ljubljane je pa njen prejšnji postavni in izvoljeni župan dr. Perič. Ovržena so tudi žer-javska imenovanja šolskih nadzornikov.
Duhovniške spremembe. Nameščeni so gg. novomaš-niki: Anton Ravšl v Črno na Koroškem, Miroslav Štruc v Gušianj na Koroškem, Fr. Babšek v Črešnjevec, Fr. Skale za 4. kaplana v Trbovlje, Alojz Oovirk v Ljubno, Anton Čater v Kamnico pri Mariboru, Herman Ferdinand v Dobrovnik, Ivan Jerič v Ljutomer, Ivan Kodrie k Mariji Snežni na Velki. — Premeščeni so gospodje: Anton Peršuh od Sv. Ane na Krembergu na Pako, Rud. Kociper iz Pake na Ponikvo, Ignac Mulej iz Črne v Vitanje, Josip Šketa iz Trbovelj v Vojnik kot 2. kaplan, Marko Škofie iz Črešnjevca v Kapelo, Josip Pretnar iz Pilštanja k Sv. Martinu pri Slovenjgradcu, Franc Kren iz Laporja v Pilštani, Martin Avšič iz Mozirja k Sv. Jakobu v Slov. gor., Anton Bratkovič od Sv. Ruperta v Slov. gor. k Sv. Barbari, Anton Čirič, pomožni duhovnik pri Sv. Barbari pri Mariboru v Gornjo Lendavo, Matija Zadravec iz Ljutomera v Črensovec, Štefan Varga iz Gornje Lendave v Beltince, Jožef Hauko iz Črenšovca v Mursko Soboto, Simon Komik iz Prevalj v Staritrg, Jakob Rabuza, provizor v Jurkloštru, k Sv. Ani na Krembergu, Ferdinand Pohra-šky iz Staregatrga k Sv. Rupertu v Slov. gor., Josip Petrovič iz Vitanja k Sv. Juriju v Slov. gor., Anton Oblak iz Guštanja v Mozirje, Anton Radanovič v Trbovlje, kaplan istotam, Fr. Glavnik iz Kapele pri Radencih v Laporje, Josip Rehar iz Št. Jurija v Slov. gor. v Dramlje, Josip Tivadar, eksposit v Artiče.
Novi naši župani. Za župana v občini Bučečovci na Murskem polju je bil izvoljen g. Domanjko st.. V Čreš-njevcih pri Radgoni Fr. Šante, v Policah J. Rozman, v Zbigovcih A. Mulec, v Ivanjševcih Janez Trstenjak, v Krištovcih Franc Belec, v Grlavi Martin Makovec, na Cvenu Franc Slavič, v Starinovivasi Jakob Štuhec, v Lokavcih Matjaž Vaupotič, v Ključarovcih Alojzij Žni-darič, na Ponikvi ob juž. žel. Franjo Žličar. Vsi so pristaši naše stranke. Tudi svetovalci so somišljeniki SLS.
Mariborske novice. Poročilo o sestavi nove vlade je bilo v Mariboru sprejeto z velikim navdušenjem. Potrti so samo nekateri dr. Žerjavovi ljubljenčki, orjunci in radikalni advokat dr. Ravnik. Dr. Ravnik je rodom iz Koroške in se je pri zadnjih skupščinskih volitvah radi (koritarstva prekrstil v radikala. Ta dr. Ravnik se je te dni mudil v Beogradu, prisostvoval sejam glavnega odbora radikalne stranke in tamkaj govoril v imenu mariborskih radikalov. Ta mož je v svojem govoru Slovence, našo stranko in slovensko duhovščino grše in surovejše napadal in de-nunciral nego dr. Žerjav. Dr. Ravnik je mamreč upal, da bo Pašič ostal predsednik vlade in se mu hotel s klečeplazenjem in ovaduštvom prikupiti. No, hvala Bogu, prišlo je drugače in dr. Ravnik lahko sedaj premišljuje, kaj je napravil. Dolžnost vsakega poštenega Slovenca je, da se ogne izdajice dr. Ravnika kot steklega psa. Naj dr. Ravnik zagovarja pri sodišču radikalne lopove, naš slovenski kmet, delavec in obrtnik pa si bodo poiskali kakega drugega zagovornika, nego je ovaduh in izdajica dr. Ravnik! Kmetje, ki niste radikali in ne Pašičevi hlapci, ognite se odslej odvetniške pisarne radikala dr. Ravnika!
—	Industrijsko-obrtna razstava v Mariboru od 15. do 28. avgusta t. 1. se vrši v poslopju dekliške meščanske šole, Cankarjeva ulica, na dvorišču iste in na vrtu dnevnega zavetišča in ne v Gotzovi dvorani, kakor so nekateri listi pomotoma poročali. Pisarna razstave se nahaja na razstavnem prostoru v Cankarjevi ulici št. 5 (šola), kjer dobe interesenti vse potrebne informacije. Razstavljalci, obrtniki in industrijalci, lahko svoje predmete že sedaj na razstavni prostor postavijo, ker je isti že pripravljen. De-finitivna dodelitev se bo šele izvršila prihodnje dni. Ko se bodo prostori dodeljevali, se pokličejo razstavljalci na lice mesta, tako da bo vsak razstavljalec takoj lahko svoje želje glede prostora povedal. Obrtniški vajenci, kateri imislijo na letošnji razstavi razstaviti, naj takoj pošljejo svoje prijavnice, da bo mogel odbor pravočasno in pravilno razdeliti prostore. Predmete, ki jih mislijo vajenci razstaviti, lahko takoj na razstavni prostor dostavite. Va-
jenci! Izdelajte Vaše predmete čisio, lepo in okusno, ker se bodo isti ocenjecali in le po lepem in čistem delu ocenili. — Zobozdravnik dr. F. K ar t in, Maribor, Slovenska ulica 9, ne ordinira do 29. avgusta.
Vojaška oblast in licitacija gnoja. V topničarski vojašnici v Mariboru imajo velikanske množine gnoja. Napravili so že petkrat licitacijo za gnoj. Prišli so tudi lici-tanti in so, gnoj izlici tirali, pa višja vojaška oblast teh licitacij noče potrditi, ker pravi, da je gnoj preveč po ceni. Ko je bila krma meterski stot po 250 din., je stal voz gnoja 50 din., a danes, ko je krma po 40 in 50 din., pa hoče vojaška oblast imeti za voz gnoja 150 din., zato pa nobene,dražbe ive potrdi. To je zelo nespametno. Gnoj prhni in je vsak dan manj vreden, a vojaška oblast vse \ to rajši mirno pusti An gleda, namesto da bi gnoj dala kmetom, ki ga nujno potrebujejo. Pod staro Avstrijo je : veljalo za vojaški gnoj to le pravilo: Kolikor centov sla- ' me si pripeljal v vojašnico, toliko vozov gnoja si lahko od- ; peljal. Mislimo, da bi to pravilo tudi zdaj lahko veljalol ; Zdaj stane cent slame 50 din., potem .naj tudi voz gnoja . naj stane toliko!
Hlapci demokratskih advokatov v Ceršaku. Če so se i dozdaj našim »vrlim demokratom« krohotali samo ljudje, , jtačele pa so se jim v zadnjem času smejati pa tudi že naj- * neumnejše krave. Širiti so namreč začeli neke lepake, na i katerih skušajo 'kritikovati občinsko gospodarstvo, pa so revčeki pozabili na star pregovor, ki pravi, da naj vsak v prvi vrsti pometa pred svojim pragom. Kdor hodi k Ma- j riji Snežni na božjo pot, ampak ne v tamošnjo cerkfev, temveč v tamošnjo — posojilnico, takšen »gospodar« naj : rajši opusti vsako kritikovanje, ker se preveč osmeši pri večini naših, hvala Bogu, dozdaj še dovolj pametnih ob-i j čanih. Papir, ki se po nepotrebnem trati, bi naj »Tabor«; rajši porabil za krpucanje svoje nedostojno kratke suknjii , ce, ki kaže vse drugo kakor dobro gospodarstvo, ki ga baje naš župan ne pozna. Kupčije, ki jih duševni in materi- ■ jelni kolovodja ceršaških demokratov prerad sklepa, pa ] niso znane samo pri nas, ampak tudi že po sosednjih ob- t ranah in če bi kdo bil mnenja, da bi takšne kupčije znale ! Eoditi za novega župana, tedaj sodi dotičnik v roman »Ta-i borovega« »Zaljubljenega osla.« Sicer pa vsak pošten in i pameten človek ve že davno, da bolj slabe in ničvredne. I stranke ni na svetu, kakor je samostojna demokratska stranka, za katero se slinita in pehata Hamrov Rudi in Hercogov Karlo. Mariborski liberalni orjunci bi menda radi z nami poštenimi delavci in posestniki tako naredili, kakor so z ubogimi rudarji in drugimi delavci tam nekje, saj vemo kje. Oba Hamra, Herccg in Peric niso nič drugega, nego plačani orjunci. Mi Cirberžani pa takih divjakov ne potrebujemo in v orjunsko skrinjico ne bomo vrgli krogljice. Vsi bomo volili samo našo Slovensko ljudsko j Stranko, ki ima prvo skrinjico. Kdor je pravi Cirberžan, bo i vrgel volilno kroglo v prvo, a kdor je crjunec, pa v dru-i : go skrinjico. Proč z orjunci!
Regulacija Mure v Prekmurju. Veliko županstvo je naznanilo dne 25. julija poslancu Kleklu na njegovo \ zahtevo, da se regulacijska dela Mure pri treh Bistricah, } Melincih in Kotu, za katere so načrti že gotovi in je kre \ dit na razpolago, prično tekom prihodnjih dni. Vodil f bo ta dela hidrotehnični odsek velikega županstva ma- | rihorske oblasti potom rečnega mojstra Senčarja v Me- ; lincih. Delo se bo vršilo med sedanjim nizkim stanjem vode in bode preddelo dovršeno ob takem času, da vi- [ soka voda v jesSni ne bo več ogražala nabrežnih na- f seibin. Veliko županstvo piše, da so podane garancije, ! da se odstrani nevarnost in razdirajoča vodna sila za- ; jezi. Ali bo le res?
O čem govorijo pri Sv. Martinu pri Vurbergu? Pri nas smo dobili v zadnjem času nedosežnega politika, staro-avstrijskega financarja in konjskega mešetarja Hans Ko-steinšega. Mož bo s svojo konjsko politiko prekosil sa- \ mega Pribičeviča .Sedaj misli s svojim adjutantom mesarjem Amerjem napraviti napis: »Demokratom, orjuncem, Sokolom in zelenim samostojnim vstop prost, vsem drugim prepovedan!« Seveda bo zmagal pri občinskih volitvah g. Janko, ker misli dobiti toliko krogljic V svojo skrinjico, kolikor je bilo pri zadnji demokratski prireditvi domačinov. Prvo blamažo je dobil g. Janko na zadnji demokratski veselici ,drugo bo dobil pri občinskih volitvah, tre- > tjo pa pri svojem lastnem žepu. Haha, naš naprednjak se itako preklicano blamira s svojo konjsko politiko, da je jej. Nazadnje pa ga še ta presneti »Gospodar« okrtači! Ubogi Jartko se strašno jezi, je namreč bolj laške narave, na te presnete klerikalce, ker nočejo tako plesati, kakor on goni svoji orjunsko lajno. V Spodnjem Dupleku pa misli županovati Puceljev kolega Gojčič, odnosno njegova boljša polovica, samostojna kuharica, ki vodi tudi občinski agrarni odbor. Ah, presmešno! Tako se nam obetajo dati časi. Konjski mešetar bo zgradil strašne lepo cesto do Zgornjega Dupleka s kostanji ob straneh obsajeno, da si bo lahko peljal hladit svojo orjunsko jezo, kadar ga bo kak klerikalec razjezil. V Spodnjem Dupleku pa bo gospodaril občini zeleni krojač tako izvrstno, da se mu bodo ¡krfcve smejale!
Načrti samostojnežev v Voseku. Samostojneži v občini Vosek so izredno korislni ljudje. Zadnji čas bele- f žijo kar dve iznajdbi, namreč, kako bodo popravljali cestne jarV» in kako bodo preskrbeli občinske reveže. Obcestne jame zadelajo kar s stebli solnčnic, ki rastejo okrog krompirjevih njiv; sto stebel je dovolj za ; eno jamo. Na ta način je popravljal leta 1923 cesto naš Vilhelm V., pa je za »flajštranje« ene jame računal samo 400 K. Za to delo v dobrobit občine so ga sedaj vzeli naš dober radikal-poštar Toni S. na kandidatno listo SKS stranke. Samo to je škoda, da so se Vilhelm preveč spodaj podpisali. Pa imamo še tudi druge kmet- 1 ske samostojneže. To so Ribičev Jura, Belec Kari in Šantov Lojz. Ti so se pa spravili nad občinske reveže. Kari je že napravil cel načrt, kako se jih bo občina iz-
nebila. Jirga jih bo pripeljal iz Ptuja, Kari pa bo vsakega mahnil z maclnom po glavi, kakor se je nekoč že izrazil, pa bo najboljše za nje preskrbljeno. Lojz bi bil rad za žive in mrtve rihtar, kar se mu pa ne bo posrečilo; najbrž bo s Karlom in Vilhelmom »skozi zletel«. Za to bomo preskrbeli zavedni volilci iz Voseka.
