159. Steiilk
V ljubljen, t sredo 20. julija I9ZI.
LIV. leto
SLOVENSKI
6
Iihaja va*k dan popoldne, lmeaftl nadali« ln prasnlka.
a<?8 ^Sstor 1       X 54 fn/m za mila oglase do 27 ml m višine 1 K, Od 30 m/m viSine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklld, Izjave in reklame 1 m/m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov nai se nriloži znamka za odgovor.
Opravnlatro „Slov. Narodi«* ln „ifaradaa Tlsfcaraa" nllea it. 5, prltUcno. — Telefon št. 304.
SnaUora
„Slovenski Narod1 velfa v Jugoslaviji:
oeloletno naprej plačan • K 300-— polletno ...,...„ 150-— 3 mesečno.  • « • • • m   75*—
1 m ...»••»•
▼ Llnbllani In po poŠti i V lnoiematvos
celoletno    •••••• K480*—
polletno......  . 1,240-—
3 meseci
120-— 40 —
Pri morebitnem povišanju se Knu daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino  vedno   SV" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez oosiatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „81ov. Naroda11 Enaflova nlloa it 5, I. nadstropje
Telelon stav. 34«
Dopise »prejema le podpisane ln zadostno traakovane Rokopisov ne vraža.
Posamezna Številka velia 1*20 K
Poštnina plačana v gotovini.
_L-JJ.
nikola Pašić in Suetozar Priblčeuic.
i.
^Nikola Pašić je velik mož zgo* idovine; velik je v jugoslovenski zgodovini, in ker je naša najnovej* ga zgodovina usodno zvezana z vso evropsko zgodovino, je velik v zgo; dovini sploh.
Tu in tam se mu očita, da ni* koli ni imel smisla za ujedinjenje
ifugoslovenstva, marveč da je mislil e na Srbe. Posebno odkar se je Pašičeva radikalna stranka zvezala 25 demokrati ter skupno z njimi na* ši državi dala ustavo, kopiči opozi* cialno klerikalno in zajedničarsko časopisje take očitke. Zagrebška »Slobodna Tribuna«, ki je sicer uni* tarska, a je ipak zadnji čas (pred sprejemom   ustave)   ostro pisala
5roti radikalsko * demokratski koa* ciji, je obelodanila dokumente, ki naj bi kazali, kako je Pašić ob pre* vratu nasprotoval ideologiji Jugo* slovenskega odbora.
Podrobnosti vsega tega mi ne moremo preiskovati; na vsak način bi trebalo še drugih »dokumentov« in bi bilo treba »zaslišati« tudi Pa= šiča; šele potem bi imeli soditi.
Dr. Laza Markovič, univ. prof. je priobčil v prilogi »Srbije« (po »Tribuni« ozir. po poročilu nekega dr. M. Logičeviča) sledeče podatke o PaŠičevi vnanji politiki tik pred vojno:
»Februarja 1914 je Pašič prosi! Rusijo pomoči za slučaj, da A v* stri j a Srbijo napade zaradi srbske nacionalne politike. In ob tej prilik ki je Pašić prepričaval carja, da so Srbi in Hrvati absolutno isti narod in da vsi Hrvati, tudi Starčevičanci. žele in pričakujejo ujedinjenje s Srbijo. O Slovencih pojasnjuje Pa* šić carju, da so isti narod kakor Srbi in Hrvati in da se razlikujejo edino po dialektu,, ki ga bodo sigur* no s časom opustili. In nato Pašić kot praktičen politik ocrtava carju politično in vojno situacijo, ki nas Stane, ko se vsi Srbi, Hrvati in Slo« venci ujedinijo v eno kraljevino.
Kako je Pašić deloval za naše ujedinjenje že pred vojno in kako je veroval v njega uresničenje, se
vidi tudi iz sledečega: Pooblaščen od kralja Petra, je Pašić v Petro* gradu zaprosil roko carjeve hčere za prestolonaslednika Aleksandra. In ob tej priliki je izjavil carju: »Vaše Veličanstvo, ako bi po božji milosti in Vaši dobroti velika kne* ginja postala zakonska družica na= šega prestolonaslednika, se nade* jam trdno, da bo kmalu carica vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev ter te bo njena slava in veličina širila na ves Balkan.«
Koliko izmed onih, ki sedaj tu* kaj med nami Pašiću očitajo samo* srbsko koncepcijo, je takrat mislilo na »carstvo Srbov, Hrvatov in Slo* vencev«? Koliko jih je med nami upalo, da pride do tega? L. 1912 so neki Slovenci v Pragi moje jugoslo* vanstvo označevali kot fantastič= nost; v Mariboru je profesor 1. 1914 spomladi moje jugoslovansko pre* davanje (t. j. predavanje o Jugoslo* vanstvu) smatral za blaznost; nekje drugje so gospodje zmajevali z gla5 vo, ko sem na nekem predavanju naglašal, da je naša edina rešitev »pogled skozi Beograd v svet«. Da* našnji »avtonomisri« so pisali o »ka> tastrofalnem« Slovanstvu, ali pa čutili moro nad našo javnostjo, ko je mladina prehajala v tabor jugo* slovanski. Kar nas je takrat mislilo o jugoslovanstvu, si ga želelo in vas nje verovalo, to je danes naše brez malo izjem demokratsko vsekakor pa unitarsko ter je Pašićem ustvar* jalo ustavo.
Kako je Pašić med vojno poj* movai Jugoslovanstvo, o tem bi mogel avtentično poročati pač tudi g. Ivan Hribar, ki se je leta 1914 s Pašićem vozil v Petrograd. A naši separatisti, avtonomisti itd. nimajo spričo svoje preteklosti in dana* šnjega mišljenja absolutno nikakr* šne pravice, očitati Pasiću samosrb* sko koncepcijo, pušice očitkov lete na nje same nazaj — če sploh ta* ko »streljanje« kaj pomeni, ker Pa* šić je velik, oni pa so majhni.
Dr. Fr. I.
Ile preffrauajfe!
Slovenci smo kulturen narod. O tem ni dvoma. Če je še kje kak* Sna zakrknjena duša, ki bi si upala ugovarjati, naj vzame zadnjo šte* vilko »Sporta«! Tam je na prvi stra* ni mladini namenjen članek, o ka« terem bi človek sodil da ga je na* \>isal najmanj kak — Anglež.
Pri čitanju tega članka mi je nehote prišlo na misel današnje slovensko kmečko dekle, ki stiska svoje debele noge v ozke lakaste čevlje, da ji kipi meso iž njih kakor dobro narasla potica iz modela; na glavo si natika klobuk z obligatno pentljo, ki ji binglja ob ušesu dol
po vratu. In zagledal sem v duhu še kmečkega fanta, ki brca žogo. — To bo par.
Kako prehaja posameznik v karikaturo, če obesi nase kar ne spada k njemu, isto se lahko zgodi z malim narodom, ki hoče posnemati velike a začenja zidati pri strehi mesto pri temeljih.
Dobra tretjina našega naroda je še izven naših državnih mej iz* ročena na milost in nemilost naših »kulturnih« sosedov, ki eksperimen* tirajo svojo »dvetisočletno kulturo« i na njegovi koži. Vse naše narodno* obrambne organizacije, ves vele* kulturni slovenski narod skupaj ne premore toliko, da bi izdajal na* rođno*obrambni list, bodisi še v tako skromni obliki, brez katerega je vsako uspešno narodno * obrambne delo nemogoče. Pač pa so se našli meceni, ki podpirajo list, drag lep list, ki se je postavil v inpozantno pozo na nekak mednarodni pijede* stal, s katerega gleda preko vse na* še narodne mizerije, preko vsega, kar nam je drago in sveto, preko ono malo naših narodnih tradicij, ki jih imamo tja — v Ameriko! In v tem smislu izdaja apel na mladino.
Ne smejem se kmečkemu de* kletu s klobukom in obligatno pent* ljo, naj si bo še tako smešno — kvečjemu ga po^iilujem. Ne obso* jam današnje mladine, ki v svoji kratkovidnosti vidi v brcanju žoge svoj ideal. Apeliram pa na one od* govorne faktorje, ki vidijo kam vse to vodi in ne ganejo z mezincem'.
Šport je danes po mojem mne* nju pri nas še stvar posameznika, ki misli, da je že vsemu dorasel, že vse preživel in ki si pač lahko do* voli — šport. Toda naši mladini je potrebno pred športom marsičesa drugega! Zato se mi zdi greh odva* jati mladino od drugih institucij, ki skrbe ravno tako za vzgojo telesa, če ne bolje, kakor nogometni šport, ki je ravnokar v modi, ki skrbe pa obenem tudi za duševno vzgojo, katere je naša mladina potrebnej* ša kakor telesne.
Imamo svoje Sokolstvo, edino, kar je res naše in s čimer se lahko pokažemo pred vsem svetomL — Naj se tu izboljša, če je kaj poman* kljivega, a naj se kratkomalo ne zavrže tega, kar je sad neumornega truda, večkrat vsega življenja naših najboljših mož.
Mladina se je zagledala tja čez lužo — v amerikanski šport; toda mladina ne pomisli, da so Ameri* kanci in veliki narodi sploh predno so se lotili športa, imeli še vse kaj
drugega, o čemer se nam niti ne sanja.
Voditeljem Sokol, morajo pač biti jasne dalekosežne posledice ta; kih apelov na mladino. Vsak, ki pošteno misli, je dolžan storiti vse, kar je v njegovi moči, da to preti* rano gibanje paralizira.
Govorimo jasno: internacijo* nalni šport je luksus, ki si ga privo* šči lahko le narod, ki uživa popol*
no svobodo, z eno besedo, ki ima vset^a drugega v izobilju. Pri takem malem narodu kakor smo mi in ka* terena dobra tretjina ječi še v su* ženjstvu. je šport le stvar posamez* nika. Skrajna lahkomiselnost je najmileiši označba za dejanje one? ga, ki skuša uvesti tak mednarodni šport v širše plasti ljudstva na ško* do Sokoistva in kulturnih institucij!
Primorka.
Zapeljan
Haicisie^ spregleduje.
»Nova Doba« piše: Proti >>skraj no nazadnjaški« naši ustavi so pred sprejetjem klerikalni in z njimi združeni hrvatski separatistični H* sti streljali z največjimi topovi. Se* daj je sprejeta in uzakonjena — in svetovno časopisje jo pozdravlja kot eno najmodernejših ustav sveta
Kaj sedaj? Kje najdemo sedaj predmet za hujskanje, so se nekaj časa v zadregi spraševale stranke takozvane opozicije. Pa kaj pomeni za klerikalca in hrvatskega frankov* ca in radičevca zadrega? Zakaj neki so pa tu Srbi, proti katerim je bilo vendar naše ljudstvo skozi to* liko desetletij hujskano? V našem ljudstvu še živi to staro privzgojeno sovraštvo — treba Ca ohraniti sve* že. In poglejti si danes klerikalno in njemu sorodno časopisje: hujska* nje proti Srbom in ž njimi proti edinstveni državi je bolj ko kedaj na dnevnem redu.
Skrajni čas je, da nehajo s po* litiko negacije in da pričnemo vsi s pozitivnim delom. Negativistična kampanja proti državi ne uspeva več. Narod je sit izmišljenih poša* sti, sit tudi že protidržavnega rova* nja. Najboljši dokaz zato je n. pr dejstvo, o katerem poroča te dni zagrebška »Rijeć«, da je v veliki zagrebški županiji, kjer je nad 60C tisoč prebivalcev, samih Hrvatov, vkljub temu, da je baš ta županija
močno pod vplivom radičevske go« nje, koncem prvega polletja bil po* polnoma vplačan ves državni davek in še od zaostanka od la^^kega leta v znesku 6 milijonov kron polovica, t. j. 3 milijone kron. — Narod mi* sli trezneje in pametneje nego mar* sikatera gospoda in spoznava, da je blagostanje in napredek države in naroda odvisen od reda in dela
Še o drugem značilnem dogod* ku poroča isti list. Iz okraja Sv. Ivan Zelina, kjer so bili lani težki, krvavi upori od radičevcev nahujskanih kmetov, ki se še sedaj obravnavajo pred zagrebškim sodiščem, je pri* šlo pred nekaj dnevi — na veliko zadovoljstvo vseh pravih rodolju* bov! — k vojaškim naborom 98 od» stotkov vseh pozvanih. Po naboru je srbski polkovnik počastil kakih 30 vaških zaupnikov pri naborih in iz ust teh kmetov so se čule drago* cene tople in čustvene besede. Neki »republikanec« se je v svojem po* z d ravnem govoru sam pritoževal zoper hujskanje naroda proti Srbi* jancem in dejal med drugimi da ta* ko svobodno ni smel v Avstriji go* voriti niti pred kapralom, kakor govori tu pred polkovnikom.
