Mostnina plačana f gotovini Leto XIX«, 293 Ljubljana, nedelja 18, decembra 1938 Cena 2 D**i Upravnlštvo ujubljana, Knafljeva B — TelefoD St 8122 8123, 8124, 8125 3128. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen* burgova ul - Tel 3*492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon M. 2455. Podružnica Celje Koc«oova ollca X. - Telefon 8t 190. Računi ori pošt ček zarodih: LJubljana 9t 11.842. Praga Malo 78 180 Wien št 105 241 RUMUNIJA NA NOVIH POTIH Nova stranka »Fronta narodnega _ prestolu in veren tolmač volje naroda Bukarešta, 17. dec. br. Osnovanje nove državne politične organizacije pod Imenom »Fronta nacionalnega preporoda« Je naletelo na živahen odmev tako v vseh poli-tičnJi krogih kakor tudi v Javnosti. V politični krogih naglašajo, da se je že dolgo občutila potreba po osnovanju političnega organizma, ki bi bil soliden instrument iia čim pravilnejšo upravo države in ki bi tvoril najsolidnejSo zvezo med vladarjem, odgovornimi državniki in najširšimi narodnimi sloji. Nova stranka naj bo na eni strani zaslomba prestolu, na drugi pa tolmač volje naroda. V onih krogih, ki so »e že dolgo zavzemali za osnovanje nove stranke, zlasti podčrtavajo, da je biološka »truktura rumunske države že od vsega začetka zahtevala racionalizacijo političnega organizma in koncentracijo vseh kon-Btruktivnih narodnih sil, ki pa mora sloneti na gospodarski osnovi, to je na kor-poracijah, kakor to določa tudi nova ru-itnunska ustava. V to svrho je bila že po vsej državi izvršena organizacija korpora-dj po stanovih. Novi režim želi izločiti vsak vpliv vseh onih političnih st.ruj, ki so v nasprotju z idejo narodnega m državnega edinstva. Na drugi strani bo vladi s tem omogočeno, da doseže nacionalno solidarnost ter da sistematično pospešuje razvoj splošnega blagostanja, zavaruje red in mir na znotraj tn varnost državnih meja na zunaj. V fronti nacionalnega preporoda se bodo združile pri skupnem delu najelitnejše nacionalne sile ln iz te organizacije morajo vzkliti vse parlamentarne, upravne tn stanovske ustanove. Da si zagotovi mirno delo, je vlada v zakonu o ustanovitvi fronte nacionalnega preporoda določila stroge kazni, med drugim tudi Izgubo državljanskih pravic za dobo do petih let za vse one, ki bi skušali ovirati to delo. Predlog za osnovanje nove politične organizacije je podpisalo 48 najodličnejših rumunskih državnikov, med njimi 35 bivših in sedanjih ministrov, mnogo univerzitetnih profesorjev, več narodnih poslancev ln večje število sedanjih in bivših generalov. Med podpisniki je 11 članov nekdanje vlade pokojnega Oktavijana Goge eden bivši minister vojske dva načelnika glavnega generalnega štaba, nadalje 14 zaran;stov 15 liberalcev in 14 pripadnikov raznih desničarskih struj. BivM predsednik vlade, univ. profesor Jorga, objavlja v zvezi z ustanovitvijo nove vsedržavne stranke daljši članek, v katerem med drugim naglaša, da bo Imela nova stranka izključno pravico postavljanja kandidatov pri bodočih volitvah Vse bivše stranke se morajo smatrati za definitivno likvidirane. Med drugim piše. da ima nova stranka brez dvoma obeležje ki je podobno sličnim organizacijam v drugih državah. Ni dvoma, da bo generacija, kJ je pri vseh svojih slabostih in pogreškah vendarle ustvarila sedanjo Rumunijo. ostala še nadalje povezana na svoje spomine in svoje ideale. Ta generacija ne bo mogla več delati tako kot je nekdaj in bilo bi tudi nemogoče, da bi obnovila svoja nekdanja vprašanja. Toda ta generacija motri vse dogodke po svetu in gleda na bodočnost. zavedajoč se, da je bodočnost v mncgočem odvisna od misterioznih sil, ki dominirajo nad človeštvom. Slej ko prej pa bo ta generacija podpirala vse. kar more koristiti Rumunijl in rumunskemu narodu. ,Romanfa" o cilju nove stranke BukareSta, 17. dec. o. Kakor poroča »United Press«, je bila ustanovitev fronte narodnega preporoda s poizkusi, da bi se v Rumuniji uvedla nekakšna avtoritativna državna oblika, sprejeta v širši iavnosti apatično, ker še niso na Jasnem o pomenu teh načrtov Kot cilj nove stranke poudarja polslužbeni list »Romania« solidarnost vseh življenjskih sil naroda kar tolmačijo v tem smislu da v novi stranki ne bodo smeli sodelovati niti 2;dje, niti narodne manjšine V opozicijskih krosih le napravilo posebno globok vtis dejstvo, dn je bilo nijo Češkoslovaški ostalih svoječasno obljubljenih 20 milijonov. Za že izplačanih 6 milijonov funtov bodo določeni zelo ugodni pogoli in izredno nizka obrestna mera, še preostale 4 milijone funtov k že odobrenim 10 milijonom pa bo Anglija najbrže poklonila Češkoslovaški. Enako namerava tudi Francija črtati večji del posojila v višini 700 milijonov frankov, ki ga je dala Češkoslovaški v začetku leta 1937. Izselitev Židov iz Nemčije Ao^Iifa in Amerika bosta snrejefi okrog 700.000 židovskih beguncev — Ozadje Schachtove misije v Londonu London, 17 dec. br. Po tridnevnem bivanju v Londonu je predsednik nemške državne banke dr Schacht danes dopoldne odpotoval nazaj v Berlin. Novinarjem je odklonil vsako izjavo, pač pa jim je zagotavljal, da je bil njegov obisk docela zasebnega značaja. Reuterjevemu uredniku 9o danes v nemških krogih izjavili, da je bil edini namen Schachtovega obiska v Londonu, da pride dr. Schacht v stik z britanskimi državniki. Njegova na-lo?a ni bila voditi pogajanja o kakem konkretnem vprašanju. V zvezi s tem zavračajo vse glasove, da je bil dr. Schacht predlagal britanskim državnikom načrt o finansiranju izseljevanja Zidov lz Nemčije. Drugi dobro poučeni krcgi pa zatrjujejo, da so njegova pogajanja z angle-mi gospodarstveniki potekala ugodno v tem smislu ,da bo Nemčija lahko povečala svcj izvoz v Anglijo. Obenem so uspešno potekala tudi pogajanja o načrtnem izseljevanju 2idov iz Nemčije. Tem pogajanjem Je prisostvoval tudi ravnatelj židovskega odbora konference v Evienu Rublee. V londonskih političnih krogih pa menijo nasprotno, da dr. Schacht s svojimi prizadevanji v Londonu ni uspel, pri čemer opozarjajo na mnenje nekaterih gospodarskih krogov, ki trdijo, da bo morda izbruhnila nemško-angleška gospodarska vojna London, 17. dec. o. V zvezi z načrtoma o izseljevanju Židov iz Nemčije se Je v teku pogajanj dr. Scbachta v Londonu pokazalo. da razpolagata Anglija in Amerika že z gotovim načrtom za izselitev Židov. Obstoji možnost, da se židje naselijo v angleškem imperiju, kjer nazaduje v večini domin ionov in kolonij, razen v Kanadi, število prebivalstva. Smatrajo, da bi mogli v raznih delih sveta naseliti 700.000 nemških židovskih emigrantov. V zadnjih treh ietih je zapustilo Nemčijo okrog 200.000 Zidov, v zadnjem času pa zapušča Nemčijo vsak dan približno 300 do 400 Zidov. Največja težava je v tem, ker ne smejo vzeti s seboj svojega imetja. Neki inozemski dobrotnik 1e dal za pomoč židovskim izseljencem na razpolago milijon nizozemskih goldinarjev, pa tudi v drugih državah zbirajo prispevke za preganjane Žide. Anglija je pripravljena dati Zidom na razpolago svoja področja, če se bodo v glavnem bavili s kmetijstvom Na področju angleškega imperija se bo naselilo okrog 300.000 Zidov, ostali pa v Zedinjenih državah. Nemčija je baje pripravljena od leta 1939 dalje olajšati Zidom izseljevanje skozi tri leta. rudi nekatere Južno-ameriske države bodo sprejele nemške židovske izseljence. Glede na to pričakujejo ,da bo v prihodnjih letih zapustilo Nemčijo okrog pol milijona Zidov. Nemški demanti o misiji kapetana Wiedemanna London, 17. dec. AA. (Havas). Tukajšnji nemški diplomatski krogi izjavljajo, da so brez podlage vesti, da misli kmalu priti v London kapitan Wiedemann, da bi se z angleškimi državniki pogajal o kolonialnih vprašanjih. Poudarjajo, da Wie-demannov prihod mogoče ni izključen, vendar pa nemška vlada trenutno ne misli načenjati kolonialnega vprašanja Potres v Turčiji Ankara, 17. dec. a. Včeraj so čutili potres v Ankari, Sekiru, Kaiseriju. Jozgatu In Sivaku. Potres ni povzročil ne žrtev ne škode. Chamberlain odločnejši V ospredju njegovih razgovorov v Rimu bo tudi razmerje med Francijo in Italijo London, 17. dec. br. Angleški tlak m obširno bavi s skorajšnjim obiskom predsednika Chamberlaina v Rimu ter naglaša, da ne bo važen samo za nadaljnji razvoj odnošajev med Anglijo ln Italijo, marveč morda še bolj za razvoj odnošajev med Italijo ln Francijo. »Times« pišejo, da bo Chamberlain pri tej priliki načel tudi vprašanje Tunisa in raztolmačil Mussoli-niju, da Anglija ne more podpirati italijanskih zahtev ter da bi smatrala nadaljnje italijanske aspiracije na francosko posest za neprijateljski čin. »Manchester Guardian« pravi, da Italija ne misli opustiti nobenega vprašanja, ki s« je tiče. Obisk min. predsednika Chamberlaina ji bo dal priložnost, da nekaj dobi, toda ne sme pozabiti, da Francozi niso Cehi. Francija je zadosti močna da lahko reče: Ne! Ce se bodo razgovori izjalovili, ne bomo ničesar dosegli, če pa doživimo kakšne rezultate, bi Italija samo dobila, Velika Britanija pa izgubila. Zato nekateri britanski opazovalci, med njimi tudi takšni, ki se strinjajo s Chamberlainovo zunanjo politiko, mislijo, da se prav lahko zgodi, da rimskega sestanka sploh ne bo Kakor poroča »United Press«, se opažalo znaki za izpremembo Chamberlalnove po- litike, za kar navajajo t angleških političnih krogih kot potrdilo naslednjih pet točk: 1. Chamberlainov govor na banketu tujih novinarjev. 2. Chamberlainovo izjavo, da presega franoosko-angleško prijateljstvo pismene dogovore. 3. Chamberlainovo izjavo v spodnji zbornici, da bi smatrala Anglija vsak poizkus prekršitve statusa quo na Sredozemskem morju kot vznemirjanje. 4. Ustanovitev borbenega fonda 89 milijonov funtov za podpiranje angleškega izvoza proti nemški konkurenci. 5. Chamberlainovo izjavo, da morajo nemški državniki, ki bi hoteli začeti vojno proti Angliji, upoštevati njena velika finančna sredstva. Angleško letalsko oporišče na Ceylonu London, 17. dec. o. Anglija gradi novo letalsko oporišče na otoku Cevlonu. Novo letalsko oporišče je na pol pota med Sln-gapurom ln AdenSkim zalivom ter bo služIlo za strateške namene obrambe britanskega Imperija. Pred novo preosnovo angleške vlade London, 17. dec. br. Dnevnik »Star« doznava da namerava ministrski predsednik Chamberlain proti koncu januarja Izvesti novo preosnovo svoje vlade. Izstopili naj bi najmanj trije člani sedanje vlade: lord kancelar Maugham, minister za koordinacijo narodne obrambe sir Thomas iELSldp' bi poljedelski minister Morri-son. Lord Maugham namerava baje sam odstopiti, funkcija sira Thomasa Insklpa kot ministra za vzporeditev narodne obrambe pa Je postala iz več razlogov nepotrebna, odkar je bil sir Anderson ime- novan za letalskega ministra ln ustanovljen poseben odbor poslovnih osebnosti, ld ima v primeru potrebe Izvesti mobilizacijo angleške Industrije. Za sira Inskipa ln poljedelskega ministra bi se v skladu s temi načrti za preosnovo vlade našli drugi mesti. Končno nI Izključeno, da bo Izpadel lz vlade lord Winterton kot svoječas-na pomožna moč bivšeea letalskega ministra lorda Swintona. Z Imenovanjem novega letalskega ministra Andersona je tudi njegova funkcija postala brezpredmetna. Veliki knez Vladimir odklanja odcepitev Ukrajine od Rusije Pariz, 17. dec. o. Veliki knez Vladimir bo bržkone jutri proglašen za carja vseh Rusov. V Parizu so se sestali voditelji ruskih emigrantov, ki so prišli do zaključka, da je sedaj ugoden trenutek, v katerem lahko veliki knez Vladimir povzdigne svoj glas in zahteva, naj se zanj določi prestol Romanovcev. Veliki knez Vladimir se bo obrnil na vse Ruse v emigraciji. Jutri popoldne bo v okviru svečanosti izvršeno tudi začasno maziljenje velikega kneza Vladimira za carja vseh Rusov. Veliki knez Vladimir je snoči izjavil poročevalcu Havasa: Odločno moram demantiratl politični značaj, ki ga podtikajo mojemu obisku v Parizu ln mojemu odhodu v Nemčijo. Nisem Imel ln ne bom imel sestankov v Parizu. Tudi ne mislim Imeti v Nemčiji političnih razgovorov ln za to tudi nisem od nikogar pooblaščen. Veliki knez Je dodal, da je bil slovesnosti, ki so jo v nedeljo priredili v Parizu njemu na čast, edini namen izkazati čast spominu njegovega očeta. Sicer so pa to manifestacijo pripravljali že pred dvema mesecema. Kako mi morejo podtikati, je nadaljeval veliki knez, da sprejmem ukrajinski prestol? Takšno govoričenje dokazuje popolno nepoznavanje zgodovine car. ske Rusije. Ukrajina ni bila nikdar odtrgana od ostale Rusije, narobe, bila je njena zibelka. Ukrajina je sestavni del ruskega ozemlja, prav tako. kakor je Alza-cija sestavni del Francije. Ob koncu je veliki knez dejai^ da se v ponedeljek odpelje v Nemčijo za božične praznike. Prebil jih bo pri svoji starejši sestri princesi Le ningenovi v Morbachu, nato poide k svoji drugi sestri princesi Hohenzollernslii v Berlin. Obisk Kjuseivanova v Ankari Sofija, 17. dec. a. Iz poučenega vira se Je zvedelo, da misli predsednik vlade Kjuseivanov obiskati Ankaro. To bi se zgodilo proti koncu decembra ali pa v začetku prihodnjega leta. Obisk bi bil v pivi vrsti uljudnostnega značaja, ker se je lani predsednik turške vlade Dželal Bajar na poti iz Beograda v Turčijo ustavil za nekaj časa v Sofiji. Za obiska Kjuseivanova v Ankari bi utegnilo priti do podaljšanja nevtralnostnega ln arbitražnega pakta iz 1. 1933 za nadaljnjih pet let. Ta pakt bo potekel meseca marca prihodnjega leta. Bolgarski obisk v Ankari bi utegnil biti tudi izraz želje, da se utrdijo zveze med obema državama ln da se Bolgarija približa Turčiji. k Aretacije komunistov v Parizu Pariz, 17. dec. br. Pariška policija je aretirala 50 komunistov v trenutku, ko so se zbrali k tajnemu posvetu v neki osamljeni hiši v okolici pariza. Pri tej priliki je policija zaplenila mnogo dokumentov, lz katerih je razvidno, da so francoski komunisti dobili iz Moskve navodilo, naj s stavkami pripravljajo boljševiško revolucijo v Franciji. Preiskava se še nadaljuje ln napovedujejo še nadaljnje aretacije. Kennedy se ne bo vrnil v London London, 17. dec. w. Listi poročajo, da se ameriški poslanik Kennedy, kl je pred par dnevi odpotoval v Ameriko, najbrže ne bo več vrnil v London. Razkroj komunistične stranke v Grčiji Atene, 17. dec. a. Listi poročajo o novem porazu, ki ga je prizadela policija komunizmu. Organi javne varnosti so včeraj aretira1! 46 ljudi in odkrili tipografske naprave, s katerimi so razmnoževali letake in brošure ter jih nato skrivaj širili med ljudstvom. Razen komunističnega voditelja Manu-leasa, ki je pred nekaj dnevi javno obsodil komunizem, so še znani voditelji Skla-vainas, Basiakos, in Gabrilides objavili izjavo, v kateri obsojajo komunizem ln obljubljajo, da bodo podpirali nacionalni režim. Kakor trdijo listi, je komunistična stranka v popolnem razkroju. Prepoved „Journala de Moscou" v Franciji Pariz, 17. dec. AA. Notranji minister je prepovedal uvažanje in širjenje sovjetskega tednika v francoščini »Journal de Moscou«. V tem listu je sovjetska vlada zadnje čase vršila srdito kampanjo proti predsedniku francoske vlade Daladieru in francoski zunanji politiki. Beležke Novi predsednik Švice Kakor smo 2e poročali, je bil za predsednika švicarskega zveznega sveta in s tem za državnega poglavarja Švice za leto 1939 izvoljen dosedanji zvezni svetnik Filip Etter. Star še ni polnih 47 let, pa velja za švicarsko konservativno in umerjeno demokracijo še za zelo mladega moža. Po poklicu je odvetnik, doma pa je lz kantona Zug, kjer je bil rojen 2L decembra 1891 kot sin kmečkega posestnika. Kot zvezail svetnik, kar odgovarja funkciji ministra v drugih državah, je upravljal od leta 1934 notranji in prosvetni resor. V švicarski milici zavzema čin majorja Za državnega predsednika Je bil izvoljen soglasno po sporazumu med vsemi strankami; letos Je podpredsednik zveznega sveta, kakor se imenuje švicarska vlada. Zahteva po razpust«« francoske komunistične stranke Dolga vrsta francoskih listov, ne glede na politično orientacijo, je objavila apel komiteja sa preporod Francije. Apel opozarja na nevarnosti komunističnega razdiralnega dela, ki ograža francosko nac i jo, ter končno zahteva, naj se temu naredi odločen konec. Apel pravi med drugim: »Osemnajst evropskih narodov je že nagnalo svoje komunistične stranke. Tudi Francija mora iz svoje narodne akupnoeti izločiti vse frakcije, ki »c jih tujci stvorili na naših tleh Najprej je treba to storiti s komunistično stranko, ki je med temi tujimi frakcijami najmočnejša, najbolj aktivna in najbolj nevarna. Njen nazpust in njeno prepoved nujno zahteva obnova države Parlament mora vzeti to vprašanje v pretres, vlada pa nemudoma storiti dolžnost, ki ji jo nalaga interes državne samoobrambe.« Senzacionalna sodba francoskega sodišča Kakor poročajo francoski listi, je vzbudila senzacionalno pozornost sodba apelacij-sikega sodišča v Douaiu. Pri znanem štraj-ku konec novembra »o delavci zasedli tudi veliko pivovarno v Lilleu in onemogo čili vsako delo. Pivovarna je nato tožila mesto Lille za odškodnino 82.000 frankov, češ da so ji delavci z zasedbo tovarne po vzročiili tako Škodo. Pivovarna se je po stavila na stališče, da imata po zakonih mesto ta država skrbeti za red in da zato tudi odgovarjata za škodo, ako te »voje dolžnosti ne izvršita. Prvo »odišče je tožbo odklonilo, apelacijsko sodišče pa ji je ugodilo. Stvar bo sedaj prišla še pred najvišje sodišče. Vsa javnost z napetostjo pričakuje, kako se bo ono izreklo o tej načelno važni stvari. Nemško zborovanje v Bratislavi V zvezi z današnjimi volitvami v slovaški deželni zbor je bilo v četrtek v Bratislavi veliko zborovanje slovaških Nemcev. Udeležilo se ga je okrog 10.000 ljudi, vodil pa ga je državni tajnik za nemške manjšine v slovaški vladi inž. Kar-masin. V svojem govoru je poudarjal, da so se Nemci štiri leta borili skupno s Slovaki »proti boljševiškemu Beneševemu sistemu v Pragi«. To sodelovanje hočejo nadaljevati tudi v bodočnosti ln bodo v nedeljo glasovali za vladne kandidate. Ako pa se bo izkazalo, da ta pot ni pravilna, potem si bodo znali karpatski Nemci na drug način učinkovito zagotoviti svoje pravice. Verska pripadnost Ukrajincev na Poljskem Ukrajinci na Poljskem se ločijo od kato liških Poljakov tudi po veri. Okoli pet milijonov Ukrajincev na južnem Poljskem ne pripada niti rimsko-katoliški niti pravoslavni cerkvi, temveč uniatski cerkvi, kakršna se je razvila zlasti na meji med katoliškim in pravoslavnim prebivalstvom. V Galiciji je sicer tudi nekaj reformistov in luterancev, toda ogromna večina poljskih Ukrajincev pripada uniatski cerkvi, ta sicer že od leta 1596 dalje, ko so se odcepili od pravoslavne cerkve in priznali papeža za vrhovnega verskega poglavarja. Obdržali pa so staroslovansko bogoslužje do danes. Ukrajinci izven nekdanje Galicije so po ogromni večini pravoslavni ta se zato še bolj ločijo od Poljakov kakor oni v Galiciji. Značaj portugalskega režima V »Neue Ziircher Zeitung« objavlja njen lizbonski dopisnik naslednjo oznako portugalskega režima: »Nova Portugalska je avtoritarna, ne pa totalitarna država. V portugalskem parla- Romunsko veleposlaništvo v Beogradu 17. dec. p Kralj Karol Je podpisal ukaz, s katerim ss rumunska poslaništva v Grčiji, Turčiji ln Jugoslaviji s 1. Januarjem pretvorijo v veleposlaništva. Po sklepu zadnjega zasedanja stalnega sveta Balkanske zveza bodo vse njene članice pretvorile svoja poslaništva v posameznih državah Balkanske zveza v veleposlaništva. Kailjate 11 saradl prehlajenjaT PUHLMANN-OV ČAJ vam odpravi draženje na kašelj, razkraja slux in pomiri kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek od 125 g din 87.— Ogl. reg. S. br. 1503-18» Parlamentarni nadzorni odbor v ČSR V neposredni zvezi a pooblastilnlm zakonom. kl ga je češkoslovaški parlament izglasoval Beranovi vladi, je sprememba parlamentarnega varčevalnega in nadzornega odbora v stalni parlamentarni organ. Ustanovitev takega organa je svoje dni priporočal že pokojni Svehla kot nekakšno zakonito nadomestilo za parlament v primeru potrebe avtoritativnešejga kurza v notranji politiki ln razpusta ali odgoditve parlamenta in senata. Stalni varčevalni ln nadzorni odbor bo sestavljen lz devet članov, izmed katerih morata biti dva Slovaka in en Ukrajinec Dve tretjini članov tega odbora (6) voli parlament, eno tretjino (3) pa senat Varčevalni in nadzorni odbor lahko lzvrSuje svoje naloge brs« predhodne vladne odobritve, njegove funkcije pa prenehajo šele dva meseca po novih volitvah, ko lahko izvoli nov odbor ž« novo Izvoljeni parlament. Vse aeje tega odbora so tajne. V primeru, da bi kateri izmed članov prelomil to obvezo, izgubi takoj svoj mandat v odboru Pristojnost odbora za varčevanje in nadzorstvo, ki Je v načelu nekak finančni nadzorni organ nad ukrepi vlade, obsega nadzorstvo nad dr* žavno upravo ln državnim gospodarstvom, pa tudi nad državnimi fondi, podpornimi ustanovami ln zavarovalnicami, s čimer je še posebej poudarjena njegova funkcija nadzorstva nad varčevanjem Tekma v Ugl Hašk in Slavija (V) brez gola Varaždinci so na zagrebških tleh obnesli državnemu prvaku dragoceno točko Zagreb, 17. decembra. Zaradi mednarodne tekme z moštvom Ferencvarosa iz Budimpešte ki jo bo Jutri Hašk igral na svojem igrišču, je JNS dovolil, da lahko za jutri določeno ligaško tekmo z varaždinsko Slavijo po sporazumu z nasprotnikom odigra že danes. Tekma je bila na zmrznjenih tleh pokritih z debelimi ploskvami ledu in snega, za obe moštvi zelo težka Zaradi nesigur-nib tal je bila prav za prav vsaka regularna Igra nemogoča Tudi temperatura (minus 7 stopinji za Igranje nI bila baš najprljetnejša. Hašk je nasprotnika podcenjeval. kar se mu je slednjič maščevalo tako. da mu je mora! prepustiti točko Slavija se Je poka7ala kot borbeno moštvo z ostrim startom Proti koncu Igre so domači vidno pritisnili, da bi Izsilili rezultat toda Varaždind so se umaknili v obrambo ter jim Je uspelo ohraniti Igro neodločeno brez gola Tekma v ostalem ni bila na veliki višini. V HaSkovi enajstorici Ja bila dobrm obramba, med krilci pa je ugajal samo Dukovič, medtem ko sta bila Pajevič ln Gajer Izrazito slaba. V napadu je zadovoljil samo Kacijan. Slavija je imela prav tako najboljša moči v obrambi ln krilski vrsti. V napadalnem kvintetu se Je opazil Izmed ostalih srednji napadalec Pavletič. Občinstva je bilo komaj okoli 500 tn Se ti so na koncu nezadovoljni s Haškovo igro zapuščali igrišče. Tekmo je sodil domači aodnlk MllnarlA. Z današnjim neodločenim rezultatom sta obe moštvi pridobili po eno točko v tabeli. Ilašk je s sedanjimi 14 točkami ostal na prejšnjem V. mestu, Varaždinci pa so s pridobljeno sedmo točko po boljši razliki golov prehiteli — teoretično pač le do jutri popoldne — SkopUance ln se povzpeli na X. mesto za LJubljano. (Tabelo po XIII. kolu bomo objavili v ponedeljski izdaji »Jutra«.) Mmz prihaja Berlin, 17. dec. br. Val mraza je zajel danes že vso Nemčijo V Berlinu je bilo davi zabeleženih 12, v Konigsbergu pa že 18 stopenj pod ničlo. Ves dan so pihali mrzli, severni vetrovi in je temperatura proti večeru še bolj padla ter je dosegla pri 20 stopnjah najnižje stanje. Vremenske napovedi napovedujejo za jutri še nadaljnji padec temparature Tako hudega mraza v Nemčiji že dolgo ni bilo. Varšava, 17 dec. a Hladni val nad Poljsko še ni popustil Danes le bilo v okolici Vilna 28 stopenj pod ničlo. mentu sicer ni več strank po demokratičnem receptu, vendar pa je z njim načelo narodnega zastopstva še vedno ohranjeno. Res pa je. da pristojnosti med parlamentom ta vlado niso še povsem jasno določene. kajti poleg zakonodajnih aktov parlamenta so mogoče tudi neposredne ministrske odločitve v obliki dekretov, a z močjo ta s pomenom zakona. Bodoča nositeljica državne misli, ki naj omogoči vsem slojem naroda udeležbo pri državnih poslih, bo nova »korporacijska zbornica«, ki bo ustanovljena poleg parlamenta Kot vzor za njo bodo veljali nekdanji cehi Vsekakor se sme reči. da je novi politični eksperiment na Portugalskem izmed vseh ki so nastali iz kaosa povojneaa časa. še najbližji demokratičnim osnovam vladanja. Orjak ameriške vojne mornarice Ameriška vlada ta poveljstvo ameriške mornarice proučujeta načrte za novo vojno ladjo, ki bi imela 45.000 ton ta bi bila tako največja vojna ladja na 6vetu. Dolga bi bila 216 m, oborožena pa z 12 topovi kalibra 40.5 cm, poleg tega pa seveda tudi s primernim številom manjših topov. Veljala bi okrog 100 milijonov dolarjev, kar znaša v našem denarju okrog 5 milijard dinarjev. Odločitev o tem. ali se bo ta pomorski orjak gradil ali ne, bo padla v začetku prihodnjega leta. Ruždi Aras noslanik v Lota dimu Pariz, 17. dec. p. »Petit Parisien« poroča lz Londona, da bo dosedanji turški poslanik Okjar meseca januarja zapustil svoje mesto. Njegov naslednik bo postal Ruž-ii Aras, ki je bil 13 let zunanji minister Turčije. Povišanje železniških tarif v Italiji Rim, 17. dec. h. Uprava italijamsklh <3r-žavnlh železnic bo s 1. januarjem povišala vse železniške tarife za 20 odstotkov. To Izredno povišanje utemeljuje s povečanimi izdatki za modernizacijo ln izpo polnitev železniškega omrežja. Tečaj za smučarske tekmovalke na Pokljuki Beograd, 17. decembra. AA. Ministrstvo za telesno vzgojo priredi za pospeševanje smučarskega športa od 11. do 30. januarja 1939 na Pokluki pri Bledu tečaj za smučarske tekmovalke. V tečaj pride največ kandidatk na predlog jugoslovenskega zimsko-sportnega saveza. Kandidatke morajo obvladati smučarsko tehniko ln imeti popolno smučarsko opremo. Z 10 din kolkovane prošnje je poslati ministrstvu za telesno vzgojo preko JZSS najpozneje do 5. januarja 1939. Tečajnice dobe od ministrstva stanovanje, hrano in povrnitev potnih stroškov za polovično voznino 3. razr. brzega vlaka od kraja, kjer prebivajo, pa do postaje Lesce-Bled ln nazaj. Za vožnjo veljajo ugodnosti za tujsko-prometne kraje na podlagi legitimacije K 13, ki se Ima kupiti na odhodni postajL __ - -——MM« Vremenska napoved Zemunska: Hud mraz po vsej državi. Pretežno jasno v zapadni polovici. Postopna zjasnitev na severu in severovzhodu. Drugod bo prevladovala oblačnost ■ snegom. Zagrebšlta: Vedro in zelo hladno. Dunajska: Pretežno Jasno, hud mraz, podnevi okrog 10 do 15 stopenj pod ničlo, severni vetrovi. Prlrcdoslovnl Instituti naše univerze dobe še letos lastno streho "-i Preselili smo se Ljubljana, 17. decembra Ljubljanska univerza ima mnogo svojih Institutov v neprimernih prostorih. Da od-poinore nevzdržnemu stanju, je univerzitetni senat z ozirom na številne in nujne potrebe sestavil poseben gradbeni program, po katerem naj bi prišli v doglednem času vsi instituti do primernih prostorov. Po tem programu bosta prišla dva instituta naše univerze, kemični tn strojni v najkrajšem času do nujno potrebnih prostorov v lastnem poslopju. Dana jima bo tako možnost za še uspešnejše delo in večji razvoj. Slika sedanje mizerije Letos so v gradbenem programu na vrsti prirodoslovni instituti. O potrebah nekaterih institutov se je doslej v časopisju ln tudi drugače že precej razpravljalo, potrebe prirodoslovnih institutov, ki so zaradi pretesnih in neprimernih protorov v glavnem univerzitetnem poslopju v največji stiski, pa so naši javnosti le malo znan«. Kako težko je znanstveno delo nagih prirodoslovcev v obstoječih razmerah, bi že mogel razumeti vsak, kdor bi videl, da so botanični, geografski, geološko-pa-lecntološki, meteorološki in zoološki institut pri svojem delu v veliki meri navezani na temne, mrzle !n zastavljene hodnike. Botanični institut na primer nima za makroskopske vaje na razpolago drugega prostora kakor tesen Ln slabo osvetljen holnik ki Ima kamnita tla in ki ga v zimskem času nI mogoče segreti. Zdrega pa s? pokaže predvsem v tem, da služijo ti hodniki obenem za prehod osobju univerze ln strankam. Folcg t^ga naj še omenimo, da prostori zaradi štednje v popoldanskih urah. ko se večinoma vrše vaje, »ploh niso kurjeni. Naš botanični institut se ponaša z obsežnim ln dragocenim her-barijem. Uporabljati pa ga ni mogoče tako, kakor bi bilo treba, ker je nameščen v sobi, ki je obenem delavnica dveh asistentov in sluge. Pri tem niti ne omenjamo, da nima nobenega prostora, ki bi bil količkaj prikladen za znanstveno delo v drugih panogah botanike razen sistemati-ke in geobotanike. Zadrega nad zadrego Zoološki institut si je moral na svojem hodniku postaviti majhno lopo lz desk za svojo knjižn co, ki je drugje zaradi skrajnega pomanjkanja prostora ni mogoče imeti. Na istem hodniku so poleg knjižnice nameščeni številni akvariji in terariji, obenem pa služi še za skladišče posod, zabojev in druge ropotije. Ker so na drugi strani hodnika postavljene še omare z raznimi preparati, kemikalijami, v alkoholu konservlranimi živalmi itd., Je hodnik komaj še prehoden. Kadar se udeležuje zooloških vaj večje število dijakov, jih je treba zaradi pretesnega prostora razdeliti v dve skupini. Tako se morajo za začetne semestre vršiti dvojne vaje. vaje za višje semestre pa sploh odpadejo, ker so ostali prostori, ki bl prišli v poštev, vedno zasedeni. Razumljivo je, da so s tem slušatelji pri svojem študiju znatno prikrajšani za možnost temelji tejšega in poglobljenega znanja. Kako vel ka je zadrega za prostor tudi v geološkem institutu, nam dokazuje med drugim temnica, ki je prirejena na tesnem prostoru med dvojnimi vrati. V zbirki so omare že tako polne raznega materiala, kamenin in fosilov, da se mora nov došli material enostavno magacinirati. Umevno je, da je za študijske namene zato zaenkrat popolnoma neuporaben. Prav taka stiska vlada v geografskem Institutu, kjer so prostori a kartami, knjigami itd. prenatrpani in celo hodnik tako založen da ga za namestitev potrebnih novih knjižnih omar ne morejo več uporabiti. Meteorološki institut ima eno samo sobo, v kateri mora delati kar 5 ljudi, poleg tega so pa v njej spravljeni vsi meteorološki instituti, arhiv, knjižnica in drugo- Ker je resno znanstveno delo v takih prostorih hudo otežkočeno ln bo v kratkem postalo že kar onemogočeno, Je zadnji čas, da se uresniči zamisel postavitve novega poslopja, ki bo skupno za vse omenjene institute. Vprav zato so v gradbenem programu univerze letos kot prvi na vrsti pri-rodoslovni instituti. Načrt nove zgradbe H koncu Je treba Se posebno podčrtati dejstvo, da so se prirodoslovne vede v zadnjem desetletju v silni meri razvile ln razmahnile, da navedeni instituti predvsem tudi zato nujno potrebujejo popolnoma nove, modernim razmeram in potrebam ustrezajoče prostore. V izpraznjene prostore pa pridejo drugi univerzitetni zavodi, ki so deloma tudi nameščeni po nezdravih ln mrzlih hodnikih. Glede na vse to so »e že sestali šefi po-edinih prirodoslovnlh institutov pod predsedstvom dekana filozofske fakultete in ob sodelovanju tehmčnega strokovnjaka kr. banske uprave določili program za novo zgradbo ln razporeditev prostorov v njej. rsa pripravljalna dela kakor tudi tehnični elaborati z načrti vred bodo dokončani prihodnji teden. Dela so poverjena g. ing. arh. Glanzu, tehničnemu višjemu pristavu kr. banske uprave, ln bomo o njih še poročalL palača „Brave" v Mariboru ""p^TGŠTfe''^^ _____jI 1 IS sa KS! KS 19 S H BB fiffl 938 I M Ž® £33 HH M Maribor, 17. decembra V Mariboru se Je pred i leti ustanovila na iniciativo nekaterih mariborskih gospodarstvenikov in uglednih osebnosti zavarovalna zadruga »Drava«, ki si Je znala v kratkem času zasigurati ugled in zaupanje prebivalstva. Zadruga si je v teku par let in pod spretnim vodstvom ravnatelja J. Majerla pridobila velik krog klientele in kader zadružnikov, katerih število znaša že nad 6000. Zadruga, ki Je zrasla iz malih početkov v tako mogočno organizacijo, pa je letos poskrbela, da dobi naše mesto novo reprezentativno palačo, ki bo krasila Aleksandrovo cesto in Sodno ulico, najprometnejši kraj v Mariboru. Mogočna stavba, ki Jo zida stavbna tvrdka Jelene & čJajmer, j« dograjena že do prvega nadstropja. 2e sedaj ee vidijo učinkovite konture nove palače, ki bo trlnad-stropna ln zgrajena v tako zvanem skeletnem slogu, kakor je na primer zgrajena palača g. Valjaka in trgovca g. Jakoba. Laha v Jurčičevi ulicL Nova reprezentančna palača zavarovalne zadruge »Drave« bo služila prvenstveno za odvetniške ln druge pisarne, v drugem ln tretjem nadstropju pa bodo lepo in moderno urejena stanovanja. Celotni gradbeni stroški bodo znašali 1,600.000 dinarjev in bo stavba meseca junija ali julija 1939 izročena svojemu namenu. S to kraano stavbo pa Je »Drava« na najprimernejši način investirala svoje premij ske rezerve, ki so tako najvarneje naložene. O delovanju »Drave« same Js »udfi pregled občni zbor, ki > bil v sredo 14. t m. prt Orlu. Za zborovanje te bilo v nail Javnosti precejšnje zanimanje, zlasti ker so s« z gotove strani razširile povsem neutemeljene ln neresnične vesti s prozornim namenom zadrugi Škodovati. Zborovanje J« otvoril in vodil poslovodečl podpredsednik g. Rudolf Golouh, ki je v daljah izvajanjih podal Izčrpno poročilo zadrug« »Drave«. Da Je poslovanje »Drave« povsem v skladu z zakonskimi predpisi, le pričalo tudi obširno revizijsko poročno glavnega zadružnega nadzornika g. Ko-bUerja lz Ljubljane. Poročilo so navaoGl radrugarjl vzeli z velikim odobravanjem na znanje. Iz poslovnega poročila g. Go-louha je bik) razvidno, da znašajo premij- ske rezerve preko poldrugi milijon, ln da Je zadruga popolnoma likvidna. Članstvo lz dneva v dan stalno narašča in Je v vseh kategorijah doseglo čedno število 6100. Zadruga Je svoje delovanje raztegnila tudi na dunavsko banovino in je z fuzijo z nekim peazijskim zavodom v Subotici prišla v posest preko milijon din vredne palače v Sobotici, ki tudi tvori Čvrsto rezervo. Na dnevnem redu občnega zbora so bile tudi nadomestne volitve v odbor in je bH a veUkfcn odobravanjem Imratjm m predsednika ief prtmarij dr. Janko Der-novšek, v odbor pa kavarnar J. Sereo ln dr. Cazafura, dočim Je bil ostali odbor, v katerem so same ugledne osebnosti našega mesta, Izvoljen za dobo 6 let. Tudi pozimi raste dobre gobe Treba jih Je samo poznati in poiskati Odkar so Izostale na trga zadmj* Jesenske gobe (čmosive kolobarnice aili sivke) je splošno mnenje, da do »pomladi, ko pridejo na trg smrčki in hrčki (mavrohi), sploh nI več užitnih gob r svežem stanju. Toda imamo nekaj vrst prav dobrih gob, ki uspevajo tudi v zimskih mesecih, posebno ako je pozna jesen tako mik in vlažna, kar kor leto«. Skoljkar ali grudnovka (pfleurotus ostre- atus, Austernpilz, Muachelpilz^ Drehling) je celo lepa pojava na Hordi ki fterejU) deblih raznih listnatih dreves (bukev, gaber, hrast, brest, lipa, breza, oreh te drugo sadno drevje). Množina polovičarskih klobukov v obliki školjke se grmadi po pen ju ali deblu liki opeka na strehi, da doseže njihova gmota do 3 kg teže. Klobuki «o olivno črne ali olivno rjave barve, v mladosti na znotraj zavihani, dorasli pa raztegnjeni in vdolbeni. Beli lističi segajo globoko po k ocen u navzdol, ki je tudi bel in prav kratek. Po nekod na Dolenjskem, posebno okrog Trebelnega, poznajo to gobo pod imenom »grudnovka« že davno ter Jo nabirajo za domačo uporabo ker je prav okusm ta tedatna. Starejše gobe Je treba zasekijeti ali pa posušiti in potem zmleti, ker so precej trde in težko prebavljive. Trdi so pripravne za vlaganje v kis ali v solnico. Rasejo od oktobra do marca. Golobji ikoljkar (pleurotus columbinua, Taubenblauar Drehling) je po obliki prejšnji prav slična, samo da so klobuki srivo-modre, pozneje rumenkaste, na starost pa rjave barve. Okus in vonj sta prijetna. Tudi ta goba rase od oktobra do marca, toda le na borovih in smrekovih deblih in panjih. Istotako dobra in izdatna goba. Vrbov Ikoljkar (pleurotus salignus, We4-den-Drehling): klobuk Je voden, začrnelo sive ali rumeno rjave barve. Včasih se dobe tudi posamezne gobe, tudi tam, kjer so v skupinah, se ne grmad i jo druga nad dru- >smw Vlad« l«/«strl s t •t«»«lii ♦ t s ■ I m Q [J __ » • | blago Iz prave, izbrano australske volno j go, temveč stoje s kocenj vred vodoravno od debla. Rase istočasno kakor prejšnji vrstnici, toda večinoma le na vrbah in topolih, redkokdaj na brezi ali jelši. Prav okusna goba,, Zimska štorovka (eollybia velutipes, Wtoterpilz): kakor fe ime pove, raste ta što rovka tudi pozimi, ako je zima mila ln r lažna, tj« do marca. Prenese mraz do 4* ter je tudi »mrzla izpod snega prav okusna, Klobučki so razne barve: zarjavelo rumeni, oranžne ta tudi medeno rumene barve. Sredina klobukov je navadno temnejša, čestokrat kostanjevo rjave barve. V vlažnem vremenu so gobice zelo lepljive. Lističi so najprej beli, pozneje rumenkasti. K ocen je zgoraj rumenkaste, spodaj pa temne barve, žametno kosmi čast. To što-rovko dobimo pogosto na štorih listnatih dreves, napade pa tudi zdravo drevje, posebno vrbe in je torej škodljiva Prav okusna goba, dokler so lističi še belorumeni, toda brez kocenov. Ker so nekatere štorov-ke neužitne, odnosno škodljive, posebno tveploglavke, je treba paziti na znake užitne zimske štorovke. Klobuki morajo biti lepljivi, lističi belorumeni, koceni spodaj iametno kosmičasfi. Ta previdnost pa velja le za nabiralce jeseni, ker pozimi žve-ploglavk ali sploh ni več, ali pa so že se-gnite. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Ali je res potrebna »Slovenska Sibirija« 1 Naj mi moj prijatelj Badjura ne zameri, ie si dovolim spregovoriti nekaj besed o predlogu, da se eden najlepših delov naša domovine, okolica Kranjske gore, prekrsti v »Slovensko Sibirijo«. Sodim, da v različnih glavah beseda Sibirija vzbuja jako različne misli. Za mene je vsaj Sibirija beseda, ki izziva t prvi vrsti neprijetne in nesimpatične misli. Ko mi je oko padlo na naslov onega podlistka v »Jutru«, sem menil v prvem trenutku, da gre za kako slovensko koncentracijsko taborišče. Mislim pač pri besedi Sibiriji najprej na milijone Rusov in Poljakov, ki so kot izgnanci umirali v onih stepah in pragozdovih. Spominjam se one, za slovanstvo tako žalostne epizode, kako je bil bolj-ševikom izročen nesrečni general Kolčak. Dalje vidim ▼ duhu, če slišim besedo Sibirijo, one Brez fežav delu]« Darmol. « hmu prijetno* 1>r! uporabi: nobenega kuhanja ča-•v,nlfl pofiranja krogljlc In n« greiv-clh soli. Darmol je okusen kakor Čokolada N« po«ku*ajte z nepreizkušenimi preparati, temvet uredite svojo prebavo t dobrim odvajalnim soogr \SS55a - —— MdBUimiui tundre, kjer Je zemlja v globočtai rte leto zmrznjena in se samo po leti na površini otaja ter nastanejo močvirne luže in blato, potem zoJ>et pomislim na tajgo, one neprodirne pragozdove z močvirji, kjer »o poleti zležejo mi L komarjev, ki onemogočajo ljudem bivanje, spomnim se na južno-sibireke puste stepe in pa peščene puščave. Take predočbe vzbuja pri memi Sibirija. Da je tam pozimi hud mraiz, mi prihaja pri besedi Sibiriji šele v zadnji vrati na um. Saj mraz in sneg je pozimi tudi drugje: na Švedskem in Norveškem, v severni in srednji Rusiji, na Islandu, v Kanadi in drugod Sibirija je pa vendar pretežno ravnina — seveda so tam tudi gorovja, ali r glavnem je brezkrajna ravan. Zato mislim, da bi ne bilo umestno, da dobi oni naš divni gorski kraj ime dežele, s katero nima prav nič skupnega in ki razen tega vzbuja toliko neugodnih in žalostnih spominov. Kaj bi ne mogli reči: Kranjskogorski kot? Ali pa bi glede na to, da imamo Savo Bohinjko in Savo Dolinko in da govorimo o Bohinjskem kotu, reldi bi onemu kraju: Dolinski kot? Boris Zarnik Ugodno stanje naše divjadi Zlasti stale* srnjad! se je lzboljSal Radovljica, IT. daosmfcra V tekočem letu opažamo lovci, da so se pričela naša lovišča izboljševati. Povsod nahajamo več divjadi. Vzrok ni 1« ta, da j* bilo r tekočem letu ustreljeno manj divjadi kakor preJSnja leta, marveč je posebno srnjad, odkar Je em preganjajo več tako neusmiljeno, postala veliko bolj zaupljiva. Dočim ae je prejšnja leta, preganjano od psov in ljudi, skrivalo še tisto, kar je ostalo, se Je zdaj, ko je v gozdovih in na poljih večji mir, Jela divjad spet bolj brezskrbno gibati, kar Je seveda v največje veselje vsem, ki so morda večji prijatelji prirode kakor lovcL Največ Je pa pripomoglo, da je zdaj za vsa naša lovišča določen stalež, koliko se sme v teku erve letne lovske dobe upleniti v lovišču. Niso se vsi lovci zavedali svoje dolžnoti do divjadi ln stvarstva, niso val priznavali, da so občinska lovišča last občin, da jih imajo le v zakupu in da smejo ustreliti le primeren dorastek, v splošnem pa morajo v zakup vzeta lovišča vrniti taka, kakršna so bili prevzeli. V splošnem je višina odstrela določena precej primerno, posebno pri srnjadi. Le to bo treba še upoštevati, da v nekatera lovišča prihaja srnjad le v hudih zimskih časih, ko ji drugod primanjkuje hrane. Ker streljanje divjadd ob tako žalostnih pogojih ni lovsko ln tudi ne človeško (posebno preganjanje gladne, hrano proseče srnjadi s psi), bo treba pri določitvi odstrela še nekaj sprememb. S časom, ko bodo naši lovci še bolj vzgojeni, pa bo treba preiti tud; k odstrelu mladih, za pleme neprlme- n;h srn ln k odstrelu slabšega mladiča, ako ima srna po dva. Zato bo odstrel smel biti izvršen le s kroglo in ne zrnjem, ko ae divjad v mnogih primerih zastrelL Odstrel srn (ln če bo dovoljen tudi odstrel mladičev), naj W Izvajali v prvi vrsti lovski čuvaji, ki morajo najbolje poznati stalež divjadi. Pri odstrelu gamsov, vsaj pri današnjem ugodnem staležu, ne bi prav nič škodovalo, če bi se v nekaterih loviščih odstrel nekoliko zvišal. Žal, da se pri gamsih in posebno pri srnjadi ne more pri današnjih lovskih razmerah zaupati večji odstrel bolehnih in slabotnih komadov. A to bi znatno izboljšalo konstitucijo divjadi, ki je v zadnjih letih zelo oslabela. Za divjad je bilo letošnje leto sp'oh ugodno. Dočim je v pretekli zimi podleglo mnogo srnjakov, pomlad ni bila huda- Poleti divjad ni izpostavljena posebnim nevarnostim, razen bolezni in pa zalegi nosnega obada, ki pa po raziskavanju in mnenju inozemskih lovskih strokovnjakov ni posebno nevaren. Srnjad sicer zelo trpi, ko jo v nosu in grlu zajedajo črvi, jih pa navadno izkaš'ja ln tako polagoma spet ekreva, le nekaj odstotkov je pogine. Najhujši sovražniki — poleg lovcev brakirjev, ki streljajo srnjad s zrnjem — pa so razni črevni, želodčni in pljučni črvički. Ti so v stanju uničiti cele revirje. Omenjenih bolezni letos pri nas ni bilo. Prav ugodna za srnjad je bila letošnja Jesen. Suho, toplo vreme in zadostna hrana, to je ohranilo našo najlepšo gozdno divjad zdravo in dobro pripravljeno za zimo. Ker ni bilo snega, je srnjad do zadnjega ostala v poletnih prebivališčih in se šele zdaj nomika v n žje loge, kjer je V veliko večji nevarnosti pred lovci, kakor r višinah. V kopnem pa Je tudi težje loviti (posebno slabdm lovcem) kakor v debelem snegu, ko se srnjad le težko giblje-V snegu jo Je lahko zas'editi, kar zelo olajšuje lov. prav zaradi teh okoliščin so letošnjo jesen poetrelili v primeri z drugimi leti malo srn. Je pa tudi vedno več lov-oev, ki se oklepajo modernih lovskih nazorov: lovec ne sme biti uničevalec, marveč reditelj in zaščitnik prirodnih redkosti. Hva^a bogu se je tudi pri gamsih Izkazalo, da so Imeli prav tisti, ki niso nasedli razširjevalcem vesti o gamsovih garjah. Ko je bilo dokazano, da je nekaj gamsov poginilo za raznimi, gamsom ne posebno nevarnimi boleznimi, je bilo tudi že konec garij. Bolj kakor med gamsi ln srnami so nalezljive bolezni razširjene Pri Ijudeb nagnjenih k maščobi, sa izkaže naravna »Franj-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in priietno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodamL Orl ret S h I) W W med zajci. Prav zaradi tega pa Je treba Čuvati lisioe, ki vršijo najbolj vestno veterinarsko službo med dojgouhel in uničijo večino bolnih zajcev. Tudi to zimo kaže prepovedati zajstrupljevanje lisic, ki so kmetu zelo koristne, ker uničijo mnogo miši, lovcu pa pospravijo največ bolnih zajcev. —s ZOBJE BLESTE KOT BISERI ! NJEMU ZAHVALJUJOČ SE »Kolynos« odstranja * veliko naglico grde, rumene madeže, uničuje klice, ki povzročajo razKrajanje in napravi zobe bele tn lepe. — Poskusite »Kolynos« antiseptično zobno Povečajte sijaj svojega smeHJaja s »Kolynosom«. Varčujte — kupite k-c-HUc Ciospodarstvo — Državni zavod za pifspeisvanjt Industrije ln obrti pri ministrstvu m trgovino in industrijo priredi v Beogradu 1. Januar- j državnih dolgov. Na vsaKega ameriškega ja 1939. novo vrsto brezplačnih itinmeaeč- državljana po tem računu pridejo 303 do-nih tečajev, namenjenih »trakovni izpopal- nov doiarjov. To j* največja vsota, Kl Je bila doolej zabeležena v analih ameriških državnih dolgov. Na vsakega ameriškega nitvi naših mladih mojstrov in obrtniških pomočnikov. Ti tečaji bodo; 1. Jtirimesoč-m brezplačen tečaj za strojnike pn parnih »trojih in kurjače parnih kotlov; 2. itiri-mesččen brezplačen tečaj za ietaJske mehanike o konstrukciji letal; 3. itinmeaečen brezplačen osnovni tečaj za ljudi, ki imajo opravka pri motorjih vseh vrat; 4. Atiri-mose-čcn brezplačen »Ikkarekobarvarski to-čaj, 5. štinmesečen brezplačen mojstrski tečaj O pismenosti, računanju, knjigovodstvu, korespondenci in obrtniški zakonodar ji, in 6. brezplačen krojaški tečaj za ionsko obleko. Tečaji se bodo vršili r poslopju šole čara Uroša v L »lici kralja Miljutina vsak dan od 19. do 21., le v sobotah in nedeljah od 8. do 12. Vpisovanje tečajnikov je vsak delavnik razen v »pbotah od 18.30 do 20. in ob nedeljah od 8. do 12. na isti šoli do vštetega 10. januaija. — ProduKcjja ceiuitc&e v Drv aru. Is Beograda poročajo: Konjunktura za lesno celulozo na svetovnem tržišču Je bila v vsem letu 1937. in v prvi poolvici letošnjega leta zelo velika Ln mnoge velike države so si priskrbele znatne zaloge ta važne sirovine, ki služi za produkcijo brezdomnega smodnika in ostalih eksplozivov. Tako je bila že leta 1937. v naprej prodana vsa produkcija celuloze na Švedskem in v Finski do konca leta 1938. Posledica tega je bila med drugim znatno pomanjkanje papirja za časopisje ln spričo tega podraženje časopisov v mnogih državah. Po zadnjih kritičnih dogodkih v Evropi, po katerih je vojna nevarnost občutno popustila, je nastai preobrat tudi v vprašanju celuloze. Nakopičene zaloge so začele pritiskati na tržišče m povpraševanje je oslabelo. Tvornica celuloze v Drvarju je morala ustaviti obrat. Po novih trgovinskih dogovorih med našo državo in posameznimi tujimi državami, v prvi vrsti Italijo, Nemčijo ln Francijo, pa je zagotovljen znaten kontingent za razpečavo naše celuloze, kar bo povoljno vplivalo na produkcijo v Drvai-u. V kratkem bo instalirana v Drvaru tudi modema belilnica celuloze. = Za obvezane« davka na rente. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal davkarijam nalog, da morajo na podlagi člena 5. zakona o neposrednih davkih pozvati s splošnim (javnim) pozivom obve-zance davka na rente, ki se odmerja na podlagi davčnih prijav za leto 1939., v času od 1. do 31. januarja. Preučitev davčnih prijav se mora končati do 15. marca 1. 1939. Ta dan se mora davčni razpored poslati finančnim ravnateljstvom v pregled ln odobritev. Finančna ravnateljstva morajo pregled brezpogojno izvršiti v osmih dneh in nato razpored takoj poslat) davkarijam v nadaljno delo. = Za izvoz zaklane perotnine v Anglijo ni omejitve. Londonsko poslaništvo Je obvestilo kmetijsko ministrstvo, da ni doslej Se nobenih omejitev Izvoza zaklane perutnine iz Jugoslavije na Angleško. = Uvoz kuncev in drugih glodalcev I* češke. Kmetijsko ministrstvo Je Izdalo odlok o ukinitvi splošne prepovedi uvoza živih in mrtvih kuncev Ln zajcev ln drugih domačih Ln divjih glodalcev, njihovih svežih delov in njihovih Izdelkov ter nepredelane kože s Češkega tn Moravskega. Z& uvoz ln prevoz živine in njenih delov s Češkega je potrebno, da so te pošiljke opremljene s potrdilom pristojnih državnih ali od države za to pooblaščenih veterinarjev, da ta živina ali njeni deli izvirajo iz krajev, kjer v času odpreme in 40 dni poprej ni bilo bolezni med zajci, kunci tn drugimi domačimi ali divjimi glodalci ter divjo perutnino, bolezni, ki Jo lahko nalezejo domače živali ali pa ljudje. = Prekinjena trgovinska pogajanja med Svico in Belgijo. Od 1. t. m. dalje so se vršila v Bruslju trgovinska pogajanja med Belgijo in Švico. Ker pa se delegaciji obeh držav nista mogli zediniti glede dolge vrste raznih vprašanj, 6o se pogajanja ustavila Nadaljevala »e bodo najbrž februarja, ln sicer na novi cenovi. = Nemci bi želeli Izkoriščati nafto v naši državi. Iz Beograda poročajo: Neka nemška skupina skuša doseči možnost raziskavanja Ln Izkoriščanja ležišč nafte v naši državi. Za to skupino so podjetja, kl izkoriščajo nafto v Nemčiji, kakor tudi industrije sintetičnega bencina. Zastopniki te skupine so že stopili v stike z družbo »Panonijo«. d. d., kl Ima raziskovalno ozemlje v Medmurju. Glavni delničar »Pa-nonije« je Rade Pašič. — Kakor smo pred kratkim poročali, imamo v Jugoslaviji delniško družbo za raziskavanje ležišč nafte, za katero je ameriški kapital. Omenjena družba je sklenila z državo nekako začasno pogodbo, ki potrebuje samo Se odobritve ministrskega sveta. Ležišča nafte v naši državi morajo torej biti obilna, ker je tuje zanimanje tako veliko. = Dvig cen v B°lg»rijl. Indeks bolgarskih Izvoznih produktov (osnova 100 lz leta 1926) je dosegel v septembru 105-7 nasproti 82.1 v istem mesecu preteklega leta. Indeks uvoženega blaga Je začel od junija ponovno naraščati ln je dosegel v septembru 79.2 točke nasproti 88.4 v istem času lanskega leta. Kakor se vidi, so cene izvoznih predmetov poskočile za 25%, medtem ko so se uvozni produkti pocenili za 10°/o. Notranje cene industrijskih produktov pokazujejo porast, kar Je pripomoglo, da so cene na drobno ln na debelo v državi poskočile. = PoI°žaj v ruski Industriji nafte. Po najnovejših ruskih uradnih podatkih Je letošnja ruska industrija nafte znatno napredovala v primeri z letom 1937. V preteklem letu Je produkcijski načrt dosegel samo 92-6°/o. v drugem trimesečju letošnjega leta že 1015 in v avgustu celo 105.3%. Količina predelane nafte v ruskih rafinerijah znaša v letošnjem letu 28.5 milijona ton nasproti 5.7 milijona ton v letu 1913 = Večja draginja v Italiji. Tendenca naraščanja cen, ki se je začela že v oktobru. se je nadaljevala tudi v novembru. Dvignile so se cene na debelo in na drobno. Indeks cen na debelo (osnova 100 lz leta 1928) se je povečal od 96 9 na 97.2, a indeks cen na drobno od 95.1 na 96-5. = Na vsakega Američana pridejo $03 dolarji državnega dolga. Ameriški državni dolgovi so dosegli vsoto 39.400 milijo- — Stanje Češkoslovaške narodno banko. Poročilo za prvi teden v decembru izkazuj o zmanjšanje obtoka bankovcev za 130 milijonov na 6739 milijonov Kč. Obveznost po žirovnih računih so se povečale za 13S milijonov na 541 milijonov Kč. Zlata rezerva Je izkazana z 2358 milijoni, a stanje deviz ln valut s 1300 milijoni Kč. — Vloge pri hranilnicah so narasle v novembru za 9.5 milijona. Po podatkih Zveze Jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v novembru za 9,428.450 din na 1.069,009^19 din. Vloge na knjižice so narasle za 7.9 milijona na 626 milijonov din, vloge v tekočem računu pa za 1.5 milijona na 443 milijonov. Vloge na knjižice so narasle pri 7, vloge v tekočem računu pri 9, skupne vloge pa pri 7 hranilnicah, število vlagateljev na knjižice pri 6, v tekočem računu pri 6 ln skupno število vlagateljev pri 5 hranilnicah. Vseh vlagateljev Je bilo 131.618. — Vlagatelji so torej že vrnili večji del od 54.3 milijona din, katere so bili dvignili lz hranilnic v septembru. Od 30. septembra do 30. novembra so narasle vloge za 33.5 milijona ln je stanje 30. novembra le fle za 20 milijonov nižje kakor 30 septembra To povečanje vlog je najboljši dokaz, kako hitro se vrača zaupanje v hranilnice ln v denarne zavode. — Guverner Narodne banke odpotuje v Pariz. Po vesti iz Beograda odpotuje guverner Narodne banke g. dr. Radosavlje-vič v Pariz, kjer bo ostal nekaj dni. Vest pravi, da je njegovo potovanje čisto Informativnega značaja. = Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani. Občni zbor bo 4. jan. ob 9. dopold. v lastni sejni dvorani Dalmatinova 1. Dnevni red običajen. Razpravljalo se bo tudi o Izpremembi pravil. ss Vinski sejem v Ivanjkovcih. Vinarska zadruga v Ivanjkovcih priredi 14. vinski sejem in razstavo 10. januarja v dvorani pri kolodvoru. Vina je prijaviti do 3 januarja. Letošnja vina se prav dobro razvijajo ln so Izredno harmonična razen od zelo rano branega grozdja. Cene so ugodne. Ivanjkovci so v sredi ormoško-Ijuto-merskega okoliša Na sejmu bo vsakemu interesentu dana prilika za kritje potrebe v ljutomerskih vinih, mešanih ali sor-tlranlh. =r Vinska razstava In sejem v Ormožu Za vinsko razstavo in sejem, ki bo 20 t m. v Ormožu, Je prijavlienih 167 vzorcev vin, po večini lz ormoško-ljutomerskega vinarskega okoliša. Ta vina so znana po svoji odlični kakovosti. Količina razstavljenega vina bo okrog 7000 hI. Trgovcu in gostilničarju se bo nudila na tej razstavi najlepša prTika, seznaniti se s kakovostjo letošnjega vinskega pridelka in si Izbrati to, kar njegovi potrebi in okusu najboli ustreza. K obilnemu posetu vabi priredi-tell Kletarsko društvo, r. z. z o. z. v Or- i možu. V konkuranl sadovi stavbne tvrdke inž. Tornago, družbe a o. a v LJubljani, *e naknadni ugotovitveni narok, določen na 15. t. m., preloži na 26. januarja ob 11 v sobi 134, na okrožnem sodišču v Ljubljani. = Odpravljeni sp konkurzi o Jonkeju Francu, Lndustrijcu v Oplotnlcl (ker ni več upnikov kakor eden), o Rojniku Konradu ln Jelki, trgovcih v Ločah, (ker Je bila razdeljena vsa masa) in o Strasserju Ar-minu. odvetniku v Lendavi = Potrjena je poravnava r konkurzm zadevi o zapuščini po rajnki Pečarjev} Frančiški, trgovld ln posestnici v Črnučah. Na poravnalnem naroku 24. novembra Je bila namreč Izglasovana poravnava Bone Na ljubljanski borzi J« dosegel devizni promet v minilem tednu 15.04 milijona din nasproti 8.43. 6.60, 8.77 in 7.84 milijona din v zadnjih štirih tednih. Nemški klirinški čeki, ki so bili ves mesec stabilizirani na tečaju 14.30. so ee včeraj dvignili na 14.35. Samo v Beogradu Je bilo oddanih preko 200.000 mark Ta skok Je v zvezi s precejšnjim povpraševanjem po markah s strani uvoznikov blaga lz Nemčije, ki Imajo večja plačila za konec decembra. Angleški funt Je bil enako kakor prejšnji teden zabeležen na vseh treh borzah nelzpremenjeno z 238. Na domačih efektnih tržiščih Js bila Vojna Skoda v začetku tedna nasproti prejšnjemu tednu čvrsteJSa, proti koncu tedna pa Je nekoliko popustila. V Beogradu se Je trgovala včeraj do 466.50. UEVUfe Curih. Beograd 10. Pariz 11.6200, London 20.6425, New York 442.25. Bruselj 74.45 MIlan 23.27, Amsterdam 240.30, Berlin 177.30. Stockholm 106.35. Oslo 103.75. Kobenhavn 92.15. Praga 15.10, Varšava 83.25, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO Chlcago (17. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za dec. 69.50, za maj 63.25. za julij 66. turščica: za dec. 49.25, za maj •11S750, za julij 52.6250. + Budim peš tanska termin »ka borza (17 t. m.). Tendenca stalna promet slab. Rž: za m are 14 90 — 14.92. Turščica: za maj 15.01 — 15.03. SnMKU -f. Llverpool (17. L m.). Tendenca mirna. stalna. Zak'jučni tečaji: za dec 4.77 (prejšnji dan 4.77), za februar 4.74 (4.74). za april 4.71 (4.71). -(- New York (16. t. m.). Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za Januar 8.20 (8.24), za marc 8.17 (8.23), za maj 7.98 (8.04). «I\ IN A -f Svinjski sejem v Mariboru (16 t m.) Po večmesečnem presledku je bil v Mariboru spet svinjski sejem Pripel iali so 79 svinj, prodanih pa Jih je bilo 45. Cene so bile: 3 do 4 mesece starim prasrem po 220 do 270. 5 do 7 mesecev 315 do 420, 8 do 10 mesecev 500 do 5S0. 1 leto 680 do 900 din za rilec. Kilogram žive teže je bil po 6.50 do 8.50 din. Spet sleparija s pomr%lm)2m denarja Oškodovan je neki posestnik iz Drage nad Ložem Ljubljana. 17 decembra Čeprav so imeli naši listi v zadnjem času neštetokrat žalostno priliko, da poročajo o sleparijah, ki so jih na račun lahkovernega kmečkega ljudstva zagrešili razni pohajači in pustolovci s tem. da »o preveč zaupljive ljudi po vaseh zapletali v lažn0 ponare-jevanje denarja, te vrste knminaJ še zmerom nad običajno mero cvete. Pred dnevi je prišel v Dago nad Ložem takšen neznan rokomavh in naprosil posestnika Valentina Troho za prenočišče. Gospodar ga j< povabil v hišo in mu postregel z večerjo. Po jedi se je med gostom in domačimi razvil živahen pomenek. ki je kmalu izpričal, da je popotnik iz-edno bister, vsega vraga sposoben mož. Troha mu je med drugim zaupal, da ima na po-estvu 150 000 din dolga in da ne ve. kako bi se dokonal do denarja Tedaj »e je tujec razživel Zaupal je gospodarju na uho. da ga z-na delati sam. Pripovedoval je, da ima nekje pri Logatcu spravljen film, na podlagi katerega lahko ponareja tisočake, perstotake In sto-take. samo s kemikalijami trenutno ni za ložen S svojo zgovornostjo je Tioho pri pravil do tega. da je ta naslednji dan po slal ženo v Čabar. kjer je po tujčevem na ročilu nakupila papirja kemikalij in barv. Ko se je vrnila je slepa^k' ponarejalec za hteval od gospodarja bankovce po 1000 ^00 in 100 din. Nato ga je še pregovoril, da se skupaj odpravita v Logatec k človeku, pri katerem ima spravljen svoj film. V Logat cu pa se je slepar na lepem i/gubil Tmh: izpred oči. 2 njim so kajpaK izginili tudi Trohovi bankovci. Troha je tujca še nekaj časa iskal po Lo gatcu in okolici, nato pa se je obupan vrnil domov in sleparijo prijavil orožnikom Kakor je preiskava ugotovila, je isti podjet-než na sličen na"in ogoljufa' še več drugih kmetov po okoliških vaseh Po opisu ljudi, ki so ž niim imeli opravka, je slepar okrog 40 let star, črno oblečen in na levo nogo še pa. Mrzli sibirski val fe tn! Ljubljana, 17 decembra Pozdrav — daljni pozdrav sibirskih step Je čez noč planil k nam. V nepregledne tajge. pragozdove Sibirije pritisne ledeni hlad z visokega severa ob tečaju že zgo daj. Kmalu po sončnem povnttku. na kraju septembra, prikima tjakaj zima. s sporočilom, da bo poslej osem mesecev držala el-dorado ruske rudne in indvstiijske bodočnosti v šahu. Sibirija Je najhujših zim navajena. Kaj to de preprostim plemenom in priseljencem iz evropske Rusije, če se bradatim muži-kom nabero na kocinah ledene sveče! Si-birjakom je piskanje silovite burje, ki žene ob 30 do 45 stopinjah Celzija pod ničlo v ledene iglice razbičani sneg. igračal Umaknejo se v jurto ali sneženo kočo, ob količkaj povoljnem vremenu pa vprežejo pred sani p$e ali jelene in hajd z njimi čez snežne poljane in zaledenele reke na bogati lov divjadi. Topla kožuhovma greje sibirsko mladež in za badnjak ji ni treba božičnih drevesc z barvanimi svečkami. Narava sama poskrbi, da se sklanjajo veje iglavcev pod težo v nizkem soncu ali mesečini lesketajočih te ledenih kapnikov. Takšna Je tedaj domovina sibirskega mrzlega vala, ki vliva zapadnjakom vsako zimo, kadar se hoče poigrati z njimi, tolikšen strah v mozeg. Nad debelo snežno odejo se nabira vso dolgo zimo ledeni hlad in sili navzven, zdaj v evropsko, zdaj v notranje azijsko smer. Manj ko A zijat i smo seveda njegovega pozdrava veseli Evropci, ki smo že po svojem toplem Zalivskem toku razvajeni mehkužci. Zato se pred vsakim sibirskim mrazom, ki se spusti v zapadno smer. tako hitro oglašajo brzojavke po listih, da bi spoštovani čitatelji ne bili pre več presenečeni. Pet tisoč kilometrov meri dolga pot iz Sibirije do naših gorš, pa vendar kako naglo pripleše daljni gost k nami Predvčerajšnjim smo čitali, da je njegova čelna stran prekoračila matjuško Volgo. Se isto noč fe ! občutno padlo živo srebro v toplomerih na Poljskem in v obdonavskih deželah Pred mrazom je prsnilo k nam še malce snega. na večer je snoči potegnil mrzel sever po mestu. Mlake so zamrznile, od streh so se j nabira'e prve ledene svečke in davi je ime : la Ljubljana 4, Maribor in Zagreb 9 stop. C pod ničlo. Nebo se je zjasnilo, sonce je še utegnilo pobrati nekaj snežnih zaplat, v zraku je pa vleklo vet dan ostro, da no se j razvajeni meščani zavijali v plašče, si trli zardele nosove in ušesa Živo srebro je še po poldnevu ostalo na 3" C pod ničlo, drugače zdrav sibirski zrak nam je prinesel vreme, ki bi bilo. z večjo mero pršiča obla-godarilo smučarje t splošnim zadovoljstvom. Tragična smrt v valovih Save Brežice, 17. decembra Dan po volitvah Je odšel s svojega doma v Črncu pri Brež cah gostilničar Ivan Bahč. Okoli 6. ure zjutraj je bil nenadno razdražen vstal ln Je kljub prigovarjanjem svoje žene ln hčerke za silo oblečen ln obut v copate, zasedel kolo ln se odpeljal, ne da bi komu od domačih povedal, kam namerava. Prispel Je do gostilne Cilke Lukeževe ob Savi. Tu Je prislonil kolo k zidu in peš odšel kakih 200 korakov do srede mostu. Tam Je slekel Jopič, odložil klobuk in sezul copate. Vzpel se Je na železno ograjo ter se silovito pognal v objem valov. Dogodek sta sicer opazovala dva mimoidoča. vendar pa sta bila toliko oddaljena, da nista mogla preprečiti nesrečnega početja obupanega gostilmčarja identiteto samomoriičevo so ugotovili po prislonjenem kolesu ter po jopiču, klobuku in copatih. Trupla doslej kljub skrbnemu Iskanja «e niso našli, kar Je razumljivo, ker je skočil nesrečnež ravno sredi mosta v glavni tok, ki ga je gotovo odnesel daleč a sobo}. Poko£Uk Ja sapusctl isno ta nepreskrbljenih otrok. Kakor izhaja a lističa v njegovem Jopiču, ga js v obup gnala živčna bolezen, žalost in skrb zaradi težavnih gospodarskih razmer. Ze dan pred samomorom si Je poskusu končati življenje s tem, da Je popil precejšnjo količino lizola. Fran Jereb | T. Ljubljana, 17. decombra Danes ob 12.30 je po kratki, a težki bolezni umrl g. Fran Jereb. Šolski upravitelj v pokoju, stanujoč za Bežigradom 19. Pokojnik se je rodil leta 1864. na Pre-šganjem pri Litiji kot »m premožnega posestnika in organieta. Da bi ai zagotovil na slednika v poklicu, ga je oče poslal na or-glarako šolo v Ljubljano, kjer mu jc bil profesor pokojni Foerster. Jereb je bil odličen učenec in zato 90 ga njegovi prijatelji in znanci po končani orglarski šoli nagovorili, da se je vpisal na državno učiteljišče v Kopru. Po maturi je kot šol&ki upravitelj služboval v Dolini pri Trstu in par let v Os] v isti občini. Leta 1922. mu je italijan oblast zavrnila prošnjo za priznanje italijanskega državljanstva in tako »e je morai z vso družino presoliti v Jugoslavijo, kjer Je dobil mesto todskega upravitelja v Rajhenburgu. Leta 1928. je bil upokojen Vsa leta po upokojitvi je preživel v Ljubljani. Pokojni Jereb je bil markantna oseba. Ni bil samo odličen šolnik temveč tudi izbo-ren gospodarstvenik Kot taik je t Istri do svojega odhoda vzorno vodil Posojilnioo in Kmetijsko zadrugo. Mnogo se je udejstvoval tudi n® glasbenem polju kot organ i« t, zborovodja in skladatelj. Zmerom je bil strogo naprednega mišljenja »talen čitatelj tn naročnik »Jutra«.Zapustil je dva sinova, od katerih je Milan šolski upravitelj v Le-tušu. Bogdan pa sodnik v Celju Uglednega pokojnika bodo t torek ob 7.30 odpeljali iz mrtvašnic« rv. Jožefa oa Vidovdanski cesti v Rajhenburg, kjeT bo ob 10.30 pogreb. Francu Jerebu blag »pomin, njegovim iskreno sožalje I Naše gledališče DRAMA Nedelja, 18. ob 15.: Brezov gaj. Izven. Znižane cene. Ob 20. Žene na Niska-vuoriju Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Zaprto. Sreda, 21.: Brezov gaj. Red Sreda. To ho nekaj za našo mladino. Prof. Sest ji bo prav gotovo ustregel z uprizoritvijo zabavne mladinske igre »Pikica ln Tonček« Skoro vse. kar Je v naši drami, študira to zanimivo mladinsko Igrico, id bo V gostilni ln restavracij zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. pra7 gotovo uspela tudi pri nas. Povsod drug -d Je že zdavnaj najprlvlačm-jSa nla-dmska igra. Premiera bo na atefa-ovo popoldne. OPERA Nedelja, 18. ob 15.; Roxy. Izven. Znižan« oena Ob 20. Gioconda. Premierski abonma. Gostovanje gdč. Vera Maj-dičeve. Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Jolanta Gianni SchlochL B. Sreda, 21.: La Boheme. Gostovanje tenorista Christy Solarija. Izven. »Gioconda« z g o. Vero Majdičevo v naslovni vlogi bo Jutri zvečer. Gdč. Majdičo-va Je odlična naša umetnica ter prav tako v odlični meri usposobljena za velike resne dramatične vlage. Gioconda JI bo dala vso priliko, da pokaže svojo priznano igralsko in pevsko umetnost V ostalih glavnih vlogah: Kogejeva, Ipanova, Bo-tetto. Franci ln Janko. Angleška komedija »Brezov gaj«. V glavnih vlogah bodo nastopih: P. JuvB.no-va, Nablocka, Levarjeva, Levar, Dan.eS, Sever, Jerman, po to kar in Presetnik. Režija Je Kreftova. Abrahamova opereta »Roxr«. V naslovni vlogi bo nastopila gdč. Barbdčeva, strogo, a zabavno ravnateljico penzijonata bo Igrala ga. Poličeva, Škota Lipah, v ostalih vlogah: Sancin, Peček, Golo vin, Pianecki ln drugI. Dirigent: Žebre, režiser: Inž. Go-lovin. O božičnih praznikih bo gostovala ga. Zlata GJungjenac-Gavella. MARIBORSKO GLEDALI8CB Nedelja, 18. ob 15.: Prevara Znižane cone. Ob 20 Hudičev učenec. Znižano cene Zadnjič. Ponedeljek, 19.: Zapr«o. Torek 20. ob 20.: Aida. A. Kino-aparati Foto-aparati najnovejši modeli v edini specljalnl f o to trgovini JANKO POGAČNIK, LJUBLJANA — TVRŠEVA C. 20. Kupujte božična darila PRI TVKDKI GUSTAV BE ZALOGA STEKLA IN PORCELANA MARIBOR — ALEKSANDROVA CESTA Stev. 17 Vsi zadevni gospodinjski ln luksuzni predmeti: steklo, porcelan, okvirji itd. — Svinčeni kristali od najcenejše do najflnejS« Izdelav«. Specljalna zaloga »ROSEN T HAL« ln »ME1SSENEK« porcelana. REVMATIČNE bolečine odpravijo »NIBOL« tablete ln »NTBOL« mast kar se Je zelo dobro obneslo tudi pri ishijasu in protinu »NIBOL« tablete se uporabljajo takisto koi dobro sredstvo soper trganje v udih zoper zob© ln glavobol pri hripl pri boleznih zaradi prehlada. IL »NIBOL« «4 tablet din 20 48 tablet din 34 »NIBOL« MAST DIN 20 »NIBOL« se dobiva v vseh lekarnah. Izdeluje: Lekarna MR. BAHOVECi LJUBLJANA Reg. fitev 17816/35 ZAVOD ZA ELEKTROMEHANIKO LJUBLJANA CELOVŠKA 38 D. PERKON TKL 80-78. PRVO PODJETJE z moderno urejenimi delavnicami za popravila ln preizkušnjo vseh sistemov (Bosch, Sclntilla, Noriš. Siemens, Dynastart, Lucas, Delco-Remv Itd.) AUTO-MOTO in AVIJONSKIH ELEKTROSTROJEV in APARATOV. REZERVNI DELI VEDNO NA ZALOGU Ob šestdesetletnlci Antona Lajovlca Jutri, 19. t m., bo praznoval šestdesetlctnico odlični slovenski skladatelj ln Eublicist Anton Lajovic. S svojim glasbenim udejstvovanjem — kot skladatelj i kot izpodbujevalec in organizator našega glasbenega življenja — se je jubilant trajno vpisal v zgodovino slovenske glasbene kulture. Veliko pozornost je vedno vzbujal tudi s svojimi članki v listih in revijah. V naslednjih člankih sku-Samo osvetliti delo pomenljivega jubilanta, ki mu želi vsa naša javnost še mnogo let uspešnega delovanja za napredek našega naroda in naše kulture. Anton Lajovic se je rodil 10. decembra 1878 na Vačah. O Lajovčevi rodbini eo naši listi pisali nedavno tega ob smrti slav-ljenčevega očeta pok. Franca Lajoviea. Iz kopice otrok je Anton Lajovic odšel v Ljubljano, kjer je med gimnazijskimi leti pcštal nanj pozoren Matej Hubad. Ta ga je uvedel v prve glasbene nauke. Nekaj časa ga Je učil kompozicije tudi dr. Cerin. Na dunajski konservatorij je prišel kot štipendist tržaškega škofa Ravnikarja Na Dunaju Je stopil v šolo prof. Fuch-sa„ pri katerem je končal glasbene študije leta 1902 z odličnim uspehom. Pridobil si ga je e kan ta to Gozdna samota. Na Dunaju je istočasno študiral pravo ln ga dokončal 1. 1906- Po vrnitvi v domovino se je posvetil sodniški službi. Služboval Je v Litiji, na Brdu. v Kranju tn LJubljani, od 1. 1935 pa je član Stola sedmorice v Zagrebu. Prve objavljene skladbe datirajo lz L 1900. Novih glasbenih potov, kl Jih Je začel v prvem desetletju našega veka utr-jati dr. Gojmtr Krek s svojimi Novimi akordi si pač ne moremo misliti brez Antona Lajovica. Učinkoval ni toliko z obsežnostjo. kakor z izredno kvaliteto svojih umotvorov in pa z njihovo tedanjo revolucionarnostjo. Svoje skladbe je objavljal deloma v Novih akordih, ki so pomenili zaradi tega vsakokrat dogodek, deloma pa v samostojnih izdajah raznih edicij. Lajovčevo glasbenot-uorno delo obsega vokalne in instrumentalne skladbe. Težko Je odločiti, kje je ustvaril trajnejše umetnine, ali s svojimi samospevi za klavir, ali v zboTovih skladbah. Napisal je nadalje dvo in trospeve s klavirjem, dve kan tati: Gozdno samoto za troglasen ženski zbor s spremljavo orkestra ln Psalm 41 in 42. za veliki orkester, mešani zbor ln tenor solo. poslednja kan tata spada med največje glasbene umetnine Slovencev. Med čdsto orkestralne skladbe sodijo Adagio, An-dante, Capriccio in Caprice, vse za velike orkestre v obliki samostojnih simfoničnih stavkov. Za klavir je Lajovic napisal eno samo skladbo Sanjarijo (med prvimi sploh) in pa štiri ročno priredbo svojega Adagia, posvečeno »Svojemu dragemu učitelju g. Mateju Hubadu!« Med samospevi s klavirjem so neštetokrat odmevale po naših koncertnih dvoranah Pesem o tkalcu, Serenada na Župančičevo besedilo »Devojčica moja, ti davno že spiš«, Ah. tako prešla mi je mladost, Romanca, Nočne poti, Pesmi samote, Begunka pil zibeli. Mesečina, Zašlo je žarko solnce tn dr. Izmed zborov velja omeniti zlasti Pomladni spev, Večerno pesem, Z daljnega Je morja, Breza ln hrast, Kroparji, oba plesa kralja Matjaža, Zlato v Blatni vasi, Kiša, Zelem Jurij, Kolednike, žabe ln dr. Anton Lajovic se je s svojo tvornostjo že pred vojno veliko pripomogel k razma-hu slovenskega koncertnega življenja, pospešil podvige Glasbene matice ln njegovih zborov, po vojni se Je pa udejstvoval tudi organ izatorno in zaoral globoke brazde v naši glasbeni kulturi s prenovo Fil-harmonične družbe ln s svojim mentorstvom pri Glasbeni matici. Posebno mu moramo šteti v dobro srčno dobroto m toplo prijateljstvo ki ga Je pri vsaki priliki kazal za naš glasbeni naraščaj. Tudi tu si je v mnogih srcih postavil trajnožive spomenike. Lajovčev sfcladateljski obraz Ob šestdesetletnlci skladatelja, kakršen je Anton Lajovic, se že spodobi, da javna kritika odmeri mesto in ceno, kl mu gre v naši glasbeni kulturi. Ob taki prelomnici zasluži, da ga predočimo javnosti kot atcladateljsko celoto in da skušamo prodreti v njegov skladateljski opus in izluščiti njegovo pravo, vekovno vrednost. Pri Lajovcu se pač ni začelo s plahimi poizkusi in prvenci! 2e koj v začetku njegovega ustvarjanja naletimo na dovršene umetnine, samosvoje ustvaritve. Dokaz da mu niso bile nikoli plod šole ln umstve-nega dela, marveč, da so mu vse, od prvencev do zadnjih njegovih stvaritev, privrele neposredno iz srca. Zaradi tega zanj tako značilnega načina skladateljevanja je ostal Anton Lajovic privržen pretežno oblikam, ki so tesno zvezane z neposredno inspiracijo. Bil in ostal je skladatelj navdahnjen ja, neposrednega občutja Zato Je tudi z vsako svojo umetnino opiajai poslušalce in jih navdušil do opojnosti. Ta emocionalni njegov opus se izživlja predvsem v vokalni glasbi, v samospevih in zborih, Si tudi v največjem tekstu, v mogočni kan-tatl Psalm za zbor, tenor solo in veliki orkester je Lajovic položil glavni poudarek na zborovsko paitijo. Z emocionalnostjo še nismo očrtali njegovega pravega bistva in njegove trajne veljave. Antona Lajovca ni mogoče presaditi s slovenskih poljan, kakor si ne moremo misliti Župančiča v tujem prevodu Ko se je Lajovic pojavil v začetku našega veka, je živel slovenski človek širom naše zemlje v čudnem pričakovanju veli-3uh narodnostnih in umetnostnih dogodkov Slovenska moderna je razlila pred našega človeka tolikšno lepoto domače besede in novega stiha, da je mladini kar žarelo pred očmi Ta vzgon proti najvišji lenjiževni kulturi nas je na mah približal sodobnim kulturnim narodom. Kar so tistemu pokoljenju dali književniki slovenske moderne od Ketteja, Aleksandra Murna, Cankarja in Župančiča, je na področju glasbe ustvaril naš današnji slavijenec. Ni slučajno, da je Lajovic tako pogosto segal po pesnitvah Otona Župančiča. pesmi naših logov in našega človeka ;Je vlil glasbeno vsebino, ki ni prišla s tujih poljan, marveč jo je jemal iz 6vojih srčnih globin. Slovensko flasbeno čutenje, lahko rečemo slovenska glasba kot značilnost, ki jo loči od glasbe drugih narodov, je našla prav v Lajovcu svojega izvirnega glasnika. Ker je mladina in ves narod čutil v Lajovcu od vsega začetka slovenske strune, v obliki slovenskega glasbenega impresionizma, je bilo mogoče, da je njegova pesem segla tako g.oboko ljudem v srce in da je hkratu tako samonikla m naša O La jovčevi glasbi lahko rečemo, da je izrazito slovenska in banalno bi se morali mučiti z raznimi šolskimi pojmi, če tri jo aoteli razkrojiti na vplive iz te ali one šole in pri tem prezrli njeno pravo vsebino. njeno trajno veljavo kl je prav v tej novi. a hkratu tako slovenski emocio-nalnosti. V tej samostojnosti, v tej slo-venskj tnvenciji leži največja vrednota tega skladatelja vrednota ki jo v taki čistosti ni zaenkrat dosegel še noben naš skladatelj. Gotovo bo Študij našega glasbenega folklora ln narodne pesmi odkril marsikatero značilnost slovenskega glasbenega čutenja. V Lajovčevem geniju pa zveni struna slovensko glasbenega občutja v tako silni moči, da bo ostala dolgo merodajna Vsaka doba, vsako pokolemje vsak narod živi v svojevrstnih čustvenih pričakovan njih. V Lajovčevi kreativnosti so ta pričakovanja in napetosti našla svojega skrivnostnega čarovnika O dosedanjem opusu Antona Lajovca bl mogli reči s Schopenhauerjem: Non mu!