75. itnllka.
V Llubljail, i catrtak, 3. aprili 1913.
XLSI. lato.
1
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta •••••••   9 12'—
četrt leta .   6 —
na mesec   • •••«•   _  2 —
v upravništvu prejeman:
celo leto. . . • t  • •  K 22*—
pol leta . 11'— četrt leta. 550
na mesec ••«%••   . 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne viačajo. Uredništvo: KnaHova ulic« si. 5 (v pritličju levo,) telefon Št 34.
Izhaja vsak dan ivecer lsvsemsl nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru, UpravniŠtvu naj se poSUjajo naročnine, reklamacije, inserati L t (L, to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna11 telefon it SI.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto K 25-— pol leta .«••••• » 13*— četrt leta    . #.....650
•    •    •    •     .      m 2*30
na mesec
za Nemčijo: celo leto ...        . . K 30--za Ameriko in vse druge dežele: celo !eto.......K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica čili znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knafiova ulica št 5, telefon št 85.
Brki, Srbi in Črnogorci proti Bolgarom.
K članku »Nesoglasja med balkanskimi zavezniki«, od odličnega balkanskega politika.
Dunaj, 2. aprila.
III.
Grki odklanjajo tezo, da so Bolgari v balkanski vojski vse storili. Protivijo se temu nazoru, češ, tudi ostali zavezniki so izvršili pošten del velike naloge. Grško brodovje, da je predvsem držalo Dardanele zaprte ter na ta način obvarovalo bolgarsko ozadje. Brodovje. da je omogočilo Lile-Burgas, Kirkilise in Čorlu, Kumanovo in Bitolj. Grške zmage, da se povsem ravnajo bolgarskim, ne računajoč težkoce, katere je motala prestati grška ilotila o priliki svojih operacij v Jadranskem in Egejskem morju od Evrope. Grki da nimajo nikakega pismenega dogovora z Bolgarijo ter stojijo na svojem starem stališču, da Makedonija kot taka ni povsem bolgarska. Oni priznavajo, da je prebivalstvo v znatni meri bolgarske narodnosti, vendar pa oporekajo da bi bili Solun, Seres, Korica, Jenidze, Florina, Bitolj, Ki-^evo bolgarska mesta. Grki so žrtvovali dovolj, če so se, akoravno s težkim srcem odločili, da prepustijo Bolgarom onih 200.000 Grkov, ki žive v Traciji, jih pustijo v Kavalo in Dedeagac in jim odstopijo obalo Egcjskega morja, ki je bila vedno grška (po narodnosti prebivalstva) ter na ta način prekinejo nepretrgano zvezo s Carigradom. Grki so r.aj-udanejši privrženci balkanske konfederacije, toda baš zato ne morejo dopustiti, da se polaste Bolgari cele Makedonije. Baš v balkanski vojski so se oni zopet prepričali in z nova izkusili, da je Bolgar največji neprijatelj Grkov. Ako se Bolgaru izroči poleg Trakije tudi Makedonijo, potem je Grkom v Makedoniji in Tesa-iiji odzvonilo. Zato mora Grška odločno zahtevati, da se med zavezniki za vsako ceno ohr; ni ravnotežje in se ostro izreči proti težnjam, ki bi se v najbližji bodočnosti izrasle v
veliko njej grozečo nevarnost. Grška ima torej, prosta vsakega obveznega dogovora, ki bi ji to branil, popolno pravico, da obdrži vse one pokrajine. Katere je s svojo armado okupirala.
IV.
Cma gora zahteva Skader. Ne morda iz kakih prestižnih ozirov, temveč ker hoče na ta način zasigu-rati sv3j obstanek in svojo bouoč-nost. Sedaj se ustvarja Albanija, ki bo večja od Crne gore in ki bo stala pod vplivom Avstrije. Nova Albanija bo napram Črni gori neprijateljsko razpoložena in zato mora Crna gora imeti Skader že sedaj, ter se mora v bodočnosti tesno okleniti onih, ki hočejo ohraniti na Balkanu ravnotežje in ki se radi ciljev svoje politike ne bodo vezali z Albanci in ustvarjali ž njimi entente. Črna gora se zato ogreva za to, da ostane Balkanska zveza ohranjena na podlagi obstoječega ravnotežja med njenimi članicami.
V.
Srbska teza je ta-le: Kadar se konča vojna, takrat bo mogoče izmeriti kaj in koliko so posamezni zavezniki storili. Zaenkrat vemo, da se je takrat, ko se je bila bitka pri Kirkili-si, vršila tudi bitka pri Kumanovem. Te dw*fcfcki so bili odločilni za propast Turčije v Evropi. Od takrat so Srbi sami v šestih tednih savzeU ozemlje Makedonije, Stare Srbije in severni del bodoče Albanije. Srbi so poslali eno svojo armado z odlično artiljerijo pod Odrin Bolgarom na pomoč. *Da ni bilo te armade, kdo zna, kako bi se bila bitka na Marici končaia. Po zavezniškem dogovoru Srbi niso bili dolžni dati Bolgarom vojaško pomoč, stvar izgleda marveč tako, da so to pomoč sami od Bolgarov pričakovali. Srbi niso bili obvezani poslati Bolgarom svoje nove topove, hrano in druge važne stvari, pa so to vendarle storili, smatrajoč se nekako moralno obvezane in računajoči na dolžnosti z druge strani. Srbsko-bolgarski dogovor je imel gotove predele in določbe, ki so bile od začetka nesporne pa tudi izvestne določbe, ki so bile med obema državama že principijal-no sporne. Makedonija je bila razde-
ljena v dva dela. Dogovor je prepuščal Srbiji celi teritorij zahodno od Drina pa do morja, določil Bolgarom celo Trakijo. Sedaj se morajo Srbi od morja umakniti do samega Drina, Bolgarom pa ostane cela Trakija z Odrinom in veliki del Egejskega morja. Brez morja, stisnjena na jugu in na zapadu med nasilno ustvarjeno Albanijo in Veliko Bolgarijo bi Srbija ne mogla ostati mirna niti varna. Slabe izkušnje z Avstrijo, katera ustvarja »za vse slučaje« albansko državo proti Srbiji in prerano objavljene žive bolgarske simpatije za Veliko Albanijo, so za Srbijo dovoljni razlogi, da se kolikor toliko že sedaj zavaruje za bodočnost, zahtevajoč, da ji pripadejo Prilip, Bitolj in celo Ovčje polje.
Njeno pravo je tem večje, ker je plačala Srbija zlasti Prilip in Bitolj z dragoceno krvjo svojih sinov izredno visoko.
Ona se nahaja v istem položaju, kakor Grška, tudi ona se mora zavarovati proti pretiranim ambicijam enega naroda, ki se ne more še lahko zanimati le za kulturne cilje in ideje notranjega razvoja.
Novi dosti.
Poroča  poslanec  dr. R a v n i h a r. (Dalje.)
V nezadostni my i se nam kaže rast dohodkov iz g 1 a v •• ničnih obresti j in iz rent od 423 milj. v letu 1898. na samo 630 v letu 1911. Da to ne odgovarja dejstvom, je razvideti iz tega, ker je število vlagateljev v hranilnice v tej dobi naraslo od 3*053 milj. na 4*262 milijonov, njihove vloge pa od 3518 milijonov na 6045 milijonov. Hranilne vloge pri poštni hranilnici so se zvišale od 120 milijonov na 228 milijonov, v čekovem prometu od 203 milijonov na 343 milijonov.
Vloge pri bankah so znašale leta 1910. 949 milijonov napram 244 milij. v letu 1898.; pri posojilnicah 2513 milijonov napram 989 v letu 1898. Vplačana delniška glavnica pri delniških družbah je znašala leta 1910. 3305 milijonov napram 1707 v letu 1898.; razdeljeni čisti dobiček 251 milijonov napram 121 v letu 1898. itd.    Vsi ti
podatki kažejo, da se je domača premična glavnična posest v zadnjih 15 letih morala prav izdatno povišati in da bi morali potemtakem dohodki iz te posesti večkratno presegati dohodke, kakor so danes obdačenl. Poleg službenih prejemkov so davčni oblasti najlažje dostopni dohodki industrije, obrti in trgovine. Zategadelj je umevno, da se davkoplačevalci teh krogov, ki so poglavitni objekti, vedno več in več razviti tehniki davčnega postopanja, upirajo pooštrenju postopka in da zahtevajo izenačenje, da davčna uprava v enaki meri črpaj tudi iz drugih virov dohodkov, ki so doslej le nezadostno prispevali in da se davčna praksa vzdržuj vsakršnih malenkostij, prestopkov, nadlegovanj brez potrebe in — kratko rečeno — šikan. Davčna morala v Avstriji še ni na višini, kakršno bi moral zahtevati čut državljanske dolžnosti. Med davčno upravo na eni in davkoplačevalcem na drugi strani je pravo vojno stanje. Od državljana smemo zahtevati davčno resnico, od davčne uprave pa davčno pravico. V tej smeri se gibljejo sklepi finančnega odseka, ki je zlasti točnejše določil pravice davčnih komisij in one davčnih oblastij. Samouprava davkoplačevalcev je zakonito zajamčena. Naj jo davkoplačevalci pravilno umejo, naj je ne omalovažujejo zlasti takrat, kadar so volitve v razne davčne komisije. Na davkoplačevalcih samih je ležeče, da imajo v teh komisijah vešče in odločne zastopnike.
Po tem uvodu se peča poročilo s predmetom samim.
Dve predhodni vladni predlogi ste pričeli progresivno zvišavati davčne postavke pri dohodkih nad 20.000 K, in sicer tako, da je pričelo pri tem znesku 5% zvišanje napram dosedanjim davčnim postavkam. Sedanja vladna predloga pričenja zvišanje vže pri dohodkih 10.000 K i 2rS% dosedanjega davka. Nasprotnikom povišanja postavke že pri dohodkih 10.000 K do 20.000 K navaja poročevalec, da znaša zvišanje v teh stopnjah samo 7, 8, 12, 14, 17, 21, 25, 30, 36, 42 in 45 K, torej pri 31 237 davkoplačevalcih okroglo 500.000 K. Predlogi, da se znižajo postavke od 11. do 18. stopnje ter da se določi
eksistenčni minimum na več kakor dosedanjih 1200 K, so bili odklonjeni. Olajšave davčnega bremena za širše plasti davkoplačevalcev je zakon dovolil v drugi obliki.
Tako n. pr. se dohodki posameznih čianov skupnega gospodarstva ne prištejejo dohodkom načelniku gospodarstva, ako skupni dohodki nc znašajo več kakor 4000 kron. Na ta način postanejo posamezni člani skupnega gospodarstva ali prosti davka, ali pa ga plačajo le v manjši izmeri.
Dalje se zniža davčni postavek v rodbini z več otroci za eno stopnjo za vsakega razen dveh, ako dohodek ne pre? ^a 4000 K. Tu imamo dejansko zvišanje eksistenčnega minima.
Ob razmerah, ki zmanjšujejo da-jatveno zmožnost davkoplačevalee-vo, se davčni postavek lahko zniža do treh stopenj in to pri dohodkih do 12.000 K, namesto dosedanjih 10.000 kron. Ob izrednih okolnostih je mogoča popolna oprostitev davka v spodnjih šestih stopnjah, namesto dosedanjih treh.
Kot odbitek od kosmatih dohodkov je imeti tudi prispevke otrok staršem, ki niso v skupnem gospodarstvu, dalje vojaško takso. Zavarovalne premije, ki jih je smeti Odbiti, so se zvišale od 200 na 300 K, od^ nosno 400 na 600 K. Kot odbitek se tudi vpošteva izdatek za nabavo In vzdrževanje delavskega orodja in obleke, vozni stroški od in do kraja, kjer se vrši delo, posebni stroški, zvezani s poslom v posebno nevarnih, nepretrganih ali nočnih obratih, končno zneski, ki jih vplačuje delavec strokovnim društvom ali pomožnim blagajnam v zavarovanje podpor v slučajih bolezni, nosečnosti, brezdelja i. dr. _
Vojna na Balkanu.
Vprašanje Skadra. — Velesile. — Taraboš padel.
Prihodnjost Skadra je danes prihodnjost Evrope. Tako pišejo nemški listi ter dostavljajo: Vprašanje Skadra pa je z gotovimi potrebnimi omejitvami tudi vprašanje svetovnega miru. Če se ne bi posrečilo z demonstracijo evropskega vojnega   brodovja udejstviti
LISTEK.
Veselega kljunača žalostni roman.
Spisal Rado Murni k.
(Dalje.)
Sreda, 13. marca.
Davi je malo naleta val sneg, potlej pa je bilo krasno predpomla-dansko vreme. Toplote smo imeli skoraj 8° C. Zimska suknja mi je bila skoraj pregorka, vendar nisem zastavil nje, ampak novo pomladansko obleko; zakaj zaljubljen fant mora imeti vedno kaj denarja. Imenitno so peli drozgi pa ščinkavci. Mnogo naših prijateljev in znancev je že odpotovalo dalje... Težko sem čakal, da se podaljšajo gozdne sence.
O nepozabni dan, trinajsti marec, device Evfrazije dan!
Ko je priletela gospodična Slo-kana, sem se jel tresti, kakor raca na vodi. Bal sem se, da me ne bo marala. Jecljaje sem ji razodel, kakšni razbeljeni občutki me tarejo, odkar sem zagledal njeno milozorno čarobno podobo.
In našle ser se najine oči, našli sta se najini srci v harmoniji vseh harmonij.
»Psit... psiit!« je šepetala Slo-
kana. Ti dve besedi sta iz davno-davne internacionalne starokljuna-ščine in pomenita evfemitično: »Ljubim vas--govorite z mojo mamico!«
In zdaj sta se našla tudi najina kljuna. O — kako je bilo dobro! Sa-prlot — prvi poljub je pa res nekaj posebnega, pa reci kdo, kar hoče! Slokana je malo zardela, kakor se spodobi ob taki priliki; potem sva letala nad Mokrim jarkom.
Nebo je opregala tančica prosojni*] oblačin, obsevanih s čudovito večerno lučjo. Na zapadu, kjer je izginila velikanska pomaranča za gorami, tam je gorelo in zlatelo. Polagoma so zamirale in temneie lepe barve in pepelasti oblaki so ležali nad zemljo ko trudne pošasti.
Zavila sva v eleganten restoran ob ribniku. Naročil sem buteljko boljšega pa dve veliki porciji polžev z nastrganim hrenom v jesihu. Ondi je bilo tudi precej drugih gostov; zakaj ob delavnikih se tukaj ni treba bati nobenega pustega čevljarja ali čemernega krojača, da bi zijal, kako se goste njegovi dolžniki in jim kvaril zdravi apetit in jim zgago delal s svojim kislim obrazom.