Da, narod se trezni in prihaja do pravilnega spoznanja — in tega procesa ne bo zadržalo klerikalno hujskanje ne na shodih in ne v listih.
Političsie Bssff,
— Konferenca demokratske stranke v Zagrebu. Dne 17. t. m. se je vršila v predsedništvu hrvatsko - slavonsko zemaljske vlade konferenca, ki so ji prisostvovali minister za notranje stvari Svetozar Pribičević, pokrajinski namestnik Juraj Demetrović, poverjenik za notranfe stvari dr. Teodor Bošnjak ter vsi veliki župani. Na konferenci se jo vsestransko razpravljalo o položaju v Hrvatski in Slavoniji ter se jo ugotovilo znaten napredek v ureditvi razmer po sprejetju ustave. Obenem so so določilo tudi smeri v nadaljnjem dolu na polju notranjo upravo v Hrvatski in Slavoniji.
= Zaprisega novih mini nov. Beograd, 18. jolia. a današnji §6ji ministrskega sveta je bila pod predsedstvom g. Nikole Pašića najprejo svečana zaprisega ministrstva vojne in mornarico generala Ž očevica, kakor tudi ministra saobraćaja g. Uzunovića. Prisega jo bila izvršena v prisotnosti relokupne vlade, vršeče sedaj kraljevo oblnst.
= Zakonodajni odbor. Beograd, 18. julija. Seja zakonodajnega odbora fo določena na prvega avgusta.
— Ukaz o imenovania dalmatinskega kraljevega namesitnikn. Beograd, 13. julija. Danes je ministrski svet z ukar zom razrešil dolžnosti dr. Delnico kot
Alfonz Daudet: 32
Tartarin na planinah
Roman. Prevel dr. Ivo Šorli.
— Vprašajte ga vendar, ali ni tod okrog kake gostilne! je rekel predsednik Excourba* niesu. Ta se je bil namreč z velikanskim na* vdušenjem, a samo drobnim besednjakom v žepu ponudil odposlanstvu, da mu bo v nem* škem delu Švice za tolmača. Toda še preden je vzel iz žepa svoje bukve, se je oglasil v izvrstni francoščini trobentar sam:
— Gostilna, gospoda? Pa da — »Zvesta divja koza« je čisto blizu. Če dovolite, vas poljem jaz tja.
In spotoma jim je povedal, da je bival v Parizu, in sicer kot postrešček na voglu Vi* vienske ulice.
Ob ogromni omleti s krompirjem se je taraskonskim odposlancem kmalu vrnilo ljubo zdravje in tudi dobra volja, ki je južnja* kom prav tako potrebna, kakor njih žarko solnce. Junaško so jedli, krepko zalivali, in vrstila se je napitnica za napitnico na pred* sednika in njegove nove čine. Tudi trobentar. ki so mu v nekem kotu privoščili malo pri* grizka, je sedel z njimi v isti sobi, in Tarta* rin, ki mu ime gostilne kar ni dalo miru, ga je zdaj zaprašal:
— Tu imate torej tudi še divje koze? Mi* slil sem, da v Švici ni nobene več:
Mož je pomežiknil:
— Mnogo jih res ni... toda, če prav že* lite, bi vam kakšno morda le spravili pred
oči,
— Pred puško bi mu jo bilo treba spra* viti, ve! je vzkliknil Poscalon Naš predsednik ni ustrelil še nikoli mimo!
Vraga, da nisem vzel svoje karabinke s seboj! je vzkliknil Tartarin.
— Počakajte no malo; morda se zmenimo z gospodarjem!
Gospodar je bil svoj Čas sani lovec, pa je bil zdaj takoj pripravljen, ne samo da da go« s tu smodnik in svoje šibre, ampak tudi, da ga osebno popelje na najboljše čakališče.
— Naprej, šu! je zaklical Tartarin, ko se je bil naposled vdal prigovarjanju svojih pla* nincev, oni pa so bili vsi srečni, da se bo njih vodja lahko izkazal. Naposled gre le za ne* znatno zakasnitev, in Jungfraui gotovo ne bo nič! hudega, če malo počaka.
Ko so stopili od zadnje strani iz hiše, jim je bilo treba odpreti samo še leso iz sadovnjaka — nič večjega od vrta kakega postaj* nega načelnika — pa so bili že sredi razkla* nega ter z jelovjem in trnjem obraščenega gorovja.
Gostilničar je hitel naprej. Ko so ga Ta* raseonci spet zagledali, je bil že zelo visoko nad njimi, Mahal jc 2 rokami in zdiral kame«
nje z očividnim namenom, da splaŠi divjaci* no. No, stalo jih je dovolj truda, predno so ga dohiteli po teh grapavih in trdih čereh.
— Oštja! je zastokal Bravida.
— Orpo! zahropel Excourbanies.
— Bi bil kmalu re*e*ekel — je meketa je dodal pohlevni Pascalon.
Toda že jim je dal vodnik odločen znak. naj molče in mirujejo.
— Pod orožjem se ne govori! je pritrdil Tartarin z ostrostjo, ki jo je upošteval vsak, čeprav je bil oborožen samo on. Stali so k a* kor kipi in si še dihati niso upali več. Naen* krat je zakričal Pascalon:
— Čo, čo! — divja koza!
Komaj sto metrov nad seboj so zagle* dali dvoje ravnih rogov, svetlorjavo kožo ter štiri tanke noge, združene prav na robu neke skale. Lepa žival se je odbijala od svetlega ozadja, kakor da je napravljena iz lesa, ter je gledala brez vsega strahu. — Hladnokrvno in kakor že tisočkrat v svojem življenju, je Tartarin pomeril ter hotel baš izprožiti, ko je koza izginila.
— Tega ste vi krivi! je rekel komandant Pascalonu. Zakaj ste zažvižgali in jo s tem preplašili?!
— Jaz zažvižgal? Jaz?
— Potem pa Spiridijon!
— Niti v sanjah ne!
In vendar so vsi slišali oster, dolg žvižg! No, Ig jc yss pomiril predsednik, ki jim ic
razložil, da divja koza, čim zapazi v bližini sovražnika, spusti tenek brlizg iz nosnic. Ta vražji Tartarin je poznal skozi in skozi tudi ta lov, kakor je poznal vse druge!
Na vodnikov poziv so se odpravili spet dalje. Toda strmina je bila vedno hujša, ska* lovje vedno bolj navpično, brezdna na desnf in na levi.
Tartarin je bil povsod prvi, a se je ne* prestano obračal, da pomaga odposlancem. Podajal jim je zdaj roko, zdaj svojo karabin* ko. »Roko prosim, roko, če vam je mogoče!« je prosil vrli Bravida, ki ni imel rad opravka z nabasanim orožjem.
Tu je dal vodnik novo znamenje, in spet so se vsi ustavili, spet vsi čakali, kaj bo.
— Jaz sem začutil kapljo! — je ves nemi: ren zamrmral komandant. Istočasno je zagr» mel grom in močneje od groma glas Excour* baniesov: »Pozor, Tartarin!«
Čisto blizu se je spet prikazala divja koza in skočila liki zlat utrinek Čez prepad — pre* hitro, da bi bil mogel Tartarin še pomeriti, a vendar ne dovolj, da ne bi bili začuli dol* gega brlizga iz njenih nosnic .
— Pa te vendar še dobim, vražja rejč! je vzkliknil predsednik. Toda odposlanci so ugovarjali. Naenkrat jih je zagrnila gosta topla megla, ki je dišala po žveplu. Seveda so v hipu pozabili ves spor in plaho so se začeli spet klicali in iskati, - -
9 stran
»SLOVENSKI NAROD-, dne 20. julija 1921.
53
predsednika dalmatinske pokrajinske vlade. Obenem je bil z ukazom imenovan za kraljevega namestnika Dalmacijo g. dr. Metličić. dosedaj član stola sedmorice oddelek R v Zagreba za biv-so avstrijsko pokrajine.
rs Premostitve uradni Š tva. Beograd, 18. julija. Pred svojim odhodom T Zagreb in na Primorjo je minister za notranje stvari podpisal večji ukaz, Id vsebuje tudi mnoge premestitve u radništva.
=c Posvetovanja v MariansOdh Lažnih. Madžarski korespondenčni urad javlja: Več inozemskih listov na Češkem je priobčilo vesti, da so jo povodom posvetovanj v Marianskih Lažnih razpravljalo o povratku Habsburžanov. Tomu nasproti se more na podstavi uradnih informacij ugotoviti, da se ob tej priliki nikakor ni govorilo o vprašanju glede kralja.
3= Demokratke in komunisti. Mltro-viška »Srbija« je prinesla članek >Malo obračuna«, v katerem se trdi, da so de-mokratje dajali poruho komunistom, jih ščitili in reševali iz Ječ. Ko je bil sestavljen prvi Dovidovicev demokratski kabinet, so ležali po ječah v Osjeku in Novem Sadu začetniki komunistične zarote, iz katere se je kot nadaljni razvoj izcimil poslednii atentat na regenta. Da jo bilo mogoče s socijalnimi demokrati stvoriti večino, so demokrat je pohodili zakone ter so izpustili iz ječe komuniste Lustiga, Fišerja i. dr., ker so to zahtevali socijalni demokratje. >Srbijac piše: >Če bi tega ne bili storili, če bi bili takratni zarotniki obso-
Sol, bi poslednjega atentata ne bilo. ker bilo kolo, iz katerega jo ponikla i ona Lasti? - Fišerjeva zarota i ta atentat bilo razbito«. — A demokratje so hoteli komunistom enkrat celo pomagati pri razrušen ju države. To je bilo 4. aprila m. 1., ko so komunisti pripravljali atentat na državo. Tega dne |e komunistična akademska mladina skupno z demokratsko mladino sklicala narodno skupščino na Kalimegdanu. Po skupščini so se začele demonstracije protidržavnoga in proti dinastičnega značaja. Toda po zaslugi takrerneea ministra notranjih del g. Stojana Proti-Ca je policija prehitela peklenski načrt in — država je bila rešena. Beogradski časopisi pa so poročali, kako fe bilo vi-jjeti g. Svetozarja Pribičevića hoditi za 'demonstranti in se škodoželjno smejati! Policijska preiskava je dognala, piše >Srbija<, da so komunisti tesra dne pripravljali prevrat, a demokratje so jih t tem podpirali. G. Stojana Protića pa Je demokratsko časopisje imenovalo kr-jnavega reakcionarca za to. ker je dr-
Sro resili To sta dva dokaza zakon-e zveze med demokrati in komunisti. ^V>da jo šo drugih dokazov. N. pr. Ko so lani komunisti pripravljali prevrat ,T 3araieva> Jih je ukrotil komandant, fOTvoda Steva Stepanovic\ Za nagrado te bil kaznovan! Kaznovali so ga demokratje zopet na zahtevo eocijalietov. G. Stepanović je bil premeščen iz Sarajeva, a ogorčeni stari vojvoda je zahteval vpokojitev. To so dokazane, nepobitne činjenice. Tako piše >S r b i j a«. Beogradski >Balkan< pa dokazuje, da Je demokrate zvezal s komunisti Svetozar Pribicević ter navaja obŠir-inefe ravno isto, kar trdi >grbijac. >Bal-kan« piše, da je bil pred novosadskim sodiščem že pred leti aretirani komunist Kovačević silno predrzen, ker mu je zavezništvo z demokrati jamčilo osvobojenje. In res je bil osvobojen brez sodbe; a danes je isti Kovačević znova ■> ječi zaradi zarote! Svetozar Pribiče-vić jo vedno ščitil komuniste, piše »Balkan« in zaključuje: >Mi se bojimo in ponovno vprašamo: smo li tak človek v takih razmerah vršiti službo ministra notranjih del?« — Svetozar 'Pribičević ima danes celo dve ministrstvi. Pomislimo! In on je pomagač zarotnikov! Če človek v6e to čita. si mo-Ta misliti le eno: strašna vročina je zmešala možgane gotovim srbskim časnikarjem. Blaznost je namreč celo slepoto OČi vi dn a.