Od doma odšla. Od hiše Štefana Marčiča v Framu je odšla 38 let stara gluhonema Marija Vedernik. Oblečena je v navadno drukano obleko, bila je bosa, s seboj ; pa je vzela dve motiki. Komur bi bilo kaj znano, kje se 1 nahaja gluhonemo dekle, naj javi bližnji orožniški postaji.
Novice od Sv. Bolienka v Slov. gor. Kakor po drugod, takoi so tudi v naši, sicer mirni in politično neraabur-kani župniji razpisane občinske volitve za dne 10. avgu- • pta. V dveh občinah in sicer <v občini Biš in Trnoška vas, j ¡je vložena samo ena kandidatna lista in sicer: SLS, a v občini Bišečki vrh, pa ne čudite se, g. urednik, so tri, 'kar ; je posneto iz zanesljivih virov in sicer čujte: 1. Gospo-darsko-napredna stranka, 2. Jugoslovanska demokratska stranka. 3. Slovenska 'ljudska stranka. Res čudno, ker ima občina okoli 90 volilcev, pa pridejo tri stranke na dan. ; Čuditi se je nekaterim možem in mladeničem, ki so se dali podpisati na veri nasprotne kandidatne liste, nekateri še imajo celo »Slov. Gospodarja« naročenega, pa na velik pritisk in žuganje so podpisali nasprotne liste. Mislimo pa, da bodo pametni in pošteni volilci tema novima j strankama veliko figo pokazali ter vrgli svoje krogljice v škrinjiooi SLS, ki kakor se sliši, bo tretja. Ne dajte se pre- i motiti od tistih, ki vam veliko obetajo, a nič ne storijo. : — Dne 24. julija je umrl v Trnoški vasi Janez Jurtela. Bil , je dober gospodar ter veren katoličan.
Duhovniška petindvajsetletnica na Svetinji!» pri Or- ■ možu. Pretekli teden se je vršila pri Svetinjah lepa slovesnost 251etnice mašftištva našega preč. g. župnika in njegovih tovarišev. V pondeljek okrog poldneva so prihajali gostje iz vlaka, med njimi tudi g. stolni dekan dr. j Tomažič. Kot prvi so je pozdravili zvonovi in topiči. Na ! večer so priredili godci in pevci gg. jubilantom podokni-co. Drugo jutro na vse zgodaj so ljudje prihajali v cerkev in šli k sv. zakramentom, da so se takoreikoč Bogu zahva- j lili za vse dobrote, katere so kedaj prejeli iz posvečenih rok ter ga prosili tudi v bodoče gorečih duhovnikov. Ob % na 9. uro so pričakovali verniki ter različne kongrega-cije pred cerkvijo gg. jubilante, da so njim izrazili svoje pozdrave in čestitke. Nato je bila slovesna sv. maša, katero je daroval g. stolni dekan dr. Tomažič. Druga pa je ( bila črna slovesna, katero je daroval g. Franc Bratušek za umrle tovariše. Jubilejsko obletnico so obhajali sledeči gg.: dr. Ivan Tomažič, stolni dekan v Mariboru; Franc Bratušek, župnik, Svetinje; Jakob Čebašek, župnik, Sv. , Miklavž nad Laškim; Alojz Kramaršič, župnik, Zagorje; Alojz Musi, kaplan, Bizeljsko; Kari Malajner, župnik, Sv. j Florijan na Boču; Alfonz Požar, župnik, Rečica v Sav. dolini; Roman Škerbs, župnik, Prevorje; Ivan Vogrinec, župnik, Sv. Frančišek v Sav. dplini; Marko Žičlkar, žup- i nik, Loče. Vsem pTeč. gospodom želimo, da bi jim ljubi Bog dodelil svojo milost in blagoslov ter še vsaj enkrat 25 let v njihovem prelepem poklicu!
Kaj pravijo pri Veliki Nedelji? Gotovo ste že mislili, g. urednik, da smo popolnoma zaspali. Od zadnjič se ni pri nas nič kaj bistvenega spremenilo. Na naš zadnji opomin v »Slov. Gospodarju«: »Kaj delajo naši Orli in Orlice«, so se Orlice takoj odzvale in nam priredile prelepo igro »Sv. Elizabeta.« Vse diletantinje so svoje vloge prav ' dobro rešile. Kaj pa Orli? — Gotovo vas bo zanimalo, kako stojimo glede občinskih volitev. Na kratko povedano, da se jih je oglasilo še več kakor sto, da ta nam več žu-panil ne bo. Bila je namreč vložena edinole kandidatna lista naše SLS. Kaj ne, da kaj takega niste pričakovali od nas? I
Smrt vzorne slovenske korenine. Umrl je vzoren slovenski mož, Karba Josip, posestnik na Krapji pri Ljutomeru. Luč sveta je zagledal v Babincih. Kot mladenič je umnogospodarstvene nauke dobival na novoustanovljeni vinarSko-sadjarski šoli v Mariboru. Tukajšnje pridobitve je izkoriščal na kmetovanju svojega očeta. Leta 1880 si je ustanovil pri ugledni družini na Krapji lastno kmetijo. In da omenimo neko delo, v očigled katerega se je marši- ' kdo za glavo prijemal: Mladi gospodar je začel zavažati del zapuščenega, peščenega sveta. In sedaj? Danes tam zeleni šuma sadonosnega drevja. Postavil je novo hišo in gospodarsko poslopje. Pod njegovo gostoljubno streho se je vršilo navidezno »gostüvanje« za sliko v znani knji- i gi »Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild.« Po možnosti je pomagal vsakomur, če ni drugače, pa vsaj z dobrim svetom. Ubožci so radi pri njem iskali tolažbe. In menda ni bilo sestanka, kjer bi se ne bil oglasil k besedi, da podpre ' stvar na dobro stran, priložnostno v zadevi gasilstva celo v oddaljenem Žalcu. On velja namreč za očeta gasilstva na Murskem polju. Cez četrtstoletja je imel na skrbi društveno tajništvo. V tozadevnih zapiskih je z risbami pred-očeval besedilo, ki opisuje delovanje požarne brambe zdaj tu zdaj tam. Zveza gasilnih društev ga je imenovala za častnega člana. Jednako tudi Posojilnica v Ljutomeru, kjer je v vodstvu posloval blizu 30 let. Od svojega 18. leta je pošiljal črtice v »Slovenski Gospodar«, dopisi so bili stvarni, nikdar žaljivi, in enkrat se je pripetilo, da so se neke vrste bralci čutili prizadete, oglasila se jim je pač vest, in so se po navodilu njihovih zapeljivcev »zagovarjali« v nekem »liberalnem« časniku. Sedanji pokojnik je vedno poslušal glas svoje vesti in pameti. Tozadevno lahko priča vsakdo, kdor ga je poznal. Svoječasno je zalagal tudi mladinski »Vrtec«, dnevnik »Slovenec« in Družbo sv. Mohorja, en sestavek je ponatisnila knjiga «Zitje štajerskih Slovencev.« »Časopis« (15, 50) ga imenuje med poročevalci -za Zgodovinsko društvo. Po dnevu je bil kmet, skrben poglavar svoje družine, ljubeznjiv sosed, po noči pa velikokrat pisar. Minulo leto si je sezidal drugo hišo, kjer je nameraval prebiti jesen svojega življenja, katerega
701etnico je »Slovenski Gospodar« bil opisal letos ob Jo-žefovem, ob godu današnjega pokojnika. Te prostore bodo sedaj rabili drugi. Drugi pa so v pogledu na nepriča-kvane razmere morali dragemu možu in očetu poiskati prostorček na božji njivi pri Mariboru.
Žalostna novica od Sv. Barbare v Halozah. Dne 19. julija zjulraj ob 3. uri je umrl po dolgi in mučni bolezni 66 let star Anton Petrovič, kmet v Pristavi. Rajni je bil globoko veren, jeklen značaj, dolgo let je bil zvest naročnik »Slov. Gospodarja«. Naj v miru počiva!
Cerkvena slovesnost. Poročilo iz Tinja na Pohorju. Dne 10. avgusta 1924 bo pri Sv. Treh kraljih lepa slovesnost. Obhajala se bo lepa nedelja sv. Lavrencija, in obenem se bo vleklo prenovljeno jabolko in križ na zvonik. Kot slavnostni pridigar pride iz Celja preč. g. superior Gregor Flis.
Ožbaltova nedelja in romarska slovesnost za cerkev Marija Snežna na Svetini pri Celju v župniji Sv. Rupert nad Laškim se bo obhajala letos dne 3. avgusta. V soboto proti večeru bo spovedovanje in večernice, v nedeljo bo ob 6. uri rana sv. maša in pridiga, ob 10. uri bo običajna procesija, pridiga in slovesna sv. maša. — Kakor vsako leto, bodo gotovo tudi letos prišli romarji od blizu in daleč v velikem številu ta dan i\a Svetino počastit in prosit Marijo.
Izlet na Goro Oljko v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. priredi iz Celja: Pevski zbor izobraževalnega društva, Krekova mladina in Jugoslovanska strokovna zveza v Celju. Odhod z vlakom ob pol 5. uri zjutraj. Sv. maša ob 10. uri. Popoldne se udeležimo vsi orlovske prireditve v Šmartnem na Paki. Vabljeni prijatelji.
Novice iz Gornjega grada. Tukaj se je smrtno ponesrečil g. Tomaž Pire, posestnik. Padel je po stopnicah ter si zlomil hrbtenico. Umrl je tekom 24 ur v hudih bolečinah. Naj počiva v miru. Pri nas bo priredilo Katoliško prosvetno društvo s sodelovanjem raznih pevskih zborov v nedeljo, dne 3. avgusta v veliki dvorani graščine pevsko slavnost. Začetek ob četrti uri popoldne.
Smrtna kosa. Od Sv. Lovrenca pod Prožinom poročajo: Dne 10. t m. je umrl tukaj posestnik Jakob Plank v 53. letu starosti. Rajni je bil zelo priljubljen pri ljudeh, kar je tudi pokazal njegov pogreb, na katerem so ga prijatelji in znanci spremljali v nepričakovana velikem številu. Bil je dober gospodar, veren katoličan, član Kmetske zveze, večletni občinski odbornik in odbornik krajnega šolskega sveta. Svojo mučno bolezen, ki ga je že par let mučila, je voljno in Bogu vdano prenašal. Ž njim smo izgubili dobrega, poštenega, miroljubnega prijatelja in soseda, ki ga bomo težko pogrešali. Bodi mu žemljica lahka in pot v večnost kratka!
Orlovska slavnost, katero priredi koroško orlovsko okrožje dne 3. avgusta v Slovenjgradcu, hudo bode v oči tukajšnje Sokole; posebno se repenčijo nekateri učitelji od okoliške šole. Gostilničarju v Narodnem domu bi svetovali, da odstrani sedanji napis ter ga nadomesti s »Sokolskim domom«. Pristaviti še mora, da je »klerikalcem« vstop prepovedan, pa bo videl, kak uspeh bo imel. Prireditev ni po volji tudi nekaterim trgovcem, ki so menda pozabili, od čigavih žulj— so obogateli. Prihodnjič bomo pa objavili imena teh ne-strpnežev, kar bo gotovo pomagalo.
Novice iz Ponikve ob južni železnici. Pri županovi vo~ Jitvi dne 27. t. m. je bil izvoljen zopet stari župan Franc žličar, posestnik in gostilničar na Ponikvi, zvest pristaš SLS. Tudi štiri svetovalci so od SLS. Tako je občina popolnoma v rokah SLS. — Danes obhaja g. Anton Kociper, župnik na Ponikvi, s svojimi sošolci tukaj srebrno sv, mašo. Pridigoval je g. Pšunder, župnik pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Na mnoga leta!
Blagoslovitev novih zvonov. Iz Pišec poročajo: V nedeljo, dne 3. avgusta, bo g. dekan na Vidmu slovesno blagoslovil štiri zvonove pri cerkvi sv. Mihaela v Pišecah. Dva večja zvona bomo še isti dan potegnili v zvonik župnijske cerkve, dva manjša pa naslednjo nedeljo, dne 10. avgusta pri podružnici Sv. Jerneja.
Glasnik presv. Srca Jezusovega za avgust izide še-Ie po 15. avgustu obenem s številko za september na 32 straneh, kar naj naročniki blagohotno vzamejo na znanje.	i
Gosnodarstvii.
OSEBNA DOHODNINA, ALI — PRILIKA ZA MAŠČEVANJE.
(Piše J. K., posestnik v mariborski okolici.)
