v Ljubljani na
celo leto ...
pol leta........12 —
četrt leta........6*—
na mesec. •...... 2*—
.Slovenski Narod" velja: dostavljen v upravniitvu prejema*:
K 24 —        celo leto......K »—
pol leta........H —
četrt leta........ 5*50
na mesec........ 1-90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo* Knaflova ulica ŠL 5, (v pritličju levo),
Inaerati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po H) vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upnvnittvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
ŠL M.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........ 13 -
četrt leta........650
na mesec........ 2*30
.Slovenski Narod" velja po poŠti:
za Nemčijo: celo leto ....... K 28*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka >: lailtofl »lica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), talaien št. SS
No! guberner!
V Kalugi ali nekje drugod v Ru-fiji bil je carski guberner, ki je lastnoročno podpisal in odposlal vlogo Stolipinu, v kateri našteva veliko svojih nezmožnosti ter prosi samo, <la bi bil slovesno odpuščen iz guber--latorske službe. Tako je bilo v Kalugi na Ruskem! Kar pa se tiče naše Ljubljane, smo prepričani, da bi gu-1 vrner Sehwarz enake prošnje na Bienertha ne podpisal; ali svoje življenje bi zastavili, da bi brez upora i »odpisal vlogo na ministrskega predan* nika.   v   kateri bi prosil svojeca
i!>lovljenja, če bi mu bil to vlogo narekoval dr. Šusteršič, ter bi bil od njega zahteval, da jo podpiše. V to-
iko je slovenska Ljubljana >orodna i rusko Kalugo!
Gospod    pl. Schwarz je namreč *Iepo orodje v rokah naše klerikalne franke, in še nikdar ni v ti kronovi-: kak cesarjev namestnik pred eno -amo stranko tako nedostojno klečeplazil, kakor klečeplazi sedanji delni    predsednik    pred klerikalci!    In na situaciji čisto ničesar ie spreminja, če se Šusteršič in mi--fri lasa jo na Dunaju: Schwarz Ljubljani poljublja roko. ki je tolkla po ministrih na Dunaju! Priznalo, da je dr. Šusteršič velik diplo-Na Dunaju daje klofute Bilin--Kemu,   v   Ljubljani pa hipnotizira arza, da se mora obnašati ka-tista Katrica. ali kako ji je že me, v Kleistovi drami. Figura, s ka-nastopa    gospod   pl. Schwarz pred    osuplo    kronovino, napravlja satirične,   časih    tudi tragikomične tise, kar obžalujemo že iz ozira na ostojanstvo, ki je zavzema z dežel-opredsedniškim mestom. Da se ba-ron Schwarz tako konvulzivno okleni,    da se takorekoč identifikuje z -ako klerikalno bagatelo,    to daje politični stranki v deželi vedno notira plamena. Da v tem pogledu niti •«\ daleč ni misliti na kako prenifrje, je   v   prvi vrsti krivda barona vhwarza,   ki   je za administracijo ialo sposoben, za politiko pa nero-Un, kolikor najbolj mogoče!
V prvi vrsti je razburljivo, da ^oče biti gospod Schwarz ajrent kle-
: kalne stranke tudi tedaj, kadar se !e-ta podaja na stezo nej>o>ta vnosti in nasilstva.
Pred sabo imamo zopet eklatan-fen slučaj, o katerem molčati bi bila
-Ha pregTeha. Poldrugi mesce je že,
kar je bil g. Ivan Hribar izbran ljubljanskim županom. Stvar vladarjeva je, da ga potrdi ali pa zavrne. Prokleta dolžnost gospoda deželnega predsednika pa je, da dotični akt prej kot prej dovede pred najvišji prestol, in pri tem mu niti ne odrekamo pravice, da bi v svojem poročilu ne smel zastopati stališča, da naj se soglasno izvoljeni ne potrdi. To je stvar baron Schwarzovega okusa in baron JSehwarze\e modrosti! Čisto nepostavno pa je, da je vrgel naš gut>erner akt o izvolitvi ljubljanskega župana v svojo mizni-co, ali pa ga je vtaknil pod blazino svojeca stola, na katerem r»rekima svoje uradne ur*', ter ^ra na aoben način noče odposlati na Dunaj! To je r.epostavnost. proti kateri tem ostreje ugovarjamo, ker se uganja na ljubo in na korist klerikalni stranki.
Novela k mestnemu statutu ljubljanskemu nahaja se sedaj pri ministrstvih. Zakonski načrt je to. kakor bi si ga ne upali niti v temni Pred-arlski priporočati v najvišjo sankcijo. Klerikaino-nemska večina v našem deželnem zboru hoče ljubljanske volitve falzifikovati, in kar je na tem polju zagrešila z ustanovitvijo treh volilnih razredov, ki si jih na Predarlskem uiti večji kmečki občini dati niso upali, ali pa s pomnožit vijo posavskih volilcev, ali pa še ceio z čez vso mero kompliciranim volilnim aparatom, vse to kriči do neba ter nima drugega namena, nego ugonobiti slovensko naprednja-štvo v Ljubljani. Ker je pa ta namen priljubljen pri prelatih in dvornikih, zatorej upajo klerikalei z baronom Schwarzom vred, da se bo za v govoru stoječi zakonski načrt dalo iz-kresati najvišje potrjen je.
V tem načrtu pa se določa, da stopi kot zakon v veljavo šele šest mesecev po dobljeni sankeiji, da pa imajo v teh šestih mesecih na magistratu pripraviti vse volilne imenike, in da, dokler ni izbran nov občinski svet, vodi občino župan z dosedanjim občinskim svetom. Vse to pa ne dopade več prebrisani klerikalni stranki, ona hoče dobiti n«>vo volitve v svoje roke. tako da hode pri fabriciranju novih imenikov uganjala svoje falzifikacije, do katerih ji novi zakon na široko odpira vrata. Z eno besedo: Naša klerikalna stranka hi rada videla Sehwarzo*ega komisarja na rotovžu, ki naj hi pri« stroji I volilne imenike za novi mestni
svet ljubljanski prav tako, kakor si jih želi slov. ljudska stranka. In občutek imamo, da je že vse lepo dogovorjeno. Če jk>do klerikalei in Nemei res izberačili cesarsko sankcijo za sestavo novega volilnega reda ljubljanskega, bo baron Schwarz takoj razpustil mestni svet ter odposlal na magistrat svojega komisarja, ki bode potem z baronom Schwarzom vred tako plesal, kakor bo jima godel g. dr. Šusteršič! In da 1h» gospod pl. Schwarz na zgoraj imel lažje stališče, da se bo namreč lahko zagovarjal, da je razpust tem umestneji, ker nima Ljubljana potrjenega župana — zategadelj je obležal volilni akt o ljubljanskem županu — v njegovi m izniči ali pa pod blazino njegovega stola!
Vse to pa se imenuje postavnost!
—r.
25 let!
Četrt stoletja bo letos minulo, kar so Slovenci ustauovili »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Bil je to skromen, a odločen izraz volje slovenskega naroda, da hoče živeti, da noče si dati ukrasti mladine. Mala so bila sredstva, s katerimi je »Družba« delovala, a o njih velja, da so iz revnih rok, a bogatih src darovana, tem več sadu obrodila. Šole v Trstu, na Muti in v Ve likoven, ki so se osmo vale pred preobratom v Kohinjski Bistrici, so bile velikega lokalnega i>oniena. še večji pa je bil njih pomen za narodno probujenje Slovencev sploh: Mali narod je postajal bolj in bolj samozavesten in ponosen, ko je zrl na svoje kulturno delo.
Po Badenijevih dneh je začel naglo naraščati nemški »Sehulve-rein«. Nemci se niso več zanašali edino na delo države in začeli poleg nje in roko v roki ž njo sami zbirati sredstev za napadalno delo. Začel se je boj za vsako slovensko delo, za vsak slovenski seženj zemlje, za vsako edužbico. Čim dalje ogroinnejše dimenzije zavzema ta velikanski boj l»roti Slovanstvu. zadnjikrat hiti Nemštvo, da zasede naše postojanke. Komaj in komaj se zbirajo slovenske čete, da odbijajo ta napad. In tu moramo priznati, da je »Družba« prva krenila na nova i>ota obrambe. Stari aparat se je obnesel. Iz male Šolske družbiee postala je centrala, iz koje vre življenje in kri na meje. Še je mnogo postojank nezavarovanih, marsikje ni zidu, ki bi branil, nasprotniku vlom, a zato gre mrzlično
in strašno delo naprej, da zamašimo vrzeli.
Ta preobrat se je izvršil na Bohinjski Bistrici 1. 1907. Izredno srečna spojitev mlade generacije z navdušeno in nesebično starejšo generacijo je prinesla »Družbi« krepko vodstvo. L. 1906. je imela »Družba sv. Cirila in Metoda« 56.718 K 07 v dohodkov. Z nastopom novega kurza je stopila svota dohodkov še leta 1907 na 85.844 K 24 v, 1. 1908 že na U6.268 K 69 v, 1. 1909 pa na 187.087 kron 10 v. Kako prazna je ob teh številkah jokava fraza, ki jo je izustil poslanec Grafenauer v Bohinjski Bistrici v boj poslan od dr. Brejca, —, da je »Di užbe sv. Cirila in Metoda« ta dan bil — konec.
Ne konec, nov začetek, preporod »Družbe« je bil tedaj. Od tedaj se je v »Družbi« storilo toliko in sicer ne le na najožjem šolskem polju, da smo lahko zadovoljni: V Trstu zraste iz tal kolosalna šolska palača, na 2 goriških krajih nastajajo nove trdnjave, na Koroškem zastavlja »Družba« vse moči, dasi bijejo koroški zaslepljene! z veslom proti pogumnim pomočnikom, ki jim hočejo rešiti potaplja jočo se ladijo, na Štajerskem se zavaruje severna meja. Nad 1 milijon so Slovenci že vložili ]>otom »Družbe« na svoje meje. Samo leta 1909 je »Družba« za narodno mejo izdala nad 174.000 K.
Rekli smo, da je po meji še mnogo vrzeli, kjer lahko in brez ovir udira sovražnik. »Družba sv. Cirila iu Metoda« to vidi, pa dohodki so še premali, da bi mogla vse zmagovati. Naš narodni dar za »Družbo« mora letos prekoračiti 200.000 K, vzrasti pa mora še izdatno višje.
3. julija bo »Družba« praznovala petindvajsetlentico * s slavnostno t skupščino. Ljubljana bo tedaj gosto-• 1 ju bito sprejela »Cirilmetodarje« iz vseh slovenskih dežela. Ta skupščina bo sijajno posvetovanje vseh narodnih Slovencev, kako bomo nadalje reševali slovensko mejo.
Volitve ni Oirjhm
Kot specijelni zaupnik krone ie grof Khuen - Hedervarv postal ogrski ministrski predsednik. Kaka naročila je krona dala temu svojemu zaupniku, kako nalogo ima izvršiti, tega ne more nihče natančno vedeti. Občna sodba vsega javnega mnenja je bila. da je grof Khuen - Hedervarv postal ministrski predsednik v namen, da zlomi vlado madžarske oli-
garhije, da zagotovi neniadžarskin* narodnostim na Ogrskem pravico in svobodo in izvede vsemu prebivalstvu Ogrske enako pravično volilno reformo na principu splošne in enake volilne pravice.
Danes vidi vsa Evropa, da se je drugače zgodilo, da Khuen ali sploh ni dobil takih naročil ali pa jih ni hotel izpolniti. To priča izid sedanjih volitev.
Madžarske oligarhije se Khuen-Hedervarv niti lotil ni. Nasprotno! Šel je pač v boj proti Kossuthovcenr in Justhovem, sploh proti madžarskim strankam, ki stoje na stališču ogrske neodvisnosti, na stališču principov iz leta 1848., a šel je v ta boj v zvezi z madžarsko oligarhijo, ki stoji na stališču principov iz leta 1867. in pomagal je tej stranki na krmilo. Khuenovo vodilno načelo pri sedanjih volitvah je bilo dobiti madžarsko večino v parlamentu. Khuen ni hotel, da bi dobili Rumuni, Slovani in Nemci svoje zastopnike, ni hotel parlamentarne večine, katero bi poleg madžarskih poslancev tvorili tudi mmunski, slovaški, srbski in nemški poslanci, marveč je namenoma koncentriral vse svoje sile na to, da oropa nemadžarskim narodnostim mandate ter da v nemadžarskih okrajih pomaga do zmage madžarskim kandidatom.
To je posledica Khuenove zveze z madžarsko oligarhijo, ki jo vodi grof Tisza. Danes Khuen sploh ni vodja vladne stranke, marveč Tisza. ki je svojo nekdaj mogočno, a v zadnjih letih brezvplivno stranko oživil in jo prepeljal v vladni tahor.
Končni izid volitev še ni znan natančno, a gotovo je, da bo vladna večina velika in da bo ta večina štela same madžarske poslance.
Sedanje volitve so bile najvibur-nejše in najsilovitejše, kar jih je kdaj bilo na Ogrskem. Vlada je porabila vsa sredstva, kar jih je imela na razpolaganje, podkupovanje, posta volomstvo in terorizem. Vlada je vzela e. kr. armado na pomoč, da je ž njo premagala svoje nasprotnike. O tej porabi skupne armade se bo morda vendar govorilo na pristojnem mestu.
S to silo je vlada premagala svoje nasprotnike. Dosegla je toliko mandatov, kakor ni nihče pričakoval. Še v sanjah se vlada ni upala misliti na tak uspeh, kakor ga je sedaj dosegla. Kossuthova stranka je izgubila polovico svojih mandatov, Justhova stranka je bila decimirana, madžarska klerikalna stranka je na
LISTEK.
Jence in Intl.
Ležal je na baržunastem mahu T><-,<; visokimi smrekami, v katerih rhovih je komaj slišno šumelo. Pomladanski vetrič jim ni pri nogi bal ni o v, da bi ječale in tudi vej ni zi-al semintja.
Enakomerno je vršelo vsena-krog mladega vojaka.
Solnce je sipalo skozi temnoze-leno vejevje zlato na grozdna tla. Bi-i -o še nekoliko vlažna,   ker jih je •   nedavno pokrival sneg in tako je Henrik začutil na kolenih vlago. Puško je držal prislonjeno k 1i-j ter jo je sedaj pa sedaj izprožil. Oster kratek pok je odmeval po go-Henrikovi prsti so mehanično Izvali nove slepe patrone na mesto ^treljenih.
Tam naokrog so ležali tovariši. ^ ide! je njihove   kape in veseli go-bradi obraz prijatelja, ki 6e je na^ b nii bal.
Bilo je kaj lepo tu v gozdu. Nad -isokimi smrekami so se podili mladanefci oblaki. Sedaj pa sedaj jp senca zakrila gozd. Ugasnile so ?late luči, postalo je za hip akoro mračno.
Henriku j«» bilo veselo pri srcu, čeprav se je domislil onih senc. ki so legle preko njegovega življenja . . .
Glej, solnčni žarek je posijal skozi okno na posteljico in poklical Henrika na travnik, kamor sta hodila večkrat z vzgojiteljico. Zjutraj spe tam vsakovrstni metulji na cvetovih, ki so še vsi rosni.
Prišla je mama in .je t »olju bil a Henrika. Nato sta se učila moliti in on je izgovarjal besede za mamo kakor papiga in nejevoljno. Mislil je na speče metulje in na konja, katerega je videl včeraj. Konj je bil ves crn, le na gobcu je imel lepo belo liso. Henrik je parkrat poskusil povedati mami, kakšnega konja je videl, a ona ni pustila.
Mama je odšla in kmalu se je pokazala guvernanta. Henrik jo je pozabil pozdraviti. Vzgojevalka je očitala novi greh dečku. Ponavljati je moral zopet kakor papiga obligatne družabne formule. Konečno je bil vesel, ko mu je gospodična obljubila, da pojdeta takoj po zajtrku na Henrikov travnik.
Ko se je deček napravil z aoi-vernantino pomočjo in povžil v njeni družbi v naglici kavo, sta ae napotila z gospodično, za not popolnoma pripravljena, v papanovo pisarno.
Guvernanta je nennanila pana-
nn, kam pojdeta. Nji in meni je ae-bičil, da ne smem prinesti domov
v laž u i h črevljev, kakor zadnjič. Naposled je gospodični nekaj rekel v jeziku, dečku nerazumljivem.
Henrik se je nekam hladno poslovil od papana. Solze so mu prišle v oči. Vzgojiteljica ga je jela tolažiti in mu je povedala tudi, da ni lepo, če se »tak velik gospod« kislo drži.
Ko sta prišla iz mesta, je Henrika zapustila otožnost. Pozabil je in jezik se mu je razplete!. Vprašanje za vprašanjem je stavil na vzgojiteljico. Vpraševal je o tistih stvareh, ki so Henriku prirastle k srcu.
Gospodična je dečka parkrat epozorila, da ni lepo, če se ji obesa na roko in skače grede. Slednjič ga je jela ostro karati. Vzgojiteljica, katere obraz je bil prava podoba miru, se je raztogotila. Dečka se je polastila zopet prejšnja otožnost. Utihnil je ter je mirno šel z damo, ki je hodila ponosno vzravnano.
Tako sta prišla do travnika. Glej, ali ni tam vzletel metulj? Kako vzletava kvišku in seda na cvete!
Deček je stekel v travo, dele, ko se je ustavil in gledal, kje je lepi lehkokrilec, je začni strogi glas vzgojiteljice, ki je klicala Henrika. Orosila mu je, da pove papanu vae, ako se takoj ne vrne.
Počasi se Ji vračal. Gospodična gn je karala ie nnij strogo nego preje^Njaa-e« e» mrla oočka skong
po licih, mu je dama obljubila, da ne pove papanu ničesar, ako ji tudi deček obljubi, da ne bo več toliko letal in skakal.
»Zakaj me je sovražila tista dama«, je pomislil Henrik ležeč tu v gozdu. »Sedaj vem. Koliko se je ubo-žica trudila, da napravi iz otroka neotroka, ki se zaveda, da je njegov oče c. kr. učiteljiščni ravnatelj. Njeno delo bi rodilo znabiti uspeh, ako bi bil jaz bolehen. Moje telo pa je bilo čvrsto. Zdravje je prekipevalo v meni in me sililo, da skočim, zietim kamorkoli.
Tisto opoldne me je gospodična pohvalila papanu, da sem jo »ubogal« in da sem bil »dostojen« ves čas na izprehodu. Papa je bil zelo zadovoljen z menoj, a jaz sem občutil bolj in bolj, da me motijo in mučijo.
. Ljubil sem solnce in livade, a to, kar me je učila mati in vzgojevalka, je bilo zoprno. Delal sem se pazljivega iz strahu pred kaznijo. Tako so me nevede navajali k hinavščini.
Posebno so me mučili, ker so hoteli napraviti iz mene pobožnega človeka
Ves trud je bi zaman. Niti enega čuvstva mi niso moa;li vzbuditi do nevidnega, nerazumljivoga.
Moj foapod napa, aoama in «o-ii niso moljli in hodili v Alpa rje rinit ..Iter.j^ moral iiL
Zdelo se mi je, da sem sam na 6vetu. V resnici sem bil prepuščen sam sebi s svojimi mislimi, ki 60 hodile na livade, v polje in gozcL Oko je rado gledalo po svetu, kjer je videlo toliko čudes.