== Mednarodni ženski kongres za mir te svobodo. Te dni je zboroval na Dunaju kongres mednarodne ženske fige. V včerajšnji sklepni seji se je razpravljalo o vprašanju samoodločbe in i>ravic manjšin. Smrekarjeva (Jugoslavija) je zahtevala ustanovitev mednarodne komisije za izvedbo plebiscitov, revizijo vseh pogodb, ki ne odgovarjajo principu samoodločbe, ter izvedbo gadstrankarskega plebiscita v vseh deželah, ki so bile po mirovnih pogodbah priklopljene drugim državam. Predlog Daugaardijeve (Dansko), naj se vsako leto vrši »dan miru«, in sicer dne 28. aprila, na katerem se je v Haagu prvič sestala ženska liga ter predlog Perle-njeve (Nemčija), naj se dohodki dela vseh delajočlh ljudi, torej tudi meščanskih, v soboto pred tem dnevom določijo za svrhe propagande, se odstopita ftaancnenra komiteju. Nato so se med arngim ob splošnem odobravanju zborovanja soglasno sprejele resolucije. Do katerih se deželam* drugih držav ne smejo uporabljan za vojaške akcije, nadalje da je glavna naloga lige, dose-18 revizijo mirovnih pogodb in da se od *vlad antante zahteva takojšnje ukinjene novih sankcij.
s Italijanska »odločnost«. Rimsko časopisje poroča, da je ministrski svet sklenil z oziram na pogajanja z Jugoslavijo o rapallski pogodbi (?) da ne sme Italija popustiti v nobenem zanjo eksistenčnem vprašanju. — Ako je ta vest točna, potem je nerazumljivo, kakšne vrste pogajanja o rapallski pogodbi se vršijo oziroma so se najbrž že vršila med našo in italijansko vlado. Rapall-zka pogodba je, žal, pravomoćna tako z* nas, kakor za Italijane.
Telefonska In brzojavna poročila.
ITALIJANI IN NAŠE MEJE.
—d Bakar, 18. julija. Iz Kastav-ščine poročajo, da Italijani kljub temu, da so meje komisijonelno določene, nikakor ne spoštujejo naših državnih mej. V našo škodo so celo popolnoma svojevoljno pomaknili to mejo na naše ozemlje, ki nam Je bilo dodeljeno po rapallski pogodbi. V okolici Studene je bila urejena začasna meja, toda danes so se Italijani pomaknili za 1 km naprej in nastanili že na našem ozemlju. Nepričakovano daleč so prišli na našem ozemlju pri cesti Klana-Marčeljl v smeri proti izviru Rečine. Dogovorjena rapallska državna meja bi morala omenjeno cesto presekati na točki, ki se zove Zidovlje, medtem ko so se italijanske straže skupno z napisi in mejnimi tablicami nastanile pod koto 514. Enako v smeri Klane, kjer se je italijanska straža namestila na našem ozemlju in se sedaj nahaja v kapelici sv. Mihovila. In tako se na več mestih opaža, da so italijanske oblasti premestile mejno črto za 1 km v notranjost našega ozemlja. Deloma gre dogovorjena meja v smeri bivše hrvatsko-istrske meje, danes pa se italijanska straža nahaja komaj 1 km nad izvirom Rečine, tako da je globoko prodrla v naše ozemlje. Kako nekorektno so postopale italijanske oblasti, se kaže še v drugem ožini. Italijanske straže stalno prestavljajo stebre in napisne plošče, ki so postavljene sporazumno s komisijo za razmejitev. Vsa ta prestavljanja so se zgodila v našo škodo. Toda ne samo, da se samovoljno prestavljajo ti napisi, te dni so se zgodile še veliko večje nekorektnosti. Vse dosedanje napise »Confine provisorio Italia — Ju-goslavia« so prestavljali po svoji volji, toda te dni so italijanski vojaki privlekli voz novih tablic, odstranili na vsej črti stare tablice m postavili mesto njih nove z napisom »Confine Italia - Jugoslavia«. S tem so baje diktirali samovoljno v našo škodo potegnjeno mejno črto za definitivno. Nekega dne je hotela italijanska straža svoje mejne tablice nadomestiti celo v samem selu Studeno, kjer pa se je temu uprl naš finančni stražnik, ki je zagrozil, da bo streljal na italijanske vojake, ako ne prenehajo z nadaljevanjem nasilja. Povrh vseg tega prizadevajo italijanski vojaki našemu ljudstvu veliko škodo, ker italijanska straža na cesti pri Studeni ne dovoljuje gnati kmetom živine na pašo, ki so jo sedaj samovoljno okupirali. Italijanska straža tudi ne pusti kmetov k poljskemu delu preko njihove meje, vsled česar je njihova eksistenca ogrožena, dasiravno se njihove njij v nahajajo na ozemlju, ki je nam dodeljeno. Ljudstvo, ki je že veliko trpelo pod prejšnjo okupacijo, je ogorčeno radi tega nasilja.
PRIHOD ANGLEŠKEGA «BRO« DOVJA V BEOGRAD.
— Beograd, 18. julija. Jutri ob 11. dopoldne pride v Beograd po Donavi angleško brodovje, ki plove od Galaca do Dunaja. Beograd sprejmJe brodovje z vso slovesno* stjo. Brodovje pozdravijo zastop* niki komande mesta in generalni štab. Angležem na čast priredi Be« ograd svečanosti Angleži ostanejo v mestu dva dni. Pri odhodu jim priredi minister vojne in mornari« oe banket.
PARATOS ZA MIŠIĆEM.
— d Beograd, 18. julija. Danes ob 9. dop. se je vršil v vaznesenjskl cerkvi šestmesečni parastos za pokojnim vojvodo Mišičem. Para* tosu so prisostovali poleg drugih tu* di nekateri člani vlade, ministrske* ga predsednika Nikole Pašiča pa je zastopal načelnik njegovega kabi« neta, Popovič.
VOJAŠKA KONVENCIJA S ČEŠKOSLOVAŠKO.
— d Berlin, 18. julija. Kakor
EoroČajo »Narodni Listv« je dospe« l danes semkaj jugoslovenska vo« jaška misija, da ukrene vse potreb* no glede češkoslovaško • jugoslo* venske vojaške konvencije.
CIKLON V RUSIJL
— d Moskva, 18. julija. Cik* Ion je razdejal mesto TaŠkent delo« ma, več krajev v okolici pa popolnoma. Skoda in beda prizadetega prebivalstva sta nepopisni Položaj so izkoristili temni življi da so plenili vendar pa so komunisti odločno nastopili proti njim.
KINO ZA KATOLIČANSTVO.
— d Nauen, 18. julija Kakor po* ročaj o listi, namerava bivši državni finančni minister Erzberger Osnova« ti svetovno katoliško filmsko orga« nizacijo, ki bi imela nalogo proiz« Tajati filme, Id hi propagirali kaso« Uftkfi idaifli
USTAŠKO GIBANJE MED MIRIDITL
— Beograd, 18. julija. Ministr* ski svet je na svoji današnji seji najprvo razpravljal o obsežnem ustaškem gibanju med Miriditi v Albaniji ki ogroža nase tamošnje obmejne kraje. Izdane so potrebne nujne odredbe, da se obvarujejo naše meje pred organiziranimi miri* ditskimi vpadi v naše obmejne kraje.
— d Beograd, 18. julija. Grški list »Katimerini« poroča iz Rima: Z ozirora na pisanje »Epoche« je poslednje dni izbruhnila v Albaniji usta j a Miriditov, ki zahtevajo zase neodvisnost. Tiranska vlada je odposlala radi tega oddelek orožni* kov, ki je napadel ustaše. Došlo je do krvavega spopada. Po isti vesti so se Srbi okoristili s to priliko ter so nastopili s severa in okupirali Palmati v bližini Skadra. Podobna separatistična gibanja so nastala tu* di v drugih delih Albanije. List pri* naša neosnovano vest, po kateri je bil z grških ladij, ki so jih zasedli Turki, izkrcan v Valoni oddelek tuške vojske. S tem v zvezi se izjavlja službeno, da grška vlada še ni dobila potrdila vesti o nastopu tur* ške vojske v Albaniji.
POTEK PREISKAVE PROTI ATENTATORJEM.
— Beograd, 18. julija. Preiskovalni sodnik je tekom današnjega dneva zasliševal aretiranega Frana Bukovenskega, uradnika novosadske bolnice. Bukovenski je soudeležbo odločno zanikal in izjavil, da že od 20. oktobra lanskega leta ni več član komiunitične organizacije in da ni vedel za atentat. Njega obtožuje soudeležbe Mojzes. Jutri bosta konfrontirala. Dalje je bil zaslišan aretirani Josip Zidar, sluga novosadske bolnice, ki vsako soudeležbo popolnoma zanika.
FRANC. MIN. PREDSEDNIK V PRAGO.
— d Berlin 18. julija ■ »Deu* tsehe Allgemeine Zeitung« javlja iz Pariza: Nameravano potovanje francoskega min. predsednika v Prago se najlepše pripravlja. V mi* nistrstvu zunanjih poslov vršeči se razgovori napravljajo vtis, da gre za sklep politične in gospodarske pogodbe s Češkoslovaško, in sicer na isti podlagi, ha kateri so bile sklenjene francosko*poljske pogod* be. S francoske strani se francosko* poljske pogodbe ne smatrajo za zadostno varstvo v Vzhodni Evropi, radi česar bo treba skleniti ras zen s Češkoslovaško pogodbe tudi z nekaterimi drugimi državama. V Pragi menijo, da bodo mogle biti pogodbe ob pose tu min. predsednika Brianda v Pragi že podpisane.
RAZOR02ITVENA KONFERENCA.
— d Pariz, 17. julija. Komisija za razorožitev je določila delovni program za tri podkomisije, ki pričnejo jutri s svojim delom. Komisija bo pričetkom septembra v Ženevi proučila izid posvetovanj teh podkomisij. Na koncu seje ie Vi* viani časrJtal komisiji k dosedanjim izidom, ki kaže, da bo komisija srečno rešila nalogo, poverjeno ji od zveze narodov.
— d Pariz, 17. jul. Podkomi* si jam, ki jih je sestavila komisija za razorožitev, se bodo stavila na* topna vprašanja v proučevanje in poročanje: Prva podkomisija: 1. Zasebno izdelovanje municije in vojnega materijala; 2. promet z orožjem in municijo; 3. ustanovi* tev mednarodnega kontrolnega urada za promet z orožjem. Druga podkomisija: 1. Kontrolna pravica za razorožitev premaganih dežel; 2. medsebojna kontrola, in sicer ali z izmenjavo izjav med državami, ki so zastopane v razorožitveni komisiji ali z medsebojnim proučevanjem izjav, ki so predvidene v paktu. Tretja podkomisija: 1. Sedanje vojaške sile in predvojne vojaške sile posameznih držav; 2. sedanja financielna bremena in predvojna financielna bremena, ki izvirajo iz oboroževanja posameznih držav, in 3. odredbe, s katerimi bi se ugotovili izdatki za oboroževanje po objavljenih vojaških proračunih posameznih držav. Ta komi* sija se sestane jutri.