V času od 10. do 15. t. m. je davčna okrajna oblast v Mariboru razposlala poštnim potom obvestila vsem onim davkoplačevalcem, kojim se je v davčnem letu 1924 predpisala osebna dohodnina. V letih 1922 in 1923 so bili do-tični izkazi pri občinskih uradih vsakemu davčnemu ob-vezancu skozi 14 dni na vpogled, zakaj se ni izvršilo tudi letos isto? Ker je tudi pisec iteh vrstic eden izmed tistih, ki občuti že več let zaporedoma vso težo tega davka (po čigavi krivdi, o tem pozneje), informiral sem se pri davčnem okrajnem oblastvu samem ter poizvedel sledeče:
Dotični izkazi o odmeri osebne dohodnine za celo občino se zato niso več vposlali na občine, ker je prihajalo premnogo pritožb, nastalo je tudi radi tega 'sovraštvo med ■cbčani, ker so vedeli eden za drugega, koliko se je temu ali onemu predpisalo tega davka. Zato je letos davčna okrajna oblast vsakega obvezanca naravnost pismeno obvestila, da na ta način ne izve drug za drugega, v kakšni višini da ima. predpis n. pr. njegov sosed itd. Na podlagi izkazov iz prejšnjih let sem se prepričal, da je osebne dohodnina posebno v naši občini tako neenako razdeljena, da smatram v imenu vseh prizadetih za nujno potrebno, opozoriti javno vse merodajne kroge, naj napravijo enkrat
Se konec tem nerednostim, ali bolje rečeno tem do neba kričečim krivicam, ker tako neenako obdavčenje, ponavljajoč se leto za letom, izziva naravnost na odpor pri ljudstvu I
Smelo trdim, da ga ni davka, o katerem bi se že bilo toliko pisarilo, toliko čez njega zabavljalo in pritoževalo, kakor ravno glede osebne dohodnine, ki je — kakor pravijo pri nas — kazen za pridnega kmeta! Poglejmo torej, koliko je na celi zadevi resnice! Znano nam je že, da se je že v stari Avstriji osebna dohodnina uravnala s postavo od dne 25. 10. 1896 (državni zakon št. 220) z namenom, da se »stare krivicfe odpravijo in se davek pravično in enakomerno razdeli«, sploh pa naj »po novi postavi premožnejši več, manj premožni pa manj davka plačuje, a nobenemu se naj ne godi krivica.«
Ko smo se leta 1918 združili Slovenci, Hrvati in Srbi v novo državo, je bilo pač umljivo, da ni bilo mogoče takoj spremeniti vseh postav in zakonov, ampak je bilo Čisto pravilno, da so pustili stare, v bivši Avstriji veljavne eakone tudi v veljavi še naprej. Poglejmo, kako smo po preteku šestih let postali ravno mi »demokratski«!
1.	Valuta (denarna vrednost) je tekom časa tako padla, da je naša prejšnja krona danes 60krat manj vredna kot pred vojno. Takrat je bilo določeno, da plačuje osebno dohodnino tisti, kdor ima najlanj 1200 K letno čistega dohodka, sedaj bi torej po pravilnem sklepanju moral biti šele znesek 70—80.000 K, od kojega bi se šele pričela plačevati osebna dohodnina! In kako pa je v resnici? Letos meseca januarja je celi Jugoslovanski klub odločno zahteval od finančnega ministra, da osebno dohodnino naj plača šele oni, ki ima letno 60.000 K čistih dohodkov, toda finančni minister je še komaj pristal na 5000 dinarjev (20.000 K).
2.	Odkod neki, da se ravno nekatere z osebno dohodnino tako neusmiljeno pritiska? Ta uganka se mora enkrat pojasniti, pa naj stane, kar hoče! Zakon veli, da mora vsak, kdor želi, da se mu pravično odmeri dohodnina, Jo 31. januarja vsakega leta predložiti davčni oblasti pismeno ali ustno napoved.
Pisec teh vrstic se tudi tega roka že leta in leta vestno drži, vkljub temu pa se davčna oblast presneto malo drži mojih napovedi, ki so sestavljene na podlagi točnih zapisikov skozi celo leto. Pa se mi poreče: Napravi priziv! Menda jih je malokdo že toliko odposlal kot moja malenkost, toda naj si predstavi vsaik, koliko imam pri tem: 1. j nepotrebnih potov, 2. zamude časa in 3. koliko pa stroškov po vrhu!'Predvsem moram, ako hočem napraviti priziv, k davčni okrajni oblasti, da po izvem, na podlagi kakšnih številk se mi je sploh redpisala tako visoka dohodnina, ker na podlagi moje lastne napovedi gotovo ne! Torej, davčna oblast mi šele pove, da sem prodal v letu temu in temu n. pr. 50 q sena po 800 K, t. j. 40.000 K, polovico od te svote blagovoli davčna Oblast vzeti kar kot čisti dohodek itd. Sedaj torej, ko imam te podatke, še le vem, kakšne »mastne« dohodke sem imel v istem letu, šele sedaj smem si vzeti čas, da napravim priiziv, seveda 20 dinarjev kolek še tudi zraven, drugače ne izvem sploh nič!
In zakaj mora naš kmetski stan vse te šikane prenašati? Kako neki pridem do tega, da moram na vse zadnje, ako se mi priziv — kot že navadno — zavrne, plačati še ¿nkrat višjo dohodnino kot posestnik s trikrat večjim zemljiščem? Ali je moje zemljišče v stanu, da je šestkrat bolj rodovitno? Vsak posestnik pač ima že od sestave zemljiške 'knjige razvrščene parcele v različne razrede, po tem tudi plačuje zemljiški davek, kar je čisto pravilno. Tamkaj, kjer imamo danes takšne težave z osebno dohodnino, bomo morali na vsak način ukreniti vse potrebno, da bo teh škandaloznih razmer že vendar enkrat konec! Ako že ima posamezna občina eno svoto predpisano, naj se razdeli tako, da ne bo treba skrivati drug pred drugim. To razdelitev pa naj ne vrši samo ena oseba (zaupnik), temveč komisija, sestoječa iz treh ali štirih članov. To je ono največje zlo pri celi osebni dohodnini, da se dobe tudi še Jjudje, ki svojo zaupno službo izrabljajo v najvišji meri! N. pr. oni, ki ima veliko posestvo in tudi res precej dohodkov, se gotovo ne bo pritožil, ako ima za plačati samo le malenkostno dohodniijo. Ravno tu je široko odprta pot korupciji, radi katere trpe naši ljudje vsled napačnih po-i ročil ene same osebe in igra pri podatkih svojo vlogo —i maščevanje! Pojdimo skupno na delo, da to rak-rano pri našem gospodarstvu temeljito ozdravimo!
SLADKANJE VINSKEGA MOŠTA.
Rob. Košar.
V slabih letinah, kakor n. pr. leta 1912, 1918, 1922, je sladkanje vinskega mošta potrebno, da se dobi za kon-zum sposobna pijača. Zato je stara avstrijska vinska po-i stava z dne 12. IV. 1907 dovolila dodatek sladkorja, kajti par. 5, ki je še danes v veljavi za Slovenijo, se glasi:
»Pridevek tehnično čistega trstnega in repnega cukra (potrošnega cukra) k vinu ali vinskemu moštu je dopu-> ščen izvzemši v par. 4 navedene primere, samo na pod-> stavi dovolila, ki se samo od primera do primera da posameznim osebam ali ob slabih letinah celim občinam ali Okolišem na kolka prosto prošnjo, ki naj se poda po do-tičnem občinskem zastopu ali strokovni organizaciji (vin-, stvena ali kmetijska. društva, kletarstvene zadruge itd.). To dovolilo daje posameznim osebam, občinam ali okolišu političnega oblastva politično oblastvo prve instance, če pa je dovolilo dati okolišu, ki sega na več političnih okrajev, politično deželno oblastvo.«
Razumni vinogradniki in vinske trgovine so se v slabih letinah v izdatni meri posluževale dobrot par. 5 vin-» ske postave, akoravino je med nami žalibog še precej raz-« širjeno mnenje, da je dodatek sladkorja proti poštenosti. V tem oziru bo treba naše vinogradnike poučiti, da ne storijo kaznjivega ali nepoštenega dejanja, ako nadomes-
tijo v okviru zakona solnčne žarke s sladkorno peso. Ker še osnutek enotnega vinskega zakona, kakor ga je izdelala glasom časniških poročil trgovinska in obrtna komora v Zagrebu za kraljevino SHS, ni obelodanjen, ne moremo reči, kako daleč ustreza vsem modernim zahtevam, vendar pa "ne bo škodovalo, ako si nekoliko ogledamo to vprašanje, ker tvori sladkanje vinskega mošta (drozg velevažno točko vsake vinske postave in je v tem oziru mnogo razlike v posameznih državah. Italija n. pr. prepoveduje vsak dodatek sladkorja (član I, 1907, št. 729.) Nemška Avstrija izdeluje novo vinsko postavo, ki pride v kratkem že pred državno skupščino. Osnutek kaže, da se hoče načelo sladkanja obdržati, ker je potreben v severnih deželah, vendar pa je med starim avstrijskim zakonom in novim osnutkom velikanski razloček.
Par. 10 pravi, da smejo: a) vinogradniki sladkati svoj lastni pridelek, katerega so nabrali v lastni občini ali v do-¡mačem vinskem okolišu, brez vsakega oblastvenega dovoljenja; b) sladkanje je dovoljeno vinogradnikom tudi za produkte izven občine ali vinskega okoliša, toda z dovoljenjem politične oblasti prve inštance (naša prejšnija ofcr. glavarstva); c) Ne-vinogradniikcm je dovoljeno sladkanje samo v občini ali vinskem okolišu, v katerem se je vino pridelalo, toda z dovoljenjem politične oblasti prve inštance.
Ta določila so povsem nova, kajti niti stari avstrijski zakon (par. 5), niti francoska ali nemška vinska postava, ¡ki tudi dovoljuje sladkanje vinskega mošta, ne dela razločka glede sladkanja med vinogradniki in nevinogradniki. Tudi se ne dovoli nikomur sladkanje brez izrecnega dovoljenja, kakor določa to osnutek nove vinske postave N. Avstrije pod a). Nevinogradn-ikom je s točko c) sladkanje otežkočeno, ker zahteva predlog, da se sme dodatek sladkorja izvršiti samo v tistem kraju, kjer se je vino pridelalo. Novi vinski zakon Nemšlkie Avstrije ščiti vinogradnike ter »hoče korist sladkanja obrniti v njihov prid. Zato so si vinogradniki in vinski trgovci Nemške Avstrije hudo v laseh. Kako se bomo odločili v Jugoslaviji?
Novo je tudi določilo z ozirom na stari avstrijski zakon, da se sme sladkor pridejati samo od začetka bratve (do 30. novembra istega leta, pri čem se vinski mošt sme izboljšati v toliko, da znaša največ 22% po klosterneubur-ški tehtnici (par. 10, 1). Stari zakon (par. 5) ni imel nobenih tozadevnih določil niti glede časa sladkarija, niti glede najvišje izimere dodatka. (Seveda ni smel dodatek segati •v območje desertnih vin.) Ogrski vinski zakoniki še danes velja na Hrvatskem, v Medžiimurju, Bački in Banatu pa določa v par. 4 med drugim:
»Dodatek sladkorja je dovoljen samo pred končanim vrenjem in sicer v času od začetka bratve do najdalje 30. novembra istega leta na podlagi dovoljenja, katero izdajo zato pooblaščeni uradni organi v svrho, da se poviša ,v slabih letinah nizlka stopinja sladkorja vsaj na ono Stopinjo, ki odgovarja v danih okolnostih normalnim letinam. Vsled tega mora oblast, ki daje dovoljenje za pridatek ,sladkorja sama od slučaja do slučaja določiti množino, ki se sme dodati napovedani količini mošta. Nikdar pa ne sme oblast dovoliti, da bi se pridejalo moštu več kakor 4 kilograme sladkorja na 1 hektolitru.
Tu vidimo zopet velikanski razloček! Avstrijska republika določa mejo za sladkanje po klosterneuburški tehtnici, Ogrska pa po kilogramih. Za kaj se bomo odločili v Jugoslaviji? Kaj je boljše z ozirom na naše razmere? Recimo n. pr., da imamo mošt, ki kaže 12%. Po ogrski postavi ne smemo pridejati več kakor 4 kg sladkorja, s čim bi ga zboljšali na 16%, dočim bi ga smeli po avstrijskem osnutku zvišata na 22%, torej pridejati približno 10 kg sladkorja. To so načelna vprašanja, ki segajo najgloblje v meso naših vinogradnikov in vinske trgovine. In ko se bo vzel osnutek našega enotnega vinskega zakona za Jugoslavijo v pretres, se bo treba — odločiti.
IZVOZ MADŽARSKIH VIN NA POLJSKO.
Po preobratu je tudi madžarsko vinogradništvo prišlo v težek položaj, ker so se namah pretrgale stare kupčij-ske zveze s severnimi nevinorodnimi pokrajinami. Štev. 84 dunajske »N. W. Z.« z dne 13. t. m. izvaja na podlagi vele-zanimivega članka iz Varšave, ki je izšel v »Magyarorsza-gu« o poljskem vinskem trgu z ozirom na ogrsko stališče približno sledeče:
Že v 16. stoletju so prevladovala na Poljskem madžarska vina in Tokajec je postal že nacijonalna pijača. Nullum vinum nisi hungaricum, Hungariae natum, Polon ae educatum. (Sličnih nemških in latinskih izrekov bi lahko zbrali tudi za naša ljutomerska vina v sedajnih deželah. Nemške Avstrije.) Nato navaja pisec nekatere vinske veletrgovine, ki so se že od nekdaj uspešno bavile z razpe-čavanjem ogrskih vin na Poljsko. Najstarejša hiša je firma Fukier iz leta 1610, ki še danes deluje.