Priroda je bila moja prava mati, ona me je vzgajala prav. Brez nje bi bila moja mladost pusta in prazna. Koliko radosti mi je napravila vsaki dan!
Resnica je, da malokateri izmed odrastlih razume otroško dušo. Tako sem prepozno slišal pripovedko o treh metuljih, o prepiru med soln-cem in vetrom, o lisici zvitorepki. To bi mi vzbudilo čuvstva, ker bi razumel.
In v šoli? Tudi tam so nam dajali grenkih škodljivih kapljic, katere je pa moja zdrava narava izločila iz sebe.
Ubiti nam niso mogli niti s hudičem nedolžnega veselja do življenja! Vem sedaj, da je največji zločinec tisti, ki je v stanu, kaj takega storiti.
Malce me je včasih bilo strah pred parkljem, kadar sem bil sam«v temi. Kakor hitro pa se je razširila solnčna svetloba, je izginil strah is otroškegasroainvera v hudoboa, Ma-lali  smo  ga in se
jiAhrvrntao Ta
___
stranke, narodne stranke slovaške,
riimnnske itd. so bile ubite.
Kbuen - Hedcrvarv je mnogo let paševal na Hrvatskem. Mož srna
svoj obrt in ne ne vstraši nobene krivice in. nobenega hudodelstva. Kar je na Hrvatskem v malem piakticiral, to je poskusil sedaj na Ogrskem in
obneslo se mn je. Dobil je večino, dobil je izključno madžarsko večino, stri je moč tistih, ki se niso hoteli ukloniti interesom dinastije in ubil je pravice nemadžarskih narodnosti. Tisti, ki so živeli v mnenju, da je prišel Khuen - Hedervarv na Ogrsko, da bi zlomil prevlado madžarskega plemstva in pomagal ne madžarskim narodom do svobode, pravice in človeške eksistence, tisti Slovaki, Srbi in Rumuni vidijo sedaj, da so bili zopet enkrat sramotno prevarant .
Ro)po< Hermanih šifrant
Ranjki dunajski župan dr. Lu-eger je dobro videl, kakšna škoda čaka krščanskosocialno stranko, katero je sam ustanovil in ki je postala vsled njegove jeklene volje najmočnejša stranka v parlamentu. In to svoje mnenje, ki je pač izviralo iz njegovih dolgoletnih izkušenj, je tudi odkrito povedal v svojem političnem testamentu. Komaj so pa pokopali zemeljske ostanke dr. Lueger-jeve, se je že pojavil v stranki razdirajoči duh. Popolnoma razumljivo je, da mora stranka, ki hoče zastopati interese vseh slojev, prej ali slej priti do nasprotij.
V našem avstrijskem gospodarskem življenju se vrši prav pomoroma važna izprememba, ki vpliva tudi na vse politično in socijalno življenje. Agrarna država se izpre-minja v industrijelno. In napetje med tema dvema gospodarskima panogama je ravno v sedanjem času veliko. Nasledke te gospodarske evolucije čuti tudi nižjeavstrijska krščansko-socialna stranka. Boj med mestom in deželo se je v tej stranki začel. Čeprav hočejo voditelji to dejstvo na raznih shodih in pa v časopisih dementirati, vendar ne bodo preprečili tega procesa, ločitve interesnih sfer, to je razpnda stranke.
So pa še drugi pojavi, ki vplivajo z vso silo na razpad dunajske krščansko-socialne stranke. V prvi vrsti pridejo v poštev o>ebni momenti. Ta stranka združuje zveMnoma elemente, katerim je osebna korist glavna in edina voditeljica v vsem njihovem delovanju. V>ak teh elementov se skuša na račun politike kolikor mogoče okoristiti ter si ustvariti udobno in brezskrbno življenje. Ker je pa naposled vendarle preveč teh nikdar sitih elemetov. tedaj mora konečno priti do izbruha. Dobro je znan osebni hoj, ki se bije ravnokar med voditelji dunaj-ke krščansko-socialne stranke dr. Gess-mannom in dr. Weisskirchnerjem. In vsak teh dveh mož ima za seboj celo vrsto drugih, ki komaj čakajo, da uničijo nasprotnike ter zasedejo potem vse tiste mastne sinekure raznih upravnih svetnikov, ministrov itd. Ne gre za prineipe — temveč edinole za osebne koristi. Zanima nas ta boj v prvi vrsti vsled tega. ker vidimo iz raznih odkritij, na kakšen nizek način izrabljajo ti uzor-politiki naših klerikalcev ljudstvo, na kakšen način si polnijo ti možje svoje žepe na račun lahkovernega ljudstva. Toda ta boj se ne bije edinole na Nižjem Avstrijskem — ta boj vlada skoro povsod v Avstriji. Nekaka epidemija se je polastila avstrijskega klerikalizma, ud za udom mu odpada — in konečno bo iz tega mogočnega
,vse podobno sem instinktivno sovražil, ker se mi je zdelo temno, dolgočasno. Postal sem pust kakor kmet pri krščanskem nauku v nedeljo popoldne. Dremlje in zdeha, zbudi ga šele amen in sedaj pričakuje napeto, koga bodo gospod klicali.
Birme sem se veselil zaradi nove obleke in daril, procesije sem imel rad, ker igra godba in streljajo, ker ima papa čako in vihrajo bandera.
Vse te zunanje stvari mi niso mogle vzbuditi »vere« v pagansko zakrknjenem srcu in kmalu je prišel čas, da so celo te stvari izgubile kredit pri meni, ker sem dobil mesto njih lepše ...
No, pridite sedaj vi, ki ste me vzgajali! Ali ni to ironija, gospod papa, da imaš bas ti takega sina, ti pedagog? Kaj ne, tisti »ubogljivi, mirni fant« je vzrastel v nasprotni veri kakor ste vi hoteli t
In ti, papa, si hotel zaradi onih, ki imajo slučajno silo pri nas. In ti hočeš še doseči pri drugih, česar pri meni nisi t Motiš se, dasi si zelo inteligenten!
Oblaki bite svobodno nad vrhovi smrek. Ustavite jih!
Enakomerno    vršenje vsens okrog.   Od kje prihaja,   kam gret Vedno   močneje vrši,   cel   f°n£ Jn i * m iaU sV
nasprotujočih si bojevale ss nikov ali pa
Ta boj je tudi kalei na Tirolskem. Na eni kosvani stari konservativci, aa dragi strani mladi krščanski ■nsiulsi Boj js naravnost besen. Drag dragemu predbacivajo lopovstvo, ki niso v posebno Čast niti tej niti oni stranki. Ta boj je tako bud, da se ne more niti projektirani katoliški shod vršiti v Inomostu.
Epidemija se je pa razširila tndi že na Češko. In sam kardinal Skr-benskv je moral poseči pomirjevalno vmes — seveda brez uspeha Kajti kadar gre klerikalcu za osebne koristi, ne pozna nobenih ozirov, ne pozna pristaša, ne brata, ne sestre. Bacili te epidemije so se pa zanesli tudi že med laške klerikalce. Afera But-tigoni-Mecehia je le majhen pojav tega velikega procesa. Tudi puljski škof Flapp čuti že nekake težave. In celo v novo anektirane dežele se je zanesla ta bolezen. Boj med dr. Stad-lerjem in frančiškani priča, da on-dotno ozračje ni prav čisto.
Preostaja nam edino še klerika-lizem v naših slovenskih deželah. Prvi pojavi te bolezni so se tudi že pri nas pokazali. In čeprav hočejo z raznimi mazili preprečiti to uničujočo epidemijo, vendar smemo že danes smelo trditi, da tudi operativno ne pomagajo bolniku. Vidni znaki so se pokazali predvsem na Goriškem. Toda tudi v naši kranjski klerikalni stranki so se začeli kazati prav isti pojavi in znaki kakor v dunajski krsčansko-socialni stranki. Preveč je lačnih želodcev!
Toda naša klerikalna stranka se šele pripravlja po vzgledu dunajskih krščanskih socialeev osvojiti si tudi mesta. Ne bomo ponavljali sredstev, katera uporabljajo v to svrho. Morda se jim ne posreči. Nekaj je pa gotovo: bliža se trcnotek, ko bo klerikalcem zapel mrtvaški zvon. In takrat ne bo ]»omagalo niti sto po Lu-egerjevem originalu kopiranih testamentov naših umirajočih klerikalnih voditeljev.
Zato pa ne smemo biti malo-srcni. Čvrsto naprej za napredno in narodno misel — v svesti si, da ima naš nasprotnik kal smrtne bolezni v sebi! _
Useslovnnjko vseučilišče o Profil.
Bolgarski listi poročajo baje iz krogov pripravljalnega odbora v Sofiji, da se bo na vseslovanskem kongresu razpravljalo tudi \ prasanje o ustanovitvi vseslovanskega vseučilišča. Sedež tega vseučilišča je že naprej določen, namreč Praga.
Dasi vest sama na sebi ni never-j< T na, vendar smo se informirali na kompetentneru mestu in izvedeli, da je na dnevnem redu sofijskega kongresa res tudi vprašanja o ustanovitvi vseslovanskega vseučilišča v Pragi.
Pri tem se seveda ne misli na ustanovitev novega vseučilišča, marveč samo na izpopolnitev sedanje češke univerze v toliko, da hi na tej univerzi predavali poleg češVih tudi razni odlični ruski, poljski m jugoslovanski profesorji in učenjaki.
Ideja sama na sebi je gotovo za razvoj stremljenja po km turnem zbližan ju slovanskih narodov velike-pa. pomena, vprašanje je samo, ako se da uresničiti.
Prav nikakega dvoma ni, da je Praga najprikladnejšo mesto za ustanovitev takega vseučilišča.
Praga je neoporečno sredotočje vsega slovanskega gibanja in češka univerza je že sedaj ognjišče slovanskega dijaŠtva.
Ako bi se češko vseučilišče izpopolnilo tako, da bi se na njem vršila tudi predavanja v ostalih slovanskih jezikih, bi to imelo za slovansko akademsko mladino, ki stremi po napredku, velikansko privlačno silo.
Ne samo, da bi se znatno pomnožilo število jugoslovanskega dijastva, ki že sedaj daja prednost češki univerzi pred ostalimi avstrijskimi vseučilišči, marveč v Prago bi prihajali tudi ruski in poljski dijaki, pred vsem oni, ki iščejo sedaj zavetišča v Švici, na Francoskem in ,v Nemčiji.
Da bi bilo to za slovansko stvar velikega pomena, nam pač ni treba še po sebe na glašati.
Kakor je gotovo, da si pridobe slovanski dijaki, ki posečajo vseučilišča na Nemškem, v Švici in na Francoskem, veliko strokovno in znanstveno izobrazbo, takisto sigurno pa je tudi, da ti dijaki izgube s bivanjem v tujih mestih in z občevanjem s tovariši tujih, često nam Slovanom sovražnih narodnosti smisel in vsako ume vanje ske ideje.
Slovanski inteligentje, ki ss čajo s onih visokih šol v so ponajveč bresspolni nalei ali pa so taka
naroda ia
ei M se všgnjUi v pristnem sla duhu ia osvojili bi si vas tiste isisale, ki so notosbni vsakemu
Slovanu, ki hoče, da v resnici koristi tako svojemn narodu, kakor vesoljnemu Slovanstvn.
Predavanja v  vseh slovanskih
jezikih bi med dijaki širila in pospeševala znanje slovanskih jezikov, kar bi bilo dsiekoseauega pomena, saj je prav neznanje slovanskih jezikov med slovansko inteligenco tisti kitajski zid, ki v mnogih ozirih zavira medsebojno spoznavanje in u važe vanje.
Slovani še vedno zremo drug na drugega večinoma s pomočjo nemških naočnikov, za to je tudi medsebojno spoznavanje tako silno težko, zato je tudi tako lahko zagvozditi med nas klin razdora in medsebojnih sporov.
Slovani ne poznamo drug drugega, tuja je nam slovanska zgodovina, tuja slovanska literatura.
Posredovalci v znanju slovanske povesti in slovanske književnosti so nam ponajveč Nemci, zato se ni čuditi, ako imamo tudi tako neverjetno zmedene pojme o svoji lastni prošlosti in o svojem lastnem kulturnem delu.
Vseslovansko vseučilišče bi bilo oni zlati most, ki bi polagoma premostil stare predsodke ter slovanske narode kulturno približal drug drugemu.
Da bi pa to kulturno zbližanje imelo dobrodejne posledice tudi v političnem življenju, je jasno.
Največje važnosti pa bi bilo vseslovansko vseučilišče za one slovanske narode, ki še nimajo svoje univerze.
Za nas Slovence, ki nimamo svojega najvišjega učnega zavoda in ga tudi v doglednem času ne mara ne bomo dobili, bi vseslovansko vseučilišče v Pragi skoro nadomestova-lo lastno univerzo, da, v marsikaterem oziru bi bilo morda za nas boljše in koristnejše, kakor lastna, od vlade po mačehovsko upravljana univerza.
Vseslovanska univerza v Pragi bi torej bila v eminentnem interesu vseh slovanskih narodov in če bi bilo odvisno samo od teh, da se ta ideja uresniči, hi prav gotovo Praga že v najkrajšem času dobila svoje slovanske stolice.
Toda faktor, ki ima tu glavno l>escdo in ki tudi končno odločuje, je avstrijska vlada.
Ta pa bo, o tem smo lahko prepričani, storila vse, da prepreči načrt o ustanovitvi vseslovanskega vseučilišča v Pragi in naj si je stokrat dokazano, da bi ta zavod služil zgolj kulturnim ciljem.
Zato bi pomenilo toliko, kakor samega sebe varati, ako bi se zastopalo mnenje, da bi se avstrijsko vlado lahko prisililo, da da svoj »pla-eet« k ustanovitvi vseslovanskega kulturnega zavoda v Pragi.
Kakršne so razmere pri nas v Avstriji sedaj in kakršne bodo ostale brez dvoma še nedogleden čas, je popolnoma izključeno, da bi se dala uresničiti ideja, ki se je rodila v krogih pripravljalnega odbora za vse-slovanski kongres v Sofiji.
Lepa, prekrasna je ta ideja, o tem se ne da prerekati, toda žal, da je ta ideja samo ideal, ki v sedanjih razmerah ni izvedljiv!
HenSm flmtmatle.
Nemška narodna zveza v našem državnem zboru je kar naenkrat začutila potrebo postaviti se v vrste bojevnikov, ki se bojujejo za svobodo in pravice narodov. Sklenila je namreč protestirati proti omejevanju državnopravnih pravic Finske od strani Rusije. Ta protest se ima poslati ruski dumi. V protestu apelu je nemška narodna zveza na svobodomiselni čut dume. V adresi se tndi navajajo povodi, ki so privedli nemško narodno zvezo do tega koraka, dokazujejo se finska državna prava. Aleksander I. je menda obljubil slavnostno, da bode vedno respektiral finsko državno pravo,
S studom se moramo obrniti od tega hinavskega čina nemške narodne zveze, s katerim bodejo vstopiti v vrste pravih, idealnih braniteljev ljudskih pravic, kakoršne najdemo pri Francozih, Angležih in drugih naprednih kulturnik narodih.
Finski narod bi se prav gotovo lepo zahvalil na ta izraz soeuvstva, če bi poznal mišljenje in delovanje teb svojih prijateljev in zagovornikov. Čudno, da se jih je kar naenkrat polastil ta čut človekoljubja. Kje ss bili takrat s svojim sočustvovanjem, ko so se jnguilounski narodi bojevali zoper turisti jaram aH pa ko so se junaški Buri bacili proti Angležem? Zakaj as sasssalujfjn proti ha-
jezik, ko se ga hoče oropati celo njegove rodne zemlje, ko ss ga na povelje vlade meče iz hiš*. Ali niso krivice, katere »kulturna« Nemčija poljskemu take in še celo mnogo hujiš, nego krivice, katere je namenila »barbarska« Busija Finski.
Toda čemu bi se ozirali čez meje naše države. Ozrimo se le nekoliko okoli sebe. Kdaj smo še slišali, da bi Nemci kakemu drugemu avstrijskemu narodu, posebno pa slovanskemu priznali njegove po zakonu zajamčene pravice? Vsak dan vidimo, kako skušajo Nemci uničiti eksistenčne pogoje slovanskih narodov v Avstriji, vsak dan slišimo o brutalnih pouličnih napadih nemških kulturonos-cev«ia pripadnike slovanskih narodov. Ćutimo pa tudi, kako se moramo bojevati s temi nemškimi človekoljubi za vsako kulturno ali gospodarsko potrebo. . .
Postopanje nemške uprave na Koroškem in Štajerskem' je veliko bolj barbarsko nego postopanje Rusije. Tudi mi Slovenci imamo na Koroškem svoje z ondotno grudo zvezane pravice, katero pa Nemci kot pri-vandranci z nogami teptajo. Najprej je treba pomesti pred svojim pragom!
Toda tega koraka nemške narodne zveze ne smemo obsojati samo vsled njegove hinavščine — ta korak znači tudi prekoračenje glavnih temeljev v mednarodnem občevanju. Nedopustno je namreč segati v notranje razmere tujih držav. In ravno v tem oziru moramo ta korak še bolj obsojati posebno z ozirom na to, da ravno sedaj odnosa j i med našo državo in Rusijo niso najboljši. Kako lekeijo je dobil peterimrški časopis Novoje Vremje« od organa, ki zastopa interese Aerenthalove, zato, ker se je dotaknil razmer ruskega naroda v Galiciji in Bukovini.
Imeli bomo še priliko opozoriti te nemško - nacionalne zagovornike narodne svobode na to adreso — s katero kar najbolj obsojajo svoje lastno početje.
0 snovanju jfol.
II
Srednje šole.
Zanimiva je zgodovina srednjih šol pri Cehih. Iz nje se lahko sklepa na politične dogodke v nekaterih mestih. Zlasti na Moravskem se je ves narodni boj bil okoli Šol. Dejstva so zelo poučna. Če samo površno pregledamo to zgodovino, že spoznamo, kako vztrajno in energično so se borili Čehi za svoje šolstvo, potem uvidimo, kako malo smo storili dozdaj mi Slovenci.
Danes imajo Čehi v Avstriji 52 državnih gimnazij in 2 privatni ter 33 državnih in 13 deželnih realk. Pa naj nikdo ne misli, da so te šole dobili kratkim potom od države ali dežele. Šest čeških gimnazij izvaja svoj obstoj iz ustanov bogatih požrtvovalnih plemenitašev, 6 od cerkve in plemstva. To so večinoma stari zavodi, kakor naša prva ljubljanska gimnazija. Nekatere od teh so že prenehale, pa so jih občine v 50. ali 60. letih zopet oživile (3), tako da so pri teh pravzaprav občine ustanovitelji.
Razun tega je 18 občin osnovalo popolnoma nove gimnazije, 11 občin je ustanovilo realke. 8 gimnazij in 8 realk je od narodnih šolskih ali nalašč za to ustanovljenih društev. Vsi ti zavodi so podržavljeni ali podeželjem razun lani ustanovljene gimnazije v Orlovu v Šleziji in istotako nove jezuitske gimnazije (internat) v Velehradu na Moravskem. Samo 16 čeških gimnazij in 20 realk je ustanovila država, 7 realk pa moravska dežela. A tudi v teh slučajih so občine dostikrat postavile poslopje. — 60% svojih srednjih šol so si ustvarili Čehi popolnoma iz lastne moči!