— d Pariz, 18. julija, General Weygand Je izjavil v interviewu da je namen po predsedniku Har« dingu sklicane konference prej ta. da se redijo vprašanja, ki se tičejo Tihega oceana, kakor da bi se do« ločil splošen načrt za razorožitev. Francija ne bo nikoli pričela z razorožitvijo, preden Nemčija ne bo popolnoma razorožena. Bivši sovražniki Francije so trdno odločeni na revanšo, ko se bo posrečilo od« ptavtt* aav^smiko kootroto
Iz naSe hralleulne.
— Pred stavko zagrebških tipo-grafov. Zagreb, 18. Julija. Vsled pasivne reslstence tukajšnjih stavcev so današnji listi izšli z veliko zakasnitvijo 5 do 6 ur. »Novosti« sploh niso mogle iziti.
— Nove   stavbe v Beogradu.
V Beogradu je izdanih okoli 1300 gradbenih dovoljenj ter so se osnovala številna gradbena društva. Med večjimi stavbami so: Akademija nauka, Izvozna banka, Hrvat* ska štedionica, vseiičiliška knjižni; ca, palača justičnega ministrstva hotel na Topčiderskem Vencu, pa lača dnevnika »Politika«, palača Jugoslovenske banke.
— Dalmatinski dijaki na pote« vanju. Dijaki trgovske akademije v Splitu nastopijo te dni potovanje po vsej naši kraljevini.
neodreSsna dotito-
— -clske zahteve. Poslanec Šček piše v »Edinosti« o šolskUi zahtevah: Mi zahtevamo realno-kla-sično siovensko gimnazijo v Gorici v Trstu, realko v Idriji, realno.klasično hrvatsko gimnazijo v Pazinu slovensko moško in žensko učitelji; šče v Gorici, hrvatski učiteljišči v Pazinu in Voloskem, trgovske in obrtne šole v Trstu, Gorici, Pazinu in pomorsko strojno šolo v Lovra. nu. Italijanski jezik se ima gojiti v toliki meri na teh šolah, da ga bo vsak absolviranec popolnoma obvladal v pismu in govoru. Glede visokošolskih študij se glasi naša za* hteva: Reciprociteta med italijanskimi in jugoslovenskimi vseučilišči! Stolice za slavistiko na italijanskih vseučiliščih. Po priznani reciprociteti ne kaže našim akademikom študirati izključno v Jugoslavi* ji, kakor tudi ne v Italiji Italijanski visokošolski Študij zaostaja za inostranskim. V Rimu se povdarja študij v inozemstvu. Cilj slovanskih dijakov na Primorskem mora biti: V vsakem oziru prekašati italijan= ske tovariše. To bi izdalo in inponi* ralo.
— Ljudska slavnost za Istro v Kastvu je uspela izredno lepo. Na* branih je doslej nad 121.000 K. Ju, gosloveni, spomnite se svojih 600 tisoč zasužnjenih bratovi Spomni* te se njihovega trpljenja, njihove požrtvovalnosti ne pustite, da bi izgubili vero v vaše sočutje in vašo pomoč, krepite jih, dajte majhen dar, da jim zgradimlo zopet popaljene krove. Darove pošljite »Istarski Vili« v Kastvu!
— Sola Glasbene Matice v Trstu, šola se je morala boriti v preteklem šolskem letu z ogromnimi težavami. Brez strehe, brez učnih pomočkov je morala nadaljevati svoje izobraževalno delo. Toliko večji pa je ponos na uspeh. Okoli 200 učencev je obiskovalo pouk v klavirju, vijolini, solopetju in glasbeni teoriji, šola je priredila ob zaključku v Narodnem domu pri Sv Ivanu glasbeni večer, ki je uspel izborno.
— »Sokol« v Cerknem je priredil v nedeljo v Logu javno telo* vadbo. Na vsporedu je bil nastop članov s prostimi vajami, orodna telovadb a (bradlja, drog), skupine.
UstavaKralfeuine SrbDU Hroafoo In Slovencev.
ODDELEK VTL Narodna skupščina-Člen 69.
Narodno skupščino tvorijo posland, ki jih Izvoli narod svobodno s splošnim, enakim, neposrednim In tajnim glasovanjem, s predstavništvom manjšin. Na vsakih 40.000 prebivalcev se Izvoli enega poslanca Ako znaša Število prebivalcev   v kaki volilni
edroid nad 25.000, se Izvoli tudi za ta ostanek enega poslanca- Narodna skupščina se voli na Štiri leta. Podrobnejše odredbe o volitvah se predpišejo z zakonom.
Člen 70.
Volilno pravico ima vsak državljan po rojstvu ali prirojenstvu. ako Je dopolnil 21. leto. Oficirji, aktivni in neaktivni, kakor tudi podnficirji in vojaki pod zastavo ne morejo izvrševati volilne pravice in tudi ne biti izvoljeni. Glede ženske volilne pravice odloči zakon.
Člen 71.
Volilno pravico izgubi začasno: 1. kdor je obsojen v zapor, dokler se ne povrne v pravo; 2. kdor je obsojen na izgubo državljanske časti za čas, dokler traja ta kazen; 3. kdor je v konkurzu in 4. kdor je pod skrbstvom.
Clcn 72.
Za poslanca v narodni skupščini more biti izvoljen samo oni, ki ima volilno pravico, brez ozira na to. aH je vpisan v volilni imenik. Od vsakega poslanca se zahtevajo ti poboji: 1. da je po rojstvu aH prirojenstvu državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prirojeni dr?av!jan ako ni srbjko-hrvatsko-slovenske narodnosti, mora MvutJ v kraljevini najmani 10 let, računajoč od dneva prirojenstva: 2. da je dovršil 30 let In 3. da govori In piše v narodnem jeziku. Narodni poslane! ne morejo biti v istem času državni liierantl ali državni podjetnild.
Člen 73.
Policijski, finančni in šumarski uradniki kakor tudi uradniki agrarne reforme, ne morejo kandidirati, razven ako »o to nehali leto dni pred razpisom volitev. OstaJi uradniki, ki vrše javno oblast, ne morejo kandidirati v volilnem okrožju svoje teritorijalne pristojnosti. Uradniki, ki so izvoljeni za narodne poslance, se stavijo na razpoloženje za čas. dokler traja mandat Ministri, aktiv« nI ln na razpoloženju, ter profesorji na vseučiliščih morejo kandidirati ln ako so izvoljeni, obdrže svoje mesto.
Člen 74.
Vsak narodni poslanec predstavlja ves narod In ne samo onih, ki so ga Izvolili. Volllci ne morejo dajati m narodni poslancj ne morejo sprejemati zapovednih ln obveznih navodil. Vsi narodni poslanci polože prisego, da bodo ustavo verno čuvali.
Člen 75.
Narodna skupščina se sestaja v pre-stolnem mestu Beogradu na redno zasedanje vsako leto dne 20. oktobra, ako ni bila poprej s kraljevim ukazom sklicana na Izredno zasedanje. Ako Je v slučaju vojne prestolnica premeščena, se sestane skupščina v mestu začasne prestolnice. Redno zasedanje se ne more zaključiti, dokler ni rešen državni proračun. Za čaj vojne Je narodna skupščina stalno zbrana, razvefl ako sama drugače odloči.
Cleo 76.
Narodna skupščina pregleda sama pooblastila tvojih članov in odločuje o njih, Narodna skupščina predpisuje sebi poslovnik.
Člen 77.
Narodna skupščina izvoli za vsako zasedanje Iz svoje sredine svoje časni štvo. (biro),
Člen 7S.
Zakonske predloge podaja PO kraljevem pooblasčenju ministrski svet ail posamezni ministri. Pravica podajanja zakonskih predlogov pripada vsakemu članu narodna* skupščine.
Člen 80.
Zakone razglaša kralj z ukazom, Id vsebuje tudi sam zakon, »prejet od naro<i-ne skupščine. Ukaz sorod pišejo vsi ministri Pravosodni minister stavi nanj državni pečat ln preskrbi objavo zakonov v »Službenih No vin ah«. Zakon stopi v obvezno veljavo 15 dni po objavi v »Službenih No-vtnah«, ako sam zakon drugače ne odloči, Računa se dan objave v »Službenih Novinari*,
Člen 81.
Narodna skupščina trna pravico lil Veti kaleor tucfl preiskave v volilnih bi čMsto administrativnih vprašanjih.
Člen 82.
Vsalc Slan narodne skupščine Ima pravico staviti ministrom vprašanja in Interpelacije. Ministri so dolžni dajati nanja odgovore tekom istega zasedanja in ter kom časa, ki ga odredi poslovnik.
Lfublianski veliki semeni
prelolenl na 12. septembra I9ZL
Radi stavke mizarskih delavcev so se gradbena dela za Ljubljanski veliki semenj zavlekla v toliko, da ni gotovo, ali bi mogla biti gotova do prvotno določenega časa. Zaradi te nepredvidene zapreke, ki ima značaj višje sile, je bil glavni odbor prisiljen preložiti semenj na čas od 3. do 12. septembra 1921. Izvršitev vseh velikih del na sejmišču je, tudi ako bi stavka trajala delje časa, sedaj zagotovljena. Obenem je s preložitvijo ustreženo mnogobrojnim Željam tako iz krogov razstavi tel je v, kakor kupujočega občinstva, da naj se semenj preloži na klima ti čno ugodnejši čas v septembru. Radi podaljšanja roka bo tudi mogoče postaviti one zgradbe ln paviljone, ki bi se sicer letos radi prekratkega časa ne mogli postaviti. Veliki semenj radi tega le pridobi in obeta postati sijajna prireditev.
K razstavi je priglasilo svoje izdelke jako veliko Število industrijskih in ohrtnih podjetij tsA m qa3 državi
zastopanih strok, ki bodo na semnju razdeljene v posamezne skirpine, oziroma oddelke. Blago, ki se ne izdeluje v naši državi, bo razstavljeno v bogati izberi v trgovinskem oddelku, kjer iztožijo trgovci-grosisti in jugoslovensld zastopniki inozemskih tvrdk. Kupcem bo torej dana dobra in lahka prilika, kriti svoje potrebščine po ugodnih cenah. Samo ob sebi je umevno, da bo poskrbljeno za številne zabavne prireditve, da bo bivanje v našem mestu vsem posetnikom semnja Čim prijetnejše. Legitimacije za poset velikega semnja se začno v kratkem prodajati po zastopnikih Ljubljanskega velikega semnja v vseh večjih mestih naše državo. Legitimacije upravičujejo za polovično voznino na vseh železnicah naše države. Ob nakupu legitimaciiJ se bodo sprejemala tudi naročila na stanovanja ter se bodo pravočasnim naročnikom stanovanja zogotovila.
Dneone oestl.
V Ljubljani. 19. julija 1921.
— Sestanek vollcevesomišlje« nikov priredi gospodarsko napred* no društvo za šentjakobski okraj v Ljubljani v četrtek, 21. julija v gostilni pri Češnovarju na Dolenjski cesti ob 8. zvečer. Poroča ljubljan, ski narodni poslanec J o s. Reis* ner o političnem položaju. Vabi« mo somišljenike, da se tega sestan* ka udeleže v čim večjem številu.
— Zopet novo podraženje pre* moga! Trboveljska premogokopna družba je zopet zvišala ceno premoga pri 100 kg od 1. junija naprej za 7 K 25 vin, torej pri lOtonskem vagonu za celih 725 K. Da je to po* višanje cen premoga, ki se ie z do* voljenjem ministrstva za šume in rude izvršilo, pri sedanjih razmerah naravnost nezaslišano, o tem ni dvomiti.