-ta, sed multum! Ni to golo naključje, marveč notranja doslednost njegovega bistva m njegove tvornosti Lajovic sklada kakor poje slavec na polju. Občutek imamo, da ga je v blagoslovljenih trenutkih prijemalo in razganjalo in da je tedaj iz njega kar žuborela umetnina v vsej svoji čistosti in dognanosti. Tako malo narejenega, tako malo presajenega je v njegovem delu. V njem je pel glasbeni genij našega naroda Njegov pojav je zato edinstven in ga ne smemo ceniti s Pestili glasbene šole in s suhoparnimi teorijami ki se niti od daleč ne morejo približati čudežem glasbene tvornosti. Področna razčlemba Lajovčevega dela bi nam na vsakem koraku potrdila gornje ugotovitve Pričnimo kar z njegovim prvencem, s Serenado f Devojčica moja ti davno že spiši komp 1900 pa s Pesmijo o tkalcu in vso dolgo vrsto samospevov za klavir, ki jih je doslej objavil tn s katerimi je seja] po naših koncertnih dvoranah tolikšno blaženost in tako srčnonež-ne utripe, da ostanejo vsakemu v neizbrisnem spominu. Da. Lajovic zna skladati sugestivno, če smemo to medlo besedo rabiti za skrivnostno moč, ki lije iz njegovih umetnin v slehernega poslušalca S svojimi samospevi s klavirjem je Lajovic ustvaril čisto svojevrsten tip slovenske glasbene lirike. A nič manjši je bU njegov vpliv ln pomen na področju zborov-kega petja. Njegove zborovske skladbe so našo pevsko kulturo dvignile do stopnje najpopolnejših glasbenih središč v Evropi. Oba Plesa kralja Matjaža, Veseli ko-ledniki, spomnil se jih je trikrat, to pa njegova, morda najčudovitejša pesnitev Zeleni Jurij pomenijo novo dobo naše zborovske kulture Da je zborovsko delo Antona Lajovca prenovilo vse naše Koncertno življenje, pač ni treba posebej naglašati. V orkestralno delo se Lajovic nl rad prepogosto spuščal. A tudi tu je ustvaril umetnine trajne vrednosti Vse štiri orke- stralne skladbo in obe kantatt, Ooodna sa-mota ln Paatan potrjujejo njegovo sklar dateljsko globino. Zlasti njegova kan tata Psalm bo ostala sočen dokaz Lajovčevega talenta za velike farme. ^ajovčev opus nl Številčno veHk, a je ogromen po svoj« oeinl in pomenu. Toli hvaljena izklesanost In dovršenost njegovih skladb je v resnici posledica Izvirnosti ln njegove neposredne kreativnosti Lajovic Je ostal veren samemu sebi in je svoje skladateljico delo omejil na skrivnostne trenotke organske inspiracije. V vsem njegovem delu kipi njegova notranjost A njegova pot, upamo. Se nl končana. Njegova mladenifika svežost ga Ae nl minila Dal nam J« že mnogo, ne suho, knjižno glasbo, marveč životvorno, tisti mogot-ni .skrivnostni cvet, ld magično oplaja našega človeka ln ki ga za trenotek dviga iz gmotnega, betežnega sveta v opojnost in brezčasje. Ali Je morda neskromno, če Antonu Lajovcu v Imenu vseh neštevilnih, kl so bili deležni v zadnjih tridesetih letih njegovih prebogatlh darov. Izrečemo srčno, presečno zahvalo? Pa mu hkratu želimo Se mnogo srečnih ln mladenlšklh leti Dr. B. Lajovčeva čitanka Ob šestdesetletnlci skladatelja Antona Lajovca Je izdala Glasbena matica v Ljubljani v velikem formatu ln okusu opremi Lajovčevo čitanko z antologijo jubilantovih skladb. Čitanko je uredil sklada telj L M. Škerjanc, ki je sam prispeval obsežno Studilo o Lajovčevem glasbenem delu. Slavko Koielj je sestavil bi-bliografifo skladb. B Borko pa je orisal Lajovca kot kulturnega ideologa. Iz Lajovčevih skladb je izbranih in ponatisnjenih trinajst skladb in sicer samospevi, zbori in klavirske skladbe, čitanka te vrste je že sama po sebi nov. izreden pojav na našem kulturnem trgu. obenem pa pomeni lep tn trajno pomenljiv donesek k spoznavanju glasbene dajalnosti Antona Lajovca. Priporočamo fo vsem prijateljem slovenske glasbene kulture. ALI MOREMO KOŽO POMLADITI! Poskusite vendar fudi hranilno Solea-kremo pa Vas bo elastična mehkota Vaše kože takoj preDričala. PRIHRANI® krema Njegovo publicistično delo Velike spremembe, ki so nastopile po prevratu in obrnde razvoj naše narodne zgoaovine v novo smer, so v zvezi s spiošno razkvašenostjo povojne Evrope močno vplivale na sKiadaieija Anton Lajovca. Dotlej se je bavil s pravom m z glasbo, sedaj je občutil, da niti pravo s svojimi normami, ki zavise od občega družbenega m političnega stanja, niti umetnost s svojimi estetsiiuiu sreostvi in smotri ne zadoščata v polni meri njegovi potrebi mišljenja in aKcije. »Seuaj je treba delati! — ta imperativ novih razmer se je tiste čase kai najostreje postavil pred mene,« pripoveduje v nekem svojem interv.ewu. »Ce sem se vprašal, kako? — sem moral takoj zapustiti dotlejšnje individualistična vrednotenje kulture. Spoznal sem, da moramo voditi neko kulturno politiko...« Proučevanje sociološke in filozofske Književnosti, zlasti še francoskih avtorjev, ie bilo priprava za kulturno politiko, ki jo je Lajovic pričel kmalu oznanjati tudi s peresom. Postal je sodelavec slovenskih revij in dnevnikov, kjer je priobčeval daljše in krajše članke o raznih kulturno političnih in drugih javnih vprašanjih. Značilno je, da je v tej dobi malo pisal o glasbi. Ce je že pisal o nji ga je bolj kakor estetska razčlemba raznih skladb ln njihovih avtorjev zanimalo to, kar je v prejšnjih čas^h stalo nekje daleč od skladateljev in česar mnogi med njimi še danes ne opazijo Ko so ob neki priliki vprašali odličnega češkega skladatelja, kaj misli o odnosu med državo in glasbo, se je začudil, kako je mogoče staviti tako vprašanje, zakaj zdelo se mu je, da sta si ta dva pojava neizmerno oddaljena in v bistvu ravnodušna. Anton Lajovic je krenil druga pota. Ce pravi, da je zapustil prejšnje individualistično vrednotenje kulture, ga moramo razumeti tako, da je prenehal verovati v to, česar se je trdno oklepal tisti češki skladatelj, namreč misli, da je kultura in z njo tudi umetnost nekje izven socialnega in političnega dogajanja, v neki čisti, absolutni višini kamor ne segajo valovi javnega življenja. Kulturna politika, ki jo je pričel pri nas oznanjati Anton Lajovic, je bila zares politična. Beseda pol.tika prihaja od grške besede politela, ki pomeni vprašanja občestva, družbe, mesta ali države. Tudi kulturna vprašanja so v bistvu občestve-na vprašanja. Umetnik ne sme biti ravnodušen nasproti temu, kar giblje, tišči in dviga občestveno življenje. Ne more se postaviti na vzvišeno mesto, ki bi bilo izven njegovega naroda in države. Nasprotno: umetnik mora biti s svojim delom soudeležen pri vsem skupnostnem življenju svojega naroda in družbe. Tudi kultura je del politike in politika del kulture: zato je treba voditi t&ko kulturno politiko, ki bo pravilno upoštevala interese in potrebe poedinca in družbe, stvarjalcev in občinstva, umetnikov in naroda. Tako bi morda najrazumljivejše označili kar je hotel Anton Lajovic s svojim oznanjevanjem kulturne politike. Marsikdo ga ni razumel niti v tem osnovnem stremljenju. Umetniki in pisatelji so se preveč oklepali svojih posebnih meril, da bi izvajali posledice, ki slede iz sociološkega gledanja na umetnost. Antona Lajovca pa je živo zanimala svrha umetnostnega " v,stvcvanja. nj<-n* smer, njeno mer' -m T" ' ^ 'r 'ave. Vred note, k: " "m rr niso veljale zgolj same po sebi, absolutno, marveč tudi v odnosu do naroda in družbe, relativno. Ideje, ki so se pojavljale v kulturnem toku, so ga zanimale predvsem po svoji resnični učinkovitosti po vplivu, ki ga lahko imajo na narod ln njegovo družbo, po svoji konkretni zmogljivosti Hotel je, da bi umetnostne to miselne vreunote nekje nekaj zalegle, spremenile na neKi način ljudi in razmere, odprle pot novim možnostim. In če si je zamišljal te vplive in spremembe, si jih zopet ni hotel predstavljati kot neko naključje, marveč kot posledek zavestnega stremljenja in dela. V tem je, kakor se nam zdi, poglavitni smisel Lajovčeve kulturne politike to to moramo imeti vedno pred očmi, če čitamo njegove članke. Teh člankov ni malo to so danes te nepregledni; če pa si najvažnejše med njimi zamišljamo kot celoto, vidimo, da se je publicistično delo Antona Lajovca dosledno gibalo na določeni idejni liniji to bilo usmerjeno k nekemu jasno postavljenemu smotru. Ce je pisal o koncertih, ga je bolj kakor umetniška plat zanimala kulturno politična smer koncertnega programa, ali pa je posvečal večjo pozornost občinstvu kakor pa izvajalcem. Spoznal je namreč, da so prav v tem pogledu odnosi še nejasni, nedoločeni; sestavljanje programov repertoarjev to tudi knj!žno-založniških načrtov je bolj prepuščeno naključjem ta osebnemu okusu. kakor pa zavestnemu iskanju smeri ugotavljanju dejanskih potreb, vrednotenju vplivov. S svojim ostrim čutom za odkrivanje medsebojne povezanosti vseh pojavov ta s svojo izrazito sposobnostjo logičnega mišljenja ta sintetičnega združevanja spoznav je Anton Lajovic v vseh svojih številnih spisih razglabljal, razčle-njal in vedno znova združeval v smiselno celoto vse važnejše pojave našega kulturnega življenja. Tako je morda hotel ka-kazati, da umetnost, kultura, duh niso za narod luksuz ali nadstavba njegovega gospodarstva in socialnega reda, marveč da so nujna potreba slehernega naroda kakor kos vsakdanjega kruha. Hotel je kulturo ta umetnost iztrgati »izbrancem« ta jo dati vsemu narodu, storiti jo resnično demokratično, ljudsko, kakor je veleval duh povojne Evrope. če se je Anton Lajovic v svojih publicističnih sestavkih boril zoper absolutna merila, je to delal zato, da bi v očeh naroda tem bolj povzd:gnil njegovo lastno tvorbo, prepričan, da predvsem ž njo narod raste ta napreduje. Ce je s tega vidika odklanjal preveliko udeležbo tujih skladateljev na naših koncertnih programih, nl storil tega zato, ker ne bi priznaval njih veličine, marveč ker je hotel čim bolj nasloniti umetnostno življenje na še neizčr-pane domače vrelce. Ce se je boril zoper enostransko usmerjenost v tujo kulturo, je delal to zato, ker je spoznal nje škodljivost za polni razvoj domače kulture. Tako bi lahko našteli še marsikaj. Iz vsega lahko posnamemo to da je skladatelj Anton Laiovic prvi na Slovenskem s tako odločnostjo. temelj!tostjo ta udarnostjo postavil v ospredie probleme naše prevzgoje. preusmerjenosti, demokratizacije v kulturi politiki v pravu ln drugod, vprašanje naše smotrne ta premišljene nrila-goditve novim razmeram v Jugoslaviji. Ni dvoma, da je Anton Lajovic v času, ko je vladala veHka moda površnega fa-ternacionallzma in napačno umevaiega Božič ! 3 DARUJTE BliailTETIIO BLAGO! (Begata tzhira specialnih živilskih potrebščin IKAVA-ČAJ i i ČOKOLADA LIKERJI-ŽGANJE pri Julio Meinl svetovljanstva, pravilno spoznal pravo bistvo naroda ta narodne kulture ln opozarjal z vso odločnostjo na potrebo izgraditve resnično domače, iz narodnih tal poganjajoče kulture. V tem pogledu mu je razvoj dal prav. Lajovčev pojem naroda pa ni bil dogmatičen in ne odmišljen, zgolj »ideološki«. Gledal je na naš narod konkretno uvaževal v polni meri naše posebne odnose do Hrvatov in Srbov ln nastopal zoper ozkosrčno pojmovanje nekaterih ljubljanskih kulturnih delavcev. S svojimi spisi, kl razodevajo ostrino mišljenja ta nagib k konkretnim sklepom, živ smisel za aktualnost ta široko sociološko razgledanost, je skladatelj Anton Lajovic obogatil slovensko publicistiko. —o. Previdnost Mali Moric je moral v bolnišnico, da mu operirajo polipe v nosu. Mati mu vliva poguma. Moric ji obljubi, da bo priden ta ubogljiv. Vendar pa se še zavaruje: »Ampak takega kričavega otroka,« pra vi, »kakor so ga dali tebi, ko si bila zadnjič v bolnišnici, si pa ne bom dal obesiti« VSE DOGODKE tudi na kratkih valovita r c d i o 5-CEVN1 SUPER DIN 3150.— RADIO r. z. i o. z„ LJubljana — Miklošičeva cesta 8. RAPICVAL, Ljubljana — Dalmatinova ulica 13. RADIO V AL, Celje — Kolenčeva 6. JOSli IVIPPI.r «KR, Maribor — Jurčičeva ulica št. 6. Božična številka „JUTRA" bo izšla v soboto zjutraj. Zaradi praznikov bo tri dni aktualna. Na pomnoženih straneh bo objavljenega mnogo pestrega ln zanimivega čtiva. Rekordna naklada prazničnega »Jutra« v zvezi s tridnevno aktualnostjo bo nudila interesentom izredno močno publika-cijsko silo po običajnem nepovišanem tarifu. Ne dvomimo, do se bodo vso ono naša trgovska pod' jetja, katerih kupčijski uspehi zavise od spoznavanja prednosti blaga, Iti ga priporočajo občinstvu v nakup, posluzili te izredne publikacijske sile, ki jim bo dovedla mnogo novih odjemalcev tn Interesentov, njihovim starim odjemalcem pa bo z oglasi utrdila prepričanje, da kupujejo dobro blago pri stobrem viru* Prosimo vse one nafie vel ecenjene inserente, ki bodo to publlkacijsko silo izkoristili, da nam svoja naročila dostavijo čimprej. Oglasni oddelek „ JUTRA". • Zborovanje vitezov Karadjordjeve zvezde. V Oficirskem domu v Beogradu Je imelo Združenje odlikovancev s Kara-djordjevo zvezdo z meči svojo drugo glavno skupščino. Dvorana je bila polna, a članov združenja je bilo na zborovanju manj kakor lani, zakaj neizprosna smrt posega tudi v vrste največjih vojnih Junakov. Zborovanje je otvoril vpokojeni general Milič, ki je naglasil: Ne bom vas spominjal na vojne dogodke in prestano trpljenje, ker vam je vse to v svežem spominu, obujam pa spomin na veliki patriotizem in ono veliko požrtvovanje. ki vas Je opajalo In vodilo od zmage do zmage. Za častnega člana je bil Izbran vojvoda Peter Bojcjvič kot edini še živi vojskovodja iz svetovne vojne. Zborovalci so sklenili, da bo združenje letos vrnilo obisk članom ameriške legije, ki je nedavno po svojih delegatih obiskalo našo državo. Nova uprava je bila izvoljena z žrebom in je njen predsednik odvetnik Pavle Jovovič Po skupščini je združenje slavilo svojo krstno slava pednffVO Saj oendar dublfe za presuieč&ije mnogd lepih božičnih dani! S& Jamo gledališki daljnogled, za [iotovanj€.srwrt in lev daljncgled'iigun*-dehijvi bafHffneten, toplomerza slgbouidnt dotropjistoja/oca O L" 1 lili ali lep etai % baziinih t/tis*U , dobite pri 7>ipl optik PASAŽA nEBOTIČlIKA * »Karadjordjevlči« prof. Orožna, leto-tnja poučna knjiga Vodnikove družbe, »o bili — kakor nam poročajo od mnogih »trani — v naši nacionalni javnosti deležni splošnega priznanja. Je to delo, ki ga mora prečitati vsak zaveden Slovenec m Jugoslovan. Stane pa -z Vodnikovo pratiko za leto 1939, šorlijevimi »Večnimi vezmi« in Zupančevim »Tretjim rodom« vred samo 20 din s poštnino 27 din. Ali že veste, da popolnoma odprodajamo velemanufakturo LENASI & GERKMAN LJUBLJANA, kaingarn, sukno, damsko blago ln svila. — Poslužite se ugodnosti. • Uprava banovinskega zavoda za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, Lipičeva ul. št. 2. sporoča, da ima rontgenski aparat za globinsko obsevanje zopet v obratu. Vsi, ki žele nadaljevati z obsevanjem, naj to takoj pismeno Javijo upravi zavoda, da jih postopoma pokliče. Onim, ki pismeno ne bodo vprašali za prostor, ne jamčimo za mesto. ZA BO DAMI elegantne zimske plašče popoldanske ln večerne obleke jutranje halje v svili in volni GOSPODU modne zimske suknje smučarske drese domače halje Jutranje suknjiče plašče za dečke LUKiC Ljubljana - pri tromostovju vesli • Nj. Vel. kralj telet IL Je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XIX. mednarodnega spomladanskega ljubljanskega vele-sejma, ki bo od 3 do 12. junija 1939 ln jesenske vel ese jamske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki bo od 2. do 11. septembra 1939. • Jubilejna proslava v beograjski vojni bolnišnicL V glavni vojni bolnišnici v Beogradu slavijo danes stoletnico prve vojaške bolnišnice v Srbiji in 30 letnico obstoja glavne vojne bolnišnice v Beogradu. Med proslavo bodo odkrili na dvorišču bolnišnice spomenik prvemu organizatorju vojaške zdravstvene službe v Srbiji, sanitetnemu polkovniku dr Vladanu Djor-djeviču, bivšemu ministru in predsedniku vlade kraljevine Srbije Spominski plošči pa bodo odkrili prvemu šefu notranjega oddelka, sanitetnemu generalu dr. Vla-disavljeviču in prvemu šefu kirurškega oddelka sanitetnemu generalu dr. Petroviču. Imena pokojnih dr Djordjeviča, dr. Vladisavljeviča in dr. Petroviča so pomembna za ustanovitev, organizacijo in delovanje zdravstvene službe, naše vojske. Dr. Vladan Djordjevič, znan kot državnik, politik, pisatelj in zdravnik, je bil eden izmed prvih organizatorjev naše vojaške zdravstvene službe. Ko je bil dovršil medicinske študije na Dunaju, se je spe-cializaral v kirurgiji, po vrnitvi v Srbijo pa ni imel priložnosti za privatno poklicno udejstvovanje, ker je kmalu postal načelnik vojaške zdravstvene službe in si je na tem mestu pridobil izredne zasluge v vojnih letih 1876. do 1878. in od 1885. do 1886 Kot zdravnik in kulturni javni delavec je ustanovil tudi organizacijo Rdečega križa v Srbiji, Srbsko zdravniško društvo ter Prvo beograjsko društvo za gimnastiko, iz katerega se je razvilo najstarejše sokolsko društvo v Beogradu. Dr. Djordjevič je umrl na Dunaju leta 1931. • Določitev cen za novo turistično sezono v Dubrovniku. Predstavniki Trgovske zbornice in organizacije gostilničarjev so v Dubrovniku razpravljali o maksimiranju cen v gostinskih obratih v zvezi z uredbo o klasifikaciji gostinskih obratov, ki so razdeljeni na tri razrede. Za prihodnjo turistično sezono so za vsak ra?red gostinskih obratov določane maksimalne cene, ki jih ne bo mogoče znižati. RUMENE zak. zašt. * Nova dalmatinska pristanišča. V direkciji pomorskega prometa v Splitu bo te dni konferenca, na kateri bodo razpravljali o graditvi severnega pristanišča v Splitu ter o pristaniščih v Pločah, Gružu in Šibeniku. Na tej konferenci bodo določene vse priprave, tako da bodo lahko z delom začeli že spomladi. Kakor znano, so za nova pristanišča določeni tudi že krediti: za severno luko v Splitu 20, za pristanišče v Pločah 22, za pristanišče v Gružu 7 in za pristanišče v Šibeniku 10 milijonov. * Znižano Vožnjo 50°/o je odobrila generalna direk ija državnih železnic v Beogradu vsem posetnikom spomladanskega ln jesenskega velesejma v Ljubljani. Za spomladanski velesejem velja ta ugodnost za potovanje v Ljubljano od 31 maja do 12. junija za oovratek pa od 3. do 17. Jurija 1939. Za 'esenski velesejem velja zni-ina voznina od 28. avgusta do 11. sep-r-mbra ot .-a za povratek od 2. do 16. tembra. , . , Zagorka Stojanovlšere, »•-Srtvovalne nacionalne delavke na srbskem Jugu. Ob prisotnosti zastopnikov vseh nacionalnih, prosvetnih in dobrodelnih organizacij so v Skoplju položili k večnemu počitku požrtvovalno delavko v nacionalnih, prosvetnih in dobrodelnih organizacijah Zagorko Stojanovičevo, katero Je pokojni kralj Aleksander nazval eno izmed svojih prvih vojnikov na Jugu Z lepim govorom je počastil njen spomin član velikega vojnega rveta, armljski general Milan Nedič, ki Je naglasil, da Je Ime Za-gorke Stojanovičeve v čast naši zgodovini in v čast naroda, ki je toliko pretrpel ln žrtvovaL • Letošnjih v°dnlKovih knj^ ja te nekaj Izvodov na razpolago Kdor si JLb Se nI nabavil, pa mora pohiteti, ker bo naklada v kratkem razprodana Zato se nemudoma Javite svojemu poverjeniku, ali naravnost pisarni Vodnikove iružbe v LJubljani, Knafljeva 6. — Poverjenike ki nam Se niso prijavili članov ln nakazali članarine še posebej prosimo, naj to store čimprej, dosler so knjige Se na zalogi. I britvice razveseljujejo miljone samobrivcev! Nedosegljiva možnost uporabe, idealno higijenično britje Komad po 1, 2 ln 4 dir v vseh strokovnih trgovinah Brezplačna pošiljamo vzorec oa poizkus, javite han. točen naslov in poklic. j KONBINOS, Maribor, poštni predal 70. • Pn zaprtju in motnjah v prebavi vze j mite zjutraj na prazen želodec kozarec aavaane Franc Jožetove grenfice * Angleški admiral na lovu v Herceg-Bosni. V Sarajevo je prispel v spremstvu štirih višjih angleških mornariških oficirjev in angleškega častnega konzula v Dubrovniku angleški admiral Wels, ki bo več dni na lovu na planini Cvrsnici, Plazi in Grabovici, kjer so velika, že konec prejšnjega stoletja ustanovljena lovišča. Ta velika lovišča so že pred vojno obiskava-li najuglednejši lovci iz mnogih tujih držav. Admiral Wels, ki je strasten lovec, bo menda obiskal tudi velika lovišča na področju Prenj-planine. Lovišče na Cvrsnici obsega skoraj 33.000 ha, njegovo središče pa je Jablanica ob Neretvi, od koder vodi cesta pod planino in v vse dele romantičnega kraja. BOŽIČNA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« BO DOGODEK! Zato prt Soenneckenovem peresu ae morete pozabiti na pravočasno polnjenje. Z ajlhovlm' prvovrstnimi peresi, ptšejc Soennecke-nova p o : a > o a držala desetletja man. epo Koi prvega dna ____________ SOENVFCKEN) Velika Izbera IV. bomač nasproti glavne pošte. ♦ Koroški Slovenci o Ivanu Cankarju. V svoji prosvetni rubriki ima zadnji »Koroški Slovenec« za 20-letnlco smrti pisatelja Ivana Cankarja članek »Mojster slovenske besede«, iz katerega posnemamo naslednji značilni odstavek: Nam v borbi za pravo maternega jezika pomeni Ivan Cankar še več! Pred očmi nam je vsa trpkost usode, ki bi rodu za nami zastrla čudovito Cankarjevo besedo, da bi jo samo še zlogoval in jecljal, in ne več doumel njene lepote. Tudi največja naša žrtev je vredna velikana Cankarja, njegovih slovitih vrstnikov Župančiča, Preglja, Finžgar-ja in drugih slovenskih književnikov! Brez njih bi bilo naše slovensko ljudstvo na Koroškem zapisano strašni duševni bedi in še strašnejši kultur ni smrti. Kajti le ti in nihče drugi imajo ključ do naših src. Zato naj živi med nami spomin na mojstra slovenske besede! Mraz je tu ----- - Lutz-pečL Tovarna Ljubljana VII, tel. 32-52. + Koroške vesti. Z novim le lom se pocenijo kmetijski stroji. Vlada bo odpravila zadnje, dosiej veljavne carinske postavke za uvoz kmetijskih strojev v Avstrijo. S tem se bodo stroji v deže i znatno pocenili in marsikdo si bo z novim letom nabavil to ali ono cenejše mehanično orodje za svoje gospodarstvo. — Iz Srednje vesi pri Gorenčah poročajo »Koroškemu Slovencu«: Z zanimanjem sledimo šolskim poročilom iz drugih krajev in se tolažimo, češ, saj drugod tudi ni nič boljše. Naša šola je postala popolnoma nemška. S prvim dnem šolskega leta se učijo otroci pisat; in brati v nemški gotici, Maklinova začetn ca in s ovensko berilo sta odpravljena. žele v drugem oddelku drugega lata poučuje učitelj nekoliko latinice. Verouk je ostal za Slovence slovenski, za Nemce nemški. Težko pr.čakujemo, da bo oblast ugodila želji staršev in dovolila vsaj enoletni samos overskj pouk. Sicer zna postati znanje državnega nemfkega jezika pomanjkljivo, da bo joj! — V Rožu so bile pred dnevi poplave. V Medvedjem dolu je voda odnesla več mostov in porušila na več krajih cesto. Na spodnji Bistrici in Polani je deroči potok odtrgal jez, rušil bregove in odnesel s seboj nebroj drevja. Prebivalci so s strahom pričakovali, kdaj jim voda vdere v vas. V Dravo je hudournik nanos" toMko peska in drevja, da je struga zasuta skoraj do polovice. Regulacija nevarnega potoka postaja torej nujno potreb-a, sicer znajo prihodnji nal'vi ogrožati vso vas in napraviti ogromno šk" !o. LONGINES švicarska ura poznana po svoji točnosti, eleganci ln vsakomur zmogljivi ceni. •atHIRIIllinKlttn!HHIHlMi:i't„<,...t.di .u..ii«,..],:.\i,.,.n^w,uuu^uMUtiMmMMItlMMUniflaBnHSBNHBSDaBI< • Kaplar je dobil pohvalo vojnega ministra. Na zagrebški železniški postaji se je ponoči 12. septembra prevrnilo nekaj vagonov, v katerih so bili vojaki in konji. Vodja transporta kaplar Radovan Mihaj-lovič od 14. artilerijskega polka je, tvegajoč največje nevarnosti, rešil iz vagonov najprej vojake, potem pa je konjem prerezal povodce ter je vse spravil na varno. Pri požrtvovalnem reševanju so mu pomagali železniški delavci, a glavna je njegova zasluga, da ni bilo nobenih žrtev. V zadnjem »Vojnem listu« je objavljena pohvala, katero izreka vojni minister požrtvovalnemu in junaškemu kaplarju ter ga postavlja drugim vojakom za vzor. * Lepo in ceneno božično dariio je knjiga Darujte Vašim otrokom in znancem za božično darilo knjige, saj je knjiga najcenejše in najkoristnejše darilo. Veli- I ko izbiro najlepših pripovednih knjig za otroke in odrasle ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3 in njena podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Izbara nI teSka. Ae odločite sa dobe aparat snamke ■KORTING kateri se Ja pridobil sloves ln dvakratno priznanje na mednarodni raastavl v Parizu Dospela Js nova pošiljka vseh tip KORTING aparatov, pa vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih KORTING, BLAUPUNKT SACHSENVVERK Glavno zastopstvo ANTON BIRKE Mestni trg St. 9 • Razpis zdravniškega mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LJubljani razpisuje mesto zdravnika-uradnlka v ambulatoriju v Kranju. Prošnje je vložiti do 20. Januarja 1939. • Profesorski izpit Je napravil na ljubljanski univerzi g. Praprotnik Anton iz St Vida nad Ljubljano. Čestitamo! • Sodnijškl Izpit je opravil pri apelaclj-skem sodišču v Ljubljani g. Karel Fer-Jan. • Sokolsko gledališče v Rušah ponovi na splošno željo občinstva danes ob 15. igro s petjem in godbo v 3 dejanjih: »Pesem s ceste«. Prva uprizoritev 4. t, m. je dosegla v Sornikovi režiji popoln uspeh in je bila po sodbi občinstva ena najuspelej-ših predstav na ruškem odru, kar so potrdili tudi aplavzi pri odprti sceni. S popoldansko predstavo hočejo dal ruški igralci priliko okoličanom, ki v tako velikem številu posečajo vsakoletne predstav ve na letnem gledališču, da si ogledajo tudi predstavo na odru v Sokolskem domu. Kdor se hoče dobri dve uri izvrstno zabavati, naj ne pozabi posestiti današnje predstave • »Zvonče*«, mladinski list, ki ga prejema tudi na stotine slovenskih zamejč-kov in izseljenčkov, bo s 1. Januarjem stopil v «voJe 40. leto. Starši, vzgojitelji, naročajte »Zvonček« svojim otrokom, rodoljubi. darujte v »Zvončkov sklad«! • Opozorilo! Družba sv Cirila in Metoda sporoča, da je cena v predprodaji pravkar izišlega »Kočevskega zbornika« za mehko vezan izvod SO din. v celo platno 100 din. Po novem letu bo cena povišana za 20 din. Naroča se pri vodstvu CMD, Beethovnova 2, Ljubljana Poštnina znaša za priporočeno pošiljko 7 din, za vezano knjigo 9 din. • Primerna stanovanja za delavce v gozdovih. Strokovna zveza delavcev, ki delajo v gozdovih in pri lesni industriji, je imela v Sarajevu zborovanje, na katerem je bila sestavljena spomenica, ki zahteva odredbo o gradbi primernih stanovanj za delavce, ki delajo na terenu. Spomenica je bila izročena Delavski zbornici, da jo predloži na merodajnih mestih. Barake, v katerih bivajo delavci v gozdovih, so proti vsem predpisom higiene in spomenica zahteva, naj še dosedanji sistem graditve barak za vselej prepove. Mraz Je tn jfl—Lutz-pečl. Tovarna Ljubljana VXL tel. 82-52. • Izmenjava darov med sarajevskim in avstralskim muzejem. Muzej v Sarajevu je dobil od uprave avstralskega muzeja kos znamenitega meteora, ki je padel v Avstraliji blizu mesta Henaburry in ima po tem mestu tudi svoje ime. Sarajevski muzej pa je pred meseci poslal avstralskemu muzeju kos meteora, ki je padel ! nekdaj blizu Zavida v Bosni Avstralski i in sarajevski muzej, ki sta zdaj izmenjala ! darila, sta že od nekdaj v poslovnih sti- ! kih. Najkpše božična pristna srebrna lisica velika izbira novodospelih cene izredno nizke — pri L. 1 O f Ljubljana — Mestni trg 5 • Trgovski ples. Kakor lansko leto bo tudi letos prva elitna plesna prireditev Trgovski ples, ki se bo vršil pod častnim pokroviteljstvom predsednikov naših trgovskih korporacij in institucij v soboto, 7. januarja 1939 v Ljubljani v Trgovskem domu. Podrobnosti bomo objavili v kratkem • Pozor na rumene britvice! Med tisoči britvic se čedalje bolj uveljavlja rumena pozlačena britvica (barva zak. zašč.l. Idealno britje! Z bitvicami Konbinos se lahko briješ. Glej oglas in ponudbo brezplačnih poskušenj! Cenjenim damam najvljudneje sporočam, da sem o t v o r i 1 a kozmetični salon za nego lica ln kože. — Glede na svojo dolgoletno ln Izkušenj-polno delovanje na polju damske kozmetike sem prepričana, da bom zadovoljila tudi Vas. Zato prosim, da ml v polni meri poverite svoje cenjeno zaupanje. Kozmetični salon M ARLYNE Draga Bottos V novi hiši poleg palače Sla vi Je, Gajeva ni. Sprejemam od 9.—12. in 14.— 18. ure. • Žalostna slika siromaštva. Prijateljica lista nam piše: Nedaleč od vasi Rob na Dolenjskem so raztresene koče, v katerih stanujejo siromašne družin« Pred nekaj dnevi se mi Je nudila žalostna slika, ki jo težko pišem Tu trpi strašno bedo sedemčlanska družina. Mati je vdova, oče je umrl letos za jetiko. Nimajo v koči ne postelje, ne potrebne posteljnine. Otroci so bosi, raztrgani, lačni. Mati ne more zaslužiti za sedmero ljudi, otroci pa so majhni In izčrpani Res težko je opisati to sliko, ki si je nikdo ne more predstavljati in se človeku stisne srce, ko vidi na lastne oči šestero malih, lačnih, golih otrok! Ne bodimo trdosrčni, odprimo srce in pomagajmo ubogi številni družini. Saj pride vsaka krpa prav, vsaki copati, vsaka skor-jica kruha, še prav celo pa kakšen dinar, ko so vendar božični prazniki pred vrati. Kdor je voljan kakšno malenkost poslati, lahko naslovi: Jožefa Marolt, vas Ma-rinčke 7, pošta Rob pri Velikih Laščah. TIVAR OUUEKE. ZIMSKE SUKNJE ^O TE VXV^ \ VECET,I \ IX HVALEŽNEGA SPOMINA. NAJVEČJA IN NAJBOLJ SORTIRANA ZALOGA: ANTON BRUMEC, LJUBLJANA, NASPROTI GLAVNE POSTE, PREŠERNOVA ULICA 54 • Novi grobovi. Družini g. Cvetka Kristana je umrl ljubljeni sinko Borček, dijak meščanske šole na Jesenicah. Podlegel je dolgi bolezni v ljubljanski bolnišnici. K Sv. Križu ga bodo spremili jutri ob 14. — V Grahovem na Notranjskem je umrla gospa Frančiška Ogrinčeva. Dosegla je visoko starost 83 let. Ugledno pokojnico bodo danes ob 15. spremili k večnemu počitku. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! * čitateljo opozarjamo na današnji oglas tvorn ce čevljev »Peko«. * Nagrade hišnim poslom - vlagateljem. Hranilnica dravske banovine, Ljubljana, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po din 200, 100 in 50 hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam. služkinjam itd.), ki Imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 mesecev vložene svoie prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da se do vključno 19. t. m. prijavijo pri blagajni hranilnice (Knafljeva ulica 9) med poslovnimi urami od 8. do 12. V izkaz je predložiti hranilno in poselsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži, ne bo pripuščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v torek, 20. t m. popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti svoje posle. • Iz naše skrinje. Nadvse umestno božično darilo za naše družine je sedaj iz-išla revija »Naše noše, naši domovi«. Naroča se pri društvu »Naša skrinja«, LJubljana. Cena 25 din. Danes že povsod dobite lepe. dobre In poceni zimske suknje hi obleke Dobite pa tudi še boljSe. Toda oblačila »TIVAR« nrosegajo danes vse v kvaliteti i7.lav1 in nizki ceni. — Največja In najbolj sortirana zaloga: ANION BRIMEC, LJUBLJANA — Prešernova ul 54. NASPKOTI GLAVNE POSTE. TIVAR OBLEKE ZA VSAKEGA LN OB VSAKI PKI1-IKL * Pri vasovanju obstreljen z lovfko puško. Pod tem naslovom smo poročali dne 24. p. m. o burnem nočnem dogodku na Zdolah, kjer sta nasilna vasovalca Rož-man Anton in Pajduh Mirko napadla Kol-mana Blaža, posestnika na Zdolah tako, da se je slednji moral braniti z lovsko puško in da je v silobranu tudi proti obema napadalcema ustrelil, pri čemer je zadel Rožmana Antona v desno nogo. — Zastopnik Rožmana Antona in Pajduha Mirka g. dr. Drnovšek Janko, odvetnik v Brežicah nam je zdaj sporočil, da se Je pri tozadevni kazenski razpravi pri sre-skem sodišču v Brežicah dognalo baS nasprotno, namreč da sta bila Rožman Anton in Pajduh Mirko povsem nedolžna, da tudi nista dala nikakega povoda Kol-manu Blažu, da bi bil moral streljati, zaradi česar je bil Kolman Blaž od sodišča tudi obsojen na 30 dni strogega zapora in na plačilo vse odškodnine Rožmanu Antonu. Pri tem pa Rožman Anton in Pajduh Mirko seveda nista bila obsojena, ker zoper nju tudi ni bilo uvedeno nobeno kazensko postopanje. — Radi objavljamo to sporočilo in damo s tem navedenima gospodoma polno zadoščenje. oaodCDsc=>9C3cc=>scDac3aoacz Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! Velemauufaktura! A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA oioic j r*-r?cioioioic PtUUšefa obletnica rojstva Viteškega kralja Včeraj fe minilo 50 let, odkar m fe na Cetinju rodil takratnemu knezu Petru Ka-radjordjeviču, proslavljenemu vodji bosanskih vstašev Petru Mrkonjiču, in kneginji Zorki, hčerki takratnega črnogorskega kneza Niklte, drugi sin Aleksander, nai tragično umrli, nesmrtni Viteški kralj. Trajno Je zasidran njegov spomin med nami in živel bo dalje v vseh bodočih pokolenjih. Ko bo te strohnelo od zavratnega zločinca prestreljeno truplo, ki počiva na Oplencu, se bo v bodočnosti vedno blestelo ime Viteškega kralja kakor zvezda vodnica in bo vodilo bodoča pokolenja k napredku in rrr agi kakor prapor pred junaško vojsko. Slava spominu Viteškega kraljal • Pod b°ž'čnlm drevescem so lep, zanimiv. moderen m cenen dar knjige Vodnikove družbe! • Slavonski Brod dobi avtomobilsko cesto. Gradbeno ministrstvo je odredilo, naj ee Izdela načrt za graditev onega dela avtomobilske ceste, ki bo vodil preko Bro-da. Pri projektu avtomobilske ceste Zagreb — Beograd so eni predlagali, naj bi vodila ta cesta skozi Brod, drugi pa so Brod izločili. , t? w o— Cankarjevo prijavo bo priredilo v sredo 21. t. m. ob 20. v mali filharmonič-ni dvorani delavsko pevsko društvo »Cankar« Spored proslave obsega spominski govor, nekaj recitacij ter več mcških in mešanih zborov lz domačih in tujih literatur. Zbor »Cankar« vodi zborovodja Kristo Perko, šteje 24 za petje vnetih ln požrtvovalnih meči. Nastopil "je še vedno s prav lepimi uspehi in zbor ima resne ambicije. Vstopnice bodo v knjigarni Glasbene Matice na razpolago. u— Spored I. favne produkcije ljubljanskega drž. konservatorija, ki bo jutri v ponedeljek ob četrt na 7. v veliki filhar-monlčni dvorani Produkcija ima naslov »■slovanska« glasba in se bo vršila v proslavo 201etnice kraljevine Jugoslavije. Uvodno besedo govori ravnatelj Betetto, nato se zapoje državna himna in godalni orkester zaigra pod vodstvom prof. škerjanca Glazunove »Kolednike«, »Liadov Slavospev« in Korsakovega »Ples«. Osana Jože bo igTal na klavirju škerjančev »Pa-etorale« in »Intermezzo*. To je prva izvedba teh dveh škerjančevih skladfb. Je-raj Karola zaigra na čelo »Adagio« iz Dvofakovega koncerta v h molu. Polajnar Ljudmila zapoje Osterčevega »Slavca«, Janko Ravnikov »Pozdrav iz daljave« in Pavčičevo »Pastirieo«. Kruljc Štefka bo zaigrala na klavirju »Ples« od Martinu, »Arabesko«, od Osterca in Smetanovo »Polko« v c duru. Baritonist Rakovec zapoje Lajovčeva samospeva »Cveti, rožica« in »Pepe m starca«. Hevbal Valerija istega sk^-iatelja »Bujni vetri v polju« ln »Tkalec«. Burger Kajetan bo zaigral na violini Krekovo skladbo »Tihi večeri« to Sukovo »Balado«. Ivančič Sonja bo zapela Milojevičev samospev »Japan« ter Zajče-vo »Rumeno ružo«. Dve Novakovi skladbi bo zaigrala na klavirju Logar Edita. Ko-remčan Štefanija bo zapela Milojevičevo »Molitev sredi polja« in arijo Milade iz Smetanove opere »Dnlibor«. Produkcijo zžiključi Adamič Bojan na klavirju z Dvo-fakovimi skladbami »Na sveti gori«, »Kramljanje«, »Furiant«. Podrobni spored ee dobi v knjigarni Glasbene Matice. u_ Dobra ln lepa knjiga razveseli mladino ln odrasle Citanje dobrih knjig Vas lzobrazuje in poučuje v vsakovrstnih stvareh. Poleg tega je tudi knjiga najlepše, najkoristnejše in najcenejše darilo ob vsaki priliki Za božična darila Vam priporočamo nekaj zelo primernih knjig s katerimi boste najbolj razveselili obdarovan-ce: Tavčar Ivan: Zbrani spisi, Maselj-Podlimbarski: Zbrani spisi, Kosovel Srečko: Izbrane pesmi, Seliikar; Nasedli brod, Shakespearova dela v prevodu Otona Župančiča, Sienkiev,-iczevi roma.ni, Gide: Vatikanske ječe. Zola: Germinal, Dumas: Dama s kamelijami, Album slovenskih književnikov in še veliko drugih. Pridite v knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani šelenburgova ul. 3. in oglejte si veliko zalogo res lepih in zabavnih knjig. u— Prosvetnemu oddelkn kr. banske uprave: Prejeli smo: Starši otrok IV. b. razreda osnovne šole na Vrtači smo danes od otrok zvedeli, da ie njihov učitelj službeno prestavljen na drugo šolo in da je danes zadnjikrat poučeval. Ta sprememba bi na otroke v tem razredu med šolskim letom zelo kvarno vpl vala. ker se povečini vsi prpravljaio za prestop v srednjo šolo. Prizadeti starši prosimo pristojni oddelek, da ta odlok preloži vsaj do konca šolskega leta. da ne' bodo otroci moten s pripravo za srednjo šolo. — Prizadeti starši. u— Registrirne blagajne ln knflgovod stvene stroje, Vam strok r»rav1 Bo ris V. Simandl, I v ' * >'' 3, telefon 21 07. ________Sokola I M Tabora uprizori danes ob pol 16. pravljično itlr ridejanko »Jurček pri kralju vetrov«. Krasna igra, dekoracije ln lutke bodo zadovoljile vsakogar. Vstopnice dobite lahko že v predprodaji danes od 11. do 12. Telefon 41—78. Igra »Jurčkov orkester«. u— Vodstvo v Jakopičevem paviljonu. Danes ob 11. uri bo vodstvo v Jakopičevem paviljonu na umetniški razstavi G. A. Kosa, Maleša, Goršeta. Razstava, ki j s doživela že v Beogradu pozornost, je vzbudila tudi v Ljubljani mnogo zanimanja in velik obisk. Prostori so kurjeni. xi_ Velikodušni dar Društvu »lepih. Uslužbenci tvrdke Fr. K. Souvan so darovali namesto venca na grob blagopokoj-nega tovariša g. Rasta Senčarja velikodušni dar 150 din kot pomoč ln podporo za bedne slepe. Društvo se plemenitim darovalcem za njihovo toplo razumevanje najprisrčneje zahvaljuje. Plemenita srca, posnemajte in spomnite se bednih slepih, zlasti sedaj v zimi, ko je pomoč najnujnejša. Darujte J4m za božičnico kak mal dar. n— Na sveti večer razsvetljeni grobovi. Ljubljančani imajo lepo navado, da na sveti večer razsvetle grobove svojih dragih s svečami in postavijo nanje tudi mala božična devesca. Tako bodo tudi letos na božični večer gotovo vsa ljubljanska pokopališča v lučkah in zato že danes opozarjamo dobrosrčno prebivalstvo, naj se v ta namen spet posluži sveč v korist mestnim revežem, kakor je to splošno storilo o Vseh svetih, ko je z odkupninami zbralo za vso Ljubljano res častno vsoto 106.000 din. Kakor že vemo, se je ta plod prave pdetete ta dokaz dobrosrčnosti ljubljanskega meščanstva že pokazal z ustanovitvijo kuhinje, ogrevalnice in prenočišč za najrevnejše. Od vsesvetske akcije je ostalo še nekaj sveč belozelene barve z napisom »Za mestne reveže« in gotovo se bodo človekoljubni obiskovalci grobov tudi o božiču radi spomnili mestnih revežev, da tako počaste svoje rajne z dobrimi deli. Ker pa o božiču na grobovih ni razkošja in zato tudi odkupnine niso več potrebne, dobite za prispevek 5 din v mestni socialni sklad že 2 sveči. Od jutri dalje dobite sveče v prid mestnim revežem v mladinskem oddelku socialnega urada na levi strani pritličja Mahrove hiše na Krekovem trgu. Sveč je tako malo, da moramo dobrotnike revežev opozoriti, naj ne odlašajo z nakupom. u— Planinci pridite v čim večjem številu na zanmivo predavanje Slovenskega planinskega društva, ki se. vrši v torek dne 20. t. m. ob 20. uri v »Beli dvorani« hotela Uniona na Miklošičevi cesti. O gorski divjadi bo predaval g. dr. Hcrfort Joža ob predvajanju skioptičnih slik. Vstopnice za predavanje so na razpolago v društveni pisarni SPD, Aleksandrova cesta 4 I. nadstropje. u— Zahvala. Udeleženke tečaja o negi otrok v mesecih november-december t. 1. so darovale »Domu kraljice Marije« blago za perilo revnim otrokom. Plemenitim da-rovalkam se uprava srčno zahvaljuje. u— Žensko vzgojevalno in podnorno društvo »Mladika« ima svoj občni zbor v ponedeljek 19. t m. ob 4. popoldne v pisarni, Beethovnova ulica št. 2, pritličje. BOMBOMI VSI, KI TRPITE NA KUBJ2H OČESIH pridite, da Vam jih s koreninico ta brez bolečin odstranimo.Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30 ob nedeljah od 7 30 do 12. ure, V KOPALIŠČU HOTELA SLON - FRANČIŠKANSKA ULICA 3. 4 Ganite in wmn\U T , Vam v zimskem času izvrši po globoko znižanih cenah Kamnoseško kiparsko podjetje FRflMO KANOVA? pokopališče Sv Križ. Ljubljana. — Tel 49-09 u— Podružnica SVD Šiška. V torek 20. t. m. ob pol 8. zvečer bo predaval »O cvetlicah« naš vrtnar g. Ceh Ivan v ljudski šoli v Sp. Šiški. Vabljeni predvsem ljubi- tel j i cvetlic. u_ Podružnica SVD Šiška. V torek, 20. t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval »O cvetlicah« naš vrtnar Ivan Ceh v ljudski šoli v Spodnji šiškL Vabljeni predvsem ljubitelji cvetlic.__ Za DAME tn GOSPODE moderen ln higijenski brivsko-frizer«ki salon MATE PLIVER1Č — Ljubljana hotel »Slon« (Frančiškanska ulica) n— Društvu »Dom slepih v Ljubljani« je darovalo uradništvo bolniške blagajne Trboveljske premogokopne družbe 200 din namesto venca pokojnemu g. Schottu ter se društvo za naklonjenost najiskrenejše zahvaljuje. _ i,..............^l^Hngirffl, ZA BOŽIČNO DREVO imamo nad 300 raznih okraskov ZA JASLICE vsakovrstne pastirje že od Din 1.— naprej. VSAKOVRSTNA DARILA v šatuljah, igrače, žoge. družabne Igre Itd v obeh trgovinah FOTO TOURISTA LOJZETA ŠMUCA na ALEKSANDROVI CESTI štev. 8. In PREŠERNOVI ULICI 9 (poleg gl. pošte). !||||!IIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!!IIIIIM u— Ljubljanski sokol obvešča in opozarja svoje članstvo in prijatelje na svoj tradicionalni Silvestrov večer, kl ga priredi 31. t. m. ob 20. v društveni telovadnici v Narodnem domu. Naj omenimo za danes le, da je spored skrbno sestavljen in izredno bogat ter bo presenetil vse obiskovalce. Na praznik sv. Štefana 26. t. m. ob 16. pa priredi svoji sokolski ded božičnico, na katero vabi starše, prav posebno pa še vse dobrotnike, ki so z bogatimi darili in prispevki omogočili to lepo mladinsko prireditev. u— Ciril Metodove razglednice se dobe v trgovinah, trafikah in CMD pisarni, Beethovnova ulica št. 2. u— Električna ura na Karlovškem mostu, ki je bila odstranjena ob pričetku del za obnovitev dolenjske tramvajske proge, se prav v kratkem vrne na najprimernejše mesto. Zato je mestna uprava sklicala komisijo, da se prebivalstvo samo z urad-! nimi krogi posvetuje in določi najprimernejši kraj, kamor takoj spet postavijo električno uro, ki je res potrebna ob prihodu v mesto z dolenjske strani. OGLEJTE SI primerna BS^ISflS in Novoletna darila v DROGERIJI ,fDANSCA" LJUBLJANA — TAVČARJEVA ULICA 3 Pri nakupu znaten popust. Do petka ©peliSiss oddane obleke v kemično čiščenje barvanje, plisiranje, pranje in svetlo likanje perila izgotovi zanesljivo de »BOŽIČA« tovarna JOSIP RJ5ICH FORVIL 5 fleurs. Trois valses, Galejade, Ambrče, Eau de Cologne in Parfum osvežuje in vam daj ' občutek negovanosti. Dobi se seveda v parfumerlji »NADA«, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Gospa, kaj bo Božiček prinesel Vašemu možičku? — Kupite mu nekaj koristnega, dobrega, kar pa ni drago. Cefire in popline za moške srajce, blago za pidžame, flanelaste odeje ima v veliki izbiri rninu-fakturna trgovina JANKO ČEŠNIK — Ljubljana, Lingarjeva. Krasen in hkrati koristen dar srednješolcem in odraslim za Božič Hamletova: Pisma iz mojega mlina. Najbogateje ilustrirano, slovito delo. — Naroča se: Založba »Satura« Ljubljana, Tabor 6. Božičsia darila so: URE, BRILJANTI, ZLATNINA, SREBR-NINA — v veliki izbiri in poceni BRATA LOGAR LJUBLJANA — PRED ŠKOFIJO 15 Suffe »RIo« "!rna arjcin 1939 knjigovodstveni ustroj za izstavljanje računov za električni tok Zaradi tega skoraj vse odjemalci električnega toka ne b(/do dobili računov za celo mesečno porabo, marveč za nekaj dni manj ali več Pri porabi toka za gospodinjstvo bo elektrarna to razliko v dnevih upoštevala Hkrati mestna elektrarna vljudno opozarja odjemalce na redno plačevanje računov za električni tok takoj inkasantu. u— Tarifa na dolenjski progi elekt.ične ccstne železnice. Ker so se proti sedanji tarifi na dolenjski pr .gi pojavile pritožbe, je treba pomisliti, da smo sedanjo tarifo na tej progi imeli že do 1 1934 Ko je pa 1. 1934 uprava cestne železnice izločila del proge od magistrata do doienjske mitnice iz sestava tarife, ki velja za vse druge proge, je znižala ceno za celo dolenjsko progo na 1 din Vzrok temu znižanju je bilo slabo stanje pn ge Vse dotlej so pa potniki od doler>j.'ke mitnice do pošte plačevali 1 50 din, do glavnega kolodvora pa 2 din. a potniki, ki so vstopali na Privozu, so plačevali po 1 50 do glavnega kolodvora Ker je sedaj dolenjska proga obnovljena. je odpadel tudi vzrok za izjemno tarifo, ter je bila z vključkom k za ostalo progo veljavni tarifi upostavljeno stanje, kakršno je bilo pred 1. 1934. Kar se pa ra7dalj tiče, navajamo, da je razdalia cd Privoza do glavnega kolodvora 2.350 m, Od Rakovnika do glavnega kolodvora pa 3.640 m, da odgovarjajo te dolžine razdaljam na viški progi, ki ima za razdaljo 3 360 m do glavnega kolodvora ceno 2 diij in za razdaljo od kolonije > ▼ zadnjih 10 Istih, Izmed slovenskih mest razmeroma najbolj napredovalo, se te vedno naglo veča. Is leta v leto rasto nove stavbe v okolici mesta, tako da ima Kranj danes cala predmestja novih zgradb. Zaradi dolin« Kokre na eni, in doline Save na drugi strani mesta, se je moral ves razvoj vršiti proti severu, ker edino tu je bila podana možnost neoviranega naseljevanja brez prometnih ovir. Tako Je zadnja leta nastajal novi Kranj ob najprikladnejših prometnih poteh in cestah in sicer na Zlatom polju, ob Jezerski, Tyrševl in Cojzovi cesti, dalje za vodovodnim stolpom, v Strohečd dolini na Primskovem in Klancu. Ce poj d« 6e deset let tako dalje, bo stari del mosta kmalu izgubil oni pomen, kl ga je Imel doslej in se bo središče mesta premaknilo v kokrško predmestja. Da ne bi stari del mesta izgubil prometnega in trgovskega osredja, J« bilo treba misliti na rešitev s smotrno Izrabo okoliških parcel. V okolici železobetonak«-ga mostu na Primskovem je nastalo zadnja leta največ novih zgradb. Treba j« bilo fte ustvariti vezi prostranega Hujan-akega polja s središčem mesta. Vprašanje novega mostu čez Kokro se je vleklo dolgo časa Tehnični oddelek kr. banske uprave Je zaradi majhnega gradbenega kredita, s katerim razpolaga mestna občina, prvotno Izdelal načrt viseče brvi. Viseča brv bi zaradi Jeklenih vrvi mnogo stala ln bi bila uporabna samo za pešce, železo betonski most ki bi edino ustrezaj vsem prometnim potrebam, je bil zaradi pomanjkanja gradbenih kreditov, že v naprej izločen iz dokončne rešitve. Zato so naposled našli drugo možnost, ki je ustrezala vsaj kolikor toliko. Prof. inž Dimnik Je napravil načrt lesenega loka ki naj premosti 90 m široko in SO m globoko strugo Kokre. Projekcija mostu ima za nosilno konstrukcijo lesene loke iz zdrave smrekovi-ne. Loki se opirajo na petah z železobe-tonskiml členki v laborasto skalo ln so mestoma ojačenl s hrastovino. kjer to zahteva večja nosilna napetost Razpetina lokov med členki znaša 85 m, izbočina pa 12 m. Sestavljeni so vsak iz petero tramov po 25 cm v kvadratu, širina vseh Štirih lokov je 104 cm. Med loki visi ln deloma sloni leseno prekatje lz smrekovine, ki nosi mostišče in streho. To prekatje omogoča porazdelitev prometne obtežbe na več točk mostnega loka hkrati, a glavni namen njegov je, da prevzema vetrni pritisk, kl od strani učinkuje na ves most. Oba prekatna nosilca sta v takem razmahu, da ostane znotraj za promet na razpolgo 4.20 m širine Streha, katero nosi prekatje, Je krita z valovitimi azbestno cementnimi ploščami ln krije loke ln mostišče pred vremenskimi neprillkaml. Mostišče samo je iz 5 cm debelih plohov, položenih v vzdolžni smeri. Ako bi nastala potreba, bi se to ojačilo ie v prečni smeri s povrhu položenimi, 4 cm debelimi bukovimi plohi Vas most je proplaakaa • karbottnejem, slasti še ločna konstrukcija. Montiranj« mosta je bilo Izvršeno s pomočjo SOme-trskega montažnega odra, kl jc bil dobro zasidran v strugi Kokre ter zavarovan zoper vetrovne sli«. Ta tsden m je vr90a uradna preizkušnja mostu, katar« so obtožili « 100 tonami peska. Komisija banske uprav«, v kateri «o bili gg. tehnična višja svetnika Pire in Bevc ter tehnični svetnik Viher, j« ugotovila, da Je most uporaben sa promet, tn sicer s vozili do trcJi ton. Za most bo porabili 800 kub. metrov losa. dočim je montažni oder zahteval 200 nv Graditi so ga pričeli lani v avgustu in Je bil letos pomladi v glavnem dovršen. StroSkl so znašali okrog 350.000 din. Most bo Jutrišnjo nedeljo slovesno blagoslovljen. Nova šola Je moderno opremljena Kranj, 17. decembra JutriSnJo nedeljo bo v Kranju • slovesno blagoslovitvijo izročeno novo poslopje osnovne Sole svojemu namenu Idejno skico stavbe, kl stoji za pokopališčem med Cojzovo ln Tyrševo cesto, je napravil inž. arh Emil Navlnšek, vložne in ostale načrte pa inž. arh Gustav Ogrin, ki Je vodil tudi nadzorstvo Zidati so začel) ob koncu Junija lanskega leta, v letošnjem oktobru pa so bila zidarska dela končana Izvršilo Jih je gradbeno podjetje Emila Tomažiča iz Ljubljane za vsoto 2.800.000 din, ostala dela pa so pripadla drugim tvrdkam Telovadno orodje je oskrbela Alpina iz Ljubljana Stavba obstoji v dveh Šolskih in v upravnem traktu. Skupna dolžina poslopja je 105 m, širina šolskih traktov pa 34 m Obe krili, ki bosta služili pouku, sta dvonadstropni, medtem ko je upravni trakt s telovadnico enonadstropen Inž arh Navlnšek je v svoji zasnovi uvedel novost kakršne doslej nima pri nas še nobena podeželska stavba Poslopje je namreč brez tradicionalnih šolskih hodnikov, tem več ima namesto njih avle v izmeri 9 X 20 m Iz pritlične avle drži stopnišče v avle I. nadstropja, kjer je odprtina stopnišča zavarovana z ograjo Iz prvega drži v drugo nadstropje stransko stopnišče tn tu je avla. ker nima stopniščne odprtine, cela dvorana, kl bo lahko služila za šolske prireditve da bo telovadnica ostala rezervirana za telovadbo Prednost tega sistema je, da Je dohod v razrede ki so razvrščeni na obeh straneh avle. čim lažji In se stavba ob potrebi lahko hitro izprazni Med razredi so v stenah avle vzidane omarice za plašče, čevlje ln dežnike Na obeh čelnih straneh avle so velika okna. ki odpirajo pogled na mesto in planine V vsakem šolskem traktu je po 9 razredov, risalnlca ln pevska soba. kabinet za učila, arhiv pa zemljepisni, prlrodoplsnl ln risalni kabinet V levem šolskem traktu j bo nameščena dekliška, v desnem pa de-; ška šola Učilnice imajo obseg po (5.60 X 8.70 m Obe Šolski krili veže med sabo upravni trakt, kl po notranji razporeditvi obsega tri dele: prva dva sta namenjena upravi, tretji pa telovadnici, ki loči dekliško Solo od deške in je obema skupna V kleti upravnega trakta so delavnice za rakotvorni pouk, gospodinjska šola ■ kuhinjo ln kotlarna za centralno kurjavo V pri tličju je dvoje stanovanj za slugi ln pa avtomatična električna ura, kl bo zvonila začetek in konec pouka Na obeh straneh telovadnice, ki Je najmodemeje opremljena. se nahajata garderobi s kopalnicama Obe kopalnici imata po 9 prh V prvem nadstropju upravnega krila so na obe strani razmeščene upraviteljeva pisarna zbornica, knjižnica govorilnica tn soba za slugo Oprema Je najmodernejša Vsi prostori so parketiranl. tla avle so obložena ? gumijem Upravni prostori Imajo telefon in električne ure Vsaka šolska soba le zamišljena za 48 učencev ki imalo na raz-oolago moderne klopi i udobnimi sedeži Prostor okros poslopla bodo zapradlll pri-hodnio pomlad in uredili travne livade za it roške igre V celem je stavba stala okroe 9 milijonov dinarjev Marsikomu se bo zdelo čudno, da so jo zgradile ln opremile po večini tvrdke izven Kranja Omeniti pa moramo, da so dale tvrdke. ki so dela prevzele, na posamezne proračunske postavke po 15 do 22°/o popusta, medtem ko so kranjska podjetja zahtevala od 3 do 8°'» poviška Nadzorstvo nad gradnjo in opremo je vodil Inž arh Ogrin ki so mu stali ob strani gradbeni tehniki Hilbert Jurle-vič. Race in Urankar Pouk se bo v novi šoli začel po božičnih počitnicah Pitane PURICE, KAPUNE, KOKOŠKE morske In sladkovodne ribe fine narezke nudi po ngodnlh cenah SLAMIČ Razpošilja tudi po pošti! Iz restavracije Izbrana Itajerska vina, rebulo, kraški teran. La muškatnl sllvanec. fa-fitt ma h Maribora a— Kraljeva zahvala. Tiskovna založba V Mariboru je prejela na naslov predsednika g. dr. Miloša Vauhnika zahvalo lz pisarne Nj. Vel. kralja Petra n. za lepo mladinsko knjigo prof. Gustava šiliha »Bell dvor«, ki jo je tudi Nj. Vel. kralj Peter H. blagohotno sprejel v svojo knjižnico. a— General Marko Božovlč, poveljnik 45. pešpolka, pojde v kratkem na novo službeno mesto v štip. Mariborski častniki mu pripravljajo svečano odhodnico. a— Odlikovana pevca. Te dni Je bil v »malem Beogradu« v Rušah, slavnostni občni zbor pevskega društva, na katerem Je prof. V. Mirk iz Maribora kot zastopnik Južnoslovanske pevske zveze v Beogradu izročil krasni diplomi z zlatima kolajnama kot odlikovanje omenjene zveze predsedniku in pevovodji ruškega pevskega zbora g. Antonu Požarju ter g. Ivanu Knuple-žu. V Imenu Zveze kulturnih društev v Mariboru je spregovoril tudi njen predsednik g. Janko Pire. Svoje čestitke so izrekli zastopniki raznih ruških kulturnih društev. MODERNO K02UH0V1N0 i veHki izbiri po najnižjih cenah dobite pri tvrdiki P. SE M KO Gosposka ul. 37 a— Najnovejša slovenska opereta »Vse za Salo« je na božičnem sporedu gledališča. Opereto je uglasbil vojaški kapelnik J. Jiranek, libreto je napisal gledališki Igralec D. Gorinšek. Krstna predstava bo na prvi božični praznik v Harastovičevi režiji. Začetek zabavnega dogajanja je na Jadranu, ob zaključku pa v planinskem letovišču. a— Zdravniško znanstvene demonstracije mariborskih zdravnikov. Zdravniško društvo je imelo predsnočnjim na internem oddelku splošne bolnišnice znanstveno poučni sestanek z istočasno demonstracijo Internih ter kirurško zanimivih primerov, ki so jih demonstrirali šef primarij dr. Cernič, šef primarij dr. Lutman, šef primarij dr. Brezovnik, šef primarij dr. Mi-lavec ter dr. Kerže, dr. Bedjanič in dr. Prijateljeva. Sličm znanstveni sestanki se bodo po novem letu nadaljevali. Zagovoril ga je Gobezdalo pripoveduje v gostilni o raznih rečeh, ki si jih je seveda vse na lepem izmislil. Naposled je pa nekemu gostu dovolj. »Zdaj sem že dosti slišal o tem, kar se vam je primerilo in kar ste naredili. Povejte mi še nekaj, česar ne morete in stavil bi, da bom jaz lahko napravil.« »Svojega zapitka ne morem plačati«, je odvrnil Gobezdalo, »in prav veselilo me bo, če boste vi lahko to namestu mene naredili.« Širite »J U T R 0« ar— V Ljudski univerzi bo predaval Jutri ob 20. prof. Janko Mlakar o potovanju na Vezuv in Etno. Skiop Učne sliite. a— Banovinska turistična seja. Odbor banovinskega turističnega sveta dravske banovine ima jutri v mestni posvetovalnici svojo plenarno sejo. Odbor bo razpravljal o delovnem načrtu za pospeševanje turama s posebnim ozirom na stanje in potrebe turističnih krajev na področju b-vše mariborske oblasti in o drugih perečih tujskoprometnih zadevah. Nedvomno je treba pozdraviti misel, da se vrši ta seja tudi v Mariboru. Želimo ji mnogo stvarnih uspehov. a— Božlčnice. Snoči je imel lepo bo-žičnico tukajšnji »Napredak«, danes ob 17. pa bo v Narodnem domu božičnica prosvetnega odseka Narodno strokovne zveze v prid revni delavski deci, ki bo obdarovana. a— Iz dmgtva mariborskih upokojencev. Društveni odbor vabi vljudno vse društvene člane, vse aktivne državne in samoupravne nameščence z družinami na božičnico, ki bo v sredo 21. t. m. v Gam-brinovi dvorani v Mariboru s pričetkoin ob 8 zvečer. Obdarovanje revnih društvenih članov, petje, godba in drugi nastopi Gostje dobro došli! a— Dva uboja pred sodiščem. Včeraj se Je zagovarja) pred malim kazenskim senatom 26-letni posestnikov sin Franc Kelc, ker je "?3. marca t. 1 v Gradišč ku udaril vtničarja Janeza Kelenca s tako silo po glavi, da se je krvav zrušil in je čez nekaj dni umrl. Obteženi Kelc ie odkrito priznal svoj greh, zagovarjal pa se je s silobranom. Obsojen je bil zaradi prekoračenja silobrana na 6 mesecev strogega zapora. — Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjal tudi 19-ietni Rudolf F. ker je 22. maja v Sitežu udaril s kolom tako močno posestnika Franca Faki-na, da je obležal z razbito lobanjo in je čez nekaj dni v bolnici umrl. Razprava je bila tajna in je bil F. obsojen na 4 leta strogega zapora. a— Ker je vedefl, da bo obsojen ... Zanimiv primer je obravnaval včfraj dopoldne mah kazenski senat pod predsedstvom S- o. s. dr. Turata. Na zatožni klopi je sedel 301etni hlapec Friderik Polanec iz Grajenščaka, ki je bil že trikrat kaznovan, ker je v oktobru odnesel gospodarju razne predmete. Ko mu je dr. Turato razglasil obsodbo, ki se glasi na 7 mesecev strogega zapora in 21etno izgubo častnih pravic, in ko ga je vprašal če sprejme kazen, mu je obsojenec odvrnil, da prav rad, saj je hotel že pred tednom dn; nastopiti kazen v jetn:šnici. ker je vedel, da bo obsojen, pa ga niso marali sprejeti. a— Ukradeno perutnino je prodajala Policija je aretirala 361et.no vin:čarko Marijo Kosi. Pred dnevi je namreč pokradla trem posestnikom pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah več kokoši in piščancev ki jih je skušala včerai vnovčiti na trgu kar se ji pa ni posrečilo. a— Četrta žrtev. V včerajšnji številki smo poročali o razburljivem dogodku na Ptujski cesti, ko so bile ranjene tri osebe Sedaj se Je moral zateči v bo'nlco tudi vrtnar Josip Madiar s Tržaške ceste 64, ki je odnesel precej bunk. a— Ob otvoritvi muzeja Imajo člani Muzejsk?ga društva prost dostop, četudi niso prejeli vabila. a— Sin... Pri Cehovih v Selcih St. 18 pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah Je nastal prepir. V hipni razdraženosti Je sin Jakob navalil z gnojnimi vilami na očeta in ga tako tolkel, da ao morali očeta prepeljati v bolnišnico. e— Ljudsko vseučilišče. Jutri, v ponedeljek ob 20 bo predaval v risalnicl meščanske Sole docent dr. Božo ftkerij iz Ljubljane o človeških rasah Izven Evrope Zanimivo predavanje bodo spremljale lepe skioptične f-like Udeležite se predava-nja v čim večlem Številu! e— »Petrčkove posi.dnje sanje« ▼ oHJ-skem gledališču Podmladka Jadranske straže na drž dekliški tn dešld mehanski šoli v Ceiju bosrta vprizonla na Štefanovo 26 t. m ob 16 v celjskem gledališču Go-lievo božično povest s petjem »Petrčkove naslednje sanje« v režiji g. Josipa Tomažiča Vstopnice se dobijo v predprodaji pri meščansikošolski učiteljici gdč. Mariji Kernovi. Hišni lastniki pozor! Ce Vam Je zamrznil vodovod se obrnite na F DOLŽAN, telefon 245., kateri Vam Istega z novim aparatom takoj z malimi stroški odtall. Ogromno znižane eene vsemu zimskemu blagu v manufakturni ln modni trgovini CELJE — PREŠERNOVA ULICA 21 RADI TOPLE JESENI In preveMke zaloge se ^Istrske M^tgs po l/redno nizkih cenah pri FR. DOPOVIČNIK CELJE._ e— Hud mrnz je pritisnil v noči na soboto tudi v celjski kotlini Včeraj Je bilo ves dan solnčno vreme, vendar pa solnce j ni moglo ogreti mrzlih zračnih plasti. e— Tri nesreče. V petek se je ponesrečil 16-letni mesarski vajenec Jože Kovač iz Zavodne pri Celju Pri rezanju mesa ga je stroj zgrabil za levo reko ln mu razme-sarll prst. V sredo se je 38-letni drvar | Josip Kolšek s Svetja nad Celjem pri de- I lu v gozdu vsekal s sekiro v levo nogo ln se hudo poškodoval. I9tega dne se je 23-letni brezposelni pekovski pomočnik Jože Grilc iz Vitanja pri sekanju drv vsekal v zapestje in se močno poškodoval Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Iz Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes velefilm »Tajna razprava« z Olgo Cehovo in Petrovičem v glavni vlogi. Med dodatki tudi kulturni film in Paramountov zvočni tednik. — Sledi za božič velefilm »Safija« Iz L»"*omera lj— Kino Sokol. Na božič 'n na Štefanovo vsakokrat ob 16 ln 20 ter 27. t. m. ob 20 veličasten glasbeni svetovno znani velefilm »Beli jorgovanc. i Iz Kranja Narodni dom prikazuje dana« ob 4, poi 7. tn pol 9. krasen češki film po gledališkem komadu O. Predsov« »pastorka«. Iz Slovenfega Gradca Bg— Cankarjev »Htapet Jernej* na do-ven fgraikem odru Marljiva podružnica Narodno strokovne rvetz« pripne vi j« uprizoritev Cankarjevega »Hlapca Jerneja to njegov« pravico« v Govokarjevi priredbi. Ta predstava ae bo vršila v okviru splo-feve Cankarjeve proslav«, rse vdoge bo v rokah mladih nacionalnih delavcev, ki bb bodo tokrat prv« predstavili «loven)gm-Sketnu občinstvu na gHedali^kih deskah Bg— Najbolj priljubljena Izprehodne po* vseh tujcev je krasna pešpot kl vod! is mesta na glavno postajo in katere »e v velikem Številu poslužujejo tujci kakor domačini. V zadnjem letu Je občinska uprava rzdoli cele pešpoti namestila krasne, moderne obločnic« ter poklanjala tej pešpoti sploSno pozornost Tem bolj nas ie kznoradilo. da občinska uprava ne »topi krepko na prste brezobzirnim kolesarjem, ki kljub Izrecni prepovedi drri)o dan za dnom po tej pešpoti tn ogrožajo trpreha jalce Istotako prosimo občinsko upravo da prepove odlagan ie »meti oh pešpoti In o po zori odlaigaJce da mečelo smeti v lamo oh železniškem nasipu kakor Je to tudi le pred pol leta sklenil občinski odbor V zadnjem ča«u »e namreč odlaga io smeti naravnost ob peSpoti. kar ne kvari samo estetskega ootfleda amnak razširja tud^ nežno sen smrad Upamo, da bo tudi v bodoče občinska uprava poklanjala vso skrb tej lepi peSpoti in udila upravičenim pritožbam vseh irprehajalcev. *g— Radf/ske motnje Kljub ne*tevtln1m urgencam Se vedno ni postna uprava storila ničesar zoper ome lastnike električnih iparatov ki Se niso aparate blokirali Ne orestano * »pet oglašajo pritožbe radij skih poslušalcev da je »prejem ob goto vih urah absolutno nemogoč Prosimo po-Stno upravo da posveti tudi našemu ob mejnemu mestu malo pozornosti in poskrbi za nemoten radijski sprejem. Iz Ptitfa J— Kolo Jugoslovenskih sester bo priredilo v ponedeljek ob 14. uri v Mladiki božičnico, na kateri bo obdarovanih nad 300 revn;h šolarjev iz mesta in okolice. J— Namesto venca na grob umrlega blagatnika Mestne hranilnice Mihaela Plevnika je daroval g. dr. Segula 100 din za Dijaško kuhinjo v Ptuju. j— Kaj Je z Incidentom pri Sv. Vldn pri ptuju. Pod tem nas^vom prikazuje »Slovenec« od 16. decembra napad v Sv Vidu po iziavi ranjenega Alojzija Brodnja-ka lz Dravinjskega vrha popolnoma v napačni luči Nanadeni Brodnlak. kl leži v ptujski bolnišnici, je v tej zadevi povedal da mu je v petek 9. decembra ušel pes, ki se je zatekel v vas Vereje v Halozah Drusl dan ga je šel tja iskat in se je s psom vračal okrog 22 ure skozi vas Sv Vid V bližini mostu čez Dravinjo pri Sv Vidu je stala gruča 5 ali 6 ljudi, med katerimi sta bila tudi občinski tajnik Majhen ln Belšak Ko Je pasiral to gručo, so nekateri vzkliknili: »Udari«. V tem Je Brodnjak že dobil udarec z nekim topim predmetom po elavi in po prsih, da se Je zgrudil Priskočil Je občinski tajnik Majhen ln ga s sunki podil v beg. Ves orno-ten se je Brodnjak zavlekel proč, a kasneje se je napotil v bolnišnico Izjavil je tudi. da je vest v »Slovencu« o osebnem sovraštvu do Belšaka popolnoma izmišljena, kakor tudi o kakih vzklikih. Poročilo go vori o pretresu možganov, v resnici pa tma Brodnjak zlomljeno lično kost. Kakšno je ozadje tega napada, prav dobro vedo prebivalci vasi Sv Vid, ki poznajo na-pf>^olf>r U">kor pnnn''"rtAcja. Se fe ?as, rta si kupite ▼ drocrerffl SKOCTR v Ptiiiu pre'.—»*no B02IČN0 H >RTT.O Oglejte si Izložbe! j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes ob po) 19 ln pol 21. url film »Alahov vrt«. Pred predstavo Foxov žurnal ln kulturni film o naši državi Iz Murske Sobote m«— Pošta v Rogaševcih Je preobremenjena. Poročajo nam: Nesrečna smrt pošta rice Reli šafaričeve v Rogaševcih pri Murski Soboti ki se Je polila s petrolejem ln zažgala v poštnem poslopju, je fte vedno predmet živahnih razprav v vsej okolici Splošno so ljudje mnenja, da je nesrečno ženo strla preobremenjenost in prevelika vestnost v službi, da Je zgubila živce in si v hipni razburjenosti na tako nenavadno tragičen način končala življenje Čudno je. da tako naporna služba, kakršno morajo opravljati ponekod naši poštni uslužbenci ne zahteva Se več tako tragičnih žrtev Pošta v Rogaševcih J« menda posebno obremenjena, eaj teži na njo 15 velikih vasi Do 1500 seeonsikih delavcev iz teh vasi je na delu v Franciji tn Nemčiji, vsi pa pošiljajo skoro vsak mesec domov denar in pisma. Poleg tega je pošta ob meji, kjer granlčarska služba povečuje poštni promet. Za ves promet pa je nastavljena na pošti, ki Ima tudi tele- fon, samo ena moč. kl Je s tolikim deQom preobremenjena. Dve moči bi najmanj morali biti na taki po£ti, na kateri promet s vsakim letom znatno narašča. ms— 6ahov»ka simultan k« ^gitea šahovska sekcija SK Mure Je ekienila organizirati več »ahovsklh prireditev da bd poživlja zanimanje za Aah r Murski Soboti. že stmultanka g Cirila Vidmarja Je pokazala .da Je v našem kraju mnogo odličnih Sahlstov Ciril Vidmar se je boril proti 28 Saklstam kl bo mu nudili zelo močen odpor Ob dveh zjutraj Je bilanca pokazala. da Je g Vidmar dobil 14 partij ln 9 tzjrubil, 5 pa Jih Je končalo neodločno. Posebno dobro eo se držali dijaki naš« gimnazij« ki so doeegU 6 zmag, 1 remi« in samo dva poraza Slmultanko, ki Je bila v dvorani hotela »Krone« je vzorno vodil predsednik sekcije g. Nemec Prireditev Je bila posrečena propaganda za šah. Šahovski sekciji SK Mure bodo Sahlrtl ae- •o hvaležni za vsako podobno prireditev. ★ BLED. Zvočni kino predvaja dane« popoldne ln zvečer filmsko dramo »Masa sodi« ln predigro »Seviljski brivec«. »ostani in ostani <5 I a n Vodnikove družbe! KUPUJTE Pogačnlkove božične foto-razglednice Prekrasen film o zgodovinskem postanku nesmrtne božične pesmi skladatelja Fr. Gruberja Paul Rlchter ta Annj Hartmana r glavnih vlogah Čarobni naravni posnetki, divna vsebina, kapo pet J«, film, kl jc lepši od filmov Predstav« dop. ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob 10., 17, 19. in 21. uri »Klrchfeldski župnik« la »Pater Vojteh«. KINO UNION Tel. 22-21 Danes ob Z30,480, 7. in uri „ROSEMARlE", Kino Moste ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V A1SKI — TELEFON 41-79 Češki velefilm MARYŠA V glavni vlogi: Jlflna Stepnidkova. Predstav«: danes ob 3., 5., T. ln 9. uri ln Jutri ob pol 9. urL SOKOLI! POSEGAJTE IN PODPIRAJTE SOKOLSKI KINO I Prihodnji spored: Pustolovščine Marka Pola Matineja ob 10.30 url VELIKA FILMSKA DRAMA NEPOZABNE VSEBINE IN LEPOTE I Ronald Cclinan kot Junak ln izgubiJeneo, Id Je našel v smrti ono, kar mu življenje nI moglo dati — v vrtincu velike francoske revolucije Po znamenitem . , — c>4t O Pod senco giljotine DICKENSA O S KINO MATICA 21-24 Bogat dopolnilni sporedi Cene od Din 2.50—6.50 m I WARNER BAXTER ln lepa MYRNA LOY v senzacionalnem pustolovnem filmu g Ljubezen ln razočaranje, napete scene ln komični fftJf /k \ Z H prizori! — Danes ob 15.. 17., 19. ln 21. url linil V V V AL£ V I KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 10.30 Isti spored — znižane cene! 1 I Senzacijonalnl film o malajski džungli 1 Ekzotika prlrode pod troptčnlm soncem I Misticizem primitivnih plemen ln njihovega božanstvenega »belega tigra«. BELI TIGER KINO MATICA 21-24 ob Ift., 17., 19. ln SI. Dop. spored: Damski koncert — tedniki Besna roka gospodinje — ferez opore Eden naših najstarejših ženskih poklicev je poklic gospodinjske pomočnice. Vsaj na videz pa je presenetljivo dejstvo, d:: so žene prav v tem poklicu danes še vodno najmanj zaščitene in najbolj izpostavljene izkoriščanju. Toda če človek pogleda globlje, kmalu spozna, kje tiči vzrok tega. Večina naših gospodinjskih pomočnic prihaja s kmetov. Zemlje je Dremalo, da bi mogla preživljati vse člane r«ib5ne in ti odhajajo v mesto za kruhom. Dekie se udinja za gospodinjsko pomočnico ne da bi bilo za ta poklic izobraženo. Gospodinja jo zaradi lega plačuj? slabše, kakor b: plačevala izvež^ano meč ali pa jo kma-ii' odpusti iz službe In tako je dekle obsojano na romanje od en^ služ!icdajalke snovi pril&pcjati novemu gospodinjstvu, se njen >o.'ožaj ne izboij-ra mnogo. Sle-herm »fospoGinja bolj ali manj po Sv'cje v-.-'j gospodinjstvo pr. 3e m«»ra gospodinjska o. inočnica po menjav? službe vedr zj~< va prilagajati novemu gospodinstvu. To zahteva od nje mnogo čuta za pril -g'."nanje :n mnogo potrpežljivosti. Pri v:?;-m tem je o r. jutra do pozne uoči vezana na svoje deio in bol; ali manj izroče-r.v ss novoljj gospodinje. Res je. da obfclo-iai > zakoni ki omejujejo to samovoljo To.-io }j so !e na papirju. Nimamo etalne-rr-. r.a'."■»a ki bi kontroliralo, če go-f;cliujrjka pomočnica ne opravlja nadurnega če rr. no delo ni Škodljivo zdrav-j-; če ji gospodinja v redu iaie proste dneve, če trna primerno hrano, zdravo s " novsr 'e itd Prav tako nimamo raz-p išč ki bi r&z?-!iala srvore med gospodinjo in ajetno pomočnico, vsled česar se ne-r --rtlrr, dogajajo nepravilnosti in krivice tako prvi kot drugi. Tu:'i za primer brezposelnosti gespo-di-T j«'-:?» pomočnica r.i dovolj zavar"vana 1 ......a je premajhna in neredko poteče P- ir ion je dekle našlo novo zaposlitev močnica sta v gospodinjstvu vezani druga na drugo. Gospodinja bi se morala zavedati, da bo pomočnica, ki živi človeka dostojno življenje in ki si ji ni bati bodočnosti, z veseljem opravi-ala svoje delo. Tako bi morale gospodinje podpirati pomočnice v zahtevi po šoli za pomečnice. kjer naj bi se dekleta izvežbala v vseh gospodinjskih poslih. Pork in oskrba bi morala biti brezplačna. Nadalje bi jih morale gospodinje podpreti v zahtevi po domu pomočnic, pri izboljšanju bolniškega in starostnega zavarovanja in podobnem. Teonie pomočnic bi morale pedoirati tudi oblasti Kajti komu pade v breme brezposelna. bolna ali za starost nezavarovana gospodinjska pomočnica? Slej ko prej jo d :'bi na rame občina ali banovina. Sprememba zavarovanj, ki bi odgovarjala de-Ja-skemi. poiožaju naših pomočnic, bi to mogla preprečiti In ne le to. človek, ki čuti, da ga neka skupnost Ščiti, da mu stran nudi čioveka vredno življenje, se bo tudi sam izkazal vrednega člana te skupnosti, ko ga bo ta skupnost potrebovala. M. G. K. Neodvisna kandidatinja Vojvodinja Athollska, o kateri smo na tem mestu poročali, da je pred nedavnim sprejela od vodstva konservativne stranke, katero je zastopala v parlamentu, sporočil, da je ne bodo postavili pri bodočih volitvah več za svojo kandidatinjo, ker je javno nastopila proti Chamber-lai, ovi češkoslovaški politiki, je sedaj nastopila kol samostojna kandidat..nja D» bi okrepili tako zvano »nacionalno opoz. cijo«, jr v volilnem okraju vojvodinje Athollske odstopil .tandidat liberalno stranke in s tem obenem okrepil vudi -x>zic.je za vojvoainjo. Tako b"> pri volitvah 21. decembra rama rastopila proti ofioielne-mu kandidatu konservstl ne stranke. m uca tega Vr je da se jih del predaja p-očitne Mi, ker se peč mora na nek način preživljati Znano je. da se večina ns-p.r.titutk rekrutira prav iz vrst go-3">■ ' fskih pomočalc. — Isto ie z bolni-šk'm zavarovanjem, ker sc bolniška podpora neredko odteguje še preden je bolni a za lolo »pet sposobna. Obvezno stare-t no zavarovanje, k: so ga z zakonom pred meseci uvedli, prihaja za gospodinjsko pomočnico le minimalno v pošte v. J-"1 -tistično je dokazano, da število gospodinjskih pomočnic z nad 27 let «tarosti paoa take dr, jih rad to starostjo ie 15°/< čo kraja ostane zvestih poklicu. O.stale se poroče ali pa vsled onemoglosti ne dobe ved zaposlenja. Prispevke xa starostno zavarovanje oa je treba vplačevati za te .o !»]:ižbeno doto, ki jo večina gospo-dškodnine? Prav tako bi morale dobiti v«ai primemo o--'?.-!;i»-'.niao od vplačanih prispevkov za - rostno za arovanje tudi tiste pomoč-ivr«1 ki teh zaradi brezposelnosti ne mo-r- '.'plačevati do predpisane dobe Seve-do is to odškodnino ne bile zavarovane v st? r<\sti in je ' ako z zakonom predpisano ev rostno zavarovanje zanje prav za prav brez pomena. Razumljivo je da vsa ta vprašanja in .:ie mnoga druga ne more rešiti posameznica. Zato se gospodinjske pomočnice or-g; --izirajo v društva Pri nas ie več takih •št.