PoStnlna plačana v gotovini Štev. 39. V Ljubljani, v četrtek dne 29. septembra 1927. Leto VI. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva ■zha|a vsak Četrtek popoldne; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana. Stari Srp 2/1 — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo Posamezna Številka Din 1*50 — Cena: za 1 mesec Din 5--, za Četrt leta Din 15--, za pol leta Din 30*-; za Inozemstvo Din 7*- (mesečno) — Oglasi po dogovoru Oglasi, reklamacije In naroCnlna na uprava Jugoslovanske tiskarne, Kolportažnl oddelek. Poljanski nasip St. 2 — Rokopisi se ne vraCaJa Naš Gosar. Ministrstvo za socialno politiko v novi vladi je zopet pripadlo našemu tovarišu Andreju Gosarju, za kar se imamo zahvaliti SLS, ki je s tem dokumentirala, da smatra ta resor za enega najvažnejših in ga zasedla po enem svojih najboljših mož. Krščanski socialisti to z veseljem ugotavljamo in pozdravljamo. Naš tovariš minister je prevzel zelo težavno nalogo. Treba bo dosedanje socialnopolitične pridobitve delavstva ne samo ohraniti neokrnjene, ampak jih v mnog očem spopolniti, oziroma popraviti, kar se je izkazalo kot neodgovarjajoče potrebam. Okolnosti, v katerih se bo moralo to delo vršiti, pa niso lahke. Gosar je edini minister SLS v sedanji vladi in ima računati z gotovo ne prevelikimi sredstvi državnega proračuna, ki je v bistvenih potezah že začrtan in stoji v znamenju največjega štedenja. Čudeži se tedaj ne bodo mogli delati. Vseeno bo treba za delovne sloje več storiti kot se je doslej in deloma izačeti delo čisto na novi podlagi ter ustvarjati reči, ki naj pomenijo izboljšanje položaja delovnih ljudi za celo bodočnost. In to veliko ter težko delo za delavca bo treba spraviti v sklad s često nasprotujočimi se interesi drugih stanov, ki imajo v vladi tudi, in to močnejše zagovornike in zaščitnike. Treba se bo ozirati na gospodarski položaj in možnosti države in se držati pravila, da je en vrabec v roki več vreden kot deset golobov na strehi. Kdor se boji demagogov, katerim žal ravno delavstvo najraje naseda, bi danes na mestu ministra za socialno politiko dolgo ne zdržal. Tak mož pa naš Gosar ni. Njemu je vedno bil in bo pred očmi splošni blagor. On ve, kaj hoče in tudi kaj more, in ker je ministrstvo za socialno politiko v teh razmerah sprejel, smo lahko gotovi, da bo izpeljal vse, kar se bo dalo, in da bo to, kar bo dosegel, tudi v korist delavskega stanu in sicer ne samo za danes, ampak za vso prihodnjost. Gosar se loti vsake stvar] do dna, on ne išče hitrih in cenenih uspehov in mu ni veliko maT, ali ga kdo hvali ali graja. Kar bo naredil, bo držalo, od tega bodo imeli korist tudi poznejši rodovi, in, če mu bo dano, kar upamo, da bo dalj časa upravljal svoj resor, smo lahko prepričani, da bo postavil našo socialno politiko na tako podlago, da se ne bo nikoli več bati za njen obstoj ali sploh za zastoj socialnopolitične delavske postavodaje. Gosar pomeni za socialno dobrobit delavstva in vseh delovnih slojev sploh največjo pridobitev, ker pomeni ogromno delovno silo, brezprimerno poštenost in pogum iti svojo pot naprej po vesti, ne da bi se dal zmotiti ne po pretirani hvali ne po zlohotni ali nespametni graji. Če se ne 'bo dalo doseči vse, kar in kakor bi hoteli, pa se bo gotovo preprečilo veliko slabega; kar bi se sicer lahko zgodilo, Še bi naš mož ne bil v vladi. Mi krščansko socialistični delavci se ne bomo dali po ničemer zmotiti, da ne bi spremljali dela našega tovariša z vsem zaupanjem. Ostalemu delavstvu pa je želeti, da naj bi bolj zaupalo svoji lastni Pameti, nego svojim demagoškim voditeljem, ki pobirajo zabavljice proti našim krščansko socialističnim javnim delavcem iz jutrovskega buržujskega časopisja. če bo celokupno delavstvo Gosarja podpiralo z zaupanjem v njegove poštene namene in delo, bo to le v naj večjo korist delavstvu samemu. Kdor bi pa delal drugače, pa naj bo še tak marksist, ki podpiral samo socialno reakcijo, ki Pride vselej tedaj, kadar delavstvo ni Pametno in posluša brezvestne zapeljivce. Razširjajte »Pravico«! V odločilni boji V nedeljo 2. oktobra bo zopet poklicano ljubljansko občinstvo, da poda javno izraza svoji volji, kdo naj gospodari na mestnem magistratu. Za vodstvo mestne občine se bijeta dve ideji: ali naj vlada na magistratu buržuazija z vsemi zlimi posledicami za nižje, predvsem delavske sloje, ali pa volja delovnega ljudstva. Po prevratu se je morala ljubljanska buržuazija, ki je neomejeno vladala Ljubljano čez 40 let v škodo delavstva, posluževati nasilstva, da je obdržala glavno besedo v ljubljanski občini. Slaba vest ji je povedala, da ji ljubljanski občani več ne zaupajo. Vsled tega je izdala v zakonu za občinske volitve določilo, da dobi stranka, ki si pribori pri občinskih volitvah relativno večino, dve tretjini mandatov. S tem določilom si je hotela zasigurati absolutno večino za večne čase. Toda Zveza delovnega ljudstva je preprečila to nakano. Na mestni magistrat je postavila ljudskega župana dr. Ljudevita Periča. Zveza delovnega ljudstva je postavila zdrav, napreden in socialen program v občini. Ta program je pričela tudi energično in dosledno izvajati. Toda ljubljanski buržuaziji, ki je zbrana v stranki SDS, to ni bilo po volji. Poslužila se je državne oblasti, s katero je takrat popolnoma razpolagala, ter razgnala leta 1924 občinski svet, v katerem so imeli večino zastopniki Zveze delovnega ljudstva. Za kapitalistično SDS ni odločujoča ljudska volja, ampak nasilje. SDS je v svojih načelih in v svojem udejstvovanju do skrajnosti anitidetmokra-tična. Vsled tega je nesramnost brez primere in ponižujoče za delavstvo, ako se obrača ta stranka do njega, da ji naj dne 2. oktobra zaupa svoje glasove. Torej delavstvo naj bi odobrilo postopanje SDS in ji dalo možnost, da še nadalje tlači delavce in nižje sloje sploh. Buržu-azijski SDS niti enega delavskega glasu! Pod gerentstvom SDS-zastopnikov se je razpasel na magistratu največji protekcionizem in partizanstvo. Vsled tega ima delavstvo velik interes, da pride na ljubljanski magistrat red, nepristranost in varčevanje in da se reorganizira in modernizira celotna uprava. Kajti delavstvo potrebuje v Ljubljani krepke socialne in prosvetne politike. Ta pa je nemogoča brez nepristranske in dobro vodene uprave. Ljubljanska mestna občina mora poskrbeti, da bo dana delavskim otrokom prilika za temeljito izobrazbo potom osnovnih, vajeniških in obrtnih šol; potom gospodinjskih tečajev za proletarska dekleta; potom otroških zavetišč in vajeniških domov. Revni šoloobvezni otroci morajo dobiti brezplačno obleko in knjige ter hrano. Da ne bo proletarski otrok otrok ceste in cestnega blata, mu mora občina preskrbeti zdrava igrišča v prosti naravi. Mestna občinska uprava bi morala posvetiti večjo pažnjo tudi higijeni in delavskemu zdravstvu. Delavec bi moral dobiti v prvi vrsti zdrava stanovanja v novih hišah. Višina stanarin bi morala biti prikrojena delavčevemu gospodarskemu položaju. Brez nizkih stanarin ni zdravega delavčevega stanovanja. Na mestni