MOSTOVI 2000/XXXIV 65
zgoščanje olja Oleindickung, f
zgoščevalna snov Dickungsmittel, n
zlepljenje Verkleben, n
zmogljivost Leistung, f; Kapazitat, f
zmotnitev Triibung, f
Ž
železov oksihidrat Eisenoxidhydrat, n;
Rost, m
židkost Zahigkeit, f
življenjska doba Lebensdauer, f; Lauflei-
stung, f
življenjska doba motorja Laufstrecke (f)
des Motors
žveplov dioksid Schwefeldioxid, n
žveplova kislina Schwefelsaure, f
Janko Moder
Nemško-slovenski slovar Igorja Antiča
Jeziki - tudi slovenščina - so kakor gozdo¬
vi in v njih so slovarji kakor drevesa, enoje¬
zični kot debla, dvo- in večjezični kot veje in
krošnje. Jezikovna drevesa so toliko bolj ko¬
šata, kolikor več je v njih dvo- in večjezičnih
slovaijev.
Slovenci se zaradi prvinske težnje po
neodvisnosti tako rekoč nagonsko sproti oskr¬
bujemo z njimi, ne le s slovarji svojih zemlje¬
pisnih sosedov, še prav posebej tistih, s kateri¬
mi tekmujemo v kulturnem sožitju ali o kate¬
rih slutimo, da bi radi na nas gledali zviška,
mogoče celo pokroviteljsko, temveč tudi
drugih.
Slovenščina je po znamenitem vzponu ta¬
ko rekoč iz nič ob Dalmatinovem prevodu
Biblije (1584) potem nekaj stoletij spala ka¬
kor Trnuljčica, vendar ji spremenjene verske
in ideološke razmere niso dovoljevale spanja
pravičnega, kaj šele spanja na lovorikah dose¬
ženega.
Zato tudi takrat slovarska sla ni mirovala.
Pomislimo le na Megiserjev Štirijezični slo¬
var (1592) z nemščino, latinščino, slovenšči¬
no in italijanščino, na Alasiov Slovar (1607) z
italijanščino in slovenščino, vendar je sloven¬
ski feniks, ves prerojen in nov, zares zaživel
spet šele po Prešernu in po pomladi narodov
(1848).
Že takoj sredi devetnajstega stoletja je na¬
mreč izšel Janežičev Popolni ročni slovar slo¬
venskega in nemškega jezika, po današnjem
pojmovanju slovar srednjega obsega (.Nemš¬
ko-slovenski del 1850), le malo pozneje pa sta
enakovredno z nemščino zatekmovala velika¬
na, Cigaletov Nemško-slovenski (1860) in
Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894,
1895).
In s tem je bilo tudi dokončno konec zatiš¬
ja in miru na slovarskem področju. Nadalje¬
vale so se mogočne zamisli z velikanskimi na¬
črti, čeprav so se nekatere začele uresničevati
šele v prvi Jugoslaviji, za latinščino na primer
z Wiesthalerjevim Latinsko-slovenskim slo¬
varjem (A-K, 1923), ki pa bo nemara šele
zdaj izdan v celoti (doslej A-K, 1999), in s
Šturmovim Francosko-slovenskim slovarjem
(A-C, 1939) s podobno, po svoje še bolj ža¬
lostno usodo, saj kljub veličastni zamisli tako
rekoč ne more biti dokončan. Več sreče je
66 MOSTOVI 2000/XXXIV
imel Doklerjev starogrški Grško-slovenski
slovar (1915), šele v najnovejšem času pa so
se mu pridružili še trije veliki slovarji, Veliki
angleško-slovenski slovar (1978) Antona
Grada, Ružene Škerlj in Nade Vitorovič, Ju¬
rančičev Srbskohrvatsko-slovenski slovar
(1986) in Šlenčev Veliki italijansko-slovenski
slovar (1997).