Izmed cerkvenih ustanov naj omenimo Češko gimnazijo v Budjeje-vieah, ki jo je ustanovil 1. 1868. češki škof Jirsik (tako je v nemškem »Jahrbuchu« pisano ime). — Ta gimnazija je bila že 1. 1878. podržavljena in je veliko pripomogla k narodni okrepitvi budjejeviških Čehov, katerih orjaški boji z nemško nadvlado so znani tudi Slovencem.
O Mladi Boleslavi smo že povedali, da si je občina ustanovila rokodelsko šolo in jo oskrbovala 36 let. Ista občina je k obstoječi nižji gimnaziji piaristov — ustanova grofa Czernina od 1. 1688. — dodala leta 1868. mestno višjo gimnazijo ter jo vzdrževala do. podržavljenja 1. 1881. Občina skrbi še zdaj za stvarne potrebe in plačuje letnih 600 K za učila. Za stvarne potrebe in 1000 K za učila pa prispeva tudi k tamošnji državni realki. Vrh tega je v mestu is poljedelska šola, ki brez dvoma tudi dobiva podporo od občine. — In Mlada Boleslava ni veliko mesto, 1. 1900 je imela blizu 13.500 prebival-
— 15.000 prebival-L 1071. nitjo rose realno gimna-
zijo, dodalo L 1880. s pomočjo okraja
višje razrde, celo gimnazijo je leta 1884. prevzela država. Občina je postavila in vzdržuje poslopje ter prispeva tndi k trgovski šoli 2100 K in je vzdrževala deset let rokodelsko šolo, dokler je ni prevzela dežela. •— Podobno so žrtvovale in še žrtvujejo tudi druge občine na Češkem.
Težje je bilo na Moravskem in v Šleziji, kjer so mestne uprave bile v nemških rokah. Tu se šele kaže češka žilavost in požrtvovalnost. V Kromerižu se je iz čeških meščanov sestavil konsorcij in osnoval gimnazijo leta 1882. Država jo je prevzela že prihodnje leto, konsorcij pa bi moral skrbeti za stvarne potrebe, za ravnateljevo stanovanje, za stanovanje in plačo slugi. Medtem je prišla menda tudi občinska uprava v češke roke, ker je že 1. 1884. občma prevzela obveznosti konsorcija. Ista občina je 1. 1898. ustanovila češko realko, katero je čez 4 leta prevzela dežela. L. 1891. je postavilo mesto Krome-riž poslopje za češko učiteljišče, dalo prva učila in skrbi še zdaj za stvarne potrebe.
V Moravski Ostravi je ustanovilo društvo »Matice Ostravska« 1. 1897. realno gimnazijo, ki je imela kmalu toliko dijakov, da se je delila v gimnazijo in realko. Realko je prevzela 1. 1904. moravska dežela, gimnazijo pa 1. 1907. država obenem s tamošnjo občinsko nemško gimnazijo. Poleg občinskih doklad za nemške šole, so torej češki meščani plačevali še ogromen narodni davek za svoje šolstvo!
V Prostjejovu je 1. 1871. češko posojilnica ustanovila nižjo realko. Prihodnje leto jo je prevzela »Matica školska« in jo polagoma razširila v celo realko. L. 1880. je realka prešla v deželno oskrbo.
Krajevna politična zgodovina odseva jasno iz podatkov o gimnaziji v Kyjovu, vzhodno od Brna. Tam je osnovala občina 1. 1868. nemško nižjo gimnazijo, a jo 1. 1897. popolnoma opustila. Sedanja češka gimnazija se je otvorila 1. 1898. s prvim razredom, najprej kot mestna in je bila čez 10 let podržavljena. Ko je postala občinska uprava češka, je opustila nemško gimnazijo in ustanovila češko. V pojasnilo požrtvovalnosti mestne uprave bodi omenjeno, da šteje to mestece samo 4000 prebivalcev. Koliko narodnega idealizma morajo imeti davkoplačevalci, ki si namesto manjših stroškov za nemško nižjo gimnazijo naprtijo večje za češko celo gimnazijo!
Kako sta obe narodnosti tekmovale v snovanju šol, se vidi že iz tega, da ima veliko tudi manjših moravskih mest češke in nemške srednje šole. N. pr. Ogrsko Gradišče (Uherske Hradište) šteje nekaj nad 5000 duš in ima češko in nemško gimnazijo. Nemško je ustanovila občina 1. 1854. kot nižjo realko, jo leta 1864. preustrojila v realno gimnazijo, 1. 1872. jo je prevzela država. — Češko gimnazijo je osnovala »Usti". Matice školska« 1. 1884., država jo vzdržuje od 1. 1890.
*V Lipniku s 6000 prebivalci sta dve realki. »Ustfedni Matice školska« je otvorila s pomočjo tamošnjega društva »Školsky spolek« češko nižjo realko 1. 1895. Istega leta je občina ustanovila nemško nižjo realko. Čez tri leta je — gotovo potom kompromisa v deželnem zboru — obe prevzela dežela in ji razširila v celi realki. Ravnotako je bilo z realkama v Hodoninu.
Tu in tam se tudi spozna, kakšen veter je v posameznih dobah pihal iz Dunaja. Leta 1871. je država ustanovila češki gimnaziji v Trebiču in v Valašskem Mezinci. Takratna vlada je bila Slovanom naklonjena. — Istega leta so se vpeljale na ljubljanski realki slovenske paralelke in je izšlo letno izvestje kranjske gimnazije v slovenskem jeziku. Toda to je trajalo samo dve leti. Leta 1873. so se slovenske paralelke na ljubljanski realki opustile, ne da bi se dozdaj zopet obnovile s popolnoma slovenskim učnim jezikom. Gimnazija v Kranju se je tudi povrnila k nemškemu izvest ju, kojemu se ni izneverila do današnjega dne. Češka nižja gimnazija v Trebiču se je izpreme-nila v nemško, le v I. in II. razredu je imela češke paralelke. Tudi v Val. Mezifiči so leta 1875. prikrpali nemške pararelke, ki pa so se leta 1883. posušile. Čehi so se uspešno borili proti nemški reakciji. V Trebiču so leta 1880. dobili češke paralelke tudi za III. in IV. razred, leta 1885. pa se je gimnazija zopet izpremenila v češko z nemškimi paraJelkami, katere je doletela v dveh letih ista usoda kakor v Val. Mezifiči in kakor bi najbrže tudi neizogibno doletela nemške razrede na ljubljanski I. državni gimnaziji, ako jih vlada ne bi ločila in napravila is njih posebne nemške gimnazije v Ljubljani.
Sicer pa tudi Cehom ni manjkalo prevar v teh bojih. V Hrualet je ustanovila občina leta 1071. češko realno gimnazijo,    Lata 1870. — ista ne-
država prevsela ia jo izprcesenila as nemško nižjo ajmaaaijo s tankimi pa>
ralelkami v I. in H. nareda. Leta 1877. so se češke paralelke opustile in   gimnazija  je  ostala  do dsaes
nemška.
Toda ta slučaj je pri Cehih samo izjema. Cehi so pač pravočasno spoznali   važnost   šolstva, navdušenost
narodne probuje so izkoristili v šolske namene ter so si s tem zasigurali kulturni napredek, tako da so danes v splošni omiki prvi izmed avstrijskih narodov in imajo manjši odstotek analfabetov kakor avstrijski Nemci. Z izobrazbo v ozki zvezi pa je gospodarski razvoj, zato Cehi uspešno konkurirajo v vseh strokah.
Slovenci smo zamudili pravi čas. Narodni tabori so ostali trenoten pojav brez realnih uspehov. Slama prvega navdušenja je zgorela, ne da bi kdo priložil solidnejšega goriva in ? tem ohranil ogenj, ki bi nas trajno irrel in množil narodno energijo. Danes je strankarstvo že tako daleč razdvojilo stranke, da se ne morejo -družiti v nujno potrebnem skupnem kulturnem delu, kakor je n. pr. naša -nlska družba ali nedavno izproženo vprašanje slovenske privatne gimna-:ije v Gorici. Ker pa je šola življen--ko vprašanje našega naroda, zato se morajo pri rešitvi tega vprašanja < magovati vsa druga čustva in nasprotja: Strankarstvo bi se v tem -lučaju smelo kazati samo v plemeni-*^m tekmovanju.
Da se spozna pot, ki uspešno vodi k narodnemu šolstvu, temu namenu '< služijo te črtice. Da hodimo to pot, pa bodi nas vseh naloga in trdna volja! _
Hfičrt novega bazenskega 3akona.
Dr. Alojzij Kokalj. XI.
Kažnjiva dejanja zoper telo in živ* ljenje.
V svojem    dvaindvajsetem po-trlavju (§§ 285—314) obravnava na-:■• kažnjiva dejanja   zoper   telo in življenje.
Že iz kratkega   opisa kažnjivih i nj,    katera najdemo v tem po-_ .ivju, bomo videli, da pozna načrt katera taka nova kažnjiva dejanja, katerih ne najdemo v doslej veljav-i kazenskem   zakonu.   Na drugi •trani bodemo pa našli tudi nekaj ta- i
j/jem,   katerih   se pri najboljši volji ne more odobravati.
Za kažnjivo dejanje zoper telo in življenje pa smatra   načrt umor, uboj, usmrćen je na zahtevo, pripo-' 11 < »C pri samomoru, detomor. splav •»■lesnega ploda,   telesno poškodbo, lalje telesno poškodbo s poškodo-^ančevim privoljenjem,    pretep, izložbo, ogroženje po spolni bolezni, p^ziv k dvoboju, dvoboj, izzivanje k d\'»boju, kršenje pri dvoboju veljav-pra\i!.   hudobno   ali nemarno groženje telesne varnosti, prekora-je   pravice   do   strahovanja in opustitev pomoči.   Kakor se iz tega razvidi,   je   načrt popolnoma stno spravil v eno samo poglav-' v-a ona dejanja, ki so nevarna te-ali življenju in ki so bila v do-^laj veljavnem kazenskem zakonu aztresena po raznih poglavjih.
Načrt   se peča najprvo z umorim. O umoru se pa sme po načrtu govoriti tedaj,   ako je kdo drugega mrtiL Kakor razvidimo iz tega, je itinieija   umora   po načrtu silno kratka,   da si krajše niti misliti ne »remo.   Kazen za tak   umor je pa *f/.ka ječa od 5 do 20 let   ali pa do-rtna ječa.   Kazen   dosmrtne ječe sli celo smrti je pa tedaj izreči, ako je z dejanjem   ogrozilo življenje Teč ljudi. Razun tega je pa obsoditi
* -rilca na dosmrtno ječo ali pa na mrt tedaj, če je storil svoje dejanje T posebne krvoločnosti ali grozovi-
radi dobička na imetju ali pa Pri izvršitvi tatvine, ropa ali hudodelstva zoper nravnost.    Storilca je I>a tudi tedaj obsoditi na smrt ali do-mo ječo, ako je usmrtil več lju-i in tedaj, če je bil zaradi umora že rat kaznovan. To so splošna doloma glede   umora in veljajo za vse rilce. Za kaznjence ima pa načrt
* to izjemo, da se ima namreč kaz-♦nea, ki j>ovodom svoje dosmrtne
izvrši umor, kaznovati edino le :nrtjo.
1 boj je pa po načrtu podan te-ako kdo usmrti   koga v takem ^Ineni duševnem razburjenju, ki se po okolnostih opravičiti. Kazen •p pa težka ali lahka ječa od 1 leta do 10 let. Na lahko ječo 6 mesecev do 5 ' je pa pri uboju   tedaj spoznati, *ko je ono silno duševno razburjenja, v katerem se je storilo dejanje, neposredna posledica   take težke in 'i temeljene žalitve, ki je bila obrnjena proti storilcu ali pa proti taki "obi,   s katero je on v ozkem stiku. Iz ravnokar navedenega pa sleda je načrt popolnoma v da rja t i pri   suaoru ia prt namen, ki je ▼ doslej veljavnem ka-
da je
au usmrtiti — sa ki pa, da je ravnal nem namenu. Načrt torej sam ne polaga več račaaa sasas s uiiaksui ia to je po našem mnenju dobra stran načrta.
Le premnogokrat smo namreč imeli do sedaj priliko opazovati, kako se je pri porotnih razpravah skoro na umeten način skušalo zbrati dokaze, ki naj hi dokazovali, da je imel morilec namen usmrtiti ali da je ubijalec imel namen ravnati v drugem sovražnem namenu. Pri tem so se le pregostokrat vlačile na dan in v podporo sprožene obtožbe izkoriščale v pijanosti podane nepremišljene in neresne izjave, katere je storilec podal leta in leta poprej, nego je zakrivil ono kažnjivo dejanje, radi katerega je prišel pred porotnike. Vsaka nepremišljena besedica, vsaka neresna grožnja in vsaka malo bolj surova kretnja se je obelodanila, nebroj prič se je spravilo v sodno dvorano in se zašli šav al o, čeprav dotična beseda, grožnja ali kretnja ni bila v nobenem neposrednem, niti v posredneni stiku z dotičnim kažnjivim dejanjem in to vse zbog tega, da bi se bil dokazal namen, da je hotel storilec usmrtiti svojo ubogo žrtev ali da je ubijalec ravnal v drugem sovražnem namenu. Da bode po načrtu vse to odpadlo in da bode le učinek odločilen, to se mora le toplo pozdravljati.
Kot posebno kažnjivo dejanje pa pozna načrt usmrćen je na zahtevo. To kažnjivo dejanje je pa tedaj podano, ako kdo koga usmrti na njegovo resno zahtevo in v silnem svojem razburjenju, ki pa mora biti ravno posledica te zahteve. To kažnjivo dejanje se pa kaznuje z lahko ječo od 3 mesecev do 5 let.
Kažnjivo dejanje pripomoči ali udeležbe pri samomoru je pa po načrtu podano tedaj,
a) če kdo koga nakloni k samomoru ali mu pri tem pomaga in če je dotičnik tudi res samomor poskusil izvršiti in
b) ako je kdo koga naklonil k samomoru s tem, da ie v njem obudil kako zmoto ali pa tako zmoto uporabil. Pod a) omenjena pripomoć k samomoru se kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 4 tednov do 3 let, pod b) navedena pripomoč pa s težko ali lahko ječo od enega do 10 let. To določilo se nam zdi umestno, osobito pa še ono pod b), ker do sedaj veljavni kazenski zakon takih izrecnih določil ni poznal, kar se mora vseka-ko označiti kot velika pomanjkljivost. Ako bi bilo v sedaj veljavnem zakonu kako tako določilo, kot smo je ravnokar omenili, potem bi se bilo to določilo lahko uporabilo pri onem tragičnem slučaju, čegar žrtev je postal višji poštni komisar dr. Slejko v Trstu, ki je bil, kakor je še to vsem dobro v spominu, po gotovih okolnostih in razmerah naravnost prisiljen, da je v najlepši moški dobi sam napravil konec svojemu življenja.
Opozoriti pa moramo, da se nam v načrtu vsebin jena definicija tesra kaznjivega dejanja zdi precej netočna in nejasna. Besedilo tega kaznjivega dejanja, kakor je najdemo v načrtu, napravlja vtis, da se samo oni zakrivi kaznjivega dejanja pripomoči pri samomoru, kdor nekako pregovarja in vzpodbuja prijateljskim potom samomorilca, da napravi konec svojemu življenju. Ta definicija je pa vsekako nezadostna in tudi krivična. Po sedanjem nejasnem in netočnem besedilu našega načrta bi namreč ostal nekažnjen oni, ki bi z drugimi sredstvi, osobito z uporabo moraličnega pritiska ali z zlorabo službenega razmerja gnal samomorilca v prezgodnjo smrt in sicer proti poslednjega volji. Besedilo načrta bode tedaj pri tem kaznjivem dejanju vsekako tako izpopolniti, da se hode izrecno še ustanovilo, da se tudi oni okrivi tega kaznjivega dejanja, ki samomorilca prisili do obupa in samomora. Te druge vrste pripomoč ali precizno izraženo udeležbo pri samomoru bi pa morala zadeti mnogo občntnejša in strožja kasen, kot pa ono pripomoč pri samomoru, ki je že sedaj kažnjiva po našem načrtu. Mislimo, da nam naše zahteve po ostrejšem kaznovanju druge vrste udeležbe pri samomoru ni treba še posebej utemeljevati, ker je ta naša zahteva videti na prvi pogled upravičena.
Nehote nam pri tem kaznjivem dejanju prihaja na misel, da se vsako leto izvrši toliko samomorov ravno med našim vojaštvom. Kolikor pride o vzrokbi takih mnogoštevilnih samomorov med vojaštvom v časnike ali sploh v širio javnost, so vzroki s malimi izjemami vedno eni in isti. Vzrok vojaškim je navadno grdo Ia nje ai strani gnllijil , ki ti-ra mladega brambovea v okup hi do samomora, .Kolikor je -pa euti o ■ik, ki
ase hm torej tudi na bi kilo edino pravilno ali kadar -kode sestavil nov vojaški kazenski sakoa, udeležba pri samomoru, ako izvrši samomor vojak is zgoraj navedenih razlogov,
ker bi se edino tem potom mogli preprečiti nadaljni samomori med vojaškim moštvom.
Kot nadaljno kažnjivo dejanje pa navaja načrt detomor in sicer ne da bi načrt, kakor najdemo to v Posedaj veljavnem kazenskem zakonu, izrecno delal kako izjemo glede zakonskih ali nezakonskih otrok. Deto-mora se pa okrivi po načrtu ona mati, ki med porodom ali pod vplivom onih izprememb,* ki so združene s porodom, usmrti svojega otroka ali drugega k temu pripravi, da ga usmrti ali če mu pri tem pomaga. Ta detomor se pa kaznuje z težko ali lahko ječo od 1 do 10 let. Ako je pa mati storila to dejanje v težki sili ali v namenu, da bi prikrila svojo sramoto, potem jo je pa obsoditi le na lahko ječo od 6 mesecev do 5 let. S tem določilom se postavlja načrt na človeško stališče, ker jemlje ozir tako na obupno stanje, v katerem se nahaja posebno od svoiega zapeljiv -ea zapuščena nezakonska mati, kakor tudi na vse obsodbe vredno na-ziranje svetohlinske mase, ki bi najraje ubogo nezakonsko mater očitno kamenjala. V splošnem kaže načrt pri det omom tndi v tem oziru bolj človeško naziranje, da je svoje kazni nasproti do sedaj veljavnemu kazenskemu zakonu znatno zmanjšal in omilil.
Prihodnje kažnjivo dejanje v tem poglavju je pa splav telesnega ploda. Tega kaznjivega dejanja se pa okrivi oni, ki provzroči pri noseči ženski splav ali ki usmrti plod v materinem telesu. Istotako pa zagreši to kažnjivo dejanje noseča ženska, ki ali sama provzroči splav ali ki sama usmrti plod ali ki drugega k temu pripravi, da to izvrši ali ki sploh to dopusti. V prvem slučaju ustanavlja načrt kazen od 3 mesecev do 5 let, v drugem pa od 3 mesecev do 3 let. V prvem slučaju se pa lahko kazen zviša do 10 let in še poostri z denarno globo do 10.000 K tedaj, če ima storilec na vesti kar več splavov naenkrat, če je že večkrat pro-vzročil splav in bil "radi tega obsojen, če je storil svoje dejanje brez dovoljenja noseče ženske ali če je bilo dejanje združeno z nevarnostjo za življenje aH z veliko nevarnostjo za zdravje noseče ženske. Ako je pa končno noseča ženska storila svoje dejanje v težki sili ali v namenu, prikriti svojo sramoto; potem jo je pa obsoditi le v lahko ječo od 2 tednov do 2 let.