upravi imata interes tudi brezposelni tovariš in mestni invalid. Kajti smotreno izvedena stanovanjska akcija mu bo dajala priliko za redni zaslužek. Invalidi morejo pa dobiti varno in stalno zatočišče le v invalidskih domovih. Delavstvu je ležeče tudi na tem, da se mu omogoči hiter in cenen dohod in povratek iz obratov. Zato mora biti njegovo geslo: tramvaj tudi v predmestja in v bližnjo okolico Ljubljane! Nešteto je zadev, katere so važne in koristne za delavce in katere more občina izpeljati le potom zastopnikov, ki imajo zmisel za delavske potrebe, in voljo, da teni delavskim potrebam za-doste. Delavstvo pa je danes v Ljubljani tako močno, da ne more iti preko njega nihče! Neizpodbitno dejstvo pa je, da se bije danes boj med reakcijo in napredkom v Ljubljani le med dvema strankama: med SDS in SLS, katere sestavni del smo tudi mi krščanski socialisti. Vse ostale stranke ne pomenijo v tem boju prav nič. \ Zmagala bo tista stranka, za katero se bo odločilo delavstvo. Če se odloči za SDS, se bo odločilo za reakcijo, za teror, za nasilje, za anti-demokracijo. Če pa odda svoje glasove SLS, bo pripomoglo zmagi za moderno komunalno občinsko politiko, za svobodno udejstvovanje ljudske volje in za popolno samoupravo ljubljanske občine. Zato vrzite v nedeljo vsi krogljice v prvo skrinjico! Političen presled. Narodna skupščina, ki je bila izvoljena 11. septembra, se bo prvič sestala 5. oktobra, da se overovijo poslanski mandati. — Nova vlada ima za seboj okoli 200 poslancev. Zato je njen položaj trden. Povsod v državi je bila simpatično sprejeta. Celo Radič se ji je skušal približati. — Med Jugoslovanskim in radikalnim klubom ibo v novi skupščini zveza zelo ozka in sodelovanje bo prav iskreno in prisrčno. — Z demokratskim blokom, s katerim so se samostojni demokrati toliko tolažili, ni nič. Celo slovenski samostojni demokrati ga v svojem časopisju več ne omenjajo. — Nova vlada je pričela s sejami in razpravlja o bodočem delu. Predvsem se bodo znižali davki, pocenila uprava in rešila vprašanja samouprav. Po prirodnih nezgodah prizadetemu prebivalstvu se bo priskočilo na pomoč. Za melioracije in javne zgradbe se bodo najela posojila. Demasosiia. Komaj je naš tovariš dr. Andrej Gosar teden dni v vladi, že grme iz vseh strani nanj očitki, kakor da bi bil on edini kriv vsemu neugodnemu položaju, predvsem, kar se tiče delavstva. Pri tem natolcevanju so se zopet znašli v objemu samostojna demokratska klika in soci-jalpatrijoti. Da njegovo delovanje že vnaprej kritizira lažnjivo samostojno demokratsko časopisje, se nam ne zdi prav nič čudno, da pa se prav tako nesramnih metod poslužujejo gospodje socijalisti, je pa poglavje posebne vrste. Gotovo s takim pisanjem v svojih časopisih delavstvu prav čisto nič ne koristijo, ampak vzbujajo v njem samo mržnjo in nizke instinkte, proti čemur se oni sami, kakor so pisali v eni zadnji številki »Delavca«, hočejo odločno boriti. Zato ni ta dema-goška gonja nič drugega, kakor preračunan trik, ker drugače delovanju našega tovariša ministra ne morejo priti v okom. »Delavec« z dne 25. septembra t. 1. piše, da »je vlada nasilno razgnala ljubljanski občinski svet pod županovanjem pokojnega s. Periča«, kar je docela resnično. Ne povedo pa zraven delavstvu, da je bila to vlada, v kateri se je šopiril g. dr. Gregor Žerjav in da smo v tem občinskem 'svetu sodelovali z njimi v korist delavnim stanovom Ljubljane in veliko doprinesli k vsesplošnemu zboljšanju razmer ljubljanskega proletarijata v enaki meri tudi mi krščanski socijalisti. Na nadaljna izvajanja, ki ne spadajo na naš naslov, mislimo, da gospodom socijalistom nam ni treba odgovarjati. Vprašamo pa socialiste, kdaj je naš' tovariš dr. Andrej Gosar ukinil stanovanjsko zaščito? Tisti, ki si je drznil tako nesramno natolcevanje napisati, nam bi to gotovo lahko odgovoril. Prosimo jasnega odgovora! Vprašamo tudi socijaliste, kdo je kriv, da se za šentpeterskim župniščem v Ljubljani množijo barake deložiranih družin? Pa mogoče vendarle ne tisti samostojno demokratski komisarji in ge-renti z ljubljanskega magistrata, ki se skozi celo vrsto let, ko so neomejeno gospodarili v Ljubljani, niso niti najh manj brigali za vedno bolj pereče stanovanjsko vprašanje? Ali je bil morda to gospod A. Kristan, ki je zgradil toliko in toliko »cenenih« stanovanj, v katera prav gotovo ne bo prišel noben deložira-nec iz enostavnega vzroka, ker so pač tako »poceni«. Ako mislijo eni in drugi, da bo delavstvo verjelo takemu demagoškemu pisanju, se vsi skupaj bridko motijo. Delavstvo hoče, da se njegov položaj res zboljšuje in ne mara nikakršnih obljub, ampak hoče dejanj. Zato bi si bil »Delavec« ta svoj demagoški napad prav lahko prihranil, kar bi delavstvu samo koristilo. Ako pa hoče s tem držati fronto z skrajno reakcionarnimi in buržujski-mi samostojnimi demokrati, kakršni so se ti posebno napram delavstvu pokazali, potem želimo socijalistom dober tek! Drugače si mi teh neosnovanih napadov ne znamo in ne moremo tolmačiti. Naš tovariš minister dr. Gosar pa, ki je mož dejanja, ne pa samih obljub, bo storil to, kar je on napram delavstvu storiti dolžan in kar bo po vseh svojih močeh storiti mogel. Edino od tega bo imelo delavstvo res stvarne koristi, ne pa od demagoškega prilizovanja samostojnih demokratov in socijalistov, kar delavstvo tudi samo dobro ve in mu je zato tako pisanje »Delavca« in »Jutra« deveta briga. Fašizem divja. V Italiji se zdi, da je fašizem na višku, na tistem višku strankarske nestrpnosti in surove sile namreč, o kateri nas uči zgodovina narodov, da je začetek — konca. Vsa mednarodna javnost je tega mnenja. Celo tisti angleški časopisi, ki so fašizem pri nastopu pozdravljali in proslavljali, mu zanikajo danes vsako konstruktivnost, v kulturnem, socialnem in državnem oziru. Do golega ga je razkrinkal pred svetom bivši voditelj italijanskih ljudovcev, don Sturzo, v svoji znameniti knjigi »Italija in fašizem«. Politične, kulturne in gospodarske organizacije opozicijskih strank so strte. A sila rodi odpor. Legije delavcev, ki jih je fašistično nasilje pognalo preko meje, zlasti v Francijo, pazno zasledujejo politični položaj v domovini. Tudi v Italiji sami, dasi je to silno težko, so zlasti komunisti strogo tajno organizirani, svoje liste, predvsem »Avanti«, lito-grafirajo in tajno razdeljujejo. Tu pa tam se čuje o odkritju kakega društva, pojavljati so se začeli nasilni nastopi delavstva in bednega prebivalstva sploh. A inozemstvo malo izve o vsem tem, ker fašizem strogo nadzoruje vso poročevalsko službo. Iz zunanjepolitičnih razlogov je fašistična vlada dosedaj še nekako prizanašala našim organizacijam na Primorskem, a sedaj se zdi, kakor da se hoče znesti nad Jugoslovani Tadj diplomatskega poraza v albanski aferi, pa še morda radi intimnejših zvez naše države s Francijo. Dan za dnem razpuščajo slovenska prosvetna društva, nad sto so jih že uničili z edino motivacijo »radi delovanja proti državnemu redu«. To je nasilje najkrutejše vrste, to je kulturno barbarstvo! Slovenske