Srednje obsežnih in manjših slovarjev je
izšlo sicer še nekaj več ne le za doslej naštete
jezike, temveč tudi za nekatere druge (alban¬
ščina, češčina, esperanto, francoščina, japon¬
ščina, kitajščina, madžarščina, makedonščina,
poljščina, portugalščina, ruščina, slovaščina,
španščina), velika škoda pa je, da smo še zme¬
raj brez slovaijev za flamščino in holandščino
(nizozemščino) in za tako imenovane skandi¬
navske jezike (danščina, norveščina, švedšči¬
na), čeprav je slovar Lene Holmqvist za
švedščino že dolga leta v rokopisu priprav¬
ljen.
Po svoje je kar malo čudno, da smo ne gle¬
de na sodobno prevladujočo angleščino še
zmeraj najbolje oskrbljeni s slovarji za nemš¬
čino, čeprav je bila ta nekaj časa po drugi sve¬
tovni vojni celo skoraj povsem izključena iz
šol. In vendar so zdaj tako rekoč ob istem ča¬
su (če štejemo, da mora slovar, namenjen
predvsem šolam, ostati v prodaji vsaj deset
let) ob večjem slovarju Debenjakovih in
manjšem slovarju Berdenove obenem na trgu
kar štirje nemško-slovenski slovarji srednjega
obsega, in sicer ena zadnjih izdaj Franceta
Tomšiča (pri DZS), druga od izdaj Janeza
Gradišnika (pri Obzorjih), ena od manjših ob¬
lik slovarja Doris Debenjak (pri Cankarjevi)
in novi slovar Igorja Antiča (pri Mladinski).
Spričo tega je Antičev uvodni stavek -
»Nemško-slovenski slovar, ki ga imate v ro¬
kah, pomeni novost na slovenskem trgu« -
težko pravilno ali tehtno razumeti. Ravno ta¬
ko njegov nadaljnji podatek, da je slovar se¬
stavljen »po pravilih novega pravopisa nemš¬
kega jezika«, saj vendar slovarjev ne moremo
sestavljati po pravopisnih pravilih, temveč
kvečjemu z upoštevanjem pravopisnih pravil.
Za objektivno presojo, daje Antičev slovar
med zadnjimi štirimi naštetimi najnovejši, pa
je tudi še kar nekaj drugih dokazov. Najprej
seveda zlasti podatek, da se edini med njimi
že ravna po novem nemškem pravopisu, po¬
stopno veljavnem od 1. avgusta 1998, pa tudi
nič manj tehtna ugotovitev, da ima edini med
njimi (malega slovarja Berdenove kajpada pri
tem ne upoštevam) kar sorazmerno veliko so¬
dobnih pojmov, med drugimi na primer pet
gesel v zvezi z aidsom (Aids-Hilfe, aidskrank,
Aidskranke m in f, Aidstest), žal še zmeraj
zgolj z opisi pojmov (služba za pomoč bolni¬
kom z aidsom, bolan za aidsom, bolnik z aid¬
som, bolnica z aidsom, test za obolelost z aid¬
som), ker seje pač slovenščina načelno odlo¬
čila proti podomačenju bolezni v ajds ali ejds
in si tako otežila prehod do podomačenih pri¬
devniških in samostalniških oblik (ajdsen,
ajdsnik, ajdsnica, ajdsni test). Kako se bodo
odločili pri slovarju ob novem slovenskem
pravopisu, sicer ne vem, vendar ima Slovar
slovenskega knjižnega jezika med dodatki
(1991) samo obliko aids brez družine. To
omenjam zato, ker se mi Antičeve rešitve (bo¬
lan za aidsom, bolnik z aidsom ...) ne zdijo
boljše od splošne opisne rabe okužen z aid¬
som, okuženi z aidsom, okužena z aidsom ...