-jejo pa malo članic Vzrok temu je v ■;i')!d stanovski zavesti gospodinjskih pomočnic, kar prav za prav niti ne preseneča Do im je na primer med tovarniškimi delavkami že v obratu neka skupnost in iz nje razvija tudi smisel za organizacijo in sku pno borbo za izboljšanje polo-L." jo, nima gorpodinjska pomočnica nikje? a.l'p skupnosti Poleg tega je Se od jutra jo p ?.re no*i vezana na s\.oje delo in tako skoraj nima časa. da Pi se udeleževa .ia kakršnegakoli dela v organizaciji. K'>-likor pa že to dejstvo ne ovira gospodinj-sl-::h pomočnic pri delu za uresničenje svojih zahtev, jih ovira razcepljenost v razne organizacije, ki se razlikujejo le po svetovnem nazoru. Pomočnice pozabljajo da jih gospodinje pri sprejemu v službo ne vprašujejo po svetovnem nazoru, temveč ie po tem. kakšne so in kaj znajo. Ce se že vsr te organizacije ne morejo zdru žiti v eno. bi Pilo nujno, da osnuiejo vsa? meddruštveni odbor ki bi mora! ne =rledf= na svetovni nozor zastopati le interes gospodinjskih pomočnic. Z meddrušt venim odborom bi v dt?lu le pridobile. Prav take bi bilo nujno, oa bi težnje pomočnic podprle tudi gospodinje. Gospodinja in po- fg^ k I i i //-<■ j -/'Al nr\ V h ' 'A M fc ^ 1 trn i5 ^ 'i:*- fi i mM kvstd m dolgimi rokavi ki jo vidite na naši skici, je pod kratkim naramnlm delom drobno nabrana. Pokončni ovratniček zavežemo spredaj v dolgo, ozko pentljo. Mali pred-prsnik Ima okroglo obliko (2. skica). Naslednja bluza je sestavljena iz progastega tvoriva, ki je krojeno v dveh različnih smereh prog. Zgornji, vodoravno progasti del je drobno nabran v nekakšnem malem, s gumbi zapetem stezniku z malimi žepki (3. skica). Elegantna popoldanska bluza s širokimi, ob zapestju balonasto nabranimi rokavi, je iz čipkastega tvoriva ali iz georgetta. pretkanega s srebrno nitko. Okoli pasu pri-vežemo dolgo šerpo iz enakega blaga, ki sega s konci skoraj do roba krila. Rokavi so skoraj izvezeni v nabranem šivu (4. skica). Popoldanska bluza iz pastelno modrega satina pa je povsem gladka in se tesno oprime bokov. Naramni del, ki spredaj prehaja v nekakšen predprsmk, je pošit z diagonalno sestav!jsnimi robo"!, ki tvorijo edino okrasje te eiegantne bluze (5. skica). Prr-Si zaprtju ffjfi Ogla. rel S. br. 3235 dne 19. II. 193«. Posebno učinkovita, je večerna bluza iz črnegr gecrgetta. ki je v spodnjem levem kotu pošita z bleščico. Tudi ozki. dolgi manšetl so pokriti z bleščico, prav tako ozki ovratnik in pas (zadnja skica). DAME! NAJVEČJA IZBERA PREKRASNEGA KRZNA In krznenih Izdelkov po res ugodnih cenah je pri LJUBLJANA, CONGRESNI Tr.Ci 4,' i „ > • - g? ■: ^ ' -'ii-r?! Moderniziran je ko- ; y tubovine hUro inV^^' poceni! Za šport — vzorčasto krzno K športnemu kostumu predlaga moda eleganten kep iz leopardjega krzna. Takšen kep ima poldolgo obliko in je ob vratu zapet z malim dečjim ovratnikom. oblike, ki s šerpo lz istega tvoriva delo- ca). Mnoge športne bluze imajo letos pol-dolge rokave, ki so bolj mladostni in nas manj ovirajo pri gibanju, kakor pa dolgi rokavi. Takšna lepa športna bluza s pol- V vsej ženski garderobi ni bolj praktične Ln boij hvaiežne sestave, kakor je zveza bluze s krilom. Saj lahko kombiniramo eno samo krilo s popolnoma različnimi bluzami in tako pridobimo z malimi stroški več oblačil. Temno gladko krilo Lič-nkuje v zvezi z volneno bluzo športno, : vstavljeno, globoko gubo. B'.uz isto krilo pa lahko nosimo popoldne, če ga oblečemo k lepi. svileni bluzi. V tem krilu se lahko pokažemo tudi zvečer in sicer v sestavi s p!is:rano bluzo iz georgetta iz čipkastega tvoriva ali iz učinkovitega brokata. Seveda pa pozna moda tudi izrazito športna kr.la iz karirastega ali črtastega volnenega blaga ki miajo vložene, piešite gube in ki jih lahko nosimo samo k športnim bluzam. Ozka. temna striia iz gladkega blaga pa lahko nosimo ob vsaki pri-Lki. Takšna ozka Knla imajo navadno postrani ali zadaj v šivu sKrit prerez Ki omogoča tudi daljše korake. Moderna so še okrog Ln okrog nagubana Kriia ;n krila žiroko zvončaste oblike. Skratka' mod^ računa z najbolj razi čnimi postavami ln okusi. Za športna krila uporabila moda grobo tkano blago, dočim so vsakdanja in popoldanska krila iz bolj tanke, gladke tkanine. Elegantno popoldansko krilo, primerno tudi za manjše večerne prireditve ie lahko tud' iz žameta, i2 težke, črne svile ali iz georgetta, če je krilo plisira no. Večjo fantazijo razvija moda pri bluzah Pu so v veljavi vse nove oblike in kroji, ki iih moda uporablja za nove obleke Športne bluze imajo male ovratnike, pentlje pod vratom, prsne žepke nagubane dele in dolge nize gumbov Večinoma jih nosimo tako da so pod pasom skrite v krilu. Tud mnoge popoldanske in večerne bluze nosimo v krilu, vendar so jako običajne tudi ma prekrivajo krilo in pa bluze v obliki i kratkih, tesno prilegajočih se kazakov. Iz pralne surove svile ali iz tanKe volnene flanele je bluza, ki jo nosimo k ; praktičnemu športnemu krilu s spredaj | ima Kra- j tek naramni del, majhen dečji ovratnik ' in kravato iz istega tvoriva. Na levi stra- ; ni vidimo prsni žepek z zaklopko, nižje ■ spodaj na nasprotni strani pa dva podob- j na, vzporedna žepka iste velikosti (l.ski- | ueinkovito ffa s klobukom. f f|0/ <5 Ud & ■ s. H t ? krznene paletoje sreVrnr lisice lisičje in sliunks ovratnike mufe in razno kožuhovino n a d i « — Mestni trg 5 KUPUJE ROŽE DIVJAČINE ki ima oglavie v baxvi kostuma, okrajce pa iz enakega krzna. Prav tako se poda k športnemu kostumu ali plašču ma-hen telovnik iz vzorčaste kože, ki ga prepnerno z usnjenim pasom. Iz božično mizo: Puran z mesnim nadevam Purana najprej dobro očistimo kakor o.daio peri.tnino in mu odstranimo dro-i bovje Prav na drebno sesekljamo pura-nova jetra in jih zmešamo s pravtako sesekljanim kosem hladne telečje pečenke. Dodamo nekoliko glavic čebule, peteršilja in nekoliko očiščenih sardolic in to zmešamo s 60 dkg nastrgane slanine. To zmes nekoliko opražimo na 120 gr sirovega masla in pridamo še dve žemljici, katerima smo ostrgali skorjo, jih namočili v mleko in jih potem cdcedili. Končno dodamo zmesi še 2 jajci, žlico drobno nasekljanih kaper in seveda nekoliko soli. S tem nadevom napolnimo puranovo golšo, katero potem zašijemo, purana pa pečemo na J približno 250 dkg sirovega masla Razume se. da je treba pečenko pogosto polivati z maslom Preden postrežemo s puranom, ga lepo okrasimo in oblljemo s sokom od pečenja Tistim, ki imajo radi nadev iz Mosai na i pouu^iaa Moški, ki se prvič v življenju skloni nad pom:vainik se predaja visoka letečim načrtom. On hoče užugati ženske! Kako je treba napraviti, kako bi se moralo oprav-Ijoti vsa dolga leta v katerih njemu ne bi bilo prišlo na misel, da bi se sklonil nad pomivalnik. Toda izkaže se, da je bil spet enkrat lahkomiseln, kakor so pač moški. Pomiv-onje posode pač ni kar tako enostavna stvar. Težave začenjajo pri temperaturi vode za pomivanje. Voda ni nikdar dovolj vroča. Za roke pa je lahko vse preveč vroča. Moški vtakne roko vanjo, roka se mu zvije v nenadni bolečmi. moški zavpije ogorčeno »au!« Nato prisili roko k novemu poskusu: uspe mu, bliskovito nagel prijem pežone žličko iz vroče kopeli. Roka, okrepljena po takem poskusu — kako zelo krepijo uspehi! — se znova globlje potopi v vročo tekočino, opeče se, a navadi se na oneklino. Tako se privadi prenašati njej nevajeno temperaturo. Z vsakim dnem gre bo'je vse je potrebno vežbanja. Vedno več posode je, kakor bi dalo slutiti povprečje. Vprav presenetljivo je, koliko krožnikov, podstavkov, žlic, vilic, nožev zamet že človek, če pri jedi pripisuje ka.i važnosti čistoči, ki podžiga tek in razveseljuje oko. Števlna umazanija, ki izhaja iz čistoče, pa je stopnjevana in zelo raznolika je umazanija prve do osme stopnje. Zato pa je treba pred umivanjem posode urejevati in odbirati. V pomivalnik ne sme vse hkrati, kakor bi hotela ravnati moška preuranjenost; v zdravilno kopel morajo pravzaprav najprej najmanj umazani kosi. Maščoba je ime največjemu so- vražn:ku. Na maščohno mero umazanije je treba misliti; in največje obzirnosti so potrebne nedolžnosti polne skodelice za kavo in čaj. te tako rade privlačijo odurno maščobo krožnikov. Moški se tudi nauči dodajati vodi sode, ki se tako rada topi in kali vodo, pa zdravilno vpliva proti nesnažni masti. Ta mast — vprav presunljivo je, v koliko gr-dobo se spreminja najlepša mast pečenke m kako neprijetno začne dišati, ko se je pomešala z vročo vodo. Kmalu postane voda za umivanje mlakuža, polna nesna- ževati občutljive in oprezujoče previdno- i kostanja, napravimo tak nadev tako, da sti. Sledi spravljanje. Tedaj mora biti vsaka izmed posod izpraznjena in izbrisana na nj: ne sme ostati niti najmanjši zadah tega dne. In končne terja kuhinja svo4o pošteno pravico, biti mera pcmetena. Tudi tu je meški kot prava podoba moškega razpljuskal več vode kakor je bilo potrebno. Potem pa. potem stoji moški kot zmagovalec po dobljeni bitk:. V rokah ga še ščemi po vreči vodi, prijetno so izlužene cd sodne kcpeli. Moški ima občutek, ki se ga redko polasti, ima vzv'šeni občutek, da js opravil delo, ki je vzvišeno nad vsako možnostjo dverna. Tudi mu pride na misel. ge. Tedaj je treba vodo menjati. In vedno j kako je b!la njegova glava prosta pri to likih ukrepih, s koliko pomirjenostjo s? je zadržal pri mnogih stvareh, ki izven kuhinje ležijo, stoje, se gibljejo in se prerivajo naprej v besnem vrvežu; pride mu na m sel. da je boljše boli zbrano, temeljite jše in sposobnejše prem'šl*eval kakor pri kakem opravilu, ki sestoji samo iz premišljevanja. Moški, ki je pomival posodo, je potem sposoben, napraviti nekatere filozofske zaključke. On bi stalno pomival posodo, z najbolj tujih krožnikov bi čstil nesnago, ki jo je na njih zapustila najbolj čudovita mast pečenke. On — že spet se budi nj?gova častihlepnost — bi se hotel odlikovati v takih premagovanjih tuj'h gostij in vese-Ijačenj. On sania o nastopu novesra ob-dob ja zase — dve deseti?tji častipolnega delovanja kot pomivalec krožnikov. In že se vidi, kako sprejema na velikem in veličastnem zborovanju Nobelovo na.gra.-lo za ponrvanje posode, ganien. toda tudi poln t'ste zbranosti, ki izhaja iz zavesti prave in nepotvorjene zaslužnostL znova je treba z nosom oprezovati. Tudi tedaj, ko je posoda iz ognjene preizkušnje prve kopeli prišla v nebeško drugo kopel. Lonci, v katerih se je kuhala mlečna kaša, kožice, v katerih sta se praž:la meso in krompir, kovinske posode, iz katerih so se kadili ham and eggs ali paradižniki, so obteženi s hmavščino in ku-javostjo v skorjo spremenjenih, na dnu in na stenah posode trdno nalepljenih ostankov. Marsikateri vzamejo posebne čistilne praške. Moški ob ponrvalniku se odloči za pepel iz pepelnega zaboja in se ukvarja s pomivanjem z navdušenjem sabljača, ki je položil blesteče orožje kakemu junaku. Enako ravna s kuhinjskimi noži. katerih rez:la se pojavljajo iz vroče vode popolnoma oslepljena. Potem je za danes gotov; kajti njegova lahkomiselnost ne vodi do spoznanja, da je treba še kaj napraviti. .Sušenje in brisanje, tako svetla je sedaj posoda, in vendar se pojavlja v brlsalki fatalen vonj. Treba jo je izmenjati in se vedno poslu- kostaniu najprej odstranimo zunanjo lupino. nato še notranjo tako. da ga namakamo v slani vodi Kostanj je treba nato oseliti in ga pražiti na maslu toliko časa, da postane napol mehek. Z njim potem nadevamo purana enako kakor s kakim drugim nadevom. Pursinova solata Puranovim ostankom odstranimo kosti in jih po možnosti zrežemo na drobne ploščice. To pomešamo z enako narezano želeno, drobno narezanimi kislimi kumaricami in kaprami. Vse to zmešamo s kakd dobro omako za solato, zložimo v sredino skodele in obkrožimo najprej z vencem li rdeče pese in potem §e z drugim venceni iz trdo kuhanih jaje, katere razrežemo fla osminke. Orehovz M makovi rogt/i&ki V dveh žlicah mlačnega mleka zmešaffto poldrugi dkg kvasa, na desko pa stresettlo 60 dkg moke. V moko zamešamo 5 dki Sirovega masla in 15 dkg masti, 5 dkg Sladkorja v prahu in nekoliko soli. PrimeŠSffid kvas in testo dobro umesimo. UMegettd testo na tenko razvaljamo in ga razrežemo na trikote, vsak trikot pa nadevanid i orehovim ali makovim nadevom. Nad§V pripravimo takole: četrt kg zmletih hov ali maka zamešamo v vroče mlekb ali raztopljeni med, dodamo pO okusti Sladkorja, malo cimeta, 2bi@ ln limonOVe lU-pinice toliko, da dbftiffld gest nadev. devane trikote zvijefftO ih žapdgfteiflo V obliki roglj'čka. Naložimo jih nato na namazano pekačo, pomažemo z raztepenim jajcem in postavimo na hladno. Cez 16 minut jih še enkrat narnažemo z jajcem in šele ko se je to malo osušilo, iih postavimo na toplo, da bodo vzhajali Ko so vzhajali, jih spečemo. Lešnikov:: torta Štiri rumenjake mešamo z 20 dkg sladkorja toliko časa, da se zgoste, nato pa primešamo sok in nsnbano lupino polovice citrone, dodamo še 20 dkg zmletih lešnikov, 25 dkg kuhanega in pretlačenega krompirja (krompir naj bo že shlajen), po! zavitka pecilnega praška in nazadnje še srej» štirih beljakov Posodo za torto dobro pomažemp s sirovim maslom, io posujemo z mnko. nato pa zli jemo varijo testo, ki ga iepo zravnamo in potem spečemo. Pečemo jo počasi približno eno uro. Pečeno in ohlajeno prerežemo enkrat ali večkrat počez io namay. mo s poljubno mezgo, zložimo scet kns na kos zloženo pa poiijemo s čokoladnim ledom ali poljubno kremo. Ohresrtbii pvott mvazu Nega mrzlih nog Vedno se počutiš neugodno, če imaS mrzle noge Povsem naravno je. če oi zunaj na mrazu in te zete v noge. bolezenski pojav pa je. če iraaš rorzle m.ge tudi v topli j. stelji in si jih ure 'in ure ne moreš seg.eti tn od tega cc'c zaspati ne moreš Največkrat bo vzrok ta. da se kri po nogah pretaka prepočasi da si slabokrvna in bi : ilo zato p>.tr';ono kak', sd.a-vilo za okrepitev krvi Mrzle noge pa so v zvezi tudi z nepravilno prebavo, zato moramo skrbeti za redno čiščo 2elo napačno ie mnenje d.? te v noge re bo veC 'eblo. če obuješ dvoje ali troje parov nogavic Nogavice sicer res nosimo zato, da telo ne oddaja preveč toplote. Tod? pri nezdravo mrzlih nogah si ne bomo kdo ve kaj pomagali z njimi Nepri-poročljiva je tudi zelo razširjena navada, ki je prav za prav razvada, namreč da za v posteljo oblečeš nogavice. Ce imaš mokro v čevljih tedaj se pre-obuj takoj, čim prideš domov Najbolje ie, če si takoj umi ješ tudi nose. oblečeš sveže nogavice in cbMjsš druge, suhe čevlje Čudila se boš oriiatnemu občutku in toploti v nogah, ps tudi prehlada se ti ne bo treba bati Stalno nadlogo mrzlih nop pa počasi odpravimo tako, da si pripravimo vsak večer kopel. Kopel spravi kr spet v pravilni obtok, noge se segrejejo in neprijetni občutek izgine. Ko si noge skopala, jih tudi zdrgni s suho brisačo. Razni vložki v čevljih sicer zadržujejo mraz in vlage, grejejo pa ne Copati in klobučevinasti čevlji noge le razvadijo Ce pa noge razvadiš in si ves dan v copatah, te bo tudi v čevljih vedno zeblo v noge. Copate imajo le ta namen, da si zvečer odpočijemo utrujene noge, če smo čez dan preveč hodili. Zamrznjene cevi Vse bolj kakor mestne stanovanjske hiše, so druž nske hišice izpostavljene nevarnosti, da v njih zamrznejo vodovodne in iztočne cevi. čuvanje topiote v na prostem stoječi hiši pač že davno ni več enostavna stvar. Zato bi moral imeti v kleti vsak vodni merilec posebno betonsko ali leseno napravo, ki bi ga varovala proti mrazu. V poštev pride tudi ov janje merilca in cevi s slamo ali žakljevino. V zelo mrzlih nočen je zelo priporočljivo, če po vsej hiši Izpraznimo vodovodne cevi. V kleti najprej zapremo glavni dovod, nato odpremo vse pipe v najvišjem nadstropju in nato še v nižje ležečih, če so v nevarnosti le posamezne cevi, jih moremo pred zmrzovanjem obvarovati tudi na ta način, da pustimo pipo odprto toliko, da voda počasi izteka. Ce bi vodovodne cevi kljub vsem očuvalnim sredstvom vendarle zamrznile, moramo pri taljenju z nj'mi zelo previdno ravnati, da nam ne počijo. Na zamrznjena mesta polagsmo vroče obklad-ke. kl jih vedno znova namakamo v vrelo vodo In jih narahlo ovijemo. Taljenje z v&rllno svet lko raje prepustimo strokovnjaku. kajti zato. ker je Var lna svet:lka izdatnejši vir toplote, preti tiev&rrost da ef> bo cev prehitro širila in zato tudi počila. Varovalke za otroška kolena MaiHšikateri materi, posebno tfeki, ki je mnogo žaposlena tudi izven hiše. povzročajo Velike skrbi njeni majhiii btroci. ki od sile radi igrajo na tleh in se plazijo po fljlh s koleni. Slaba posledica tega, česar otroku v tej dobi v interesu Zdravega razvoja nikakor ne moremo eabran ti. pa je ta. da se nogavičke zlasti nad koleni prav h'tto potrgajo in da zaradi krpanja prav nič več lepo ne Izgledajo. Skrbna mati si bo zato omislila varovalke za kolena. če ne utegne toliko, da bi jih napletla IZ nove ali pa stare volne ali bombaža, bo zato porabila stare otrokove riogavičke. Iz njih bo izrezala manj poškodovani del, ga zarobila in nataknila otroki! na kolena. Po možnosti bo izbrala nog&Vicam čim bolj odgovarjajočo barvo. Varcvsllke ostanejo na kolenu brez posebne pritrditve, ker se deli z meč lepo priležejo h kolenu. Poleg drugega pa čuvajo varovalke tudi pred mrazom. Poseda, V kateri ktihamo čaj, sčasoma zgrjaVi ln še he da pomiti, tudi ne s pe-skofh žHbati. Če pa v njej preVremo dobri) osoljeno vodo, bo sol odvzela posedi vso barvo od čaja. Tudi skodelice, ki so postale motne od čaja, zribamo s soljo in jih potem dobro zmijemo s toplo vodo. t / Nezaželjenl gostje Tudi živali se danes Mtreje selijo iz enega kraja v drugega, ker Jim pri tem pomaga tehnika Kakor ljudje, se selijo neprestano tudi tropi živali iz dežele v deželo. Najbolj znani primer predstavlja siva podgana, pa tudi stenica, ki je n. pr. šele 1806. dosegla švedsko. Ce so nekoč takšni vpadi živali trajali cela stoletja, zasedajo tuji Škodljivci Evropo dandanes že v nekoliko desetletjih, kajti tudi živali so se naučile rabiti modeme prom tne pripomočke, v zad njem času celo letala. Dokazano je, da so razni nevarni tropski komarji v letalih prepotovali tisoče kilometrov in zasejali v novih krajih nova ognj šča bolezni. Razvoj modernega prometa je omogočil celo ameriškim, avstralskim in drugim škodljivcem skok čez Ocean in naselitev v Evropi Prej so prihajali novi sovražniki ljudi običajno iz Orienta, danes pa nas obiskujejo z vseh celin in otokov. Se" n. pr. molj mokar. Strašen je ta naš sovražnik zavoljo tega, ker nam uničuje vsako leto milijonske vred nosti v mlin h. Njegova prvotna domovina je Južna Amerika. Od tam je zasedel Severno Ameriko in proti 1. 1860. je prišel v Evropo pa je dcmes razširjen skoraj po vseh deželah severnega in južnega zmernega pasu. Drugi škodljivec, ki se širi z bliskovito naglico, je krompirjev hrošč, a nadaljnjo nevarnost predstavlja kaprov hrošč, ki so ga ugotovili že v več ni evropskih pristan šč ob Atlantiku ln Severnem morju. V Nemčiji je dosegel že Berlin in Diisseldorf, iz Londona si je osvoj i vso srednjo Angleško. Najbolj čudno pa je to. da so ga doslej ugotavljali le v indijskih nižavah kjer je delal vsako leto strahovito škodo po shrambah za žito in stroč niče. V Evropi je videti posebno nevaren strupeni plin, pred vsem pruska kislina. To velja v ostalem tudi za druge škodljivce po shrambah n. pr. za ameriškega žitnega hrošča, ki živi sicer tudi od dru-g h dobrin, n. pr. od drog. Z avstralskim žitom so 1.1919. prenesli na Francosko žitnega kapucinca iz družine hroščev. Nekoč je ta hrošč snedel vso železno rezervo prepečenca trdnjave Bresta, torej na tisoče kilogramov. Iz Tasmanije izvira avstralski tatinski hrošč, ki se je v zadnjih letih razširil zelo močno tudi po Srednji Evropi. Ta daje prednost kazeinu, siru in papirju, ne zametuje pa tudi čokolade, popra, koruze in rib. Iz tropskih krajev se je priselil v Evropo kavni hrošč, k: uspešno gospodari tudi po shrambah kakava Eden najhujših sovražnikov žita po skladiščih je rižnl hrošč, ki samo v osmih Izmed južnih držav Severne Amerike uniči letno žita za | poldrugo milijardo v našem denarju. Se slabše gospodari po Indiji in Mehiki V Srednji Evropi začenja nastopati v trgovinah s kolonialami kot škodljivec riža. makaronov i. t. d. V mnogih bo nišnlcah severne Nemčije delajo veliko nadlego faraonske in druge mravlje južnih krajev, se hujša pa je argentinska mravlja, ki pričenja faraonsko mravlja v zadnjih letih v Srednji Evropi spodrivatl. Pred njo ni varno nobeno živilo, posebno rada pa jna slaščice in koruzno moko. Tako b! lahko našteli še dolgo vrsto tujih prltepencev, ki skušajo vedno znova vdreti v naše dežele in povzročajo ogromno škodo. Koliko jih je pa še, ki komaj čakajo, da bi se okoristi: z otrioženimi mizami Evrope! Človek ima v žuželkah, naj si bodo od kjer koli, vedno svojega najnevarnejšega, vratnega in skoraj nika. neranljivega sovraž- aj nam je nas mrazi 7 Mrzlotae in toplotne točke na človeški koži — Srednja telesna temperatura sladnim to v a i nam pivovarna m. i n škodljivi niso toliko hrošči sami na sebi kol kor njihove ličinke, ki so silno odporne in prenašajo ceio temperture manj nego 5 stopinj pod ničlo in več nego 50 stop:n; nad ničlo. Te ličinke zdrž jo tudi celo leto dni brez hrane. V neugodnih okoliščinah zapadejo v neko vrsto zimskega spanja, ki traja tako dolgo, da se okoliščine izboljšajo V neki severnonemški piovarni so v hektolitru slada našteli 285.000 ličink. Edini uspešen pripomoček zoper te škodljivke je Ljudje toplote in mraza ne občutimo enako. Nekateri 3i oblečejo zimski plašč nekoliko tednov prej nego drugi, nekateri se vržejo v pomladno obleko dosti prej nego njih vrstniki. Za to razliko se skriva, kakor za mnogim: drugimi vsakdanjostmi, zelo zanimiv problem, pri katerem je bilo treoa reš.ti pred vsem vprašanje, s čim ljudje prav za prav občutimo mraz ali topioto. še ni dolgo tega kar je mogla znanost na to vprašanje jasno odgovoriti Odkr.la je namreč polno toplotnih in mrzlotnih točk na človeški koži. to je točk. ki odgovarjajo njegov boj proti prekomerni toploti izrazit napadalni boj. Toplotne točke pripravljajo kožne žile do tega, da se širijo, in ustvarjajo izpadna vrata za izločevanje potu. To izločevanje se poveča, čim več tekočine sprejme žejni človek vase. V vročih pasovih more človek z vsakdanjo porabo 14 litrov vode odstraniti več nego 90 odstotkov toplote, ki se tvori v njem. Obramba proti mrazu pa se more izvršiti razen z obleko in sobno toploto samo še z gibanjem. Zato stopamo poz mi po mrzlem peronu hitro sem in tja in tako bodisi na toploto, bcdisi na mraz z dolo- ! dolgo, da se vlak prikaže. Zato pa se telo »In zdaj vam bom nekaj povedal, čemur ne bo mogel prav nihče ugovarja- ti...« (»Everybodys wcekly «) čeno reakcijo živcev Pri tem so ugotovili, da je na vsej površini kože kakšnih 250.000 mrziotn h in 30.000 toplotnih točk. To veliko razliko v številu toplotnih in mrzlotnih točk pojasnjujejo s tem, da potrebuje človeško telo za svoje ugodje stalne notranje toplote pa naj ž vi kot Eskim na mrzli Grenlandiji ali kot zamorec v vroči Afriki. Človek mora imeti navzlic zunanji temperaturi, ki niha povprečno med 40 stopnjami pod ničlo ln 40 stopinjami nad ničlo, svojo stalno telesno temperaturo 36 5 stopinje. « Za zaščito proti premraženosti z vsemi njenimi neugodnimi posledicami ima dosti večje število straž ki mu javijo hladno nevarnost, nego proti prekomerni toploti. To pa tz tega razloga k?r je njegov boj proti mrazu le obrambni boj. v katerem se z umetnimi nabiralci toplote, n. pr. suknjo, zapira proti sovražniku, med tem ko je MNOGO PRIHRANITE če kupujete kvalitetno felajgO za zimske suknje, plnšče ln obleke pri tvrdk' DRAGO § C H W A 3 LJUBLJANA. ALEKSANDROVA 7. [zgotovljene zimske suknje obleke i. t. d vedno v nalogi Lastni izdelki! Moderni kroji! Javanska princesa plesalka tudi samodelno trese, čim so njegove mr-zlotne točke opazile nevarnost. Naiprvo se koža oziroma njeno žilje po svarilu s strani mrzlotnih točk stisne. Po-sled ca je to, kar imenujemo »kurja polt«. S tem da se ž le stisnejo in skrčijo, nastane namreč pritisk na ž'eze lojnice. ki so v kožnem tkivu pod dlakami in dlačicami. Pri tem nastanejo v zvezi z delovanjem miš:c dlak majhne lzbokl nice na naši koži. In za ta okop se potem skrije nosilka naše telesne toplote kri. . . Tu tiči tudi skrivnost in odgovor na vprašanje, zakaj mora gospod A. svoj zimski plašč obleči dosti prej nero go°pod B. Ni namreč potrebno, da bi Imel gospod A. več mrzlotnih točk nego B. in da bi tako reagiral prej na mraz. Gospod A. ima marveč svoje obrambne pripomočke zoper mraz slabše pripravljene nego B in nrav tako tudi orožje za napad proti toploti. Njegova koža je n. pr. v svoj h funkcijah omejena zavoljo znmaščenosti in njegov krvni obtok je s'abši zavoljo nezadostnega gibanja Zato sfoče poleti prav tako zavoljo »straSttf vročine«, kakor pozimi zaveljo »strašnega mraza«. Spodobnost naše kože. da se v mrazu stisne pa ima za posledico še drug zanimiv prijav. Kakor znano, ne dob;vamo kurje polti samo teiaj, kadar nam je mraz. temveč nns »ob,!ie mrzla zona« tudi tedaj če se hudo prestrašimo. Pri tem se nam porostoma crlo »ziežijo lasje«. Ti dogodki, ki smo iih spoznali kot obrambne pr;nomočke zoner mraz. se odigrajo v tem nrmeru narob°. Sfrah nam zmoti r^nrvo krvni obtok, »kri nam za°tane v ž:iah«, to se pravi: skrile se za ztmanle žil?e kože. ki se avtomatično stisne (človek postane ble-1). S tem nastane snet pritisk na loinice nod dl?kami in lasmi. Tedal pričnejo delovati lasne miš;ce da se lasje nostavHo pokonci, in na zadnie rengiraio tu^i n^še mrz^otn° to*ke na dogodke, ki nrhaiaio od motraj. Posied:ca ie. da nas Viisrirto snreleti da se nrt^emn tre=ti In da is^lpnptamo z zolirni to ne zavoljo mrazu. temveč zavoljo strahu. Narobe fotografirano t Ne. To je le uspel posnetek smučarja v sedanjem času Dal se js raztrgati granati, da je chranil življenje svojim učencem V neki poljski podeželski šoli je pcuče_ val učitelj ki je bil vnet patriot, v nevarnih dnevih jesenskih tednov, ko je vse kazalo na vojno, je smatial za svojo dolžnost, da razloži učencem rabo različnega orožja. Učenci so kaj takšnega rajši poslušali nege kaj drugega, otroci so pač po. sod enaki. Med drugim je razlagal otrokom tudi ročne granate. Bil je temeljit in je hotel za boljše razumevanje razstavili ročno granato, o kateri je menil, da Je iz. praznjena. Cim je prijel zanjo, je začul neko šumenje ki mu je izdalo, da Je granata napolnjena in da se bo vsak trenutek razpočiia. Življenje petdesetih otrok je za vise io v tem trenutku od njegovega ravnanja in ni okleval. Hitro je za,povedal ctrokom, naj se vr_ žejo pod klopi, potem je stekel v najbližji kot, obrnil hrbet proti razredu in držal granato pred seboj. S strašnim pokom je granata eksplodirala in ga raztrgala na kose. med otroki pa je drobec lesa lahko ranil samo enega. Mož se Je žrtvo_ val za petdeset otrok. Sreča irroža, ki je rešil življenje ruskemu beguncu Kakor roman se bere zgodba dediščine, ki jo nastopi te dni neki Nikolaj Suszuk lz vasi Jerenovke ob poljsko-sovjetski meji Suszuk je bil pred sedemnajstimi, osem_ najstimi leti najhujši tihotapec kostopol-skega okrožja. Vodil je tolpo, ki je na veliko izvrševala tihotapsko oibrt a sov- Zavoljo naočnikov je eglašel Iz Kodanja poročajo o redkem primeru, da je nekdo zavoljo naočnikov ogl ušel. Neki mizar rda la-hiko pomagal« ★ Slikar \Vhistler in umetnostni zgodovinar Ruskin 9ta si bila gorka neprijatelja. Ko je slikarju nekoč neikdo omenil, da prebije Ruskin skoro ves prosti čas v muzejih, ga je \V'histlor zavrnil: »Potemtakem bi moral biti policist, ki straži slike v Na~od em muzeju, največji poznavatelj umetnin na sveru!« jezil, da se je bil poročil v Mio names o Kalifornijo in tri je podpisal Evoji ženi, ko je dospel nekega dne na obisk neki Mi-j jin stric in tedaj jc prišlo vse na dan: Li-je sploh ni bilo, Mia in Lia sta bili ena in ista ženska. .. Mia je svoj bolniški do-■ pust prebila v hiši svojega moža, golju-| fala je z njim samo sebe in je potem kot j Mia in Lia v isti osebi nekaj časa preje-! mala molčnino in po ko mirto iz rok svo-j jega moža ... i James je sedaj predlagal lečitev, toda j sporazumela sta se. Mia se je obvezala, da bo v svojem nadaljnjem zakonskem življenju šest mesecev na leto igrala Lio, za kar ji bo mož dajal tu in tam kakšen poseben prispevek... z dražestao Lio. Nu, zgodilo se je, kar se je moralo zgrditi, na kar se je lepi Liji oglasila vest in je ubogemu Jamesu Lar-kinu vsa v solzah izjavila, da ne bo imela prej miru, dokler ne bo Miji vsega izpovedala. Tedaj je padla Jamesu v glavo rešilna misel, da ji je pokazal ček z znatno vsoto ter ji ga ponudil, če bi hetela molčati, na kar so se Liji solze res posušile in se je spet nasmehnila. Prej je še vtaknila ček v torbico. Toda sestri vendarle ni hotela gledati v oči in ko se ie ta nekega dne vrnila, je izginila, v južno smer. Larkin je upal, da je ne bo nikoli več videL Mia se je vrnila zdrava in ljubezniva, mož je bil z njo zadovoljen. Toda nekega dna je odkrila nekaj, kar jo je napolnilo z najbolj črnimi slutnjami. Ubogi James je moledoval za odpuščanje. Mia je razsaja- VSAK DAN ENA aSfSBa.lIMlH Smrt češkega kardiologa V Pragi je umrl profesor Ka love univerze, znani specialist za obolenja sirca, dr. Vaclav Libenalu. U čakaj je 61 let »Le jokajte, draga moja, le jokajte, to vas bo potešilo in olajšalo ...« »Saj bi rada jokala, toda v meni je nekaj, kar sili tako na smeh ...« (»Ric et Rac«) „JUTBOVA" POSVETOVALNICA Davčna L i. — G. R. Kot obratovodja prejemat« od svojega podjetja stalno mesečno plačo. Poleg tega Vam je zagotovljena tudi posebna premija na produkcijo predmetov, ki Jih Vade podjetje izdeluje. Kakor pravite, ne presegajo Va&l stalni mesečni prejemki z vsemi postranskimi de-putatl vf»ote 3500 din. Poleg tega ste deležni tudi tako zvane trinajste mesečne plače. Skupni prejemki se Vam obdavčujejo z uslužbenskim davkom ter nanj nakladajo samoupravne do klade. Ali je takšen po!>toj>ek pravilen? — CL 93. zak. določa, da se odbije od osnove, če ne presega dohodek 4000 din na mesec, 400 din na mesec ln za vsakega zakonskega otroka do 18 let ki nima samostalnega dohodka po 100 din na mesec. Ta zakonska določba bi se nanašala samo na Vaše stalne meoelne dohodke, ki so podvržesii lestvič-neoiu unlužbenskemu davku. Ker ta dohodek ne preseza 4000 din na mesec, se Vam na uslužbenski davek v smislu čl. 97. zak. ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade. Nasprotno, pa se od dohodkov in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa Mlaj ln ki niso določeni s stalno, letno, mesečno, tedensko aLi dnevno vsoto odmerja v smislu določbe čl. 96. zak. odstotni uslužbenski davek, kj znaša od dohodka do 1000 ciln 4%, nad 1000 do 3000 din 5%, nad 3000 do 5000 din 6% itd! Na ta us užbenskl davek pa smejo v smislu točke 2. pravilnika k členu 97. samoupravna telesa nalagati doklado na vsako vsoto davka, neglede na višino dohodka. Med takšne dohodke in koristi Je brez dvorno prištevati tudi zajamčeno premijo na produkcijo, ki Vam jo podjetje Izplačuje zdaj pa zdaj. Končno pripominjamo, da odstotni uslužbenski davek po višji stopnji ne sme biti večja od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko zaradi katere se uporablja višja stopnja Iz povedanega boste lahko povzeli, kateri del Vaših prejemkov podlega uslužbenskemu davku po čl. 96. zak. z dokladaml in kateri del lestvičnemu uslužbenskemu davku, ki po ČL 97. zak. od dohodka do 4000 din na mesec s samoupravnimi dokladatni ne sme biti obremenjen. — J. B. — T. — Na kakšn! osnovi se Je sgradarina ta 1. 1S38. v primeri s L 1937. zvišala ta celih 33 odstotkov? — V zmoti ste! Po točki I čl. 37 zakona o neposrednih davkih se kot davek na dohodek od zgradb plačuje: 1 osnovni davek z 12 din od 100 din letnega čistega dobička; 2. dopolnilni davek po vsoti skupnega čistega dohodka vseh davku zavezanih zgradb Istega zavezanca v območju enega davčnega oblastva prve stopnje (davčne uprave) zmanjšanega za ustrezni del čistega dohodka zgradb, po katerem se je prejšnje leto odpisal davek zaradi neporabnosti ali zaradi neuporabljanja zgradb ali kakšnega dela zgradb ali zaradi neizterljivosti najemnine ln sicer: od prvih začetih ali polnih 10.000 din — 2 odst.. od prihodnjih začetih ali polnih 10.000 din — 4 odst., itd — 6. 8. 10 12 in 14 odst Za vsako vsoto nad 70.000 din ce plačuje 10 odst Samoupravnim dokladam je zavezan samo osnovni davek Ti sakonska določba (zak o ne spor. davkih lz 1. 1923. je bil objavljen v »Urad. listu« št. 75/26 iz 1.1928.) do danes m bila tzpremen. Ni Izključeno da Vas je pripravil v zmoto odstotek skupnih samo upravnih doklad na osnovni davek Primerjajte ponovno plačilni nalog za zgra-darino za leto 1938.. ki Vam počenš! od brutto-dohodka do dopolnilnega davka tečno pojasnjuje vse faze davčne priredbe' Po potrebi pa se prilično oglasite pri davčni upravi v K.! — Ce zvišatp ftana-rino, bodo zvišane sorazmerno tudi vse Javne davščine. Janez B. — Na ročne statve nameravate Izdelovati razno blago (rute, šale itd.). Dovršili ste štiri gimnazijske razrede z malo maturo, drž. tekstilno šolo v K. z odličnim završnlm izpitom in Imate skoraj triletno prakso v neki tekstilni tvornicl. Kaj morate za pridobitev koncesije ukreniti? Ali ni mogoče smatrati dela na ročne statve za domačo obrt, ki ne spada pod koncesijo? Ali morate pristopiti k združenju obrtnikov? Kam morate nasloviti prošnjo za obrtno Izvrševanje in kako Vam jo je kol-kovati? All boste spadali med male obrt-nlke-pavšallste? Ali boste smeli Izgotov-Ijeno blago tudi na drobno razproda.iati? — Na vsa stavljena vprašanja Vam danes ne moremo odgovoriti. Izdelovanja blaga na ročne statve ni smatrati za domačo obrt. marveč s! morate za ta obrat preskrbeti koncesijo. Dovršitev tekstilne šole nadomešča pomočniški izpit, vse drugo tu ne pride v poštev. Podvreči se boste morali še mojstrskemu izpitu. Priiavo k temu izpitu vložite pri Zbornici za TOI v Ljubljani, ki bo z rešitvijo tudi odredila, kle boste polaeali lzrvt PrHavo kolkirite z 10 din. priložite pa še kolek za 20 din za izpričevalo ln poseben kolek za 10 din Izpitno takso 230 din pošljite Zbomid po pošti V prijavi navedite svoj točen naslov, dalje iz katere stroke nameravate delati lznit. kaj ste doslel delali obnosno kje ste bivali zadnjega pol leta Priiavl priložite: 1. kratek, lastnoročno na posebnem listu napisan popis strokovne zaposlitve (tekstilna šola in triletna praksa); 2 krstni (rolstni) list; 3 izpričevalo o za-vršnem Izpitu na drž tekstilni šoli in o triletni praksi v tekstilni tvoTiici; 4. potrdilo (poštni rerepls) o plačani Izrr+nl taksi: 5. iziavo nristoineffa obrtnesra združeni* o pred^enih u-spocoblienostnih do-ka7il:h — Praktični izpit se vrši d^oma v delavnici na sed°*u komiriie. pri izberi delavnice pa se b^lo oo rro^osti uvnže-vale Vaše želle. ki iih navedete v priinvi. — (Vse ostalo sled' po po^itvi rnoistr-ske?a Izpita., če se bo«tp znH odločni, in po pr^-iemu ponovno stavlienih F. S. — Lj. — Davčna uprava Vam je predpisala vojn'co na osnovi zgradarine, ki bi jo plačevali brez davčne olajšave, ki jo uživa Vaša nova hiša. Ali je to pravilno? Do katerega starostnega leta morate plačevati vojnico? — Po čl 4. pravil za plačevanje vojnice z dne 29 IX 1927., D br. 31.875 znaša vojnica za stalno in začasno nesposobne osebe, ki vojnice po čl. 2 pravil niso oproščene, od leta 1931 dalje 20 odst neposrednega davka na del imovine, obrta ali dohodka, ki pripada na njihov del — Davčna olajšava, ki se tiče v Vašem primeru zgradarine, na odmero vojnice nima vpliva. Po čl. 3. cit. pravil se plačuje vojnica od dovršenega dvajsetega do dovršenega petdesetega leta starosti. Leta za plačevanje vojnice se računajo za cela koledarska leta. Potemtakem se plačevanje vojnice prične in prav tako pre neha a 1. januarjem tekočega leta od dna, ko nastopi vzrok obremenitve odnosno oprostitve plačevanja vojnice V. C. 1* V — Davčna uprava M. o. Vas Je od 1. 1931 dalje kot drž. uradnika redno obremenjevala s vojnica Tudi ca tekoče leto Vam Jo je predpisala z 20 odst. Vašega uslužbenskega davka. Sedaj spadate pod območje davčne uprave I*, ki Vam je tudi že za lansko leto predpisala vojnico in sicer s 50 odst. Vašega uslužbenskega davka. Prav toliko zahteva od vas za tekoče leto. Za leti 1937. in 1938. ste torej z njo dvojno obdavčeni: pri davčni upravi M. o. z 20 odst. in pri davčni upravi L. s 50 odst. nslužbenskega davka Kako zadevo zdaj, ko je postal predpis vojnice pri davčni upravi M. o. že pravomočen, urediti? — V stvari gre nedvomno za dvojni predpis, iz česar sklepamo, da Vas vodi poveljstvo vojnega okrožja dvakrat v evidenci. Kot vojničar ste zabeleženi tako v razporedu davčne uprave M o. kot v razporedu davčne uprave L Poleg tega je odmera davčne uprave L. še pogrešna, ker plačujejo državni uradniki v smislu določbe § 16 finančnega zakona za 1 1931 od 1. I. 1931 dalje kot vojnico 20 odst (in ne več 50 odst.) uslužbenskega davka, ki se odmerja po določbah čl 89 in 99. zak o neposrednih davkih po odtegljalu one-roznih prejemkov ln odbitkov v smislu čl 93 cit. zakona Izposlovatl morate pogreš-ni odpis vojnice za 1. 1937 In 1938 pri davčni upravi L Najbolje bl bilo. da se prilično osebno zglasite v L Davčna uprava L. mora po službeni dolžnosti lzdeistvo-vati popoln odpis vojnice za navedeni dve leti ln prav tako pri navedenem volnem poveljstvu uradno zahtevati izbris evidence v razporedu davčne uprave L., ker ste že zabeleženi v razporedu davčne uprave M o. Z letom 1939 pa boste evidentirani pri davčni upravi v L Skb>u1te «e na določbo čl 22. pravil za plačevanie vojnice z dne 29 IX 1927. D br 31.8751 Popravek V št 287 z dne 11 t m Sita j pod šifro A K — G B namesto »v vaseh do 500 prebivalcev« pravilno » vaseh do 5000 prebivalcev!