Obrambni te (a] v LJubljani.
Z veseljem opažamo v zadnjem času, kako si zanimanje in smisel za narodno obrambno delo osvaja vedno širše kroge in vedno več pristašev po vsej naši domovini. Vsakogar mora ta pojav napolniti z radostjo in zadovoljstvom.
Da dobi to splošno razpoloženje tudi potrebno smer in potrebno \>ebiuo, je sklenil manjšinski odsek akad. društva »Adrije« v Pragi prirediti letos o priliki glavne skupščine C. M. družbe v Ljubljani obrambni tečaj. Ta obrambni tečaj bo pri nas prvi svoje vrste in bo izkušal izpolniti tiste vrzeli, ki jih danes še nahajamo v naši   narodni obrambi.
Navdušenje za narodno stvar je danes pri nas skoro že vsesplošno; čutimo tndi nekako razpoloženje na boj z od vek i mi sovragi in tudi potrebno trdno zaupanje v zmago in boljšo bodočnost našega malega naroda se je že dostavilo. Toda to še ne zadostuje. Treba je iti še korak dalje. Treba je dognati, v koliko je to naše zaupanje v bodočnost naroda opravičeno, treba je dati bojnemu razpoloženju bojno polje, treba je navdušenje izrabiti, praktično udej-stviti, kratko: treba je programa naši narodni obrambi sa letos ia sa bodoča leta!
Ti razlogi so privedli praški »manjšinski odsek« do sklepa prirediti obrambni tečaj.
Da preidejo misli in predlogi, ki se bodo razpravljali na tem tečaju, v najširše vrste, se bo vršil tečaj dva dni pred letošnjo slavnostno skupščino C. M. družbe v Ljubljani, in sicer dne 1. in 2. ssalega srpana. Nadejati se je, da poseti vsaj večina tistih, ki bodo zaradi skupščine in veselice prišli v Ljubljano, tudi pragmatično skupščino   vsak sloveaekik
iu *•*
dan r(L ssaL srpana); £L do-
L
poldne:
a) Pangermanizem ia »Drang aaeh Saden« (poroča dr. By bar iz Trsta).
b) ' Ljudsko štetje, uradno in zasebno (govori L. Brunčko)
2. popoldne:
e) Problem notranjega izseljevanja in priseljevanja; statistika; organizacija (razpravlja Janko Mačko všek) .
g) Organizacija naše gospodarske obrambe (referira dr. Gregor Žerjav).
II. dan (2. malega srpana) 1. dopoldne:
e) Manjšinsko šolstvo (poroča Lev Brunčko).
f) Naš položaj ob narodni meji na Koroškem (razpravlja potovalni učitelj C. M. družbe Ante Beg) in na Štajerskem (potov, učitelj C. M. družbe Ivan Prekoršek).
2. popoldne:
g) Narodni položaj na Gorenjskem in Kočevskem (govori Ante Beg).
h) Primorsko — Trst (podaja Ivan Marija Čok iz Trsta).
Zadnje točke programa nam bodo nudile jasno sliko, celotni pregled našega narodnopolitičnega posestnega stanja v naših najbolj ogroženih pokrajinah. To bo naša bilanca, stvarna, resna, nepristranska in odkrita. Vsakemu predavanju bo sledila debata in zaradi stvari same je želeti, da se te udeleži čim največ izkušenih narodnih boriteljev z vseh koncev in krajev naše domovine. Debata naj bo glavno, posamezna poročila dala bodo k njej le podnet.
Obrambni tečaj bo tisti forum, pred katerim se bodo razpravljale vse hibe in pomanjkljivosti naše narodne obrambe dosedaj in se bodo podajali predlogi, nasveti, načrti za našo narodno obrambo v bodoče. To velja za posamezne pokrajine in za vso Slovenijo sploh.
Stvarna, resna kritika bo dobro došla, ker je taka kritika vedno prvi korak k ozdravljenju razmer. Dnevna politika bo predmet debate le v toliko, v kolikor je to neizogibno. Obrambni tečaj bo politično nepristranski, motril bo razmere izključno z narodnostnega vidika brez ozira na levo in desno.
Zato so vabljene vse samoupravne korporacije (občine, šolski sveti itd.) iz obmejnih in ogroženih krajev, vsa resna obrambna in kulturna društva — sploh vse, kar se za narodno obrambo zanima. Spoznajmo se, priznajmo si neizprosno hibe in napake, preglejmo svoj položaj, zacrtajmo si pot — in potem krepko naprej, na delo!
Priponinja. Tečaj bo pristopen Te tistim, ki so svojo udeležbo pravočasno prijavili in se izkažejo z vabilom. Kdor se torej misli tečaja udeležiti, naj se zglasi upravništvu »Slov. Branika« (Ljubljana. Tržaška cesta 33). ki mu na prijavo pošlje vabilo. — O tečaju se namerja izdati knjiga, ki bo obsegala referate in debato v izvlečku; kdor si jo misli naročiti, naj to prijavi istotam.
Parlament
Seja poslanske zbornice. — Predloga o veterancih. — Predloga o prepovedi ženskega nočnega dela. — Predlogi in interpealcije.
Po daljšem odmoru je bila včeraj spet plenarna seja posl. zbornice, ki pa ni bila zelo dolga. Rešila je v prvem branju veteransko predlogo, ki je Šla nato v brambni odsek. Nato pa je začela obravnavo o poročilu socialnega odseka o predlogi glede prepovedi ženskega nočnega dela. — Posl. Zahradnik izjavlja, da bodo češki agrarci glasovali za predlogo. — Nemški soc. dem. Eldersch pravi, da je nočno delo ženskih že itak splošno prepovedano v industrijalnih podjetjih vsled § 96. obrtnega reda. Napredek je v tem, da označuje predloga kot industrijalno podjetje tako podjetje, kjer je zaposlenih 10 delavcev, med tem ko zahteva obrtni red 20 delavcev. Govornik zahteva primerne predpise tudi za ženske.zaposlene pri rudokopih in v poljedelstvu. — Debata se nato zaključi, izvoljen je samo generalni govornik pro posl. Aust, in po njegovem govoru in po govoru poročevalca posl. Drexla zbornica predlogo sprejme v 2. in 3. branju.
Sledi razprava o nujnem predlogu posl. Lisega glede uravnave razmer in varstva ročnih tkalcev. — Posl. JAsf omenja, da ga je k temu nujnemu predlogo napotila nepopisna beda tkalcev na Češkem. V predlogu predlaga, naj se v omenjene kraje poda komisija, ki naj razmere tam studira; poročilo komisije in sklep posebne tozadevne ankete naj t parlamentu. — Poslanec (osski soe. dam.) Ia krač. imjavljata, da kota njiju
litvah na Ogrskem. Govornik izvaja*, da čete niso šle zato na Ogrsko, da bi morda vzdrževale mir in red, temveč zato, da bi narodnosti oropale volilne pravice. Proti temu govornik kar najodločneje protestira in interpelira skupno vlado, ali je pripravljena skupna vlada preprečiti ponavljanje takih dogodkov in poskrbeti, da se c. in kr. armada ne bo izrabljala v take namene. — Slično interpelacijo so stavili tudi posl. Šramek^ Korošec, Tresic in Choc. Interpelacija slika razmere na dan volitev na Slovaškem. Volišča so bila v mnogih krajih obkoljena od vojakov in orožnikov, ki so pustili na volišče samo vladne volilce. Da prepreči krvopre-litje, je nek slovaški kandidat odstopil, ki bi bil v normalnih razmerah dobil 400—500 glasov večine, lnter-pelantje zahtevajo, da vlada naznani stroške te volilne asistence vojakov.
Posl. Sokol interpelira predsed-ništvo, ali je pripravljeno preprečiti memorandum, ki ga »Nemška nac. zveza« pripravlja za rusko dumo. — Podpredsednik Pernerstorfer pravi, da nima pravice vtikati se v to stvar.
Posl. Markov interpelira v neki osebni zadevi glede voditelja staro-rusinske stranke v Bukovini.
Podpredsednik Pernerstorfer z ogorčenjem zavrača interpelacije kakor sta interpelaciji posl. Sokola in Markova, ki vlačita v zbornico v tej obliki stvari, ki ne spadajo v zbornico. — Konec seje ob polu 4. popoldne.
Prihodnja seja v   sredo dopol«
dne.
Seja klubovih načelnikov.
Pod predsedništvom dr. Pattaia je bila včeraj seja klubovih načelnikov, ki so ji prisostvovali tudi ministri Bienerth, Bilinski, Weiskirchner in Dulemba. Debatirali so o postopanju pri proračunski debati v parlamentu. Predsednik dr. Pattai je dejal, da bo tozadevno izdelal načrt in ga bo predložil posameznim strankam v odobrenje. Povedal je tudi, da bodo, ko bo proračunska debata, seje vsak dan, tudi v ponedeljek in v soboto. Dr. Pattai je izrazil tudi željo, naj bi se med proračunsko debato umaknili vsi nujni predlogi, ki bi pa potem spet v istem redu prišli na vrsto.
Poračunski odsek.
Proračunski odsek je začel posvetovanje o proračunu justičnega ministrstva. Referirali so posl. dr. Glombinski, dr. Maver in Baumgart-ner. — Posl. dr. Kramar govori o zapostavljanju Čehov pri sodiščih na Češkem in kritizira, da sodišča ne sprejemajo čeških vlog niti v krajih, kjer je velika češka manjšina. Če nima vlada toliko moči, da bi uveljavila češki jezik v celem češkem kraljestvu, bodo morali poseči češki sodniki po samopomoči .— Justični minister govori o jezikovnih razmerah na Češkem in pravi, da se je sodniško imenovanje izvršilo popolnoma pravično. — Posl. dr. Kramar ponovno polemizira z ministrom, nakar minister spet replicira.
Prihodnja seja danes dopoldne. Vpepeljevanje mrtvih.
Z ozirom na to, da je upravno sodišče zavrnilo že več vlog glede zgradbe krematorijev je naročil sanitetni odsek, naj posl. dr. Michl izdela poročilo o inicijativnem predlogu posl. Jagra in Malika glede zakonite dovolitve vpepeljevanja. Referent bo že v prihodnjih dneh v ugodnem smislu poročal o predlogu in bo priporočal fakultativno vpepeljevanje v Avstriji.
Volitve na Ogrskem.
Opozicija zasleduje izid volitev; z ogorčenjem in poudarja, kakšnih brutalnih sredstev se je vlada posluževala, da je izbojevala zmago. Opozicija, t. j. Justhova, Košutova in ljudska stranka ter stranka osemin-štiridesetnikov, ima doslej okoli 100 mandatov, vladna stranka 241, skupaj z drugimi nji prijaznimi strankami (brez Hrvatov) 265 mandatov, kar pomenja absolutno večino 207 glasov.' Na pošten način seveda ta večina ni pridobljena.
Cesar v Bosni Ia Hercegovini.
Cesar je brzojavil iz Sarajeva svoji hčeri, nadvojvodinji Mariji Valeriji: »Čutim se zelo srečnega nad tem, kar sem tu doživel in sem čisto pomlajen.«
V četrtek zvečer je bila v slova velika serenada,ki jo je izvajalo 4500 oseb. — Včeraj ob 6, uri zjutraj se je cesar odpeljal v Hercegovino. Spremljajo ga ministri Aerenthal, Schonaich in Burian, dež. šef Vare-šanin in eiv. adlatus Benko. Ob 9. uri dopoldne je vlak dospel v Konjico, kjer se je vlak ustavil in je bil slovesen sprejem. V Mostar je dospel vlak opoldne. Na kolodvoru so cesarja pričakovali zastopniki oblastev, šu-
»duhovščina itd. Župan je cesarja ravO, na kar je essar edt*voril v noiidatem jes^. Od        k riv.
^Jj^ss^s^^^BB^*' ^J^P^H^fc(sflr^^3s.
snusnunasj
•prejemi na kolodvora se je ,.. _. , spremstvom odpeljal proti mestu. Cesar stanuje v hotelo: Narenta* Ob 1. popoldne so bile avdijence; eesar je sprejel duhovščino, župana s obe. svetovalci, uredništvo itd. Ob 1/42. je bilo konec sprejemov. Popoldne jo bil dvorni obed v hotelu Narema. Ob l/4 5. se je cesar odpeljal proti Dunaju.
Redni sds oK. sveti
Hjo v torek, dne 7. junija 1910 ob šestih popoldne v mestni dvorani. Za slučaj, da v tej seji ne bi bilo mogoče rešiti vseh točk dnevnega reda, se seja nadaljuje v sredo dne 8. junija t. 1. ob šestih popoldne. Dnevni red javne seje: Naznanila predsedstva. Čitanje iu odobrenje zapisnika zadnje seje. Obljuba na novo sprejetega meščana ljubljanskega Franca Š«bra. Mestnega magistrata poročilo o prošnjah za vsprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske. Personalnega in pravnega odseka poročila: O dopisu županovem glede osnov it ve mestne posredovalnice za razpečavanje mesa, mleka in drugih živinskih produktov; o poročilu županovem, tičo-čein se dopisa deželnega odbora vojvodine Kranjske o načrtu zakona irlede kanalskih pristojbin; o dopisu županovem glede nekaterih prememb občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano;o dopisu županovem glede pogojev, ki jih stavlja komen-tla nemškega vitežkega reda v zadevi prepustitve rimskega zidu na Milji v last mestni občini ter glede par-telačnega načrta zemljišča na Mirji; o prizivu Vere pl. Valente in dr. Eri-}\a Moscheta proti odloku mestnega magistrata, katerim se je njujin: hiši predpisala naprava držajev za >ueg. Finančnega odseka poročili: o «!opisu županovem glede prispevka mestne občine za novo poti robno merjenje in popolnitev načrtov me->ta Ljubljane; o dopisu županovem trlede izposlovanja kredita za nabavo ovih, geodetičnih strojev in računskega stroja za mestni stavbni urad. Finančnega in stavbnega odseka poročila: o dopisu župan, glede podaljšanja zbiralnih kanalov vzdolž Ljubljanice pod projektovano zatvornieo v strugi regulovaue Ljubljanice; o dopisu županovem glede oddaje del za železobetonske stropove pri razšir-jevalnih zgradbah pehotne vojašnice; o dopisu županovem glede zgradbe prizidka pri hotelu »Tivoli« in naprave stranišča ob vrtu tega hotela. Stavbnega odseka poročila: o dopisu županovem glede oddaje vseh del za zgradbo novega šolskega poslopja na Prulah: o dopisu županovem glede oddaje del pri zgradbi prizidka k poslopju mestnega dekliškega liceja; o dopisu županovem glede naknadne odobritve oddaje del za kanal iz mestne klavnice, podiranje poljanskega mostu ter nasipanje ceste
v Hradeekega vasi; o dopisu županovem glede naprave novih stopnic v gornjem delu razglednega stolpa na ljubljanskem Gradu; o dopisu županovem glede naprave ž«-iezue ograje na zidanem podstavku ob Blei\\eiso-
vi cesti v podaijašnje že obstoječe ograje do ceste na državni kolodvor; <• prošnji Martina Terpotitza za pod-razdelitev stavbne parcele št. 138/1. kat. občine Št. Petersko j »red mest je I. del ob Čopovi ulici na dvoje stav-bišč; o prizivu superiora jezuitov v Ljubljani proti odloku mestnega magistrata glede stavbne črte za zgradbo nove cerkve sv. Jožefa v C i ril-Metodovi ulici: o prizivu Pongratzevih dedičev proti odloku mestnega magistrata glede izdaje vknjiženega re-verza radi raznih prezidav v hiši št. 4 na Ambroževem trgu. Policijskega odseka poročilo o dopisu županovem glede premembe določil tržnega reda v zadevi prodaje kruha in slaščic na javnih trgih. Šolskega odseka poročilo o prošnji slovenskega trgovskega društva »Merkur« glede delego-vanja praktičnih trgovcev v izpraše-valne komisije na trgovskih šolah. Odsek za olepšavo mesta poročilo o prošnji vodstva dijaških iger I. in II. državne gimnazije za prepustitev večjega igrišča za dijaške igre. Direktorija mestnega vodovoda porodilo o oddaji stavbnih del pri razšir-jevalnih napravah vodovodne zaje-malnice v Klečali. Samostalni predlog občinskega svetovalca dr. Karla Trillerja glede dostavljanja ekspresnih pošiljatev. Dnevni red tajne seje: Predsedstvena naznanila. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročili: o prošnjah za razpisano mesto magistralnega koncept nega praktikanta; o prošnjah za razpisano mesto magistratnega stavbnega asistenta, oziroma pristava. Finančnega odseka poročilo o neki prošnji za podporo is vseučiliškega zaklada. Stavbnega odseka poročilo o dopisu županovem glede dovolitve stavbnih doklad trem uradnikom meotnegm stavbnega urada. Obrtuisjii odseka poročila o prošnjah zarisane koncesije.
Dnevno ¥MtL
spadat V številki 42. s dae 22. februarja 1910 je priobčil »Slov. Narod« med dnevnimi vestmi pod zaglavjem »Zakaj molčite klerikalna gospoda?« članek, po katerem se je opravičeno čutil žaljenega prevzvišeni knesoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, kateremu se je med drugim očitalo, da je na nepošten in zločinski način prišel v posest hranilne knjižice in zavarovalne police slaboumne Frančiške Rozman. — Ker smo se uverili sami, da so bile navedbe omenjenega članka popolnoma neosnovane, jih obžalujemo in lojalno preklicujemo. —V Ljubljani, dne 4. maja 1910. Uredništvo »Slovenskega Naroda«.
— Dr. Kramar ia slovensko vse-učil išče. V proračunskem odseku se je mladočeški poslanec dr. Kramar toplo zavzel za naše slovensko vseučilišče. Med drugim je rekel, da se zahteve posameznih narodov po lastnem vseučilišču ne morejo trajno zavlačevati. Za mirni razvoj razmer bi bilo mnogo previdnejše, če bi vlada to, kar je neizogibno, preje sama dovolila, ker bi se dalo to nedvomno cenejše, in v kolikor gre za stvar, uspešnejše napraviti. Z ozirom ua laško pravno fakulteto je rekel dr. Kramar, da je ravno češkim strankam silno težko zavzeti Lahom nasprotujoče stališče pri določevanju sedeža fakultete. Ce pa dobe Lahi pravno fakulteto v Trstu, tedai imajo češke stranke pravico in dolžnost opozoriti na to, da bi na drugi strani Lahi ugodili upravičenim slovenskim kulturnim težnjam. S tem bi Lahi ustvarili razpoloženje, ki bi jim mnogo prej omogočilo do>eči ^voj cilj nego sedanje stališče Nemcev, ki ni za Lahe posebno vabljivo. Ravnotako. kakor se morajo izpolniti zahteve Slovencev na Primorskem, je potrebno, da se ne zavrže njihovih zahteve po lastnem vseučilišču. Ce bodo na češkem vseučilišču v Pragi pripuščeni slovenski privatni docenti, tedaj dobe Slovenci že potrebni učiteljski personal.