Srečnejšo roko je imel Antič pri Airbagu,
saj se je odločil za splošno uporabljano zrač¬
no blazino, ali pri izrazu Airconditioner za
klimatsko napravo, izraze kakor Airbus ali
Klon, klonen, scannen, Scanner pa je bodisi
ohranil nespremenjene ali pa jih je le pisno ali
izgovomo toliko podomačil, kakor smo tudi
sicer večidel vajeni pri prevzetih besedah:
klonirati, skenirati, skener (izjema je airbus).
Vse te in še druge sodobne izraze torej šte¬
jem Antičevemu slovarju v velik plus in z nji¬
mi dobiva ta kar lepo prednost pred drugimi,
ampak ker ga že toliko stvari odlikuje, ga po
svoje upravičeno lahko tudi nekoliko kritične-
MOSTOVI 2000/XXXIV 67
je presojam, saj je imel avtor, ko seje odločal
za svojo različico, pred očmi vse svoje tekme¬
ce z njihovimi dobrimi in slabimi stranmi
vred in se je lahko zavestno odločal za naj¬
boljšo.
In res, avtor sam slovarju v uvodu prisoja
šest zanimivih posebnosti (samo ne vem, za¬
kaj pri naštevanju na koncu alinej ne postavlja
podpičij, temveč pike), med drugim, da so
»vsa gesla, tudi izpeljanke in zloženke,
opremljena s podrobnimi slovničnimi podat¬
ki«, kar pa zanesljivo ne drži, saj je veliko ge¬
sel brez njih. Mogoče bi bil moral namesto
»vsa gesla« zapisati »vsi samostalniki in gla¬
goli« ali kaj podobnega.
Težko tudi razumem avtorjevo zapiranje
slovarja pred tujci, saj posebej poudarja, da so
»vse oznake in pojasnila v maternem jeziku
uporabnikov, se pravi, v slovenščini«, name¬
sto da bi bil rekel, da so vsa pojasnila sicer v
slovenščini, da pa to ne sme biti ovira drugim
uporabnikom, saj bodo vendar tudi drugi za
svoje potrebe lahko uporabljali Antičev slo¬
var, kakor Slovenci lahko uporabljamo vse tu¬
jejezične slovarje, čeprav niso pisani v slo¬
venščini.
Pri tem me še moti, da avtor kar nekajkrat
omenja izraz »materni govorec« ali »materni
govorec slovenščine« in podobno. Vemo si¬
cer, kaj je materni jezik = materinščina, na¬
mreč Muttersprache, kakor je navedeno na
strani 278, ampak s tem izraz materni govorec
po mojem še ni nič bolj podprt, če pomislimo,
da je materinščina jezik, ki ga govori mati,
govorec materinščine pa zato menda še ni ma¬
terni govorec.
Nemci sicer imajo izraz Muttersprachler
(Antič ga v svojem slovarju ne navaja), ki je
pri Debenjakih opisan kot »naravni govorec
jezika«, pri Dudnu »kdor jezik obvladuje kot
materinščino« ali pri Wahrigu »kdor pri pogo¬
voru ali v debati uporablja materinščino«,
vendar si v slovenščini ne z »naravnim govor¬
cem« ne z Antičevim »maternim govorcem«
ne morem kaj prida pomagati, saj pri nas na
primer dobremu poznavalcu in govorcu la¬
tinščine pravimo »latinec«, dobremu pozna¬
valcu ali govorcu francoščine »francoz«, do¬
bremu govorcu nemščine »nemec« in podob¬
no, dobremu obvladovalcu slovenščine torej
»Slovenec«, dobremu poznavalcu materinšči¬
ne potemtakem kvečjemu »materinjec« ali
»materinec« ali, če že dmgače ne gre, »govo¬
rec materinščine«.
Sploh pa je izraz »materinščina« v novej¬
šem času, ko včasih spričo mešanih zakonov
dobi tudi oče prvo besedo, mednarodno izgu¬
bil nekaj objektivne veljave in se nekateri raj¬
ši zatekajo k malo manj čustveno obarvanemu
izrazu »prvi jezik«, tako daje »materni govo¬
rec« še dodatno manj ustrezen in ima očitno
še manj prihodnosti.