Po tem zgodovinskem uvodu pa pravi dalje, da se ogrska vinska trgovina povsod pritožuje, da se najdejo madžarska vina samo še v neznatnih množinah na Poljskem ¿n da se »tuja« vina začenjajo šopiriti.
Kot mašna vina so se dosedaj rabila na Poljskem izključno ogrska vina; to nekaj pomeni pri 17 milijonov bro-ječi poljski cerkvi. Tudi Židi so pili pri svojih svečanostih le ogrska vina.
Današnji položaj pa je ta, da prihajajo ogrska vina na Poljsko le potom »tihotapljanja« v malenkostnih množinah, ali pa skozi Avstrijo že rezana s tujimi vini. Tudi skozi Danzig se uvaža mnogo tujega blaga, ker je tam tihotapljanje olahkočeno.
Ako bi to razmerje trajalo še nekaj let, izgubi ogrsko vinogradništvo ves poljski vinski trg, katerega prevzamejo francoska, italijanska in rumunska vina.
Ako so zadnje imenovana vina zmožna, da krijejo potrebo in odgovarjajo tudi konzumentom, bo zelo težko, da si madžarska vina zopet priborijo poljski trg. Da smo
izgubili ta vinski trg, leži krivda v tem, ker Madžarska in Poljska nimata trgovske pogodbe. Poljska želi pogodbe, toda zahtevajo napram madžarskemu vinskemu importu dopuščanje poljskega tekstilnega blaga v Madžarsko, ali vsaj prosti prevoz tega blaga na Balkan.
Madžarska tekstilna industrija pa se boji konkurence, vkljub temu, da ne zadostuje niti domačim potrebam in da še uvaža blago iz Čehoslovaške.
Vsled tega se madžarski vinski producenti in trgovci, ki bi lahko na Poljskem oddali ves produkt, prisiljeni, da vino vkletarijo. Ves ogrski vinski izvoz bi dobil zopet razmah in bi prišel v stari tir, ako bi se odprla poljska vrata. »Eksistenca madžarskega vinskega trga iz vinogradništva zahteva, da pride čimprej io" trgovske pogodbe s poljsko državo.«
Obrnimo ta članek na naše razmere in videli bomo, da vlada med našim vinskim izvozom v Nemško Avstrijo isto razmerje, kakor med Madžarsko in Poljsko. Tudi nam manjka trgovske pogodbe in smotrene gospodarske politike. Ta položaj pa krepko izrabljajo Italijani in Francozi, posebno glede nas, ker uvidevajo, da se niti ne zavedamo, da je postalo vinogradništvo velevažen faktor v naši državi.
ŽITNI TRG.
V času, ko je vse pričakovalo znižanje žitnih cen vsled ugodnih vesti iz naše države in iz inozemstva, se je pojavila na novosadski žitni borzi cela množica madžarskih in avstrijskih kupcev, ki so v par dnevih dvignili cene žitu, posebno pšenici za več kot 50%. Pšenici je cena kar čez noč poskočila, tako da so nekatere tvrdke, ki niso novega zvišanja predvidele, pretrpele ogromne izgube. Hudo 'so prizadeti tudi vojvodinski kmetje, ki so po večini pšenico prodali že v klasju po izredno nizkih cenah. Trgovina je radi velikega povpraševanja postala izredno živahna. Vsporedino s ceno pšenice je porastla tudi cena moke. Sedaj 'se predaja nularica na debelo že po 6 din. in še višje. Jasno je, da se bo radi tega dvignila tudi cena kruhu in ž njim drugim živilom. Nastala bo zopet nova draginja, ki bo najprej zadela delavca in meščana, nato pa še kmeta, ker se bodo tudi cene blaga dvignile.
Nenaden dvig žitnih cen smatrajo nekateri za špekulacijo nekaterih inozemskih in domačih trgovcev; ker pa cene žita povsod, tudi v inozemstvu, naraščajo, bo temu najtbrž vzrok slaba žetev. Iz Rusije prihajajo poročila, da bo letos komaj pokrila lastno uporabo; pa ravno od Rusije so si spomladi zapadnoevropske države obetale ceno žito, ki bo izpodrinilo jugoslovanske in amerikanske konkurente. Tudi Severna Amerika ima letos priliono slabo žetev. Ugodna 'so poročila iz Argemtinije, ki bo menda edina prišla pri izvozu v Evropo v poštev. Naša država ne bo mogla dosti žita izvažati. Izjemo bo delala menda koruza, ki kaže, da bo izvrstno obrodila. Za koruzo že sedaj zelo povprašuje inozemstvo in vsak dan se odpelje po Donavi za Bratislavo in Dunaj par ladij, polnih koruze. Poleg koruze bomo lahko dobro prodali krompir in fižoL Krompirja bo največ izvozila Slovenija.
Cene žitu so v trgovini na veliko sedaj prilično sledeče: Stara pšenica 375—385 din., nova pšenica 370—38Cf din., zadnje dni že tudi 400 din. za 100 kg, koruza se plačuje še po ^60—265 din., moka nularica je znatno poskočila ter se prodaja po 570— 600 din., oves se prodaja po 300 din.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Grajska vas pri Gomilskem ima v nedeljo, dne 3. avgusta, ob 3. uri popoldne v prostorih g. predsednika Ivana Šlander
predavanje o sadjarstvu sploh. Predava znani strokovnjak sadjar in drevesničar g. Ivan Dolinšek iz $t. Pavla. Vabijo se vsi člani in sploh sadjarji k obilni udeležbi-
XIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. —
Siegenburg (Hallertau), dne 18. julija 1924. Hmeljniki so j že od začetka tega mesca v najlepšem cvetju in obljubu-
1 jejo odlično kvaliteto. Če bo vreme prihodnje tedne ugodno, imeli bodemo bogato in iziborno letino. Glede vremena smo letos vendar na slabem. Do obiranja imamo še pet ; tednov. Rastline imajo letos prav obilo listja, cvetja pa ; manj. Hmelj potrebuje prihodnje tedne obilo mokrote 5n sicer prvič zato, ker obilo in veliko listje zavživa in izhla-peva obilo vode, drugič pa tudi za tvorjenje cvetja in ko-; bul. Ker je pa vsled prebujnega listja zraku in solncu dostop k cvetju zabranjen, bi nastala pri vlažno-toplem vremenu velika nevarnost, da bi začele kobule plesnetL Znano je, da zamore plesnoba v par tednih uničiti vso letino. Nastane pa sedaj suho vreme brez padavin, potem : se ne bo mogel poznejši hmelj pripravljati na cvet in že nastali cvet bo prav težko prehajal v kobule, ker bode < vso vlago zavživalo bujno listje. Rastline pa, katere imajo že sedaj zelo orumenelo listje, dajale bodo pa na vsak ; način zmanjšani pridelek. Potemtakem še nimamo pod streho obile letine, o kateri se že piše po vseh časopisih. Loibl. — G. grajščak Adolf Adorno v Kaltenbergu pri Tettnangu na Virtemberškem, najodličnejši hmeljar vsega okoliša, piše v 170. številki lista »Allgemeine Brauer-und Hopfen-Zeitung« z dne 22. t. m., da odpada vsled i vremenskih kontrastov cvetje-hmeljske rastline in da bo, ; kar ljudje sicerJje zapopasti ne morejo, letošnja množina hmejske letineWatastrofalno mala. Uredništvo navedenega lista pripominja k poročilu, da ne more verjeti izvajanjem g. grajščaka, kc prihajajo vendar iz vseh okolišev le \ ugodna poročila. Pomisliti gre, da zastopa navedeni list v prvi vrsti koristi konzumentov, to so pivovamarji in tr~ i govci, g. Adorno pa, katerega podpisani osebno pozna, j koristi hmeljarjev. Kdo ima pTav? — Anton Petriček.
Vrednost denarja. Dolar stane 82—83 din., za 100 avstrijskih kron je plačati II para, za 100 čeških kron je plačati 246—249 din., za 100 francoskih frankov 427— 429 din., za 100 laških lir 330 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.4 5centimov.
Dopisi.
Podava pri Račjem. Zblaznel je tukaj sin posestnice Štefan Lah, ki je postal tekom časa nevaren vsej okolici. Bolnik hodi okoli z dolgim nožem ter grozi svoji svakinji, da jo bo prerezal po dolgem in počez tako, da jo mora njegov brat neprenehoma stražiti, da blaznež ne bi izvedel svoje namere. Sicer pa isti neprestano tuli kakor zverina ter obeta, da bo ob primerni priliki zažgal vso vas in smatrati je, da bo, ako se mu posreči, prišlo res tudi do dejanja. Čudno pa je, da nastopajo vsi znaki umobolnosti tudi pri njegovi materi, ki hoče svojemu sinu in snahi razbiti hišo in pohištvo, ker želita spraviti bolnika v blaznico. Dasi je nekajkrati za las manjkalo. da ni izdihnila duše v njegovih rokah, ko jo je hotel zadaviti, vendar noče ničesar slišati o tem, da bi bilo treba spraviti nevarnega človeka na varno. Brat in svakinja sama tega ne upata, ker se bojita, da se bo njegova mati radi tega maščevala.— Kaj pa delajo naši občinski organi? Mi smo mneja, da je dolžnost občine, da napravi v tej zadevi red, kajti sedaj za enkrat govorimo mi, sicer bo za nami govorila sodnija. Gospod občinski predstojnik Žagavec in vi oče Starešin-čan ki vas tako grozno skrbijo občinske doklade za ubožce in si mnogo brusite jezik in pete predvsem tam, kjer ničesar ne razumete, vi bi morali vedeti, da bo imela občina mnogo več sitnosti in stroškov, ako bo blaznež požgal mogoče vso vas in se bo bolezen razvila tudi pri materi do iste stopnje kot se je pri sinu, ter bo prišlo morda celo do umora, ako ne boste dali spraviti teh dveh oseb pravočasno na varno.
Viničarji, zapomnite si! Od Sv. Miklavža pri Ormožu poročajo: Pri nas imamo občeznanega demokrata gostilničarja S., kateri po par. 6 volilnega zakona ne bi smel
ne voliti ne voljen biti. Ta dični mož pa se posebno trudi, da odvrne naše može od Slovenske ljudske stranke in jih pridobi za svojo demokratsko stranko. Posebno se hu-duje, da ima naša katoliška stranka tudi viničarje na svoji listi, češ, kaj bodo viničarji njem« davek predpisovali, ki sami davka nič ne plačujejo. Gospodine S., zavedajte se, da tudi viničarji plačujejo davek in to prav velik davek, ne sicer v denarju, ampak s svojim delom. Ko vi še sladko počivate, ¡so viničarji že zdavno na delu. Prepričani smo, ko bi viničarji imeli Vaše premoženje, bi rajši plačali davek v denarju, kakor ga plačujejo s svojim truda-polnim delom. Sicer kot izobražen človek menda veste, da ne predpisujejo davek občinski odborniki, ampak druge oblasti. Viničarji, zapomnite si tega svojega prijatelja S. ter mu dajte pri volitvah tak odgovor, da glasujete vsi za Slovensko ljudsko stranko. Tako, gospodje demokrati! Za danes toliko,drugič če vam bo všeč, objavimo še kaj več, n. pr. kako ste leta 1920 postopali pri volitvah župana.
Stoperce. Sliši se tuintam govorica, da smo Stoper-čani zakotni in da je tukaj Bog mahnil s prazno vrečo. Da nismo z vsem založeni, je resnica, vkljub temu pa vlada pri nas splošna zadovoljnosl. Zdražbarske politike ne poznamo, ker smo vsi vneti pristaši SLS, v žup: ni j i in občini vlada sloga. Uredili in oskrbeli smo si tudi vse potrebno. Imamo lepo štirirazredno novo šolo z dobrim voditeljem, prenovljeno cerkev in župnišče in nove zvonove itd. Nastopile so tudi občinske volitve, pri katerih nimamo nobenega prerivanja, ampak sestavljena je samo ena lista SLS v splošno zadovoljnost.