železničarje so že lansko leto prestavili v notranjo Italijo, nekatere prav na Sicilijo. Pri javnih podjetjih dobi delavec delo le, če je vpisan v fašističen delavski sindikat. Preganjajo slovensko duhovščino, premeščajo slovenske učitelje na jug, na njihova mesta pa pošiljajo slovenskega jezika nezmožne laške učitelje. Slovenskih šol itak ni več, j sedaj mora biti pa še katekizem laški! j Slovenskim listom pridno pošiljajo sva- I Zveza tovarniškega delavstva. Javornik. V nedeljo 2. oktobra ob 11 dopoldne se bo vršil v cerkveni hiši na Koroški Beli izredni občni zbor skupine tovarniškega delavstva. Poleg običajnega dnevnega reda bo občni zbor razpravljal o spremembi pravil v zmislu reorganizacije JSZ. Vsled važnosti dnevnega reda naj se članstvo občnega zbora polnoštevilno udeleži. Dol pri Ljubljani. Na sestanku, ki se je vršil v nedeljo 25. septembra, je delavstvo sklenilo, da zopet poživi organizacijo tovarniškega delavstva, ki je radi redukcije obratov za nekaj časa prenehala delovati. Sedaj tovarna zopet redno obratuje in je zato življenjske važnosti delavstva, da tud] organizacija zopet stopi v funkcijo. Tovariši! Na lastili koži občutite, da v tovarni ni vse v redu in bo imela organizacija mnogo posla., če bo hotela urediti nekaj vsaj najbolj perečih zadev in odpravila gotove nedostatke, ki so v kvar zdravju delavstva. Zato vam kličemo: Vsi do zadnjega v organizacijo, ker le na ta način bo mogoč uspeh! Prevalje. Mesečni sestanek se bo vršil v nedeljo 2. oktobra po prvi službi božji v društveni dvorani (Korotan) na fari. Člani se pozivljejo, da se sestanka gotovo udeleže. — Odbor. Viničarji. Gor. Radgona. Dne 18. septembra t. 1. se je vršil v Zbigovcih strokovni sestanek naše skupine. Udeležba je bila sijajna. Govoril je tajnik zveze oblastni poslanec tov. P. Rozman. Obširnemu in stvarnemu izvajanju govornika so navzoči sledili z napetim zanimanjem. Sestanek so udeleženci zaključili z viharnimi živijo klici. Zavest, da viničarji moramo v organizacijo in da si potom iste moramo utreti pot do naših pravic in kruha, je vzplamtela prisotnim do najvišje meje. Navdušeni viničarji se nikakor niso mogli ločiti od svojega voditelja in zastopnika. Sledile so prošnje, pritožbe, vprašanja in drugo, v tolikem, da se lahko trdi, da je vsak posameznik hotel kar najbolj izrabiti zborovanje zase in priti čim bližje v spoznanju z tajnikom zveze. Tako razpoloženje in tako zborovanje pozdravljamo povsod. Predvsem pa i stvarno zahtevo uzakonitve viničarskega j zakona, kakor so ga zahtevali viničarji na tem zborovanju. Živeli tako zavedni 1 tovariši 1 Gor. Radgona. Da tudi tukaj ni našim viničarjem življenje z rožcami postlano, je gotovo, zato naj našim čitateljem omenimo en najnovejši slučaj. Viničarju Golnar Francu je dekla njegovega gospodarja dala šest litrov mleka. Gospa je to izvedela, za kar je moral viničar tekom treh dni z družino iz hiše. Krompir mu je odvzela, ki ga je on pridelal na svoji deputatni zemlji. Izkopati ga je dala, ko je bil še zelen in nezrel in to samo vsled krutega preganjanja. Pripomniti je treba, da redi ta gospa pri svoji hiši 14 mačk in dva psa, ki največ mleka pojedo. Ubogi človek viničar pa rila in jih plenijo za vsako malenkost. Našim kulturnim delavcem so detektivi vedno za petami. Sploh vse zalezujejo. Nasilja, kakor ga izvršuje danes fašizem v Italiji, gotovo še ni videlo to stoletje niti v najbolj nekultiviranih krajih Afrike in Avstralije. Zato bodo tudi posledice temu primerne. tuje viničarskemu zakonu iz 1. 1886. '1 aj-ništvo zveze ima zadevo v rokah in je že storilo najpotrebnejše korake. — Tukaj živi več posebnih gosposkih vinogradnikov Nemcev, ki kakor v gori omenjenem slučaju upoštevajo svoje ku-žeke veliko bolj kot pa svoje viničarje. Tako n. pr. v Crešnjevcih, pri hiši g. Kočevar Beti (Jakob dvor)' vidimo tri marmornate spomenike na grobovih poginulih psov dotičnih gospodarjev, dalje zopet na posestvu g. Halt Jozefine v Crešnjevcih vidimo zopet en tak spomenik velezaslužnemu pasjemu gobcu. Nimamo nič drugega proti temu, kakor da ugotovimo, da je pri večini takih gosposkih vinogradnikov en navaden kosmat pes v večjem poštenju, kot pa človek, delavec, viničar, kar dokazuje dejstvo, da še noben gospodar niti najpriprostej-šega spomenika ni postavil na grob svojemu viničarju, kaj še le marmornatega. Gosposki kužki uživajo vse udobnosti, dočim viničar od takih gospodarjev nima dostikrat niti skorjice črnega kruha. Kapela. Dne 2. oktobra t. 1. se bo vršil po rani sv. maši strokovni sestanek tukajšnje skupine viničarjev. Govoril bo tajnik centrale tov. Rozman. Svetinje. Dne 2. oktobra t. 1. popoldne ob 3 vabimo v posojilniške prostore pri Svetinjah vse naše člane k strokovnemu zborovanju naše skupine. Poročal bo tajnik centrale tov. Rozman. Na zamudimo redke prilike. — Odbor. Železničarski vestnik. Mariborskim in okoliškim članom Prometne zveze! Osrednji odbor PZ sklicuje v četrtek 6. oktobra ob 7 zvečer v dvorani na; Koroški cesti 1 v Mariboru sestanek članstva. Poročal bo delegat osrednjega odbora Prometne Zveze o poteku seje Mednarodne Zveze krščanskih železničarjev, ki se je vršila 29. in 30. septembra v Budimpešti. Ker bo to poročilo izredne važnosti, vabimo vse naše članstvo iz Maribora in okolice, pa tudi vse naše prijatelje, da se tega sestanka 'V obilnem številu udeleže. — Odbor. Nezaslišano izmozgavanje železničarjev. Da je železniška uprava svojim nižjim uslužbencem plače znižala že pod minimum, je menda že slehernemu Jugoslovanu znano. Razno, kakor poplave, »učinkovito štedenje« itd., je baje naše državnike k temu »sililo«. No in sedaj so še hišni gospodarji dobili korajžo in so začeli junaško udrihat; po že itak umirajočih državnih trpinih. V Mariboru je dobil pred kratkim železničar D. Š. od hišnega gospodarja pismo nekako sledeče vsebine: »Obveščate se, da Vam od 1. novembra 1927 zvišam najemnino na Din 690. V treh dneh želim odgovora.« Kako bo revež mesečno plačal to stanovanje s 690 dinarji, ko pa njegovi mesečni dohodki ne znašajo več ko približno 665 Din?! Kje naj uboga državna para vzame ostalih 35 Din, ki jih ima še pre- malo od plače? Kdo mu bo dal hrano in obleko za šestčlansko družino? Na mariborskem stanovanjskem uradu leži prošnja za omenjenega železničarja že pet let, skoraj vsak teden jo obnavlja, pa nič ne pomaga. »Kaj pa hočeš še, saj si pod streho!« tako se mu odgovarja. Ce se merodajni faktorji ne bodo kmalu zganili in železničarjem zvišali plače do primerne višine ali pa za nje zgradili dovolj primernih stanovanj, mora priti do katastrofe. To je vendar jasno, da železničar ne bo mogel živeti, če njegova plača niti za stanovanje ne bo zadoščala, kakor nam to jasno spričuje zgoraj omenjeni slučaj. 