»Draga Slokana, kaj pa baron Griilenkitzler?«
»Oh, ga ne bi marala, če bi bil zlat od kljuna do repa. Mama ga pa strašno obrajtajo.«
»Kaj pa tvoja mama, ali so kaj zelo hudi?«
»No, tako, včasi že. Kakor jih prime. Veš, ljubi Krilatnik, nobel so pa res, nobel. — Zajtrkujejo šele ob enajstih. Izprehajat se letajo le okoli graščin in doma nosijo le zidane copate.«
»Naj bodo še tako nobel in še tako hudi, ljuba Slokana, v kratkem te zasnubim. Vidiš, ljubim te tako ognjevito, da te vzamem navzlic vsem zaprekam in tudi kljubu strašni denarni krizi.«
Zavita v mojo pelerino, sva sedela na klopi, motrila zagonetne sence bližnjega gozda in jedla bonbone zoper kašelj. Bila sva neizmerno srečna. C est V amour!
Na nebu je trepetalo vedno več zvezd in ljubica se je pritiskala vedno bolj k moji topli kamižoli.
»Guvernanta se kmalu vrne iz kinematografa,« se je domislila iznenada. »Zdaj moram kar naglo domov, Če ne bo treba še na polenu klečati!«
Le prekmalu nama je zaklenka-la bolnozelena ura ločitve. Nobene minute nisem hotel zadrževati mile ljubice, ker dobro vem, da klečanje na polenu ne veseli nobene pametne punce. Poljubila sva se kar medpoto-ma najmanj dvajsetkrat smotreno in z občutkom, potem pa sva letela vsak v svojo posteljo.
V bližnji vasi so se ženili in mo-žili mački in mačke. Grdo so muzicirali vso noč, jaz pa sem snoval načrte za prihodnjost. V soboto, na sve-
tega Hilarija dan, si izposodim cilinder in pojdem snubit.
Sobota, 16. marca.
Solnce je izšlo natanko po astronomski pratiki ob 6. uri 14 min. Osna-žil sem svoje bele rokavice z bencinom in urejal misli in besede za Slo-kanino mater., gospo Slokavko. Njena vila stoji ob gozdnem robu v gostem rakitovju. Gospa Slokavka živi ločena od svojega moža, potepuške-ga zapravljivca.
Proti enajstim sem se zaletel v hišo svoje ljubice. Ne da bi koga srečal, sem prišel pred kuhinjo. V veži sem slišal pogovor in sem ga steno-grafiral na manšete.
»Ah, gospa baronovka,« je tožila Slokanina mati, »kakšen križ je dandanes s posli! Lani sem imela prismuknjeno krščenico Nežo, ki je letala vedno v cerkev in javno prodajala pobožnost na drobno in na debelo, skrivaj pa je imela butara zaljubljena troje nezakonskih jajec z lahkomiselnim godcem!«
»Moja Meta tudi ni nič boljša,« je dejala baronica Grillenkitzlerjeva, svakinja mojega tekmeca. »Javno leta za vsakim vojakom kakor pes za zajcem, skrivaj pa pobija lonce, sklede in vaze, kakor bi bilo uničevanje posode edini poklic dobre kuharice.«
»In kaj mi je naredila šele Urša, Urša, ki je prišla za Nežo k meni služit! Toda, preden se pomeniva dalje, popijva vsaka še čašo kavice! So
3ine Kofedra ist kein leerer Wahn, je pel že Schiller.«
»Jako ste ljubeznivi, gospa Slokavka!« se je zahvalila gospa Grillenkitzlerjeva.
»Tedaj dalje! V sredo opoldne sem rekla naši Urši: Uršula, sem rekla, danes ob štirih pride gospa LaČenpergarjeva k nam v vizite. Ko jo zagledate, ji recite: Poljubljam vam roko, milostna! Takoj javim naši gospe, da ste izvolili priti. In zapomni si, Uršula, in skuhaj danes kavo že ob treh, zakaj gospa LaČenper^ garjeva ima tako obširen in hud želodec, da prenese pet čas kave in dve skledi sladke smetane sama za malo južino. Tako sem rekla naši Urši. Ali nisem govorila natanko?. Zdaj pa uganite, baronica, kaj mi je naonegavil ta štor!«
»Slutim nekaj strašnega,« je odgovorila Grillenkitzlerjeva. »Grozna sem radovedna.«
»Da. Kdo bi verjel kaj takega^ Toda dalje! Gospa LaČenpergarjeva je prišumela kmalu po štirih. Urša, butara in štor, je naglo pustila pomije in nagovorila gospo: »Aha, prišli ste nas vizitirat. Precej vas naznanim. Pa — veste, ljuba gospa, drugič pridite malo prej, če hočete dobiti še kaj kofetka pa smetane. Južinali smo že ob treh. Ostalo ni nič.« Tako ja klobasala Urša uršasta, mene je pa kar krč lomil. Komaj sem mogla v predsobo,«
(Dalje prihodnjič.)
mnenie cele Evrope, pravi današnja »Tagespost«, potem smatrajo tudi vse druge ukrepe o spornem materijalu za neveljavne. In zopet gre skozi nemško časopisje rožljanje z orožjem: »Treba bo oboroženega posredovanja. Zdi se, da bo moral plačati kralj Nikolaj svojo nesrečno politiko s krono« Tako tragično pač stvari dunes še ne stoje in zelo verjetno je, da skoraj gotovo je, da bo Skadei padel Še predno se bo pričela prava demonstracija evropskega vojnega brodovja. Spk>h pa ima ta demonstracija zelo čuden značaj in zdi se, da so prispele nekatere vojne ladje pred črnogorsko obal, da pokažejo Črni gori svojo protičrnogorsko voljo, druge vojne ladje pa da demonstrirajo proti tem vojnim ladjam. Nevarno je sosedstvo vojnih ladij velesil, ki niso popolnoma edine. Rusija zahteva, da opuste velesile vsako oboroženo intervencijo in je naprosila Francosko, da pošlje pred Bar eno vojno ladjo. Francoska vojna ladja zastopa tedaj rusko in francosko zahtevo. Angleška ni odprla vizi rja, dasiravno se zdi po poročilih nemških listov, da je zadovoljna z demonstracijo. Demonstracija je tedaj situacijo le poslabšala in se ne bo mogla uspešno :zvršiti, če ne bo prišlo do popolnega sporazuma med velesilami.
Med tem nadaljujejo Črnogorci in Srbi obleganje Skadra. 2e so se sirile vesti po evropskih glavnih mestih, da je Skader padel. Vesti so se izkazale sicer do sedaj še kot neresnične, vendar so slonele na zelo pomembnem in za Skader odločilnem dejstvu, da
je trdnjava Taraboš padla.
Iz Londona in Beigrada prihaja i3 pc membna vest in zato navajamo dotične brzojavke dobesedno:
London, 2. aprila. Zatrjuje se. da >o Turki zapustili Veliki Taraboš in se umakniti na Mali Taraboš. Veliko vprašanje je sedaj, če se bodo mogli Turki sedaj na Malem Tarabošu uspešno držati proti obstreljevanju Črnogorcev z Velikega Taraboša.
Belgrad. 2. aprila. Vesti izpred Skadra poročajo, da oblegovalna vojska /e tri dni neprenehoma strelja na Taraboš. Do sedaj so črnogorske in srbske čete zavzele že dve vrsti utrdb. Neki črnogorski pehotni oddelek je prodrl do 200 m od glavne trdnjave In si napravil tam okope ter čaka na generalni naskok. Turška artiierija baje le slabo odgovarja, ba-ie \\ manjka streliva. Še včeraj so dospele srbske čete pred Skader. V Belgradu pričakujejo padca Skadra najkasneje v dveh dneh. Prebivalstvo ie mrzlično razburjeno. Pripravljajo se proslave padca Skadra.
Belgrad, 2. aprila. Glasom privatnih poročil iz Sv. Ivana so bile turske sprednje utrdbe na Tarabošu od Črnogorcev tekom današnjega dneva zavzete. Generalni naskok na Klavno trdnjavo se bo izvršil še te-1 oni današnjega dneva.
Da je Taraboš padel, in da se morda v tem trenotku vrše že boji za mesto samo, je tedaj videti kot uspeh demonstracije evropskega vojnega brodovja in nič bi se ne čudili, i e hi evropska diplomacija, kadar bo Skader v črnogorskih rokah, izjavila, da je hotela s svojo demonstraci-jo s;.ino pospešiti padec Skadra.
O demonstraciji sami prihajajo sploh čudne vesti v svet. »Vossische /citung' se je tudi že spreobrnila k naziranju, ki smo je mi zastopali iz-iočetka, da bo demonstracija brodovja samo ena blamaža več za evropsko diplomacijo. List piše: Če bo dobila Francoska formalne naročilo Rusije, ki jo želi. da namreč zastopata Francoska in Angleška Rusijo v demonstraciji, potem bo najbrže tudi Italija pooblastila oba svoja zaveznika. Pod temi pogoji pa bo vsa demonstracija samo pljusk na vodo in bati se je, da izgubi Avstro-Ogrska potrpljenje in nastopi na lastno pest. Tudi ><Giornale d' Italia« je mnenja, da demonstracija ne bo imela nobe-uega praktičnega uspeha. Če pa pade Skader, kar je pričakovati, za posledice ni mogoče vedeti, ker ne more danes nobeden odgovoriti na vprašanje, če ni Avstro-Ogrska pod vsakim pogojem odločena izsiliti, da se Črna gora ozira na njene zahteve. Veliko vprašanje pa je tudi, če bo pustila Italija svojim zaveznikom prosto roko, ali pa jih celo pri nadaljnih akcijah podpirala. To zadnje je pač zelo dvomljivo.
Iz Londona prihaja vest, da se je Avstro-Ogrska zavezala, da ne bo poslala svojih čet na črnogorsko mejo, marveč da se bo točno držala navodil velesil, ki nameravajo samo demonstracijo vojnega brodovja. Rusija nikakor ni privolila v zasedenje Bara in Ulčina in zdi se, da je Rusija privolila sploh v demonstracijo samo pod pogojem, da se Izvrši šele, ko bo Skader že padel in da ostane demonstracija brezuspešna.
Vse je tedaj pripravljeno za novo blamažo, katere posledica ne mo-
re biti druga, kakor razpad evropskega koncerta, vsled česar ne bi bile izključene razne komplikacije v Evropi. Črna gora pa bi lahko mirno pustila, da vojne ladje prt 1 Barom in Ulčinom tratijo čas in denar tet lahko uredi v Skadru in okolici vse po svoji volji. Diplomatom pa ostanejo odprta, kakor smo že omenili, še ena vratca, da izjavijo, da so hoteli pospešiti padec Skadra, da se morejo čim prej pričeti mirovna pogajanja med Balkansko zvezo in Turčijo.
Mirovno vprašanje.
Iz Sofije poročajo, da so stavile države Balkanske zveze za predpogoj, da se prično mirovna pogajanja nn podlagi želje velesil, da naj tvori prihodnjo mejo med Balkansko zvezo in Turčijo črta Enos-Midia, zahtevo, da se vse turške garnizije zahodno od te či te vdajo. S tem hoče Balkanska zveza ugoditi želji Srbije in Črne gore. Glede vprašanja vojne odškodnine pravi odgovor Balkanske zveze, da zahteva Zveza principijalno priznanje vojne odškodnine, da pa prepusti ureditev tega vprašanja poznejši konferenci.
Sukri paša v Sofiji.
Bolgarski dnevnik »Reč« piše: »V soboto zjutraj, dne 29. t. m. je dospel v Solijo ujet odrinski poveljnik Šukri paša s svojim štabom. Na kolodvoru je pričakoval turške oficirje mestni poveljnik podpolkovnik Bo-nev s svojim adjutantom poročnikom Stojlovom in postajenačelni-kom polkovnikom Končevom. Slednji je v francoskem jeziku pozdravil šukri pašo ter omenjal njegovo junaštvo. V odgovoru je Šukri paša slavil junaštvo bolgarske armade. — Nato so se odpeljali turški oficirji v novo odprt hotel »Splendide Palače«. Prvi je dospel Šukri paša v avtomobilu podpolkovnika Boneva, za njim so sledili v vozovih Ismail paša, Ri-fat paša, Ibrahim paša, Ali Nazim paša, Husa Medim paša, Azis paša, Ali Riza bey, Azis bev, Fuat bey, Reazi bey. Riazim bey, Eju bey, Čelal bey in Adil bev. — Visoke goste je pričakoval v hotelu hotelir Kenda s svojima ravnateljema in hotelskim personalom. Ujeti turški oficirji so zasedli celo prvo nadstropje prostranega hotela, kjer jim je bila pripravljena tudi velika obednica, tako da žive v hotelu sami zase.«
Pripominjamo, da so se naselili ujeti turški generali kot prvi gostje v ravnokar odprtem, že drugem velikem hotelu našega rojaka — Ljubljančanom dobro znanega — hotelirja Ivana Kende. Hotel »Splendide Palače« je največji in najmodernejši hotel v Sofiji, kjer so ujeti turški oficirji deležni vsega mogočega konfor-ta in bodo skoro lahko pozabili zadnjih bridkih dni v Odrinu.
Takoj drugi dan je obiskal Šukri pašo Javer paša, kateri je že štiri mesece v Sofiji kot vojni ujetnik. Srečanje obeh turških generalov je bilo nad vse interesantno. Gloooko sklonjen se je približal Javer paša Šukri paši ter mu hotel poljubiti roko. Le-ta mu je roko odtegnil, nakar sta se oba generala, katerima edinima so Bolgari pustili sablje kot junakoma, objela in poljubila. Javer paša je ostal približno pol ure v salonu Šukri paše, kamor so pozneje prišli tudi ostali turški generali. Le-tem je Javer paia vrnil obiske v njih sobah. Čez kake dve uri se je Javer paša vrnil v hotel »Boulevard«, kjer stanuje že od jeseni. Pred hotelom -Splendide Palače« se je nabrala tisočglava množica, ki je hotela videti turškega pašo. Množica pa se je vedla jako mirno ter se zdržala vseh vsklikov, kar priča, da Bolgari vedo ceniti tudi junaštvo svojih sovražnikov.
Vsekakor je zanimivo, da ima ujete turške generaie s Šukri pašo na čelu ravno naš rojak Slovenec Ivan Kenda pod svojo streho. V Sofiji že splošno znanemu in obče priljubljenemu hotelirju Kendi se je na izvanrednih gostih tudi vsestransko čestitalo.
Upati je, da nam naš poročevalec podrobneje poroča o odrinskem junaku.__.
Nemško pomoč Turkom.
Med častniki, ki so jih Bolgari ujeli v zavzetem Odrinu, ie bilo 63 Nemcev in 13 štabnih in višjih romunskih častnikov. Obrambo glavne odrinske utrdbe je vodil polkovnik nemške artilerije Hellmann, obrambo druge važne utrdbe pa pruski Poljak Turčevskv.