— Novi primarij očesnega od* delka. Prejeli smo: Gospodu dr. Leopoldu Ješetu čestitajo tem po* tom iz naj hvaležne j šega čuta k imenovanju primanjem očesnega oddelka deželne bolnišnice v Ljub* ljani vsi bolniki tega oddelka ter se mu zajedno naj iskrene j še zahva* ljujejo za njegovo uprav očetovsko skrb in zdravljenje. — Prejeli smo tudi dolgo pesem, iz katere nava* jamo sledeči odlomek:
Vsa hiša naša danes se raduje, prihod Vaš nam je zaželjeni dan, vsa hiša naša slavje naj praznuje, pozabimo bolest, trpljenja stan! Pozdravljeni, gospod primarij! Oče tolažnik in zdravnik nas vseh sirot, v palačo, kot pod streho revne koče. prinašate največjo vseh dobrot. Vi oče ubogih, ki nam luč, svetlobo, je zatemnil bolezni hud udar, delili boste upanja milobo, v bolezni zapustili nas nikdar. Pozdravljeni še enkrat! Sreča naša. gospod primarij, Bog naj Vas živi. Vi naši ste, mi smo družina Vaša, Slovenija se vsa Vas veseli!! Bolniki okulističnega oddelka dež. bolnišnice v Ljubljani.
— Zahtevamo remednre! »Riuni-one Adriatica di Sicurta ima po prevratu centralo v Gradcu, v Ljubljani pa ima ima za Slovenijo podružnico pod zvito firmo »Jadranska zavarovalnica«. Tu ji sicer diši denar slovenskih zavarovaneev, ali ko stopiš v njen urad, najdeš kot knjigovodkinjo trdo Nemko iz Gradca, ki ne zna besedo slovenski, od 2 prokuristov zna 1, pa se ne upa govoriti, drugi je nemški Čeh. In ta Nemka zahteva od pisarniškega osobja, da se mora ž njo samo nemško občevati; kadar pride slovenska stranka z denarjem aH po informacijo, pokliče prokurist šele eno ali drugo izmed pomožnih moči. da raztolmači knjigovodkinji. kaj stranka želi. Tako nastopajo nemški ljudje v jtigoslovenski državi. Pa naj poskusi kai takega jugoslovenski zavod ali podjetnik v Gradcu! Ampak te nemške nadutosti smo že siti, in zato svetujemo tukajšnjemu ravnatelju te nemške zavarovalnice, da nastavi v uradu slovensko knjigovodkinjo in prokurista — Slovenca, Zavarovanec.
— Ljubljanski učiteljski pevski zbor je napravil v preteklem tednu koncertno turnejo po naših severnih krajih. Namen te turne: e je bil. vzbuditi narodno zavest na onem kosu naše lepe slovenske zemlje, ki jo je dolga stoletja oskrunjalo nemško in madžarsko nasilje. Naša mila slovenska popevka, ki so ji bila nedavno še zaprta vrata v te kraje, se je zopet svobodno razlezla od srca k srcu. Z viharnim navdušenjem je bila sprejeta v Radgoni, Ljutomeru in Ptuju ter v mali vasici Križevcih na Murskem polju, k;er je imel zbor svoj odpočitek. Edino v Murski Soboti ni bil uspeh tas, kakršen bi moral biti. —az—
— Dimnikarski pomočniki. Dne 17. julija 1921 se je ustanovila »Stro* kovna organizacija dimnikarskih pomočnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani«. Njen namen je, šči* riti interese vseh pomočnikov in učencev te stroke kakor tudi njiho* vim družinam pomagati v nezgo« dah. V svrho povzdiga in procvita te organizacije se obračamo do po* sameznikov za denarno pomoč. — Omenjamo, da je dimnikar kot tak v svojem poklicu vedno izpostav« ljen veliki nevarnosti v slučajih požara. Marsikateri je že žrtvoval svoje življenje ali se je ponesrečil da danes za svoj poklic ni več spo* soben. Vse denarne prispevke sprejema Edvard Roš, Zalokarjeva ul. št. 13, I.
— Upokojene delavke tobačne tovarne. Na poziv ravnateljstva našo tobačne tovarne se bodo morale začarao vpokojene delavke znova predstaviti uradnemu zdravniku. Kar se jih i "kaže. zdravih, bodo poklicane znova v službo, sicer se jim pokomina ustavi. Neozdravljivo bolne delavke se vpokoje. Med vojno je bilo okoli 400 delavk začasno vpokojenih. Med njimi je veo ze zdravih, nekatere pa morajo zaradi bolezni stoniti stalno v pokoi. Mairi1 le-ra si ieli zopet na delo, ker je zaslužek večji kot pokojnina. Nekatere zasadi račjega prirastka otrok a* *****
mogle več na delo, daai so sdrave. Glede teh se uveljavijo določbe,, ki so pogodbene. Krivica se ne zgodi nikomur, za to pač poekrbe tudi organizacije. Sl-mulantk pa ni mogoče braniti nikjer nikomur.
— Se enkrat: Umetnine In baron Ga. gern. Pišejo nam: V št 146 z dne 3. julija t. 1. je bila obdolžena baronica Gagern, da je neko majoliko odnesla, svoje obljube pa ni izpolnila. Meni o tej zadevi ni bilo doslej nič druzega znano, kakor da je obdolženka majoliko resnično odnesla. Opozarjam pa obenem, da dotična gospa, t. J. baronica Zlata Gascn, ni več moja žena temveč da je bila že 1919 od mene ločena. Oškodovano gospo pa vljudno prosim, naj ml naznani svoj naslov in svoje ime, da jej preskrbim naslov obtoženke, glede katere sem svojedobno v časopisih oznanil, da za njene kupčije in dolgove ne jamčim. Nikolaj Gagern.
— Občinske  volitve v Črmosnjt-
cah dne 17. julija so prinesle sledeči uspeh: SKS je dobila 2, socialisti 7 in občinska gospodarska stranka 7 odbornikov. Zadnjo listo je takisto predložila SKS, torej je dobila SKS 9 proti 7.
— Študijska podpora za agronome. Abiturijentom, ki se mislijo posvetiti agronomskim študijam, naj služi v vednost, da se imajo z državnimi sredstvi podpirati predvsem le prosilci, ki so s kmetijo doma, ki so tedaj kmetskega stanu, ali pa ki 30 imeli priliko pečati se s kmetijstvom v teku svojih dosedanjih študij. To je v dotičnih prošnjah i rt ečno navesti in podpreti.
— Za učitelje neslovanske na« rodnosti ie odobril prosvetni mini* ster 20.000 dinarjev kot podporo za časa udeleževanja tečaja za srbsko* hrvatski jezik v Novem Sadu.
— Razpisana je služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Lož. Interesentje se opozarjajo na razpis v Uradnm listu.
— Promocija. V soboto. 16. t. m. je bila promovirana na češki univerzi v Pragi za doktorico vsega zdravilstva gdčna. Tekla K e n k. hčerka pokojnega poštnega n&doskrbnika Fr. Kenka.
— Promočila. V soboto je bfl promoviran doktorjem prava na dunaiskem vseučilišču g. Viktor B r e ž p i k iz Novega mesta.
— Poročil se je g. Ivan Flerin, plačilni marker v Narodni kavami, z gdč. Zofko Marinkovo, svakinjo g. Kavčiča, gostilničarja in posestnika na Privozu. Bilo srečno!
— Poroka Dn? 2. t. m. se je vršila v Zatcu na Češkem poroka g. Fran IT h e r j a, šefa spedicijske tvrdke F. & A. Uher v Lfubljani. z edčno. Mar ti -čko TVeinerovo iz Zstca. Obilo sreče-
— Vesti iz Amerike. Mesto Cleveland praznuje letos 125 letni* co svojega obstoja. Na povabilo me* sta, da naj se tudi Jugosloveni ude* leže slavnosti, se je vršil sestanek, na katerem se je sklenilo, da na* stopijo Jugosloveni z močnim nev* skim zborom slovenskih in hrvat* skih pevskih društev. — Slovensko stavbinsko in posojilno društvo v Clevelandu je ravnokar raznisalo svojim delničarjem 7% dividende. 8% čistega dobička pa se ie vložilo v rezervni zaklad. Direktorij ie sklenil razpisati novo izdaio delnic v svoti 50.000 dolarjev z namenom, da si postavi lastni dom to veleko* ristno društvo. To poročilo dokazu* je, da slovensko podjetje krasno napreduje. — Od 2. do 4. t. m. se je vršil »velik semenj« v korist Narod* nega doma. Udeležba je bila velika, prišla je iz Collinvvooda tudi god* ba »Triglav«, prišla so razna druga društva, tako da je bilo obilo zaba* ve. program izboren, uspeh semnja v korist Nerodnega doma pa c^ro* men. — Gojenci slovenske šole v Nevvburgu so priredili začetkom meseca predstavo in veselico v prid tamkajšnje slovenske šole Slovenska naselbina v Clevelandu vrlo napreduje. Tvrdka Frank Drv Cleanig Com., podjetnik Fran Mrs var, je postavila pred kratkim lepo tvornico za čiščenje in barvanje oblek ter drugih poslov, spadajo* čih k temu podjetju. Državni in mestni nadzorniki javnih zgradb so Mrvarjevo tvornico pregledali in izrekli, da je najmodernejša zgrad* ba te vrste v državi Ohio.
— Poprava trotoarja. V Prešernovi ulici in na Gosposvetski cesti so zadnje dni popravili tratoar, na Dunajski cesti pa kameniti tlak. V kratkem pri-Čno s tlakovanjem VVolfove ulice.
— Nova stavba. Iz zasute jame pri Kolizejskem poslopju je nastalo stav-bišče, kjer se bo zgrdilo še letos bančno poslopje. Les m opeka se že do-važata.
— Darilo. Za mestne reveže ljubljanske je daroval g. Josip Kosler s soprogo 600 K mesto venca na krsto pokojnemu polkovniku Karlu pl. Hol-leghi.
— Vrhunec kopalne sezone. Te dni
je kopalna sezona gotovo dospela Ho viSka. Neznosna vročina nad 25* C sili Ljubljančan'*, da trumoma drve v vodo. posebno v Savo. Velikanski je bil v nedeljo naval na kopališki vlak južne železnice. Pri blagalni glavnega kolodvor" ie bila velika gneča in boj za ZMH6 Uatka Je bil riharen. Blagajna je
izdala okoli 2000 listkov po 6 K! V vlaku je bila velika stiska, in kopalci oziroma kopalke so se kar cvrli. Slika na Savi od črnuškega mostu do Las pa je bila povsod »elo pisana. Lahko cenimo nad 10.000 kopalcev na vsem obrežju Save.
— Solnčarica- Med vsednevnim kopanjem na Savi sta dobila neki kopalec in neka kopalka solnčarioo.
— Zanimiv pojav bolezni v Zgornji Šiški. V Zgornji Šiški št. 62 pod Hribom proti Kosezam se e včeraj opoldne pojavil v družini železniškega čuvaja Cebulja nenavaden pojav bolezni. Po kosilu so nanagloma začeli padati v nezavest in bruhati mati, 441etna Marija Oebulj, ter njene hčere 191etna Marija, 151etna Mila in 6^tna Rozika. O slučaju je bila takoj obveščena rešilna postaja in pa policija. Sprva so mislili, da gre za kako zastrupljenie ali zločin. Na lice mesta došli železniški zdravnik dr. Hogler je po prvih simptomih bafe matral bolezen za »cholero nostra^c. Hitro so jih spravili v deželno bolnišnico na separatni interni oddelek. Kakor nam sedaj javljajo, gre za slučaj akutne dizenteri je ali griže, ki so je v zadnjem času le redko m a pojavljala v okolišu ljubljanskega mesta. Ta slučaj nam daje priliko, da opozarjamo občinstvo na vsa preventivna sredstva zroti griži, zlasti opozarjamo na vestno in strogo snažnost! — Kakor nam bo sklepu lista javljajo iz bolnišnice, se pacijenti sedaj nahajajo v dobrem stanju in mogoče kmalu zapuste bolnico. Tudi bistveni simptomi griže se niso mogli izslediti. Gre mo oroče tudi le za slučaj delnega zastrupi jenja. Taki slučaji >griže< oz. >kolerine< se sedaj pri tej veliki vročini zelo številno pojavljajo in tudi hitro prenehajo. Bolnice zapuste bolnico mogoče že tekom današnfes-a dne. Tak je slučaj kolere v Zgornji Pi?ki.