Sv. Peter niže Maribora. Nekdo se je v zadnjem »Slovenskem Gospodarju« spravil na naše samostojneže-demo krate, ki pa se sedaj sramujejo pravega imena ter se ime-*
nujejo — čujte in strmite! — »zvezarje«, dasiravno so na9 včasih zmerjali s tem imenom. Naredili so s svojo spremembo kakor volk, ki svojo dlalko menja, ne pa svojih slabih lastnosti. Pri nas se govori seveda še več. Tako n. pr. vemo, da so propadlega radikalnega kandidata Verliča in trčovskega ata izbacnili iz svoje kandidatne liste zato, ker se ju drži smola. Česarkoli se namreč ta dva lotita, povsod jo zafurata kljub temu, da jima gre jezik kot goski rep. Zaradi svoje vsiljivosti sta izgubila kredit celo pri svojih lastnih pristaših. Pri »samostojni zvezi« je res pisana družba. Od zagrizenega demokračka preko samostojnih jecljarjev do socijalisiov in bivših komunistov, vse se je združilo na »Zadružni listi.« Vina in flekžupe ne bode manjkalo, saj so na tej listi celo trije krčmarji. Čudimo se le nekaterim železničarjem, kako je mogoče podpirati Zer-javove demokrate. Ali še res nimajo dovolj bunlk? Posebno značilno za naše samostojne demokrate je, da skušajo premotiti volilce « lažmi. Kaj vse je lagal čez našega župana neki tak trčovski iecljar! Lagal je o milijonih, o fraj-grabi itd. Mož si je seveda s tem pritisnil sam pečat ob-Tekljivca in lažnjivca. Sram naj vas bo, če nimate drugega pripomočka za agitacijo kot laž! In še nekaj. Agiti-rati za volitve z vinom in pivom, to je že stara navada naših demokratov in samostojnežev. Tudi kandidate so na tak način lovili. Nič ne rečemo, naj le plačajo, saj imajo in revežu se kapljice, ki jo ravno on pridela, ni treba braniti, toda groziti domačinom, poštenim, mirnim ljudem z orjuno, to pa presega vse meje. Imamo priče in dokaze, kako sta dva znana trčovSka samostojneža zagrozila, da če pri volitvah Šentpetrani ne bodo zlepega volili sa-mostojneže-demokrate, bo prišla orjuna nad volilce domačine. Imenitno! Mlečnozobi tujci naj pridejo z gorjačami nad nas domačine? Ali ni to izdajalsko? Da, da! Ne le lažnjivci so naši samostojneži, temveč kar je še grše, oni so tudi Judeži. Judežev in lažnjivcev pa ne maramo, da
za nakup in prodajo valut
Josip Bezjak,
Šolska ulica 5 MARIBOR Šolska ulica 5
Častna izjava.
Podpisana s tem prekličem in obžalujem vse besede, s katerimi sem v nedeljo, 20. t. m. v vinogradu v Curnovcu žalila g. Franca Šepec, odvetniškega uradnika v Br-žicah. Izjavljam, da sem ža-livke izustila le v razburjenosti ter se zato s tem g. Šepec-u zahvaljujem, da mi je vse odpustil ter me ni izročil kazenskemu sodišča.
Brežice, dne 28. julija 1924.
Ana Ban, posestnica,
971
mala OZNANILA.
Katera poštena obitelj bi spre icla 7letuega fantka za svojega? Ponudbe na upravo lista pod »Posioovljeaec«.	953
Pekovski učenec močan in zdrav poštenih starišev se sprejme ta-koi. Alojz B ižič, pekarna, Fran-kolivo, p. Vojnik. 952 2—1
Mlinar, samostojen, dela v vs -h strokah v manjših in večjih u metnih mlinih, vešč tudi naprave in izdelovanja bučnega olja,išče primerne službe. Naslov v uprav-i ništvu.	946
j Oskrbnik, uženien, 31 let, vešč j «seh v poljeddlskj stroko spa-| dajočih del, kakor tudi v živmo-! rejstvo in sadjarstvo, ima tudi j prakso v lesni industriji, išče Dečna Sela štev. 44 pri Brežicah, primerne službe. Naslov v uprav-_________________ ništvu,	950 2-1
ZAHVALA.
Za vse dokaze iskrenega sožalja povodom smrti nad vse ljubljenega soproga, gosp.
Ivana USTaraJss
se najprisrinejše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebno še čii. duhovščini, organistu, sorodnikom in vsem, ki so se udeležili pogreba.
Arja vas, julija 1924.
Ž »lii oči ostali

Dva čevljarska vajenca se ta-toj sprejmeta. Hrana 111 stanovanje v hiši. Maribor, Tržaška cesta 1.	958
Žagarja, saaiostojnega delavca na venecijanskem jarmu, se ta koj sprejme. Plača po sposobnosti in dogovoru. Stanovanje in če potrebno hrana prosta. Oskrbništvo na »Slomuc, pošta Ponikva ob j. ž.	955
Išče se zanesljiv viničar z 4—5 delavnimi močmi pod dobrimi pogoji. Naslov v upravništvu. 943 2-1
—	Pozor! Radi izpraznitve skla
—	J dišča prodaja železnine po lastni : ceni, dokler traja zaloga, pri
Posestvo v neposredni bližini! SergejVabič, Maribor, Aleksan-certie sv. Barbare pri Mariboru ' drova cesta 23.	918 3-1
v ismeri 2 orala, obstoječe iz -
njive, sadonosaika in vinograda, Proda se takoj lepo posestvo (nov treijeletni amerikanski na z zidanim velikim poslopjem, sad) ter lesena hiša z hlevom sadonosnikom, njivami, travnika kravo in svinje, pod hišo som, gezdom ob ravni cesti, lepa obokana klet, se podugod- 5 minut oi cerkve, 15 minut nimi pogoji proda. Primerno od kolodvora, pripravno za trza obrtnika itd Več pove Franc govmo z živino, senom, slamo Prekoršek sv. Barbara pri Ma- ali za drugo obri. Cena 13O.OOO riboru	921 2 -1 lin. Več se izve pri Iv. Pančič,
--Lužsčka vas, p. Poljčane. 951
Hiša, 4 sobe, kuhinja z gospo- j--------
darskiin poslopjem, pol orala Proda se posestvo na lepem zemlje, ob državni cesti se ta- prijatnem kraju, 5 oralov zem-koj proda za 34.OOO din. Grošl, ije; njive, travnih, gozd in sa> Slivnica pri Mariboru. 91O donosnik, s poljskim pridelkom,
— : ~ Z ; 7~'■	po ugodni ceni. — Janez Baje,
V najem se da kovačnica. Dve Ju*rij ob ž žel J	^
sodi, dve kleti, trije svinjaki.;	____J_____
Vpraša se pri Jakobu Cerič, Posestvo, pol ure od Maribora,
Zg. Duple* pri Mariboru. 888 ,o minut od farne cerkve, 9 o-
T	, 7 v,T	! ralov, lepa zidana z opeko krita
Lepo malo posestvo blizu Frama j,jga poslopje za usnjarno, vse se proda an zamenja ia les. M..	majhen vino.
Obran, Manbor, Loška ulica 15, • gradi sadonosni'k ^ se pod
_9 4 _ | ugodnjapi plačiln. pogoji proda.
Proda se gozd, 5 oralov, z le-' Cena 2uO 000 D. Da se tudi v pim drevjem za sekanje (hoja); naleaV. Lasinik: Pergler, Mlin-v ravni legi cb cesti v bližini i ska ullc* 44. Maribor. 975
Natančneje pri: Heleni' Gledaliiki oder l5 različnih Matjaž, Mozirje. 899 3-1 sceUj koajplelen; se radi prtSe.
Mirna zakonca brez otrok išče-	'T'tve , ta^°J PJ"oda- Vpraša se : la »redoje posestvo v najem.	Karo1 Tratnik, gospodar Kat. Naslov v upravi. 965	Pom- dr-> Maribor, Orožnova _i.__ulica 3.	967
Proda se okoli 1 oral vinograda

z novim nasadom, klet in preša	Na Pro,laJ je stroj za izkopa
v dobrem stanu. Cena 26.000 D.	vanJe krompirja, v dobrem sta-
Izve se pri D Čoki, Sv. Jernej	nu> prihrani 2,3 delovnih moči.
Sprejme se priViljemu Elsbacher pri Ločah. 959	Naslov v upravn. 956 2-1
! z S^Čs^iSo^S ^ošeštvO) arondirano, 3'/, orala,	Proda se takoj 6 HP parna lo
lima tu* oskrbovati čet« ure	^i^^nico vrezan-
Stihe gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po naj višjih dnevnih cenah ter prosi za povzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj 870 26—1
ZAHVALA
upravni *tvu.
966 Cena primerna. Naslov v upravništvu.	962 2 -1
Za obltne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube našega priljublienega očeta, gosp.
IMIa-tije Tanežič,
pos. v Vinskem vrliu, žnpn. Sv. Miklavž pri Ormožu
ki je dni 25. julija 1.1 po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, v 75. letu svoje starosti z največjo potrpežljivostjo miri<o v Gospodu zaspal, se najpri-srčnejše zahvaljujemo. Posebej vlč duhovščini, g novomašmku Stanku Lah, ki je v zelo slabem vremenu in v zadnjih trenutkih prinesel sv popotnico, dalje vsem sorodnikom, domačim gg. pevcem, uči-teljstvu, občinskim odbornikom in vvem drugim.
Umrlega priporočamo v molitev.
Žalujoča žena Jn otroci.
nrf SuTkS' so-	Rodovitno posestvo ob okrajni
dar s bT m o i st er Sv Lovrenc na	Pr' Mariboru, 3 velike	Steklenice vseh vrst kupi trgo-
t^ČL? ] ' „V9 \ "t	bj.ve, veliki travnik, sadonosnik	vina Posch, Maribor, Koroška
^^ _94 3	zidana hiša, klet, hlevi za živi-	cesta 20.	9+7 3-1
Mlinarsbega učenca, pridnega	m svinje, ¡>e ugodno proda.	„	__ --. ct •
in močnega išče za takoj Ivin	Cen« 200.000 D. Pojasnila daje	Proda se močen š valni stroj
Bezjak, tvornica olja v^Framu. j Sepec, Ma,bor,o Grajski trg 2.	£ kronah šiviljo. Maribor,
Gotove moške obleke, perilo za moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gvt0,e obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor, Vetrinjska u-lica št. 15.	715
: Ne zamudite :
kupiti po čudovito stljBili senah došlo manufakturM »Sago, kakor: kretone, dre« k«, tiskovino, volneno biafst 11 moške in ženske oblaka^ «vilene rut« ter vse drag« »»trabičin« url tvrdk?
Martin Sumcr
Rcdečteo, $o!nčne pege
in vse
nečistosti v obrazu
prežene pri dnevni uporabi prav temeljito edinole
R^žiti sna«!
Cena lo1— Din. Lekarna „pri Zamorcu"
Karol Woif. Maribor,
Gosposka ulica 12.

Mesečna plača 25O — D, hrana in stanovanje v hiši. 934 2—1
9tj8 2 -t
Kovaški pomočnik, prvovrstna ; moč, za takojšnji nastop proti primerni plači se sprejme pri Ivanu Burkk, Skorno, Šoštanj. 903 3-1
Iščem ma'o pritlično hišo v na- Berdo za tamburaške zbore, jem za več let, pripravno za popolnoma nov in nerabljen se trgovino. Naslov v upravništvu, poceni proda. Kje pove uprava
UGODNA PRILIKA
se nudi posestnikom, posebno onim, ki imajo hiše s slamo krite, ker si lahko nabavijo v Celjski opekarni E. Uriger-Ullman prvovrstno, strešno kakor vsako drugo opeko danes najcenejc. Opeka je cenejša od slame. — I isarna: Celje, Razlagova ulica št. 4. — Tovarna: Sp. ( udinja pri Celju. — Za cenj. naročila se uljudno
priporoča
CELJSKA OPEKARNA E. UNuER-ULLMAN.
Pošteno kmečko dekle, srednje starosti, uobra gospodinja in kuharica se sprejme v službo pri trgovcu na deželi. Nastop službe v enem do dveh mesecih. Pismene ponudbe na upravo ! lista.	97O
• Iščem službo h konjem. Vešč j poljskega dela skozi 20 let. Naj-rajše k vsakdanji vožnji. Vpraša | se pri g. Pahole, Poljčane. 972
> Nova hiša, B sobe, kuhinja, shramba, klet, hlev, lep vrt sadonomik, njiva, travnik, trte, četrt ure od mesta (postaje) se po zelo ugodni ceni preda s pridelkom vred. Schneider, De-vina, Slov. Bistrica. 923 2-1
974 2-1
ista.
911 3-1
Proda se majhna hiša z vrtom, 2 sobi, kuhinja; stanovanje ta koj na razpolago. Dr. Krekova ulica 32 a, Studenci pri Mariboru.	976
novi obleki
Munrcč v rfavo-ino<iro-b«I! etiketi H prometa davno preizkuženl in prUjubUsai vi t FRANCKOV 1 kavni prldatek« t zabofSd®* m- V varstvo proti ponaredbam m na te] etiketi posebno iztičejo ¿lavna obeleJ^a, 1 line »Franck« in »karai mlinček«. — »PvmI l FRANCK 1 1 mlinčka*** fe kavi tmha 1 bata* Bfi&braba fnhL —
bi nas kcmandirali, Dne 10. avgusta bomo volili domačine, poštene in krščanske može, katerim lahiko mirno »aupamo občino, a samostojnežem-demokratom bodemo dali laufpas. Živela naša Slovenska ljudska stranka! — Prosim, g. urednik, prihranite v Vašem cenj. listu prostora še za prihodnjič. Je še veliko zanimive snovi za vse, za nas in za nasprotnike. To bodo debelo gledali naši samo-stojno-demoikratslki strici!