Ravnotako mnogo nemških častnikov je bilo v Janini. In splošno mnenje je, da tudi obrambe Skadra ne vodijo samo Turki. V nekaterih časopisih se je celo že pisalo, da ie
ravno udeležba tujih častnikov pri obrambi Skadra vzrok, zakaj branijo Crni gori, da ne sme zasesti Skadra.
Gre za to, da bi se ne moglo to dejstvo javno konstatirati.
»Novoje Vremja« označuje to tujo udeležbo častnikov v turški armadi kot kršitev nevtralitete ter pripominja, kako so že pričetkoma vojne pisali časopisi, da je nemška vlada na prošnjo turške vlao'e poslala Turčiji več nego 2d0 izbranih častnikov in da so se v Carigrad pripeljali i i Kystendže na romunskem parni-ku. Nemški častniki so se bojevali skupaj s Turki pri Kumanovem, Pri-lepu, Bitolju, Lozengradu, Lile Bur-gasu.
Nemški častniki so prišli v turško armado pač z nado na zmago. Toda zgodilo se je drugače. In če si Turki niso pridobili lavorik, tedaj so Nemci doživeli velikansko blamažo.
Hralj Juri f
O pogrebu grškega kralja Jurja poročajo iz Aten: Po žalni službi božji se je pomikal sprevod s truplom umorjenega kralja Jurja iz katedrale. Top, na katerega lafeti je ležala krsta, so vlekli mornarji. Za krsto so peljali kraljevega konja. Sledili so kralj Konstantin s prestolonaslednikom in princem Aleksandrom, drugi princi in zastopniki tujih vladarjev. V vozu je sledila kraljica* Olga z veliko kneginjo Marijo in princesami. Nato so prišli člani vlade, predsednik zbornice, člani diplomatičnega zbora, zastopniki tujih vojsk in tujega brodovja. Vojaštvo je zaključilo sprevod. Ob cestah, skozi katere je šel sprevod, je stala nepregledna množica, ki je molče gledala sprevod. Ko je dospel sprevod na kolodvor, so princi nesli krsto v pripravljeni železniški voz, med tem ko so drugi udeležniki sprevoda zasedli vlak. Ves čas, ko se je pomikal sprevod od katedrale na kolodvor, so streljali iz topov. Baterije in tuje vojne ladje so oddale po 101 strel.
Povodom pogreba kralja Jurja se je vršila včeraj dopoldne na Dunaju v grški cerkvi žalna služba božja, katere se je udeležil v zastopstvu cesarja nadvojvoda Karel Fran Josip. Službe božje so se udeležili še nadvojvode Peter Ferdinand, Leopold Salvator, Friderik. Karel Albreht, zunanji minister Berchtold, vojni in skupni finačni minister, ministrski predsednik in razni visoki funkcijonarji ter častniški zbor 99. pehotnega polka, katerega imetnik je bil pokojni ^ralj.
Veliboponeverjenjev„SpaF-und Vorsclmsshassaverein" v Laškem trgu.
V Celju, 1. aprila.
Položaj falitnega »Spar- und Vorschusskassavereina« v Laškem trgu bi bil po opisu, priobčenem v xGrazer Montagszeitung« in pisanem v Laškem trgu dne 29. marca, sledeč: »Glavnih deležev po 50 K je 245; ima jih v rokah 56 oseb, od katerih so pa že prišle nekatere ob vse premoženje. Poleg tega ima še kakih 300 obrtnikov in kmetov opravilne deleže po 10 K. Število zadružnikov znaša torej okoli polčetrto stotino. Prilično toliko je vlagateljev s prihranki nad 700.000 K. Od teh vlog pa je le še ostalo 270.000 K, ki so izposojene na osebni kredit in hipoteke. Posojila se bodo sedaj seveda odpovedala. Koliko je vse zgube, se še vedno ni natačno dognalo, bo pa znašala več ko 445.000 K. Zdaj se je odkrilo tudi resnične poneverbe in sicer feOOO K iz 1. 1906 in 4000 K iz leta 1907. Večji del zgube pa datira še iz 1. 1884. Takrat je šel pivovarnar La-riseh v konkurz; Vorschusskassave-rein je zgubil pri nUm bojda (podčrtal dopisnik »Montagsztg.«) 12.000 gld., resnična zguba pa je znašala 50.000 goldinarjev, torej za 38.000 gld. ali 76.000 K več ko se je navedlo. Ta zguba z obrestmi vred in še nekatere druge nerednosti so povzročile sedanjo katastrofo . . .«
Priobčujemo ta dopis, ker stoje nekatera njegova izvajanja naravnost v nasprotju s tem, kar trdi dež. posl. Laškega irga dr. Eugen N e g r i na uvodnem mestu iste številke vGrazer Montagszeitung«. Mož skuša tam javnost prepričati, da je bila falitna nemška posojilnica v Laškem trgu zdrav in reelen zavod, ki se je ponesrečil samo vsled nepoštenosti posameznega člana načelstva — in je torej vreden velike državne podpore v sedanji krizi. Če je vlada dala milijone za ponesrečene slovenske denarne zavode, kjer ne gre za de-fravdacije posameznikov, temveč za nepretrgan sistem sleparij in nerednih špekulacij, potem mora pomagati
tudi Laškemu trgu! Lahko bi zavrnili Negrija samo s tem, da pribije-mo laž, da bi vlada dala le en vinar nesrečnim žrtvam Glavne- posojilnice; laž je tudi, da bi dobila kakršnokoli pomoč posojilnica v Šoštanju, ki je prišla v težave vsled samolastnih izposojil enega načelstvenega Člana. Ta Negrijeva trditev torej ne drži. Še bolj jalovo je pa dokazovanje, da gre v Laškem trgu le za poneverbe posameznika, pri ponesrečenih slovenskih zavodih pa za nereelno gospodarstvo in sicer vsled Špekulacij v nacijonalne in Nemcem sovražne svrhe! Ne bodemo tu razpravljali interesautnega vprašanja, ali je Droiz sleparil v Laškem trgu sumo za se ali tudi za druge; govoriti o kakem reelnem gospodarstvu v zadrugi, kjer se je poneverilo toliko hranilnih vlog in kjer se je po priznanju nemških listov samih tudi še naravnost kradlo, je smešno! Kar se pa tiče »špekulacij v nacijonalne svrhe«, se bode v slučaju kon-kurza v Laškem trgu še le videlo, ali so bili nemškutarski obrtniki na Laškem res še vredni kakega kredita ali ne. Negrijeva dokazovanja so samo prazna natolcevanja Slovencev. Če se da s takim orožjem pridobiti v Avstriji vladne podpore ponesrečenim nemškim zadrugam, je dovolj značilno in žalostno. Kajti po logiki vsakega navadnega človeka bi zaslužili veliko bolj vladno podporo v podobnih slučajih mi, ki si je ne prosimo z lažmi in natolcevanjem.
Dr. Eugen Negri bi ravnal bolj pošteno, ako bi priznal, da so zadružni polomi v Laškem trgu, Ljubljani in drugod posledica deloma nepoštenosti posameznikov, deloma pa splošnih pomankljivosti zadružnega gospodarstva in zadružnega zakona, kakor še obstoje in kakor jih ni mogoče v kratki dobi odpraviti. Ker pa gre v principu za koristno gospodarsko in socijalno idejo, bi morala poseči vmes vlada in pomagati, kolikor bi se dalo, v Laškem trgu kakor v Ljubljani. Mi smo že ponovno poudarjali, da ne želimo zadružnikom »Spar- und Vorschusskassavereina« v Laškem nobene nesreče in jim pomoč privoščimo — samo nam se mora tudi dati! Ali tako daleč se ne morejo povspeti vodje spodnje-štajerskega nemštva, kar je za njih in njihovo politiko ter politično poštenje dovolj značilno. Merodajno je tu splošno sovraštvo proti vsem slovenskim denarnim zavodom, ki so nas vsaj deloma rešili iz oderuških krempljih Negrijevih volilcev in somišljenikov. Naj raje trpijo Laščani škodo, kakor da bi dobili kako olajšavo tudi Slovenci! Zato bodo vedeli vsi slovenski poslanci in politiki, kaj je njihova dolžnost glede Laškega trga, Marckhlov in Negrijev.'
Štajersko.
Štajerski deželni šolski svet je imel dne 29. marca sejo, v kateri je imenoval def. učiteljico pri Sv. Urbanu Emilijo Zoreč za učiteljico pri Sv. Vidu pod Ptujem; prov. učitelja pri Sv. Marjeti pod Ptujem Iv. Novaka za det. učitelja istotam; nadučitelja v Seli Rudolfa Kotz-mutha (!) za nadučitelja pri Sv. Urbanu nad Ptujem; prov. učitelja pri Sv. Urbanu Karla Zoreča za def. učitelja v Št. Vidu pod Ptujem; def. učitelja in šolskega vodjo v Res-niku Gvidona Srabotnika za nadučitelja pri Sv. Štefanu poleg Šmarja. Trajno sta upokojena učiteljica ročnih del v Teharjih Julijana Klemenčič in def. učitelj pri Sv. Štefanu   poleg Šmarja Iv. Kotnik.
Iz deželne službe. Štajerski deželni odbor je imenoval kancelista dež. bolnišnice v Mariboru g. Jožefa Stegnar ja za oskrbnika dež. bolnišnice v Rottenmannu in prestavil kancelista dež. bolnišnice v Slovenj-gradcu Franca Goloba v maribor-sko dež. bolnišnico.
Le na delo, gospodje! V nedeljo so imeli klerikalci v Ptuju neko slav-nost, pri kateri so nastopili tudi njihovi »orli« v kroju. Ko so šli trije iz minoritske cerkve domu, jih je brez vsakega povoda ptujska policija prijela, zaprla in z globo kaznovala. »Proti takemu ravnanju pa mora protestirati okoliško ljudstvo; za to se bo preskrbelo«, pravi mariborska »Straža«. No, upajmo, da se bo kaj preskrbelo; doslej so si dali klerikalci od nemškutarjev raje v obraz pljuvatL kakor da bi nastopili proti njim. Škof se boji za par sto duš v Ptuju in Mariboru, ki bi se bojda spreobrnile takoj k protestantizmu, čim bi duhovščina pokazala le majhno več tiste svoje znane brezobzirnosti proti našim renegatom — in zato prepoveduje v klerikalni stranki vsako nacijonalno politiko. Omig sc bo pri njem opravičil in konec bo razburjenja tudi v »Straži«. V Ljubljani so silili klerikalci na podržavljenje policije, v Ptuju, Celju in Mari-
boru,' kjer smo že bili priča najdrznejših zlorab policijske oblasti, pa klerikalci mirno trpe mestno policijo. In ne dvomimo, da bo pri tem ostalo tudi v bodoče.
O občnem zboru C. M. podružnice v Vojniku je treba včerajšni dopis pojasniti, ker se najbrž nehote dela krivica dosedanjemu odboru, posebno pa bivšemu predsedniku in potov, učitelju g. Iv. Prekoršku. Podružnica za Škofjo vas in okolico res ni vedno vzorno delovala, temveč je celih 10 let t. j. od 1897—1907 spala. Toda ravno g. Prekoršek jo je oživel v toliko, da je za leta 1908—1911 prispevala glavni družbi 21—45 K na leto. Kakega izvora so bili ti prispevki, mi ni znano. Za leto 1912 res ni poslala podružnica ne ptispevkov niti naznanila odbora. Zaradi tega je podpisani s pomočjo marljivih zaupnikov v trgu, posebno še g. učitelja R. Zupaneka kot podpredsednika poskusil z novo podružnico s sedežem v trgu, kar se je tudi lepo posrečilo. Pri tem pa se ne misli razpustiti stare podružnice za Škofjo vas, ako bo le hotel stari odbor delati. Ni torej prav, ako se hoče odrekati mojemu bivšemu tovarišu g. Prekoršku delavnost, dokler ne vidimo, ali bo preosnovana podr. sploh imela več sreče in uspeha. Iz istih vzrokov tudi :"az odklanjam laskave pridevke. Sploh bi pri narodnoobrambnem delu ne smeli poznati osebnosti, še manj pa kadilnic, temveč le dolžnosti. Dopisnik me je pri najboljši volji spravil v mučen položaj, kakor da bi hotel zatemneti dejanske zasluge svojega prednika-prijatelja. Za sedanje boljše uspehe pri vojniški podružnici imam jaz ravno tako malo zaslug, kakor ima malo krivde g. P., da podr. ni najvzorneje delovala. Usoda podr. je v rokah domaČega rodoljubnega občinstva, kateremu sem seveda v imenu plemenite stvari zelo hvaležen. — Ante Beg.
Iz Mute. Nemška oholost in kultura se je pred kratkim pokazala v pravi luči v Gortini blizu Mute. Tja sta se namreč pripeljala z vozom znani restavrater Goli iz Dravograda in še boli znani Korbov Vil-či iz Vuzenice. V obcestni gostilni pri Janežu sta izstopila in stopila v gostilno, kjer so sedeli trije slovenski fantje iz Pernic. Olikani Goli je kar prijel meni nič tebi nič enega izmed fantov ter ga potisnil skozi vrata, češ, da mora iti pazit na njegovega konja pred gostilno. Njegova tovariša sta oporekala tej predrznosti, na kar jima je Korbov Viiči obljubil s steklenico po »maulnih«. To je bilo tudi za mirno slovensko kri preveč. Vstala sta in vsi trije so oba predrz-neža malo pretresli, da bi se zavedla sveje omike. Morda bi se bilo zgodilo še kaj hujšega, da nista junaka popihala v posebno sobo, iz te v spalnico in potem skozi kuhinjo na voziček. Pripeljala sta se neki zelo hitro v Dravograd ter se zgražala nad Slovenci, ki nočejo več slepo ubogati kakor sužnji predrzne nemške gospođice.