— Tragedija žene. Dne 12. anrila t. 1. je našel nek stražar policijskega komesarijata v Mariboru neko nosečo, približno 301erno slaboumno in gluhonemo žensko, ki ie bPa predana v de-že'no bolnico v Ljubljano, kier ie porodila otroka. Ženska se nahain sedaj v norišnici na Studencu pri Liubliani. Poslei se ni zamoglo ugotoviti nie identitete in obstoia tudi možnost, da ie bilo na njeni osebi izvršeno kako na-silstvo, vsled katerega je postala noseča.
— Tatvina trenskega   voza. Dne
10. na 11. julija 1921 ponoči je bil lesnemu trgovcu Franu Šuštarju na Dolenjski cesti št. 12. iz prosteea, nezanr-tega lesnega skladišča tik Ižanske ceste ukraden zadnji del voza s kolesi vred.
— Tatvina ure. Zidarju Ivanu Gušter šiču na stavbišču v Pražakovi ulici ie bila ukradena niklasta ura s tako verižico v vrednosti 400 K.
— FinI gospod v Narodnem domu. V restavraciio »Narodnega doma« ie vstopil odvažnega nastopa slegantni gospod leoih gladkih manir. Ker ie imel zelo razvit tek, si Je privoščil dobro, opulentno sodilo, hladno pivo in še vino. Napravil je zapitka do 90 K. nakar ie neopaženo izginil. Natakarica apelira na njegovo eleganco.
— Velika tatvina v Logatcn. V skladišče destilateriio Antona Jelenca v Logatcu št. 17 so vlomili ponoči neznani tatovi in odnesli 165 kg rumovo-ca eteričnega olja v vrednosti 48.000 K. Tatovi bodo gotovo skušali olje, ki se rabi za izdelavo ruma. kje pri kakem trgovcu orodati. Torej pozor!
— Med kopanjem okraden. V Bistrici nri Domžalah se je kopal pred dnevi delavec tovarne >Bistra< Mihael Bedfik. Svojo obleko je pustil v grmovju. Prebrisan tat pa mu ie odnesel 223 dinarjev in 386 čehoslovaskih kron. Denarnico jo oškodovani pozneje našel izpraznjeno v bližini.
— Kavama »Zvezda«. Danes od 20.30 do 23. 30 vojaški koncert Vstop prost.
Kiilfnra.
t — Poziv slovenskim upodabljajočim umetnikom. Jutri, v sredo, prideta v Ljubljano kot odposlan* ca hrvatske organizacije upodab* liajočih umetnikov gg. Babic in Tljakovič, slavnoznana hrvatska umetnika. Prihajata v zelo važnih zadevah ter bodeta o njih konferi= rala s slovenskimi delegati. Zvečer jima prirede ljubljanski umetniki (slikarji, kiparji in arhitekti) večer* jo (hotel Union, v »rožcah«) ob pol 9. uri. Vabijo se tem potom vsi ko* legi, da se je udeleže, da tako poča* stimo hrvatska gosta. Prijave do srede opoldne prof. L. Šantlu, Lev? stikova ulica 2, I.
Slovenska Marica je izdala pravkar kot izredni izdanji dve knjigi in sicer: Pavla Golie lirsko zbirko »Pesmi o zlatolaskah« in Frana Finžgarja ljudsko dramo »Razvalina življenja«. Člani Slovenske Matice, ki so za tekoče leto že poravnali članarino, in ustanovni k i dobe omenjeni knjigi broširani po 18 K in vezani po 24 Ki Za druge, ki niso Matični člani, je cena broširanih in vezanih izvodov za 6 K višja, Od knjig, ki jih ima Matica še is prejšnjih let v zalogi, opozarjamo na Dostojevskega-Levstika »Zapiske iz mrtvega doma« (20 K), Radivoja Peterlina - Petruške pesmi >Po cesti in stepi« (8 K), dr. Fr. Detele »Tujski promet« (16 K), Ksaverja Meška zbirko novel »Slike« (16 K), Zofke Kveder-Demetrovič povest »Njeno življenje« (12 K), Etbina Kristana sanjsko zgodbo iPertinčarjevo pomlajenje« (12 K) ter Se razne zvezke Zabavna in Knezove knjižnica, na ras-
ne Zbornike itd. — Pri nakupu matlo* nih knjig imajo Matičarji 25% popusta. — Za tekoče leto so štiri knjige, ki izidejo kot redna izdanja, do malega do-tiskane. Letnima znaša 40 K. Prosimo vse tiste člane, ki za letos še niso plačali članarine, naj to čimprej store. Vso druge pa vabimo, naj se blagovolijo pridružiti krogu članov »Slovenske Matice«. — Zemljevid slovenskega ozemlja se tiska ter kmalu izide. — Uradne ure Slovenske Matice. Kongros-ni trg 7/1 so ob počitnic h vsak torek
in petek od 3.—5. popoldne.
— Stolica za slavistiko v Londonu.
Prihodnjo šolsko leto so ustanovi v Londonu po inicijativi cefikoslovaSke vlade in s pomočjo naše vlade stolica za fdavistiko. ki 30 bo predaval naš prijatelj Seton \Vatson (Scorus Viator). Na ta način se izpopolni lani ustanovljeni lektorat za češki jezik na Kings Colle-ge, ki ima že precei^jo če?ko knjižnico.
—- Poljske dramatične novosti. Varšavsko poljsko gledališče uprizarja troje izvirnih dramatičnih del ki so dosegla izreden uspeh. To so firubinske-ga drama »Zaljubljencu, Bogdana Ka-tenve drama »Pasant*: in Stef. Krzv-woszewskega drama »Blaznost*. Lu-domir Pozynski če tudasbil balet prof. V. Dralika »Gospod T\vardo\vski« (humor, poljski Faust), ki je dosegel velikanski uspeh ter pojde varšavski balet ž njim gostovat najprej v Pariz, nato pa v Ameriko.
Turlsffilka sport.
— Krasen uspeh naših kolesarjev.
Dunaj, IS. iuliia. V nedeljo ie bila mednarodna kolesarska dirka na 886'4 kra doljri progi Dunaj - Gradec in nazaj. Tekme se je udeležilo mnogo kolesarskih društev, med drusrimi tudi člani »Ilirije« Albin Šiško v ić in Josip S o 1 a r iz Ljubljane ter Josip P a v-li j a iz Zasrreba (Sokol). Pavlija in Šiško vič sta dospela nazai na Dunaj kot tretji in četrti. Cesto Dunaj - Gradec sta a b s o 1 v i n 1 a v 7 urah 4 5 minut. Rezultat dirko je bil sledeči: T6pffer 15.09*39". Koetl 15.9* 10', Pavlija 1&30W in Siškovič 15.39'08-\ Dunajska športno poročila ju omenjajo z velikim priznanjem.
— O noirometnih borbah Francozov v Ju£0<*lavi|i ie prinesel pariški športni dnevnik >L' Auto« dne 28. junija sledeče poročilo: Pohod v Jueroelavijo je Imel zmagoslaven uspeh. Dobra francoska propaganda, ki so jo na ta način d?lali naši zastopniki, bo prav koristna in njena važnost trotovo mnogo presega športni namen, ki je bil samo sredstvo, sicer občudovanja vredno in učinkovito, katerega se boli pogosto posluževati pa bi hilo prav dobro. Francija se no obotavlja pošiljati v tujino najbolj usposobljenih zastonnikov na polju slovstva in umetnosti. Ti dobri propagandisti so dobili sreeno ime »poslaniki duha«. Kot izpopolnitev mora pa zmagoslavna dežela uporabljati delo »poslanikov mišica in tako bo Francija odgovarjala s svojo večjo slavo znanemu reku: »Mens sana in corporo sano«, ki velja za narode ravno tako, kakor za posameznika. Toda vrnimo se k našim možakom. V Ljubljani so krasno začeli, a v Zagrebu so so dali pobiti. Pisma in brzojavke, ki smo jih prejeli, nam razlagajo vzroke teh nasprotujočih si u?»-pehov: 1.) slovensko moštvo igra precej nerazvit nogomet F čquipo slovčne pratique un football assez rudimenta-ire). med tem ko ga zagrebško izbrano moštvo mnogo nadkriljuje, kar se tiee razumevanja igre in skupnega igranja — 2.) ljubljanski prostor je bil idealen (le terrain do Ljubljana etait idčal), nasprotno jo bil zasrrebški v kar najslabšem ptanju. — 3.) vročina je postajala neznosna in igralci so vsled tega trpeli v drugem in tretjem matehu. Toda ker smo poslali dovolj nadomestnikov, se nam zdi, da uporaba na*ih moči ni bila ravno najbolje urej<"na. Štirje si sledeči matehi so bili stopnjevani in postajali vedno tez;i. kar nam pričajo brzotavke iz Zagreba. Zakaj smo torej pustili igrati svoje najboljše moštvo zoper »Slovence? Ne vem, če so bili v matehih proti Zagrebčanom posamezniki nnsega moštva izmenjani z nado-mestniki, toda bodisi da so igrali isti kot prej. bodisi da so se vporabile rezerve, dejstvo je, da so bili naši ljudje oslabljeni nred bolie izbranim moštvom in na slabšem igrišču, mesto da bi bilo ravno narobe. Po ljubljanskem matehu je slovensko časopisje pred vsem pohvalno omenilo Langenovea, Dublvja in Nicolasja Od druge strani nam pišejo, da imaio tudi Bover. Parachini in Bonnardel pravo, da se jih omenia, predvsem pa izborni Kreitz od J. A. O., ki je napravil velik utis in jo imenitno igral ob strani svojih izbornih tovarišev. Tudi Le Bidois je krasno branil. Nieolas je oživljal vedno prvo črto in ieTal živahno in premišljeno. Izmed Slovencev ie samo croal - k ©oper vreden, da se omenja Sprejem jo bil kolikor mogoče prisrčen: mar=ejeza, govori, pojedine, izleti, cvetlice in spomini. Naši ijrralei so očarani. Poslali so na »L* Auto« prav prijazno pismo in nas prosijo, naj izročimo njih prisrčne pozdrave vsem francoskim noErom^tni-kom. Srečni in ponosni so. da jih zastopajo.
— Snortni ribolov v Bohinju. Gene-dalni komisarijat za tujski promet v Rlov^niji javlja, da dobivaio športniki dovoljenje za ribji lov v Bohinjskem jezeru in v drugih državni 1» vodah v Bio-hiniu pri gozdarskem o-krbništvu inž. B^žieu v Bohinjski Bistrici in pri po-verfenistvu za kmetijstvo v Linhljini. Natačnsjsa pojasnila da"e Tourist - Office LJubljana, Dunajska cesta 18.
Gospodarske uestL
Borza.
J
—d Zagreb. 18. julija. Devize: Du-f' naj 19.20-20.05, Berlin 20^0-210.50. Budimpešta 47—49, Bukarešta 220-0. Italija 718—722, London 510—57$ Newyork kabel 156.50- 158.50, ček 155—155.50. Pariz 1225—1232, Hraca 206—206.50, Švica 25S0—2590. Valute: Dolarji 153—153.75, a/strijske kronO 21—22, rublji 26—2^, angleški funti 520—0. napoleondori 517—520. nemško marke 212-214, rom. ieji 0-232, ital lire 0—715.
—d Beograd, IS. iulija. Devize: London 142.50—142.75, Pariz 306.S0 do 307, Solun 20S—212. Rim 178—180. Pra^a 51.10—51.55, Dunaj 4.95-5. Berlin 5220—52.30. Valute: Angleški funti 141—142. francoski franki 303 do 305, Dolarji 33.30— 3S.50. ital. lire 0 do 182. drahme 209—214, rom. leii 57 do 57.25. češkoslovaške krone 0—53. nem-Ske marke 54—54.25, bolgarski levi 37.50—35, avstrijske krone 5.40—5.55, napoleondori  128-80—129.