— Slovenski jezik pri praškem na d sodišču. Xa našo notico o pravicah slovenskega jezika pred graškim nadsodiščem čitamo odgovor v včerajšnji »Tagespošti«. Odgovor je jako klavern, ničesar stvarnega ni v njem. Avtor ne more niti z navideznim argumentom ovreči naše trditve, da imajo slovenski odvetniki pred takozvanim slovenskim senatom graškega nadsodišča v zakonu in v večletni praksi zajamčeno pravico, da se pri razpravah v slovenskih pravnih zadevah j>oslužujejo slovenskega jezika. > Tagospost« sicer priznava, da se je ta pravica respektirala s strani sodišča že desetletja in da je s tem postala že tudi pravove-Ijavna, a to je čisto nič ne moti, da bi v isti sapi ne proglašala te pravice kot koncesijo in beneficij. Ako je slovenska zahteva, da se prizna slovenskemu jeziku popolna ravnopravnost v uradih, v zakonu utemeljena, potem ne more biti govora niti o kakšni koncesiji, niti o kakem beneficiju. Pravica je pravica in najsi se je ta pravica že priznala iz »razlogov koristnosti« ali »radi proce->ualne olajšave«, kakor pravi »Ta-gespoštin« člankar. Ako Nemci sami naglasa jo, da slovenske pravice podpira ne samo zakon, marveč tudi »razlogi koristnosti in pr<"*esual-ne olajšave«, potem sploh ne razumemo, zakaj se bore proti tem priznanim slovenskim pravicam. Ako pa se bore, potem vojn jejo zoper svoje boljše prepričanje in s tem javno dokazujejo, da je njihova borba proti pravicam slovenskega jezika vseskozi nemoralna. In da je ta boj nemoralen in brezsmotren, dokazuje tudi to, da pisec članka »Das Slovenische beim Obergericht« sam priznava, da nimalo ne dvomi, da bi se dala slovenskemu jeziku iz »razlogov koristnosti« priznana pravica z enostavnim protestom spraviti s sveta. In če je stvar tako, čemu je potem dr. Hans Mahler proti svojemu boljšemu prepričanju prot««tiral proti slovenskim izvajanjem slovenskega odvetnika ter se v podkrcpijenje svojega protesta celo odstranil od obravnave? »Tagespošta« pravi, da se ni hotel izpostaviti sumu, »als favorisiere er die Versuche anf Ein-schmuggelung einer nieht geriehts-iibliehen Sprsche.« Tako! Nemška logika in doslednost! Pisec sam preje priznava, da se že desetletja rabi pred slovenskim senatom graškega nad sodišča neovirano slovenski jezik, par stavkov kasneje pa govori o »vtihotapi jen ju slovenskega jezika!« In slovenščina bi naj ne bila »gerichtsiiblich«? Ali ne ve učeni člankar, da tvorijo dve tretjini graškega sodnega okrožja slovenske pokrajine t A navzlic temu bi naj slovenski jezik ne bil navaden pri graškem nadsodišcu?! Kaj takšnega more trditi samo zaslepijenoe ali pa notoričen tepec.
H- Se enkrat Sttaonv. Is učiteljskih  krogov so nam piše. flaoajae čital j. dBtovencu«, kak* en je
jsam sata,
ju — aHssuatu, Mudili so mu ti kalini taka, da so nsussfsli na kup stara in nambne šare še kup rani, da ■e je bolj kanilo; — iu piačilni dan, velik kakor predpotopui mamut, ki bi se ga bal vsak »jeger«, bo gotovo »peršl« tem š-kolnikom v obliki milostljive pohvale. Prostaški so bili ti napadi — pravi dotična izjava, — a Še bolj prostaška je izjava sama, ker je le vsled koristolovstva zagledala beli dan. Kar se nadzornika Stiasnega tiče, ga poznamo vsi vrlo dobro, če je pa dopisnik še njegove predstndije osvetlil, prav in dobro, da vemo s primernim spoštovanjem občudovati tega vel-moža. Hm — saj se med učiteljstvom javno govori, da je veleum Stiasnv nekak skriven kandidat za bodočega deželnega šolskega nadzornika! Poveri noi; če bi ta kdaj jahal deželnega konja, bi gotovo vse pobasal v svoj skioptikon in podrejeno učiteljst^-o bi izdelalo toliko »Učnih slik«, da bi se Stiasnv na vse izdaje niti podpisati ne mogel ter bi se s čistim dobičkom lahko udeležil letošnjega jeruzalemskega romanja, da bi potem urbi et orbi predaval o tej »zanimivosti«. Prihodnjič spregovorimo o njegovem »zanimivem« predavanju in o famoznih »Učnih slikah«.
4-" Deželni odbor kranjski je na Oswaldovo pritožbo zoper sklep občinskega odbora z dne 1. marca 1910 glede naprave iu nakupa nove ceste v Grapi razsodil: »V kolikor je skle-nen nakup sveta z občinskimi sredstvi, se izpodbijani sklep razveljavi, v ostalem pa se pritožba kot neutemeljena zavrne.« To se pravi, da se nakup ceste ne dovoljuje, pač pa naprava ceste. Zanimivo je, da je deželni odbor navedel vse druge razloge, kakor jih navaja Oswaldova brihtna pritožba. Deželni odlx>r pravi, da je po predpisih § 60. in naslednjih stavbnega reda iz leta 1875. dolžna prepustiti brezplačno občini svet za napravo cest v slučaju parcelacije. To je sicer res, vendar ima zakon v mislih res obsežne parcelacije, nikakor pa no tako neznatne, kako je to v idrijskem slučaju. Čuditi se je res klerikalni gospodi, da noče imeti smisla za socijalne potrebe prebivalstva. Komu škoduje Oswaldovo rekurira-nje, kakor le občanom samim, če se jim stavijo zapreke in draži gradba hiš. Ali je neki znano gospodi v Ljubljani, kakšna je stanovanjska mizerija v Idriji! Najbrže ne! Sicer bi vrgla Oswaldovo pritožbo v koš, kamor edino spada. Ali deželni odbor nič ne čuje o raznih anketah, ki raz-motrivajo, kako zboljšati stanovanjske razmere ljudstva. Vsi javni organi pri tem j »omagajo, samo kranjski deželni odbor nasprotuje. Ni bilo torej brez uspeha skupno potovanje Oswalda z dr. Peganom v Benetke!
-r Cestni odbor idrijski je že dolgo časa stalna rubrika v »Sloven-čevih« idrijskih novicah. Pa nič drugega, kakor prazna in neumna nami-gavanja. Tako piše tudi »Slovenec« zadnje sobote: »Novi načelnik cestnega odbora je te dni prevzemal ded-ščino po starem odboru. Prišel je k oddajanju tudi deželni uradnik. Deželni odbor bo iz poročila gotovo iz-previdel, kako prav bi bilo, če bi uvedel od časa do časa revizije po občinah in cestnih odborih. Kakemu Jul čet u ali sorodnim osebam ne bo prav in bodo pretile s pritožbami na upravno sodišče. Dostikrat pa bi bilo boljše molčati, da ne poprimejo zadev v roke še nižja sodišča, nego je upravno.« Tako pišejo klerikalci za svoje backe, ki še ne vedo, da se že od nekdaj vrše revizije od strani deželnega odbora. Kako jih izvršuje, je stvar deželnega odbora. Čudno, da Oswald že preje ve, kaj bo dotični deželni uradnik poročal deželnemu odboru ; pa ne da bi Oswald, ki bo odslej imel tudi ceste v oblasti, pomagal pri sestavi poročila! Kakor je raz-videti, mora Oswalda upravno sodišče hudo boleti, da ga vidi celo tam, kjer ni na mestu. Glede računov okrajnega cestnega odbora pa samo toliko. Vsako leto so bili javno razpoloženi in jih po cestnem zakonu deželni odbor odobruje! V odbor so bili izvoljeni tudi klerikalci, ki so torej imeli popoln vpogled v poslovanje cestnega odbora. Prepričani smo, da cestni odbor ne bo niti za vinar oškodovan, Prejšnji načelnik cestnega odbora pa lahko spozna, koliko je vredno nekod do njega toli poudarjano zaupanje in gorečnost zanj. Klerikalec je bil iu bo grd hinavec!
V ftiuselsan* šolske rstmere
v RenjUeki. Videl sem že veliko zanemarjenih šol po svetu, a tako Škandaloznih razmer, kakor v Banji-loki, ni menda nikjer na Kranjskem. Nehote se ti vsiljuje vprašanje, ko prideš v to daljno selo, prekrščeno v Kranjsko Sibirijo, je li to mrtvašnica ali občinska kasnilnica, Par zamreženih okenj s isudrspaniiu žlebom ti pade v oči, ves drago pa visi
asfaesU-W.anl Adamovi dobi pri napravi te impozantne stavbe same kleti m načrtih in drugega imena tndi ne zaslužijo te zaduhle podzemeljske jame. Človeku kar sapa zaostaja od samega smradu.Trhlena zastarela okna, deloma zabita, deloma s starim železjem pritrjena, vrata v razsulu, tla pa s plehom obita in z apnom betonirana. Ce se ponoči vsede zraven tebe mala miška ali sivodlaka podgana in te zvedavo ogleduje liki jesenska taščica, ni to nič posebnega. Klopi so že zdavnaj odpovedale svojo službo in otroci so že navajeni komičnih prizorov, da ta ali oni nepričakovano sfrči na tla, na stopnicah je pa najbolj varen oni, ki se po zadnjem delu telesa spušča navzdol. Menda je to dobro za nadučiteljeve otročiče, da si, trkljaje se po teh »lojtrah«, kosti trde in kožo rdeče, če se pa kateri ubije, no kaj za to, en človek manj na svetu, druge nesreče ne bo. Peči se podirajo na vseh koncih in skoro bo moral nadučitelj z družino kakor cigani na gmajno. O kaki snagi ne more biti govora. Najbolj se zrači pozimi, ko burja okna odnaša. Kako se počiva pri napol zaprtih oknih, o tem bi vedel povedati nadučitelj P o t o k a r, ki bo čutil vse svoje življenje posledice revmatizma. Občinski »špital«, to bi bil najumest-neji napis tem okuženim in razpadlim lokalom. Najhujše gorje pa je, da šola vode nima. Edini vodnjak, ki je bil na razpolago, se je zasmradil z vaško gnojnico in tako mora nadučitelj po hišah za kuho strešnico beračiti. Take razmere tirajo človeka naravnost v obup. Že leta in leta trka in prosi občina za prezidavo šole, a zaman. Zakaj šolska oblast zadevo ovira, j»- ljudem neraz\ ozljiva uganka. Učitelj je res večni trpin, uboga brezpravna para, za kojega nima srca nihče več na svetu.
Očividec.
+ Klerikalna korita. Poročali smo že, pri kakšnih mastnih koritih sede klerikalni poslanci in najboljši prijatelji in zavezniki naših klerikalcev — dr. Ebenhoch, Morscv in Fuchs. To so namreč tisti ljudje, ki so se v začetku svoje politične kariere z vso silo bojevali zoper kapitalistično kariero in ki so vedno in povsod naglasa!i svojo veliko ljubezen do nižjih slojev. Navedli smo le nekatere. In če pomislimo, da si je dr. G e s s m a n n , ki je bil čisto navadni vseučiliški knjižničar, »prihranil« od svoje uradniške plače cel milijon za ustanovitev famozne hi-potečne banke in da ima dr. Ebenhoch poleg ministrske penzije 20.000 kron še kot upravni svetnik donavske paroplovne družbe letnih 92.500 kron, tedaj moramo že verjeti njihovi čisti in nesebični ljubezni do ljudstva. Imenitno je pa, kako hoče glavar krščansko-socialne stranke zagovarjati v pismu na uredništvo lista »Deutsches Volksblatt« te sinekure. Pravi namreč, da je potrebno, da se varuje interese volilcev in ljudskih slojev, katere zastopa krščansko-soci-alna stranka, tudi pri gospodarskih institutih; prav posebno pa pri takih, kakor jo donavsko-paroplovna družba, ki je za Zgornje Avstrijsko in za stališče napram Ogrski velikanskega pomena. Ne gre za sinekure, temveč za ekonomični vpliv, ki je veliki stranki potreben. To zatrjevanje je pa naravnost smešno! Znano je namreč, da nima stranka vsled teh upravnih mest prav ni kakega vpliva na poslovanje omenjenih podjetij. So popolnoma navadne sinekure. In Ebenhoch, Morsev itd. morajo tako plesati, kakor zahteva vlada, ki jim je dala te sinekure, v zahvalo za njihovo »nesebično« delovanje. Radovedni smo, koliko akcij ima krščan-sko-socialna stranka ali pa Ebenhoch od tega ali onega podjetja, in kdaj so mu akcionarji poverili to mesto. Posebno kar se tiče akcijske družbe I.evkam-Josefsthal, je znano, da je vlada že pred časom ponudila to upravno mesto poslancu Dobernigu, ki jo je zavrnil, češ, da se to ne strinja z državnozborskim mandatom. In s to sinekuro je zdaj vlada podkupila poslanca Morseva, oziroma krščansko-socialno stranko. Iz tega pač najboljše lahko razvidimo, zakaj gre klerikalcem in kako zastopajo interese ljudstva in svojih volilcev. Cemu se ustanavljajo razne deželne banke itd. T — da se kreira zopet nekaj mastnih sinekur. Tudi nekdanji reven koncipist — zdaj voditelj slovenskega ljudstva, se lahko ponaša z uspehi svoje politične kariere.
r+" C. kr. okrajal šolski nadzornik agent nemikegs šulferajna. V »Lai-baeher Zeitung« s dne 19. maja 1910 je bila objavljena* Kinladnog zor Offertversteigernng fUr einen Sehul-hausbau in Verdreng umi Reuter bei Gottsebee. Nabere Auskunfte erteilt Prof. Bud. E. Peerz in Laibach, Ge-liontsuusse Nr. 13.« V tam raspisa je dotsgsl e. kr. okrajni Šolski nad-nornlk I^serz visak nesramnosti. Po-Sfojsvoijao je prekrstil slovna Lana, ki leti tudi v popol-
spakedranko »Reutsr«. Tega imena ne pozna uiti uradni krajevni repor-torij. Ne verno, kakšno potuho vživa ta c. kr. uradnik, da si upa na tak flagrantcn "način kršiti uradna določila. Pa to še ni dovolj. Ti Šoli zida nemški šulferajn v svrho ponemče-vanja slovenske dece, c. kr. šolski nadzornik pa opravlja posle agenta tega šulferajna. To je toliko večja nesramnost, ker je ta človek tudi nadzornik slovenskih šol. Kako naj ta Peerz spravlja v sklad svoje dolžnosti kot c. kr. okrajni šolski nad-zornik s svojimi dolžnostmi kot agent nemškega šulferajna, za to sc baron Schwarz seveda ne zanima. Značilno pa je, da se za to tudi »slovenski klerikalci ne zanimajo, dasi imajo v deželnem šolskem svetu vso moč v rokah. Schwarz bi kaj takega gotovo ne trpel in Peerz bi se kaj takega tudi ne upal, če bi ne vedela, da je ni krivice in škandala narodnost, nega značaja, ki hi ga »slovenski« kerikalci ne ignorirali, dokler jim pomaga vlada pri zasledovanju njihovih nemoralnih in korupnih namenov.
-j- Dopolnilna državnozborska volitev za Gorico se bo vršila 26. t. m., kakor znano. Sovenci se najbrže te volitve ne udeležijo. Klerikalci odklanjajo dosledno vsako skupno nastopanje, hočejo samo diktirati, zato ni mogoče priti do kakega sporazuma za volitev. Tudi je potreba dosti intenzivnega preddela za tako volitev v Gorici, če se hoče doseči na slovenski strani res primerno število glasov. Ce se Slovenci ne udeleže, zadene krivda nestrpne zagrizene klerikalne strankarje!
-J- Ravnatelj gimnazije v Gorici Friderik Simzig stopi v pokoj. Kdo bo njegov naslednik? Simzig je bil sicer Lah, Goriean, ki pa zna slovensko ter je dobro upošteval, kako učence ima e. kr. nemška gimnazija v Gorici. Simzig je bil jako dober ravnatelj; taka je splošna sodba. Ni dvoma, da se bodo potegovali Neme! z vsemi svojimi močmi za to, da hi prišel na gimnazijo za ravnatelja Nemee. Zato je dolžnost slovenskih in italijanskih poslancev, da to preprečijo, ker prejšnji nemški ravnatelji so bili pravi tirani slovenske in italijanske mladine. Na mesto ravnatelja gimnazije v Gorici pa tiče pravzaprav Slovenec, ker večina dijakov je slovenska.
-f- Preiskava zoper Škofa Flappa.
Kakor poročajo, hoče rimska kurija poslati apostolskega vizitatorja v Poreč, da uvede preiskavo zoper škofa Flappa. Že nekaj let se pritožujejo zoper tega škofa, ki je največji sovražnik slovenskega in hrvatskega naroda, toda vatikanski krogri niso temu verjeli. Velikega, uspeha menda tudi zdaj ne bo. Najprejo Nagi, potem Stadler, zdaj Flapp — kdo pride zdaj na vrsto? Smo radovedni ...
+ Oholost in predrznost ljubljanskega Nemca. Znani narodni gostilničar na Rimski cesti g. Andrej M a r č a n in njegova gospa sta vložila po odvetniku g. dr. Oblaku proti Antonu Hof f ererju, zastopniku nemške klerikalne pivovarne »Antonius« in njegovi ženi tožbo radi žaljenja časti. Ker sta obtožena prosila odpuščanja, sta jima tožnika odpustila proti temu, da plačata zakonska Hofferer, ki sta se jako ponižno vedla, stroške. Ker Hofferer nista držala obljube, je g. dr. Oblak vložil — seveda — slovensko tožbo na plačilo stroškov. Na tožbo je dobil g. dr. Oblak sledeče pismo:
Herrn Dr. Jos. C. Oblak.
Laibach.
Ich erhilt mit heutigen von k. k Bezirksgericht Laibach fiir mich le-serlich Cb. II 262/1/10. irgend eine fiir mich unleserliche Schrift, da die-sses Schriftstiik wahrseheinlich sla-wisch welcher Sprache ich nieht machtig bin.
Ich bin desshalb nieht bevussfc was die Angelegenheit bedeutet, und sende Ihnen deshalb erhaltenes re-tur. Sollten Sie in irgend velher Sache an mich welche Anspriiche erheben konen so bitte mich in deu-tseher Sprache zu verstandigen. Achtungsvollst Paula Hofferer.
Iz pisma se vidi, da g. Hofferef tudi nemško dobro zna. Ako bi na Koroškem vrnil Slovenec nemško tožbo, bi bil v nemških listih največji »halo«; sploh se redko dogodi, da bi Nemec celo na Koroškem vrnil slovensko tožbo, — da se pa drzne ljubljanski nemškutar zahtevati, da bi ga slovenske stranke nemško tožile, je že skrajna predrznost- Seveda sta bila zakonska Hofferer obsojena plačati stroške. Pripominjamo samo, da Hčfferer sicer nadleguje prav rad slovenske gostilničarje s svojo »zalogo pivovarne »Antoalas«, Rimska cesta 19« — in tedaj tudi slovensko govori, pred oblastmi pa nastopa « nemškimi   odvetniki   koš izzivajo?