Iz Maribora. (Slovenska kmečka zveza) je imela minulo nedeljo v »dvorani« nemškega društva rokodelskih pomočnikov svoj občni zbor. Drž. in dež. poslanec Iv, R o š k a r je dobil zopet enkrat priliko igrati načelnika Slovenske kmečke zveze; z občnim zborom pa je zopet odpravljen in bo načeloval zvezi do prihodnjega občnega zbora kmet dr. Korošec. Na zborovanje je prišel drž. in dež. poslanec Pov-š e iz Ljubljane ter je govoril o raznih stanovskih kmečkih vprašanjih. Dr. Korošec je poročal o »delovanju« štajerskih slovenskih državnih poslancev. Končno je bila sprejeta sledeča resolucija: »Slovenska kmečka zveza izreka svojim državnim in deželnim poslancem popolno zaupanje. Odobruje obstrukcijo deželnih poslancev ter jih pozivlje, da tudi nadalje branijo pravice štajerskega slovenskega ljudstva s taktiko, ki jo smatrajo za najprimernejšo. Izjavlja, da je voljena s katoliško-narodniml pristaši v mestih in trgih ter z obrtništvom in delavstvom na Štajerskem, katero stoji na temelju Vseslovenske ljudske stranke ustvariti skupno politično organizacijo ter pooblašča svoj odbor, da stori v to svrho potrebne korake.« Politično zanimiv je pasus o prosti roki poslancev glede »obrambe naših narodnih pravic«. Na eni strani so klerikalni poslanci s tem prosti še tiste fiktivne odgovornosti napram odboru in članom Slovenske kmečke sveze, na drugi strani pa kaže to, da stojimo pred novimi pogajanji za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. V odbor so voljeni I. Roška r kot načelnik, dalje dr. Fr. J a n k o v i č, dr. Hohnjec in dr. B e n k o v i č ; kmetje, kar jih je izvoljenih, so itak le za parado in ne pridejo še z Roškarjem vred niti v poštev. Ostalo besedičenje resoluci-1 je o obrtništvu in delavstvu pa je le
75. Štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran S,
v toliko zanimivo, ker si hočejo duhovniki še politično podjarmiti obrtništvo in delavstvo, kar bi bilo za ohranitev nekaterih klerikalnih mandatov prav važno. O podružnicah Slov. km. zv\, ki so jih svoj Čas snovali s tolikim krikom, ni bilo ničesar slišati, tudi ne o številu članov in o blagajni. Videti je, da si je dr. Korošec vse lepo osredotočil v Mariboru, da lahko dela, kar hoče. Spored je bil prav skromen, o važnih narodnih vprašanjih se ni ničesar sklepalo in govorilo. Ker so aranžerji že pričakovali slabo udeležbo z dežele, so nagnali skupaj iz okolice viničarje in iz mesta farovške hlapce, da je bilo več »ljudstva«. Če bi se nam ljubilo, bi lahko s polno pravico ponovili vse riste fraze o »klavrnosti«, »mrazu«, -dolgočasnosti« itd.,   ki   jih   je bila
Straža« ob občnem zboru Narodne stranke polna. Pa se ne splača; saj tak vsi vemo, pri čem smo s »kmeč-ko« zvezo.
Ljudska knjižnica v Mariboru (Narodni dom) ie štela meseca suš-ca t. 1. 202 čitatelja, ki so si izposodili 40.3 knjige. — Knjižnica ima vse nai-
iovejše  knjige  in je dostopna brez
mjerne vsakomur: kupi se izkaznico :a 20 v. na katero se dobi 12 knjig. Izposojajo se vsak torek in četrtek
d 7. do S. zvečer  in vsako nedeljo
J l). do pol 11. dopoldne.
Iz Gradca. Kakor poroča »N. M. K.- bo stopil   poveljnik   22. domo-
ranske divizije v Gradcu FML Ar-•;ir \V i n k 1 e r v kratkem v pokoj. \a njegovo mesto pride najbrže po-
eljnik 91. domobranske brigade v \ rakovem,   Kazimir pl. L u t z e n -
i o r f.
Iz Ljubnega  na Zg. Štajerskem
•ročajo graški časopisi, da je skle-,1 ekrajni šolski svet na predlog ce-:rskega svetnika Buchmuller-a sedečo resolucijo: Prosimo slav-štaierski deželni šolski svet, naj ;:i primerne korake pri namestniji deželnem šolskem svetu za delavnost štajerskega deželnega zbo-n skorajšnjo   ugodno rešitev re-jlacije učiteljskih plač kar v prvem isedanju. Če bi se pa letos zopet ne ,i doseči dela/možnost štajerske-... uLŽelnega zbora, pa prosi Ijuben-u\rajni šolski svet, naj bi štajer-
• deželni šolski svet storil pri de-iiem   odboru   vse   za dovoljenje
junijskih dokiad iz državnih prelazov. — Tukaj moramo omeniti,
k je doslej   od slovenskih javnih moracii   oglasila za ureditev uči-plač samo ruska občina, dasi »vensko   učiteljstvo vsled veli-,  števila šol tretjega razreda na štajerskem   veliko na slabšem, nemško.
Iz Ptuja.   Danes, 2. aprila, se je orocil   žalski   zdravnik dr. Rih. r g m a n n z gdč. Olgo P o t o č -ovo, trgovčevo hčerko. Česti-
Od   Sv. Barbare   pod Ptujem.
r I a t i c a) še tu vedno hudo raz-. Umrlo je /e do 50 otrok, med i tudi ljubka hčerka predsednika l'nega društva Fr. Jurgeca. Od   Sv. Lenarta   v   Slov. gor. oročajo: Pri Sv. Jurju v Slov. ^:a na velikonočno   nedeljo na aiiniran način vdrla dva lopo-šo veleposestnika Petra M e-: t 1 a .   odprla predal pri pisalni '  :n vzela ven   hranilne knjižice, sine papirje in zapiske raznih i a te v v vrednosti 80.000 K. Zapis-rjatev   so   našli v bližnjem go-n,   poskrbelo se pa ie,  da lopova li /a ostali rop ne dobista denarja.
Drobne novice.   Iz Laškega ^ a. Vodstvo >Sudmarke« je skle-prispevati 20.000 K sanačni ak-u falitni   Spar- und Vorsehuss-:n .   pa samo pod pogojem, da
0 od drugih strani že prispevalo .   da ho s temi 20.000 K vred
ankljaj pokrit. — Iz Zreč nam u a jo:   Te dni se je napil  60 let delavec Mejavšek  v neki go-
1 in še! popoldne   pijan domov, itm je padel v Dravinjo in utonil, (»d   Sv. Lenarta   v Slov.
. poročajo, da so zaprli Vincen-K ii r n i k a, znanega barantača s minino,   ker je osumljen,   da je pri   zavarov. družbi Franco-. roise   zavarovane konje sam z liem v nekem hlevu zadušil, da bi l zavarovalnino.  — Iz M a r i -r a poročajo, da so prijeli uradni-v tovarni za špirit v Racah, Ga-jela Majcena,   ker je ponare-! na poštnih nakaznicah ravnatelje-
• podpise in denar za se obdržal. Majcen je dorna pri Sv. Tomažu nad • irinožem. — VPetrovčahso
^prijeli dve ciganki po imenu Brand-:ier, ki sta na skrajno rafiniran na-i! obirali pobožne duše na Sp. in Sr. jerskem.    Kmetu Hirschmannu i lizu Peniegga sta izmamili 2600 K rešitev duš njegovih sorodnikov ' vic. Ni Čuda, da se pri toliki ljudski urukanosti godi tudi našim duhovni-^f'ni tako sijajno! —  Iz Slovence Bistrice poročajo, da je po-
sestnica Vedenik v Bojtini svoje posestvo prodala. Potem pa ji je bilo žal in je hotela imeti kupno pogodbo razveljavljeno. To seveda ni šlo in Vedenik je iz jeze zažgala svoj prejšnji dom. Škode je okoli 3000 K, ki je pa z zavarovalnino pokrita. — I z P t u j a. V velikonočnem tednu so našli pijonirji na desnem bregu Drave ostanke starega rimskega ka-menitega mostu čez reko. Iz še ohranjenih napisov sodijo nekateri, da je bil kameniti rimski most čez Dravo postavljen ob času cesarja Marka Aurela ali Scptimija Severa.
Koroško.
Mednarodni slepar. Pred kratkem smo poročali, da se je pojavil v Beljaku eleganten tujec, ki se je izdajal za zastopnika tvrdke Stagni v Aleksandriji. Ali Kamen, tako se je mož pisal, je trdil, da je prišel v Be* liak obenem kot zastopnik družbe, ki namerava zgraditi pri piramidah velik, eleganten hotel. Naročil je res pri neki tovarni za pohištvo oprave za 40 sob, pri neki lesni trgovini pa je naročil 80 vagonov stavbnega lesa. Tvrdke pa so brzojavno vprašale v Egiptu, odkoder je prišel odgovor, da vse skupaj ni nič res. Ko so hoteli dozdevnega Ali Kamna aretirati, ie ta že izginil. Sumijo, da je to tisti, katerega išče tudi deželno sodišče ljubljansko zaradi podobnih goljufij, ki jih je izvršil v Ljubljani, kjer se je izdajal za zastopnika tvrke Karati in drug v Aleksandriji. Kam je sedaj pobegnil, ni znano. Poltena domneva, da ima opravka z 'oglasnim mednarodnim sleparjem, turškim podanikom Sabah Salimom.
Ni umor. Poročali smo, da so našit pri Sv. Rupertu pri Celovcu mrtvo starko Marijo Tratnikovo. Sprva so mislili, da se je izvršil zločin in da je bila starka zadavljena, ker je imela neke poškodbe na vratu. Obdukcija pa je sedaj dognala, da je umrla Tratnikova naravne smrti vsled mrtvouda.
Primorsko.
Iz finančne službe. Davčni oici-ja! Ivan L o v r i č v Trstu je imenovan za oskrbnika in davni asistent A. V e r n i e r za oficijala.
Iz poštne službe. Za poštne asistente so imenovani praktikanti Oto M a y r. Lino P a v 1 e t i č, Franc K o p r i v e c, Ludovik M i k u š in Ludo vi k D i t r i c h za Trst, Ivan Bačič in Anton I v e s s a za Puli, Božo R i m a n i č za Lošinj, Franc L a p a j n e za Novo mesto in Feliks Č e r n e za Koper.
Umrl je, kakor poročajo iz Trsta, bivši deželni poslanec dr. Ivan Cle-va, star 62 let.
Rekvijem za grškega kralja se je v .šil včeraj v grško-orijentalski cerkvi v Trstu. Udeležila se ;a je vsa grška kolonija in slučajno navzoči mornarji v Trstu. Vse grške ladje v pristanišču so obesile zastave v znak sožalja na pol jambora.
Davek za javne predstave in veselice. Deželni odbor tr/iški razgla-- • načrt zakona £lede vpeljave davka za javne predstave in veselice za Trst. Ta zakonski načrt je bil že na dnevnem redu deželnega zbora lansko leto in pride v bodočem zasedanju zopet na dnevni red. V tretjem odstavku tega zakonskega načrta se predlagajo sledeče davčne postavke: po 2 vinarja za vstopnice, ki stanejo 20 vin., po 4 vin. za vstopnice od 20 do 60 vin., po 6 vin. za vstopnice od 60 vin. do 1 krone, po 10 vin. za vstopnice od 1 krone do 2 kron in po 10 vin. več za vsako krono za vstopnice nad dvema kronama. Pri aboni-rauih vstopnicah se zaračuna davek po visokosti abonentske cene. Zr;-žane in proste vstopnice se obdačijo po prvotni ceni. Izvzeti so javni muzeji,, predavanja, ki imajo znanstveni ali umetniški značaj, in dobrodelne prireditve, za katere pa se mora vedno za vsak slučaj prositi mestni zastop.
Najhitrejši motorni čoln v Trstu
in okolici so spustili v morje predvčerajšnjem v Miljah. Čoln »Dar-ling« je okoli 8 m dolg in poldrugi meter širok in vozi 18 morskih mil na uro.
Tržaška porota. — Morilec svoje
žene. Josip Marčan, mesar na Reki, se je oženil pred 5 leti. Kmalo po že-nitvi se je preselil iz Reke v vas Ho-sti Pehlin blizo avstrijske meje. Toda tu ni bil srečen. Obrt mu je šla slabo. Mož je trdil da je temu kriva žena, ki mu je baje kradla denar, on pa je začel vsled tega popivati. Obenem se je začel v družini prepir in temu je sledil pretep. Žena je dala moža, ki je postal hud pijanec, dvakrat internirati v reško bolnišnico in mu je zagrozila, da ga bo spravila v norišnico v Stenjevec. To in pa, da sta se naselila v Pehlin tudi njegov tast in tašča, je prepir v Marčanovl hiši še bolj poostrilo. Bilo je dne 2.
avgusta 1912, ko sta se hotela po ostrem spopadu med Marčanom, njegovo ženo in tastom, tast in tašča preseliti. Marčan s tem ni bil zadovoljen, najbolj pa mu je ugovarjala žena. Mož je pograbil ženo, vlekel jo v mesnico, kjer ji je baje hotel odrezati glavo. Toda ta namera se mu ni posrečila, žena se mu je izvila iz rok, dobila pa je pri tem težko rano v levi bok. Umrla je vsled te rane čez 4 dni. — Marčan se zagovarja s silno razburjenostjo in popolno zmedenostjo misli in navaja kot olajševalno tudi silno nesrečno življenje, ki ga je imel poleg svoje soproge, ki mu ni samo kradla denar,marveč mu je bila tudi nezvesta in je z vsemi silami delala na to, da bi spravila moža v norišnico. Sodišče je stavilo porotnikom 1 glavno, 2 eventualni in 6 dodatnih vprašanj. Glasom izreka porotnikov je bil obtoženi Marčan oproščen.
Izprtje pristaniških delavcev na Reki. Zaradi izprtja delavcev je včeraj in predvčerajšnjem vse delo v pristanišču počivalo. Naložili, odnosno izložili niso nobene ladje. Obe stranki sta se podvrgli razsodbi zveze delodajalcev, ki je odločila, da sc ne sme nobenega delavca izpreti. S tem je zadeva provizorično rečena, danes se prične zopet delo. Vsa sporna vprašanja pa se bodo rešila v najkrajšem času.
Pravilo .Slovanskega kluba' v Ljubljani.
§ 1. Ime in sedež. Društvo nosi ime ^Slovanski klub«. Njegov sedež je v Ljubljani.
S 2. Namen. Namen društva je: 1. Gojiti praktično slovansko vzajemnost, krepiti vezi med Slovenci in drugimi slovanskimi narodi ter skrbeti za sprejem, spremstvo in informacije onim Slovanom, ki prihajajo v Ljubljano. 2. Širiti v slovenskem narodu znanje o drugih slovanskih narodih, njih literaturah in umetnosti in gojiti slovanske jezike. 3. Politične zadeve so iz društva izključene; društvo je nepolitično, gojiti hoče kulturne in narodno-gospodarske zveze.
§ 3. Sredstva. Sredstva, da društvo doseže svoj namen, so: 1. da društvo sprejema in uvaja slovanske goste, da jim prireja družabne večere, zabave ali slavnosti na čast važnejšim gostom; 2. da prireja konver-zacijske slovanske kurze, predavanja o slovanskih narodih in deželah, predstave, razstave, izlete v slovanske kraje, sklicuje slovanske shode, vzdržuje slovansko čitalnico, vzdržuje v sebi šolo slovanskih jezikov itd.; 3. da prireja razgovore o važnih sočasnih slovanskih vprašanjih, izdaja brošure, spise itd.