Sv. Barbara v Slov. gor. Naš šomašter se strašno je-rijo, ker morjo v »Gospodarji« zamorca špilati. Pa saj za jega in za Koenskega rihtara nede žajfe nikol zmenkalo! Za prvega tolko tou briga, da ž i rejsn taužinte obečate ea tou, da bi biu taki rihtar, ki bi ga lehko on komandiro, p či bi šla zavolo tega cejla gmajna k vragi. Zavolo tega su ga pr posojilnici vün vrgli, či še zaj nede dau mira, pa snu bomo s čim dragin stopili maslo na glavi. Či de se zavolo tega vtopiu, de si san kriv. Šabeder pa je tüdi rihtar, da ga neje v Jugoslaviji! Za steze se tikou briga, da »nisii, ku hitro de drgoč rihtar, s Pariza pršteiat eroplane, da do s ilehko vozili liidi vse kaj do nücali, pa nede treba po blati hodit. Doklč pa še eroplani nedo prišli, bu pa on «lavo firšpone, da se nede (zavračalo nu rihtara šinfalo, pa dragih dohtarjev plačiivalo! To pa bo vse čisto zapstujn, «e vsak de piti dobiu cuj, tikou ku te, ku su ga volili. — ¡Na letnčki pondelek je tüdi pubare po glavah mlato z gla-iami in stolicami, tikou, da so gratli čisto divji in je le edn •stano mrtev. Pa samo zavolo tega, ki sta se dva neke za-•trajtala! To je nej prav, kaj se je zgodilo, še veči škandal pa je, da je biu rihtar tega kriv. Nei noben čiidež, če so pubari beli taiko divji, da su v tisten Kr. bujli, čiidež bi pa ■nogo bit, či bi Korejanoi bli tako nori, da bi drgoč Ša-bedra volili . . .!
Puščava. (Blagoslovljenje novih zvonov). Svetovna vojska je vzela tudi romarski cerkvi Device Marije v Puščavi zvonove. Dolgo so jih pogrešali domači farani in romarji; kako milo so prej doneli vabeč v lepo veličastno hišo božjo; pozdravljajoč od blizu in daleč prihajajoče romarje, častilce Matere božje. Škoda jih je, vzdihnil je marsikateri, posebno »ta velikega«, ki smo ga daleč slišali, kdaj bomo dobili druge. — Ta želja se je končno izpolnila. Dne 3. avgusta t. 1. bodo tri novi zvonovi blagoslovljeni in potegnjeni v stolp. Pri tej slovesnosti bo zjutraj ob uri sv. maša, potem še ena in «b 8. uri bo blagoslovljenje, potem se znovi vzdignejo v stolp in na to bo pridiga in peta sv. maša. Blagoslovil jih bode prečastiti gospod kanonik dr. Maks Vraber.
Ribnica na Pohorju. Po preteku dveh let dobimo iz tovarne Bühl 4 nove bronaste zvonove. Veliki bo tehtal blizu 2000 kg, mali pa 560 kg. Te zvonove bodo na Jer-nejevo nedeljo blagoslovil g. stolni prost Martin Matek. V Št. Janžu bo dva zvonova blagoslovil gosp. dr. Ant. Medved. Pri župni cerkvi bo ravno 50 let, kar so bili v vojni odvzeti zvonovi novi.
' Sv. Anton v Slov. gor. Vzori in boji Ka-t. bralnega društva pri Sv. Anton v Slov. gor. Govoril ob slavnosti 30. letnice dne 13. 7. 1924 g. "Rado M. .Vsako desetleje v zgodovini našega bralnega društva ima nekaj značilnega, kar je v zvezi ali s kulturno zgodovino našega naroda ali s svetovno zgodovino. Lahko si mislimo, da je najbolj temi na stran v povestnici našega društva pač zadnje desetletje. Vojska, ki je morila fante in može, je vsako 'društvo dušila kalkor mora, pa tudi naše. Ko rožlja orožje, Vnorajo molčati muze, to je prosveta in lepe umetnosti, pravi že •tari latinski pregovor. Tajniški zapisnik kratkomalo pravi o tej dobi: Za veselico itak ni več časa v teh resnih in žalosti polnih dnevih; tudi z faznimi predavanji in shodi se je moralo prenehati, ker so se našli ljudje, ki so s svojimi strupenimi jeziki zlorabljali takšne (shode. Sicer se k tej toSk še povrnemo nazaj. A zdaj se hočemo podati k zibelki društva. Ustanovitelj mu je bil leta 1894 takratni kaplan g. Alojz Cizerl. Pravila so izborno sestavljena, tako da ni dvoma o tem, da (društvo mora biti odločno krščansko. V § 16 se namreč pravi: »Bistveni znak društva vendar mora sploh ostati 1. rimskokatoliški in 2. slovenlski, v drugačnem slučaju se društvo mora nehati.« Prvi odbor Je bil takole sestavljen: Ivan Jurančič (predsednik), Jožef Tušak star., Alojz Cizerl, Jakob Balaškovič. Od teh razen g. Cizerla živijo še vsi. Posluževale ®o se društva redke hiše, ki so bile že zavedne. Priprosta šlkrinjica s knjigami, pozneje ena miza, to je bil ves inventar. Knjige je društvu vezal f član Franc Dvoršak. Pri izposojevanju je vladal vzoren red; časopis »Slovenski Gospodar« in nekateri dru gi so šli od rok do rok. Društvo je imelo svoj sedež v šoli. ¡V društvu je vladala prvo desetletje neka sloga, ki pa je seveda bila od tistega časa naprej kaj čudna in nenaravna, odkar so naši dobri možje, v strahu si za društveni prostor, se dali komandirati deloma od enega jungovca, to je bilo v tistem času toliko kot sedaj orjunec, deloma od enega štajerčijanca. — Drugo desetletje društva se je eačelo v znamenju probujene mladine. Še prej, kakor na Kranjskem, okoli leta 1904, je na Štajerskem završelo: Mladina na plan! Zasedi in inapolni društvene prostore; organiziraj se v mladeniških in dekliških zvezah, da bode več življenja v društvih! Zgodilo se je. Od tistega časa so društva kakor prenovljena. Od .15 do 20 je poskočilo število članov na 90—100. Seveda je imelo mladinsko gibanje svoje sovražnike v nemškutariji in liberalizmu, ki sta vedela, da se organizira boj proti njima. Tudi naše društvo se je prerodilo. Sreča je bila, da je takrat kapla-noval tukaj g. Ognjeslav Škamlec, ki se je zavedal važnosti trenutka; on je društvo preustrojil. V njegovem smislu sta društvo vodila tudi dva nasledna kaplana Las-baher in Erhartič, zadnji je nabavil tudi novi oder (1913). ■Tajniški zapisnik iz te dobe pravi: »Odbornikom je bilo to novotarjenje neljubo. Radi bi videli, da bi ostalo vse pri starem. V društvu bi radi videli samo inteligenco svojih nazorov.« Poleg iger so se sedaj vršila tudi predavanja na mesečnih sestankih. Neugodne razmere za društvo v zadnjem desetletju sem že omenil. Vojska je trajala sicer
le pet let, a vrgla nas je nazaj za 15 let. Knjige, časopisi so postali drago blago. Malokdo še tvega denar za kaj takega. Z eno krono udnine se je prej kaj kupilo, za 10 K sedaj pa prav malo in redki so, ki jo plačujejo. Boj za obstanek, za vsakdanji kruh, za tudi slepi materijalizem je kriv, da se duševno delo ne ceni. A mora priti zopet do veljave! Društvo je v celem priredilo nad 40 iger. V prvi dobi sita na odru nastopala tudi mlada dva Tušakova kakih desetkrat. Naše društvo nam dela velike skrbi. Na ze-i leno vejo bi prišlo šele, ko bi imelo svoj stalni sedež* Vendar je razveseljivo iO, da se ga mladina oklepa. To nam daje pogum, da za društrvo žrtvujemo še več in nam ni žal truda. Bog živi!
Ormož. V sredo, dne 23. julija smo položili v pre-rani grob vzornega dijaka-drugošolca semeniščana Maksa Filipčič, ki mu je kratka zavratna bolezen upih-nila luč življenja. Vse, ki smo ga ljubili, tolaži le zavest, da je Bog to nedolžno cvetko utrgal za to, da jo presadi v svoj nebeški vrt. N. v m. p.
Sv. Andraž v Halozah. Dne 28. maja t. 1. je bil izdan ukaz, s katerim se je upokojil tukajšnji nadučitelj g. Vinko Stoklas; povodom razrešenja službe se mu je izkrekla pohvala in priznanje za njegovo mnogoletno, neumorno in zelo uspešno šolsko in izvenšolsko delovanje. Rojen je bil v Šmarju pri Jelšah leta 1866; rajnki veleč. g. Mat. Stoklas st., bivši dekan v Braslovčah in pa preč. g. Mat. Stoklas ml., župnik v Zabukovju, sta njegova sorodnika. Služboval je celih 40 let, od teh 31 let tukaj kot šolski vodja. Tu je tekla njegova moška do ba, tu je gledal haloški rod, tu je gledal njegovo veselje in žalost, njegovo delo in trpljenje. Iz skromne dvo-razrednice je postala šola štirirazredna, stara šola se je opustila in zgradila se je tik pred izbruhom vojne nova palača za 84.000 kron, katera bi stala dandanes gotovo težke milijone. Poleg požrtvovalnih davkoplačevalcev je imel z izvršenjem stavbe nebroj skrbi, razven tega pa še z namero štajercijancev, kateri so hoteli imeti svojo ponemčevalnico. V složnem delovanju s prečastilo duhovščino se je namera nemškuiarjev docela preprečila. Ko je svoječasno trtna uš uničila ha-loške vinograde, je takoj videl, kje in kako je treba zastaviti delo za obnovitev vinogradov. In lotil se je dela z mladeniškim ognjem in železno.vstrajnostjo. Učencem je bil resen učitelj, kateri je z občudovanjem vredno marljivostjo, potrpežljivostjo in ljubeznijo oskrboval izročene mu nežne otročiče, skratka, kol idealni učitelj je bil res navdušen za svoj idealen poklic. V veseli družbi je bil rad dobre volje in vrlo zabaven govornik napitnic. S prečastito duhovščino je deloval v najlepšem soglasju, dobro vedoč, da v slogi je moč. Kot vinogradnik je sam na svoji koži najbolje občutil, kje kmeta čevelj žuli; kot tak je gojil ljubezen do trpečih in tlačenih Haložanov. Šolska oblast je vpoštevala njegovo marljivo in vstrajno delovanje; zato je tekom službovanja prejel nebroj priznanj za vestno delovanje; a v panogi čebeloreje in vinarstva si je priboril premijo v zlatu. Vsi pa, ki ga poznamo in cenimo, mu želimo, da bi še mnogo let gledal, kako lepo se razvijajo sadovi Tijegovega dela! Z iskreno željo, naj ga Bog še dolgo ohrani v črvstem zdravju, izražamo prepričanje, da se bode po upokojitvi posvetil narodno gospodarskemu delu. Sosed.
Leskovec. Izobraževalno društvo uprizori ob dnevih 3. in 24. avgusta v šoli takoj po večernicah prelepo igro: »Zmaga najsvetejšega Zakrameta«. Sedeži 5 D, stojišča 2 D. Dobiček gre za novi oder. Prijatelji srčne ljudske izobrazbe pridite!
Leskovec. Za občinske volitve imajo tri občine samo po eno listo: Skorošnjak SLS, Velika Varnica SLS 8, HRSS 1, Sv. Andraž—Leskovec SLS 5, HRSS 4, Ve-likiOkič ima dve listi SLS in še eno, najbrž JDS, ki pa se skriva pod gospodarsko in vinogradno stranko. — Okičarji, ne streljajte na slepo! SLS je najboljša gospodarska in vinogradniška stranka. Pašiča in Žerjava le vstran!
Loče pri Poljčanah. Bogato se je obnesla letošnja žetev, v okolici Zbelovske gorice, še bogatejša pa po ravnici Prenuške posestnice; dal Bog v prihodnje enako žetev; veliki lipi dosti cvetov, pod lipo pa manj govora; le bruno prej iz svojega očesa, potem pezdir iz očesa soseda. Organizacijo pustite v miru.
Vrbje pri Žalcu. Poturica je hujši od Turka. Ta pri-slovica se še vedno uresničuje v mnogih slučajih. Nov dcikaz za to je ^ranc Ribič, p. d. Klok v Vrbju. Predzadnji-krat je bil izvoljen v občinski odbor žalsiki na listi Slov. kmečke zveze, ker se je hlinil njenega pristaša. Kmalu je uskočil in držal v občinskem odboru z liberalno-samostoj-nimi Žalčani. Pa to bi še ne bilo najhujše! Začel je zabavljati in neusmiljeno udrihati po pristaših Kmečke zveze, zmerjati jih s »prokletimi klerikavzarji« in jih celo dejansko napadati. Stepel je Košaka star., obdelal z nožem njegovega sina, da je hodil obvezan več tednov. Lotil se je pred par dnevi okrog poldneva zopet našega pristaša Jur-harja in mu pretil z nožem ali pilo, obdeloval ga je s ka- ! menjern in mu prizadejal močne bolečine. Pri tem ga je j obkladal z grdimi priimki, kakor »farški podrepnik, kleri- | vazar« iid. Prva dva sta mu s scdnijo prizanesla, poslednji pa mu tne bo. Sramota je ta surovež za vse Vrbje, ki je z malenkostnimi izjemami v taboru Slovenske ljudske stranke. Vse obsoja pijanega pretepača Kloka, ki ima že več polodraslih otrok. Mnogi pravijo, da mu surovost gleda že iz obraza. Drugikrat še kaj več o viru teh nesramnih huj-skarij proti našim pristašem. Vertbenske razmere se morajo dobro osvetliti.