— kres* Cehi so
+
tudi napovedali boj zoper ossko lis. tico Školsko. P. Mokraš, eden najhujših čeških klerikalcev, je progia-sil na shodu na Marianskih Gorak:
»Katolik ne bo več podpiral osrednje Matico Šolske, ki pospešuje svobodo-
miselstvo, temveč si ustanovi Ciril-luetodejsko matico, k i bo ustanavljala zavode za vzgojevanje »katoliških« učiteljev — to se pravi klerikalnih agitatorjev. Torej prav po zgledu naših klerikalcev.
4- Padec sarajevskega nadškofa.
Sarajeva poročajo »Neue Freie Presse«, da bo nadškof dr. Stadler v kratkem času prestavljen v Rim.
— Sram nas bodi pred Italijani! Piše se nam* Včeraj ste poročali, da je med avstrijskimi Italijani vsaka 20. oseba član »Lege nazionale« ter vprašali, ali je vsaj vsak 100. Slovenec član naše »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Ne. ni! Komaj na 200 Slovencev pride en podpornik naše obrambne družbe.
— Slovenskim trgovcem in gospodinjam. Pri slovenskih gospodinjah, posebno pri kmečkih, se je vsled židovske reklame in pomanjkanja domačih izdelkov tako vdomačila Franckova cikorija, da mislijo, da je le pod tem imenom prava cikorija. Pa ni tako! V Ljubljani imamo veliko moderno tovarno za kavne surogate. To tovarno so postavili naši bratje Cehi. Zaslužka ima mnogo Slovencev. Ta tovarna, ki se imenuje > Kolinska«. lahko tekmuje z inozemstvom in prekaša vse istovrstne tuje izdelke. Dobre gospodinje izjavljajo, da je Kolinska kavna primes vsaj tako dobra, ako ne celo boljša kot Franckova. Ta tovarna pa tudi podpira z lepimi zneski razna naša narodna društva, v prvi vrsti »Družbo sv. Cirila in Metoda«, in vendar se dobe takozvani narodni trgovci, ki v ^voji trmasti konservativnosti nočejo slišati o teh domačih izdelkih. Sicer pa je v rokali slovenskega občinstva, da vsakega trgovca, pa bodi druge narodnosti, primora, da ima v zalogi to narodno blago. Zveste odje-malke Kolinske kavne primesi dobe brezplačno za celo leto mesečnik »Slovenska Gospodinja«. Ponekod so >e zavedni trgovci medsebojno zavezali, da bodo podpirali to domače podjetje. Kakor je glede tega predmeta, taka malomarnost se opaža pri nekaterih trgovcih in odjemalcih tudi glede drugega blaga, ki se prodaja na korist družbi sv. Cirila in Metoda. V trgovinah je dobiti n. pr. vse ?nogoče tuje pralno milo. a le nialo-kje milo iz tovarno g. Andrej Ga-V»rščka iz Gorice, dasi je to blago rav-
i tako dobro in v isto ceno. Koliko rst či<til za čevlje dobimo po naših trgovinah, le Ciril - Metodovega ne, i ga zalaga gosp. Keber v Ljubljani. Isto velja o vseh drugih predmetih. Kako malo so znani družbini svinčniki (Ivan Bonač). družbina pečeva f Jernej   Bahovee),   črnilo (V. Weixl v Mariboru), platno (Skober-ne, Ljubljana) id.. id. — Več narodne vednosti slovenski trgovci in slovenski kupci.
Umetniški paviljon R. Jakopiča. Spomladanska razstava se zaključi v nedeljo 5. t. m. ob 6. zvečer. Včeraj ste bili kupljeni sliki: »Novino« S. Magoliča star. in »Topoli« M. Jame. Mestno zastopstvo za nakup umetnin je izbralo nekaj slik ter iih bo predlagalo občinskemu svetu v nabavo za mestno galerijo.
— Fboga tašča! V ljubljansko bolnico je to dni pripeljal neki nemški Kočevar svojo taščo, da bi jo .-prejeli v oskrbovanje.   Ženska ima
• ozdravljivo bolezen in je vsaka pomoč popolnoma izključena. Z ozi-rom na to so v bolnici rekli Kočevar-iu naj svojo taščo zopet domov pelje, ker je ne morejo sprejeti. To pa Kočevarju ni bilo )>o volji. Ogorčeno je vpraševal, kako pride do tega, da bi moral živeti in oskrbovati taščo, češ, saj sem vzel mlado ne stare in saj sem še mlade sit, kaj bi imel še >taro na vratu. Ker pa ti arjru-menti niso omehčali bolniškim gospodom srca, jo je vrli Kočevar družico poskusil. Razodel je bolniškim -podom, da tašče absolutno ne :?iore več k sebi vzeti, ker se je kondukter dolenjske železnice zaklel, da habe za noben denar ne pelje domov. A tudi s tem gotovo jako tehtnim razlogom ni Kočevar ničesar opravil. Čudeč se, da bolniški gospodje nečejo verjeti, da bi kondukter dolenjske železnice mogel svojo pretnjo izvršiti je končno mož odšel s svojo taščo z namenom, da jo spravi v hi-
ahueo. Naj bi se mu to posrečilo, <la. bi uboga tašča mogla vsaj v miru
meti.
— Cenejša   živila v Ljubljani.
Ljubljanski trg že dolgo ni bil tako živahen kot danes. Prišlo je izredno eliko kmetic in kmetskih branjevk m tudi Ljubljančan je so v velikem številu živahno segali po živilih^ — Najživahnejši je bil trg za kuretino. Vsled ugodne letine so prinesli na trg tako veliko piščancev, da so jih morali prodajati po 80 vin., če so jih hoteli spraviti v denar. Povprečna ■ ena piščancev je danes padla od 1 K
g **** wtltt *ta* antsaav 80 na«8 vin. Jutri njili»jba»B« v ssalono vsaki radišni na ssha jnW
js tette
lennee. Vsled dobro mleka, da je
padla od 2 K 00 vin. na t surovega pa od 2 K 80 vin. na 9 K 20 vin. Zadnji teden js tmdi padla pšenična moka s 8 nt na 2 K 50 vin* Ljubljanski peki so vsled tega pocenili kruh sa 4 vin. pri Iritoarasan. Te cene utegnejo dalj Časa drsati Nekaj od pomore draginji aa trgu tndi to, da se polagoma odpravlja takozvani »predtrg« ob torkih in petkih popoldne. Tamkaj so svoj čas sedeli branjevci celo popoldne in pozno v noč. Cene so drsali visoko, ker so blago lahko še drugi dan prodali. Sedaj odpada predtrg in vsi prodajalci se koncentrirajo le na tržne dni, kar ugodno vpliva na znižanje cen.
— V članku »O snovanja šol« se je vrinila tiskovna napaka. Tiskano je »v Mali Boleslavi«, pravilno pa bi se moralo glasiti »v Mladi Bele* slavi«.
Pošta v Mengša. Piše se nam iz Mengša: Razmere, kakršne vladajo na pošti v Mengšu, se ne dajo več prenašati. Drugod nosi pismonoša pisma takoj iz poštnega urada strankam, d očim pri nas ostajajo pisma, ki so namenjena za Mali Mengeš, v veži pismonoševega stanovanja, kjer čakajo, da jih kdo odnese. Žena pismonoše odnese navadno okrog 6. do 7., dočim bi morala ob pol 4. odnesti. Ko pride kdo vprašat, če je kaj zanj, mu neka stara, gluha oseba kar reče, da naj sam pregleda in tako dobi vsakdo vsa še neoddana pisma v toke, jih prebira in pase svojo radovednost. Znane so pa še druge podrobnosti iz tega vzornega poštnega urada v Mengšu (kaj opravljajo otroci pri pismih, kdo ima prednost! itd.), ki jih pa pridržim za prihodnjič; za sedaj samo zahtevam, da napravi g. poštarica Degišer red, ker ji je menda znano, da ni pri njej najvišja instanca. — Mengšan.
Umrla je v Moravčah v brdskem okraju ga. Frančiška O r e h e k roj. Kos, soproga posestnika in gostilničarja Franca Orehka. P. v m.!
Planinska koča na Begunjščici je od dne 4. rožnika naprej odprta. Koča je oskrbovana.
Zaročil se je g. Pavel L a p a j n e v Idriji z gdč. Leni L a p a j n e isto-tam.
Nov zdravnik.   G.   dr. Edvard
S e r k o , bivši sekundarij deželne bolnice v Ljubljani, se je naselil na Vranskem, kjer je že pričel ordinirati.
Štajerski klerikalci v stiski. Ko so štajerski duhovniki postavili za kandidata v državni zbor profesorja Verstovška, so bili trdno prepričani, da ima njihov kandidat poslanski mandat že v žepu. Toda duhovščina je naletela s svojim kandidatom na odpor, kakršnega ni pričakovala. Preteklo nedeljo je sklical župnik pri Sv. Antonu na Pohorju v farovžu volilni shod, na katerem je neki Žebot iz Maribora hvalil navzočim kmetom profesorja Verstovška. Kmetje pa so kratko izjavili: »Profesorja že ne bomo volili; mi ostanemo pri kmetu.« Nato so volilci odšli, Žebot in župnik sta pa sama zborovala. Ta odločni nastop kmetov je župnika tako razkačil, da je prišel pozneje v neko gostilno, kjer se je lotil mimo sedečih kmetov. Kmetje mu seveda niso ostali odgovora dolžni. Spozabil se je celo tako dale^-, da se je nekega kmeta dejansko lotil; Hohil pa je prav občutljiv odgovor. Take sramote župnik in agitator iz Maribora nista mogla prenesti. Ugibala sta, kako bi se maščevala tem presnetim »liberalcem«. In uganila sta jo! Naslednji dan so prinesli klerikalni listi grozno vest, da je bil ajritator Žebot pred Vuhre-dom tolovajsko napaden, da so ga tolovaji pobili na tla, ter tako delali z njim, da je bil »ves raztrgan, krvav in ranjen«. Ubogi Zebot da vsled tega ne more iz postelje. To »hudodelstvo« so seveda klerikalci naprtili narodni stranki. Zdaj pa poročajo ..Narodnemu Dnevniku« razni dopis« ni ki iz Vuhreda, da tamkaj ni ničesar znanega o kakem napadu na Ze-bota, da je vse skupaj podla klerikalna laž, s katero hočejo klerikalci nahujskati svoje pristaše na one kmete, ki ne marajo farovškega kandidata. Ce bi bil Zebot res »ves raztrgan, krvav in ranjen,« kakor pišejo klerikalni listi, bi bil to gotovo kdo opazil na kolodvoru v Vuhredu, kjer je kupil Zebot vozni listek. Ce bi se bil res zgodil tak tolovajski napad, kakor pišejo, bi Zebot gotovo ne bil molčal, kakor da se ni ničesar zgodilo, marveč bi bil napravil na kolodvoru tak škandal, da bi bilo vse drlo skupaj. Ker se ni ničesar zgodilo, je seveda poštenjak molčal, kajti prišel bi v veliko zadrego, ako bi kdo zahteval, naj pokaže svoje grozne rane. — Štajerski morajo biti res v grosni stiski, se poslužujejo takik ciganskih stev. S takim postopanjem bodo psi zavednih kmetih dosegli to,
▼ bpj
v Borisi, js bil aMasisn pleskar Jeste Hravat, Lak is Gorice, rojen leta 1871. FraspsMl seje nad svojo lastno llletno hčerko. Hrovatova sena je valila vso krivdo na njegovega brata, ki se aakaja sedaj v Ameriki, dekletce pa je bilo is pred policijo povedalo, kaj je delal s njo oče. Baje je prizadet tndi stric, katerega pojde iskat roka pravice v Ameriko. Hro-vat je obsojen na 4 leta težke ječe s trdim ležiščem vsak mesec in s postom vsaka dva meseca. — Potem je sedel na zatožni klopi 281etni Anton Piasza iz Beljena, ki je zabodel 45-letnega AL Buljana v prsi tako, da je Buljan umrl. Tisti večer je bil Piazza vinjen, igrali so popoldne na kroglje, potem na karte ter se skregali. Buljan je Piazzo razžalil, ta ga je šel zvečer iskat, Buljan ga je vrgel ob tla, potem pa pravi, da ne ve nič več, kaj se je zgodilo. Pri obravnavi so se pokazale take okoliščine, da je dobil obtoženec izredno majhno kazen: 15 mesecev strogega zapora s postom.
Kaznovana ženska nezvestoba. V eni najživahnejših   ulic   v Trstu,
— Barriera vecchia — je v I. nadstropju neke tamošnje hiše prav srečno živela zakonska dvojica. Ona lepa, mlada in — naobražena, on »fest« mož, naobražen, baje zemlje-merec po poklicu. Vsa javnost je vedela, da se imata zelo rada. Zadnje dni tega tedna je mož odšel po svojem poklicu ter rekel ženi, da ga najbrže ne bo dva dni domu, ker je imel večji opravek izven Trsta. Bodisi, da je bilo opravilo prej končano, bodisi po kakem drugem naključju, zemljemerec je prišel domov še isti večer okoli desete ure. — Šel je po stopnicah kakor človek, ki ima mirno vest, ali morda še celo misleč, kako veselje bo naredil »ljubljeni« ženici, da je že — doma. Odpre in vstopi. Prižge luč, žena je že ležala v postelji, ali glej vraga — poleg nje tudi — nekdo drugi. Mož osupljen pogleda, a ona dva v postelji se hočeta dvigniti. Ali zemljemerec, ki je imel popolno prisotnost duha in pameti — jima je zaklical: »Kar osta-nita, jaz nisem tak barbar, da bi vaju ravno v tem trenotku motil!« In šel je po stopnicah na ulico, poklical tam policaja in ga peljal v svoje stanovanje, kjer mu je pokazal, kaj se je ravno dogodilo. Nepoklicani gost se je hotel pred zemljemercem opravičevati, ali ta mu je mirno odgovoril: »gospod, jaz vas ne dolžim ničesar, zatorej nikakega opravičevanja, pač se pa takoj izgubite iz mojega stanovanja.« In neznanec jo je popihal. Nato je mož prijel pred njim v sami nočni srajčici stoječo nezvesto ženo, in ne da bi ji kaj očital, jo peljal po stopnicah do vrat, jo potisnil pri vratih na ulico in jej dal močno brco ter zopet zaklenil vrata za seboj. — Na licu mesta se je takoj nabralo mnogo ljudi obojega spola., ki so gledali v sami srajčici nahajajoče in tresočo se žensko, a še sam policaj ,ie bil v taki zadregi, da ni vedel, kaj naj stori. — No, k sreči je pridrdra! mimo izvošček, v ta voz je smuknila na pol naga osramočena nezvesta ženska, povedala kočijažu naslov svojega »znanca« in se zgubila v temno noč.
Elektroradiograf »Ideal«. Hotel pri »Maliču«. Zraven glavne pošte ima od sobote 4. do torka 7. junija sledeči spored: Bombažna industrija, (Originalni posnetek.) Ljubite se med seboj!! Sluga in varuh. (Drama.) Luka na plesu. (Komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. Piščančevo življenje. (Originalni posnetek.) Lancelotte in Elai-ne. (Drama.) Gospoda Nepremišljen-ca vračilo. (Komično.) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje Slov. Filharmonija.
Okrašen je balkonov in oken s cvetlic jem. V zadnjih letih se je ta lepa navada že precej udomačila po vseh večjih mestih. Z okrašenjem balkonov in oken dobe sicer puste in dolgočasne stavbe mnogo življenja in oko se s posebnim veseljem naslaja na pestrobojnem cvetju in zelenju. Tudi v Ljubljani se je v tem oziru že precej storilo, vendar ne toliko, kakor je bilo pričakovati, zlasti okrog Frančiškanskega mostu je mnogo sicer lepih stavb, ki pa ne pridejo prav do veljave, ker jim manjka zelenja in cvetja. Prav malo se vidi cvetja tndi na Bleivreisovi oasti. Izjemo p« delajo: Dekliški licej, hotel Tratnik, Torkova hiša na Badeekega cesti, »Mestna hranilnica« in še nekatere draga.
— Naj se torej zamujeno čimpreje popravi in se okna lično tikrano s cvetjem in
Ijnkijesnto od 22. do 28. maja: Rodilo se je H otrok; mrtvorojena dva. Umrlo js 27 oseb, von-o 14 JumiFisri. Uszrio js t jetiko <S tajat), 1 vsf km ti srn rssdičaissi
.,w _ ,das*
etra isgiehihsgs prosta, gdč. Erne-etina Skukova, v deželni bolnišnici šs ni umrla, pač pa da imajo zdravniki malo upanja, da bi okrevala.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Slovencev in 10 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 6 Hrvatov. — 11 Hrvatov je šlo v Solnograd, 5 v Heb, 15 slovenskih rudarjev se je odpeljalo pa v Nemčijo.
Izgubljeno in najdeno. Šolski učenec Josip Dovč je izgubil bankovec za 10 K. — Gosp. Samuel Graška je izgubil zlat obesek z briljan-tom in Indrjančevo glavo. — Neka dama je izgubila svilnat solnČnik, ki ima na kljuki zlat obroč. — Trgovčeva soproga Franja Flerinova je izgubila zlato žensko uro z verižico, ki je imela za obesek sliko otroka. — Pavlina Ješetova je izgubila usnjato denarnico z manjšo vsoto denarja. — Zasebnica Ana Speclerjeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja.
Papiga, zelena z modrimi in rdečimi lisami in z rumenim krofom je utekla. Kdor jo dobi, naj jo proti dobri nagradi odda v Erjavčevi ulici št. 4.
narodna obram&a.
Mladina za družbo sv. Cirila in Metoda. Na izletu II. b razreda I. ljublj. drž. gimn. je nabral Tonček Beg med sošolci 1 K 20 v. Hvala mladim prijateljem!
Novoustanovljena Ciril - Metodova podružnica za občino Dobru-nje s sedežem v Štepanji vasi priredi dne 19. junija veliko ustanovno veselico, ki se vrši na prijaznem, senčnatem vrtu <r. Ivana Briclja v Stopanji vasi. Spored: 1. Šaljiva loterija, 2. korjandoli korzo, 3. šaljiva pošta, 4. petje, 5. godba koncertna in plesna, 6. zverinjak, 7. prosta zabava. Savno občinstvo iz Ljubljane in okolice najvljudneje vabimo, naj pohiti polnoštevilno 19. junija v Štepa-njo vas in naj ne zamudi priiike, ogledati si v zverinjaku med drugim slavnoznane turške glave (želve« in nože (handžare) s katerimi so Turki odrezali Kristjanom glave. Najbližja pot do g. Bricelja je za Ljubljančane čez Kodeljevo. Upamo, da se slavno občinstvo odzove našemu vabilu, zavedajoč se, da se ljubav do doma ne kaže v besedah, ampak v delih. Torej v nedeljo, 19. junija vsi v Štepanjo vas.
Ciril - Metodova podružnica v Krškem. Po neljubi pomoti je v predzadnji številki izostalo, da je v odboru krške moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda tudi g. Josip Perovšek, c. kr. evid. geometer v Krškem.