§ 4.   Člani.   Člani   društva so:
a) častni, b) ustanovni, c) pravi, d) sodelujoči. Častni član je ta, ki je bil, za svoje zasluge imenovan za častnega člana na občnem zboru brez debate. Ustanovni član je ta, ki plača v društvene namene enkrat za vselej 100 K, ali če nakloni klubu kako večjo vsoto. Pravi člani plačajo na mesec 3 krone. Sodelujoči člani so publicisti, literati in umetniki, ki delajo na kulturnem polju slovan-stva. Plačajo 12 kron članarine za celo leto.
§ 5. Pravice in dolžnosti članov. Člani društva imajo pravico udeležiti se vseh prireditev, večerov, zabav, slavnosti, kurzov, predavanj in razgovorov, ki jih društvo priredi. Vsi člani imajo na občnem zboru posvetovalno m glasovalno pravico. Kdor postane član društva, je dolžan plačati članarino in se ravnati v smislu društvenih pravil. Kdor ne plača eno leto članarine, ni več član društva.
§ 6. Občni zbor. Redni občni zbor se mora vršiti vsako leto v prvih treh mesecih. Izredni občni zbor so skliče:   a) ako to sklene odbor,
b) ako to zahteva ena četrtina članov. Da je občni zbor sklepčen, mora biti prisotna vsaj ena četrtina članov, ki bivajo v Ljubljani. Ako se to število ne snide, se vrši občni zbor brez obzira na število članov čez pol ure. Občni zbor se mora članom naznaniti najmanj 8 dni preje in sicer z notico v dnevnih časopisih. Občni zbor imenuje častne člane, obravnava poročila odbornikov in revizorjev, voli na tri leta člane odbora in njih namestnike, posvetuje se o predlogih in ima pravico izpreminjati pravila. Za navadne predloge je treba absolutne veČine, za izpremembo pravil ie treba dve tretjini prisotnih glasov. Predloge je treba 8 dni pred občnim zborom pismeno naznaniti odboru.
§ 7. Odbor. Odbor društva se voli na rednem občnem zboru. Odbor sesloji iz predsednika in 11 odbornikov; poleg teh se voli 6 namestnikov in 2 preglednika na eno leto.
Da so sklepi odborovih sej veljavni, je treba, da se je seje udeležilo poleg predsednika ali njegovega namestnika vsaj 5 odbornikov. Vsako leto tretjina odbornikov in namestnikov izstopi iz odbora. Odborove seje se više vsaj enkrat na mesec. Kluo na zunaj zastopa predsednik, kadar je on zadržan, njegov namestnik; društvena oznanila in dopise podpisujeta predsednik (ali njegov namestnik) in tajnik. Seje sklicuje predsednik. Da je sklep seje veljaven, mora za predlog glasovati veČina prisotnih odbornikov; pri enakosti glasov odločuje predsednik. Odbor rešuje društvene zadeve, razpolaga z društvenim imetjem, sprejema in odklanja člane, sklepa o predlogih članov, ustanovlja odseke, voli iz svoje srede podpredsednika, dva tajnika, blagajnika (knjigovodjo) in gospodarja in odločuje o vseh stvareh, o katerih ne odločuje izključno občni zbor.
§ 8. Odseki. Odbor ima pravico, da imenuje posebne odseke, n. pr. zabavni, informativni, literarni itd.
§ 9. Občevalni jezik. Občeva ni jezik je slovenski.
Š 10. Spravno sodišče. Spore med člani poravnava spravno sodišče, ki obstoji iz treh članov kluba. Vsaka stranka voli, oziroma imenuje enega zastopnika, ta dva izvolita predsednika. Ako se ne moreta odločiti, ga imenuje odbor. Proti spravnemu sodišču ni nikakega ugovora; ako se stranka razsodbi upravnega sodišča ne podvrže, izstopi iz kluba.
§11. Izstop iz društva. Član preneha biti: a) kdor odboru svoj izstop naznani, b) kdor eno leto ne plača članarine, c) kdor je bil izključen iz društva. Člana izključiti ima pravico odbor in sicer, ako za izključitev glasujeta dve tretjini prisotnih odbornikov. Izključeni član ima pravico pritožiti se na občni zbor.
§ 12. Volitve. Volitve se vrše po listkih; ako občni zbor soglasno sklene, se voli lahko »per acclama-tionem«.
§ 13. Razpust društva. O razpustu društva in njegovem premoženju sklepa občni zbor; za razpust morajo glasovati tri četrtine članov, prisotnih pa mora biti najmanj dve tretjini članov. Predlog, da naj se društvo razide, se mora vsaj 14 dni preje oznaniti vsakemu članu posebej. Ako je društvo uradno razpu-ščeno. pripade njegovo premoženje »Slovenski Matici« v Ljubljani.
Dnevne vesti.
+  Skrbenskv/,  Huyn in Jeglič.
Kardinal nadškof Skrbensky v Pragi in Škof v Brnu grof H u i7" n sta svoji duhovščini prepovedala vsako politično agitacijo, češ, da ni primerna za duhovnike in škodljiva veri in cerkvi. Nasprotno pa podžiga ljubljanski škof Jeglič svoje duhovnike na politični boj in jim ukazuje, da morajo agitirati na vse načine za takozvano klerikalno stranko. Mislimo, da veljajo v katoliški cerkvi povsod ista načela in da na Češkem in na Moravskem ne more biti to dobro, kar je na Kranjskem slabo. Kdo irria torej prav, kdo varuje prave koristi vere in cerkve — ali ljubljanski škof Jeglič, ki zapoveduje duhovščini politično agitacijo ali praški kardinal nadškof Skrbenskv in brnski škof Huyn, ki to agitacijo prepovedujeta. Po naši sodbi je to malo bolj zanimivo, kakor vprašanje, kje bosta oča Kačar in mama Marenkova kislo zelje prodajala — a glej, »Slovenec« ne najde časa, da bi se zato zanimal. In vendar bi ga stvar morala zanimati, zakaj kaže se, da ima zadeva prav interesantno ozadje. Merodajni cerkveni krogi so menda postali jako nezadovoljni, da se je duhovščina vrgla popolnoma v politični boj in pozabila na svoj pravi poklic. Škof grof Huyn je bil kandidat za mesto kardinala-nadškofa na Dunaju in dasi je sam cesar njegov krstni boter, dasi je imel na svoji strani vso visoko aristokracijo in njen silni vpliv, je vendar — propadel in je za nadškofa na Dunaju imenovan mož meščanskega pokoljenja, Huynu se je očitalo, da pusti duhovščino preveč politizirati in agitirati, da je v njegovi škofiji sicer vedno več klerikalnih političnih shodov, cerkve pa da. so vedno bolj prazne. Tako poročajo verodostojni češki listi in dostavljajo, da je to dalo povod za ostri nastop kardinala Skrbenskega in škofa Huyna zoper politiziranje in agitiranje duhovščine. Ali »Slovenca« prav nič ne zanima, kako je mišljenje najmerodajnejših cerkvenih in državnih krogov glede politiziranja in agitiranja duhovščine, ali pa molči o tej stvari, da bi duhovniki po deželi zanjo sploh ne izvedeli? Vsekako bi bilo želeti, da pojasni, kdo zastopa pravo cerkveno stališče, ali škof Jeglič ali pa kardinal Skrbensky in škof Huyn — kajti če vlečejo Jeglič sem, Skrbensky in Huyn pa tja, mo-
ra to vsakega spraviti v dvome in mu vsiliti vprašanje: Kdo izmed teh. je boljši katoličan in kdo zastopa pravo cerkveno stališče.
-f- »Največja sloga in ljubav« je vladala, tako zatrjuje »Hrvatska«, na klerikalno-pravaškem sestanku v Opatiji in »Slovenski Narod« in drugi listi so pisali neresnico, ko so poročali, da je prišlo na cestanku do nesoglasja med slovenskimi klerikalci in hrvaškimi pravaši. Da »Hrvatska« ne bo mislila, da nismo o opatijskem ali bolje vološkem sestanku točno informirani, povemo ji to-le: Na sestanku v četrtek je stavil eden izmed navzočih slovenskih duhovnikov resolucijo, v kateri se protestira proti nasilstvom srbske in črnogorske vlade nad katoliškim albanskim prebivalstvom, zlasti v slučaju patra Palica. Nekateri pravaši so proti tej resoluciji živahno ugovarjali, na kar je predlagatelj zagrozil, da bodo on in njegovi pristaši takoj zapustili posvetovalno dvorano, ako se dotična resolucija ne sprejme. Ta izjava je izzvala velik odpor in predsedniku dr. Starčeviću se je jedva posrečilo pomiriti razburjene duhove. Stvar se je končno odgodila do drugega dne. A tudi drugi dan ni prišla v razpravo, zakaj, tega ne bomo raziskovali. Drugi dan v petek je govoril ves dopoldne bosanski poslanec dr. Nikola M a n d i ć , ki se je, kar izrecno poudarjamo, zavzemal za uvedbo hrvaščine kot notranjega uradnega jezika v upravo bosanskih železnic. In dr. M a n d i ć je s posebnim ozirom na grožnjo omenjenega slovenskega duhovnika, da bodo on in njegovi somišljeniki sestanek zapustili, ako se ne sprejme ona »albinska resolucija«, — to je bilo v petek točno opoldne — rekel dobesedno to-le: »Met-nite ruku na srdee pa ćete doći do osvedočenja, da vi nama potrebni niste, a vi nas trebate. Vi dakle možete nama šta preporučiti, a ništa tražiti ...« Ali je dr. Mandič tako govoril ali ni, gospoda pri »Slovencu« in »Hrvatski«? Ali je morda tudi to samo slišal kak — »vohun ministra Bi-linskega«?!
+ V znamenju kislega zelja je šel kranjski deželni odbor v boj zoper mestno občino in je zahteval zase pravico, da izreče prvo in zadnjo besedo tudi na ljubljanskem trgu. Ta deželni odbor bi rad vse koman-diral in komandira! bi rad tudi ze-ljarjem in zeljaricam in branjevkam in sploh vsem, ki imajo opravka na trgu. Mi in samo mi — je ošabno razglašal deželni odbor in oblekel je štunfe, s katerima oča Kačar in mama Marenkova zelje tlačila ter je hotel potlačiti mestno občino. Pa je reklo upravno sodišče: ne boš! Deželni odbor nima na ljubljanskem trgu prav nobene besede, je reklo upravno sodišče in je enkrat za vselej naredilo konec vsakemu utikanju deželnega odbora v tržne zadeve. In Če bi prišel ves dež. odbor z deželnim glavarjem vred na trg in bi se tam na glavo postavil, bi mu nič ne pomagalo — govoriti nima nič, nič in še enkrat nič. Klerikalci se zdaj zvijajo, kakor maček, ki je padel v vodo, ker bo zadnja instanca v tržnih zadevah dež. vlada. Saj občina kaj drugega ni hotela doseči; ena zadnja instanca mora biti in s tem, da se je občina uprla, da bi bil deželni odbor ta instanca, je vendar sama zahtevala, naj bo to vlada. Sicer se ne more reči, da bi se vlada ravno odlikovala po nepristranosti, ampak še vedno je bolje, da ima zadnjo besedo vlada, kakor da bi jo imel deželni odbor, ki je v kratkih letih sijajno dokazal, da ne zasluži niti najmanjšega zaupanja. Zato pa je vse zadovoljno, da je upravno sodišče spodilo dež. odbor z ljubljanskega trga. V ostalem je pa dosti žalostno, da mora celo v takih malenkostnih zadevah občina klicati upravno sodišče na pomoč, da ubrani svoje pravice proti nasilnosti dež. odbora iti žalostno znamenje vladajočih razmer je, da se mora časopisje prekljati s klerikalci zaradi takih stvari.
■f Zeljarska afera in blamaža c, kr. deželne vlade. Štefe tuli in joka kakor oklofutano kuže, ker je s svojo vrtoglavostjo in hujskarijo spravil deželni odbor v velikansko blamažo radi razsodbe upravnega sodišča v ljubljanskih tržnih zadevah. Na vse kripije se trudi, da bi se pri merodaj-nih fatorjih svoje stranke opravičil in da bi tudi prikril škodo, ki jo je provzročil zeljarjem Kačarju in Ma-renkovi, ker jih je celo leto hujskal zoper uradno oblast mestnega magi* strata. Najlepše pa je sedaj še to, da Štefe zvrača blamažo na — c. kr-deželno vlado! »Slovenec« piše nan> reč dobesedno: »Deželna vlada je pritožbo Kačarja in Marenka rešila s tem, da jo je odstopila deželnemu odboru, češ ona, t. j. deželna vlada ni pristojna o tej stvari soditi, ampak samo deželni odbor. Ker se je deželna vlada sama izrekla za nepristojno« itd. »Slovenec« pa previdno
T
zamolči, da so lani, ko se je začela zeljarska afera, pritiskale kljuke na deželni vladi vse klerikalne korifeje in vlado nekako izsilile, da je odstopila zeljarsko afero deželnemu odboru. Dobroto, Izjemo za klerikalce je torej napravila vlada, ker ni hotela sama akta rešiti. Sedaj je upravno sodišče — kakor že opetovano preje — razsodilo, da deželni odbor nima pri tržnih stvareh ničesar razsojati in da gredo morebitne pritožbe na vlado, kakor v vseh drugih obrtnih zadevah, torej stališče, ki ga je zavzemal mestni magistrat ljubljanski. Če ne drugega, čut hvaležnosti bi veleval, da bi sedaj, ko je deželni odbor tako pogorel, klerikalci deželno vlado vsaj pri miru pustili, ne pa da skušajo nanjo zvaliti krivdo. V naših očeh ie sicer c. kr. deželna vlada po razsodbi upravnega sodišča tudi blamirana, a ne zato — kakor trdi »Slovenec« — ker se je deželna vlada sama izrekla za nekompetentno, marveč zato, ker se je vdala kle-rikaluo-strankarskim vplivom in ker je baron Schwarz zeljarjem plesal tako kot mu je piska! Štefe.Tudi za c. kr. deželno vlado je torej ta razsodba dobra lekcija, ki kaže, da ne gre petelinastemu Štefetu kar sedati na limanice. Na drugi strani pa sedaj sam »Slovenec« zvrača krivdo na barona Schwarza! Nehvaležnost je res plačilo klerikalnega sveta!