0 pravilniku o službeni obleki. Depozitna blagajna ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani je prejela v zmislu odloka G. dir. v Belgradu F. O. br. 19.325-27 z dne 6. septembra 3000 komadov pravilnika o službeni obleki. Predmetni pravilnik stane 4 Din in si ga nabavi lahko vsak uslužbenec potom svoje edinice, katera jih naj naroči pri gornji blagajni. Vsi oni uslužbenci, ki so po tem pravilniku upravičeni nositi službeno obleko in bodo dobili tudi pristojbino za njo, si ta pravilnik morajo nabaviti. Oni uslužbenci, ki prejemajo na račun prve obleke to pristojbino, dobe isto takoj s prvim plačilnim listom. Ostala letna pristojbina za obleko se bo izplačevala vedno dne 1. oktobra. Od te pristojbine za službeno obleko se pa še odtegne: od pristojbine, katero prejme uslužbenec kot pomoč za prvo obleko 10 Din in od vsake redne letne pomoči za obleko pa po 1 odstotek, katerj odbitki se stekajo v korist posebnega rezervnega fonda za službeno obleko. V tekočem letu imajo pravico na to pristojbino le tisti uslužbenci, ki po prvem aprilu niso prejeli obleke v naturi. Kakor smo izvedeli, se bo ta pristojbina za letošnje proračunsko leto izplačala šele 1. januarja 1928. To pa vsled tega, ker še skladišče ni gotovo z razpošiljanjem službene obleke. Pravilnik o bratovskih skladnicah. (Nadaljevanje.) O postopanju v slučaju pasivnosti matematične bilance razpravlja čl. 119, toč. 1—3. V prvem odstavku določa: Ako nima pokojninska blagajna na podlagi bilance dovolj dohodkov za kritje vseh obveznosti ih stroškov "po čl. 118, odst. 2, in ako se dohodki z določenimi prispevki ne morejo povečati, ali pa, da to povišanje ne bi bilo dovoljeno, je glavni upravni odbor dolžan, da stavi na glavni skupščini predlog za upostavitev potrebnega kritja in to v sledeči smeri: 1. usta- vi se upokojitev brez dokazane trajne onemoglosti (čl. 107, zadnji odst.); 2. ako bi tudi ta ukrep ne zadostoval za potrebno kritje, naj se za upokojitev v iznosu 80 odstotkov zavarovanega kategorijske-ga zaslužka, mesto 35 letnega polnopravnega članstva (čl. 107, odst. 2) začasno odredi pogojno preko 35 let, a največ na 40 let članstva in da se pokojnina in renta, zasnovane na kratko dobo, začasno odredijo v primerno nižjem iznosu; a pokojnina in rente, ki so že odrejene, da se v tej meri enakomerno znižajo, obenem se pa morajo skupni redni prispevki poviSati do 7 odstotkov za vsako leto članstva preko 35 let, ki bodo določena kot pogoj za pokojnino v iznosu do 80 odstotkov za 0.4 odstotke zav. kat. zaslužka; 3. če pa bi pod točko 1—2 navedeni ukrepi še ne zadostovali za kritie, se sorazmerno znižajo po teh predpisih-vse vračunane rento in pokojnine. Končno opozarja ta člen, da, ako bj glavna skupščina te potrebne mere v tej smeri ne hotela osvojiti, imiai rudarska oblast pravico, da isto odredi. O podaljšanju rente za otroke, vnuke, brate in sestre govori čl. 121, ki določa, da se navedenim v svrlio šolanja izplača renta po 16. letu do polnoletnosti; poleg tega omenja ta člen, da se renta podaljša preko 16. leta tudi onim, ki so vsled telesne in duševne zaostalosti nesposobni za vsako pridobitno delo. Po čl. 128 se upokojencem in rentnikom na njihovo prošnjo dovoli odpravnina v višini njegove enoletne pokojnine ali rente, če edide v inozemstvo. V slučaju vrnitve se mu mora pokojnina ali renta obnoviti, a izplačana odpravnina se odteguje v obrokih, ki pa ne smejo biti večji od polovice njegove rente ali pokojnine. Inozemskim državljanom, ki se vrnejo za stalno v svojo domovino, se more priznati enkrat za vselej odpravnina, katera odgovarja vrednosti glavnice pokojnine ali rente, vendar ne v višjem kot triletnem iznosu. V ostalem pa so v pogledu odpravnine takih državljanov merodajni pogoji vzajemnosti. Izdelovanje matematičnih bilanc (čl. 131) se vrši tekom petih let po strokovnjaku. Način izdelovanja te bilance, posebno vračunavanje prihrankov, predpisuje ministrstvo za šume in rude. Po čl. 147 se mora po matematični bilanci ugotovljeni primanjkljaj, ki je nastal pri izračunavanju članstva pred 1. januarjem 1925, amortizirati najzadnje tekom 50 let iz rednih dohodkov. Pred 1. januarjem 1925 odrejene pokojnine izplačujejo glasom čl. 148 še nadalje pokojninske blagajne. Osebam, ki se nahajajo v slabem gmotnem položaju, se pokojnina z ozirom na draginjo poviša bodisi iz izrednih prispevkov pokojn. blagajne, ako ti prispevki zadostujejo za kritje obstoječih in pričakovanih obveznosti, ali pa iz posebnih fondov, katere morajo glavne bratovske skladnice osnovati v slučaju nezadostnih rednih prispevkov. Upokojencem, ki so bili upokojeni po 1. januarju 1925, se odredijo penzije nanovo po predpisu te uredbe. Isto velja za rento vdov in otrok. Prispevki za bolniško, pokojninsko, kakor za nezgodno blagajno ostanejo v veljavi, dokler ne bodo po predpisu nanovo urejeni (čl. 149). Utemeljitev tega načrta (pravilnika) je sledeča: Načrt odredbe je izdelan tako, da vzdržuje, kjer je to mogoče, pravno kontinuiteto z zakonom o zavarovanju delavcev ter s pravilom od 1. decembra 1924; dopolni sistematične praznine, opuščene v tem pravilniku, izmenjali so se tudi predpisi, čijih izvajanje je trčilo na tež-koče, ali so bili protivni načelom sistematične ureditve cele zadeve. (Konec sledi.) Vsem tovarišem! Naše glasilo. Naša »Pravica« ni samo glasilo Jugoslovanske strokovne zveze ali katere druge naše organizacije, ampak tudi glasilo vsega članstva naših organizacij in naših somišljenikov. Treba pa je predpostavljati, da imajo vsi ti na svojem glasilu interes. V tem pogledu so še velike praznine. V prvi vrsti glede čita-nja lista samega. Vsak teden izhaja list, vendar ni takih, da bi list redno čitali vsak teden pazljivo in tako marsikaj pridobili, česar drugi časopisi ne prinašajo. Ako si drugi delajo iluzije, nespametno bi bilo, da si jih delamo tudi mi. Od tega nimamo prav čisto nič. Pri večini posebno delavskih listov je tako, da se dopise in poročila kar enostavno fabri-cira v uredništvu, kar se jasno vidi iz načina izražanja itd. Zato tudi list ni to, kar bi po svojem namenu moral biti: glasilo mase. Ako je drugod tako, pri nas ne sme biti. Sicer naši tovariši v različnih krajih nekateri res zelo skrbno dopisujejo, vendar v celoti in po večini še ne tako vestno kot bi bilo to potrebno in v interesu delavstva v tistem kraju ali tovarni kakor tudi za celotno gibanje. Ni prav, da iz nekaterih krajev po cele tedne ali še celo mesece ni nobenega poročila. Da je tako ravnanje napačno, menda ni treba obširneje pojasnjevati. Nasprotno pa tudi ni prav staviti glede vsebine lista zahteve, ki se ne dajo izpolniti. To pa vsaj ne toliko časa, dokler ne moremo zaznamovati obsežnega in živega sodelovanja članov in somišljenikov pri našem listu. Glasilo bi lahko izgledalo vse drugače. Poročila o zborovanjih, važnejših dogodkih v podjetjih ali v krajevni skupini ne prihajajo nič kaj pogosto. In vendar bi postal list s takimi poročili mnogo bolj vsestranski in zanimivejši. Uredništvo nima sredstev, da bi pošiljalo okoli svoje poročevalce ali pa iste v raznih krajih vzdrževalo in jih mastno honoriralo, kakor je to mogoče listom, ki imajo denar. Gotovo se vsako poročilo ne da vporabiti tako kot je bilo vposlano. Obseg, oblika in vsebinsko nebistvene stvari potrebujejo marsikaj popravka, raztegnitve ali pa utesnitve. Poročevalci si bodo to v interesu skupnosti pač dali dovoliti. Zgodi se tudi — četudi ne pogosto — da romajo dopisi v koš. Gotovo so za to odločilni le utemeljeni razlogi-Pa v takih primerih ima poročevalec Jugoslovanska strokovna zveza. VABILO na redni letni občni zbor »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. oktobra 1927, v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komenskega ulica, ob 9 dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, verifikacija zastopnikov in pozdrav načelnika. 2. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročila: a) predsedstva, b) blagajnika, c) glavnega tajnika. 4. Poročilo nadzjorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1926/27. 6. Volitev novega odbora in nadzorstva. 7. Reorganizacija JSZ in sprememba pravil in poslovnika. 8. Slučajnosti. Glasom § 16 pravil morajo biti stvarni predlogi in prizivi naznanjeni deset dni pred občnim zborom načelniku JSZ. Glasom § 15 pravil pošlje vsaka zveza na občni zbor svoje zastopnike, tako da pride na vsakih 80 članov en zastopnik, ki mora imeti pismeno pooblastilo. Z ozirom na važnost letošnjega občnega zbora vabimo zveze, da pošljejo polnoštevilno svoje zastopnike. Za načelstvo: Jože Gostinčar, 1. r. je tako kaznovan za samo borih šest litrov mleka in sicer na način, ki naspro- V NEDELJO, DNE 2. OKTOBRA občinske volitve v Ljubljani od osmih zjutraj do petih popoldne. Naša je samo 1. skrinjica Nosilec liste je naš dr. Andrej Gosar minister za socialno politiko. lahko trdno zavest, da je storil svojo dolžnost in prispeval delež k skupnemu delu. V tej smeri treba še mnogo več 'intenzivnega dela. Mnogo važnih dogodkov se pripeti in imenovanja vredno strokovno delo se opravlja, o čemer pa danes v glasilu ne zapaziš niti notice. List je to, kar narede iz njega pristaši. Potrudimo se torej, da obračamo v bodoče večjo pozornost na sodelovanje pri našem glasilu. Ako v prejšnji številki pod zaglavjem »Vsem našim tovarišem« te stvari nismo navedli, smo to storili samo vsled tega, da danes važnost in pomen sodelovanja kolikor mogoče čim večjega števila naših članov in somišljenikov pri glasilu, s tem večjo tehtnostjo podčrtamo. Vsak predsednik ali tajnik skupine strokovne organizacije ali kakega drugega našega društva mora biti dopisnik »Pravice«. Ni treba, da bi bila vedno zelo obširna poročila. Kratke notice in beležke s kleno vsebino so mnogokrat več vredne. A,ko se bo vsak naš tovariš zavedal svoje dolžnosti, ki jo ima napram listu, potem bo, kar se njega tiče, storil vse, da bo »Pravica« res glasilo celokupne delavske mase naročnikov in Čitateljev. Tedenske novice. Naročnikom, ki nam dolgujejo naročnino za avgust in september, smo priložili danes položnice. Prosimo, da nam vsak poleg zaostanka nakaže naročnino vsaj še za en, oziroma dva meseca naprej. Skupno torej 15 Din. Mnogo delaj in stroškov pa nam prihrani, kdor nakaže naročnino za tri mesece naprej. Naročnikom pa, ki nam dolgujejo naročnino za več kot dva meseca nazaj, smo pa poslali opomine in položnice v kuvertah. Te še prav posebno prosimo, da nam nemudoma nakažejo na opominu nakazani znesek, da jim ne bo treba lista ustaviti. Uprava. Zopet alkohol. V Sp. Sv. Kungoti so fantje popivali v neki gostilni. Od alkohola razgreti so se pričeli prepirati in tepsti. Navzoči cestni mojster Štefan Po-lenčak, ki je pomagal pri krčmarjenju, je fante miril in spravil iz gostilne. Le-ti pa so se maščevali nad njim, da so ga napadli na cesti, ko se je zvečer vračal domov, ter ga tako pretepli, da so ga odpeljali v bolnico, kjer so pa videli, da mu ni moči pomagati, zato so ga zopet prepeljali domov, kjer je naslednji dan poškodbami podlegel. Težka nesreča železniškega delavca. 16. septembra je poskušal železniški delavec Novosel na železniški postaji Ozalj na progi Ljubljana—Karlovac, skočiti na premikajoči se vlak, pri tem pa mu je spodrsnilo in je obvisel na suknjiču na vlaku. Trikrat ga je zavrtelo, nato pa treščilo s tako silo ob rampo, da je obležal ves razmesarjen, toda še živ, zato so ga odpeljali v karlovško bolnico. Nečloveška mati. V Vojašniški ulici v Mariboru prebiva rodbina, ki je imela malega otročiča. Nečloveška mati je pustila otroka stradati tako dolgo, dokler ni umrl. Sodna komisija je namreč ugotovila, da je otročiček umrl radi stradanja. Najstarejše tračnice v Evropi. Pretekli ponedeljek popoldne je na splitski 'Progi skočil med' Splitom in Kninom v bližini Solina mešani vlak s tira. Trije potniki so bili lahko ranjeni. Preiskava je dognala, da je počila tračnica. Na tem delu splitske proge niso bile izmenjane tračnice že 50 let. Zopet lakota v Hercegovini. Za 25. september je bila sklicana nujna seja oblastne skupščine za mostarsko oblast, ki je pretresala o prehrani Hercegovine. Čeprav je sedaj čas, ko bi morali herce-Sovinski kmetje najboljše stati, je njihovo stanje zelo slabo, ker je bila letina ^laba. Že sedaj je polno gladujočih kme-*°v, pa tudi mnogo takih, ki nimajo ničesar jesti. 620 najemnikov v Zagrebu na cesti. Hišni lastniki v Zagrebu kar na debelo odpovedujejo stanovanja. Dosedaj je že 620 najemnikom odpovedano. Računajo pa, da jih bo do konca meseca že 2000 in še čez. Med najemniki je zavladala strašna panika. Najemniška organizacija bo odposlala v Belgrad skupno z delegacijami iz Ljubljane, Splita in ostalih krajev naše države odposlanstvo najemnikov, da se zaščitne odredbe stanovanjskega zakona ne ukinejo, ampak da se podaljšajo. Novi delavski sanatorij. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu otvori dne 29. t. m. novo zdravilišče z zdravejšim delom v naravi. Sprejeli se bodo samo bolniki z začetno aktivno tuberkulozo v prvem stadiju; kahetični, težko bolni in neozdravljivi bolniki se ne bodo sprejemali pod nobenim pogojem. Razen članov delavskega zavarovanja se bodo sprejemali tudi zasebni pacienti proti dnevni odškodnin] 100 Din. — V tej oskrbi so vključeni prav vsi stroški prehrana, zdravnik, zdravila itd. — tudi prevoz z železniške postaje, tako da pacient nima nobenih drugih stroškov. Pacienti se bodo začeli sprejemati v začetku oktobra t. 1. Vse informacije daje: Osrednji urad za zavarovanje delavcev, Zagreb, Preradovičeva ulica 44, II. nadstropje. Otvoritve sanatorija se bo poleg drugih udeležil tudi minister za soc. politiko dr. A. Gosar. Krekova mladina. Iz centrale. Mesečnih statistik za avgust še niso poslale podružnice: Moste, Hrastnik, Lesce, Zavrč in Vič. — Blagajniki, poravnajte članarino za pretekli mesec v najkrajšem času! Ljubljana. Vsemu članstvu v. vednost! Redne pevske vaje pevskega odseka1 podružnice se vrše vsak ponedeljek in vsako drugo soboto. Prva pevska vaja bo sedaj v ponedeljek 3. oktobra ob 8 zvečer. Vaje se vrše v šentpetrski prosveti. Petje vodi g. F. Zdešar. Želimo, da se vsi pevci in pevke vaj redno in točno udeležujejo, vabimo pa tudi druge tovariše in tovarišice, da se priglase. Odbor. Trbovlje. Dvigniti delavstvo na kulturnem polju, ta hvalevreden, akoravno ne hvaležen načrt ima v vidiku tudi Delavska zbornica. Tako smo tudi pri nas dobili od zbornice skioptičen aparat, ki bo služil pri predavanjih. Ta predavanja se bodo, kakor se je to sklenilo na sestanku vseh kulturnih in prosvetnih delavskih organizacij, vršila skupno. Naloga vseh v poštev prihajajočih je, da povsod opozarjajo na ta predavanja, delavstvo pa naj z obilnim obiskom teh predavanj pokaže, da zna ceniti stremljenja svojih organizacij, kar bo njemu samemu v največjo korist. Jesenice. Redno vsakih 14 dni se vrše sestanki Krekove mladine, na katerih razpravljamo izključno samo o socialnem vprašanju. Na .