« Pravna D. A. L. Prošnja za skrajšani rok. — prošnjo za skraišanl volaški rok vložite nemudoma pri vojnem okrugu, pod katerega spada Vaša občina. V prošnji morate navesti točno vse rodbinske razmere Vaših staršev in Vaših bratov Pri stolna občina Vam naj podatke navedene v prošnji uradoma potrdi. O Vaši prošnji, ki Jo utemeljite na člen 49 a/2 zakona o ustroj-stvu vojske ln mornarice, bo na to potom pristojne dlvizHske komande Izšla odločba o tem, ali Vam pritiče pravica skraj-Saneera roka ali ne. P. J. P. Kle morete urediti obveznost plačevanja allmentaclj. — Glede nedolet-nlka, za katereea moTate skrbeti <»e vodi varstveni spis pri pri stolnem sodišču v kraju, kjer nedoletnlk stanuje. Napravite na to varstveno sodišče vlogo In obrazlo žite v njel Vaš položaj ln predlae-n 1te. da se naj nadallna obveznost plačevnnia all-mentov ukine. Seveda boste morali dokazati. da nedoletnlk nI več potre>v»n podpore, da se more že sam preživljati in da niste zmožni nndaHnesra p^evanla Svetujemo Vam da se prele dogovorite o vsem z otrokovim varuhom. S. M. R. Brnt, ka+eremn dolirniete ded-ftčlno po starših. Vam grozi s tožbo. — Ali se Je morete kot kmet uspešno ubraniti. ker |e brat v boliSem gospodarskem položaju kot pa vl. — Obveznosti, ki Izvirajo Iz delovanla, se ne smatrajo za kmet-ske dole-ove. Določila uredbe o Ukvidac111 kmečkih dolgov Vam torel ne morejo priti v prid, ker ste zamudili tudi rok, v katerem bl lahko predi* e^H sorazmerno znižanje bratove terlatve. V letu dni po uve-Ijavlianlu te uredbe bi bili mogli namreč predlagati sorazmerno znižanje do^a v primeru, da 1e nerp-emlčnlna Izgubila več kot 25°/o svole vrednosti v času. ko Je dolg nastal. Uredba o likvidaciji kmetskih doleov 1e stopila v veHavo 26 septembra 1936. Zn'žan1e dolea ali pa obročno od-p^čevanje te^a dolga bi Vam mogel dovoliti le upnik, t. j. Vaš brat sam. Svetujemo Vam. da zadevo uredite še nred tožbo, ker si s tem prihranite tožbene stroške. R. M. C. Oče Vam dale prispevek v pridelku vina. Kaj fe s trošarino? — Odgovor na to vprašanle je bil priobčen v »Jutru« od 11. decembra 1935?. kot zadnji odgovor davčne posvetovalnice. V. L. M. Ali morate imeti po obrtnem zakonu v drusrl delavnici poslovodjo? — Le dotičnik. ki vodi več različnih obrtov v razUčnih občinah, mora za n+ihovo vodstvo nastaviti po obrtnem zakonu poslovodje, ki ustrezajo zakon'tim po^oiem teh obrtov. toda tudi v tem primeru le tedaj, ako jih ozirom na značal dela in z ozirom na bllžnino kraja ne more upravljati sam. V primeru, da bi Vam obrtno ob'astvo predpisalo nastavitev poslovodje, zahtevajte dostavitev pismenega odloka in se na to v roku. ki bo določen v odločbi, pritožite na višjo oblast. E. F. Lj. Kar sami bi radi zaplenili dolžniku njegovo imovino, ker kot podnajemnik ne izpolnjuje dogovorjenih pogojev. — Vašo terjatev, ki ste jo z dolžnikom dogovorili, boste morali najpreje iztožiti pri okrajnem sodišču ali pa kako drugače, — morda potom sodne poravnave — doseči izvršilni naslov, šele na podlagi izvršilnega naslova, sodbe ali sodne poravnave boste mogli predlagati rubež, hrambo in morebitno prodajo dolžnikovih premičnin. Svarimo Vas pred tem, da bl sami v njegovi odsotnosti ponoči odnesli kak del njegove imovine, ker bi dolžniku v tem primeru odgovarjali za vso škodo, ki bi mu jo povzročili in tudi stvar bi morali vrniti, če ne z lepa pa potom tožbe, kar bi Vam pa tudi povzročilo velike stroške. Višina Vaše terjatve Je odvisna od vrednosti, ki ste mu jo prepustili in od preciznosti Varnega dogovora. M. K. R. d. še nedoletno in neizkušeno Vas je pregovoril Vaš brat, da ste mn odstopili en del podedovane zemlje. — Zg'a-site se na uradni dan pri pristojnem varstvenem sodišču, kjer obrazložite vso zadevo in prosite za pomoč. Brez privoljenja varstvenega sodišča namreč nikakor ne morete odprodati del Vašega zemljišča. Varuh sam brez sodelovanja sodišča ne more skleniti namesto Vas nikakega pogodbe, niti dati dovoljenja za prepis zemljišča. Pogodba, ki ste jo napravili z Vašim bratom bo neveljavna, ker sodišče nikakor ne bo dalo svojega dovoljenja z ozirom na to, ker Je proti dajatev tako r-elo nizka in nerealna. EL B. Laško. Prvodeeembrska amnestija 1938. — Le obsojenci, ki se proti sodbi niso pritožili ln ki niso obsojeni pogojno, so deležni dobrote zadnje amnestije. Ker ste bili svoječasno obsojeni pogojno, se zadnja amnestija torej na Vas ne nanaša. Vaša kazen bo izbrisana čim mine v sod-t»j določeni rok brez prikora. L S. 6. Pred več kot SO leti Je postavil *osed mlin na svojem zemljišča. Sedaj pa trdi da Ima pravico poti v mlin preko vašega travnika. — Ako sosedu poti niste iovolill ln ako tekom več kot tridesetletne dobe m vozil preko Vašega travnika tako, da bl ga bili VI lahko opazili, mu morete zabranlti pravico vožnje preko travnika. Ako na Vaš opomin z vožnjami ne prestane ln nadalje vstraja pri tem, da mu pripada pravica voženj, vložite proti njemu tožbo. V tožbi zahtevajte, da Je dolžan opustiti vsako nadaltno vožnjo preko Vašega zemljišča. Seveda boste morali dokazati s pričami, da sosed preko Vaft^ ga travnika ni vozil navedeno dobo. š. S. L Tožba radi motenja posesti. — Proti sosedu, ki Je posekal ob Jezu Vaše jelše ne boste mogli več vložiti tožbe radi motenja posesti, ker Je že minulo več kot 30 dni od dneva motitve Vaše posesti. Soseda boste pa s pridom mogli tožiti na odškodnino za posekane Jelše. Višino odškodnine naj Vam označijo resne in izvedene osebe (morda sodni cenilci) lz Vašega kraja. Tudi odškodnino, ki Vam Jo Je napravila sosedova živina na travniku morete uveljaviti na tak način. Ako ste dovolili Vašemu sosedu postaviti drog na Vaše zemljišče proti temu, da Vam dovoli spravljati les skozi svoj gozd. morete tudi Vi zahtevati odstranitev droga v primeru, da Vam prepoveduje spravljanje lesa Vse tožbe morate vložiti pri pristojnem okrajnem sodišču, kler pa zastopanje po odvetniku nI potrebno. Zdravniška O. M. Šoštanj: Dne 5. nov. ste dobili perilo, ki je trajalo 8 dni. Dne 25. nov. ste dobili ponovno perilo, ki traja do danes Kapljice, ki vam jih je predpisal zdravnik ne pomagalo. Splav izključujete. — Zelo dvomim, da bi se dalo v domači oskrbi od pomoči vašemu stanju. Po moji sodbi je najbolje, da greste v bolnico. V vašem primeru so namreč potrebni bolj energični ukrepi. O raku seveda ni govora Bolj verjetno se mi zdi, da gre za obolenje Jajčnikov. P. A. P. p. M.: Vl imate tako zvano fl- mozo. Najbolje bl bilo, da se pod vrže te čim prej operaciji. Za oglavnikom se vam nabira neka mastna masa, ki utegne povzročiti hudo vnetje. Zato Je najboljši Izhod operacija. A. D. L.: Par mesecev imate v kazalcih Kakor poročajo iz far .za. oupoiuje svetovni prvak dr. Aljehin te dni v Južno Ameriko, kjer namerava ostati Se preko olimpiade v Buenos Airesu, celo prihodnje leto. Pravkar Je objavil dr. Aljehin v »Man- chester Guardianu«. pomemben članek o ve-leturnirju na Holandskem m njegovih posledicah. Svetovni prvak predvsem poudarja organizatorne nedostatke tega turnirja. Igranje brez vsekega prostega dneva ter potovanja Lz kraja v kraj da Je bistveno oškodovalo starejše udeležence turnirja, tako da turnirski rezultat ne more biti me-rodajen. Dr. Aljehin sicer kljub temu priznava izredni uspeh mlade generacije v turnirju, pravi pa, da nihče ni pokazal premoči nad drugimi. Tako Je tudi težko odgovoriti na vprašanje, kdo bi bil pravzaprav upravičen boriti se za svetovno prvenstvo: Keres, Fine ali Botvinnlk. ki so se vsi plasirali pred svetovnim prvakom. Bolj jasen da Je negativni zaključek: Capablanca tn Flohr sta popolnoma izpadla iz konkurece za svetovno prvenstvo. — Dr. Aljehin pravi, da je Keresov poziv na mateh za svetovno prvenstvo sprejel, vendar pa se ta mateh po Keresovi lastni želji ne bo vršil pred koncem 1. 1940. Finančni pogoji, ki jih je dr. Aljehin postavil za ta mateh, so isti kakor oni iz mateha z dr. Euvvejem ter iz projektiranega mateha s Flohrom. V teh ozirih torej, kakor vidimo, gotovo ne bo težav. Vendar pa dr. Aljehin v »Manchester Guardtanu« zopet izrecno poudarja, da je pripravljen Igrati mateh s Keresom samo na enem kraju ter da na podlagi Izkušenj pravkar končanega veleturnirja nikakor ne pristane na potovanje iz kraja v kraj. Sploh je dr Aljehin mnenja, da bi nad največjimi šahovskimi prireditvami morala prevzeti kontrolo neka organizacija, da bi se preprečili organi-zatorni nedostatki. Dr. Aljehin pravi, da v to svrho po dosedanjih izkušnjah tudi mednarodna šahovska federacija FTDE ne pride v poštev pač pa strokovna organizacija najboljš'h šahovskih mojstrov sveta, o katere ustanovitvi so se baje velemojstri v Amsterdamu po končanem veleturnirju že sporazumeli. Poslovni odbor Jugoslov. šah. saveza Je razposlal vabilo za IV. mojstrski turnir za prvenstvo Jugoslavije za 1.1939, ki ga prireja v proslavo svoje 30-letn:ce Zagrebški šahovski klub ln ki naj bo od 26. t. m. do 17. januarja 1939. v Zagrebu. Iz turnir-skega razpisa posnemam m. dr. sledeče podrobnosti: Kot turnirski lokal so predvideni prostori v Domu jug.-čehoslov. lige v šubičevi ul. 1. žrebanje naj se vrši dne 26. t. m. ob 20.. prvo kolo pa 27. t. m. od 19.30 do 23.30. Ta igralni čas je predviden tudi za ostala kola. Določene so sledeče nagrade: I. 3000, n. 2000, in. 1500, IV. 1000, V. 800, VI. 600 VIL 500, Vin. 400 din. Ce je udeležencev manj nego 14, naj bo turnir dvokrožen ter odpade zadnja nagrada. Pravico udeležbe v turnirju imajo samo mojstri J. š. saveza, ki jih uprava saveza na turnir povabi in ki do danes dajo svoj pristanek. Poleg tega so tri mesta določena za člane Zagrebškega š. k.-a. — Jaz sem žal moral vabilo na ta turnir odkloniti. Kakor znano sem že mesec dni preje pristal na udeležbo v Hast ngsu. škoda je, da je bil za turnJr v Zagrebu določen ravno božični termin, ki kolidira s tradicionalno in pomembno prireditvijo v Ha-stingsu. kjer so že ponovno sodelovali tudi naši mojstri. Ne glede na to pa pred mesecem, ko sem prejel vabilo za Hastings. niti še ni bilo točno znano, ali se bo turnir v Zagrebu o Božiču vrš:l all ne. Oficielna vabila za Zagreb so bila mojstrom dostavljena šele 12. oz. 13. t. m., to je 14 dni občutka kot pet slek- trlzLranju. — Po mojem mnenju gre v vašem primeru sa bolezen posebne vrste, ki nastopa običajno simetrično na obeh rokah ln ki Je precej redka. Opazujemo jo posebno pri strastnih kadilcih. Ako torej kadite, vam svetujem, da kajenje popolno ma opustite, potrebno je tudi, da greste k zdravniku, da vam predpiše potrebna zdravila. Isti: želite sredstvo sa Jačanjs živcev — To vprašanje Je zelo široko. Mogoče vam tako sredstvo sploh nI potrebno. Pač pa je mogoče potrebno, da spremenite način življenja, da opustita razne navade Itd. Ako vse to obširno razložite vašemu zdravniku, vam bo on že dal pravi nasvet Grlo A. C.t 4 tedne sem, so se vam napravili v grlu nekaki mozoljčkL Imate občutek, da vas nekaj praska. — Dvomim, da so se vam pojavili ti mozoljčkl v grlu kamor vaš pogled vendar ne seže. Najbrže opažate opisane pojave v ustih, na mehkem nebu in ob nebnlcah. Priporočam lahko hrano, ki pa naj vsebuje mnogo so-člvja ln ki ne sme biti niti preslana, niti preklala. Limonin sok lahko uživate, morate pa dodati mnogo sladkorja. Usta izpirajte večkrat dnevno m ajbiševlm čajem. ML A. M. S. t Zelo vas moti, da ate po nogah precej poraščen ln želite nasveta, kako bi odpravili nadležne kocine? — Ako bl bili ženska bi vašo prošnjo razumel Za moškega pa to vendar ni noben kozmetični defekt, temveč prej obratno. D. B.: Na podlagi datumov, ki ste jih navedli, nosečnost nI izključena. Zaradi gotovosti pa pojdite še k zdravniku v svrho preiskave. M. R. Lj.: Vaša hčerka, ld je stara 11 let. Je precej slabo razvita, bolehna in se takoj prehladi. Poleg tega Je precej raz-dražljlva, rada se prepira. — Deklica se bliža dobi pubertete, kjer srečujemo pogosto taka duševna stanja. Za nadaljnjo presojo md manjkajo podatki ln Je gornje edino, kar vam morem na daljavo reči. Negotovost: Z ozirom na dejstva, ki ste Jih navedli, se mi zdi skoraj popolnoma nemogoče, da bi bili okuženi Da se pa popolnoma umirite svetujem, da si pustite preiskati kri v tukajšnjem higienskem za vodu. Po mojem mnenju bo izvid negativen. M. D. VW: Predaleč M Ho. ako M hotel popisati vse težave, ki ste jih navedli v vašem pismu. Iz opisanih težav je razvidno samo to, da bolujete na živcih. Ker ste bili te pri tolikih zdravnikih in celo večkrat tudi v bolnici, vam verjetno ne bi nič novega povedal, ako bl vam kaj svetoval. Ne pečajte se toliko z vašo boleznijo ln ne gojite je tako, kot cvetlico v lončku, živite, jejte ln pijte normalno, ne brigajte se za to, da vam otrpne roka, da vam zastane srce, nikar ne delajte nepotrebne skrbi domačim ln nekega lepega jutra ae boste prebudili — zdrava. pred začetkom turnirja! Tako kratek rok nI samo popolnoma nenavaden v šahovskem svetu, temveč bo. kakor slišim, 6e tudi nekaterim drugim našim mojstrom otežkoči) oziroma celo onemogočil udeležbo na turnirju v Zagrebu. Vsekakor je bila tu napravljena huda napaka, ki bl Jo bilo pač najbolje popraviti na ta način, da se turnir v Zagrebu še preloži. Saj bl bilo res škoda, če bl Jubilejno prireditev Zagrebškega šahovskega kluba ne izpadla tako dobro, kakoi bi zaslužil to klub, ki ima gotovo izrednih zaslug za razvoj našega šahovskega življenja Kakor kažejo partije holandskega veleturnirja, sta kvalitativno najbolje igrala v turnirju pravzaprav Botvinnlk in Reshev-sky. Botvinnikovi zmagi proti Reshevske-mu (lz 1. polovice) in Capablanci sta gotovo tudi najlepši v turnirju sploh. Reshev-sky zopet je tu ln tam pokazal Izredno globoke Ideje, ld pa jih ni vedno precizno Izvedel. V naslednjem Izredno zanimiva partija obeh teh velemojstrov iz 2. polovice. Nlmeovlčeva Indijska obramba Beli: Reshevsky črni: Botvinnlk (10. kolo Breda, 20. novembra) 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2- -c4 e7—e6 3. Sbl -c3 Lf8—b4 4. e2—e4 RuMnstelnov sistem. 4.... . o—o 5. Sgl—e2 d7—d5 6. a2—a3 Lb4—e7 7. c4 : d5 Vse to je dobro znano, med drugim tudi iz 25. partije drugega mateha med dr. Aljehinom in dr. Euwejem. 7..........Sf6 : d5 V omenjeni partiji Je vzel dr. Aljeh'n tu s kmetom, kar Je doslej veljalo kot bolje. Potek partije pa kaže da je morda Bot-vinnikova novost boljša. 8. Sc3 : d5! ? V poštev Je prihalalo še tudi takol 8. e4. Reshevskv na sledi v naslednjem svojevrstnem načrtu. 8.... . c6 : dS 9. g2—g3! ? Bell se hoče najprej povsem mirno razviti. nato pa izvesti 3. f3 in e4 prodor v središču. Vse to pa pušča črnemu preveč časa za prortiakcijo. 9..... Sb8—d7 10. Lfl—g2 Sd7—fS 11. 0—0 Le7—d6 12. Se2—cS c7—c6 13. b2—b4 a7—a6 14. Tfl—el Tf8—e8 15. Lcl—b2 Ld6—f8 16. Ddl—d3 Lc8—e6 17. f2—f3 Sf6—d7 ta o4 pomaga črnemu M tudi modna d—linija. 26................ti—a 26. f8—U Dobrih potez ni vs6. 26.........dS : s4 27. Dd4 : »4 Td7—d8J 28. Tal—el Td3 : cS! Ta lepa kombinacija naj bl bila odloČila, 29. Tel : eSI Ls6—*T 80. TcS—d3t Zelo lepa proUkambdnadja, ld pa je samo taktičnega značaja. Ob pravilni proti -gri bi se bila Izjalovila. 80............Dd8—b8T V naglici napravi črni napako, ki bl ga morala stati še partijo. Z DcS bl bil obdržal dobljeno pozicijo. Najboljše nadaljevanje za belega bl bilo potem še 31. Dc6:; Tel:-t-, 32. Kf2, Te8, 33. Dc8:, Tc8:. 34. Lb7, Tb8, 35. c6, vendar ima potem črni v Le6! odločujoč odgovor, na pr. 36. La6:, Tb6, 37. Kb7, Kf7. Črni pravočasno zaustavi belega o—kmeta. 81. Tel—dl!! Sijajna poteza, m veda tudi sdlna. 81 ...... Te8 : #4 82. Lg2 J e4 Db8—f8 Sedaj že edino proti grožnji Td8. Ce pa bl bil v 30. potezi črni Igral pravilno DČ8, bl bilo tu možno De6, vsled česar bl bila vsa kombinacija belega nemogoča. 33. Td3—d8 Lf7—«8 84. Tdl—el Kg8—H Grozilo Je Ld5 + all tudi Te8: ter natq Lh7:+. 35. Le4 : hT Sc4—e6 Beli dobi itak na vsak način žrtvovano figuro nazaj ter obdrži le napad. Taka črni zapre vsaj nevarno e-llnijo. 36. f4 : e5 Df8—hS 37. Lh7—c2 Enostavneje bl dobilo 87. ef6:, Dh7l» 38. fg7: itd. 37............Kf7—«7 38. Td8—c8T Po tej napaki se črni na izredno fln način še reši. Pravilno je bilo, kakor se kmalu pokaže, Ta8. 38............f6—fSI 39. Lc2 : f0 Dh8—h5! 40. g3—g4 Dh5—g5 Z grožnjo Dd2, nakar beli ne more preprečiti večnega šaha. 41. Tc8—c7+ Ke7—d8 Seveda ne KfS, 42. Le«! ln dobi. Ce pa bi bil v 38. potezi beli vlekel Ta8, bl bela trdnjava sedaj stala na a7 ln bi beli z 42. Tdl+ lahko takoj dobil. 42. Tc7—c8+ Kd8—eT 43. e5—e6! Se zadnji poizkus. Na 48. Ta8 pride seveda Dd2. 43..............g?—g«l 44. TcS—c7+" Ke7—d8 45. Tc7—d7+! Kd8—c8 Seveda ne Ld7:, 4«. e7+ ter nato LdT* in e8D. 46 e6—eT g« : 47. Td7—d8+" Kc8—c7 48. Td8 : e8 Dg5 : g4 + 49. Kgl—hI Dg4—f3 + 50. Khl—fl Df3—g4 + remts z večnim šahom. Tudi preko f2 seveda beli ne more nikdar uiti iz šahov. VaSJa Pire RAD Ravno ko je beli zaslgural e3—e4, pride črni s svojim načrtom: skakač stremi na slabo polje c4. 18. Sc3—a4 b7—b6(!) 19. Tal—cl(?) To se izkaže kot slabo. Morda Je bilo tako* e3—e4 bolje. 19..........b6—b5! V trenutku, ko Je bela trdnjava zapustila a-1'niio, se črni odloči da spravi ska-kača na c4, kar mu radi dejstva, da sedaj trdnjava ne kriie kmeta a3 dš važen tempo. Beli skakač na c5 ni tako nevaren kakor črni na c4, saj ga črni vedno lahko odstrani. 20. Sa4—c5 Sd7—b8 21. Lb2—c3 Ta8—a71 22. e3—e4 Beli je že v slabši poziciji, prodor v središču je še edina protišansa, ki pa ae tudi že ne posreči več. 22..............Sb6—c4 23 Tel—al Lf8 : c5! 24. d4 : c5 Ta7—d7l 25. Dd3—d4 Tudi 25. e5, d4! Je bilo že zelo sumljL vo, po potezi v partiji pa pride beli naravnost v izgubljeno pozicijo. Poleg ska- Nedelja, 18. decembra LJubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15: Prenos iz franč. cerkve*. — 8.45: Verski govor (g. J. Jagodic). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Kmečki trlo. — 10.15: Plošče. — 10.45: Bežigrajski pevski zbor. — 11.30: Koncert s sodelovanjem g. Leopolda Turšlča (fagot) in Radijskega orkestra- — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Operne speve poje g. Marjan Rus, pri klavirju prof. M. Lipov-šek. _ 17; Kmet. ura: Gospodarjenje a gozdom (Inž. K. Tavčar). — 17.30: Vesel domač koncert (gdč. poldka Zupanova, poldka Rupnikova gg. S. Banovec, Tone Petrovčič in Radijski orkester. — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura: Notranja' kolonizacija. — 19.50: Klavirski koncert (prof. P. šivic). — 20.30: Ura skladatelja Hochreiterja (Sattnerjev zbor-dlr. A. Neffat). — 21.10: Dvofak: Iz novega sveta (plošče). — 22: Napovedi, poroči1 a. — 22.15: Radllski orkester. Beograd 20: Narodna glasba. — 21.80t Lahka godba in ples. — Zagreb 20: Tamburaši. — 21: Ijahka in plesna muzika — Praga 19.45: Ba^et. — 21.10: Orkester ln klavir. — 22.20: Plošče. — Varšava 21.15: Opereta »Dežela smehljaja«. — Sofija 19.30: Beethovnov trio. — 20.55: Operetna muzika. — Dunaj 12.30: OrkesteT ln solisti. — 15.10: Pastirske pesmi. — 16: Solisti. — 19: Pester spored. — 24: Nočni koncert — Berlin 19.20: Drobni koncert s plošč. — 20.10: Operetni večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 19: Vojaška godba. — 20.10: Operni prenos. — 22.30: Lahka glasba. — Pariz 19.30x plošče. — 20.30: Klavirske skladbe. ponedeljek, 19. decembra. Ljubljana 12: Pisano polje (plošče)". — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Zgodovina psihiatrije (dr. Vladimir Ma-gajna). — 18-20: Koroške narodne pesmi (plošče). — 18.40: Zimski ljudski svetniki (g. Boris Orel). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Lirika Djure Jakšiča. — 1950: Zanimivosti. — 20: O pevski tehniki in o motnjah glasu (ga. Ivanka Negro-Hrastova). — 20.20: Večer Viktorja Parme. Sodelujejo gdč. Milica Polajnar (sopran), g. S. Banovec (tenor), mešani zbor »Sloge« in radijski orkester. — 21.15: Reproduciran koncert godbe gre-nadir^ke garde. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona«. Beograd 16-45: Pesmi in orkestralne sklad.be. — 18.20: Pesnil ln zbor havajskih kitar. — 20: Večer narodne glasbe. — 22 15: Godba za ples. — Zagreb 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.25: Koncert vojaške godbe. — 20.30: Slovaške narodne pesmi. — 21.10: Orkestralni koncert. _ 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 21: Pevski kemoert. — 22: Orkestralna glasba. — Sofija 17 30: Odlomiki iz zvočnih filmov, narodna glasba Ln plo?če — 19: Narodne pesimi. — 19.30: Schubertove klavirske skladbe. — 20.55: Simfonični koncert. — 22: Ples. — Dunaj 12: Opoldanski koncert. — 15.30: Klavirske skladbe. — 16: Mali orkester. — 19: Predbožične slike. — 20.10: Hum-perdinckeva opera »Janlko ln Metka«. 22.30: Nočni koncert in ples. — Berlin 19: Kakpr Dunaj. — 20.15: Vesela miuzi-ka iz Stuttgarta. — 22.30: Nočni koncert ln plea. (XIII. kolo v ligi Jugoslavija v Ljubljani Dvojki spored v Beogradu ter po ena tekma v Sarajevu in Skoplfu — Spremembe bodo po sredi tabele Za povratne tekme v ligi so vrstni red nekoliko spremenili. Prvo povratno kolo, tisto zdrobljeno na dva dela, je bilo v prvem delu tekmovanja kot četrto na vrsti, današnje drugo povratno kolo pa je bilo v začetku tekmovanja kot prvo na sporedu. Današnje borbe so hkrati poslednje v tem koledarskem letu. Za božič bo nekaj prijateljskih gostovanj doma in v tujini, potem pa bomo smuknili v novo, 1939. leto, ki bo tudi ligašem prineslo nova upanja, nove kombinacije in nove — borbe. Današnji, drugi predujem na spomladansko sezono utegne prinesti nekatere spremembe v prvenstveni tablici. Bsku je sicer sigurno prvo mesto ne glede na rezultat njegovega srečanja s sarajevsko Slavijo. Štiri pike razlike do drugega mesta je znaten naskok. Precej gneče pa je za naslednja tri mesta, na katerih so razvrščeni Jugoslavija, Hajduk in Gradianski s samo eno točko razlike med vsakim. Če komurkoli spodrsne, ga rival prav lahko prehiti Prav tako tesna je razlika na naslednjih štirih mestih, od petepa do osmega, ki jih držijo Hašk, Jedinstvo, Slavija (S) in Bask s samima dvema točkama razlike med petim in osmim. Koliko kombinacij je možnih med njimi glede na morebitne današnje rezultate! Bolj soliden je položaj na poslednjih štirih mestih z Ljubljano na čelu: od devetega do poslednjega mesta je pet točk razlike Današnji spored obsega naslednjih pet parov: Rdeči bodo trd oreh Tekma se začne ob 14. uri, predtekma (Ljubljana B : Grafika) bo že ob 12.30 V skoro vseh razmotrivanjih dajejo belo-zelenim precej šans. Je že skoro tradicija, da beograjski rdeči ne jemljejo pik s seboj iz Ljubljane, so pa tudi otipljive opore za nazrevanje belo-zelenega uspeha: na svojem terenu so prepustil obe točki samo Bsku, Hajduk, Sparta in Hašk so položili orožje, dočim sta sarajevska Slavija in Gradjanski iz Zagreba izsilila remis. Morda vstaja Jugoslaviji rahla nadica v njeni trer.otni res dobri formi, s katero se je njeno moštvo prebilo na drugo mesto Vprašanje današnjega ljubljanskega rezultata bo v glavnem odvisno od trenotne forme belo-zelenih. Ce bodo mogli ponoviti igro. ki so jo dali proti Hašku in proti Gradjanskemu. jim je skoro sigurna vsaj ena točka Prvi rezultat je bil 2 :0 za Jugoslavijo. Odbor SK LJubljane prosi občinstvo, da pride na Igrišče po vstopnice vsaj med predtekmo, da se tako preprečita veliko prerivanje in naval pred blagajnami. BvojsI spored v Beogradu Bask-Sparta. Zanimiva je obupna borba Spartancev, ki jo že sedaj bijejo za obstoj v ligi. Znani so njihovi trdovratni poskusi, da z raznimi fuzijami okrepijo položaj in ojačijo svoje vrste. V zadnjem času je uspela kombinacija z Zaškom in se bo spomladi, po prestanih formalnostih, predstavila nova tvorba pod novo firmo SK Zemun. Proti Basku pa nastopa še stara firma brez fuzije in — kar je še bolj pomembno — brez nujne transfuzije in ima malo nad, da bi iz tega srečanja izbila uspeh. Vsekako bi bila zmaga Spartancev že več ko senzacija. Prva bitka v Zemunu je dala Baskovcem tesno zmago 1 :0. Jedinstvo - Gradjanski (Z). V drugi tekmi se bosta borili zelena barva proti zagrebški plavi. Jedinstvo je že drugič imelo za nasprotnika v prvem kolu zagrebškega Gradjanskega na zagrebških tleh. Obakrat so Zagrebčani zeleni beograjski četi nasuli točo žog v mrežo. Letos je bilo 5:0 za Gr. Po tem prvem »tušu« se je potem zeleno moštvo izredno ugodno razvijalo in je tre-notno samo za dve mesti nižje od svojega današnjega tekmeca. Ce s tega vidika motrimo današnjo borbo med tema moštvoma, ne bomo dajali v naprej Zagrebčanom vseh šans. Nekako po občutku bi dejali, da so vendarle zagrebški plavi favoriti, toda to ugotovitev je treba zapisati z veliko rezervo. Gradjanski (S) : Hajduk Skopljanci so morali potrpežljivo preštevati kilometre, ki so jih požirali na veliki razdalj; med Skopljem in Splitom. Za današnjo povratno tekmo so se Spličani morali prepričati, da je naša največja nogometna razdalja prav tako velika — v obratni smeri. Hrabro so se Skopljanci držali v Splitu, kjer so kot novinci v ligi dosegli rezultat 1 :4. Doma so že bili odpornejši nasprotnik. Porazil jih je Bsk, toda v zelo sumljivih okolnostih: Sparta jim je odnesla, nepričakovano, eno piko. Obe piki pa so pustili v Skoplju: varaždin-ska Slavija. Jedinstvo in — Ljubljana Ne bi rekli, da čaka ista usoda tudi Hajduke, toda zmaga Skopljancev ne bi bila posebno nepričakovana novica! Slavija (S) $ BSK Hudi prijatelji so Sarajevčani in Bskovci — v športni politiki. Toda na zelenem polju si prizadevajo, da bi temeljito demen-tirali tesno povezanost drugje. Od tod so srečanja med tema moštvoma, bodisi v Beogradu, bodisi v Šeher-Sarajevu izredno borbena, težka, trda. So bili časi, ko je šlo Bsku za mnogo, pa so vsepovsod prerokovali, da jim bo šla sarajevska »filiala« na roko. In se je dogajalo narobe! Za današnjo borbo nimajo Sarajevčani na razpolago kompletnega moštva Zato nemara ne bodo tako nevaren protivnik, da mu beograjski »plavi« ne bi mogli do živega tudi na sarajevskih tleh Doma so jih v začetku tekmovanja odpravili s 4 :1 Morda danes rezultat ne bo tako visok, naj-brže pa bo le ugoden za Bskovce. Ne maramo se spuščati v točne progno-ze, ker bi s tem samo tvegali, da nas dogodki postavijo v vrsto krivih prerokov Taka je usoda vsakogar, ki se v športu spušča v »napovedovanja«. To pa najbrže ne bo preveč riskantno. če povemo, da bo sam goli vrh tablice ostal takšen kakor je in da na koncu tudi ne bo velikih sprememb. Od drugega mesta navzdol tja do zadnje tretjine pa bi se utesmila zvečer pokazati marsikatera sprememba O teh pa nekaj točnejših opazk v ponedeljski številki! ★ (Poročilo o danaSnji tekmi med Hn^Unm ln varaždinsko Slavijo objavljamo med brzojavnimi vestmi. Op. ur.) Kako |e treba poročati o vremena Zveza za tujski promet je izdala vremenskim poročevsVem po našib krajih podrobna navodila za poročanje o vremenu, tako da bo letos gotovo še bolj zanesljivo kakor je bilo dozdaj Na anketi Zveze za tujski promet dne 6. t. m. so vsi zainteresirani faktorji ponovno pretresli vprašanje poročevalske službe o snežnih razmerah. Anketa je ugotovila. da je lanska poročevalska služba poslovala zadovoljivo in nato sprejela nekatera važna navodila za izboljšanje letošnje. Predvsem je bilo sklenjeno, da bo Zveza Izločila vsa poročila, ki ne bodo popolna torej brez vseh podatkov o temperaturi, obnebju, snežnih razmerah in debelini snega, dalje ona, ki ne bodo upoštevala sončne in snežne lege, pa ona. ki ne bodo sestavljena po ključu za vremenska brzojavna poročila in slednjič ona, ki ne bodo točno navajala snežnih razmer in vsebovala nepravilne podatke o debelini snega. Vsako vremensko poročilo mora vsebovati vsaj štiri osnovne označbe po določenem vrstnem redu, in sicer temperaturo (samo 5 pomeni plus 5, 05 pa pomeni minus 5), obnebje (jasno, deloma oblačno, zelo oblačno), snežne razmere (južen sneg, osrnica, srenj, srež, pr-šič, dež, dež in sneg) ter debelino snega, ločeno, koliko je novega snega na starem. Cas opazovanja se mora zmerom nanašati na 7. uro zjutraj in zato časa ni treba navajati posebej. Pri navedbi snežnih razmer je treba ločiti senčno in sončno stran tako, da se najprej navede vrsta snega v senčni in nato v sončni legi. V poročilih naj poročevalci uporabljajo samo Badjurov vremenski ključ, iz katerega so najvažnejše označbe objavljene na koncu članka. Snežne razmere naj se označujejo samo po ključu, torej s kraticami za južen sneg, osrnico, srenj, srež in pršič. Termometer mora biti dober in pritrjen na pteFtem v senci. Za merjenje snega mora biti na mestu s povprečnim snegom (brez žametov) postavljen drog z označenimi centimetri tako, da se lahko dnevno točno določi debel na starega Ln novega snega. Ce merilne naprave kjerkoli ne bi bile v redu. Zveza do ureditve teh naprav ne bo objavljala vremenskih poročil. Razen vseh lanskih poročevalskih postojank je bil letos določen za poiočevalsko postojanko tudi Sv. Miklavž nad Gorjanci. S poročevalsko službo bo Zveza začela 21. t. m., opozarja pa poročevalce, naj poročila dostavljajo vsaj do 8.30 zjutraj, da bodo mogla iziti še v opoldanskih dnevn;kih ter biti objavljena tudi v radiu ob 13. uri. Glede oddaje vremenskih poročil vel jajc lanska načela, to je. da sc ^ aoče.aici lah ko poslužijo brezplačnega brzojavnega poročanja na železnišk.h postajah odnosno poštnih uradih. V krajih, kjer sta poročevalcu na razpolago obe možnosti, naj izbere ono, ki mu je pnkladnejše. H kraju objavljamo še kliuč k brzojavnemu vremenskemu poročilu: Temperatura se izraza v Celsiju in sicer tako, da se označi temperatura pod ničlo s tem, da se pred številko stopinj postavi 0 (ničla), temperatura nad ničlo pa se označi brez ničle (05 je minus pet, 5 je plus 5). OBNEBJE: a) glede oblačnosti: bob — brez oblakov, jasno, pob — delno pooblačeno, zob — zelo oblačno; b) glede megle ln vetrovnosti: m i c a — lahna meglica, m e g — debela megla, mir — mirno brez vetra, veto — vetrovno. SNEŽNE RAZMERE: a) padavine: dež — dežuje, sedež — sneg in dež padata obenem, m e d e — južen sneg, mede v debelih kosmih, dromede — droben, suh sneg mede; b) sneg leži: s u ž e n — južen sneg, osa — osrnica (skorja se pod smučmi 1 ->.i in udira) srenj — uležan sneg s U Jo »i lin jo skorjo pod vplivom sonca. sraat, p r a i 1 — prUft, • r e 1 — krt- »talitirana zmrzlina. K oznaki pod a) ln b) pristavimo višino snega, zmerom merjenega na povprečnih mestih. e) smuka — amuka ugodna, »mola — smuka za silo, manj ugodna, n e s m u k — smuka neugodna. V nekaj vrstah Zagrebfikl listi poročajo, da je Gradjanski pri sodniškem odboru JNS protestiral zaradi delegiranja sarajevskega sodnika Rakiča za današnjo tekmo med njim m Jedinstvom. Protest Izvira iz znanega spora med Gradjanskim in sarajevsko Slavijo v teku jesenskega ligaškega tekmovanja, po katerem so Zagrebčani s svoje strani prekinili vse športne odnošaje s sarajevsko Slavijo. V zvezi s tem so sklenili takrat, da tudi tekem ne bodo dali soditi sarajevskim sodnikom. Ker je bil protest vložen precej pozno, smo zelo radovedni, ali bo imel sodniški odbor sploh možnost — in pa voljo — odrediti drugega sodnika. Precej številna plavalna ekipa sušaške Viktorije je pred kratkim odpotovala v Budimpešto, kjer bo prebila 15 dni na iz-datnem zimskem treningu z Madžari. Na trening so šli znani plavalci Potočnjak, Kurtini in Defilipls — Grkinič in Matko-vič sta že nekaj dni tamkaj — ln pa ženske Krmpotič, Boršič in Smolik. Ekipo vodi vodja plavalne sekcije Blažina. NaSi teniški mušketirji so v meddržavni tekmi proti Čilu zabeležili prvi dve zmagi. Prvi dan je Punčec zmagal nad Deikom s 6:4, 6:1, Pallada pa je odpravil Taverno s 6:4, 6:0. Po končani turneji v Južni Ameriki se bosta Pallada ln Punčec razšla, Pallada se bo vrnil v Zagreb, Punčec pa bo nadaljeval turnejo po Srednji Ameriki ter se nazadnje na Jamalki sestal z Mi-tičem, s katerim bosta nastopila Se na nekaterih mitingih po Ameriki. Kompletno hokejsko moštvo Slavlje lz Siska je pristopilo v članstvo zagrebškega Haška, ker v Sisku zaradi gmotnih težav hokej na ledu nima nobenih možnosti za razvoj. Drsališče v Planici pripravljeno. Ilirija je že uredila drsališče ob svojem domu v Planici. Mraz zadnjih dni je stvoril gladko ledno ploskev, ki samo še čaka dr salcev. Smučar»ke tekme v Celjn. Smučarski klub Celje bo priredil 6. januarja v Liscab pri Celju klubski dan. Na sporedu bo tek na približno 10 km za gospode za vse starostne razrede od 18. do 42. leta in tek na 4 km za dame za starostni razred od 18. do 28. leta. Dne 8. januarja bo Istotam mladinski dan. Na sporedu bodo tek in skoki (klasična kombinacija) za dečke ter smuk in slalom za dekleta. Dne 12 februarja bo v Liscah skakalna tekma za prvenstvo Mariborskega zimskosportnega podsaveza z mednarodno udeležbo. V mesecu februarju bo na Golteh smuški tečaj za začetnike in izvežbane. O Veliki noči bo tekma v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj v Savinjskih planinah za juniorje in seniorje. SK Polž — smučarji tekmovalci. Prvi redni sestanek vseh tekmovalcev bo v torek, 20. t. m. ob 19. v klubovem lokalu. Vsi tekmovalci, ki so prestop li iz Slalom kluba 34, naj se zanesljivo udeleže! SK Reka. Seja prired'tvenega odbora bo v torek 20. t. m. ob 20. v gostilni Oblak na Tržaški cesti. Vahiio se gg. odborniki, da se zanesljivo udeleže te važne seje. Smuška šola. TK Skala, Jesenice, priredi na Rošci-Karavanke (2 uri od postaje Jesenice) od 25. t. m. dalje smuško šolo za začetnike in poseben oddelek za tekmovalce v alpskih discipinah. Vodstvo šole ima g. Ciril Praček. Cena za poduk 100 din za osebo na 1 teden. Prijave sprejema TK Skala, Jesenice. Smuk! Gostilna pri »Panj u> v Vegovi 1U vaol na iz jorul doienskl cvi.eK » .na staj tiska viua.pt eg tega boste postreže al s finimi domačim nrvavlcam! in pe enict jal ter z drugimi top i ;ni in mrzlimi jedili \ zabavo vsem gostom bodo igrani lepi komadi n; klavirju, petje Itd. Zato pridite še danet in prepričajte se, pa bo ste vedno radi zah jr.l le v gostilno k PANJU v /egovi ulici štev. 20. Vas vljudno vabi lr, ■e priporoča: TONE H U C gostllničai 32258-1 L\SEI?'P *J1E V »JUTRU« ! uspehov na eo oglas » »JUTRU« PRISTOPAJTE K JČ LICI! h Julijske krajine Proračun tržaške pokrajine Te dni so listi objavili načrt proračuna tržaške pokrajine, o katerem bo v kratkem razpravljal pokrajinski upravni odbor, na kar bo o njetm izreklo svojo zadnjo besedo še finančno ministrstvo. Proračun se Je vobče nekoliko dvignil. Izdatki so bili določeni na 22 milijonov lir. Skupni zneeak dohodkov ni bil objavljen Znano je le, da namerava pokrajinska uprava kriti 11,697 000 Ur z davčnimi do-kladaml V glavnem bodo ostale davčne doklade nelzpremenjene. doklada na zemljiški davek bo znašala tudi prihodnje leto 153.79®'», doiklada na zgradarino pa 100«'9 Ker pa se bosta oba osnovna davka zvišala, računa pokrajirska uprava, da bo dosegla z obema davčnima d-kladama za 206 000 lir več dohodkov. Nadalje računajo z presežkom dosedanjih dohodkov 150 000 lir tudi pri dok'adi davka na industrijska in trgovska podjetja. Med izdatki bo 13 milijonov odpadlo na takozvane socialne ofcveznosti pokrajine. Med te spadajo predvsem vzdrževanje pokrajinske norišnice, v kateri je sedaj povprečno po 940 bolrrkov na leto, nada^e podpore za r?zna zavetišča, za reveže, brezposelne Itd. Precejšnje novo breme bo za pokrajino obvezni prispevek za tržaško vseučilišče, ki bo znašal prihodnje leto skupno 1,225 000 lir. Nadaljnjih 150.000 lir bo morala pokrajina prispevati za gradnjo novega fašističnega doma. Prav za prav bo ta prispevek šele njen prvi obrok za to gradnjo in bo nadaljnjih 9 enakih obrokov izplačala v prihodnjih proračunskih letih. V dobi 1P39 bo morala pričeti amortizirati tudi svoj lanski primanjkljaj, ki je bil po posebnem načrtu razdeljen v tri amortizacijske obroke. Drobne novice Nov grob. V tržaški bolnišnici Je po hudem trpljenju umrl 37 let stari Anton Bogateč. Kovačev, od ev. Križa pri Trstu. Bil je zaposlen v tržaški ladjedelnici, kjer ga je pred 3 tedni pritisnil žerjav ob neki steber tako. da je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe. V bolnišnici je dobil še pljučnico, ki Ji Je podlegel Na smrtni postelji se je na željo svoje zaročenke Ide Bogatčeve z njo še poročil. Nekaj ur pozneje je Izdihnil. Pokojnik je oll splošno priljubljen in blag človek. Bil Je tudi član svetokrižkega cerkvenega pevskega zbora. Njegovega pogreba so se udeležili vsi vaščani ,mnogo njegovih tovarišev z dela ter še veliko ljudi lz vse tržaške okolice. Dekleta v narondih nošah so njegovo krsto in grob obsula s cvetjem. Pevski zbor je zapel svojemu tovarišu v spomin nekaj žalostink. Vsem njegovim bližnjim ki jim je bil pokojnik glavna cpora, naše sožalje! Pred gorlfi«lm »odiSčera je bil v četrtek obsojen 32-letni Josip Kovačič iz Vrtojbe na nekaj sto lir kazni, ker so karabinerji našli pri njem manjše množine razstreliv-nih snovi. Plinske ma^kc. Po posebni odredbi pristojnih centralnih oblasti bodo morali vsi lastniki hotelov in penzijonov, tujskopro-metna, prevozniška, kinematografska in gledališka podjetja, odvetniki, zdravniki, inženjerji ter zavodi za socialno skrbstvo nabaviti svojim nameščencem do 31. decembra ti. pofrebno število plinskih mask. Naročiti jih bodo morali pri socialni zvezi protiletalskim napadom in od nje odvisnih ustanov. Cena za plin-ko masko Je bila določena na 65 lir. Proti kršilcem te odredbe so bile določene «!troige sankcije. Nagrade materam 7, mn°gimi otroki. že nekaj let podelujejo materam z mnogimi otroki posebne državne nagrade, ki jih deli ministrski predsednik. Ob takih prilikah nagradijo po eno mater iz vsake pokrajine. Prihodnji torek bodo raz leljene letošnje nagrade. Iz Julij "ke krajine so bile izbrane za te nagrade Marija Udovič iz Ja.hla.iice v reški, Marija Peršič od Sv. Lucije v Goriški Pavlina Leučič iz Zadra. Marija Jelčič iz Novega grada v istrski ter Furlanka Angelika Presot iz Skoči ja-na na Soči v tržaški pokrajini. \ Ložu-rih na Vipavskem so našli preteklo soboto v nekem hlevu mrtvega 60 let i starega kmeta Filipa žgura. Zadela ga je j srčna kap. Po mrtvaškem ogledu so njegovo truplo prenesli v mrtvašnico na domačem pokopališču, kjer so pokojnika v nedeljo pokopali. Nesreča pri delu. V torek se je stavbni delavec Sever, star 35 let pri delu smrtno nevarno ponesrečil. Padel je z visokega odra na neki stavbi. Pri padcu si je na-lomil tilnik. Prepeljali so ga v goriško j bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. | Trije poian so nastjJl prt Sv. Krilu blizu Ajdovščine, v Palčjem ln Budanjah na Vipavskem. Pri Sv. Križu je nastal požar Dta posestvu Ivana Pipana. Hišo je močno poškodoval, obenem pa uničil 6 stotov krme. Škodo so ocenili na 13.000 lir. V palčjem je gorelo na posestvu Franca Starca. Hiša in gospodarsko poslopje sta pogoreli do tal. škode je bilo za 15 tisoč lir. Tretji poi«3r, ki je nastal v niši Loj za Lična v Budanjah, pa ni zavzel tolikega obsega. Stanovanjska hiša je bila sioer močno poškodovana, »i gasilcem j« vendarle uspelo požar kmalu omejiti, tako da je posestniku prizadejal le manjšo škodo. Na Reki Je bil odstavljen dosedanji tiaj-nik fašistične zveze za reško pokrajino Arturo de Maineri. Za njegovega naslednika je bil imenovan Almerigo Ongaro. Klub »Metla" Kdo zna ? Pri preiskovanju starih zapiskov je strie Matic naletel na listek, kjer je nekdo preizkušal neko deljenje. Od vsega računa je ostala ena sama številka, in sicer osmica na mestu desetič. Spoznal pa je, iz koliko številk so obstajali delitelj, delivec in drugi deli računa, razen tega pa je tudi ugotovil, da se je deljenje brez ostanka izšlo. Ves račun je bil takšen: ......: , . . = .8. • • * a t • « < I « ■ < • I Stric Matic Je ugotovil, da se je dal ve« račun iznova sestaviti ln sicer tako. da pride ena sama mogoča rešitev. Poiščite jo in pošljite do petka na uredništvo »Jutra«. Pisana naj bo na dopisnici, v kotu pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih nagrad. Krožniki Dekla Je vzela dosti preveč krožnikov. Gostov je prišlo le sedem, in sicer: stari oče. stara mati, oče, mati ter sin ln dve hčeri poslednjih dveh. Med reševalce je stric Matic po žrebu razdelil osem nagrad. Dobe jih naslednji reševalci: T. Korent, Celje, Zavodna 31 dobi roman »Pater Kajetan«. Slava Moseni, Trst, Guardiella Scogllet-to 260 dobi »Roman treh src«. Marjan Pollak, šmarjetna gora 18, Kranj dobi »Tigrove zobe«. Vida Buda, Miren pri Gorici. Via Roma 140, dobi roman »Blagajna velikega vojvode«. Rezika Pernat, Zg. Bistrica, p. Slov. Bistrica. Marica čanžek, Varaždin, Petrovičev trg 1, Vesna Hus, Ljubljana, Beograjska 10 in Ernest Renčelj, Orlek pri Sežani pa dobe po eno knjigo revije »življenje ln svet«. Bo] z rakom na Angleškem Londonska spodnja zbornica je v dn*-gem čitanju sprejela soglasno vladni zakonski načrt za uspešnejše zatiranje raka. Minister za narodno zdravje je ob tej priliki ugotovil, da je rak v Veliki Britaniji danea na drugem mestu najnevarnejših bolezni. Število njegovih smrtnih žrtev narašča od leta do leta, lansko leto je doseglo 74.090. Zakon, ki so ga sprejeli, določa, da se morajo po vsej Angleški ustanavljati krajevni sveti, ki bodo opremljeni z vsemi pripomo6-ki za diagnozo in zdravljenje raika. Njih delo bodo vodili iz 32 središč za zdravljenje raka. od katerih je doslej obstojalo 22. Msazej dežnikov V Novari v Italiji bodo odprli originalen muzej. Tu je središče italijanske industrije dežnikov, pa so sklenili osnovati muzej, ki naj bi hranil dežnike in somčnike vseh vrst in vseh časov. V tem muzeju naj bi tovarnarji tn drugi interesenti dobivali pobude za nove modna dežnike in sončnike. Ni Se dolgo tega, kar so bili dežniki in senčniki več nego samo ščitniki zoper vreme. Bili so modni predmeti z umetniško oblikovarimi ročaji iz plemenitega tvoriva, pogostoma so bili posud z dragulji in so se ponašali z najbolj dragocenimi svilami ter čipkami. To naj bi »o sedaj obnovilo. ENSKRIRAJTE V »JUTRU« ! Gosyri$dmfe aspsraMfajte CKF0 sušeno že praženo domačo čebulo v prahu. Zahtevajte pri svojem trgovcu. GraraR^r^R^noRraRGoracšiHrarariic? Express-kava din i,- DANES, velika izbira vsakovrstnih Jedil-peciva. Zajamčeno pristna domača ln dalmatinska vina v gostilni „Pri Lovcu", Rimska c. 24 Najnovejši radioaparat!: SABA DESO MEDIATOR BLAUPUNKT OGLEJTE SI BREZOB VEZNO! Na zahtevo dobite prospekte ln opis aparatov brezplačno! M »TEHNIK« JOSIP BANJAI LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 20. ) RAZPIS Občina Zabukovje, sres Brežice, razpisuje pragmatično mesto ©Minskega delovodje šolska izobrazba: 4 razrede srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 5.000.