Čudno so začeli pri c. kr. državni policiji. Kar smo žalibog pričakovali, to se je res zgodilo. Vpeljalo se je uradovanje v nemškem jeziku. Stražniki pri državni policiji so dobili naročilo, da pišejo ovadbe v nemškem jeziku. V Pragi imajo tudi državno policijo, a stražniki delajo vse ovadbe v češkem jeziku; pa v Pra^i imajo stražniki klobuke, v Ljubljani pa so jim poveznili na glave pruske pikelhavbe, iz katerih se vse norca dela. Torej nemško uradovanje je že vpeljano, službo že opravljajo državni stražniki, toda — plač še niso dobili. Koliko mesecev je \kida rabila, da je pripravila kar treba za podržavljenje policije, pa še to iii preskrbljeno, da bi bili stražniki redio plačani. Predpogoj vsakega dela je vendar, da dobi človek pri-stojeeo mu plačo. Kaj bi storili delavci v privatnem podjetju, če bi gospodar zahteval, da naj delajo, pla-čal bi jih pa ne, to si je lahko misliti. Toliko so se gospodje pri policiji vendar zganili, da so dali stražnikom majhne »voršuse«, da si lahko po-skrbe vsaj najpotrebnejšo jed, sicer pa naj — čakajo. Na Turškem morajo na plačo čakati tudi uradniki; pri nas še niso tako daleč in puste čakati samo stražnike, torej tiste državne uslužbence, ki imajo najna-porneišo službo. Res, čedno je začela c. kr. državna policija svoje poslovanje. Samo v kazini so nad vse zadovoljni, ne le ker so dobili toliko novih somišljenikov, nego še bolj zaradi nemškega uradnega jezika, najbolj pa zaradi pruskih pikelhavb.
Obletnica komisarijata na Hrvaškem. Danes je poteklo leto, odkar ie bil na Hrvaškem uveden kraljevski komisarijat in razveljavljene vse ustavne svoboščine. Reklo in zatrjevalo se je takrat, da bo komisarijat trajal samo kratek čas. Toda poteklo je že leto, a še ni nobenih znakov, da bi se mislilo na odstranitev neustavnih razmer na Hrvaškem. Res. Čuvaj je že četrt leta na neprostovoljnem dopustu, toda ž njim ni šel tudi na dopust — cuvaji-zem in slej kot prej še vedno tišči hr-\ aški narod ob tla absolutizem. In še ne bo konca sramotnega stanja na Hrvaškem, saj javljajo iz Pešte in z Dunaja, jda bo komisarijat na Hrvaškem odpravljen šele enkrat poleti. Bogsigavedi, če so res naši državniki takšni tepci, da mislijo, da se da s takšnimi nasilnimi sredstvi zadušiti volja in energija kakega naroda za svoboden svoj nacijonalni razvoj?!
— Žrebanje 15. aprila. Rok za žrebanje umetniške loterije se bliža bolj in bolj, srečke pa še davno niso razprodane. Naj bi vsaj v zadnjih dneh pokazali Slovenci, da imajo smisel za umetnost ter pokupili še ostale srečke. Če bi bil kupil vsak slovenski rodoljub samo po eno srečko, pa bi jih bilo že davno zmanjkalo. Žrtvovati 1 K za slovensko umetnost, to menda vendar ni preveč?!
— Klerikalna Zadruži.a zveza je imela včeraj svoj občni zbor, na katerem se je povedalo, da ima 668 članic in sicer na Kranjskem 335, na štajerskem 112, na Koroškem 45, na (ioriškem 7. v Trstu 6, v Istri 79 in v Dalmaciji 84. V lanskem letu je od Zveze odpadlo 28 zadrug in sicer jih je bilo 6 izključenih, ena Je prišla v konkurz, 21 pa v likvidacijo.
— Iz Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice v Ljubljani si je 987 strank v mesecu marcu izposodilo 3015 knjig. Povprečno na dan 110 knjig. Letos se je že izposodilo 9146 knjig. Knjižnica šteje okrog 6000 zyezkoy.
— Korrigendmn. Pri včerajšnjem članku »Boji pri Skadru« je izpadlo, da je članek povzet iz češke »Nar. Politike«, ki ga je napisal Ivan Ivanić.
Kranjski vodovod bodo razširili letos čez Čirčiče in Hrastje do Pre-
bačeva.
Tatvina dragocenosti. Gostilni-čarki Mariji Dermastija na Jezici je ukradel neznan tat iz zaklenjenega predala zlato skoro 1 m dolgo ovrat-no verižico z obeskom, tri zlate poročne prstane, tri navadne zlate prstane in eno srebrno brošo. Poleg teh stvari je odnesel tat tudi 18 namiznih prtov in več suhih klobas.
Nesreče. 171etno hčerko posestnika Margareto Pohleven v Lesnem brdu pri Vrhniki je sunil Sletni deček s škarjami v levo oko in jo nevarno ranil. — V Ponovčah je zagrabil na parni žagi delavca Eg. Granzottija transmisijski jermen in mu popolnoma odtrgal desno roko.
Nove orožniške postaje. Deželno orožniško poveljstvo št. 1?. v Ljubljani je ustanovilo 3 nove ( rožniške postaje in sicer v Mirni pri Novem mestu, in v Islakah in Polšnjiku pri Litiji.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Novorojenih je 18, mrtvorojenih 1, umrlo jih je 28 in sicer 9 tujcev in 19 domačinov. Umrli so za otročico 1, za jetiko 6, med temi dva tujca, za nezgodami 3 in ostali za različnimi boleznimi. Oboleli so za otročico 1 in za vratico 2.
V mestni klavnici so zaklali od 16. marca do 23. marca 61 volov, 5 bikov, 6 krav, 126 prašičev, 205 telet, 36 koštrunov in 230 kozličev. Vpeljali so 118 kg mesa in 2 zaklana prašiča, 88 zaklanih telet, 1 koštruna in 32 kozličev.
Med tremi ognji. Ko se je včeraj opoldne po Poljanski cesti s kolesom peljal pleskarski mojster g. Černe, mu nasproti pridirja plašen konj, katerega se je začela plašiti še neka krava, ki jo je gnal s semnjišča neki kmetic. Kolesar je bil sedaj med Sci-lo in Karibdo. Če bi bil odskočil s kolesa, bi jo bil dobil od konja, če bi šel pa v drugo stran, bi bil zabredel v kravo. Zato je previdno zavil k progi električne železnice in pazljivo vozil dalje. V tem pa pridirja za njim električni voz, katerega vsled pozornosti na živino ni slišal in zadene kolesarja s tako silo, da je ta padel ter si pri padcu raztrgal obleko, silno poškodoval kolo in se tudi na desni roki tako poškodoval, da je moral iskati zdravniške pomoči. Poškodovanec ima na kolesu in obleki čez 100 K škode.
Neprevidnost. Pred kratkem je prišel Bachmayerjev kurjač Fran Amtmann pozno v jutro domov v »Prater« precej okajen ter se vlegel z gorečo svalčico v posteljo v vozu. Mož je zaspal, postelja je začela pa tleti in bržkone bi se bila zgodila velika nesreča, ako bi smradu ne bil začutil njegov tovariš, ki je naglo skočil pokonci in ogenj pogasil.
Med hlapci. Pred kratkem sta se v nekem hlevu na Dunajski cesti sprla hlapca Gnus in Zupan. Ker niso besede zalegle dovolj, pograbi Zupan za vile in telebne z njimi Gntisa tako po glavi, da je moral v deželno bolnišnico.
Telefonska in brzojavna
Vojna na Balkanu.
Skader pred padcem.
Milan, 3. aprila. »Corriere della sera« priobčuje s Cetinja to-le brzojavno poročilo: Po strahoviti borbi, ki je trajala ves dan, je padel Veliki Taraboš v črnogorske roke. Tako se zatrjuje po vsem mestu z največjo gotovostjo in odločnostjo. Po teh vesteh je v turških rokah samo še Mali Taraboš, katerega pa ne bo težko zavzeti, ker obvladuje Veliki Taraboš vse ostale pozicije. Na moje vprašanje pri ministrstvu, če so vesti glede Taraboša resnične, se mi je odgovorilo, da so vse one vesti brez Vsake podlage. Kasneje pa mi je ruski general, ki biva na Cetinju in je neprestano v najožjih stikih s političnimi in vojaškimi krogi, z vso resnostjo zatrjeval, da sta že dve redutl na Velikem Tarabošu padle v črnogorske roke. Koliko resnice je na teh vesteh, ni mogoče dognati, ker čuva vlada glede dogodkov pred Skadrom najstrožjo tajnost. Res pa je, da so dobili zdravniki na Cetinju ukaz, naj se nemudoma napotijo na bojišče, in takisto je res, da je včeraj mnogo dam »Rdečega križa« odpotovalo na Rjeko. Vse razpoložljive privatne avtomobile je vlada rekvirirala za-se. Iz bolnišnic so odpustili vse lahko ranjene vojake, da napravijo prostor težkim ranjencem izpred Skadra. Razen tega nameščajo postelje za ranjence tudi v privatnih
hišah. Od sobote grme neprestano pred Skadrom topovi in čisto gotovo je, da se je glavni naskok na trdnjavo že v noči od sobote na nedeljo pričel. Izpred Skadra že prevažajo številne mrtvece.
Rim, 3. aprila. »Tribuni« brzo-javljajo iz Bara: Splošni naskok na Skader se vrši z največjo ljutostjo.
Črnogorci stopajo v boj z vzklikom kralja Nikole: »Skader ali smrt!« Borba se vrši na vsi črti, naj-ljutejši boj pa se bije za Veliki Taraboš, kjer so srbske in črnogorske granate razdejale že najvažnejše okope in utrdbe. S Taraboša je uteklo mnogo turških vojakov in so pri-bežali h koloni generala Gjuroviča. Ti begunci pripovedujejo, da je učinek črnogorskega bombardmaja na utrdbi Siršunlia naravnost strahovit. Dva dni se že vodi najljutejša borba pred Tarabošem. Vsak trenotek se pričakuje, da trdnjava kapitulira, ker so Črnogorci že osvojili vse redute okrog Taraboša. Črnogorsko - srbske izgube so ogromne, zlasti velike so bile poslednjih 24 ur. Naskok na zunanje okope so izvršili oblegoval-ci ponoči pri luči ogromnih reflektorjev. Srbi in Črnogorci prodirajo proti turškim pozicijam pod točo sovražnih granat In šrapnelov, ki sip-Ijejo smrt in pogin na vse strani. Toda junaki prodirajo neovirano dalje, dasi padajo ob straneh tovariši, kakor snopi. General Martinovič vodi osebno naskok in nadzoruje artiljerijsko obstreljevanje. General Gjurovič poveljuje na desnem krilu in operira ob reki Bojani. Kralj Nikola je osebno navzoč pri operacijah in sledi z vso živahnostjo herojski borbi svojih vojakov. Sedanji trenotki so veliki in veličanstveni. Črnogorci pričakujejo, da bodo danes ali jutri zvečer že v Skadru. Skadrsko mesto ni mnogo trpelo, kakor pravijo begunci, od obstreljevanja, pač pa je polno ranjencev. Stanje v mestu je tako, da je kapitulacija v najbližnjem času neizogibna.
Dunaj, 3. aprila. Uradno se zatrjuje, da se vesti, da je Skader padel ne potrjujejo. Generalni naskok se izvrši najbrže koncem tega tedna, ker do sedaj še niso postavljeni vsi novi srbski oblegovalni topovi v svoje pozicije.
Dunaj, 3. aprila. »Reichspost« poroča, da je novo transportno bro-dovie na poti v Meduo in da se nahaja med njim tudi ena velika ruska ladja s 7 težkimi topovi, 11 milijoni patron in 40.000 plaščov za vojaštvo. Ta materijal je darilo Rusije Srbom in Črnogorcem.
Izpred Skadra.
Belgrad, 3. aprila, Iz Cetinja je prišla ponoči brzojavka, da ie generalni naskok na Skader zelo uspešen. Taraboš je v rokah oblegoval-cev, trdnjava stoji tik pred padcem. O polnoči so prinesli nekateri listi vest, da je Skader že v rokah Srbov in Črnogorcev. Uradno se ta vest ne potrjuje.
Demonstracija vojnih ladij.
Cetinje, 3. aprila. Včeraj ob 7. ztntiaj je prispel oddelek avstro-ogr-sega vojnega brodovja med Ulčin in Bar pred Mrkojeviče, 10 milj od obali.
Berolin, 3. aprila. Nemška kri-žarka »Breslau« bo dospela še danes pred Bar.
Milan, 3. aprila. »Secolo« poroča iz Spice: Vojni ladji »Varese« in »Garibaldi« sta odpluli z zapečatenimi povelji.
Odgovor Srbije veleposlanikom zaradi Skadra. Belgrad, 3. aprila. Ruski poslanik je imel včeraj dolgo konferenco s srbskimi državniki, zlasti z ministrskim predsednikom Pasičem. Tudi angleški poslanik sir Paget je obiskal Pasiča, ter ga pozval v interesu ohranitve angleških simpatij, da naj Srbija odpokliče svoje Čete izpred Skadra.
Ministrski predsednik Pasič je odgovoril: Srbija je po pogodbi zavezana dati Črni gori vojaško pomoč. Vojna še traja, pogodba tudi še velja. Velesile same so nasvetovale zaveznikom ob začetku vojne, da naj bodo edini in solidarni in drug drugemu zvesti. Srbija se ravna v smislu nasvetov evropskih velesil. Zato je samo v smislu evropskih velesil, če Srbija pridrži svoje čete ired Skadrom.
Srbija in Grška rešita albansko vprašanje.
Belgrad, 3. aprila. »Politika in drugi srbski Usti konstatiralo, da ]e nastala med velesilami seda] popolna ^tneda. Sklep velesil, da se ustvari avtonomna Albanija, je smatrati za zastarel in Srbija in Grška naj se zedinita ter razdelita albansko ozemlje.
Situacija.
London, 3. aprila. Oficijozna »Westmlnster Gazette« prinaša članek o mednarodnem položaju ter
konstatira, da se ekspedicija velesil proti Črni gori ne bo končala z vojnimi operacijami proti notranjosti dežele. Če bi bilo potrebno, polastiti se Bara in Ulčina, bi se to zgodilo le, da dobe velesile zastavo za Skader, preko tega pa bi zasedeuje ne šlo« Veiika stvar je, da obstoja med Rusijo in Avstrijo formalen sporazum« računati pa ie z nevarnim razpoloženjem med tema dvema državama. Smatrati je za gotovo, da smemo zaupati, da Avstrija uvidi, kako važno je, obdržati solidarno postopanje velesil. Zato smatramo, da se v tem trenutku akcija velesil omejuje le na demonstracijo in da ne sega preko tega sredstva. Ruski sporazum se je dosegel samo pod tem predpogojem, da ne bo demonstraciji sledila nobena nadaljna vojna akcija, ki bi šla preko neobhodno potrebnih akcij ob obali.
London, 3. aprila. Tukajšnji krogi zatrjujejo, da bo zahtevala Avstrija, če pade Skader, nasilno odstranitev srbskih in črnogorskih čet in da bo to vprašanje povzročilo novo mednarodno krizo.
London, 3. aprila. Reuterjev bito pravi, da bo morda Črna gora pripravljena, v zadnjem trenutku ustreči zahtevi velesil.