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Mokronogu priredi dne 12. rožnika ob pol 4. popoldne v gostilni »Pri Lipi« (pri g. Pleteršku) veselico z enodejansko burko »Luna ga trka«, z lovom na jest vine in Šaljive predmete ter s petjem in godbo. Igra je polna zdravega humorja in vloge so poverjene samim takim osebam, ki bodo znale svojo nalogo tudi res vseskozi komično izvesti in ki so žele tozadevno od občinstva že mnogokrat laskavo zahvalo. — Naša podružnica je primeroma še mlada in je imela do zdaj preobsežen delokrog. V prihodnje bo v tem oziru bolje, ker sta se ustanovili podružnici v Št. Ruprtu in v Škocjanu. Tukajšnja podružnica bo v prid glavni družbi pogosteje kakor dozdaj prirejala veselice, sveta dolžnost občinstva pa je, da te prireditve pridno poseča in v tem oziru ne štedi z vinarjem, — kar daš, to plodonosno naložiš za svoje potomce. — Torej dne 12. t. m. na svidenje vsa okoličanska narodno-napredna in prosvetna društva, kakor tudi vse p. n. občinstvo!
Ciril - Metodova slavnost. Ženska in moška podružnica v Sežani sta sklenili v svoji zadnji seji prirediti k 251etni slavnosti vrtno veselico v zelo širokem obsegu. Veselica se vrši 10. julija 1910.
Dntftono naznanilo.
Sokolska Zupa Ljubljana L se nahaja v položaju težke obrambe. Središče ji je Sokol I., ki se odlikuje z vsemi dobrotami in slabostmi mlajših organizacij. Mladi gorijo v ljubezni k sokolske mu delu, neutrud-ljivi so, zavedajo se dolžnosti, ampak tndi odgovornosti vodilnega mesta. Pogrešamo poleg sobe delavnih starih bratov, ki so porok, da studenec društvenega razvoja ne dela skokov, ampak normalno rast v krepak potok in mogočen veletok. Pojavlja ss tu, kakor tndi drugod v večini društev, da kronoo se končno še da, toda sa delo, ki je več vredno od krone, je težko dobiti starejše brate. — Kamnik se preporaja, sicer polagoma, vendar pa as odkritosrčno veselimo, ko bosso videli v vrstah kamaiske-
Sv tanj
na življenje in smrt v občinski upravi in se odtod pieassn na vse široko polje zasebnega in javnega življenja. Ta boj izčrpa med Sokoli toliko moči in pozornosti, da bo treba odbora in Zupi v bodoče zek> paziti, da ne nastopi neorijentiranost v ciljih in stremljenjih sokolskih teženj. Litija in Šmartno imata najmlajše, toda krepko sokolsko dete, ki bo nastopilo na telovadišču ponovi to kakor zmag vajen junak. Klerikalni temni valovi tudi tu grozijo z zastrupljanjem čiste studenčnice, vendar ima tu sokolska misel čuvaje, ki imajo misel in srce. Ribnica se dobro drži materijelno, pomanjkanje delavcev; je bilo še bolj občutno kot zdaj. Kadar pa je bilo treba kjerkoli manifestirati sokolsko stvar, je Ribnica vedno nad vse častno rešila svojo nalogo, kar stori brez dvojbe tudi 12. t. m. Sokol II. se spretno razvija. Zbral je v svoji sredi ves napredni živel j iz okraja Trnovo in Št. Jakob. Obeta se od njega, da bo po telovadni moči tretje pri župni javni telovadbi. Odseki Vače, Lašče in Sodra-žica imajo težko borbo z farovži in protiorganizacijami. Tu se pritiska z vsemi sredstvi. Ce imajo nasprotniki uradno moč, nastopijo z uradno brutalnostjo in nasilstvom, če te nimajo, skušajo ubiti Sokola z grožnjo in lažjo. Vzlic vsem težkočam gremo dalje in vedno višje. Pridi Ljubljana, okolica, od povsod, odkoder vodijo ceste in pota v Ljubljano, dajte nam s svojo številnostjo moralno oporo, da vztrajamo, mi pa vam damo svoja odkritosrčna sokolska srca in delo svojih žuljavih rok.
Odbor telovadnega društva Sokol II. opozarja vse svoje člane, ki se nameravajo udeležiti v nedeljo 12. t. m. I. župnega zleta Sokolske župe Ljubljana I. na redovne vaje, ki se vrše vsako soboto v društveni telovadnici od 8 .do 10. zvečer. Ker se je osnovala za starejše člane starejša vrsta telovadcev, se poživljajo oni bratje, kateri se hočejo udeleževati, da se priglase vsako soboto od 8. do 10. v telovadnici br. načelniku, oziroma vaditelju starejše vrste Na zdar!
Odbor telovadnega društva Sokol II. izpolnuje svojo dolžnost s tem, da bratskim telovadnim sokolskim društvom kar naj topleje priporoča domačo tvrdko za izdelovanje telovadnega orodja Avg. Zabkar. katera nam je napravila drog in bradljo po konkurenčni ceni in ima sedaj vedno zgotovljeno telovadno orodje v zalogi.
Izlet politic. in izobraževalnega društva za Dvorski okraj se vrši v nedeljo 12. junija t, 1. na Brdo pri Viču. Kraj leži v samoti sredi gozda in je jako idiličen. Oddaljen je pičle tričetrt ure od Ljubljane. Zbirališče izletnikov ob 2. popoldne »Pri Fran-celjnu« na Tržaški cesti. Da se radi postrežbe ve približno število izletnikov, je priglasiti udeležbo pri društvenem tajniku. Različne zabave in ples na prostem.
Pevski zbor slov. trg. društva »Merkur« opozarja še enkrat na izlet, katerega priredi ob ugodnem vremenu v nedeljo, dne 5. t. m. v Podbrez-je. Nekaj članov odhaja že zjutraj ob 5. 40 minut v Škof jo Loko, od tod čez Jošt v Podbrezje. Drugi se pa odpeljejo z juž. kolodvora ob 11. 40 min. Člane in prijatelje društva vabimo k mnogobrojni udeležbi.
Društvo za zgradbo Sokolskoga doma v Šiški priredi s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora Šišenske čitalnice in telovadnega društva Sokol v Spodnji Šiški jutri v nedeljo veliko gozdno veselico na francoskih šaneah nad Spodnjo Šiško. Spored: Petje, godba, strelišče, tekma lepote, muzej, telovadba, ples, prosta zabava. Cisti dobiček te priredbe namenjen je prepotrebni zgradbi Sokolskoga doma v Šiški, vsled česar se vabi vse narodno zavedno občinstvo, da se v obilnem številu udeleži te važne in kakor se obeta prijazne veselice. »Kanon« je že pripravljen. Jutri   torej vsi na francoske okope.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Kamnik priredi, dne 17. junija ob 4. popoldne svoj občni zbor v sodni razpravni dvorani. P. n. društveniki se opozarjajo na določbe § 13 pravil.
Glasbeno društvo v Ribnici priredi v nedeljo, 5. t. m. svoj prvi pomladanski koncert. Brez politike, s edinim ciljem, blažiti članom in poslušalcem srce z lepo pesmijo, je to društvo oralo na glasbenem polju v Ribnici ledino dobro leto. V nedeljo pa nastopi. Vprašal bi kdo: Koncert z ribniškimi močmi t Resnično! Z žilavo vstrajnostjo je izuril pevovod-ja g. Viktor Grčar svoje pevke in pevce tako, da bodo s sigurnostjo izvajali poleg 10 koncertnih točk kot nameček še opereto »Presenečenje«. Zategadelj vabimo domačine in drage prijatelje petja, naj nas ta dan obiščejo. Prepričajo se, da se v Ribnici zapoje še kaj dragega, kakor narodna: vre, vre,
ob 8. uri popoldne
L javlja gostflno
ski »bor društva »Tomaj« is Tomaja in odsek  godbe  pevskega društva
»Zarje« is Bojana.
Dmstvo jngoslov. aelesaiškik uradnikov. Podružnica Zidani most priredi izlet na Lisco dne 12. t. m. Odhod iz Zidanega mosta prvi oddelek ob 5. zjutraj peš, drugi oddelek z vozovi do Rude ob 6*45 zjutraj (po vlaku št. 36). Izletniki hrvatske proge se vozijo z jutranjim vlakom št. 511 do Sevnice. Jedila je treba vzeti s seboj! Da bo mogoče vse potrebno ukreniti, naj vsi, ki se hočejo udeležiti izleta, nemudoma naznanijo število udeležencev, ter event. druge želje.
Narodna   delavska organizacija
v Trstu. V nedeljo, dne 5. t. m. se vrši izreden občni zbor N. D. O. v Trstu in se sprejmejo pravila za vse jugo-slov. dežele. N. D. O. bo torej kot enotna organizacija raztegnila svoje delovanje na vse te dežele.
Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi naznanja vsem akad. društvom, da se je znižala cena koikom za dijaški podporni sklad od štirih na dve kroni za 1000 komadov.
Slovanski log.
— Stanojevicevo knjigo »Zgodovina srbskega naroda«, je nadalje naročil dr. Janko Šlebinger, profesor in urednik »Ljubljanskega Zvona« v Ljubljani. — Ta velezanimi-va knjiga, ki stane samo 5 K. a obsega vso srbsko zgodovino od prihoda srbskega naroda na Balkanski polotok do danes, je te dni izšla in mogoče je. da jo naročniki dobe že koncem prihodnjega tedna.
— Zadnji odmev ?>veleizdajni-škega« procesa. Včeraj je bila v Zagrebu glavna razprava proti srh>kc-mu kmetskemu fantu Branku Pa-j i č u . ki služi >edaj pri 27. domobranskemu polku. Prva obravnava proti Pajiču se je vršila ob času »ve-leizdajniškega« procesa. Takrat je bil obdolžcn, da je klical: > Živio kralj Peter, živio srbski narod!« in obtožen »veleizdaje«. Sodišče ga je takrat obsodilo radi motenja javnega miru v 1 mesečno ječo. Na pritožbo je stol sedmorice odredil novo razpravo, ki se je vršila včeraj. Obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik K a u r i č , obtoženca pa dr. II i n k o v i č. Po dognani razpravi je sodiačc oprostilo Pajiča vsake krivde in kazni.
Po slovanskem svetu
— Na češki univerzi je zapisanih v letošnjem poletnem semestru 3878 slušateljev in sicer: na pravniški fakulteti 1813 (1525 rednih. 288 izrednih), na filozofični 1374 <^53 rednih, 521 izrednih, med temi 111 farmacevtov)., na medicinski 5(>4 (545 rodnih, 19 izrednih), na teologični pa 1-7 (117 rednih, 10 izrednih k 2en je zapisanih v celem 256.
— V »Narodnem divadlu« v Pragi bo R. Strauss dne 12. t. m. sam dirigiral svojo opero » Kiekt ro«, ki je imela tam jako velik uspeh. — Za češko »Nar. divadlo« pomeni to gotovo prav veliko priznanje.
— Praško 'posojilo. V finančnem odseku praškega občinskega sveta se je sklenilo, da se najame posojilo v znesku 1,500.000 K za mestno °lektrično podjetje.
— Prebivalstvo Rusije. Statistični centralni odbor je izdal letno poročilo, iz katerega je razvidno, da je imela Rusija koncem leta 1909 106,095.000 prebivalcev. — Od leta 1897 se je prebivalstvo pomnožilo za :::U90.000 ali za 26*2 odstot. Na kmetsko prebivalstvo odpade 86 * 5, na mestno pa 13'5 odstotkov.
— Slovanska enciklopedija v angleškem jeziku. Kakor poročajo češko - ameriški listi, se pripravlja v New Vorku izdaja velikega dela, ki bo posebno za ameriške Slovane velike važnosti. To je »The Slavonie Encvklopedia«, ki jo namerava izdati založnik I. Singer, Ph. dr. Enciklopedija bo obsegala podatke o političnih, gospodarskih, verskih, socialnih itd. razmerah Slovanov. Imela bo 6 zvezkov po 600 strani in nad 300 ilustracij. — Merodajni slovenski krogi naj bi se pobrigali, da bi del o Slovencih bil spisan tako, kakor se spodobi. Zvoniti po toči ne bo pomagalo.
Bazne stvari.
* Zadolženi ogrski parlament. Komaj so novi poslanci izvoljeni, že se oglašajo v velikem Številu upniki. Dne 2. junija je bilo na kvesturi ogrskega državnega zbora toliko ljudi, ki so zahtevali pravico, za rubiti diete, da so morali vsakemu posebno številko dati.
♦ Ali grof, ali branjevec. V Fran-kobrodu je vzel grof Maks pl. Tauff-kirchen v najem malo trgovino, da more preživeti svojo številno rodbino. Oblast je grofa opozorila, da se nikakor aa ritma s grofovsko častje
t-
plemeaitaši izvrševali kako obrt; naj torej pasti ali grofov stvo, ali pa branjerijo. Grof ee je oaMU, da pasti prvo, kajti od grofovstva as moro živeti, bosim ga branjenja vsaj skromno preživlja.
Bivši predsednik Zedinjenih držav, Roosevelt, se je te dni Amerikancem zelo zameril. Na svojem potovanju
po Afriki in Evropi je imel Roosevelt nebroj govorov. Značilno sa bivšega predsednika ljudovlade je to, da je v svojih govorih kazal očito simpatije mogočnikom, dočim je zatiranim narodom priporočal, naj bodo udani svojim gospodarjem. Radi takih govorov je moral skoro bežati iz Egipta. Nedavno je govoril v Londonu. Tu je priporočal angleški vladi, naj z železno roko in z mečem kroti svoje podanike. Radi tega govora se je izrazil najvplivnejši ameriški časnikar Hearst sledeče: »Vsi pravi Amerikanci so že siti tega reklamnega junaka, ki potuje po svetu pod pretvezo, da zastopa demokratičen narod. Pravi Amerikanci se zgražajo nad njegovo zahtevo, naj Anglija zatira tuje narode. Od kdaj je vendar potrebno pozivati Angleško, naj vlada z železno roko in krva- | vini mečem? Ali se je Anglija kate- | rikrat pregrešila v dobrosrčnosti na- 1 prani Indiji, Irski, Južni Afriki ali Ameriki. Vse te dežele so bile z železno silo podjarmljene in s krvjo napojene. Samo Amerika se je uspešno uprla Angliji, in zdaj se dobi zastopnik Zedinjenih držav, ki se drzue j pozivati to Anglijo, naj energično zatira druee narode.«
Od u>i do ust jo priporočajo in j<? zatorej ne manjka pri nobeni hiši, kjer gledajo na ličnost: pristne Eisenstadterjeve paste »Mollin« za likanje park eto v. Pasta »Mollin« se dobiva v vsaki večji trgovini z materijalnim, barvnim in špecerijskim ; blagom. Edini izdelovalci: Tvornica ] lakov Bratje Eisenstitdter na Dunaju, IV. 1. Pazite natančno na varstveno znamko železni vitez«, vpo-dobljeno na vsaki pušici.
Iznred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Morilec svoje žene. (Konec.) Fr. Šulgaj, Žagar, je slišal pred električnim mlinom neko čudno vpitje. Razumel je klic: »Pusti me!« Nato se je čul plosk, kakor bi kdo špevte v vodo vrgel, na to pa krik: »O jej. Jezus Marija pomagaj!« To se je zgodilo ob kake pol 11. Ker je Šulgaj strahopeten in babjoveren. ni šel gledat onkraj brega. Tudi gostilničarka Urša Rihar pripoveduje, da je čula vpitje: »O jej, o jej!« odprla je okno, bilo je vse tiho. Sodila je, da je to ženski glas, ki je prihajal od nasprotnega brega. Marija Šemrov je slišala ženski jok, šla je tudi ona k oknu, a bilo je vse mirno. Priča Franc Šinkovec je isti večer že ležal, a ne spal. Zasliši žensko vpitje, na kar skoči k oknu, pri tem je prekucnil stol, da se je žena zbudila. A bilo je vse mirno. Šinkovec je pozabil na to, spomnil se je pa tega dogodi jaja, ko je čul o smrti Frančiške Rejčeve. Razprava se nato preloži na drugi dan ob pol devetih dopoldne. — Ko se je čulo, da je Frančiška Reje izginila, videlo je obdolženca mnogo prič hoditi ob bregu Idrijce in v vodo gle«lati v smeri proti »Podgorami«, česar preje niso nikdar opazili. Dne 1. marca, med pol 7. in 3/47. zjutraj ga je videl Karel Podobnik, ko je stal na Ra-kah, to je na mestu, ki leži nasproti grabi jam. Rejc je gledal v vodo. To se je tudi Francetu Podobniku čudno zdelo. Tudi drugi dan po osodepolni noči je videl Podobnik obdolženca ob pol 11. dopoldne na »Rakah«, dočim ga preje ni nikdar videl tamkaj. Na enak način so videle priče: Julijami Lapajne, France Koler in Matija Albreht, Karel, Lapajne, Karel Maksel in Marija Pelhan Rejca ob vodi hoditi, zlasti ga je Marija Pelhan dne 3. marca v bližini gozdarske šole opazovala, ko je šel tik škarpe ter gledal v vodo. Frančiška Sedej ga je videla, ko je na vsaka dva koraka v vodo pogledal. Videlo se je, kakor bi ga neka nevidna moč gnala k vodi. Z Gregorjem Šinkovcem je Rejc v rovu skupaj delal. Temu je tožil, da kar mu je žena ušla, ne more ne jesti, ne spati. Navrtala sta skalo, nakar je Rejc pripomnil: »Ti boš odšel, jaz bom pa zažgal in počakal,« kar je smatral Šinkovc za šalo. Kot zadnja priča je bil zaslišan Tomaž Filipic. Tega je Rejc nagovarjal, da bi ga sprejeli v rudarsko podporno društvo »Union«. Rejc je hotel s Pilipieem drugo jutro nekaj važnega govoriti, a ni prišel. — Dokazovanje se je nato zaključilo. Predsednik prebere nato kazensko izkaznico, iz katere je vidno, da je bil enkrat obsojen di pretepa svoje žene na 24 ar ra. Prebere se tndi nravnostao pismo idrijskega županstva. — Porotnikom ss je statUo
vo ta a
slučaje, ki govore sa krivdo Pa tndi zagovornik, g. dr. Švigetj, stori vse, da bi pripravil porotnike do prepričanja, da je njegov klijent, Andrej Reje, nedolžen.
Predsednik porote, dežel nosodni svetnik Vedernjak, pojasnjuje porotnikom v mirnem in strogo objektivnem govoru vse važne momente v raspravi, zlasti kar govori za obdolženčevo krivdo, pa tndi ono, kar govori za njegovo nedolžnost. Občinstvo je ves čas pazno sledilo celi razpravi. Čudilo se je predsednikovi vztrajnosti, zlasti pa mirnemu ter stvarnemu izpraševanju obdolženca in nebroj prič.
Vznemirjeno so čakali poslušalci, katerih je bilo natlačeno polno, izreka porotnikov. Ti so se vrnili po kratkem posvetovanju, nakar je njih načelnik prečital krivdorek, in sicer z desetimi proti dvema glasovoma. Bledega lica in potrt je poslušal obdolženec porotniški izrek. Pripomnil je, da je nedolžen, če ga prav usmrte. Kmalu so se vrnili sodniki, nakar je predsednik razglasil smrtno obsodbo.