—. Pravilno kolkovane proflnje, opremljene B listinami po 61. T. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, Je vložiti tekom 1. meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občlnL Občina Zabukovje, dne 16. decembra 1938. ZAHVALA Ob prebrldkl Izgubi našega nadvse dobrega, ljubljenega soproga, zlatega tate, gospoda FRANCA PODBRŠČEKA izrekamo Iskreno zahvalo za vse Izkazano sočutje, tolažbo ln pomoč vsem, ki ste nam v tej težki uri stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu dr. Bogdanu Pre-mrouu, ki je našemu tati požrtvovalno lajšal bolečine. Enako smo dolžni zahvalo društvu »Soča«, Zvezi kmetskih fantov ln deklet, žel. godbi ln pevskemu društvu »Sloga«, vsem stanovskim tovarišem, prijateljem ln znancem, vsem darovalcem krasnega cvetja ln vsem, ki ste ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem za vaše plemenito sočustvovanje ponovna hvala. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 20. t.m. ob url v Trnovski cerkvi. LJUBLJANA, dne 18. decembra 1938. žalujoče rodbine: PODBRSCEK, BAUMGARTEN in BACIC Lepa darila za Božič! Preproge, perzijski ln moderni vzorci, 160/240 era Din 970.— 200/290 cm Din 1570.— Par primerov ls naše božične izbire t Odeje, volnene svilene Din 190.-Din 300.- 220.—, 270.*— Namizne garniture, za o oseb kavne svilen«........• . Din 860.— « damast ..........Din 220.— jedilne damast »•■•■■. Din 280.—, 370.— Robci v elegantnih IkatMcah damski 6 komadov . • • fini 6 komadov • • • moški 6 komadov • • ■ Din 14^— Din 80.—, 87.— Din 38.—, 47— Za domače halje in pižame svileni barhent . •■•»»• Din 28.— do 88w— barhent sa pižame • ■ ■ • ■ Din 12.— do 18.— MAX UFAKTUMA F. KS. SOUVAN LJUBLJANA — MESTNI TRG 4 F. Ci. 14 IM 0 grajski Knjižnici Roman »Tomaž Jones.« »Kako izvirna In ste mu poslali denar?« »Poslala sem mu sto petdeset funtov in pisala, da trenutno nimam več, kar je bilo čista resnica. Nato sem dobila drugo pismo, ki mi je sporočalo, da bo poslal eno mojih pisem mojemu možu, ako ne pošljem ostalih petdesetih funtov najpozneje v tednu dni. Toliko da se mi ni zmešalo. Najprej sem poizkusila srečo pri papanu. Vedela sem, da si redno izposoja denar od mojega moža in ga ne vrne vselej, kar ml je bilo mučno. A papa me je toliko natezal z vprašanji, čemu potrebujem petdeset funtov, da sem rajši odnehala.« »Kaj ne dobivate za svoje osebne stroSke nič denarja, lady Colchestrska?« »Pač, a ne mnogo, v primeri z moževimi dohodki Drži me bolj kakor hčerko in pravi, da ni dobro, če ima takšen otrok preveč denarja za zapravljanje. Mislim, da ima prav,« je dodala z rahlim nasmeSkom. »Strašno zapravljiva sem. In rok za mojo prihodnjo četrtletno sprotnino Je bil šele čez nekaj tednov, a teh petdeset funtov sem morala dobiti od danes do Jutri, Sla sem torej h Georgeu in ga prosila zanje«. Pamela je premolknfla ln živčno zmečkala rokavice. »Strašno je bilo reči možu za ta denar, še strašne}«, ker je bil tako ljubezniv. Samo nasmehnil se je, me prizanesljivo pogledal ln takoj napisal ček, ne da bi kaj vpraSal«. »Ali ste morali poslati denar v bankovcih?« »Da.« »In izsiljevalec je ostal mož beseda, ko j« dobil ostanek?« Prikimala je. »Naslednji dan je priflo eno mojih ljubezenskih pisem.« »Ostalo mu jih je torej le devet ln dvajset,« je srdito rekel Meredith. »Kaj je bilo potem? Kdaj je priSlo drugo izsiljevalno pismo?« »Natanko tri mesece po prvem.« »Torej decembra meseca?« »Da. In najhujše je bilo to, da je —« »— zvišal ceno,« je dopolnil višji nadzornik. »Kako veste?« Rezko se je zasmejal. »To Je star izsiljevalski trik. Če žrtev plača, se malopridnež polakomnL Koliko je terjal drugič?« »Tri sto. Imela sem denar ln sem Jih plačala.« »In spet čez tri mesece je prišlo tretje pismo s še višjo zahtevo?« »To pot že prej. Januarja meseca, štiri tedne po drugem«. »Da, ker ste tako točno plačevali. Lopov Je mislil, da plavate v denarju.« »V tretjem pismu je terjal štiri sto funtov.« »Ali vam je kdaj ponudil, da vrne vsa pisma proti enkratnem plačilu?« »Nikoli ne,« je odgovorila lady Colchestrs&a. »Vselej samo po eno pismo.« »Prevejan malopridnež«, je rekel Meredith. »Ste tistih štiristo imeli?« i »Ne. Samo sto. Bila sem obupana. Hotela sem prodati Cartierjevi tvrdki eno izmed zapestnic, ki jih imam od nje. George Je bil plačal zanjo dvanajsto funtov. Pravkar sem bila sedla k prodajalni mizi, ko je stopila v draguljarno lady Vavasour in prisedla k meni Tedaj seveda nisem več mogla povedati, da sem hotela prodati zapestnico, ampak sem se naredila, kakor da zaponka ni v redu In ko mi je prodajalec prinesel obroč nazaj, rekoč, da ne morejo najti napake, sem izgubila pogum in odšla z lady Vavasourjevo, ne da bi jo bila poizkusila prodati.« »In ste prosili moža za tri sto funtov?« »Kaj naj bi bila storila? Tp pot je bilo še dosti huje. To pot jih ni šlo za petdeset, ampak za tri sto. Sla sem k Georgeu v knjižnico. Ukvarjal se je z nekim prašnim starim rokopisom in se mi tako prisrčno nasmehnil, ko sem stopila k njemu, da sem se skoraj zjokala. George je bil zelo presenečen, ko sem ga prosila za tri sto funtov, in me je vprašal, ali mi sprotnine za to četrtletje niso prepisali na račun, kakor Je navada. Vse to brez kakega očitka ali neprijaznosti ali zasliševanja. Samo zavzel se je, me potrepljal po roki in smehljaje se vprašal, čemu potrebujem denar. V prvem trenutku sem kar osupnila, ker si nisem bila pripravila izgovora. Domišljala sem si, da me ne bo vpraševal po namenu, čeprav sem zdaj seveda izprevidela, da hoče tudi George vzlic svoji dobroti in velikodušnosti po pravici vedeti, kaj mislim storiti z njegovimi tri sto funti. Odgovorila sem, kar mi je prišlo na misel — da sem zaostala s svojimi vsakoletnimi naklonitvami v do- . brodelne namene. Vprašal je, kje. Navedla sem [ mornariško bolnišnico v Wappingu, otroško bolnišnico v Leatherheadu in hiralnico v Colchestru. V moje presenečenje si je zapisal imena na blok in mi nato brez nadaljnih besed izpisal ček aa tri sto funtov. Odposlala sem denar s svojimi lastnimi sto funti vred in spet dobila eno ljubezensko pismo nazaj. In potem se je zgodilo nekaj strašnega. Prejela sem potrdilo od vseh treh dobrodelnih zavodov, ki sem jih bila navedla možu, od vsakega za sto funtov. Toliko da nisem omedlela, ko sem jih videla, zakaj poslala jim seveda nisem bila ničesar. George me je torej moral izpregledatL »To je bilo res strašno za vas«, je menil Meredith, in guba se mu je zarezala v čelo. »Kaj st« storili?« »Kaj sem mogla storiti? Sla sem naravnost k možu, mu pokazala pobotnice in ga vprašala, ali je morda on poslal denar. In on ... on ...« Dih ji je zastal; le s težavo se je zbrala. »Poljubil me je na čelo in dejal, da povsem razume, da napravim kdaj pa kdaj kak dolg in da naj zaradi tega nikar ne iščem izgovorov. Objel me je čez pas in m« izkušal opravičiti; vse to se bo poleglo, je dejal, ko postanem starejša, in on, dasi je toliko starejši od mene, se temu ne čudi.« »Ali so prihajala še nadaljna izsiljevalna pisma?« »Minuli teden sem ga spet dobila.« »To pot torej po petih mesecih.« »Da, ko sem že mislila, da ima tisti človek usmV-nje z menoj.« Meredith se je suho zasmejal. »Izbijte si to iz glave, lady Colchestrska! Izsiljevalec pa usmiljenje! Koliko je terjal to pot?« »Pet sto!« posojilnica r. i z o. z. v Ljubliani — Miklošičeva cesta 7 poleg HOTELA UNION*. — NUDI ZA VSE VLOGE POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVORU — ZAHTEVAJTE PROSPEKT. — NOVE VLOGE SO VSAK CAS RAZPOLOŽLJIVE. — POSLL2ITE SE VARČEVALNEGA KROŽKA. — POSOJH.NICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA. iUPER GLAS8 *tEtJMATIS m najboljše sredstvo za mazanje zoper revmatlzem, trganje, zbadanje v križih, kosteh, tshias, protin in sllčne bolezni, še vsakomur je pomagalo, kdor ga Je uporabil. POSKUSITE TUDI VI, da se prepričate ln dalje priporočite! Ena steklenica din 22.—. Pišite še danes: GRADSKA LJEKARNA — ZAGREB — GORNJI GRAD. Ogl. S. br. 1990-1933 Najnovejši izum! Originalne HASAG-PRESTO petrolejske plinske svetilke (svetovni patenti) Mi treba več špirita za pogrevanje. Ni treba več dolgega Čakanja 3 minut! ORIGINALNE POL AR SVETILKE 800-3000 8VE0 i Preko 100 modelov! Prospekte pošljemo gratls in franko! OR1GIN ALNE HASAG ORIGINALNI DELI LN POLAR SVETILKE TER SE LAHKO NABAVIJO SAMO PRI NAS. C PHILIPS 215 najmodernejši 8+1 cevni superhet z oktodo koi cev za oscilacijo — 7 uglašenih krogov, kratki, normalni in dolgi valovi, dobite že za Din 175*— mesečno Oglejte si Se danes ta aparat pri H. Suttner, Ljubljana ALEKSANDROVA C. 6 ogled in predvajanje brezobvezno — prospekti BREZPLAČNI ! Otrc&Ju /oElfJS iMOnovej&m modelov ti vam i »troji pogrezlJM OrototeM notarji, tricDdit Po celo nizki oenl! Ceniki frankol »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4. Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26. Ne zamudite si ogledati krasnih izložb trgovine stekla ln porcelana IVAN KOVAČIČ - MARIBOR Slovenska ulica lo in Koroška cesta lo Za vaSe drage boste tam gotovo naSU najlepSa božična darila trajne vrednosti po čudovito nizkih cenah. , PETB@LUX k. d Zagreb, Radišina uL 9* TeL 72-60 IS č e m o preprodajalce ln zastopnike za vse kraje Varujte se manj vrednih potvorb! V NAJEM DAMO ZnHTEVfDT BRE5PIACNI PODUCNI CENIK NAJPOPOLNEJŠIH GLASBILA HOTEL PENSION „SPLIT" eden najlepših na naSl obali, kl so nahaja v najromantlčnejšl legi v neposredni okolici Splita na podvznožju Marijana. Ima velik park tropsktn rastlin, 50 sob, lastno plažo, velike terase, garažo itd. V poštev pridejo samo resni ponudniki; niti ni Izključena prodaja; Javiti se Je osebno pri lastniku sabioncello, Split, Ispod Meje 5. PREVEZE premoga, drv, moke. selitve Itd. v vseh tudi vagonskib količin an Vam izvrši točno ln po aajmžjin cenab z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo A. SEMENIČ Privoz št. 13, LJubljana ' telefon 86-33. za otroke Je v teh knjižnicah na pretek. — Božiček bo letos lahko obdaroval otroke, saj bo knjižice kupoval po din 8.— v vseh pošlo* vafzsieah „JUTRA", v knjigarnah, po pošti pa jih razpošilja uprava „ JUTE A", Ljubljana, Knafljeva 5* poštnina din 2. Na zalog! so t KRALJ DEBELUH IN SINKO DEBELINKO PRIGODE POREDNEGA BO-BLJA SKOK — CMOK IN JOKICA JANKO IN STANKO PRIGODE GOSPODA KOZA-MLRMKA BRATEC BRANKO IN SESTRICA MICA POTOVANJE IN ČUDOVITE PRIGODE TOMIJA POPKIN-SA S AMBO IN JOKO OSEL GOSPODA KOZAMUR-NIKA ZGODB \ O VRTISMRČKU IN 6ILONOSKI •IELARJEVI ČUVARJI TARZAN H. del (po 12 din). V VSAKI KNJIGI SO ŠTEVILNE ZABAVNE RISBE, KI IZSILIJO PRISRČEN SMEE r NE MALIM OGL A Dtn l Kttzo ifl dajanj« objavo C E M _ atojbtno Ddn — rfntb. Najmanj ia Cenitve m zaračunajo p« Dta Z.— n aa vsak oglas tn enkratno pristojbino naštorov. NajmaojH Trt ostati oglasi ae zaračunajo p« Dta lv— i aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din naslovov. Najmanj« A la Din SOM V*-M iMeJs Dtn llv— Dopisi Din S.— davka fttfio ali dajanje Dta JO*—w Dtn S.— davka Šifro afl dajanje Dta 17<—s Ponudbam na iifre m prilagajte znamk! La, 4e zahtevat« od Oglasnega oddelka »Jutra« n:M odgovor, priložita LF"« >« T 2: lahtotitoa aa nato oglas« > plačati pri prodaj _jni fih > vpoalati v pismu obenem i naročilom aH p« po po&tni položnid na čekovnd račun, LJubljana itev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vpra&anja, tičoča se maflh oglasov, je naslavljati na t Oglasni oddelek „Jutraa, Ljubljana. RAZSTAVA KR. BANOVINSKE TKALNICE PREPROG SARAJEVO od 8. do vključno 18. decembra t. L pri „šestici" („6") Prodaja se tudi na dolgoročna odplačevanja. V nedeljo odprto. — Znižane cene. >2 Kam pa,kam? Danes vsi veselo zabavo ln na ples, domače krvavice, dolenjska vina, v gostilno Fabjan ali Dolenjskem Lojzetu na Gllnce a 9. 32151-18 Gostilna Martine Zgornja Šiška Dane« pitani purani, pe 6enl na poseben načini Izbrana vina. Koncert. N a SLlvestrovo žrebanje novoletne sreče. Srečke brezplačno. Krasni dobit kl. 3211718 Vsaka nova metla Bobre r-ometa. O tem se lahko prepričate v prenovljenih prostorih pri ■odčku na Zabjaku. 32115-18 Stoji, stoji Ljubljanca LJubljanca, dolga vas, Ob vhodu T to Ljub ljanco ena hlšca Je za nas. Ta Je gostilna Kra ir- v. Dolenjska cesta, kjer ae danes pleše. 32300-18 Gostilna Ražen na 2abjeku »poroča ntm cenjenim go-i:om, di toči prvovrstno novo dalmatinsko črno in belo vino po 10 din, čez ulico 1 din ceneje. — Do praznikov izjemoma dobro staro belo p o 8 din čez ulico. Priznano dobra kuhinja. 32332-18 Trgovskega slugo ■ primerno kavcijo takoj sprejmemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zadruga 89<. 32174-1 Manufakturista Ba Ljubljano, strokovno dobro Izobraženega, tudi zmožnega aranžlra-nja, sprejmem. Pismene ponudbe na Reklam Rozman, Ljubljana, Pra žakova 8-1. »2178-1 Trgovskega pomočnika Belecninarja sprejme tovarna za materialnega skladiščnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, z na ved. dosedanjih služb In zahtevkov pod »8kla. diščnlk« 32173-1 Mehanika B večletno prakso za bl-clkle ln šivalne stroje, iščem. Lojje Zajo, Dev. Marija v Polju. 32184-1 Samostojno kuharico Ba Split Iščem k sloven ■kl družini. Plača 350.— Pojasnila dobite pri Miri Kamblč, Cesta v Rožno dolino 32. 82180-1 Nakupovalci za nakup :abljenlh pred metov se sprejemajo za rejon Ljubljana. Dober zaslužek, potrebna Je mala gotovina Ponudbe na ogl odd. Jutra pod: »Talioj 27278«. 32186-1 Trgovskega pomočnika tn trpovsko pomočnico, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom Ponudbe na ogl oddel Jutra pod »Industrijski kraj«. 32143-i Perfektno šiviljo iščem za boljšo rodbino kl bi opravljala tudi delo sobarice. Ponudbe s sliko na Milko Krema. Bltoljska 20, Beograd. 32140-1 Dobra kuharica do 30 let, k: samostojno kuha ln opravlja vsa ostala hišna c'2la z dob rtmi sprlče.-li dobi me sto 1. Januarja pri dveh osebah v Sevnici Mesto staLiO in dobro. Ponudba z zahtevo plače na Ogl. od. Jutra pod šifro »Snažna« 32116 1 Hišnika(co) zakonski par brez otrok sprejmem za vilo. Bera nik, Kranjska gora. 32037-1 Kuharico boljšo, pošteno, kl Je samostojna v kuhanju ln opravlja vsa hišna dela sprejmem k 3 osebam » 1. januarjem. Plača 300 din. Naslov v vseh posl. Jutra. 32020-1 Inteligentna ženska z znanjem slovenskega, hrvatskega ln nemškega Jezika, kl ima vese lje za propagandno kuhanje po trgovinah, obisk zasebnikov, za po tovanje in Je dobra go vornlca se Išče. Prednost imajo trg. n&obr. ln tiste, kl so že oprav ljale sllčen posel. Last noročno pisane ponudbe v 3 Jezikih na ogl. odd. Jutra pod Degustaateuse. Namestitev stalna. 32021-1 Plačilno natakarico mlajšo sprejmem takoj. Zaželena osebna predstava ali ponudba s sli ko. Podergajs, gostilna, Laško. 32090-1 Kuhinjsko služkinjo zdravo, močno, kl zna tudi malo kuhati sprejmem 1. januarja kot pomoč gospodinji v stal no enoletno službo Ponudbe s sliko ln spričevali na restavracijo Mere, Sevnica. 52094-1 Samostojen gospod išče služkinjo z znanjem nemščine. Naslov v po slovalnlcah Jutra. 32046-1 Starejši oskrbnik tudi upokojenec po mož nostl oženjen vendar brez otrok dobi službo na srednje vel. posest v bližini Maribora. Zahte va se večkratno prakso v gospodarstvu zlasti v sadjarstvu. Ponudbe na primarija dr. Drnovška, Maribor, Aleksandrova cesta 40. 32135-1 Krojači ca * za belo perilo sprejmemo. Ponudbe Schmolka, oglasni zavod Novi Sad 32111-1 Trgovski pomočnik Izurjen v izdelovanju moškega perila dobi mesto takoj. Ponudbe na M. Kokl, Kranj. 32075-1 Samsotojno kuharico okretno prvovrstno moč sprejme A, Beranek, Kar lovac (Oficirski dom) 32114-1 Elektrovarilca prvovrstno moč z večlet no prakso, rabimo za takojšnji nastop službe. Jugoindus v St. Vidu. 32147-1 Prvovrstno servirko za restavracijo, z znanjem nemščine, pošteno lepe ln prikupne zuna n j osti, sprejmem. Staro 22 let. Ponudbe na ogl odd. Jutra na Jeseni cah pod »Dober zaslužek*. 32146-1 Kuharico sprejmem z novim letom za večje gospodinj stvo, staro ne pod 32 let, samostojno, resno osebo, kl Je bila že v sličnl službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska hiša«, z na vedbo dosedanjih služb. 32144-1 Krojaškega pomočnika za veliko delo sprejme Re-'etič, Masarykova c. 14-11. 32219-1 Hlapca vojaSčine prostega, kl Je vajen konj ln se razume na kmečko delo ta koj sprejme Lavrič, gostilna, Teharje pri Celju 32128-1 Mlado dekle kl Je vajeno prodaje v bifeju ali gostilni sprej mem. Ponudbe na Ivanka Lončar, Tržič. 32125-1 Natakarica simpatična, ki Je vajena nekoliko šivanja ln hišnih del dobi službo Lavrič, gostilna, Teharje pri Celju. 32127-1 BUFF KAKAO JE ZELO REDILEN EN ZATO ODLIČEN ZA ZAJTRK Ce pripravite kakao pravilno, kot je nazna-čeno v navodilu na vsakem zavojčku odličnega Ruff-ovega kakao-a boste Imeli od zajtrka popolen užitek. Odličen Ruff-ov £akao se dobiva v vseh boljših trgovinah. Trgovski pomočnik manufakturlst, samo prvovrstna moč, star do 25 let vojaščine prost dobi mesto takoj Po nudbe na M. Kokl, Kranj. 32075-1 Izložbeni aranžer z dal|5o prakso dobi mesto Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Dober risar 2789«. 32070-1 Šoferja mehanika zanesljivega in treznega ta kol sprejmem. Ivan Savnik Kranj. 52069-1 Briv. pomočnika dobrega in hitrega delavca sprejmem takoj ali po dogovoru. — Salon Breskvar Domžale. 92012-1 Šofer lahko začetnik, dobi stalno službo. Potrebna kavcija din 10.000. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra, 32001-1 Perfektna kuharica z dobrimi letnimi izpri čevali, katera Je že delj časa služIla v boljših hi šah, dobi mesto z januarjem ali februarjem pri dobri plači za boljše gospodinjstvo, brez otrok Predpogoj Je znanje slovenskega In nemškega Jezika. Samo pismene ponudbe na ogl odd Jutra pod »Perfektna kuharica 1939». 28487-1 Kuharico vajeno tudi drugih hišnih del, ki ima veseli* do vr ta, sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za nesljiva in dobra kuharica.« 32072-1 Pomočnika-co manufakturne in galanten) ske stroke z znanjem nem ščine sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmož na v tej stroki.« 32071-1 Mlajša frizerka dobra delavka dobi a tal no službo. Nastop takoj Zi&loška cesta 27 32263-1 Korespondentka slov. nemška, z dolgoletno prakso želi spreme niti službo. Dopise na podr. Jutra v Mariboru pod »Zmožna« 32055-1 Stenotipistko a perfektnim znanjem nemščine, hrvaščine išče lndustr. podjetje za takojšen nastop Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemška stenografija. 32104- Začetnika-co z znanjem nemščine in ln hrvaščine iščemo. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sposobna« 32105-1 Mlajša trgovska moč moške ali ženske manufakturne ali galanterij ske stroke dobi mesto Potrebno 20.000 din, denar popolnoma zavaro van. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »20 000«. 32301-1 Zastopnike za Ljubljano išče prvorazredna zavarovalnica. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »St. 6666«. 404 1 Gospodinja zanesljiva, dobi takoi stalno službo pri trgovcu na deželi. Mesečna plača 150 din. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Samo ena oseba«. 32321-1 Krojaču z din 2.000 se nudi prilika za osamosvojitev. Obrtni list ni potreben Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Mesto«. 32319-1 Hlapca poltenega, do 30 let starega vojaščine prostega, sprejme takoj Kari. Goldschnigg, — Fram pri Mariboru. Plača po dogovoru. Osebna predstavitev zaželjena. 32315-1 Samostojna moč za vodstvo bifeja s koncesijo se išče. Pismene ponudbe z navedbo plače. starosti ln prejšnjih služb na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«. 32262-1 Plačilno natakarico išče boljša gostilna v Ljubljani. Reflektantka lahko iz-učena, s parletno prakso, čedne zunanjosti, lepega obnašanja in kavcije zmožna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32331-1 Krojaškega pomočnika za fino veliko delo takoj sprejmem. Jelovšek v Gledališki 14. 32244-1 Pisarniško praktikantko z znanjem strojepisja, sprejmemo Prednost z znanjem nemščine. Pismene ponudbe na Ele ktroton. Frančiškanska 10, dvorišče. 32266-1 Frizerka ali frizer ln brivski pomočnik, dobe službo Oddam tudi damskl salon popolnoma opremljen. Ivan Prešern Radovljica. 32295-1 Poslovodjo ali poslovodkinjo, kl raz polaga z kavcijo najma nje 25.000 din Išče izvrstna trgovina s kolesi Event. lahko pristopi kot kompanjon Ponu dbe na ogl. odd. Ju tra pod »Import«. 32255-1 Šiviljo dobro ln lzvežbano ta koj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32289-1 Natakarica kl fe zmožna samo»toino voditi gostilno dor tzkoi me sto. Potrebna kavcija Naslov v vseh poslovalnicah Futra. 52312-1 Učenke ki Imajo voljo za potujočo kapelo, iščem. Plačam 200 din mesečno in vso oskrbo Ponudbe s fotografijo ka oelnik Dimič. Kafana Be-Sovič, SI. Brod. 32306-1 Krojaški pomočnik postaven, zmožen zastopati mojstra, sposoben za vsa v to stroko spadajoča dela, — dobi takoj stalno službo. — Iščem tudi vajenca Anton Golja, Hrušica pri Jesenicah. 32333-1 Pridno dekle za pomoč pri gospodinj stvu, kl zna kuhati, dobi takoj službo. Vprašati: Elektroton, Frančiškanska 10, dvorišče. 32265-1 Službe išče Bivši orožnik v najboljši moški dobi, popolnoma zdrav, trezen zanesljiv in simpatične ga značaja, zmožen tudi popolnoma nemškega jezika, bi prevzel tudi še tako odgovorno mesto ali vodstvo kakšne zavarovalne podmž niče, inkasanta, nadzorstvo pri kakršnemkoli podjetju ali kaj sllčne ga. Na željo se lahko vsak čas osebno pred stavim. Cenjene ponudbe na L. Piser, Vinarska ulica 3, Maribor, 32008-2 Vajenci (ke) jlUJililUk.'.'.lUUUUiUHUldi .n.i.MitU" UtiMkUk Trg. vajenca s primerno šolsko izobrazbo ln poštenih staršev takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec« 32189-44 Ključavničarski vajenec z 8 razredi osnovne šole, prav dober učenec, star 15 let, želi u.i. mesto z vso oskrbo kjei koli. Filip Korent, Trbovlje L Loke 187. 32138-44 Vajenca brivskega, iščem. Hrana in stanovanje v hiši Mihael Koma, Dravograd. 322)1-44 Brivsko-frizerska vajenka pridna ln poštena bi se rada Izučila. Ponudbe s pogoji na Viktor Zltko Cerklje pri Kranju. 32093-44 Učenko z 1 do 2 letno učno do bo sprejme trgovina z meš. blagom, sprejme v uk tudi vajenca. Ponud be na ogl odd. Jutra pod »Vse panoge«. 28664-44 Vajenca pripravnega za trgovino z meš. blagom takoj sprejmem Ponudbe s sliko na Verdnlk Mojstrana.. 32028-44 Absolventka meščanske šoje z malo maturo išče primerne službe. Naslov v vseh posl. Jutra. 32130-2 Boljše simpatično dekl išče mesta kot natakarica pri boljših ljudeh /.možna tudi kuhanja Naslov v vseh posl. Jutra. 321322 Natakarica mlada, poštena, z dolgoletnimi spričevali žel) iu5- e. e*Dii'. mali oglasnik Vajenko zmožno slovenščine ln nemščine sprejmem takoj Damskl modni ate lje P. Rasch. Celje. Go sposka 19-L 27206-44 Učenca za avtomehaniko sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sin železničarja«. 32299-44 Vajenca takoj sprejme manufak-turna trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manufaktura«. 32285-44 Zaslužek1 2i00 din potrebujete, da zasluži te 1000 din mesečno Pl M te ANOS, Maribor -Orožnova uL 296-3 WEBS3m Inštruktor za vse predmete sred njih šol sprejme še nekaj dijakov Cas ln kraj po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Gotov uspeh 344«. 32164-4 Nemško konverzacijo in pouk nudi lzobraže ia ?ospa. Kougre-ni cr 13 II 28503-4 Potniki Krajevna zastopstva za Celje, Ptuj, Maribor. Si. Gradec, za prodajo vsakomur potrebnega predmeta, oddamo agilnim osebam. — Naslov v vseh poslov. Ju tra. 32220-5 Kot sopotnik se želim pridružiti za stopniku špeceristu s svojim avtom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod: Siguren plačnik«. 32304-5 Opozarjam ccaj. občinstvo, da se dobe tovarn Jko nov« Hoh-n«r harmonik« edino 1« pri WARBINBK as Miklošičevi cesti 4. Hohner harmonike kupljene drugod so rabljen«. Matth. Hohner, tovarna harmonik, Trossin-gen. 32208-26 Klavirsko harmoniko s kovčkom, ▼ odlična stanju prodam po zelo ugodni ceni. Ogled v Dalmatinovi ulici 10-1., levo. 52254-26 Planine in kratke klavirje najnoveiših modelov po brezkonkurenčnih cenah — nudi F Bodner, Maribor. Gosposka 40. — Tudi na obroke. 28720-26 Darila za malt m velike gitare, harmonike violine L dr. najceneile pri M. MODIC Ljubljana, Cojzova c 9. 399-2e Klavirsko harmoniko 80 basov, prodam. Bohoričeva 20, Ljubljana. 32277-26 Koncertne citre dobro ohranjene prodam Gregorčičeva 5-1. vrata 41. 32291-26 Nove planine uoderno izdelane do-oavlja najceneje tvor nlca Ivan Kacin Domža le. Večletna garancija Zahtevajte ceniki Spre lemajo se popravila 1l uglašenje Razstavljene izdelke si lahko ogledate v Komenskeg« ul 26-EL 32287 26 Planino znamenite tovarne Lauber ger & Gloss, črn, koncertni model, skoraj nov, prodam Liubljana, Kocenova 6, I. 32330-26 ^urtrM Najmodernejši radio Seibt — Super 1938/1939 NOVOt NOVO Dospela J« večja pošiljka ter so Isti na razpolago zaradi upeljave po zelo nizki ceni pri glavnem zastopniku Ludviku Ileršiču, LJubljana, Rim Bka cesta 13. 32199 9 Pozor! Pozor! Radio aparati, kl ne sprejema Jo motenj? Ne! To Je danes še nekaj nemogočega! Toda ali že veste katere so glavne odlike aparatov Unic Fornett"? Elegantna zunanjost, precizna ln solidna Izdelava, odlična selektlv nost, očarujoče prijeten, in čist zvok, kakor tudi brezšumnl sprejem. — ti*U šibkih postaj v novozgrajenih stavbah brez antene, ter izredno nizke konkurenčne cene RADIoTEHNIK § e t i n a Franc LJubljana, Povšetova 46 32250 9 Potnika tudi kot družabnika z nekaj kapitala sprejme agentura ln komisijska trgovina. Združitev s sličnim podjetjem nemogoča. Ponudbe pod »Dobra zastopstva na ogl odd. Jutra. 32274-5 m trnu Vsakovrstno zlato nupuje po naJvlSJlti cenah CERNE — juveHr lubnana Woltova u. PTHlTfn 6 tamburaških instrumentov v dobrem stanju po ze lo nizki ceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. Vinko ErčulJ Podgora 8, p. Vldem-Do-brepolje. 32170-26 Kratek klavir prvovrsten novejši, ku plm. Tomažič, Kersnikova 8TL 32183-26 Kratek klavir z angleško mehaniko, priložnosti nakup, poceni na prodaj. Naslov v vseh posloval Jutra 32209 26 Klavirsko harmoniko prodam za polovično ceno. Stavec Ferdo, Trbo lje I, Dobrna 38. 32139 26 Oblama Razprodaja finih moških oblek za vaško ceno zaradi opu stitve. Konfekcija Kune Ljubljana, Gosposka ull ca. 32109-13 Dres (hlač«, poierver) miA ia drsalke za 6—8 letno deklico, prodam. Atrabčeva 17. 32328-13 Jabolka vsake vrste in količine kupujem Ponudbe poslati na Konrad Bezjak Zagreb, Tkalčlčeva 20. 32066 34 Štajerska jabolka vedno na zalogi po nizki ceni pn Gospodarski rvezi, Ljubljana, Tjrrfeva cesta. 28692-34 Pridelki Hojev med več sto kg proda čebelarstvo, Cesta v MeBtnl log 53, Ljubljana. 32149 33 Prvorazredno maslo po 6 din Traplst z velikimi luknjami 14 din &g nudi čuček Kendje-.ovac, Cirkvenlca pri Bje lovaru. 32305-33 Medarna Ljubljana, židovska m. 3 nudi sortirani prvovrstni cvetlični med pt> najnižji ceni. 377 33 rU' Drsalke dlsblume £s, dobro o-aranjene, ugodno pro-Jam. Slomškova 5, des no. 32190 o Pathe original kino snemalni ln projekcijski d parat z vso opremo v aaj boljšem stanju pro dam. Ciril Robežnik. -r"ugnerjeva 12-1. 32179-t Nakit in stojalo za božično drevo, Kari May: Satan in Iškarjot, kaktejlce b polico, pro dam. A. Holzapflova 7. priti. Od 11. do 15. ure. 32165-6 Akvarij montiran na cvetlično mizico, neodvisen od vo dovoda, vsebujoč 100 11 trov vode, z vodometom ln prezračevalnikom na elektromotorskl pogon in na stisnjen zrak, krasen ln nasajen z zelenjem, prodam.Primeren za božično ali novoletno darilo. Vsak dan na ogled od 14. do 16. popoldne. Gledališka ulica 13-L nadstr, levo. 32033-6 Peči, Toplodare mizne štedilnike, dimne cevi itd. priporoča poceni »2eieznina Koutny«, Medvedova 28. 52245-b Kolače medene, izdelke voščene drevesca b "ična, obeske domače in med na debelo v Ljubljani ima — »SVEČA«, v Stritarja ulici 6. 13206 Priložnostni nakup novi prima perzijanski dam-ski plašč in 1 Karlsbader ledilni pribor za 12 oseb z 18 karatnim zlatim obodom zelo poceni na predaj Kneza Koclia ul. 3-1. levo. Tramvaj Stara šola v šiški. 32215-6 Vinskih sodov transportnih zdravih od 8 do 700 1 ln prlma sod od 4000 1. Jurij Gosar, gostilničar Stara Loka 17. 32118-6 11 Otroške smučke ojzarice št 37-38, igrače: "arkiin in kamenčke (Bau-kasten) poceni prodam. — Pred škofijo 21.. III. levo. 32233-6 Jedilni servis za 12 oseb znamke Ro-senthal, Japonski kavni servis ln drugo radi preselitve prodam. Naslov v vseh posl Ju tra. 32013-6 Pekarna naprodaj v Zagrebu radi bolezni. Dnevno pro da 400 kg kruha ln 700 počiva. Dve zemljene peči. Vprašati dnevno dopoldne. Zagreb, v veliki tržnici, boka 34a, Jančlev. 28370-6 Fino čajno maslo nudi mlekarna Šiško Franc, Vučjavaa pri Ljutomeru, pošta Križe vel. Iščemo stalne od jemalce. 28254-6 Železno blagajno (Wprthelmer) ln trler z- čenje žita ugodno .n. Lipuš Jože, go ., Oplotnlca 32031-6 Lepa zbirka starih znamk po zelo ugodni ceni na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. — Istotam naprodaj dobro •hranjen klavir 28710-6 inventar špecerij. trgovine aa prodaj, skupaj ali posamezno Ponudbe na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana. 32259-6 Dobro ohranjene otroške igrači m nemškr mladinske knjige poceni prodam Naslov in čas ogleda v vseh posloval ucab jutra. 52049 f Razne rabljene tra^smisije Konzolc, jermen lce. leža je, osovlne, dobite ugod no na Rudniku 24. 23196-6 Smuči in sanke najboljše dobite pri izdelovalcu Fajfarju, Ljubljana, Trnovska 25, tel. 34-10. 32126-6 Orehova jedrca in fižol nudi SEVER & Co.. Ljub liana. Gosposvetska 5. 32100-6 Hladilno napravo rabljeno na električni pogon ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hladilna na prava« 32029-6 Kavarniški gramofon velik električni za raz lične Jakostl struje urejen kot avtomat proda Amon, Maribor, Marijina ul. 10-1. 32062 6 Kompletna jedilnica salonska garnitura, črn hrast, v najboljšem .tanju, namizno pregrinjalo, lepe zavese, preproge, lestenci, kovčegasti gramofon in drugo naprodai. Kocenova 6, I. nadstropje. 52329-6 ČAJ Apoteka Mr. BAHOVEC,Ljubljana &. M. 2007-32 Ugodno naprodaj nov voz Opel Supei tipe 38 in malo rabljen DKW motor, Cetinski, Celovška 58. 32326-6 Mlinski valjar znamke »Prokopp« 60 cm. dobro ohranjen na prodaj Naslov v vseh pošlo iral Jutra »2283-6 Bosendorfer klavir črni Bullsalon s plišgarni-turo, slike, velik tepih, Ro-senthal ledilni servis etc. uporabljeno, poceni naprodaj. »Adrija«, Maribor, — Aleksandrova 35-11. 32311-6 Lepa stara ura na stebričkih, naprodai ter ter črna zimska suknja. — Florjanska 10., L 32336-6 Ugodna prilika! nakupa finega porcelana, novega gramofona. Kune, Salendrova 4-1 32110 6 Linolej rabljjsn, še v dobrem stanju, kupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Llnoleum.« 32162-7 Mikroskop kupim. Ponudbe pod: »Dober« na ogl. oddel. Jutra. 32207-7 Dva železna soda rabljena, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železen sod«. 322377 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo, itd. kupujem Flšite na Alojzijo Drame, LJubljana, GaJusovo nabr. 29. 32241-7 Rabljene mize stelažo in pult, kupim. — Jalovec Anica, mlekarna, — Tržaška c. 6. 52228-7 Mizni štedilnik dobro ohranjen kupim Gostilna čarman v Zg Šiški. 32249-7 Sapirograf rabljen kupim. Ponudbe na ogl. od.. Jutra pod »999« S2043-7 Hmeljevke več vagonov, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Hmeljevke«. 32322-7 Umetniško sliko starejše delo Jakuplča aLi Veeela kupim Ponudbe na Božli. Ljubljana, poste restante 8 opisom slike ln ceno. 32096-7 Poljske tračnice rabljene 50 m in ragonček, takoj kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Drugi teden«. 52236-7 Kupimo cca 50 m dobro ohrimenih transmisij premera 45 mm. Ponudbe na Tekstilna Ko-šaki, Maribor. 32077-7 Avto,moio Mali avto BMW 2 dO 4 sedežni v dobrem stanju kupi Joško Za-dravec, Lipa, Eeltmoa 32033-10 Tovorni avto 4 do 5 tonski kupim. Pon. pod Tovorni na ogl odd. Jutra. 32284 10 Avtomobilisti Avto hladilnik« popravlja specialno, strokov-njaško, hitro ln « ga rancijo Gustav Puc — Tržaška c. 9, tel. 26-97 ♦06-10 Avto Ford 4 sedežni 4 cUlnderskl teža 800 kg proda Novak, Gosposka 37, Maribor 32136-10 Fiat avto 6 sedežni v najboljšem 6tanju prodam Ini. Keršlč, Fiat zastopstvo, Maribor. 32134-10 Motor 200 do 350 ccm dobro shranjen kupim. Naslov v vseh posl. Jutra 32121-10 Motor samo novejše tipe do 350 ccm DKTW prednost kupim. Perdlh Karel, Prlmskovo 184, Kre-nJ. 32120-10 Tovorni avto Ford 3tonskl v dobrem stanju prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dober Ford« 32030-10 Avtomobile tovorne, osebne ln avtobus« dobro ohranjen* vseh Jakostl kupite najceneje pri O. 2užek, zastopstvo Krupp, LJublJa na, Tavčarjeva 11. 32253-10 Plemeniti zvok stare viioline daje koncertu posebno noto: taka violina Ima svojo dušo. Stradivari med radijskimi aparati je Din 5.400.— za gotovino IfBitBBil Din 6.000.— na iz mesecev RADI0NE tipa $39A Glas tega Sestelektronskega aparata Je čudovit. Mehak je In zvonk, nežen In silen, jasen in teman, vriska in poje. Tudi ta aparat ima svojo dušo. Za Vas, ki Imate čut za glasbene flnese, pride v poštev le aparat RADIONE 539A. Zahtevajte takoj poseben prospekt. Poslušajte ta aparat pri nas ter pri naših zastopnikih. »RADI O" DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 NB: Naša trgovina je v nedeljo 18. t. m. cel dan odprta. ArU eabriolot kupim t*Um »Koto nov. malo ro&en, itlrlsedežen mode;: Tulil ua Budau, Jesenic« Fužin« »131-10 113321131 Kolesarji Ba mjU denar vam pr+-41«ti ln shrani vaša to le®a preko elma Pero Zatler, trgovina kole« na Jailcl. 