Dunaj, 3. aprila. Današnji jutranji »Fremdenblatt« prinaša diplo-matični komentar k demonstraciji proti Črni gori ter pravi: Demonstracija ni nasilna odredba, marveč samo diplomatični korak, dasi zedi-njen z vojaško operacijo, ki ima že značaj vojaškega pritiska in namen, prisiliti Črno goro, da se vda. Ta korak naj Črno goro nedvomno opozori, da hočejo velesile pripomoči svojemu soglasnemu sklepu do realizacije. Velesile so s tem dokumentirale, da hočejo poseči tudi po nadaljnih sredstvih, da pridobe svojemu sklepu veljavo.
Konferenca veleposlanikov pred razpadom. Pariz, 3. aprila. Včeraj se v Londonu ni mogla vršiti konferenca veleposlanikov, ker veleposlaniki niso dobili od svojih vlad instrukcij. Politična situacija je zelonesigurna.Fran-coski listi pišejo, da veleposlaniki vzlic urgencam niso bili instruirani in da so veleposlaniki že nameravali seje sploh opustiti. Veleposlaniki so včeraj neobvezno konferirali pri siru Edvardu Grevju.
Kralj Nikolaj hoče odstopiti?
Berolin, 3. aprila. »Tageblatt« poroča baje iz Odese, da hoče kralj Nikolaj zaradi odločitve velesil v vprašanju Skadra odstopiti in se preseliti na južno Rusko, na posestvo svojega zeta velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, Dulbert.
Bolgarsko - romunski spor.
Petrograd, 3. aprila. Prihodnja seja veleposlanikov v zadevi bolgarsko - romunskega spora se sestane 4. t. m.
Solun, 3. aprila. Bolgarsko - romunska vojaška komisija za preiskavo dogodkov pri Nigriti je tja odšla.
Bukarešta, 3. aprila. Petrograd-ska poročila pravijo, da je ponedeljkova poslaniška konferenca v principu sklenila, da se odstopi Silistrija Romunski in razen tega še 3 km okolice. Romunska naj dobi tudi 14 km obali Črnega morja do Kavarne. Romunska plača odškodnino za javna poslopja v Silistriji in bolgarskim izseljencem.
Bukarešta, 3. aprila. Listi so poročali, da se je konferenca veleposlanikov v Petrogradu glede romunsko-bolgarskega spora že sporazumela. Vlada ta poročila demenira kot predčasna. Vendar je pa gotovo, da je sporazum stvarno že sklenjen.
Slovesni vhod v Odrin. Sofija, 3. aprila. Ministri so odpotovali v Odrin, kjer se izvrši danes slavnost prihoda carja Ferdinanda.
Izpred Čataldže. Carigrad, 3. aprila. Včeraj je dospelo sem 250 ranjenih. Petindvajset ujetih inozemcev so odposlali v Iz-mid.
Carigrad, 3. aprila. Turško časopisje piše zelo resignirano. Listi so mnenja, da se bo mir v kratkem sklenil in da prenehajo jutri sovražnosti. Novi srbski transporti. London, 3. aprila. Iz verodostojnih virov poročajo, da je prispelo 36 grških transportnih ladij v spremstvu 6 vojnih ladij v Sv. Ivan.
Kralj Juri t. Atene, 3. aprila. Po pogrebu kralja Jurja je dal kralj Konstantin princem in zastopnikom tujih vladarjev dine. V soboto odpotujeta srbski in bolgarski prestolonaslednik.
Črnomorsko brodovja v pripravljenosti.
Odesa, 3. aprila. Črnomorsko brodovje je odplulo izpred Sebasto-pola proti jugu. S čim je v zvezi ta nenaden odhod, nihče ne ve. Brodovje, ki je odplulo z neznanim ciljem, obstoji iz 6 oklopnih križark, 2 kri-žark, 16 torpednih lovcev, j5 torpe-
dovk in 4 podmorskih čolnov. Govori se, da je odplulo proti Carigradu in da je namenjeno skozi Dardanele
v Sredozemsko morje.
* *
Državnozborska volitev«
Praga, 3. aprila. Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah v kmečkem okraju Kladno - Slane je bil izvoljen socijalni demokrat dr. Soukup z 8349 glasovi.
Gališka volilna reforma.
Lvov, 3. aprila. Ukrajinski poslanec Levicki je vprašal deželnega maršala, če se mu zdi umestno, sklicati načelnike vseh deželnozborskih strank k posvetovanju o volilni reformi. Deželni maršal je odgovoril, da bo ugodil tej želji. Deželni zbor je absolviral nekaj prvih branj. Prihodnja seja se skliče pismeno.
Lvov, 3. aprila. Poročevalec o deželnozborski volilni reformi grot Badeni je izgotovil svoj referat. Rusini z referatom niso zadovoljni. Razredna loterija.
Dunaj, 3. aprila. Prvo srečkanje razredne loterije se vrši 7. ali 8. oktobra. Privatnih kolektorjev bo kakih 150, razpečavanje prevzamejo banke in Kolektorji.
Lukacs - Dessy.
Budimpešta, 3. aprila. Pri kraljevi kuriji se je danes dopoldne vršil apelacijski proces ministrskega predsednika Lukacsa proti poslancu Des-syju.
Bosansko - hercegovinske železnice.
Dunaj, 3. aprila. Včeraj se je izvedelo besedilo predloge o izgradbi bosansko - liercegovinskih železnic. Člen 1. določa, da prevzameta Bosna in Hercegovina nekatere obveznosti za slučaj, da privoli Avstro - Ogrska v gradbo železnic in da prispevek k zgradbi: od prvega gradbenega leca skozi 60 let letno 4,858.068 K, od drugega gradbenega leta zopet 60 let še 2.600.000 K, od tretjega gradbenega leta tudi 60 let pa po 3,000.000 K. Vojaška železnica Banjaluka - Doberlin mora priti med tem z vsemi pritikli-nami v deželno last. Bosna in Hercegovina se zavežeta, da tekom prihodnjih 6 let zgradita sledeče železnice: Banja'uka - Jajce (normalno-tirna), Šamac - Doboj (normalnotirna), Bugojna - Aržano (ozkotirna), Jajce - Bugojno (se normalizira), istotako Bugojno - Rama, Rama-Mo-star, Brčka - Tuzla (normalnotirna) z normalnotirno progo v Bjelino in Razo, Doboj - Tuzla (se normalizira). To zadnjo progo je treba izdelati takoj, ko bo normalizirana proga Doboj - Sarajevo. Normalizira se nato proga Vakuf - Lasva, Razen tega se naj zgradi normalnotirna proga iz Tuzle čez Kladanj v Sarajevo. Bosna in Hercegovina se za\ ežeta, plačati ostanek stroškov, ter postaviti leta 1913 v bosanski proračun 1 milijon kron in vsako leto isti znesek, in sicer 1. 1914. in 1915. po 1 milijon kron in v prihodnjih letih po 1*2 milijona kron več, dokler se ne doseže oni maksimum, ki ga je treba po končanih projektih, za amortizacijo in obrestovanje posojila. Ustanovi se gradbeni fond za železnice. Določi se tudi, da naj skupni finančni minister najame železniško posojilo v obligacijah, ki naj se izplačajo kvečjemu v 60. letih do zneska največ 270 milijonov kron. Podjetniki naj po možnosti uporabij-o samo bosansko-her-cegovinske delavce.
Saborske volitve.
Sarajevo, 3. aprila. Pri včerajšnjih volitvah v bosanski   sabor v okraju Prijedor, Bos. Novi, je bil izvoljen srbski arhimandrit Dušan Ket manovič.
Novi petrogradski župan.
Petrograd, 3. aprila. Bivši maršal petrogradskega plemstva Subtn Pozdejev je bil izvoljen za petrogradskega župana.
Strahovit samomor.
Gradec, 3. aprila. V domobranski vojašnici se je ustrelil danes zjutraj poddesetnik Kopnik.Postavil si je pred prsi strojno puško in sprožil celo vrsto strelov.Bil je popolnoma razmesarjen. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da se je ustrelil iz raznih vzrokov, ki pa nikogar ne brigajo. Vulkani.
Rim, 3. aprila. Poleg Vezuva bruha sedaj tudi Etna.
Napredno politično !n gospodarsko društvo so Poljanski okraj«
Danes i letrtek, dne 3. aprila sli 8, mM
javen shod
I iMtait gostilne Ja limiti'4 Hunta cesta l
tavori dr«. posL dr. V. Ravnin*
o Električni centrali ob Ljubljanici
in o političnem položaju. — Na rar govor pridejo tudi druge gospodarske ■ zadeve okraja. =====
75. Stev.
SLOVENSKI NAROD.
Siian 5.
Društvena naznanila.
Dramatično društvo v Ljubljani
sfclicuje svoj redni občni zbor, ki se vrši v petek, dne 18. aprila 1913 ob pol 9. uri zvečer v posebni sobi restavracije »Zlatorog« v Gosposki ulici z običajnim dnevnim sporedom. — Odbor prosi največje udeležbe.
1. majnlk. »Narodna socijalna zveza* in »Zveza jugoslov. železničarjev« priredita letos skupno dne L majnika (Vnebohod) dopoldne velik javen shod in zvečer ob 7. veselico v areni Narodnega doma. Ob-cinstvo opozarjamo že sedaj na to, narodna društva pa prosimo, da se ozirajo na imenovani dan.
Narodna socijalna zveza priredi v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 10. dopoldne javno predavanje v Narodnem domu. — Predava gosp. dr. Tore O o s a k o točki: Delavski štrajk in njega posledice.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko, s sedežem v Ljubljani, ima svoj letni občni zbor, na katerem občnem zboru slavi tudi lOletnico svoje organizacije, v nedeljo, dne 6. aprila t. 1. ob pol 10. dopoldne v salonu hotela > Ilirija« v Kolodvorski ulici. K temu zborovanju vabijo se vsi p. n. člani in kolegi ter se pričakuje prav obilne udeležbe.
Dolenjsko pevsko društvo« v Novem mestu priredi v soboto, dne 5. ar rila zvečer v Narodnem domu pomladanski koncert. Na programu le poleg drugih točk H. Sattnerjeva skladba »Jeftejeva prisega- s sprem-'ie van jem pomnoženega Salonskega orkestra. Po koncertu je ples. pri katerem svira orkester godbe slavne meščanske garde.
Ženski odsek telovadnega društ-\a Sokol v 2ireh se vsem darovalcem dobikov kakor delniški družbi Union . gg. Sevniku. Lrbancu in v\oskoviču v Ljubljani, gg. Adami-:u. >avniku in Sturmu v Kranju ter g. Cadežu v Poljanah itd. tem potom <-aiprijazneje zahvaljuje.
Prosveta.
S!o\ensko gledališče.   Za prvo MNieiično rredstavo   si   je izbralo -amsko  osobje   našega gledališča seloigra   Gospod senator*, ki sta isala Schothan in Kadelburg. Po šzadevanju avtorjev je zapopadena >ena kratkočasnost v tem, da si sta-scjiator in senatorica lastita vso >las: nad svojima   hčerkama, nad :*<:.!.   nad   sinom   in ljubimcem.
žata se, kako je to mogoče, da c /aljubi mlajša hčerka brez njune .dnnsti. Silno sta moralna. Ogor-. enj sta. če meče zet na ulici poiju-■c /;• svojo ženo. Onadva nista nain-:č kai takega nikoli doživela, dre to. da je Agata, njuna hči, ne sa-io njena Andersnova (tako se piše .  spod senator), temveč tudi perona  Mittelbachova.   Ne manjkajo -kr* Jiiinn stkane zmede in zamenja-ki povzročajo toliko in toliko do-rc vr>h*e in smeha. Stvar se konča z mago mladine, ne da bi bili zato sta-kakorkoli nesrečni, Vlogo senator-igral / dobrim karikiranjem go-! >ani!o. Gospa Danilova mu je s svojo senatorico   čvrsto na •-ar.,. Zeta Mittelbacha je poosebil si od BuKšek in bil na zunaj prijet-f ara. Ce človek gleda celo se-t:io naše gospode igralce in igralke, idi d-»bro, da igra večina   njih po-- )d ^ebe mesto tistih oseb, ki jim ali nudijo vloge. Eden leta, kadar je razbuijen, pa naj bo vloga taka ali raka. po ^obi sem in tja, kakor bi vsi udie, kadar *o razburjeni, letali sem ;ia. Drugi se lovi s sapo, glasno ia in piska povsod, kjer ga vodi .. v ekstazo, kakor bi se vsi ljud-lovili s sapo in piskali, kadar so v k stazi. Tretji seka besede, jeca in gL stavke, kadarkoli je treba po-azati le trohico zaAidenja ali vznemirjenja, ko da bi vsi ljudje, kadar se adijo ali vznemirjajo, sekali besede, .ali in trgali stavke. Gospodične. . ,^pe in gospodje bi morali globlje rabiti v duše oseb, ki jih spravljajo a oder.   Morali bi priti junakinjam i iunakom do živega, morali bi jih iti plastično pred oči. Z dobro ka-jkteristiko   notranjosti   treba zliti »rimerno zunanjost, primerne geste, >vm itd. Tako bi odpadla šablona, noličnost in povprečnost, ki pušča išo po navadi hladno: ne ogorčuje, tudi ne navdušuje. —  G. Povhe, Kospa Bukškova in vsi drugi so bili dobri, gledališče pa slabo obiskano, ni prav.  Gledališka publika bi vendar morala biti, če drugega ne, vsaj toliko taktna, da pride k bene-fici tistih interpretov  in interpretk, ki ^> jo celo sezono zabavali. Upajmo, da bo druga benehčna predstava v četrtek bolje obiskana. Pa naj ne splava ta up po vodi! p
Razne stvari.
saillesu z letalnim strojem s precejšnje višine in je obležal na mestu mrtev.
* Samomor »veleizdajalca«. Iz
Zagreba poročajo: V zaporu v Mi-trovici se je obesil izdelovalec opank Tomo Savič. Pred par meseci so ga aretirali zaradi veleizdaje. Iz obupa se je obesil.
* Zrakoplovno pravo. Predsedniški komite za »Comitee juridique internationale de l'Aviation« je stavil kot termin za tretji mednarodni kongres za zrakoplovno pravo na 5. do 7. oktobra 1913. Kongres se vrši v Frankobrodu.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca marca 1913. 1643 strank je uložilo 841.155 K 13 v, 1512 strank je dvignilo 1,031.862 K 58 v. Stanje vlog 41,811.088 K 72 v. število uložnih knjižic 29.054. V 1. četrtletju 1913. se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo 468.721 K 66 v, vrnilo 416.515 K 55 v. Stanje posojil 26,634.810 K 35 v.