široko smo predelali na zadnjih treh sestankih Kettelerjev krščansko soc. program. Lahko rečemo, da vršimo s tem veliko važnejše delo, kot pa tukajšnja veri nasprotna društva, ki dan za dnem ne počno drugega kot to, da brcajo žogo, ki je za izobrazbo delavstva brez vsakega pomena. Poleg tega opravila imajo pa le še edino to, da na vse pretege zabavljajo čez vero in duhovščino. Krekova mladina je pa organizacija mladih delavcev, ki so uver-jeni, da s takim delom ne bo delavstvo nikdar prišlo do boljšega življenja, kvečjemu bo še bolj padlo v moralno blato in v še večjo bedo. Zato pa vsi, ki hočete, da se bo delavcu izboljšal položaj, h Krekovi mladini, ki ima namen delavcu dati to, kar mu je v današnjih razmerah najbolj potrebno, namreč, da ga pouči v socialnem vprašanju, potom katerega bo lahko zagovarjal delavske interese. — Prihodnji sestanek se bo vršil v soboto 1. oktobra ob 8 zvečer v podstrešni sobi Kat. delavskega prosv. društva. Program: Delavsko gibanje in njegove težnje v razmerju z vero in nravnostjo. — Na svidenje! Ljutomer. 25. septembra smo imeli pri nas okrožni sestanek krekovcev-vi-ničarjev. Na sestanku sta poročala predsednik tov. Kordin in Marin č e k , ki je govoril o krščanski družbi in o nalogi delovnega ljudstva. Sestanka so se udeležili vsi naši veterani. Posebno pa nas je razveselilo, da smo imeli v svoji sredi našega agilnega tov. Lipovca. On nam je zgled idealnega borca, ki kljub temu, da so mu ravno naši krogi nalili marsikateri grenak pelin, vztraja v naših vrstah, in upamo, da bo kmalu zopet v najsprednejši fronti našega po-kreta. Dopisi. Jesenice. Preteklo nedeljo je zopet, grozila nevarnost, da bomo morali bežati iz stanovanj, ki jih je postavila KID v Mojstrani pod Možaki jo skoro tik ob Savi, tako da je dobila zadnja baraka ime »Vila na savskem obrežju«. Okrog 9 zvečer je Sava prestopila breg ter se z veliko naglico bližala barakam in smo bili prepričani, da bomo spet morali iti s punkelcom na rami iskat zavetja k dobrim ljudem. V naše veliko veselje pa je nevihta prenehala in Sava se je začela počasi pomikati nazaj v strugo. Radovedni pa smo, kdaj se bomo prebivalci teh barak zavarovali pred Savo, da bomo ob nalivih lahko mirno počivali po tru-dapolnem dnevnem delu! Čas bi že bil, ker sicer bodo nekega dne frčale barake čez jez, kar ne bo ravno prijetno in že-ljeno za KID. Torej, prosimo, dokler ne bo prepozno! — V soboto je za vedno zatisnil oči Pij Konig, skladiščnik pri KID. Njegov pogreb je pokazal, da je bil pokojnik pri ljudeh priljubljen in spoštovan. Bog naj mu bo milostljiv sodnik! Ostalim naše sožalje! Trbovlje. Namesto umrlega uradnika bratovske skladnice g. Pleskoviča je bil nastavljen neki Josip Visiak, ki je bil prej baje pri okrožnem uradu. Nastavljen je bil sporazumno s tukajšnjim odborom bratovske skladnice. — Morda bodo trboveljski rudarji doživeli zopet kak »protestni« shod, kakršen je bil pred tremi tedni, ko je sodrug B. imel za njih ogromen uspeh. Trbovlje. Protestni' shod so sklicali v nedeljo, dne 18. septembra 1927, Ber-notovci in dekalisti. Protestirali so poleg proti davku na ročno delo tudi proti nastavitvi nekega gospoda k bratovski skladnici. Ta shod je počastil tudi sodrug Bernot, to pa vsled tega, ker je ta sodrug specijalist v takih stvareh, kakor so protestni shodi. Na tem shodu je s. Bernot tako na dolgo in široko kloba-saril, da je bil vladni zastopnik primoran pozvati ga k redu, češ kaj takega še ni doživel. Pa tudi g. F. se je oglasil k besedi — bil je namreč sam navzoč — in pobil točko za točko predgovornika. Naglašal je, da on ni občinski nastavlje-nec, temveč samostojni obrtnik (Pogrebni zavod) in da ima kot tak pravico vsak čas svojo službo spremeniti. Ko pa je končno pozival navzoče, naj mu povedo, kaj je zagrešil ozir. prekoračil predpisom, se ni nihče oglasil. Oglasil se je pa zopet sodrug Bernot in reteriral in končno svoje verne pristaše prepričal, da je ta protest neutemeljen ter da nima proti g. F. nobenega pomisleka, ako ga krajevni odbor bratovske skladnice nastavi. F. je dobil popolno zaupanje; krajevni odbor bratovske skladnice pa proste roke o tej zadevi-, in to po zaslugi teh »protestantov«. Vprašamo: kaj ima delavstvo od takih »protestnih« shodov? Ljudi ne poznati in jih kljub temu napadati, po-\ rh pa se norca briti z delavstvom in ga končno še blamirati, to je čisto navadna demagogija. Vsak pameten rudar bo moral to uvideti in takim demagogom obrniti hrbet. O davku na ročno delo je pa najmanj1 upravičen govoriti ta dični sodrug. To naj prepusti le dr. Gosarju. Kadar pa hoče o tem davku govoriti, naj si poprej ogleda -zakon o dvanajstinah za 1. 1925. — Rudar. Delavski boji v Angliji 1.1926. Po poročilu nekega angleškega lista je bilo v Angliji in Irski leta 1926 313 delavskih sporov, ki so povzročili ob-ustavitev dela, odnosno štrajke. Pri teh sporih v obliki izporov in štrajkov je bilo prizadetih 2,721.000 delavcev. Število vsled teh sporov izgubljenih delovnih dni znaša 162,784.000. Tekom zadnjih 40 let je bilo število sporov v letu 1926 najnižje, dočim je pa število izgubljenih delovnih dni najvišje, to pa vsled dolgotrajnega rudarskega in generalnega štrajka. Rudarski štrajk je namreč trajal od 1. maja do decembra, generalni pa od 4. do 12. maja 1926. Če bi izračunali zgubo zaslužka, bi prišli do ogromnih rezultatov. Iz tega je razvidno, da je štrajk v resnici zadnje sredstvo — silobran v boju za boljše delavske pogoje. Zaupnik, zapomni si in tudi ti tako storil 1. Ne daj, da ti bolni tovariš ozdravi, ne da bi ga bil obiskal. 2. Ne idi na cesti ali drugje mimo svojih tovarišev brez besede. 3. Bodi vedno pripravljen svojim tovarišem, ako treba, dejansko pomagati. 4. Bodi pri sprejemanju prispevkov točen in ne čakaj, da narastejo zakasneli članski prispevki v velike vsote. 5. Daj vsakemu tovarišu prijazno besedo in odgovor. 6. Ne vtikaj se nikoli v družinske razmere. 