Grajska vas. Na razna vprašanja, kaj je s spomenikom v Grajski vasi, odgovarjamo: Spomenik v vojni padlim vojakom občine Grajska vas bo izgotovljen koncem prihodnjega meseca t. 1. Slavnostno odkritje še vrši nepreklicna dne 7. septembra t. 1. Sosedna društva prosimo, da ne prirejajo svojih prireditev na ta dan.
Laško. Hranilnica in posojilnica v Laškem {v ka-planiji) obhaja dne 4. avgusta t. 1. 25 letnico svojega obstanka. Ob 8. uri bo v nadžupnijski cerkvi sv. maša (daruje mil. gospod kanonik Fr. Časi), nato v društveni dvorani zadružno zborovanje. Vabljeni vsi prijatelji zadružništva.
Polzela. Katoliško prosvetno društvo je uprizorilo dne 20. t. m. žaloigro »Sovraštvo in ljubezen« v 5. dejanjih ob velikem številu gladalcev. Igra je polna ganljivih prizorov, ter jo tudi drugim društvom priporočamo. Ker je še igra v rokopisu, se naroči pri g. Lojzetu Zorenč v Št. Petru pod Sv. gorami. Bog živi!
Zagorje pri Pilštanju. Tridnevnico v čast Materi božji, takozvano »Lovrenško«, obhajamo letos v Zagorju 8. in 9. avgusta in se začne z večernicami že v četrtek. Dobrodošli nam častilci Marijini te dni v Zagorju pred- tronom Matere Božje, kjer se bodo opravljale pobožne svečanosti. Ljubljeni romarji, pohitite k Mariji, in ne strašite se posvetnih težav na potu in ne sovraž- , nikov križa Gospodovega. Čim več zaprek ter ovir in čim težavnejša je hoja na božji poti, .tem več zaslužen-ja in plačila boš prejel. V ljubezni do Boga ni.strahu in popolna ijubezen do Boga in Marije ne pozna strahu, dasi je pretrpeti najhujše. Marija govori: »Blagor njim, ki ohranijo moja pota«. -	,
Koprivnica pri Rajhenburgu. Pred tedni smo že poročali, da je koprivniški g. župan sestavil kandidatno listo za občinske volitve pod čudežno firmo »Vseslovan-ske delavsko-kmetske stranke«, ne zavedajoč se, da je nasedel nekomu in dal svoji listi pristno komunistično ime. Danes lahko poročamo, da ga že radi tega glava boli in da ga je že sram tega imena. Gospod župan, mislili ste, da se boste postavili, pa sle ga pošteno polomili. Prav se vam zgodi! Kot pošten krščanski mož bi spadali v Kme o zvezo in samo v to in ne zdaj v to, zdaj v ono stranko, kakor si jo pač kdo v svoj£m samo-ljubju in koristoljubju izmisli. Radovedni smo, kako se bodo počutili drugi vaši kandidati, ki so podpisali vašo listo, ne da bi pogledali na naslov, ko bodo zvedeli, da kandidirajo kot komunisti. Menda se jim še nikdar ni kaj takega sanjalo. Zgodi se jim pa čisto prav! Zakaj pa ne pogledajo prej, kaj podpisujejo, in zakaj ne vprašajo za svet mož, ki so o vsem dobro poučeni in ki bi prišli na dan s pošteno in odkrito besedo, ki je ta, da je za koprivniškega kmeta in tudi trgovca kakor tudi za duhovnika edino Kmetska zveza, oziroma Slov. ljudska stranka prava in poštena stranka.
Fran Wernig, okr. ekonom.
NA KOMISIJI V PREVALJSKEM OKRAJU.
(Gospodarski potopis.)
Dobila sva nalog — živinozdravnik Kolenc in jaz, — da morava izvršiti licencovanje in premovanje v prevalj-skem okraju. Domenila sva se, da se bova sestala na mestu prvega ogleda živine, na najbolj oddaljeni točki najinega pota — v Črni. Lep pomladanski dan — prisijalo je po večdnevnem, pustem deževju prvo pomladansko solnce — je menda vplival, da sva se glede potovanja dogovorila prav površno in nisva predvidela potrebo skupnega odhoda. Kdor pozna tukajšnje krajevne in prometne razmere in spremenljivo aprilovo vreme, bo najino površnost gotovo žigosal kot veliko lahkomislenost, kajti pri slabem zimskem in pomladanskem vremenu je podroben načrt za potovanje v tako oddaljen gorski kraj kot Črna neobhodno potreben.
Pripisovati sva si morala torej samemu sebi, ako sva se nekega zgodnjega, mračnega in deževnega jutra znašla na postaji v Dravogradu, oba vsa obupana in negotova glede možnosti, kako dospeti v sedem ur pešhoda oddaljeno Črno. Udana v božjo voljo in v pričakovanju, da naju reši še kak nenavaden slučaj iz težke zagate, se peljeva z vlakom v Prevalje. Ura je bila že osem, ko sva dospela v Prevalje in ob 10. uri bi morala biti že v Črni. Paj napraviti sedaj, kdo nama svetuje kaj pametnega? Dež je lil kot iz škafa, cesta pa je bila tako razorana in zga-žena, da ni bilo misliti na možnost priti peš ob določenem času na odrejeno mesto. Računala sva že na drai-zino ozkotirne železnice, ki pelje proti Črni v Žerjav, a tudi ta je danes izostala. Radi tega nam ni preostalo drugega, kot najeti voz, ali — v sedanjih gmotnih razmerah »ne-čuveno« za državn3£a uradnika — najeti avto, ako sva hotela dospeti še pravočasno h komisiji. Pogodila sva se z mladim, tihim fantom-šoferjem, da je naju peljal za 300 dinarjev v Črno in nazaj. Namestila sva se udobno in široko v avtomobilu ter sva poskusila uživeti v občutke mogočne samozavesti onih srečnežev, katerim je usoda naklonila avtomobile kot udobno prevozno sredstvo. Povabila sva še prijaznega starega kmetica, ki jo je mahal peš iz Libelič v Črno, da je prisedel k nama.
Dež je lil in veter je zacijal, da nam je postajalo v skrbno pokritem avtomobilu tesno. Obupavala sva nad uspehom sejma in licencovanja v Črni. Naš pesimizem pa je še znatno narastel, ko smo se obrnili pri velikem in samotnem domovju »pri Polanarju« v ozko, vijugasto in vsled deževnega vremena mračno dolino proti Mežici. V naglem diru je vozil avto in je poskakoval iz ene kotanje v drugo, marsikatera kletvica z blatom poškropljenih potnikov je zletela za nami; vendar, oprostite nam, dragi sejmarji, potovali smo za vašo dobro stvar.
Hitro smo zdrknili mimo prve, prijazne gorske vasice Mežice in smo se podali v ozko, romantično sotesko, ki vodi proti Žerjavu in Črni. Ko smo ostavili veliki svinčeni rudnik Žerjav za seboj, smo mahoma ozrli pred nami visoko, navpično steno, stene tudi z leve in desne strani in ob prednji sivi steni, ob veliki skali se je najprej pokazal beli cerkveni zvonik. Potem so se dvignile pred nami rujavo-rdeče strehe višjih in nato tudi manjših zgradb in naenkrat smo bili z avtom na sejmišču sredi Črne.
Stran 1«.
SLOVENSKI GOSPODAR.
31. julija 1924.
In Vo smo bili 3edaj na naši namembni postaji, se nam je bilo treba podati takoj na naš strokovni posel. Pregledovali, odtirali in licencovali smo v dvorišču znane slovenske, kmetske gostilne »pri Matevžu.« Ker se je vsled deževnega vremena in vsled velike oddaljenosti posameznih posestnikov prignalo le malo živine k licenco-vanju, sva imela z g. živinozdravnikom le malo izbire. Li-cencovati sva pač morala vse, kar se je baš prignalo, četudi sva ta način strokovnega dela izvrševala le nerada in skorajda s težkim srcems Težko nama je bilo priznati 3a pleme živali, ki so jedva, jedva odgovarjale. Tem težje nama je bilo licencovanje ob zavesti, da črpajo črnjanski, koprivniški in javorski kmetje svoje dohodke večinoma iz živinoreje in da se nahajava v planinskem kraju, kjer bi morala govedoreja biti na višku.
V Črni posluje sicer prav delavna kmetijska podružnica. Njena naloga bi bila, da v bodoče posveti govedoreji večjo pozornost in da se v tem oziru vzgleda v sosedne Razborčane in Solčavane. Za črnjansko-koprivniški okraj je pTedvsem treba dobrih plemenjakov, marijadvor-' cev in je potrebno tudi umno in skupno delo v govedoreji. Kmetsko ljudstvo v tem okraju je izvečine — deloma že iz potrebe — dovzetnejše za gospodarski napredek in za pouk lcct v našem goratem Pohorju.
Ko sva ostavila najino nalogo in sva se še razgovo-rila s prijaznimi, vedno dobrodušnimi in odkritosrčnimi črnjanskimi kmetovalci — njih vesela narav je še čisto slovensko koroškega značaja — o raznih strokovnih zadevah, sva se še razgledala po slikoviti, romantični Črni. Pravo gorsko gnezdo med divjimi, belimi skalami, ob šumeči, zeleno-beli Meži. Le malo vrtov, zelenih trat in trav nikov je videti ob strmih pobočjih, ki visijo z vseh strani proti vasi. Ozki dolinici odpirate Črni pot proti Topli, Ko-privni v Solčavo in proti Št. Vidu. preko visokega gorskega grebena v Šoštanj. Črna naliči bclj majhnemu, kompaktnemu, staremu mestecu, kot pa kaki vasi. Razvajeni tujci, ki prihajajo občudovat ta divni in v industrijskem oziru tako zanimivi kot naše domovine, najdejo sigurno zavetišče v moderno opremljenem hotelu »pri Prahu«, 2 km oddaljen, na cesti proti Mežici se nahaja znameniti svinčeni rudnik Žerjav, ki se nahaja ped spretnim vodstvom angleških strokovnjakov. Rudnik s svojimi stotinami delavcev pravzaprav gospodarsko vzdržuje in oživlja Črno. Privabil je delavce iz vseh sosednih slovenskih krajev, vse eno pa se še skoraj povsod uveljavlja stara keroška dobro dušnost in deloma tudi še zginjevajoče in umetno vzdržano nemštvo.
Po kratkem pregledu po vasi sva še pogledala v našo kmetsko gostilno »pri Matevžu.« V tem času pa je že giovorilo tudi vino svojo besedo in razgovori v gostilni so bili že prav živahni in hrupni. Cigan-domačin je v kotu zakajene sobe igral na citre in je privabil vso veselja- in petjaželjno mladino k sebi. Citre, milodoneče citre, ki tako lahko očarajo planinca-Korošca, in popeljejo njegovo mehko, dovzetno dušo v tiho, prostrano, zeleno ravan, v bajne jelšove loge ob šumeči, deroči Dravi, na samotno, s temnimi gozdovi obdano obal tihih planinskih jezer in mu isti mah pričaraj ostrune skale, visoke jasne gorske grebene in divje žuboreče gorske potoke naših Karavank. Citre, milodoneče, tihega veselja in življenja polne pitre so tudi med veselim, kmetskim narodom v črnjanski okolici zelo razširjeno narodno godalo.
Ko sva se z g. živinozdravnikom pripravila že za odhod, se je k nama pridružil inteligenten, mlad kmet iz okolice Mežice. Pravi tip naprednega podjunskega kmeta. Nekako bojazljivo se je sprva prisedel k nama, potem pa je postajal vedno zgpvornejši in si je prizadeval, da nama v kolikor mogoče izbranih in lepih besedah popiše krajevne gospodarske in politične razmere. Razgovarjala sva se še pozneje o tem kmetu, ki nama je dal povod, da sva začela razmotrivati o značilnih in bistvenih razlikah med koroškim in pohorskim kmetom. Pohorski kmet je miren, preudaren, težko dostopen in malce neokreten, narod od Guštanja in Kotelj naprej pa postaja že živahnejši, veselejši in dovzetnejši za vse nove pridobitve. Konzervativni pohorski kmet se ne prizadeva posebno, da bi se prilgodil v vedenju in običajih meščanu, dočim priprosti slovenski Korošec pri vsaki priliki posnema v govorenju in obnašanju meščana. Pohorec samozavesten in trd, prav nič ne hrepeni po meščanski družbi in se je celo izogiblje, slovenski koroški kmet pa se s svojo dovzetno naravo čuti srečnim, ako se more uveljaviti tudi v gosposki družbi iz mesta. V koliko so te značilne poteze različnih značajev našemu skupnemu narodno-kulturne-mu razvoju v korist, oziroma v škodo, je sodila in bo še sodila zgodovina ter naša gospodarska bodočnost.