Kupčija z mladim sadnim drevjem je bila vso pomlad in zlasti vče-iaj nenavadno živahna. Vnanje občinstvo je nakupilo več tisoč lepo razvitih sadnih drevesc, zlasti jabolk in hrušk, kar priča, da se zadnja leta tudi sadjereji po pravici pripisuje velik pomen v narodnem gospodarstvu. Umno sadjarstvo se povsod dobro izplača.
Mnenje gosp. dr. H. Appela
na Dunaju. Gosp. J. Serravallo
Trst.
V zvezi z Vašim pismom mi je čast, Vam poročati, da sem rabil do-poslane mi poskusne butiljke Vašega železnatega kina - vina Serravallo z velikim uspehom pri slabokrvnih otrocih, ki so trpeli na slabem pre-bavljanju.
Dunaj, 22. junija 1911.
Dr. Appel.
Darila«
»Domovini« so poslali mesečne rrispevke za marec: dr. K. Triller 30 K: po 4 K: Klim. dr. Pire; po 3 K: dr. Fettich, ga. škofova, nadporočnik CoiariČ; po 2 K: ga. Žerjavova, ga. Seunigova, Vidmar, inženir Zupane, dr. Lipold, dr. Lavrenčič. profesor Reisncr, Zlatnar; po 1 K 60 vin.: Mi-kuž, Pribil; po 1 K: dr. Munda, Rohr-man, profesor Berce, trgovec Mejač, Pečnik, dr. Babnik. Bončar, Mencinger, Breznik, dr. Gosak, dr. Pretnar, ga. dr. Rusova. profesor Zalarjeva, dr. Mole. Ribnikar. Jug. Ažman, dr. Pučnik, ga. Treo. Tepina, dr. Pestot-nik, Kenda, nač. Šušteršič, Košir, Petek Milan. Jakhel. Tome, Pohet, Jane. Bežan. Gregorka. Verstovšek, Pirnat, Gomilšek. Pustosiemšek Fr.; no 50 vin.: Potočnik, Szillich, Man-delc, Gregorec, Felicijan. Egger, Ad-lesič: po 40 vin.: Seme, Bervar, Habunek: po 30 vin.: Šricelj, Rebec, Jeras in Čerin. — Srčna hvala!
»Domovine« so so spomnili pri svojih sklepnih računih Ljubljanska kreditna banka s 500 K, posojilnica v Ribnici s 60 K in posojilnfsa v Črnomlju z 20 K. — Naj bi našle obilo posnemalcev.
Današnji list obsega 6 strani.
* Aviatika. Francoski aviatik podčastnik Faure }e padel pri Ver-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne :.
Utrujenost izgine
Kolikor pomočkov tudi dandanes za vse hvalisanje, pa vsi ponavadi izginejo tako hitro kakor so prišli. Ne zaupajo jim, kar se ne morejo sklicevati na dolgo vrsto let priznanih uspehov ter iskušenega u nka. Kako drugače
SC0TT0VA
EMULZIJA
že 37 let med zdravniki in la-jiki slavnoznano krepilno in ja-čilno sredstvo.
Od dela prenapetim ljudem, ki vkljub   utrujenosti  ne morejo prenehati z delom, je posebno priporočati nekoliko tednov trajajoče uživanje Scottove emulzije. Dobrodejni vpliv preparata na slast do jedi in telesna moč se kmalu pokažeta, zbudi se svež pogum   in novo   veseje do življenja gresta s tern roko v roKi.
BmLpa pristna Scottova emulzija.
Cena originalni  »teklenici   3   K f,-o v.   Dobiva se po
v*eh lekarnah. Proti vpofiljatvi *o v v piimcnih inamkah dobite od tvrdke ?COTT&BOWME, d. r. o. *. na Dunaju VII. sklieevaje se na nas list enkratno vpoliljatev pou>
kuSnje od kake lekarne.
Svila za bluze
meter od K 115 naprej, poslednja novost. Franko :n že ocarinjeno na dom. Bogati vzorci takoj. — G. Henneberg, dvorni dob. Nj. V. nemške cesarice, Zllrioh. 5
Nuisol"
od
Bergmanna & Co. Dečin o/L.
697
je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade.
V zalogi v plavi, rjavi in Črni barvi. — Cena steklenici K 250. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-FrankheirrT v Ljubljani.
Heteorolofično poročilo.
Vliiaa aad morjem 306-2
Srednji zračni tlak 7S6 mi
aprila !|	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	■ => £w e 2 *i a t- —	Vetrovi	Nebo
2.	2. pop.	7340	16-7	sr. jvzh.	oblačne
n	9. zv.	734-9	131	brezvetr.	•»
3.	7. zj.	7345	82		poloblač.
Srednja   včerajšnja temperatura 12 5", norm. 7*1° Padavina v 24 urah 00 mm.
Stalni krajevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20. 1197
10/15 cm (Klappcamera), popolnoma ::   nov, model 1912, s pritiklinami, ::
se proda^
Vprašanja na Milana Rovan, Col pri Vipavi.
•     • V
1199
event.  prodajalka z   večletno prakso i&<5<» služIte.
Cenj. ponudbe pod ..Zanesljiva" na
i upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze  iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubega očeta oziroma starega očeta, gospoda
JOSIPA BARLE
šolskega ravnatelja v pok.
za darovane lepe vence in za častilno zadnje spremstvo izrekamo visokočastiti dnhovščini, vsem slavnim javnim uradom, javnim zastopom, društvom in vsem ljubim prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku, svojo iskreno zahvalo.
Slovenji Gradec, dne 2 aprila 1913.
Žalujoči ostali.
: Praktični 6ut Japoncev :
je takoj pojmil velike prednosti novega gumijevega
.iBerson"
dpefnika.
Nič pošepanja, nič izpodrsnenja, nič utrujenja, nič pretresenja živcev.
Bersonwerke, Dunaj VI.
prvo moč, sprejme špecerijska trgovina in trgovina z deželnimi pridelki takol ali L maja letos v mestu na Gorenjskem. — Več
pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1167
z večletno popolno irgovsku prakso in dobrim sigurnim nastopom,
išče   primerne službe«
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro „Merkur 1913" na upravništvo .Slovenskega Naroda".
Mre harmonike 51
50.000 komadov prodanih. Brez carinskih stroškov. Garancija. Zamena dovoljena ali denar nazaj. —-Stev. 300 3 4 10 tipk, 2 registra, 28 glasov. Vel. 24:12 cm K 5-—. Št. 654*4 8 tipk, 1 register, 24 glasov, velikost 28:14 cm K 5'40. Št. 6563 4 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 30: 15 cm, K 5*80. Šola za samoučenje k vsakim harmonikam zastonj. Razpošilja po povzetju c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpodilfalnica giasbil, Most št 2378 (Češko). — Glavni kmalog s 4003 slikami na željo gratis in franko.
gostilničarji! pozor!
Na  Spodnjem   Štajerskem  se proda prostovoljno dobro idoča
restavraclfa
tik kolodvora južne železnice. Poslopje je še novo, lepa obokana klet, šest sob in nekaj zemljišča zraven. Posebno dobra je gostilna zato, ker je najbliže kolodvora, pride jako veliko tujcev skozi, ker vozijo vlaki na tri strani. Cena je 30.0C0 kron; denarja ni potreba vsega naenkrat, kupi se
lahko jako ugodno. Pojasnila daje J. Vidgaf v Rogaški Slatini, Štajersko.
Išče se dobro vpeljana
gostilna
z abonenti na hrano M73
s 1. ali 15. majem 1.1. v najem.
Žena je izvrstna kuharica. — Ponudbe pod šifro „Izvrstna kuharica" na
upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5—. 2 škatlji za 13     eno zdravljecje. — Izdeluje
Delta Laoorafolre de Produits Ctilra!ques a Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna MariatiHf, Biriapefta, 71. Lis?! Ferenc-tar 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
Proti prahajeni, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznane
Taji-cMni tinta
katera   okrop&uje   laslšče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las,
t atel&lenlea k navodom 1 krono«
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo. mM, medicine!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiikih obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Liubljanl Ruljeva cesta it L
poleg novozgrajenega Fran Jožefovege
i obli. mosta. 17
V tel lekarn! dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagafn inlne železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Llubljani.
mMHBmmmmmammmmmm mini imun
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko' nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se 12 vplačili.
46
-        viiiamno zavarovalna banka v P v* a g I«
Rezervni fondi E 58,461.432-56 — Izplaoane odškodnine in kapitallje E 123,257.685-77
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države t vseskozi slovansko-narodno opravo.
■—■ Vsa pojasnila dajei ■
mr tonam lasteutis i iMri SSCU v Giipoiki ulld M M
Zavaruje poslopja in premičnine proti ožarnim Škodam po najnižjih cenah, kode cenjuje takoj in najkulantneje.
Uživa najboljši slovea koder posluje.
Ponori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
0142
Ponehale bodo vse kritike o Colsiovrski slatini— Kadilci!
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne odpravite kakor če pridno pijete
_ _        _ _________ ^  w   ^ w «w   w w_______www.»-BiTr ^ — «rw.w— „    in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo.
ako jo sedaj poskusite, ko se je posrečilo vrelec moderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, temveč se je našel in spojil nov, močno ogljikovokisli pritok. Sedaj lahko tekmuje ToLrtovrska slatina z vsemi najboljšim kislimi vodami, ker čvrsto muzira in ima zelo rezek okus Naročito la prepričajte se. Zaboj s 25 steklenicami velja le 8 kron. Razpošilja se v 3/s /, 1/2 / in 11/2 / steklenicah. Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških iz/edencev in ceniki zastonj in franko. — Tolstovrško naročajo odlični zdravniki za se in svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna in namizna ~ - osvežujoča mineralna voda. Oćiikovana na dveh higienič.f.h razstavah. — Del čistega dobička gre v narodne namene. — Naroča se pri podjetju Tolstovrško slatine, pošta GustanJ, Koroško. -
Leta 1873. ustanovljena delniška družba • 1 ■ V
Telefon štev. 16. 982
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — : Priporoča se za stavbna dela vsake vrste« ---------
Cenjenim damam si dovolujem naznanili,
da prali svoj ni sin /. aprila t. L na Stari trg i i
Opozarjam pri tem na svojo krasno izbero najnovejših modelov in slamnikov, katere zaradi selitve prodajam po jako znižanih cenah.
Modni salon A. Pogačnik Gosposka ul. 7
Ana Hutter, Dunajska cesta št. 6, I. nadstr.
priporoča cenjenim damam 1198
najnovejše rariške fasone,. le lastnega izdelka. Posebno prip. steznike za poletje iz lahkega poletnega blaga. Športne in steznike za doma. — Popravljanje in čiščenje steznikov se hvaležno sprejema. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Cene solidne.
C. kr. ti priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831.
Car* Jamstveni zakladi znašajo nad 434 milijonov bron.
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
meseca marca 1913     od januarja 1913
511
Vložilo se je ponudb    I !  * .	1836	5161
ja zavarovano vsoto .   .   1   \ :.	K 16,121.62460	K 44,548.005-01
Ugotovljenih polic je bilo 1   l .	1457	3688
2a zavarovano vsoto .....	K   12,580 99511	K 32,200.570-47
Maznanjene škode znašajo.    . .	K    1,099.486 90      K 2,747.016a63	
»
■i
Veotilni vozovi.
:: 14/18, 24/2^ 40/45 HP. ::
::   25/30 In 30/35 HP.
Ltberška tvornica avtomobilov z o. z.
524
Karel Čamernlk & Ko.
Ljubljana. Dunajska cesta štev. 9-12.
Odda se za maj
1150
s sobo,  kuhinjo,  drvarnico,   vrtom in
kletjo.   Tržaška  casta štev. 41.
Moderno zidana ::
699
s  tremi  lepimi  stanovanji  s kopeljo,
se uaedno proda na Poti v Rožno dolino 42.
Tako] se odda v Lovrani na trgu
jako dobra H53
z vinom in likerji.
Več pove
Mihael Dobrave, špediter v Lovrani.
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne
krila, kostume, nočne halje, per-jlo in vsako modno blago«
Zelo solidnn tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
LJubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
in krstni opravi.
Razpošiljanje se je pričelo.
Smreke 30—220 cm vis. kom. 25—200 vinarjev. Weyrnouthov borovec 30—300 cm vis. komad 70—300 vin. Beli borovec 30-300 cm visok kom. 70—250 vin. Crni borovec 30—100 cm vis. kom. 70—100. Mecesen 30—300 cm vis. kom. 70—300 vin. Bankov borovec 20—120 cm vis. kom. 50—120 vin. Eksotično (inozemsko) igličevje 70 najlepših vrst kom. 1—5 kron. Zbirka 100 kom. tuzemskega in inozemskega igličevja 50—300 cm vis. K 100—, 50 kom. K 55 — , 25 kom. K30—. 20 milijonov gozdnih rastlin: Hrasti (Stieleichen) 3—5 1. sadike 1000 kom. K 15—25, večja drevesa 150 do 250 cm vis. 1000 kom. K65"—. Dalje: sadno, le-potilno, drevoredno in žalno drevje, pasmena pe-rotnina ie nje jajca za valjenje, lovni in domači fazani in njih jajca za valjenje. Glavni katalog na zahtevo gratis. — Grofa Žige Batthyanyja graščinska npr. Osendlak pri Radgoni.
kakor tudi vse v to stroko spadajoč; potrebščine ima v zalogi
„Adrija"
oblastveno koncesilonirana prodaja stropov
2798 v Ljubljani,
Selenburgova ulica št. 5.
Temnica na razpolago.
Zunanja   naročila   z   obratno poŠto Zahtevajte cenike!
đtadloaktivno   tepmalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do f. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30 000 litov radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, muralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka UQT2'J", 1178
Hadi prevelike zaloge blaga 20% popusta
na vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za, gospode in dečke najmodernejšega kroja. — Postrežba točna in solidna.
Angleško skladišče oblek
-C. ^Bernatovič, Jjjubljaria, j\iestni trg 5.
r
Modni salon
911. Sedej-Strnad
929
priporoča cenjenim demam
:; slamnike le najfinejše izvršbe. :: Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
L
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
A.
■■■■■■■■55 \m»J U 8s 1 J|cl 13c& 555k5555SS
priporoča svoje izborne izdelke vsake vrstnih
pomladanskih oblačil
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene«
::::::::   Husfrovani ceniki na razpolago. ::::::::
M N H H
H
rt M M
•     1*1 •!
:: v različnih najnovejših slogih. ::
M
Vsakovrstno drago polnilno, h , xl .u
Priznano solidno blago 3 OtrOSfelh VOZlCkOV,
^J^Sit I nM jI, ogledal iti
M w
M W
Ljubljana,
Marije Ter. cesta št U : (KolizeJ). s
Fr. Kupus
Ljubljana,
Marile Ter. cesta št. U (Koltael). i
• v
l!
• v
b)
različne kakovosti ■■ ■
Velika izbira 3408
12
EL
7M
.D
61
FL