Med vsemi šestimi »zanimivimi poseb¬
nostmi« Antičevega slovarja je zame povsem
nesporna odlika gotovo novi nemški pravo¬
pis, saj ni le upoštevan v celotnem besedilu,
temveč tudi predstavljen v kratki, dokaj pre¬
gledni, le korektorsko žal premalo skrbni in¬
formaciji. Utrujeno korektorjevo oko je na
primer spregledalo »Stickstoff-frei«, »priše-
mo z veliko začetnico«, »po katerih se lahko
vprašamo kako?, in pri katerih« in še nekaj
podobnih vejic.
Slovar gotovo zasluži pohvalo tudi zaradi
slovničnih podatkov pri samostalnikih, glago¬
lih in nekaterih predlogih, zaradi dosledne na-
glašenosti vseh nemških geselskih besed, za¬
radi opozoril na morebitno drugačno izgovar¬
javo, zaradi razvezave nekaterih kratic in
okrajšav, zaradi upoštevanja švicarske, av¬
strijske in narečne nemščine in zaradi vseh
dmgih, tudi v drugih slovarjih že preizkuše¬
nih prvin (obširna navodila za uporabo, sez¬
nam nepravilnih glagolov in podobno). Vse to
priporoča novi slovar za nepogrešljivega
spremljevalca in svetovalca zlasti mlajšim, še
manj izkušenim in manj zahtevnim uporab¬
nikom.
68 MOSTOVI 2000/XXXIV
Zlasti v zvezi s tem pa moram postaviti av¬
torju resno načelno vprašanje, o katerem je
najbrž premalo razmislil. Nemščina in slo¬
venščina sta si namreč v marsičem bistveno
različna jezika. Tako imamo na primer v slo¬
venščini tako imenovani glagolski vid, veči¬
del skoraj povsod po dve glagolski obliki, do¬
vršno in nedovršno, recimo obrniti: obračati.
Antič seje - mogoče zaradi prostorske stiske
- odločil večidel le za en sam glagolski vid,
na primer werfen vreči: povreči, ko je vendar
jasno, da se werfen pravi tudi metati, kotiti, se
pravi dejavnost z nedovršnim glagolskim vi¬
dom, ali nasprotno, da se na primer j auchzen
pravi ne le vriskati, temveč tudi vrisniti, zavri¬
skati, torej z dovršnim glagolskim vidom. Na
to bi bilo treba posebej opozoriti vsaj v uvo¬
du, pa je imel avtor bolj pred očmi zgolj
nemške posebnosti, zato njemu in založbi pri¬
poročam, da to vprašanje ob morebitni drugi
izdaji resno pretehtata, saj pri sedanji avtorje¬
vi odločitvi podatkovno izrecno trpi sloven¬
ska stran, vsebinsko in oblikovno, zlasti pri
tujih uporabnikih, ki ne poznajo dovolj te slo¬
venske posebnosti. Še posebej kvarno pa
utegne to vplivati na slovensko mladino, če se
bo preveč mehanično navzela samo ene vrste
Antičevih prevodov posamezne nemške bese¬
de, bodisi samo dovršnih ali samo nedovršnih
oblik slovenskih glagolov.
Iz avtorjevega uvoda naj pohvalno nave¬
dem še podatek o vsebini slovarja; da ni se¬
stavljen samo iz »eno- in dvojezičnih slovar¬
jev«, temveč tudi iz »revij, časopisov, brošur,
reklam, interneta in informativnih publika¬
cij«, skratka, da »ponuja izrez živega nemške¬
ga jezika«. Tudi to je gotovo dobra stran av¬
torske odločitve, čeprav je sad tako premišlje¬
nega načrta po navadi odvisen od avtorjeve
razgledanosti in srečne roke pri izbiri virov,
področij in besed v njih. Avtor v zvezi s tem
posebej omenja »številne aktualne strokovne
izraze predvsem s področja računalništva, ko¬
munikacij in Evropske unije«, z isto upraviče¬
nostjo pa bi najbrž naštel še katero od strok,
saj nobena od naštetih ne izstopa prav po¬
sebej.