Mudilo se nama je ter sva radi tega povabila našega novega znanca, kmetovalca iz Mežice, da je prisedel k nama v avto. Počasi poženemo naš neokretni voz, vedno hitereje in glasneje drdramo iz Črne in naenkrat nas izven vasi objame zopet ozka soteska, s slikovitimi, strmimi skalami in z močno narastlo, glasno žuborečo Mežo, ki nas stalno spremlja, zdaj manj, zdaj bolj oddaljena od ceste.
Ko smo že ozrli neposredno pred seboj vas Mežico, se nam je razširil pogled tudi na levo in na desno, na želeno ravninico in na gorate stranske obronke s samotnimi kmetijami. Prav ta hip nas je iz mračnega, deževnega dneva prav prijazno in ljubko pozdravilo toplo spomladansko solnce. In zato smo tudi majhno nezgodo pri našem starem avto-vozu sprejeli in komentirali le z na-gajivo-zlobnimi dovtipi. Našemu spretnemu kmetu-sprem-ljevalcu bolj kot šoferju smo se imeli zahvaliti, da smo mogli zopet naprej. Samozavestno je naš Mežičan pov-darjal, da ima doma dva bencin-motorja ter da se vsled tega razume tudi na mehanizem avtomobila. Resničnost svoje trditve je potem dokazal pri naši nezgodi s prav spletno pomočjo.
(Konec prih.)
Zaklad
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
% veletrgovini R. Stermecki v Celju, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke ce-a®. Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene — Cenik zastonj!
960
Zamena oljnatih semen
L.
BREZOVNIK,
,	trgovina mešanega blaga
Glavni trg Vojni te Glavni trg
Ustanovljena 1897. Priporoča svojo bogato zalogo manu-fakture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne!
Nakup jajc!	Nakup mleka
PepčeU in Tinček.
Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k ,, Drofeniku v Celje" je.
Po kaj? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleki nositi!
E 246/24-8
Driiibnni oklic.
Dne 6. septemb-a 1924, 'predpoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sod šču v sobi št. 10. dražba nepremičnin zemljiščna knjiga Cerkvenjak, vi. št. 118, cenilna vrednost: 4.910 D 50 p, vrednost pritikline: 30 D 35 p, najmanjši ponudek 3.290-— D.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroka pred začetkom draž je, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v šiodo zdražitetja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem ss opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo preselili našo mehanično delavnico iz Tržaške ceste štev. 16 v Voja^n;ško bI»CO i.3*
Isto smo s potrebnimi stroji uredili ter se popravila
točni in vestno izvršijo. Priporočamo se cenjenim naroč ^m ter beležimo s velespoštovanjem
Divjak & Grustiiič t o,
mehanična delavnica,
Vojašniška ulica 13 Maribor Vojašniška ulica 13
++++++++++♦+++++++++ Okrogel les
smreka hojka od 2 m dolgosti in 20 cm srednje debelosti naprej se kupi. F. Toplak, Polzela. 399 3-1
SVARILO!
i
Pcdpisana svarim vsakega, da ne da mojemu možu, Jakobu Mir, zidarskemu mojstru v Račkem vrhu 25, kaj na upanje, ali na posodo, ker nisem za njega v nobenem slučaju plačnica. Rački vrh, dne 20. julija 1924.
Nakup deželnih pridelkov!
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 15. julija 1924.	938
3—1
A*»»*«-*«''
li!!!!l JDS. VRANJEK
Kralja Patra c. 25 ppiT Tir* (Bivša graška la-Mi»	^VAlfAjO JCJ	mitnica)
priporoča svojo bogato zalogo «I»*a#.«sE<»w domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in i«, vršuje v«a popravila točno in «olidno.
imaiiiaoiiiiiiiČM^BmBiiii
Jugom 31 a! i j a", Ljubljana
A loj sija Mtv, posestnica.
izdeluje v«e vrste bakrenih kotlov, nadalje vaeh vrst kla-psaraka, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dala. Znižane cene. — Točna in solidna poetreiba.
KOLODVORSKA UUGA 18-20
mmmmmmmrnmmmmmmmmmmmm
Vremenski preroki.
Če z ledom ti streho razbil je Matija, pa v R a č j u opeko ti nudi Zofija.
Ob Jurju če zebe te v strgani koči, opekotivRačju si urno naroči.
Če Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v R a č j u opeke si vzeme.

Somišljeniki inserirajte!
Matilnice za 12.500 kron
iwiiih«iii—«iiiii»i ii»——i lil m 1« ...................—g——a—
j lepe, močne, na kuglasta ležišča s težkim zamahalnim kolesom (Schwungrad). Velika zaloga vseh vrst plugov, osipalnikov, okopalnikov in bran, kakor tudi vse vrsta poljedelskih strojev, dobite pri meni 10 odstot. cenej«, kakor pri vseh drugih tovarnah. Za vsaki stroj se jam* ¿i. Sprejme se v to stroko zastopnik proti mesečni plaä in proviziji.	Se priporoča
Talsrob	o
trgovina s poljedelskimi stroji, Onaoika cesta.	PTUJ.	Ormoika «arta,
(Tik sejmišča.)
Sobro obuvalo je SLJTTNERJEVO SPILI!
Hi niuikriljivl v trajnosti in primerni pbliki so čevlji za gospodt !z -nočnega finega usnja! Elegantni m moderni čevlji za gosps Ih Oekleta 1 Dobri in komot nizki čevlji in sandale! Bn^at« uoir>
¿raje, poramnlc (£kv sentrager) spermi kap nudi van> <!»■ strovant Suttnerjcv c.enik, * katerem dete našli r%z):°ne
namizno orodje, škarje, žepne nožt doze za svalčice že tobak, brivsftl »pi rati, nažigači, veri žice, krstne obeik» in vse, kar želite,!» sebe ali za darili Tudi kosmetičn! Ssa-preparati lekarnarja Sugen V. Felter v Stubici, Elsa-lilijno-mlečno milo se moreio priložiti radi udobnosti odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za kiterg* je treba poslati samo 2 Din. n poštnino;
S?etdvra odpošiljaloi t?rdki
SUTTNER, Ljubljana št. 992, Slovenija.
¿5
cy*>

ZVONARNA LIVARNA

N
' M
O
SI m IflD LJUB
vliva
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvižjih cenah
in zelo poceni!
saj p t prodajalne
TISKARNE SY. CIRILA V MARIBORU!
Zdravlinl zavod Vila dr. Pečalk,
zdravniška penzija. Rogaška Slatina. Vodilni zdravnik dr. Pečnik sprejema celo leto, tudi po zimi, bolj lahko bolne na zdravljenje v zavod, sprejema v Rogaški Slatini bolnike in daje informacije.	820
mnn*MHUMxmnnnKu%*u
ZLATA JIMA!
Dslmatiiislc& ktat
v večjem mestu Slovenije se proda radi bolezni Zelo dobičkanosno podjetje, kajti mesečno se iztoči 120—150 hI vina! Potreben kapital okrog 250.000 din. Pojasnila daje: Oglasni in reklamni zavod Fr. Vorsič naslednik, Maribor, Slomškov trg 16.
in ooceni
se kupi v pošteni domači trgovini vsakovrstno blago, špecerija in prodaš najdražje svoje domače pridelke kakor: jajca, lepe bele suhe gobe, kurimo in janež, katere pridelke se zamenja tudi za raznovrstno blago edinole najbolje v trgovini
Najboljše pisalne stroje
dobavil tudi na mesečne obroke proti ^Kaathp»
FTITTTp TJPY r*f\
X JdLILi	\j\J.,
Predal 76 LJUBLJANA. Predal 76.
Zahtevajte prospekt in panter
registrovana zadruga z neomejeno zave^j
(poprej pri Belem volu)
Ilirija 1924
v s vol c hiš® na C^nkrnlmi oslici št. 4
pritlične»
poleg davkarije Pri Ljudski posojilnici je najvarnejše naložen denar in se obrestuje najugodneje. 74S I3_4

Priporočam cenjenim posestnikom, da se pri nakupu poljedelskih strojev in» orodja zaupno obrnejo na moje dolgoletno podjet|e. Za prvovrstno blago jamčim. Razpolagam z veli i o zalogo mlatilnic za ročni pogon ter pogon na vitelj, vitljev, žitnih čistdnih mlinov, trijerjev ali žitnih ; odbiralnikov, slamoreznic,sadnih- in rozd-nih mlinov, stiskalnic o opalnikov in osi-palnikov, br opanlnikov, cnojničnih in vodnih sesaljk, travn š»ih bran, štedilnikov, kovaških mehov i. t. d. Cene rizle, plačdni potoji upodni. — Ml tilnica za ročni in viteljni pogon že od K 12.500'— naprej. — Vsekakor pa priporočam, da gg. posestniki nekoliko več izdajo ter si nabavijo akoravno nekoliko dražje a boljše blago. — Na vprašanja točna pojasnila, na željo pridem tudi sam, s o-sebno pri nafeupu vih-ljev, k gg. j osestnikom. — Oskrbim tudi prvovrstno zidno in strešno opeko po ugodnih pogojih.
IVAN HAJNY, Maribor, Aleksandrova cesta 45.
(Nasproti glavnega kolodvora,)
i V. • »: .	I S?'«
j ^ j
rar
Vlačilec gosenlčar 25 in 50 HP
(Tracteur en chenilles, Raupenschlepper)
za poljedelstvo in gospodarstvo, deluje zanesljivo in štedljivo, orje, vlači in žene tudi na mehkih in na najbolj strmih tleh, ne stiska tal. Obratuje se t bencinom, petrolejem ali «iTovim oljem,
Otto Kurth & Tedesco, Wien Vil.
Dohlergasse 1-33 b, telefon 38. 6. 42. 648
f
Oglasi v „Slov. Gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
Denar	mmmiUm
mlboliic	pri
Ssodniešfaiarski Mskl soselilniel m. m, z	
t iaribara,	Stalna ulica št 6,
ki obrestuje	hranilne vloge po
8%	> 10%
% oziroma	po dogovora,

priporoča svojo bogato salogo steklene iA porcelanaste posode, a vet d j k, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
cea» las, točna,
Ti
v 1
wniiMigMarEtgBWSgjiBBBWBBjaarMi ^ßsstfusrnm/mei^ma
Gestellter-Rotary MmV\ sfrci za isalega! Em i\mw- Brrz lošecRip pspiia
Zahtevajte, tis se Vam biizpitčnc rekah!
i
O. Gestetner itd.
laeitbi Trs i*e Salmiity bioi 1*
Biosjad, Zgradbi fikedimije Nauka. 8.7 10-«
0901090
Cerkveni zv
Wr Iz Böhier-Ievega spstilalasga jekla.
Neprekosljiva lepota zvoka, polni ton in čisto uglašani. Neomejena trpežnost, nobene nevarnosti za prelom ali druge poškodbe. Uglaševanje tudi z bronastim zvonovom. Dobavljamo vedno iz skladišča po najnižjih cenah, vključno prevoznina do meje in jugoslov. uvozna carina. Glede trpežnosti zvonov, trajnosti višine glasu in čiste uglaše-nosti dajemo na željo večletne garancije. Zahtevajte torej brezpogojno prospekte in proračune od
Gubr. iöhlar & C§,9 Aktie ngtselisehaff
Wien l„ Elisabethstrasse 12.
9
SOi 5—ï
momomomomomomom

mam-
Somišljeniki, širite naše liste

se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in b arvah . Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,
kateri se uporablja sirom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja fcrezplačno:
„0 JE» JKLt H T*6
d. d. za cement Pi>it?and, Ljubljana.
Zastopniki se sprejmejo.	750
Najstarejši in edini najbolj varen denarni zavod v Ptuju. "31] £= I
Mestna hranilnica - Kreditno drnštvo.
Stanje vlog okrog 20 milijonov kron
Sprejema vloge in daje različna posojila pod najugodnejšimi pogoji.

i «rxwvtwv^oavj , • ■ fc.'	■--------- --------^-„-n- „m,mt—iriï: iiiwiimiiwi wwik«■wmmhwi—iimiji wiljhui.ii
rva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
Pi«ma: Zefeljarska zadraga, Kropa (Slovenija).
Telefon interorban: Podnart 3.
Brzojavke: Zadruga Kropa.
jlcčice. Katice. Zatcvice za tenderje, ketle, sede, mestove, piočenino, kolesa iti Vijačni čepi Verige-
Ysi',v x eio etre bo tj:« c*» jc železni izdelki po vzorcih in pabah najceneje.
3C* Iluatpovani ceniki ua razpolago!
'Tpmmmm

S A
«►»...»fi
r ^r^. \
t P* Ä MM
Podružnica v Mariboru,
\rntm m m $tm m i« nffcitMtMla. — iifvišl« «br^sinwanie m% m mMt» In 9 Uk*im . teptat« wsrte	mm **hf«*p tale»! v «otovinl
Mmiimmi predslalic irtik driavnt fiirtdn« lotirll«
m