7. Pri načelnih sporih med člani samimi bodi vedno nevtralen. P. Skrb za zdravje. Kurja očesa. Kdo jih ne pozna. Med ženskim svetom so žal zelo razširjene. Kriva je napačna obutev. Kdor z nogo prav ravna, ne bo dobil kurjih očes. Kdor jih ima, naj večkrat menja obutev. Najboljše je nositi vsak dan izmenoma druge čevlje. Noge je treba zvečer okopati v topli vodi, ki omehča trde kožne dele, katere potem previdno odstranimo. Dobro učinkuje, ako namočimo v limonin sok krpico in jo navežemo na kurje oko za dve uri. Cesto na ta način sploh ozdravimo (kurja očesa. Pri odstranjevanju kurjih očes je treba velike previdnosti, da se ne napravijo kake rane. Za žene in dekleta. Kdor ne more zaspati, ko se vleže k počitku, naj se ravna po temi-le: Ugasni vsako luč, v spalnico dosti svežega zraka, lahko odejo in kozarec toplega mleka, preden ležeš. * * Vf Ako se predali nove omare ne odpirajo in zapirajo radi, namaži stranice z navadnim milom. * * * Ako se je v emajlirani posodi kaj prismodilo, ne devaj sode v vodo, s katero pomivaš. Soda sicer osmojene dele odstrani, toda ob prvi priliki se bo zopet na istem mestu prismodilo. Napolni tako posodo z mrzlo, močno osoljeno vodo ter pristavi k gnju, da zavre in posoda bo kot nova ter brez posledic za prihodnjič. To je zelo varno z ozirom na visoke cene emajlirane posode. rt "k rt Likalnik moraš imeti vedno v dobrem stanju, sicer več škoduje nego koristi. Operi ga večkrat v vroči vodi, v kateri raztopiš precejšnjo množino sode. rt * * Kadar hočeš klobasi priti do živega, to je, da hočeš kožo potegniti z nje, pomoči jo eno minuto v mrzlo vodo. rt rt * Ako se obleka prične svetlikati, postopaj tako-le: Dotično mesto namoči z Najboljše In zato najceneje kupite samo pri Josipu Peteline v Ljubljani nogavice, rokavice, kravate, modno blago, volno, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, toaletno blago, galanterijo, nahrbtnike, razne trakove, gumbe in lišp. Na velikol Na malol gobo ali krpo v mrzlo vodo, v katero kaneš par kapljic amonijaka. Pusti tako kaki dve uri. Potem pa približaj vlažnemu mestu razbeljeno železo, a kakor hitro se dvigne sopara, položi železo proč in blago dobro skrtači. Nato pa pusti, da se posuši. Svetlikanje bo izginilo. * * * Jajce, ki ima počeno lupino, se ravno tako dobro skuha, ako prideneš vodi ka-vino žlico kisa. * * * Mehka sirkova metla bo mnogo dalj časa uporabna, ako jo včasih pomočimo vročo, slano vodo. * * * Molji ne marajo za duh po terpentinu. Včasih razprši par kapljic terpentina po oblekah, pa boš s tem mnogo prihranil. * * * Za pranje volnenega in flanelenega perila je mnogo boljša deževnica, kot pa navadna, trda voda. Rjo odstranimo z nožev na ta način, da jih vtaknemo na vrtu v zemljo ter jih pustimo tako eno uro. Nato pa obrišemo i vlažno krpo in pepelom. * * * Težko je pobrati steklene drobce po tleh, ako'se nam je kaj ubilo. Z vlažno volneno krpo pa bomo to prav lahko dosegli. Zanimivosti. Kamele. Šajk Ben Mahd je, ko je umrl, zapustil svojim trem sinovom 17 kamel ter določil razdelitev takole: »Moj najstarejši sin naj dobi polovico, drugi eno tretjino, najmlajši pa eno devetino.« Pokorno so se ti trije vsedlj vkup ter pričeli računati. Toda izračunati niso mogli, ni jim 'šlo vkup. Sedemnajst kamel se ni dalo deliti ne z dvema, ne trem in tudi ne z devetim. Vendar pa nobeden bratov ni hotel drugega prikrajšati s tem, da bi mu dal eno kamelo premalo. Zato so bili zolo potrti. — Po poti mimo pa je prišel njihov stric, brat pokojnega očeta, jezdeč na kameli in jih vprašal, zakaj so tako žalostni, na-kor so mu svoj žalosten slučaj razložili. Stric se je pa samo nasmehnil ter postavil svojo kamelo k onim sedemnajstim tako, da jih je bilo sedaj osemnajst. »Tako, zdaj pa delite,« jim reče stric. Nakar so ga ubogali in pričeli deliti. Najstarejši je vzel polovico, to je devet, ter hitro z njimi odjezdil. Potem je pristopil drugi sin ter si vzel določeno tretjino, to je šest kamel ter tudi takoj z njimi odšel. Zadnji pa je imel dobiti samo deveti del, to je dve kameli, katere si je vzel, nakar je ostala še ena. Na to se je usedel stric ter odjezdil nazaj v puščavo. Najhitrejše bitje na svetu. Neki angleški učenjak je temeljito proučaval letalsko zmožnost neke južnoameriške muhe, znane pod imenom Cephonemya. Učenjak nazivlje to muho kot najhitrejše bitje na zemlji, kajti ta preleti v eni uri 1230 km, torej nekako 350 m v sekundi. Z ogromno silo, ki je nakopičena v muhi, se pomika tako hitro, da ima gledalec vtis, da je videl le brezkončno črto. Ako 'bi bil človek zmožen konstruirati letalo, ki bi imelo enako brzino, potem bi se dosedanji rekord, ki znaša 460 km na uro, potrojil. Prvi top. Kitajski zgodovinarji trdijo, da so topovi nastali obenem s smodnikom pred 2000 leti. Tudi Cingis-Kha-novi Tatari so imeli usnjene topove in kitajske topničarje. V Evropi je vlil prvič neki nemški mojster dva bronasta topiča za Benetke leta 1336. S tem orožjem je premagala republika sv. Marka sovražno Genovo. Najbolj zanimivo je, da niso povzročili prvi topovi skoro nobene izgube. Krogle niso razpočile in so ubile človeka kvečjemu, če so ga zadele. Zato je straš-i no plašilo votlo bobnenje vojake in konje. Iz tega vzroka je osebno nameTil Muhamed leta 1419. na Carigrad svoj edini top. Metal je 150 kg težke krogle in je sprožil sedem strelov dnevno! Nato se je pričel hiter razvoj. Leta 1434, so premagali Nemci Dance edino s topovi. Leta 1443. je osvojil Karel VIII. Nepolitansko kraljevino »z nevidnimi cevmi, ki so bruhale grom in strele«. Jekleni čevelj. Glasnik nemške . zenske justice prinaša popis izuma komisarja Schlorecke v Magdeburgu. To je jekleni čevelj, ki odvzame zločincu vsako priliko za beg. Čevelj ima obliko je- klene nogavice, ki se zaklepa na ključ. Navadna nogavica se obleče povrh. Čevelj je zelo tenak, ne povzroča nobene bolečine, toda ovira gleženj. Zločinec more korakati le počasno in mimo. Beg in skoki so izključeni. Čevelj se naredi iz posebnega finega jekla, ki kljubuje vsakemu orodju. Brez ključa ni mogoče odpreti duhovito narejene ključavnice. Komisar Schorecke bo menda veliko zaslužil s prodajo patenta v Ameriko in na Angleško. Goreč otok. Vulkanični otok Bogo-slov, ki je bil razkrit šele leta 1796., nakar je par let pozneje nenadoma v oceanu zopet izginil ter se začetkom 19. stoletja zopet prikazal je, kot poročajo, en sam ognjen steber. Kapitan nekega parnika, ki se je približal otoku na razdaljo treh milj, je izjavil, da je zavita vsa površina otoka v gost dim, iz katerega švigajo ognjeni stebri. Neštevilne ptice, ki so prebivale na otoku, letajo, oziroma plavajo prestrašene okoli otoka. Daleč na okoli se širi močan vonj po žveplu. Ponoči žari nebo krvavo rdeče. Otok Bo-goslav se nahaja v Tihem oceanu med Alasko in Kamčadko. Za kratek (as., Iz otroških ust. »Ata, ali so bile v raju že vse živali, ko sta živela Adam in Eva?« — »Gotovo sinček!« — »Ja, od česa so pa živeli takrat molji?« Študentovska. »Kolikokrat si pa ti pravzaprav padel pri izpitu?« — »Vštev-ši jutrišnjega sedemkrat.« Računar. Kmet: »Torej fotografirali ste nas že; koliko pa stane tucat slik?« — Fotograf: »Prvi tucat 80 Din, drugi 60, tretji 40.« — »No, potem mi pa napravite od tretjega tuoata tri kose.« Nedeljski lov. Ona: »Koliko jerebic si pa ustrelil?« — On: »Samo tri; danes sem imel smolo.« — »Tako, potem se je pa trgovec z divjačino zmotil. Poslal je račun za štiri.« Pozna jo. »Včeraj sem dobila kar dve ženitni ponudbi — kaj praviš k temu, a?