Da to res drži, sem deloma že nakazal v za¬
četku z navedbo nekaj sodobnih izrazov, ven¬
dar pa nam pogled na odprti Antičev slovar
hkrati pove, da je šlo avtorju - recimo, ob
predpisanem črkovnem obsegu - najbrž zlasti
za zajetje kar največ vsak dan potrebnih besed
in ob njih le za najnujnejšo frazeološko ali
ilustrativno gradivo, saj so geselski članki
pretežno enovrstični, se pravi skopo omejeni
zgolj na besedo samo in na njene prve ali naj¬
nujnejše pomene.
To je po svoje sicer razumna odločitev, ko¬
likor velja za upoštevanje kar največ koren¬
skih besed brez odvečnega ponavljanja skoraj
polnopomenskih samostalnikov in glagolov v
drugi polovici zloženk, ker uporabnik lahko
marsikdaj tudi sam vsaj približno ugane po¬
men prenekatere zloženke, če pozna vsebino
njenih sestavin. Podobno se dogaja ob veliko
predponskih sestavljenkah in izpeljankah ter
samostalniških zloženkah, večinoma pa člo¬
vek le težko sam odkrije pomen raznih slov¬
ničnih ali nezloženih besed ter najpogostejših
fraz in besednih zvez že z deloma spremenje¬
nim ali prenesenim pomenom.
Naj poskusim te misli vsaj nekoliko pona¬
zoriti z nekaj posegi v slovar.
Vzemimo najprej dokaj živo tujo predpono
anti-. V Antičevem slovarju je po abecedi 43
pojmov s tem začetkom (ne glede na to, ali
gre za predponsko sestavljenko ali za samo¬
stojno korensko besedo). V nemškem Dudno-
vem precej večjem slovarju sem potem pogle¬
dal, katera od besed bi po moje še morala biti
tudi v Antičevem slovarju, in jih našel, reci¬
mo, borih devetero, na primer Antibarbarus
(jezikovni priročnik), Antifon (antifona), anti-
kisieren in Antiken (v pomenu »umetnine«;
pri Antiču sta le antik in Antike), Antigua (tip
črk), Antispasmotikum, Antiteilchen (protide-
lec), Antitoxin (protistrup), Antizyklone.
MOSTOVI 2000/XXXIV 69
Pogledal sem tudi, ali je pri Antiču kateri
od izrazov odveč, in našel pogojno le Antise-
mitin, ker je beseda predvidljiva iz moške ob¬
like Antisemit. Ta preizkus je torej Antičev
slovar več kot uspešno prenesel.
Potem sem se odločil še za domačo pred¬
pono, nalašč redko, in sicer nicht-, in naštel
pri Antiču 27 gesel (spet po abecedi, tako da
so mednje zajete tudi besede, ki niso sestav¬
ljenke ali izpeljanke z nicht). Pogrešam
Nichteinmischung (nevmešavanje), Nicht-
schwimmer (neplavalec), nichtselbstdndig
(nesamostojen), Nichtsnutz (malopridnež),
nichtzielend (neprehoden). Tu lahko tudi po¬
jasnim svojo prejšnjo misel: če so izpuščene
besede, kakor sta Nichteinmischung in
Nichtschwimmer, ni to za slovar pravzaprav
nič tako usodnega, saj sta oba izraza gladko
razvidna in prevedljiva iz sestavin nicht in
Schwimmer, drugače je pa z besedami, kakor
staNichtsnutz in nichtzielend, ker sta teže pre¬
vedljiva iz sestavin. Iz istega vzroka pogre¬
šam pri besedah nicht in nichts precej več ilu¬
strativnega gradiva, ki naj pokaže našo in
nemško rabo.