—g Vprašanje ukinjen ja sek vest rov. Beograd, 18. julija. Ministrski svet je danes med tekočimi vprašanji razpravljal tudi o uklnjenju sekvestrov veleposestev bi drugega imetja. Določen je bil za rešitev poseben odbor, ▼ katerega so bili delegirani minister Šume in rude dr. Krizman, finančni mini-* ster dr. Kumanudi, minister za socialno politiko dr. Kukovec ln minister prav-* dc dr. Gjuričič. Ta odbor je imel danes zvečer prvo sejo, da prouči to vprašanje. Odbor je ministrskemu svetu predložil bedeči načrt o ukinjenjn sekve-i strov. Sekvestri se razdele v tri kategorije: a) prva vsi oni, katera država podržavl, h) druga, ki jih vnovci in c\ tretja kategorija vsi oni, ki se naj ukinejo.
—g Razdelitev pod agrarno reformo spadajočih zemljišč. Beograd, 18. julija. Ministrstvo za agrarno reformo je Izdalo delno statistiko o obsežnosti nekaterih v agrarno reformo spadajočih veleposestev v Vo;vodini in na Hr-i vatskem. Po teh podatkih spada v voj-' vodini 772.000 oralov površine veler>o-| sestav v razdelitev: od teh je že oddanih 247.000 oralov. Na Hrvatskem je 428.000 oralov veleposestev, od teh jo: 200.000 oralov že razdelienih.
—g Čebelarske in mlekarske nižjo šole. Beograd, 18. julija. Poljedelsko ministrstvo namerava ustanoviti nove čebelarske in mlekarske nižje šole, ki naj bi jih obiskovale kmečke žene uv dekleta.
— d Prva jugoslovenska posreV dovalnica za les   v   Mariboru. V
Mariboru se Je ustanovila zelo po* trebna    posredovalnica, kakršno smo do sedaj pogrešali ne samo pri nas, marveč   sploh   v Jugolaviji. Namreč Prva Jugoslov. posredoval«1 niča za les, ki na i bo Informacijski urad za lesno trgovino in   za indu« strijo. V tej posredovalnici naj se osredotoči   vse   povpraSevanje in vsa ponudba z ozlrom na les. Lesni' producenti navadno   ne vedo za' kupca, ne vedo. kje in kako bi nro*1 dali svoj les. Dogaja se, da morajo1 pisariti naokoli ter ponujati po Čsl** sopisih ter tudi osebno obiskati tr#; govce, kar je dandanes združeno zj ogromnimi stroški. Ravno tako je s traovci, ki povprašujejo po lesu,! ki iščejo primernih dobaviteljev ozl/ roma producentov.   Prva Ju^oslo/ vanska posredovalnica za les v M a/1 riboru bo pa vodila natančen kata«i ster o količinah, kakovosti in cenah1 razpoložljivega lesa, kakor tudi o' krajih, kjer se les nahaja. Kupec.1 ki bo v svojem vprašanju natančno1 označil svoje želje in zahteve, boj dobil tudi natančno informacijo^ na podlagi katere bo lahko i/kaLrj kuliral, katera ponudba mu najbolj^ konvenira. S tem si bosta kupec hx prodajalec prihranila vse one £roz»j ne stroške dolgotrajnega zarnud/ nega povpraševali j a in ponujanja. S tem bo pa posredovalnica ugodno' vplivala rudi na cene lesa, kar bo. brezdvomno v dobrobit splošnega gospodarstva, kajti povzročila bo, da odpade velik del režijskih stro* škov pri lesnih producentih in tr<! govcih.   Posredovalnica posreduje tudi pri prodaji in nakupu vseh x lesno industrijo spadajočih strojev in ima na prodaj vsakovrstne naJ novo vpeljane tiskovine za preje* manje in oddaje   lesa.   Zato po*" zdravi j amo to novo podjetje tudi s splošnega narodno gospodarskega stališča.   Dolžnost lesnih trgovcev in producentov pa je, da se oklene«; jo tega novega podjetja ter s tem znatno razbrenuene svoje lastno poslovanje. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat!
— g Jugoslavenski »Siemens« d. d. u Zagrebu. Dne 2. jula o. g. održana je u Hrvatskoj eskomntno banci konstituirajuča glavna skup* ština Jugoslavenskog »Siemens«, dioničarskog društva, koie je pre* uzelo pcstoieče d. d. »Elektra« u Zagrebu. Kako »Siemens«ove tvor« niče zauzimlju osobito odličnog mie sto u električnoj industriji čitavog svijeta, to nema sumnje, da će ovaj novi pothvat imati dalekosežan vpliv  na   razvitak   našo đOBMĆB
4. stran«
»slovenski nakud-, one 20 julija 1921«
Stev. 159.
električne industrije. U Jugoslaven« skom »Siemens« d. d. sudjeluju: Siemens Schuckertvverke, Siemens & Halske A. G.t Hrvatska eskomp? tna banka i Srpska banka d. d. Zagreb. U upravu ovo« društva izabrani su: Gjorgje Velisavljević\ direktor Srpske banke, kao pred* sjednik, ing. \Valter Mollier, direk* tor Austrijskog Siemens Schus ckertwerke, Beč, kao potpredsjed= nik, Dragutin \Vaigner, direktor Hrvatske eskomptne banke, dr Ludovik pl. Winterfeld, direktor SiemJens Schuckert \Verke G. m. b
H., Siemenstadt Berlin, Lazar Lad-jević, Zagreb, dr. Ernest Kraus, di* rektor Siemens & Halske A. G NVien, dr. Milan Vrbanić, direktor Hrvatske ekspomtne banke, ing. Rudolf Vrbanić, direktor zagrebac= ke gradske munjare. Vodjenje ovos poduzeća povjereno je: U Zagrebu g. g. dipl. ing. Josipu Novakoviću i Feliksu Rottenbucheru, u Beogradu dipl. ing. Konstantinu Zsakula, u Sarajevu ing. Ferdinandu Czernitz* kome, u Ljubljani ing. Francu Bretschko.
najnouelša poročila.
VELIK POLITIČNI POMEN PA. ŠIČEVEGA POTOVANJA.
- — d Beograd, 18. julija. Mini* s trski predsednik Pasić ne odpotuje v Marianske Lažne, kakor se je po* ročalo, temveč v Karlove Vare. Za* nimivo je, da je sklenila Češkoslo* vaška vlada, da se za čas, ko se bo ministrski predesdnik Pašić mudil v Karlovib varih, otvori tamkaj po* družnica praškega dopisnega urada.
— d Praga, 19. julija. Dopisnik »Bohemie« poroča iz Marianskib Lažni: Ministrski predsednik Pa* šič pride v nekaj dneh semkaj na letovišče. Semkaj prideta tudi Ta* ke Jonescu in dr. Beneš. Ta šesta* nek pomeni več, kakor samo obisk iz vljudnosti in bo imel tudi poli* tičen pomen. Domnevajo, da se bo na tem! sestanku razpravljalo o skupnih zadevah male antante.
NADALJNI REZULTATI PRE* ISKAVE ZARADI ATENTATA
— d Beograd, 18. julija. Odkrit* j a z ozirom na atentat so pričela dobivati ostrejše oblike. Vsi dose* danji uspehi preiskave dokazujejo, da je obstajala velika organizacija, ki je sistematično pripravljala atentat že dve leti. Nadaljna pre* iskava bo dognala samo še nekate* re posamnosti in nove krivce. Naj* bolj energično se preiskuje v ob* močju Novega Sada, ker misliio, da se skriva tamkaj Juhač in še ne* kaj drugih atentatorjev. Močne po* licijske patrole preiskujejo okolico Novega Sada. Govori se, da se je Juhač pred kratkim pokazal v draž; bi z nekim voditeljem komunistič* ne organizacije v Novem Sadu. Danes se je pričelo zasliševanje Bo? že Jetnerja, ki je bil silno razbur* jen in priznal vse, kar so izpovedali poprej njegovi sokrivci. Priznal je
da mu je poveril Kolaček važno na;
logo, ki se ie nanašala na atentat Jetner je bil predsednik lokalne or* ganizacije v Novem Sadu. Ko sc preiskali njegovo hišo, so našli v njej pisalni stroj sindikalne orga* nizacije.
DIREKTNI BLAGOVNI PRO* MET Z MADŽARSKO.
— d Beograd, 18. jul. Otvorjen je direktni blagovni promet z Mach žarsko v zmislu bemske konvenci* je. Tovorni listi se izdajajo pri nas v našem, na Madžarskem v mad= žarskem jeziku, poleg nemškega ali francoskega. Prehodne postaje ho* do Gvekenves, Kolebira, Rijeka. Sereg, Ura Kerestur ali Nova Ka= niža.
RUSIJA MOBILIZIRA SEDEM LETNIKOV.
— d Berlin, 18. julija. Brzojav* na unija poroča iz Helsingforsa: Rusija je mobilizirala sedem letni* kov. Domneva se, da je naperjena mobilizacija ali proti vzhodni zvezi ali pa proti Poljski. Mogoče je tudi, da se del nove sovjetske armade stavi kemaiistom na razpolago.
SLABA ŽETEV NA RUSKEM.
— d Moskva, 18. julija. V Ru* siji je pričakovati zelo slabe žetve. Žetev je uničena po gubernijah Plerzon, Astrahan, Ufa, Saratov Sa* mara, v tatarski in baškirski repuh* liki, deloma tudi na kubanskem ozemlju. Število stradajočih znaša okoli 10 milijonov, in sicer ne le de* lavcev, temveč celo kmetov. Glad je povzročilo dejstvo, ker je priča* kovati slabe žetve tudi v nemških kolonijah na Povolžju,   ki so prva
prva leta oskrbovale vso sovjetsko
Rusijo.
— Sokol I. vabi na mnogoštevilno udeležbo članov in članic v kroju k slavju 2oletniee Sokola v Kranju in 10-letniee gorenjske sokolske župe, ki se vrši dno 24. t. m. ob priliki župnega, zleta v Kranju. Vožnja je polovična Legitimacije ^e dobijo v društveni sobi vsak dan od 16. do 19. ure.
Brnituenc vesti.
— Kolo jug. sester posluje od* slej v svoji pisarni Šolski drevored št. 2, II., poleg Nar. galerije, in si* cer za časa počitnic vsako sredo od 9. do 11. dopoldne. Izven uradnih ur daje pojasnila tajnica V. Be* niger, Mestni trg 24, III.
— Podružnica Ju^o^lov. Matice za šentjakobski okraj. V svrho ustanovitve šentjakobske podružnice fklicuje pripravljalni odbor ustanovni občni zl>or ki se vrši v četrtek dne 21. t. m. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih pri Lozarju, Rožna ulica. Polnoštovilna udeležba vseh članov eaatna dolžnost. Vabijo se tudi dosedanji nečlani, da se udeležo zborovanja in da pristopijo v najobilnojšem številu. — PripraVl£«*1-ni odbor.
— S poukom lahke atletike, roko-mota in hockey igre prične prihodnji teden Žensko telovadno društvo. Vpiso-vanjo rojenic so vrši v četrtek dne 21. t. m. od 7. do 8. zvečer na športnem prostoru pod Tivolijem. One gospodične, ki imajo vesel jo do športa, naj ne zamudijo te ugodne prilike, ki se jim nudi, ter se v velikem številu odzovejo vabilu.
— Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani. Pozvala sem svoj Čas ceniene dame na »tekmo«,   to je.
naj bi vsaka skušala do 20. junija za naše »Kolo« nabrati vsaj po 30 novih članic. Odziv je bil prav do* ber. Po 30 članic in še več so nabra* le sledeče gospe in gospodične: Blatnik Fr., Ana dr. Ucšičeva tn gdč. Minka Vrhunčeva, Kuhar Ma« rica, učiteljica Kump, Medica Ber* ta, Pclko Josipina, Pezdir Mirni, Počkar Ana, Zabret Aleksa, Svet* lić Ivanka. Na tak način se je šte* vilo kolašic pomnožico za približa no 500. Vsa naša javnost bo gotovo hvalila trud in vnemo naših dam, ki nabirajo članice, a pozdravljala tudi one, ki na novo pristopajo Delo ne sme zastati. »Tekma« naj se nadali u i e! One cenjene dame. ki še nabiraio nove članice, ali hi bile voljne jih odslej nabirati, naj mi blagovolijo javiti svoj USpefa (imena novih članic) do 10. avgusta ti. — Ivanka Sveti iC= Kralj.