52192-11 Kolesa muncm biezpiačno * »hrum bo Rezenrinite prostor No Ta trgovin«, Ljubliani. — TrrJm cest» 56 Pfaff in Gritzner livalni »troj radi opustitve delavnice, prodam. Ponudbe pod »Dobr znamki« aa ogl. odd. Jutn. >2246-29 Ve« Šivalnih strojev pnrcrrrttnih znamk, malo rabljenih in popolnoma novih. i 20letnc garancijo. — priT poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti kri-iiLcjke cerlcv«). 12247-29 Šivalne stroje prrovratnih anami najc»-ti;ie tudi le od 500 din tnpre), rabljene. Prodaja: Triglav, Resljeva c. 16. 32221-29 Ročno stiskalnico (ipindri preio) kupim. Iv. Škubic, Ljubljana, Velrki Itv.don 9. »2222-29 Šivalne stroje Mi ngodne obroke Stare Stioje vzamem » račua. Na taiogi vedno tudi rabljem •troji Nova trgovina Ljub ijana. Tyršev« c. 56 285J9-29 Adler stroja m krpanje in šivanje *reč, v brezhibnem stanju, takoj prodam. Naslov v vseh po-»Jovalnicah Jutri. >2099-29 Pohištvo Spalnica la trdega iesi» tnalo rab ljena poceni naprodaj Naslov v vseh posl Jutra. 32066-12 Pohi.tvo novo ln rabljeno, ld ga Celite prodati ali M mo dati v (hrambo, a prejmemo v poeebnl o2078 29 Pozor dame Poleg brivsko moške- pa salona sem otvorll na novo damsko frizerski salon e jamstvom v najmodernejših frizurah v vodni, železni ln trajni ondulacljl Postrežba Je točna Cene solidne. 50 din trajna ondult^lja. Se najtopleje priporoča frizerski salon za dame ln gospode Ivan KO RUN Sv. Petra c. 19. 32203-30 Pohištvo sa stanovanja, hotale. trgovske opreme tn pen-zione dobite najhitreje v največji zalogi pohi štva: »SAVA« Spalnic« f* od 1MK Omare 400 Postelj« 160 Kuhlnlsk« oprav« 750 Kuh kredenoe 450 Otomane 500 Madracl 190 Mreže 85 Sprejemamo naročila po predloženih načrtih Ro žna dolina. Predjamska 32 in 35 TRGOVINA Gajeva Nebotičnik 3229e-12 Biedermeier pohištvo originalno slike Itd. poceni proda Trlbuč, Tržaška cesta 42, tel 2605 32273-12 Posojila Din 600.000 lAča industrijsko podjet Je.Vknjižba na prvem mestu, vrednost trikrat na. Odplačilo in obresti po dogovoru. Ponud na ogl. oda. Jutra pod: »Sigurnost 600.000«. 32202-16 tiranilnt knjižice jiiitenJi zarodov, »red • stnt papne Jelnicr pone donroptie 3°U obveznice pi oii»il|il> cenah Različna posojilo Jblaat* dovoli oisami Rudoll Zore ljubljana jieaal ul 12 !>' »8-1" 32245-16 Posojilo na vknjižbo, poroke, me nlce. dolgoročna, hlpo tekarna. po 6 odst obresti ter kmetom za gospodarske potrebe po 6 odst. obresti nabavljamo Pojasnila s prednaka-zllom 3 din v znamkah daje Central, Zagreb, — Bregovlta 7. 32181-16 Slovenec trgovsko izobražen, to-kušen, z nekaj gotovi ne, išče kcmpanicna tudi b manjšim kapitalom za otvoritev specialnega podjetja (špece-rija, dellkatese, trgovina jajc.) odjemalci zasigu-ranl, v večjem promet nem mestu blizu Zagreba Trgovsko znanje nI pogoj. Bodočnost abso lutno zasigurana. Resne ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Rlzlko izključen«. 28728-16 „M orana" daje večno mladost in lepoto Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost in mladost, sa žene od 30- 40 let hormon mišje žleze, din 50. —, za žene od 18 30 let vitamin krem visoke gorja din 40.—, lesni normon krem za nagubano ln suho Kožo din 50.— Vitamin krem za suho ln občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Llšaj trem odstranjuje vsakovrstne lišaje. din 50.—. Specljalni krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče tn modre madeže din 50—. Krem proti soncu odstranjuje vsa Kovrstne pege ln madeže din 50 - Rdečilo v vseh nijansah za ustna ir ilca din 20.—. Puder v vseh nijansah, Škatlica din 25.—. Pošiljamo po povzetju. »MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno Bančno kom. sarod MARIBOB Aleksandrova oasta 40 d.upi takoj ln plača naj bolje: hranilna knjiži o« tatnk ln hranilnic vrednostne papirje: 3 odat obveznice, bone srečke, delnice Itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 28039-16 Posojila drlavnim ln samoupravnim nameščencem ter upokojen-cem oženjenim brez porokov. Brezplačne informacije daje P. L. Klemen, Ljubljani, Gosposvetska 10. Znamke za odgovor. >2216-16 Kateri starejši gospod dobrosrčen, inteligenten bi pomagal mladi dami lz trenutne denarne za drege. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca 777« 32083-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrovi cesta 40 kupi takoi ta pliči ni| t>olje iranilne tnjiiicc T«nk io hranilnic rerlnostne papiri«^ 5% obveznice bon«, »reč kr, de!mce itd. ••aljte vseh držav, "rodan srečk država« ras redne loteriie 25859-16 Ureditev dolga potom sodnih ln izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije. Sestava ln aprobacija bilanc Preskrbe kreditov Nasveti glede hranilnih vlog ln olasiranje istih Vsi posli kmečke zaščit« Edina koncesionlrana komercialna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana. Gledališka 7 TELEFON 58-18. 230-16 Hranilne knjižice zaščitenih uvodov vrednostne papirje 3®/« obveznice vnovčuiem stalno do najviši "eni in proti takojšnjemu zplačilu v gotovini Alojzij PUninšek liubliana Beethovnov« 14. telefon 55-10 >10-16 Knjižico Kmetske Ljubljanske za din 40 000 vložim v podjetje za službo na si gurno mesto aH prodam najboljšemu ponudniku Ponudbe na ogl. oddel. Jutra, pod »Zanesljiv 30«. 32254-16 Vpeljana trgovina e lesom ln kurivom na drobno ln debelo spretne družabnika aH dru žabnico. Ponudbe pod »Ljubljana« na ogl. od Jutra. 32275-16 Vsled selitve prodam posteljo, nočno omarloo, smoking za šib ko postavo, bel kožušček otročji ln rjav .otroški čeveljčki št. 30. Naslov vseh posloval. Jutra 32272 16 Družabnika z nekaj kapitala, iščem za štiri patente že patentirane, tudi prodam ali dam dovoljenje za izdelavo in prodajo po dogovoru. Imam še več novih izumov Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Družabnik« 32327-16 V Mokronogu oddam ram oo.e—i »eii ko mizarsko delavnico z vsem orodjem ln stroji v najem Vprašajte pri Kuharju, starejšem. 27320-17 Bufet r centru Ljubljane po-točl letno 300 hI pijače, oddam v najem resnemu in solidnemu reflek-tantu proti odkupu inventarja ln zaloge. Ponudbe na ogl odd Ju tra pod »Gotovine 80 000. 32198 17 Bufet z vinotočem prevzamem za stalno na račun, ali trafiko s 1. aH 15. januarjem 1939 Ponudbe na ogl. oddel. Jutra v šiški pod šifro »Stalno« 32210-17 Ribarski revir samosvoj na Savi pri Krškem od tako zvane-ga »Jungferprunga« do »Turškega broda« od levem ln desnem bregu ter po sredi Save za dobo enega leta oddam aa znesek 3000 din. Po. Jasnlla daje in sklepa pogodbo lastnik Josip Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika. 32142-17 Kočo na Pokljuki nad Bledom dam v na Jem ea celo zimsko sezono. Ponudbe na osi odd. Jutra pod »Zima«. 32145-17 Dalmatinec a večletno prakso vzame gostilno v najem kjerkoli. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Novo leto« 32003-17 Trgovino špecerijsko ter z deiikatesa-mi na drobno dobr vpeljano radi prezaposlenosti, oddam v naiem v industrij skem mestu na Gorenjskem 1 januarj' 1939 Reflekti ram samo ta mlade agilne in podjetne trgovske pomočnike Ponu Ibe na ogl. odd. Jutra pod Jifro »Ren-tabel 1938«. 26789-17 Dčem pekarne t oljem. Našlo* v rseh poslovalnicah Jutri. >2>1>-17 Gostilno oddam v najem Naslov v vseh posl Jutra. 3200X17 Garažo oddaljeno 5 min. od gl-pošte, oddam ■ januarjem. Dr. Jemec, Tobačna 6. 32206-17 m Delavnico suhe ln svetle na ras polago. Telefon ln Izložbeno okno. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32200-19 Gostilno ln buffet v Ljubljani, z vsem Inventarjem takoj prodam. Pismen« po nudbe na ogl. odd. Ju. tra pod »Takoj prodam« 32194-19 Brivsko-frizerski salon na prometni točki Ljub .Jane poceni na prodaj. Ponudb« na ogl. odd Jutra pod »Izredna pri Uba«. 32185-19 Trgovino « ipecerljo ln dellkata-saml na drobno dobro vpeljano oddam « januarjem 1939 v najem Ignac Andrašlč, Kranj. 32214-19 Trgovine, trafike, industrije, hotele, bufete, restavracije, go stilne, kavarne, krčme, mlekarne, parlumerije. drogerije. vile, posestva, prodajamo tn posreduje mo nakup uspešno ln hitro: Poslovnlca Pav-lekovlč. Zagreb, Ilica 144 32153-19 Trgovino z meš. blagom lesom ln senom v ma lem mestu bivše StaJer ske prodam aH oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober promet 2517. 32158-19 Gostilno z vsem Inventarjem, v Zagrebu, v bližini kolo dvora, oddam v najem Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Gostilna v Zagrebu«. 32159-19 Delavnico zi ivtomehanično obrt, s prostorom za shrambo enega ali dveh avtomobilov v Ljubljani, išče za 1. januar 1939 Realitetna pisarna — Adamič, Gosposvetska 7. 32229-19 Trgovino z meš. b.agom obstoječo 10 let oddam s 1 januarjem v najem ra dl bolezni. Mesečni pro met od 30 do 35 tisoč din. Potreben kapital 20 tisoč din. Mesečna najemnina malenkostna Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Vpelja na trgovina« 32133 19 Tridelni lokal a. posamezne dele. oddam za 1 mai 1939 Mestni trji štev 17. 26659 19 Lokal s 3 pritiklinami, primeren tudi za delavnico v bližini drame ugodno ortdam. Poizvedbe: Rimska cesta 21 a priti 32042-19 Oddam skladišče zaprto, ouho 160 m po vršlne, nad 5 m višine Ljubljana, pri gl. kolodvoru Naslov v vseh poslov. Jutra. 32102-19 Prodaja Kuriva pokladanje parketov — Franc Vrta^clk, Llublje na, Masarykova 23. 32102 is Gostilna v prometnem letovišču ob glavni progi, se takoi odda v najem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Ugodna prilika«. 32320-1; Trgovino z mešanim blagom, dobro dočo. na prometnem indu sttijskem kraju, oddam 1. ianuarja 1939 v najem. Naslov: Lebič Josip, Ceije, Sp i-ludinja. 32318-1S Frizerji pozor! Prodam salon za dame in gospode zaradi od-potovanja Ivan Wolf, Tyrševa 31 Ljubljana 32270-19 Lokal primeren za obrt pisarno ln drugo, se poceni odda Naslov v vseh posloval. Jutra. 32261 19 Mesnico dobro vpeljano, z vso opremo, kavcijo zmožne mu takoj oddam. Vpra šajte: LJubljana, Slomškova 13. 32269-19 Lokal za mlekarno na prometnem kraju v Ljubljani Iščem. Ponudbe na Vesel, Pleteršni-kova 1. 32288-19 Lokal iščem v strogem centru LJubljane, event. s kuhinjo Naslov v vseh posloval. Jutra. 32800-19 Marenberg Prodani posestvo v Izmeri 86 oralov zemije. od tega 12 oralov njiv in travnikov. 64 oralo\ gozda (600 m3 lesa od 20 cm naprej). Sadov njak da v dobrih letih do 12 polovnJakov sad ja Poizvedbe Marenberg št. 80, 32113-20 Večje Iterllo parcel tomplefcaov, poa«st«v, gozdov, trgovskih ln pa stanovanjskih hiš tei vU ima naprodaj grad beno strokovno lzobra žen posredovalec Kunaver Ludvi* Cest« 29. oktoora 6. Ie lefon 37-33. Pooblaščen graditelj ln sodni ceni-telj za nasvete brezplac no na razpolago. 25-30 Hišo ali vilo 3 do 5 Ktanuvanjeko mo derno, novo zidano 250 do 300 tisoč din kupim. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Dobro obre-stovanje« 32124-20 Dve skupaj stoječi hiši ▼ Ljubljani • pekarno, trgovino, 16 stanovanji proti prevzemu hipoteke prod&m ali zamenjam za hišo v Mariboru ali v Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodna prilika« 32091-20 Lepo posestvo z dobro ldočo gostilno ob glavni cesti, sredi va si proda Strašek Konrad, pošta Pristava. 23723-20 Za denarne knjižice dobit« hlSo sredi mesta z lokalom ln dvoje sta novanj. Naslov v vseh posl. Jutra. 28726-20 Enonadstropno hišo a gostilno, trgovino gospodarskim poslopjem ln zemljiščem v bližini Podčetrtka prodani. Informacije daje občina Podčetrtek. 28729-20 Leseno hišo novo, dobro izdelano za letovlščarje ln 1000 m2 zemlje prodam oddaljeno 45 min od Medvod šlnk Ivan, Studenčice 32036-20 Nora vila enonadstropna. dvorano vanj ska ■ vsemi pri tlkllnaml, lepim vrtom ln sadovnjakom, v Celju 10 minut lz mesta, ugodno na prodaj. Cen je ne ponudbe na ogl. od Jutra pod »Lepa prilika. 32141-20 Malo hišico v bližini postaje ali me sta škofje Loke kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mala hišica« 32073-20 Najboljša prilika Dve novi hlSl naprodaj Gostilna z mesnico dober promet, cena 250.000 din; 100.000 hipoteke se iahko prevzame. Druga, pripravna za vsako obrt ali za zobozdravnika je prometna točka v bližini tovarne. Cena 90.000 din Naslov v vseh posl. Jutra. 28497-21 V Podgorju pri Kamniku je na prodaj hiša z go spodarskim poslopjem, njivo ln gozdom Posestvo Je cenjeno na din 55.581. Vzkllcna cena Je 37.054 din Sodna dražba bo 31. januarja 1929. Pojasnila daje odvetnik dr. Zvokelj, Kamnik, 32205-20 Prodam enonadstropno hišo novo, s 5 sobami ln pri tlkllnaml, vrtom, sončna lega Mlekarna, Ce-.ovška cesta 135. 32211 20 Prodam parcele v LJubljani od 8—9.000 kvdr m. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32212-2C Prodam palačo . epie^entan^no vogalno novozgrajeno, štiri nadstropno vlsokorenta bilno. najrazkošnejšl sodobni komfort v centru Ljubljane. Istotam pro dam stavbno parcelo v bližini Tivolija po din 65 kv m Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Visokorentabi'no.. 32227 20 Vinogradno posestvo kupim. Ponudbe z opisom posestva, poslopij ter cene na ogl oddel Jutra pod »Vinograd«. 32239-20 Pension Dubrovnik - Srebreno na morski plaži v bližini Kupari obstoječe lz glavne zgradbe ln de pendance z 20 sobami tn potrebnimi prltikllna ml ter lastnim velikim parkom ln gospodarskim zemljiščem oddam v np'eTi Za informacije in ponudbe obrniti se na advokata dr Bald3 Pokovlč. Dubrovnik. 27248-20 Posestvo obsegajoče 18 oralov zemlje, po nizki ceni naprodaj. Poizve se pri Zdovc Frančiška, Tremerje 4, p. Celje. 32324-20 Hiša v Mariboru vogalna, 6-stanovaniska, i lepim vrtom, za 285 tisoč dinarjev naprodaj. Informacije: Graber, Magdalenska ulica 21. >2323-20 Visokopritlična vila v Petrovčah It. 30 pri Celju ugodno naprodaj. >2517-20 Rentabilno hišo v LJubljani z 55.000 din čistega donoea ugodno prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »900.000 din« 32272-20 Vodno moč z Industrijskim poslopjem zelo ugodno prodam Ponudbe na ogl. oddel Jutia pod »Prilika«. 32273 :' • Dve hiši naprodaj v centru Ljubljane, ena z gostilno eni t i-eliko delavnico in skladiščem za vsako obrt po solidni ceni. Ponudb« n ogl. odd. Jutri pod »Resen kupec«. _. »2309-20 Trgovsko-gostilni- ško enonadstropnico novo Egrajeno, na naj-prometne) Jem delu zagrebške periferije, naj-soltdnelše ln močno gra jeno, vse nastanjeno, letni dono« b najemni nam' 27.000 din, prodamo saradl smrtnega slučaja za 185.000 din. Krasna prilika za agllnega trgovca ali goetllnlcar-1 v. Poslovalnica Pavle-kovlč, Zagreb, Illca 144. 32154-20 Paromlin in parno barvarno idr« donosne ln lukra-tlvn« industrij«) v najbogatejšem kraju Savske banovine. Izvrstno ldočo, prodamo z vsemi tvomlčnlml zgradbami ln vsemi stroji vse v najboljšem stanju, zaradi smrtnega slučaja za 525.000 din. Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb, niča 144. 12193-30 Gostilniško hišo vlsokoprltllčno, enonadstropno, z velikim, lepim gostilniškim vrtom na najprometnejšl ulici mesrta Maribora, blizu glavnega kolodvora. Gostilna je dobro meščansko vpeljana ln v naj boljšem stanu — prodam. Cena z vsem gostilniškem lnventarlem 410.000 din. Hipoteka 250 000 din. Cenj. po nudbe na ogl. odd. Ju tra v Mariboru pod šifro »Ugodna prodaja«. 32007-20 Obolenja zaradi poapnenja žil Več let Je že » prodaji sredstvo »AORTIREN« tablete, sestavljene na čisto prlrodni bazi (rastline ln biokemične soli), ki ublažujejo nad loge starosti, kakor so pritisk v glavi, vrtoglavost. visok krvni tlak. nespečnost, tegoba srca ln dihanja. AORTIREN tablete se Izdelujejo po tajn. medicinskem svetniku dr. med H SchrO-derju pri tvrdkl Robert KUHN, Berlin — Kaus-dorf. Zahtevajte broSuro »Ali bolujete na poapnenju žil«, ki vam Jo brezplačno pošlje generalno za stopstvo Mr. Tlchy Bele lekarnar v HorgoSu št. 3. I-totam se dobe tudi »AORTIREN« tablete. Oglas reg. s. br 31 818 32026-40 Dvostanovanjska hiša z lepim vrtom ugodno naprodaj v Rožni dol:ni VITI št. 27. 32217-20 . i. !»>>,nm.mii Trisob. stanovanje komfortno, sončno, od dam s 1. februarjem v Tumograjskl 4 (pra drami.) 32175-21 Dvosob. stanovanje >ddam takoj aH za februar Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32193-21 Eno- in dvosobno stanovanje oddam v novi hiši v Podmllš ako-vi 42. 32187-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, oddam 1 januarja. Cesta 29. oktobra št. * (dvorišče) I., desno. Ogled od pol 14. do pol 15. ure. 32242-71 Enosob. stanovanje oddam odrasli družini Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32325-21 Enosob. stanovanje lepo, sončno, s kabinetom, plinom ln vsemi pritiklinami oddam za :ebruar. Cesta v Rožno dolino 20. 32281 21 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam An-dlovlc na Dolenjski cesti j od Rakovnikom. 32282 21 Samsko stanovanje enosobno v Zrlnjskega ulici odcain s *. Janu arjem 1939 v najem. Pojasnila dobite v Gajevl ulici 5-1. soba 128 32298-21 Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom a eno aH dvema posteljama takoj oddam Poizve se t Strellškl 22-1, vrata 10. 32166-23 Sobico separirano oddam m 180 din. Naslov t vseh posloval. Jutra. 32168-23 Prazno sobo sončno, s tekočo vodo, oddam • 1. februarjem v Tumograjskl 4 (pri drami). 33176-23 Separirano sobico lepo opremljeno, poceni oddam, šiški, Verovško-va 56, prltllčj«. 32177 23 Dve sobi r planinski koči na J« zerclh pod Krvavcem (1500 m) za zimsko sezono ali vse leto takoj cddam. Naslov t vseh posloval. Jutra. 32196-23 Sobo s ttedllnlkom oddam. Naslov T vseh posloval Jutra. 32191-23 Veliko sobo t posebnim vhodom oddam sa 120 din. Rožna dolina, cesta Vin-24 32101-23 Opremljeno sobo oddam boljil osebi pri sv. Krištofu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32197-23 Prazno sobo sončno s centralno kurjavo ln s souporabo kopalnice oddam takoj ali pozneje. Sv. Petra c. 28. Gogala. 32240-23 Lepo sobo s strogo seperlranlm vhodom, oddam. Ogled med 12 ln 14. uro na Starem trgu 19. 32224-23 Malo sobo s Štedilnikom, v kleti takoj oddam t najem v Bolgarski ulici 21a. 32132-23 1—2 gospodoma oddam v bližini tehnike opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutn. >2232-25 Sobo prazno ali opremljeno oddam. Mivka 16-n, Ja pel J 32112 23 Sobo prijazno opremljeno oddam poleg bežigrajske gimnazije. Beograjska ul 8-1. 32297-23 Prazno sobo lepo veliko, x vhodom i stopnišča. Uporaba kopalnice, takoj oddam. Zima. Gledališki ul. 12, III. 12>08-2> Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom lz veže oddam gospodu aH gospodični. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32252-23 čisto sobo lepo opremljeno, zračno sončno oddam le bolj-emu stalnemu gospodu s 1. januarjem. 8 souporabo kopalnice, v centru Naslov v vseh posloval Jutra. 32267 23 Sostanovalca sprejmem v čisto ln to plo sobo blizu Tabora v Ftlenerjevl ulici 13, n nadstr vrata 16. 32260-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, s preskrbo ali brez oddam za takoj aH s 1. januarjem Naslov v vseh posloval. Jutra 32264-23 3-sobno stanovanje (veliko) kabinet, kopalnici in vse pritikline, v I. nad. v mestu, — oddam mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod Jifro »Din 1200 mesečno«. 32507-21 Dvosob. stanovanje prvonadstropno, balkon, vs< pritikline, solnčno, x januarjem ugodno oddi — Fatur, Večni pot 29. >2MJ-21 V tanouanja Dvosob. stanovanje ali sobo s kabinetom s pritiklinami išče stranka brez otrok v centru za februar. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Šifro »Samo odrasli«. 32181-2U Dvosob. stanovanje s kabinetom ter enosobno v bližini drame, iščem zi l. februar. Ponudbe ni oglasni odd. Jutra pod »Točen io reden plačnik«. )22>}-2is Trisobno stanovanje v mestu, z večjo predsobo iščem za 1 januar. Ponudbe na ogl. odd Jutri pod »Čisto stanovanje« 28715-21» Opremljeno sobico s posebnim vhodom v novi hiši, oddamo • 1. januarjem na Tyrševl c. 59a-m. desno. 32290-23 Dijaka sprejmem v celotno o-skrbo Pomoč pri učenju Klavir. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32293-22 Lepo toplo sobo opremljeno, blizu glav. kol., oddam v Bolgarski Ul. 17. 32294 23 Opremljeno sobo za eno ali dve osebi oddam teko J aH s 1. januarjem. Mestni trg 17, m nadstr., levo Bezru-kov. 32248-23 Opremljeno sobo s pocebnim \ hodom od dam takoj ali s 1. januarjem samo boljši o-sebl. Kos. Tavfiarjeva 3, m nadstr. 32257-23 Gospodična tS£e stanovanje ln hrano pri boljši družini § priključkom na družino Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dijakinja 700« 32171-23«. Akademik išče opremljeno, mirno ln svetlo sobo s 1. Januarjem Ponudbe z navedbo cene na oglasni odd. Jutra pod »Stalen« 32204-23a Državni upokojenec Išče dosmrtno oskrbo pri samostojni vdovi. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Dobra duša«. 32188-23a Situiran gospod IM« stanovanj« pn bolj-II vimostojnl dami. Ponudb« pod »Boljša dama« na ogl. odd Jutra. 32182-23a Na stanovanje vzamem priletno, prepro sto osamljeno gospo Po nudbe pod »Vpokojena Primorka« na ogl. odd Jutra. 32225-23a Nesporazum v zakonit T OtiruiU »#* i» »r«' Opremljeno sobo mirno, čisto, io loločoo, po možnosti t souporabo kopalnice, iščem l. sli 15. januarja. Ponudbe oa oglasni odd. Jutra pod »1889«. 32230-25a Opremljeno sobo t posebnim vhodom ln souporabo kopalnice na Mlrju oddam s 1. Januar jem solidni osebi. Ponudb« na ogl od. Jutra pod »350« 32123-23a Gospodična prlprosta in mirna lAče sobo • posebnim vhodom ln domačo hrano. Ponudb« na ogl. odd Jutra pod »Takoj aH kasneje« 32094 23a Gospod 186« stanovanj« s poaeb nim vhodom a vso oskr bo. Ponudbe pod »Siguren plačnik« na ogl odd. Jutra 32103-23a Zakonca brez otrok iščeta opremljeno sobo z uporabo kuhinje za takoj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra. 32056-23a Imovit inteligent ki prihaja pogosto v LJubljano ISče primer no sobico pri boljši sam ski osebi. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Šifro »Gorenjec« 32041-23« Uradnica lšde sobo X. aH 15. Jt nuarja naj»»„č IS. min od centra, pomožnostl s posebnim vhodom. Pls mene ponudbe na ogl f>dd Jutra pod »Stalna« 322.j.i :3f Mirno sobo tiče akademik. Ponudbe oi ogl. odd. Jutra pod iifro Januar«. >2»4-2>t Prehrana 4 tedne staro deklico oddam za svojo. Poizve se pri Ivanki Zadnlkar, Brdo 27, Vič, LJubljana 32067-14 wxmm Harcer kanarčke prodam. Primerno božično darilo. Jerše, Ilirska 20. 32172-27 Čistokrvni ilirski ovčarji 8 tednov stari, večkrat odlikovanih starSev, prekrasni eksemplarjl, dva samca ln dve samici na prodaj. Grošelj, Kapi teljska ul. 7. 28373-27 Dober čuvaj čistokrven ilirski ovčar, na prodej po ugodni ceni. Rezijanska ul 11 32213-27 Kanarčke harcerje, dobre pevce samce io samice dobite ro uodni ceni. Franc Golob, Hranil-niška cesti 8, Ljubliani. 32232-27 Svilene pinče Vialteser Seldenplntsch. '•Istokrvne mlade proda: Xos, Tavčarjeva 3-m 32256-27 1 Dražba lesa Začasna držav, uprava razlaščenih gozdov ▼ Ljubljani. Cesta 29. oktobra št. 24-1, proda na javni dražbi 26 Januarja 1939 2.240 kubičnih metrov tesanih tramov, produkcije 1938 fco vagon Straža pri Novem mestu Pojasnila, pogoji ln tiskovine za pon so na razpolago pri gornji upravi ln šumski u pravi razlaščenih gozdov v Straži. 32163 32 ESSBSBBB Iščem priče ki so videle lani 6. no vembra ob poi 7. zvečer kako Je avtobus Celje-LJubljana pri Smdlonu na Tyrševt cesti zavesi! v moj voziček ln me vrgel na cesto. Važne so or.če za pravično razsodbo, ki so bile navzoče in so videle d». Je avtobus po nesreči ustavil ln sta prišla šofer ln lnkasant nazaj k meni ln ml zagotavljala, da ml bosta vso Ucodo povrnila. Zlasti prosim, da 6e Javijo oni, ki so hoteli stražniku pove Trgovec — Maribor Dvignit« poŠto. 32150-24 17 letna lepotica!? Dvignite pismo. Oglasni odd. Jutra pod »6 cilinder«. 32238-24 Gospodična srednje starosti z lastnim stanovanjem si želi prijatelja Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Duševno razvedrilo«. 32226-24 Mlada dama iiče prijatelji, ki bi (i tudi trenutno pomagal iz denarne zadrege. Ponudbe m ogl. odd. Jutri pod »Hvi-ležm.« 12218-24 Karmaha, ki ■« odlikuje poseon< 2 analizo Človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gralolc glje ln daje vsakemu za nastopajoče dogodkt pismene nasvete, ki vam b<>do koristili vse vaše bodoč« življenje Obiske sprejema v Ljub ijanl. hotel 8oča. Sv Petra o vsak dan oa 9. do 12. dop tn od 15 do 19 popoldne Odgc varja tudi na doSlo ko respondenco V Ljubljani ostane do 20 decembra. Simpatičen tujec intelektualec, 32 leten, staslt ln značaj en, Išče stanovanje pri mlajši Inteligentni gospe, ženitev v povoljnem slu-aju nI izključena. Le resni dopisi pod »Najemnina« na ogl. odd. jutra. 32148-24 271etna uradnica nepoznana, preprosta, s zmerno elegantna, s to-pHm domekom, lepe postave, zdrava ln neporočena, sodobna, neraz-vajena, Išče samo odgovarjajočega resnejšega tovariša, bivajočega Lju bljana-Jesenlce, pod Šifro »Kakor doma«. 32190-24 Znanja želi z gospodično, inteligentno ln lepo do 20 let staro, mlajši gospod ki pride večkuat v Ljubljano. Ponudbe s sliko ln polnim naslovom pridejo v pošte v na oglas, odd. Jutra pod »Dlskre-clja zajamčena« 32303-24 Ženitve Boljša dama želi samo resnega znanja z akademsko naob-raženlm gospodom, visoke postave od 33 do 40 let. PonudDe na ogl. odd Jutra pod »Srečen domek«. 3216B 25 Gospodična ugodne zunanjosti ■ do to v gotovini 250.000 din Išče zakonskega dru ga. Navodila daje NADA Zagreb, Jelačlčev trg 10 /j% informacije pošljite 10 din- 32084 23 Trgovec in posestnik (vrednost 000.000 din) m dvema mladoletnima o-trokoma. se želi poročiti z gospodično ali vdovo od 35 do 45 let brez o-trok ln primernim premoženjem. Slika zaže-ljena Dopisi pod »300« na ogl. odd. Jutra 32157-23 Provincijalka 24 let stara dota v gotovini 70.000 din Išče tr govca ali sllčno Navodila daje NADA Zagreb, Jelačlčev trg 10, za Informacije pošljite 10 din 32085-25 Ženitve in možitve boljših krogov posredu Jemo najvestnejš«. Informativno prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah — diskretno. Prvorazredne rodbinska zveze. Velika Izbira odHčnlh partij. REZOR, Zagreb, pošta 3. 32156-25 Ločenka 28 let stara. dota. v gotovini 250.000 din Išče moža, ki Je voljan biti samo njen. Navodila da Je NADA. Zagreb, Jelačlčev trg 10, za lnforma clje pošljite 10 din. 32036-23 Gospodična trgovsko naobražena. starejša • 30 000 din go tovlne poroči trgovca z 'astno trgovino staiega od 45 do 55 let. Dopise na podr. Jutra v Celju pod »Zelo podjetna* 32131-23 Udova 381etna, z doto 1.900 tisoč din. Išče zakonske ga druga. Navodila daje NADA Zagreb, Jelačlčev trg 10, za informacije poSlJlt* 10 din. 92067-25 Fant s 1000 din meaečn« pla če želi znanja radi ženitve z gospodično staro do 30 let Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tajnost« 28703-29 Kmetica 25 let stara, dota ▼ gotovini 50.000 din Išče tr govca obrtnika aH sllčno. Navodila daje NADA Zagreb Jelačlčev trg 10 Za Informacije pošljite 10 din 32088-25 Udova popolnoma sama, zelo lepa Židinja, dota 2 ml Ll j ona 500.000 din išče zakonskega druga. Navodila daje NADA Zagreb, Jelačlčev trg 10, za Informacije pošljite 10 din. 33089-29 SI Ljubljančanka pnj«tn« auuanjosu. Cist« pr«tek.c»tl teli poroči inteligentnega do 32 let starega go-opoda v stalni službi .a obrtnika. Radi Izplačila hifie gotovina '»žeiena Resne ponud-oe • polnim ni&lovom n sliko na ogl. odd. jutra pod »Tako J in j a cenitev« 32021-25 Starejša, relo simpatična gospa .obra gospodinja s premoženjem. avstrijska Nemka arljskega rodu. H si žeH žlvlj. smotra n delokroga Išče starej-ega značaj nega omikanega gospoda v višjem aruž. položaju tudi upo gojenca za zakonskega druga Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poseben slučaj« 32038-29 40 letni gostilničar in trgovec a 50.000 dinarjev, išče »ebi primerno damo. — Dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Glavni dobitek«. >2516-25 Katera gospodična z nekaj kapitala bt M hotela spoznati z lesnim trgovcem srednjih let. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Trgovina«. 32276-29 Lepo dekle Slovenka, 23 let stara a 80.000 din gotovln« ln vso opremo se želi poročiti. Več pova »Ellda« Zagreb, Tomlčeva 1 32258-29 Dobra šivilja želi znanja zaradi ženitve z boljšim starejšim gospodom. Resne ponud be pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Božič«. 32279-25 Ločenec uradnik želi poročiti gospodično sli ločenko s službo ali x nekaj premoženji. Dopise na podružnico Jutri Maribor pod »Božič«. >2510-2» Harmonike Glasbila Muzikaiije (note) samo od specljalne trgovine a muzlkalljaml PERC OTO, Maribor, Gosposka 84 Zahtevajte moj cenik! Plačila na obroke! Prevzamem vsa popravila! Novi oaslort frančiškanska nL & KLAVIRJI planini, harmoniji: Steinway St Sons, Bliithner, Bosendorfer, Fdrster, Holzl, Manborg *o nesporno oajboljSl fabrlkatl na svetu. Dobite jih le pri tvrdld \LFONZ BREZNIK LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki nizka zposojevalnlna. Tudi pre Igrani klavirji na zalogi. Istotam velika Izbira vseh glasbil, muzlka-lij ln strun. Sveže najfinejše norveško j ribje olje ;e priporoma bledim tU slabotnim osebam lz lekarne dr. Q. P1CCOLJJA v Ljubljani PRILOŽNE PRODAJE ne ISčlte, ker dobite tovarniško nove plošče v poljubni Izbili Iščite seznami Lepa, praktična darila t;:- si nabavite za Božič v znani manufakturni veletrgovini MIKLAUC MPri škofu" Lingarjeva uL LJUBLJANA V ELIKA IZBIRA OSTANKOV SVILENEGA, VOLNENEGA IN PERILNEGA BLAGA PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH. Pred škofijo Čitajte In širite »J U T R 0 < ADLER PISALNI RAČUNSKI STROJI NALIVNA PERESA PISALNI — RAČUNSKI STROJI PAPIRNICA IVAN KARBEUTZ MARIBOR — GOSPOSKA 8 — TELEFON 26-42 Sprejmem veščega potnika za Slovenijo proti proviziji, po možnosti z avtom za prodajo volnenih ln polvolnenlh tkanin. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »br. 520«. TOVARNA PLETENIN IŠČE ZA TAKOJ prvovrstno VODITELJICO (VODITELJA) za prikrojevanje ln sestavljanje vzorcev. M. CGOREVC — Grosuplje Bogato Božično darilo za gospodinjstvo je modern ŠIVALNI STROJ ker ga dobite najceneje samo pri TRIGLAV, Resljeva 16. | Klavirji planini IVarbinek ao prvorrstnt a»an«e<* vredne cene Krasnih in strum*n«r>* Knukurir* jo sem anintro id zem skim tvrdka m lzredn» t/in«ia.-tnorti m tr&j Dosti Ki *n dol goeme ;zKuSnif « izdelavi Klavirje* preeeneN, rzposojev»nJe pr aa; UR' PRECIZNA URA vodeča svetovna znamka odslej ▼ vseh strokovnih trgovinah Pri okr. sodišču v Ormožu se vrši dne 29. XII. 1938 ob 12. url prisilna dražba stare, renomirane gostilne v Ormožu obstoječe lz dveh hlS, krasnega vrta aa goste in zelenjavo, kegljišča, ledenice, kleti, velikega dvorišča z gospodarskim poslopjem in drugimi pritiklinaml. Najpromet-nejša točka v mestu. Lepa sončna lega — Zraven še spada travnik ln njiva na periferiji mesta, primerno tudi za stavbišča ter gozd. — Interesentom brezplačna pojasnila na razpolago. Mestna hranilnica v Ormožu Knjige na]bolj izobrazujejc človeka. Načitan človek se v svojem, če tudi na videz nepomembnem poklicu bolje uveljavlja, kakor oni, ki mu knjig ni mar. ©r X m V e V prostem času si v gostilnah in drugih javnih lokalih za težko prisluženi denar kupuje drago in dvomljivo zabavo. Če bi žene navajale svoje može k branju zanimivih knjig, jim ne bi bila treba preživljati bridkih ur, ko si možje krajšajo čas ob vinu, žganju in često tudi v slabi družbi. Ob lepi, zanimivi knjigi bi mu bU skopo odmerjeni prosti čas še doma prekratek Možje, in vsi, ki ne najdete d$ma blagodejnega razvedrila, vselite V r*ke k«Hw „Lucifer" ali pa roman „V kremplfih inkvizicije", „Rdeča megla", »Veliki inkvizitor", „Tigrovi zobje", Onkraj pragozda", „Hsktor;ev meč" ali katero koli spodaj navedenih knjig, pa boste spoznali, da je doma najlepše živ3ienfe. Kaj vse si boste prihranili, veste pa sami najbolj. Z našimi romani, ki so tako napete vsebine, kakršnih v drugih knjigah ni, se tudi začetnik kaj lahko navadi branja knjig. Kdsr $2 navadi br&t! zanimive knjige, mu je vsak prosti čas, ki ga preživi cb knjigi, v srečo, izobrazbo in zabavo. Poleg telesnega odpočitka si okrepča tudi duha, ker mu siri obzorje na najprijetnejši način. ©lafiafmo družinam in vsem neimovitim slojem nabav® najbolj zanimivih knli? s tako globokim znižanjem cen, da si jih bo mogel vsakdo nabaviti čim več. Opozarjamo pa, da veljalo znižane cene samo za Miklavžev in božični nakup. Od 1. januarja 1939 dalje pa bodo veljale zopet običajne prodajne cene. a razpolago so naslednje 1. Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih 1924 273 str. 2. Maunce Leblanc; Tigrovi zobje. Iz francoščine pre-vel F J o. 1924 217 str. l'eridicus. Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih tn tiskanih virih 1924. 187 str. James Oliver Corvvood: Onkraj pragozda. Roman. 1925 1 29 str. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. 7. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926.' 80 str. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 184 str. J. O Corwood: Lov za ženo. Roman 1927. 194 str. E. G Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. Ro- 3. 5. 6. 8. 9. 10 11. 12. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja min. 1927 92 str. 13. Zane Grey: Železna cesta Roman 1929 219 str. 14. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. 15. Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. 16. Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. 17. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. Donald Kevnhoe: Gusar v oblakih Letalski roman. 1930. 130 str. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman 1930. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. Melik: Do Bitolja in Ohrida. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode. 18. 19. 20. 21. 22. 23. Vpravništvu „Jutra" v Ljubljani Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig)____ Din Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842. Knjige pošljite na naslov:_______ G!of$oko znižane cene knjigam so sledeče: Posamezne knjige; Skupina $ knjig: Skupina 10 knjig: Broširane Din 10.— Broširane Din 40.— Broširane Din 60.— Vezane Din is*— V e z a n e Din 60.— Veza ne Din 120.— Izbira poljubna. Izbira poljubna« Wruifš *- bofervlne, s hhkkn ranjenim pod-pUiotu ln medpoJ- «MI Tbeto HAlM itmmtm coftto 1») flfhM b »uiuenes* dobb s (ofUn sntaientan medpodplatocn, ranjeni po^Tiatom ta rojeno ntefca peta BKM-M82T BeggJitU to aSolat raoSd Seiijl o& boleča. topaste obttko, e ttsnjeaiin okavaoim padpi&Uca ta asct^aio ^odpeto. 181B-6S1SS »Miki te dob/eja tak«, ofcraAcrri a pc^nia tn vložkom te kačje kote. Potvtsoka peta Jih oa-(yavt prav odobuo. S81S-SSM rtfffiiifl tevil % luvjtiii b* ▼ modri, rdeCt fes rjait tenL. noM» .mam. Zapcojajg n.w a SS05-S468S ti«oe po'aS poaoe«. fj^l M87S-SSt enetd 6ev lji za waeg. toplo flanelasto podlogo tn srednjo peto. Okre&ni so s okusnim bariu-oasOm oTnttaikoat MS1-4MS3 Tl toveljatJ te nwkkc«a nmja • to- pto podlogo mstijo oMatUlvtm o iMm no««D.adoI)oost In toploto. _ 406S-M009 UM pa vcndaar topa u Čr- nega Mikna, okraAesii a krimerjem in fri-^rf^. Jopico. Zapenjajo ae z z»- pgoJfg, •057-64S0S Oenra.jro ves dan stati na hladnem tereem. Za to £„ l-HOOM HoM tovtjl te boksa a eaejeaimi aotranj-ki ta • n*x5nixn arfttecno&Jlvtm fc sera-atrgljtvtai podplatom. Badl •veje trpetoowd ti 6evtJ! prenesejo »M* Krapoe, a po svoji obliki tanko nadomeA-6aJo praznične Čevlje. SS991-893 Mnotce! Kadar Ja sneg in brozga, Vam nI potrebno skrbeti za zdravje Svojih otrok, ako Jih v takem m-tftim otmjeto v nade sepremofijlvo gomlja0te H«xrnje z lata nMlum ta debelliDl topUml nogavicami. So-2« bodo vwlao m£k ta top ta K VSAKEMU PARU OBUTVE IMAMO PRIMERNE NOCA VICE i«M-«tm Športni iVfcttBrt pMevifi tz mehke ga rjavega boka, okraAtul s luknji-ca mL Imajo usnjen podplat to oa» Sjcoo peto. •vSf /A m yy.<. DfTKlflcJ t Tra)ne ts mtw sogaH- to te egi?ttkeo» boiafea-t«, »taaaja Oln 6«- Mt,n(: Uoist Jt»«ti tP» b»srte» ** »ttfiU 01» hrt «"• Sorcaa Ois f- Uis Ekaaon Dla N Ksrklta Bta I»"-f«. Diuktot Sta 1J-- ttd. («a*ln rrSsst: OtrrfHt Jt»«i. »S P»r»« 8 tn-.flc. 01 a r- TrtjinONr-r-lOj tori-Rait Oir »•- JiltmO Nr-tT-IM Mr« K« ir- fW. Vse nato noga»4ee ae na P«* ta pP» šah ^eetj!«too eotf&aaB«. TA VARSTVENA ZNAMKA NA STEKLENICI Umjfi^i DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJROLJšE SREDSTVO katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete NAJUGODNEJE KUPITE VSAKOVRSTNE TRGOVSKE KNJIGE, KOI AMERIK AN SKE 2URNALE, GLAVNE KNJIGE, BLAGAJNIŠKE KNJIGE L T. D. PRI Aa JANEŽIČ, LJUBLJANA, FLORJANSKA UL. 12 — 14 KER SMO CENE ISTIM VSLED VELIKE ZALOGE V EN G ROS IN DE TAJLN1 PRODAJI GLOBOKO Z N 1 2 A L 1. rROOVINA S PAPIRJEM, SOLSKIM1, PISaRNISKIMI IN KNJIGOVEflKaD POTREBŠČINAMI NA DEBELO IN NA DROBNO LASTNA INDUSTRIJA TRGOVSKIH KNJIG EN SOLSKIH ZVEZKOV NAJLEPŠE samo v trgovini Z W ESE Sever» Marijin trg 2 Onserira te v >9utru