Naredil sem še tretji poskus na slepo. To
pot sem vzel zloženke s Schnee-. Naštel sem
28 gesel, torej eno več kakor pri Gradišniku,
vendar s precej različnim izborom.
Istih pojmov imata 11 {Schnee, Schneeball,
Schneeblindheit, Schneebrille, Schneedecke,
Schneeflocke, schneefrei, Schneeglockchen,
Schneemann, Schneesturm, Schneewittchen) s
približno enakimi prevedki (G: snežna kepa,
A: kepa snega; G: snežni naočniki, A: zaščit¬
na očala (za sneg); G: kopen, brez snega, A:
brez snega).
Gradišnik ima 16 svojih: Schneeanflug,
snežni poprh; Schneeberg, snežnik; Schnee-
fall, sneženje; Schneefeld, Schneeflache, sne¬
žišče; Schneegestober, snežni metež; Schnee-
grenze, ločnica večnega snega; schneehaarig,
belolas; Schneehaufen, kup snega; schneeig,
snežen, zasnežen; Schneekruste, sren; Schnee-
reifen, krplja, krpljica; Schneerose, čmi teloh;
Schneeschuh, krplja, smučka; Schneevenve-
hung, opast; Schneewasser, snežnica.
Tudi Antič ima 17 svojih: schneebedeckt,
prekrit s snegom, zasnežen; Schneeeule, snež¬
na sova; Schneefrase, snežna freza; Schnee-
gans, snežna gos; Schneeglatte, spolzkost ce¬
stišča (zaradi snega); Schneehase, planinski
zajec; Schneehuhn, belka, snežna jerebica;
Schneekanone, snežni top; Schneekette, snež¬
na veriga; Schneematsch, snežna brozga;
Schneemobil, snežno vozilo; Schneepjlug,
snežni plug; Schneeraupe, teptalni stroj;
Schneeregen, sneg z dežjem; Schneeschaufel,
lopata za čiščenje snega; Schneetreiben, snež¬
ni metež; schneeweifi, snežno bel.
Opazna je torej Antičeva skrb za novejše
snežne priprave in za živalski svet, neroden
pa se mi zdi opisni prevod za lopato (na splo¬
šno jev slovarju še preveč okornih ali opisnih
prevedkov). Od manjkajočih izrazov pri
Schnee- bi jih za premislek priporočil vsaj pe¬
tero, in sicer Schneegestober, snežni metež;
Schneebruch, snegolom; Schneefang, snego-
lov, Schneelamne, snežni plaz; Schnee-
mensch, jeti.
Tudi ti preizkusi so se torej za Antičev
slovar v bistvu kar ugodno iztekli, in ker mi
je slovar tudi sicer v načelu simpatičen ali
ker je, kakor temu zdaj na splošno pravijo,
do uporabnika prijazen, saj pri njem namesto
oči trpijo kvečjemu roke, ker je tisk zadosti
velik in stavek temu primemo zračen, in ker
slutim, da avtor še ni rekel zadnje besede,
ker se torej slovarju obeta še lepa prihod¬
nost, si ne morem kaj, da ne bi za konec izre¬
kel še troje nasvetov za morebitne prihodnje
izdaje.
1. Pri posameznih temeljnih, le na videz
drobnih slovničnih besedah, prislovih, člen¬
kih, predlogih in podobnem, na primer also,
bald, dann, denn, daran, darauf, hin,je, nahe,
schon, schier, iiberhaupt ..., bi kazalo pomno¬
žiti in še razširiti ilustrativno gradivo.
70 MOSTOVI 2000/XXXIV
2. Pri bolj ali manj stalnih zvezah bi bilo
treba še večkrat z besedo v oklepaju dopolniti
ali konkreti zirati stvarno ali preneseno vsebi¬
no. Veliko je v tem pogledu sicer že narejene¬
ga, ker so marsikje pripisane strokovne pano¬
ge, iz katerih je izraz vzet (EKON, FIZ,
MAT), vendar mislim tu ne le na panogo,
temveč tudi na tako imenovano ključno be¬
sedo.