PoizuedSie.
— Izjrubil se je pes volčje pasma (z pol>o — krofomV Odda naj ps proti nagrad! v Prešernovi ulici št. 9, urn-1-niška menza.
Listnic? upravnišiva.
Ceniene naročnike orozarjame da bomo zamudnikom dopošiljanjo Usta ustavili dno 27. j u 1 i j a t. 1. Primimo pravočasne obnovitvo naročnine. ds
ne bo nepotrebnih reklamacij.
.....-—        . ■»
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Odgovorni urednik: Ivan Podržal.
Sobarica
veSča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče službe v kakem hotela ali letoviSču. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda  pod cLetovišče/4955*.
Siollia za otroke
gre Šivat na dom. Ponudbe pod .Dobra moč/4868 na upravniStvo Slovenskega Naroda. 4668
TnousKi pomolnih
špecerijske stroke, vešč slovenskega m nemSkega jezika, išče službe v LJubljani ali okolid. Dopisi pod »Zvest in marljiv 1961« na upravo Slov Naroda. 4961
Kupim drobilec
za kamenje, vrtalec min, (Nlinenbohrer) in motor od 40 — 50 HP na bencin ali surovo olje. Ponudbe pod .Motor/ 4962" na uprav. Slov. Naroda.
4962
Prodalo se
za veliko postavo in stelata za manufakturo ali slično. Istotam se kupi prosto stoječe ogledalo. Židovska steza 2.1. 4956
Seno!
Potrebujem 2 vagona okoli 100 metrskih centov dobrega domačega sena. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Seno/4922'. 4922
Dva trgovsko pomočniSo
manufakturista, dobra prodajalca, te pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejmeta. Ponudbe na Franc Masteh, Maribor. 4973
Obžalujem in preklicem vse za g. Josipa Podlogar žaljive besede, spregovorjene 10. julija 1921 v Sninlkovi gostilni v Trbovljah.
Agata streže.
Gospodična
se sprejme takoj na stanovanje in brano. Kje, pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 49o6
Lovski pes
(prepeličar) dresiran in 3 mesečni mladiček na prodaj. Pcizve se: Ljubljana, Gradišče 4, dr. Luckmann. 4957
V prijetnem kraju v Belokrajini, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja 2 ha 53 a njiv, 3 ba 64 a lepega gozda. Natančna pojasnila daje Matija Stiosni C,   posestnik,   Gradec Belokrajina.
Proda se W\rM oprava za soss iD Mm ifl nekaj posode.
Ogleda se od 12 ulica 6/1.
3 ure Florjanska 4979
Sprejmemo takol spretno
korespondentinjo
ki Je vešča slovenske In nemške stenografije ter strojepisja. Plača po dogovoru. Ponudbe na Zvezo slovenskih trgovcev v Celju. 4949
Sprejme se
knjigovodklnja
event. tudi absolventinja trgovske šole, ki je zmožna vseh pisarniških del. — Plača po dogovoru. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 4980
Postrežnica se sprejme
takof. Hrana
trg 19. I.
v hiši. M. P. Mestni 4934
Z urors^a pomočnic
se sprejmeta pri Fr. P. Zajec vLJub-Ilani. 4837
Elektromotor
1 in pol HP, enakoimenski tok, 300 vo'tov, popolnoma nov, se proda. Jos. R. Puch. Ljobljana, Gradaška al. 22. 4929
Išče se
masežna soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal St. 53. 4805
Sprejmem prodajalko,
ki je vešča dobro manufakture in mešane stroke In ki je službovala že v večji trgovini. Ponudbe z zahtevo plače poleg vse oskrbn naivan VizoviSek, Žalec. 4908
Otroški voziček
in moško kolo se ceno proda. Ogleda se lahko vsaki dan med 12 — 15 uro v Wolfovi ul. 4/11. 4977
Proda se
ugodno fina elegantna salonska oprava, mahagonl, naturno polit, obstoječa iz 18 komadov, malo rabljena. Naslov pove urrav. Slov. Naroda. 4958
Zobotehnik-
z vsem komfortom opremljena v Mariboru naprodaj. Kupcu stanovanje tokoi na razpolago. Naslov upr. SI. Nar. 4894
Spretne prodajalka
za galanterijsko in modno stroko se sprejme. Ponudbe na tvrdko Dema>r & Oaonar, LfnbB»ans. 4007
Prodaste se:
2 Šivalna Strofa ter m!za iz mehkega lesa, 100X150. Knževniška ulica št. 11, II. nadstropje (od 10—14 ure). 4P33
Za že obstoječo trgovino z mešanim blagom na drobno in debelo v Ljubljani se išče
druiabnik
s primerno gotovino. Ponudbe pod »Bodočnost 100 4932^ na upravo Siov. Naroda.
Pasor, trgovci s klobuki!
Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej imam v veliki zalogi; tudi lepe velourne klobuke. Franjo Carar, tovarnar r SSobn, posta Domisle. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točna
asistent
Brez posebnega obrestni.
gospod
Danes, 17. julija je umrl moj dragi soprog in naš oče,
Milovan Mirović
po kratki bolezni v deželni bolnici v Mariboru, v starosti 57 let.
Pogreb se bo vršil v torek ob 6. uri iz deželne bolnice na pokopališče v Pobrežju.
Sv. maše se bodo služile v večih cerkvah.
Žalujoči
MARIBOR, dne 17. julija 1921.
iali: Fina Mirović ln otroci: Milana, Rosanda, Letiia.
Prostouollna lavna dražba nepremičnin
in sicer pohištva (spalnica moderna), kuhinjska oprava in posoda, razne slike, obleke in perila, trgovske knjige in zakoniki, star denar in razno, se bo vršila dne 2%. |ullja v petok dopoldan ob 9 url na licu mesta v Sp- Sliki, Kolodvorska ulica številka 200, pritličje- 4976
Prodaja lesa.
Oprava veleposestva Turjak ponudi iz sečnje 1921 okrogli, že posekani in obeljeni nojev les, v debelosti od 40 cm prsne mere naprej: Občina Bloke, gozdni oddelek Padovo 320 komadov ca 342 m3 Rob        . .       Dednik 106      .       , 140 .
:  .    :   ;   Ručje 50 .65.
„ .   pod cesto   44      .       .   60 .
.      „ . Mačkovec 401       .       . 550 .
Zaprte pismene ponudbe z navedbo cen v dinarjih je vložiti pri podpisanem uradu do 6. avgusta t. 1. pod označbo »LES«. Uprava velepocestva Tnrfafe v Haiueršli«, p- Studenec - Ig,
dne 17. Julija 1921.
boljša moč se sprejme takoj. Ponudbe in reference naj se pošljejo na gosp. CILENŠEK, Celje, Lafa 14. 4924
Zaradi rodbinskih razmer
se proda lepo posestvo v prijaznem kraju Savinjske doline, obstoječe iz lepe zidane hiše, sušilnice za hmelj z vsemi gospodarskimi poslopji ter Vi=em inventarjem. Rodovitne njive, travniki, sadni vrt za vagon sadja, vinska trta in gozd, vse okrog doma. Resni kupci dobijo naslov v upravi Slov. Naroda pod »št. 4959«. 4969
Puhov motor na bencin
z dvema cilindroma 4 konj. sile nerabljen pripraven za kmetijstvo In obrt, zamenjam za elektromotor istoimeni tok 400 Volt aH pa tudi prodam.
a« Hamerliti, posestnik 4905 Logatec.
Dr.
ne ordinira
do 31. julija 1921.
4960
Gostilna
ln
trgovina
z mešanim blagom, kakor tudi s trafiko se z vsem invetarjem vred proda. Vpraša se na Anončni zavod J. Svinik, Maribor, Slovenska ul. 15. 4974
Proda se hiša
na Jesenicah, z zelenjadnim vrtom in stavbeno parcelo. Stavba se nahaja na glavni cesti t'k Železniškega skladišča in postaje, pripravna za trgovino, gostilno ali kako drugo obrt. Ponudbe
b* M. Domlcelj, Jesenice, Gorenjsko. 4853
Primarij
Dr. Josip Stoje
ne ordinira do 10. avgusta 1.1.
Nova, 5e ne rabljena
kopalna
banja
Iz emailirane jeklene pločevine in kovalna peč iz bakra so prodaste. Hotel „UMI0N4, Maribor. 4941
OPEK H!
Državni premogovnik v Velenju je začel s strojnim izdelovanjem prvovrstne zidne opeke ter jo nudi v vsaki količini po najnižjih cenah. Naročila naj se pošljejo direktno na „Driavni premo« gornik v Velenje" - 4943
nagonov
8- PORTLAND CEMENTA
takoj dobavljivo, po ceni K 210*— za 1C0 kg franko postaja LJubljana brez rmotninc. Cement je prvovrsten in se je cena zvišala le v toliko, kolikor se je premog iz Trbovelj podražil. Cenjena naročila pod »CEMENT« na uprav. Slov. Naroda* 4910
Oskrbnik (c&)
Za večjo planinsko kočo na Pohorjj, katera je celo leto odprti, z letno ' 3000 gosti, se l§če zanesljiv oskrbnlkfc*) pogcj dobra kuharica. Pri koči je nad 6 oralov zemlje, ter se da rediti 3 — 4 krave in presiče. Primerna kavciji po-t-ebna. Nastop takoj. Osebno m podstaviti pri načeln ku Mnriborske drnžnJce S. P. D. Dr. Brencetu, f: -čno ravnateljstvo. >. )
pozor! Reklamna ponufia!
yriiedi samo 20 dana I
Radi napuštanja moje zalihe satova šaljem ja unutar 20 dana svakom priposlatelju ovog iz novine izrezanog oglasa jedan krasni remontoir-sat (za gospodu) valjana udeŠen 30 sati iduči uz 3 go* dišnje pismenu jamčevinu uz reklamnu cijenu od 40 mjesto 35 dinara franko uz napredno priposlanje dotičnog iznosa po preporučenom listu. Dastava sata obavlja se odmah preporučeno. Pouzetbe obavljaja se jedino uz kapara od 10 Dinara. Skladište satova Q]uro Pollak, Zagreb, Tkalčičeva 27. 4953
Fran Uher Marta Uhrova roj. Weineroca
poročena.
V
Zatec      Praha Ljubljana
St. 551.
4947
Prodala.
Podpisano ima na na prodaj sledeči rezan hojev materijal po 4 met. dolg:
220.— ms škaret     po 13 m/m; 15.— mJ paralelk po 13 m/m;
14.— m3 paralelk „ 20 » 350.— m8 četrtink . 20 m/m; 350.— ms colaric     . 25    .   100.— ra8 dil , 30 m/raj
30.— m3 dil ,50    a     80.— m8 različnih moralov.
Ves ta materijal se proda loko rampa Rakek po obstoječih trgovskih uzancah.
Ponudbe je položiti do 31. julija 1921 — 12 ure opoldne na podpisano upravo.
Natančneji pogoji, kateri so pa enaki prejšnjim, so na vpogled pri podpisanem.
Oprava Diafflne Snežnik, posta Stari trg pri Rakeku.
dne 13. julija 1921.
KISIK
(Oxygen)
za autogeno varjenje dobavlja
DANICA d d. la ke-mKke proizvode v Koprivnici«
4846
išče lesna industrijska družba „SAVA* v Ljubljani. Zahteva se strokovna in komercijelna izobrazba v lesni stroki in znanje italijanskega jezika. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov do 5. avgusta na Aloma Compaay d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
LflgPlu to ttfc »HacfiOofi tiskan**
Za inseratni del otkiovoreo ValeaUa KoolUc