« — »Da je že čas, da se enkrat odvadiš lagati.« Vozni listek. »Vozni listek, prosim,« je rekel vratar nekega velikega kolodvora mogočnemu gospodu, kateri je imel letno karto in bil mnenja, da je tako poznan, da mu ni potreba listka več pokazati. »Moj obraz je vozni listek,« je rekel gospod nekoliko nevoljen. — NAJCENEJSE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3 PODRUŽNICI: TRG TABOR ST. 4 BORŠTNIKOV TRG ST. 4. »Res?« je odvrnil vratar. »Dobro, toda jaz imam nalog, da vsak vozni listek preščipnem.« .'Strokovna ocena. K modernemu krojaču je prišel tujec ter si dal pomeriti nove hlače. Na sebi je imel hlače, ki si jih je dal narediti v Parizu. Zato j« vprašal krojača, ali se mu dopadejo. Krojač si je pazno ogledal hlače od vseh strani, nato pa izrekel naslednjo sodbo: »V hlačah je nekaj dobrih idej, toda vse skupaj ni dosti vredno.« Izzivanje. Potepuh: »Prosim, gospod, ali mi daste vžigalico?« Gospod: »Zal, nimam nobene.« Potepuh: »Potem pa moram svojo vzeti...« Enostavno. »Kiparstvo je pa res sila lahko,« pravi mlada gospodična kiparju. »O, zelo lahko,« odvrne ta, »in pa enostavno. Vzeti je treba le kos marmorja, dleto in kladivo ter odbiti ves marmor, kar ga je odveč.« Nepotrebno delo. Slikar na deželi hoče naslikati kravo na paši. Pa pošlje malega pastirčka: »Ti, mali, vprašaj očeta, ali smem slikati vašo kravo.« Deček odhiti in se kmalu vrne: »Oče pravijo, da jo le slikajte, mati pa so rekli, da je krava že deset let rjava in da ni treba, da bi bila zdaj druge barve.« Ena ura kot trije meseci. Srečala sta se dva prijatelja-potepuha. Pa je vprašal prvi drugega: »Kje si bil, dolgo te nisem videl!« — Oni pa mu je skrivnostno odgovoril: »Bil sem v kraju, kjer j© ena ura toliko kot sicer trije meseci!« — »Tega pa ne razumem,« mu je prijatelj odvrnil. — Oni pa mu je pojasnil: »Eno zlato uro sem ukradel in sem bil dobil zato tri mesece zapora. Torej vidiš, da je ena ura toliko kot trije meseci!« Pristna divjačina. Gost natakarici: »Kje pa je gospodar?« — »Veste, gospod, jutri je na jedilnem listu pečenka divje svinje. Gospodar je v hlevu in draži svinjo, da bo bolj divja.« Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1352 Din, za 100 lir 310 dinarjev, za 1 dolar 56.50 Din, za 100 francoskih frankov 222 Din, za 100 češkoslovaških kron 168 Din, za 100 šilingov 800 Din. L. MIKUŽ LJUBLJANA, MESTNI TRG ST. 15 DEŽNIKI in SOLNČNIKI! NA MALO NA VELIKO USTANOVLJENO L. 1839. II Vsak zaveden somišljenik le (lan i! L delavskega konzumnega društva v Ljubljani Vsaka vartna gospodinja kupuje vse pri svoli lastni zadrugi, računar more izračunati, da se kupi najceneje v našem -- Vsak dober konznmn. Franz Herwig — S. A.: Sveti Boštjan iz predmestja. Moderna svetniška legenda. Prior je sprejel vrnivšega se z velikim veseljem. Boštjan pa je dejal, da se noče muditi, temveč, da se mora še danes pripraviti, da odide. Iz njegovega obličja je odseval velik in globok mir, tako da je prior premagal jezo, ki se ga je hotela polastiti in le globoko vzdihnil. Boštjan je pokleknil predenj in zaprosil: »Blagoslovi me, oče!« Ko je čutil trepetajoče roke starčeve na svojem temenu, je istočasno začutil, kako sta kanili dve vroči solzi na njegovo lice. Nato si je izprosil od kmeta, ki je imel samostansko zemljo v najemu, staro obleko, ki jo je svojčas nosil eden njegovih treh sinov padlih v veliki vojni, ter jo zamenjal z redovno haljo. Bratje so ga vpraševali: »S čem se boš zunaj preživljal?« Na to vprašanje se je Boštjan smehljal in rekel: »Na to seveda še nisem mislil. Toda ali nimam dvoje rok, da z njimi delam?« In ko je od vseh bratov vzel' slovo, je odšel kar preko vrta. Prišedši do sokolove kletke, je odprl vratca. Ptič je odfriotal in mogočno razprl svoja krila. Neutrudni klici iz njegovega grla so spremljali Boštjana v početku njegovega naglega pohoda. Boštjanova pot je šla proti severu. Skozi štirideset dni je Boštjan hodil naglo proti severu. Spoznal je prenočišča na prostem in njegovo lice je rosila rosa nebes. Spal je v praznih poljskih skednjih, ki so skozi njih streho sevale zvezde. Spopri-jaznil se je s prenočišči ob potu, iz katerih so gostje pri jutranjem svitanju boječe izginjali. Da mu ni bilo treba prosjačiti, je žagal drva, iztepal preproge, nosil premog in pometal ceste. Ko se je bližal ravnini, so ga tu in tam prijeli orožniki, ki so ga zasliševali, zaprli in zopet izpuščali. Potoval je z rokodelci, zločinci, podivjanimi vojaki in vse obsijal s svojo smehljajočo se čistostjo. Ko se je bližal glavnemu mestu, je prešel nešteto predmestij nanizana eno poleg drugega kakor gnoječe se bule; njih središče je bil Berlin. Z ranjenimi nogami je šepal po prašnih cestah, drvel v človeškem veletoku med prepadi hiš; slehernemu človeku se je mudilo in sleherni je bil drugemu sovražen. Beda je s požirajočimi očmi zrla srdito na srečo — mišljena je bila s to besedo: moč, bogastvo, premoženje. Zrak, ki ga je Boštjan vdihaval, je bil istočasno ledenomrzel in razbeljen. Na vsakem križišču ceste so stali možje v uniformah, s samokresi ob pasu, kakor krotilci živali. Zrli so nezaupno in negotovo na skupine suhljatih in bledih ljudi, ki so se vedno in vsepovsod brez smotra družili, razhajali in izmenjavali, počasi in izzivajoče. Proti sredini mesta so se vrstila izložbena okna v pritličjih brez presledka; vzpenjala so se tudi v zgornja nadstropja in pretvarjala hiše v steklene omare, v katerih so sedeli zardeli ljudje pri vinu in kadečih se jedilih. Dragoceni kamni so ležali v zlobnem blesku na črnem žametu, svila je magično žarela, zlate verižice so se vile kakor gir-Jtande, kolački vseh barv so se kupičili kot gore, nežno in toplo blago se je vilo, kot potok v strmini, prozno navzdol, in vsepovsod godba, godba na pihala in s petjem; medtem se je zunaj pomikala brez prestanka armada trudnih, umazanih, raztrganih in poželjivih ljudi naprej. Ko se je dan nagnil, še predno je nastopil nevarni mrak, je bilo mnogo rok v strahopetni naglici zaposlenih, dragocenosti za izložbenimi okni pograbiti in poskriti v železnih omarah, medtem ko so železne zavese grmele navzdol ter se tuintam v globini obokanih kleti pojavile angleške doge s širokimi prsmi, da paroma nastopijo ponočno stražo. Čim gostejša je bila tema, tem bolj se je pospešil na cestah korak dobro oblečenih; tem gotovejši in krepkejši pa je postajal korak onih drugih. V oblakih močnih dišav, vpijoče poslikane in odete v kožuhovino kakor divjaki, so hodile okrog v jatah ženske, nepre^ stano klopotajoče z visokopetimi čevlji. Avtomobili so drveli sem in tja s stokajočim in tulečim bremenom; tuintam so tekali brez sape temnooblečeni možje za kakim človekom, piski so jeknili in posamezni streli so se čuli. Orožje in prstani, psi in otroci so bili šepetaje naprodaj, vnel se je prepir, udarci so padali; pohabljeni so drseli po trotoarju in prosili z iztegnjenim glasom miloščino. Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. Č e č. Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar. Urednik: Srečko Žumer.