V slovarju je na primer pri glagolu abste-
chen rečeno: »izrezati; zaklati (žival); zabosti;
razlikovati se«. V zvezi s temeljnim pome¬
nom je ponazarjalno mogoče še najbližji »raz¬
likovati se«, vendar je slovarsko najbolj opre¬
deljen »zaklati«, ker mu je v oklepaju dodana
predmetna navezava. Prav na take navezave
mislim, ko pravim, da bi kazalo še večkrat z
besedo v oklepaju bolj konkretizirati vsebino;
s tem bi se tudi izrazi s preširokim ali premalo
izostrenim pomenom zožili na bolj bistvene
ustreznice. Se pravi: z navideznim oženjem
pomena bi ga lahko pravzaprav izostrili in
njegovo bistvo prenesli tudi na sorodne od¬
tenke in pomene.
Recimo: namesto dosti nedoločnega »izre¬
zati« bi se z dodano besedo »(rušo)« bolj
približali dobesednemu bistvu, torej odrezati
(rušo). S tem bi lažje razumeli tudi »razliko¬
vati«, se pravi »odmikati se od celote, od ve¬
čine, biti drugačen«. To bi nadalje še posebej
pomagalo razumevanju samostalnika derAb-
stecher, ki je preveden kot »kratek izlet,
skok«, kar je sicer res, pa vendar za las pre¬
malo povezano z osnovnim pomenom besede,
ki bi bila zares razumljiva šele s tem, če bi bil
prevod dopolnjen: »kratek izlet, skok (v
stran)«.
Nekaj dodatnih informacij bi bralec lahko
dobil s tem, ko bi bilo pri prvih treh pomenih
navedeno, da gre za prehodni glagol, pri četr¬
tem pa za neprehodnega s pomenom »biti
drugačen, biti ločen od«. Pri taki obdelavi bi
se pokazalo, da sta dva glagola »zaklati« in
»zabosti« istopomenska in s tem negospodar¬
no podvojena, saj bi zadostoval en sam.
3. Moj tretji predlog bi sicer najbolj pove¬
čal črkovni obseg slovarja, saj mislim na še
dodatno obogatitev frazeologije pri tako re¬
koč ustaljenih ffazeoloških pojmih, na primer
Kopf Salz, machen, sagen ..., vendar naj bo
izrečen še ta, saj bi se potem tudi zunanja po¬
doba slovarja bistveno spremenila: iz enovr¬
stičnih geselskih člankov šolskega slovarja bi
nastal resen slovar srednjega obsega.
In s tem bi Antičev slovar ujel tisto, čemur
sem v svoji oceni v Književnih listih v Delu
(21. oktobra 1999) rekel zamujena priložnost
in kar se mi je potrdilo tudi ob tem nekoliko
obširnejšem pregledu. Res pa je, da se mi je
ravno pri tem pregledu še jasneje pokazalo, da
si Antičev Nemško-slovenski slovar tako iz¬
boljšavo zasluži.
Literatura
Igor Antič, Nemško-slovenski slovar, Mladin¬
ska knjiga, Ljubljana 1999, strani 531
Katja Berden, Mali nemško-slovenski slovar,
DZS, Ljubljana 1999, strani 393
Duden, Rechtschreibung der deutschen
Sprache, Dudenverlag, 21. popolnoma pre¬
delana in razširjena izdaja, Mannheim
1999, strani 910
Janez Gradišnik, Nemško-slovenski slovar,
Založba Obzorja, Maribor 1998, strani 500
Gerhard Wahrig, Deutsches Worterbuch, Neu
herausgegeben von Dr. Renate Wahrig-Bur-
feind, Bertelsmann Lexikon Verlag, Giiter-
sloh 1997, strani 1420