Oglasil se je takoj zagovornik, g. dr. Švigelj, ki pravi, da je obdolženca podučil, da bi mu ničnostna pritožba na najvišje sodišče nič ne pomagala in da sedaj obdolženec hoče nekaj povedati. — Predsednik: »Kaj imate povedati?« — Rejc stopi blizu mize in pravi: »ObstA-nem, da sem jo jaz.«
*
Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Za žig. Juri Gole, 641etni vdovec, doma iz Celja, ima kaj veselo in lepo preteklost za seboj. Prvikrat je bil kaznovan 1. 1804. in sicer je dobil pet udarcev s palico. Zaradi svojih različnih činov, največ radi tatvine in vlačuganja je bil v zaporu že 21 let in 7 let v prisilni delavnici. Ko je prišel pred štirimi leti iz prisilne delavnice, je dobil službo kurjača v ženski bolnici v Brežicah. Popis ga označuje kot jako vestnega in marljivega v njegovem poslu. Ker pa je imel vzlic svoji starosti gorko razmerje z bolniško deklo, so mu nune odpovedale službo. Šel je v Zagreb, kjer ni dobil službe, se vrnil skozi Samobor in Čatež proti Krškemu in dne 16. aprila - prosil v vasi Zadovi-nek pri Leskovcu prenočišča, a ga ni dobil. Legel je nekoliko vinjen v ko-raznico poleg Schenerjevega kozolca. Ob eni ponoči se je prebudil in ker ga je zeblo in je »bil jezen na vse človeštvo«, kakor sam pravi, je zažgal koruzno slamo, vsled česar se je vnel in zgorel Schenerjev kozolec in poleg stoječa šupa. Nato se je napotil proti Kostanjevici, kjer ga je zapekla vest. Zerlasil se je pri orožnikih, a ni povedal, da je zažgal; to je izpovedal šele pri sodniji v Krškem, odkoder je bil odpeljan k okrožnemu sodišču v Novo mesto. Pred porotniki ne taji ničesar. Porotniki ga spoznajo krivega hudodelstva zažiga. Ker pa ni priznal svojega dejanja iz ke-sanja, marveč, da bi prišel zopet v zapor in bil na stara leta preskrbljen s stanovanjem, ga obsodi sodni dvor brez uporabe olajševalnih paragrafov na 10 let težke ječe, poostrene z enim postom vsak tretji mesec. Nadalje se obsodi v povrnitev stroškov kazenskega postopanja in povračilo svote 1550 K zavarovalnemu društvu »Concordia«.
Uboj. Na zatožni klopi sedi dne 31. avgusta 1. 1890. v Irci vasi pri Novem mestu rojeni Alojzij Fink, samski zidarski pomočnik, zidarjev in posestnikov sin. Dne 24. aprila je sedel s svojim bratrancem, 181etnim Alojzijem Lukšičem, v vinotoču pri Antonu Kosu v Ločni pri Novem mestu. Proti večeru je prišel v sobo 1 Dietni posestnikov sin Jože Medved z gluhonemim čevljarjem Janezom Kovačičem. Preje precej glasna in razposajena Fink in Lukšič, sta pri vstopu obeh prišlecev umolknila, stikala glave in se nekaj pomenkovala. Lukšič je še vprašal 161etno Nežo Kos: »Ali je to Medvedov Pepčekf« Ona mu je odgovorila, da je. Kmalu nato so odšli iz sobe Jožef Medved in čevljar Janez Kovačič, 161etni godec Anton Hren in Neža Kos, s katero se je Jože Medved na dvorišču še nekaj pogovarjal. Koj za njimi pa sta stopila iz hiše tudi Fink in Lukšič, ki je vprašal Finka: »Ali jih nočeva zdaj?« — Fink je odgovoril: »Pa jih dajva!« — Fink je imel namreč rad Nežo Kos, ki se pa ni zmenila sanj, in je bil jezen na Jožefa Medveda, ker se je pogovarjal s njo. — Lukšič je še pozval Medveda: »Pepček, počakaj!«, skočil vanj in takoj sa njim tndi Alojzij Fink. — Tako izpove godec Hren. Pri tem pa je zadal Lukšič Jožefa Med tada s » cm dolgim nožem v levo stegno 9 cm globoko rano, mn pi žilo - odvodaiea, dajs *sf lžedvad'
v par njfantah. Ker se je Alojzij Lakšič dne 96. aprila obesil v preiskovalnem zaporu, sedi sedaj na zatožni klopi le Alojzij Fink. — Porotniki odgovore na prvo in edino vprsJanje: Ali je Alojzij Fink, sporazumno v svezi in po dogovoru s svojim tovarišem Alojzijem Lukšičem v sovražnem namenu zoper Jožefa Medveda ravnal tako, da je ta vsled tega umrl, s 6 glasovi da, 6 ne! Sodni dvor ga nato oprosti vsake kazni.
Totta „Rnetllshesii dro-MT v Utikem potoku proti n0w. Domu".
Pred porotnim sodiščem se je vršila obravnava na tožbo »Kmetijskega društva« v Loškem potoku proti »Slov. Domu«. Tožbo je zastopal g. dr. VI. Pegan, od govornega urednika pa je zastopal odvetnik g. dr. Alojzij K o k a 1 j. Toženec je nastopil dokaz resnice. Zaslišane so bile te-le priče: za obtoženca Fran Rus, posestnik v Travniku in M. Lavrič, posestnikova žena na Hribu, za to-ž'tolja pa Fran Debeljak, poslovodja 1 »Kmetijskega društva« in Teodor Korn, klepar v Ljubljani. Razprava je trajala vse dopoldne in se je ob 1. prekinila do 4. popoldne. O zanimivi obravnavi bomo obširneje govorili, ko bo končana in izrečena sodba.
Telefonska in brzojavna poroilla,
Proračunski odsek. Dunaj, 4. junija. Proračunski odsek je danes končal razpravo o postavki »pravosodno ministrstvo«, na kar je sejo odgodil. Prihodnja seja bo šele v torek.
Poročnik — časnikar. Praga, 4. junija. Vest, da bi bil poročnik 29. budjejoviškega polka Lcvicki od vojnega sodišča obsojen v Tletno ječo, ker je priobčil v »Straži Lidii« več proti vojaških člankov, ne odgovarja resnici. Vojno sodišče o stvari še ni razpravljalo.
Bolgarski car na Reki. Reka, 4. junija. Semkaj je prišel bolgarski kralj Ferdinand. Ker svojega prihoda ni napovedal, ni bilo nobenega oficialnega sprejema. Kralj se je napotil naravnost v vilo svoje sestre nadvojvodinje Klotilde. Z njo in svojim bratom princem Filipom Koburškim je popoldne napravil izlet po morju na krovu parnika > Laszlo«. Kralj ostane tukaj par dni kot gost svoje sestre nadvojvodinje Klotilde.
•Fuzija med klerikalci in frankovci. Zagreb, 4. junija. Klerikalci in frankovska stranka so imeli včeraj konferenco glede fuzije. Nova stranka se bo imenovala »Starčevičeva katoliška stranska prava«. Častni predsednik bo dr. Jos. Frank. V predsedstvu bodo za frankovce dr. Horvat in dr. Prebeg, za klerikalce pa dr. Milobar in Lončarič, urednika »Hrvatstva«, ki pa preneha izhajati in se stopi s »Hrvatskim Pravom«.
Ogrske volitve. Budimpešta, 4. junija. Doslej sta izvoljena 402 poslanca. Vladna stranka ima 241 mandatov, Kossuthovci 49, Justhovci 36, stranka na programu iz 1. 1867. 19, stranka na programu iz leta 1848. — 9, klerikalna ljudska stranka 14, Slovaki in Romuni 7, demokratje 2, kmetska stranka 3 in krščanski socialci 1. Potrebnih je 18 ožjih volitev in 10 nadomestnih volitev, ker so ministri in državni tajniki voljeni po dvakrat.
Načrti ogrske vlade.
Budimpešta, 4. junija. Danes bo imel ministrski svet sejo, da odredi dispozicije za državnozborsko zasedanje. Ako bo Justhova stranka izvedla svojo grožnjo in pričela z ob-strukcijo, bo vlada vložila zakonski načrt o spremembi državnozborske-ga opravilnika. Ta zakonski načrt bo obsegal samo en paragraf. Ta zakonski predlog bo vlada za vsako eeno skušala spraviti pod streho. Od parlamenta bo vlada zahtevala desetmesečni proračunski provizorij, novince in sprejetje trgovinske pogodbe z Romunsko.
Cesarjeva zahvala. Sarajevo, 4. junija. Uradni list priobcuje svojeročno pismo cesarja Frana Josipa na generala Varešani-na. V tem pismu izraža svoje veselje in zadovoljnost nad presrčnim sprejemom s strani prebivalstva in prosi generala, naj nar.nani prebivalstvu cesarjevo najiskrenejšo zahvalo na sijajnem sprejema. Prlne CMdka med albanskimi vstali?
Carigrad, 4. junija.   Po poročilih is Albanije se nahaja med uporniki pretendent princ Ghika, ki šču-, va prebivalstvo proti Turčiji. Ghika
J 2? ^Mmnj^m F^S&fe
nika. Turška vlada je razpisala visoko nagrado za onega, ki ji princa izroči živega ali mrtvega.
Ponesrečen srakoplovee. Petrograd, 4. junija. Zrakoplo-vec Popov je po 12 minutnem poletu s svojim aparatom trčil ob neki hrib in padel na tla. Zrakoplov je polomljen, Popov pa si je zlomil nogo v stegnu in se tudi sicer poškodoval. Njegovo stanje je nevarno.
Gospodarstvo.
Obrtno - politična centrala. V
poslednjih dneh so nekateri listi poročali o ustanovitvi obrtno - politične centrale na Dunaju. Zdaj se nam poroča od dobro informirane strani, da so se pravila, ki so podobna pravilom poljedelske centrale na Dunaju, že izročila notranjemu ministrstvu v potrdilo. Po teh pravilih bo prezidi j, kakor tudi referentje in generalno tajništvo sestavljeno na paritetni podlagi in se bo oziralo na vse narodnosti. Kakor se nam nadalje poroča, ne bo namen te centrale morda boj zoper agrarce, temveč hoče pomirjevalno vplivati na nasprotstva, ki vladajo med mestnim in kmetskim prebivalstvom. Mali trgovec in mali obrtnik naj se združita v nakupovalnih zadrugah in stopita v direktno zvezo s poljedelskimi zadrugami. S tem se hoče odpraviti razne preku-povalce. Načrti so lepi. Radovedni smo le, v koliko se bo tudi nas Slovencev vpoštevalo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Proti zaprtju jeter — bolezni oseb, ki mnogo jedo in se premalo gibljejo — predpisujejo prve medicinske kapacitete vsakodnevno 1 kozarec Franc Jožef-ove grenčice, za-vžite na tešče v nekoliko segretem stanju, in nato daljši izprehod. Vsled večjega gibanja čreves, katero pro-vzroča Franc Jožef-ova grenčica, se v spodnjem delu telesa izpodbudi cirkulacija krvi, radi česar kmalu izginejo neprijetni pojavi in bolnik če-šče čuti kot ozdravitev težke bolezni. — Od zdravniškega razsodišča ogrske razstave povodom t i s o č 1 e t n i c e je bila izmed vseli enakovrstnib domačih rudninskih voda odlikovana edino le Franc Jožef-ova grenčica z veliko milenijsko kolajno. 15
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo« G.
Fran Šorn, nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Drav. polju K 10-—, mesto venca na grob umrlemu g. Južni Val., veleposestniku pr: Sv. Jurju ob Taboru. — G. Milan Rovan, Col pri Vipavi K 10*— z geslom:
»Jančka smo pekli,
tam v gozdu zelenem,
za družbo smo kronce
zložili ob enem«. Strelski klub »Sova« v Kranju podari Čisti prebitek  v   znesku   K  48 44, Podbregar Boleslav, blagajnik. — Skupaj K 6844. — Hvala!
Za ponesrečeno brate Srbe s Šumadiji. G. Rajko Arce, blagajnik v Ljubljani K 30. — G. T. Š. K 2*—. — Skupaj K 32-—. — Hvala! — Na zdar!
Poslano.
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „MoUovo francosko žganje in solu, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K la90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaiu, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 29
Priporočamo našim rodbinam
holiasko cikorijo.
Se dobi povsod!
neobhodno potrebna zobna Creme vssrsnj* sosa ćists, kala tesarava.
Že stoletja znani
»
issftiBliS
LvUvIPslH   U  gmiMI aS*s
Melusine ustna in zobna voda
ki iMl Ali
t fhi—u« s mmmmmm t
Deželna lekarna Milana Leusteka
▼ Uablf asi, leslievs cesta stav. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega nosni.
Melusine-astna ts sobna
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsins-astns zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo  iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
zlati nauki!
Kdor s „ FLORI AN-om** se krepča, Zmeraj dober tek ima!
II.
Če želodec godrnja.
Pij „FL0RlAN-a-\ pa neha!
Ni otožen, ni bolan,
Ta, ki vživa
Postavno varovano.
neteorolosično poročilo.
r.a -dw -orem 3062.
Sredii;i zricai tlak736 0 mm
čas   ***** 2«
baro- • »■
°Paz°- metra !« ▼anja
i mm
.3 2. pop. 732-7 .   9. xx. i 732-7
27 4 sr. jjvzh. del oblač-16 8   si. jvzh. jasno
4    7. zj.   7321     14-4 si. svzhod megla
Srednja  včerajšnja temperatura 19-8", norm. 163'. Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Zahvala.
Vsem onim, ki so mi ob bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Ivana Bedena
izkazali toliko srčnega sočutja ter so v tako velikem številu spremili rajnika k večnemu počitku, izrekam tem potom presrčno zahvalo. Posebej pa se zahvaljujem gg poštnim uradnikom in gg. poštnim uslužbencem za počastitev rajnika in vso izkazano naklonjenost meni. 1977
Opatija, dne 4. junija 1910. Žalujoča soproga
Margareta Beden z stresi«
1^6
sprejme
Joi Paulin v Hmi isti
Izgubila je
? spa Fr. FteriMva, trfuvčeva MSfSfS iz bi f Ljubljani, aa poti *J suite st F ^ Manje Terezije cesti do jfrtavstfa ki
*«Haicof ki je iaela za •sesti 1 sliko. — HajstteU stsJ prs
M
ki govori nemško m
raspoiiljslnico sukna. — Predstaviti
Naznanilo!
Gg. hitaiuu mojstrom
in
anjaai, da
za sejanje peska,
in to z roko pleteno, ▼ vsaki debelosti lice. Naslov pove iz prijaznosti uprsvniitvo
„Slov. Naroda* 1937
IMBe iDUt-im
mm     na Kranjskem, šesta ia telegraf Me-
■ B    dija-Iziake.   Vrelske gorke kopeli. BB    letovišče; zaradi svojega izborne^a
■ ■    zdravilnega ačinka že od nekdaj
I H slovito. Eno nro od jutnožcleznične B ss   postaje Zagorje. Udobno opremljene
sobe, 'zborna restavracija, nizke cene. w Prospekte dajo lastniki ALOJZU PRASCHMKEUEVI DEDIČI V KAMNIKU na Kranjskem. 1944
Posestvo
z gostilno in lepim vrtom
pok£ kolodvora, v lepem kraju na JtrversfcFTO.    se   zaradi belehnosti
piOCiA.   Hiša je povsem  urejena za trgovca in mesarja. Poleg je tudi stav-binska parcela. 1987 Kje. pove upravn. »Slov. Naroda«.
1
se
zaradi smrti in preselitve
za polovično ceno dobro ohranjenih nemških knjig,
in sicer klasiki:  Hebbel. Korner, Lenau,
Nestroy, Raimund,  Saphir, Shakespeare,
Schiller, Uhland,   Zschokke, Chamisso,
Goethe, Grillparzez, Hauff, Heine, Kleist.
Proda  se tudi 3 zvezke lepo vezane „Dr.
Platten Heilmethode*4 ter nekaj sobnega pohištva in kuhinjske posode, zadnja se lahko na licu mesta ogleda \sak dan. Pismene ponudbe na nasiov: Marica Kruhar, vdova c. kr. sod. kanoelista, Krško ob Savi.
1938
Samostojnega
1940
kontnrlstn
spreime tako}
A. Domitelj, trgovina z metaiim blagim
na Rakeku.
Za letovišcarje! I
V lepem kraju na deželi sta J za poletno dobo oddati ftt
lepi stanovanji I
popolnoma opravljeni z vsem po« Hi trebnim. Na razpolago je lep vrt. Cena nizka.
Več se izve pri gosp Josipa
Širclju v Mokronoga št. 32. 1953
Ceno se prodajo
v velikosti od 50 do 79 hI in nekaj malih do 60 litrov, nadalje dva še skoraj nova
[elilnika (iilterj.)
in razne drage
Mm u totitidi Ure
lB I
» še jako
^ittNIStasilas«
1 * s ss« sju IJSlsl rft«,.
-----z . ----PossjJLij ns mm »SL Naroda«.
Skladiščnik
srednje starosti, 25 — 35 let, m pri tvrdki
hr. A. Hartmsu nsl. Aij. Tonalit
zmožen slovenskega in nemškega jezika z lepo pisavo, zanesljiv, trezen, posten in zelo marljiv, prednost imajo, kateri so vojaščine prosti iz trgovske Sole in Špecerijske stroke izvežbani.
Plača ugodna, pozneje zboljšana po njegovem vedenju in vporabi, hrana in stanovanje ob svojem.
Ponudbe z spričevali takoj, vstop najkasneje kosec junija. 1960
Francove kopeli.
as sprsvm. »SL Naroda«.
Prodaše žaga
pod Gorjanci.
Svetovne mahovnate kopeli. (150.SM kopeli med sezijo.) Prirodna ogijikovokislinske kopeli. (14 vrelcev z izdatnostjo okoli 4 milijosov litrov v 24 arak.) Za ženske in srčne bolezni (zapne-nenje arterij,) revnatizem. protin. Popolnoma rs ves svat za aa src« obolele. Srednjem sum, aradnikoa in učiteljem dovoljuje kopališka uprava pri kopelih do 50° , popusta
IVI U Dr. Emil Oliva 1948 bivši asistent na kliniki v Pragi in zdravnik strokovnih klinik v Berlinu, Stokholma in Parizu. Ordinira kakor v prejšnjih letih v hotelu „Stadt Leipzig.*4 Na vprašanja se radovoljno odgovarja, dopošiljajo prospekti in preskrbujejo stanovanji.
Uradno dovoljena, is 15 Ist obstoječa najstarejša ljubljanska
ECuetalDiu slasmaii ii simel G. Flux
Gosposka ulica štev. 69
i^PP nilinn* nckaJ Boljših kuharic za le-1IIIJ1IU. tovisče in za Ljubljano, 2 boljši pestunji, preprosto bono, več deklic za vse, plačilno natakarico na račun za Bled, slugo za gosposko hišo. natakarja za vino itd. — Priporoča se za zunaj prav lična, skromna Francozinja, ki ima rada otroke in bi pri domačih delih pomagala, z večletnimi izpričevali.
Potnina tukaj.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor: Prosi se za natančni naslov. 1947
▼ povsem prenavljani  po stilni
JPli Kramarju4*
Dolenjska cesta st. 5
danes v soboto
::: domača plesna :::
veselica
Začetek ib poli I. ori. Maj pust.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
1975 a.
Poizvesepri Joslplal Tsvsar f/
mm* aau BlOfa
1947
v kavarno »»Avstrija".
liče m
1971
knjigovodja
in korespondent
za lesno stroko z večletno prakso. Reflektanti morajo biti vešči slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Nastop lahko takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe s potrebnimi dokazili naj
se pošljejo slov. trg. društvu „Merkur" v LJubljani. 1971
jjosiiliia z ekonomijo in tobačna trafika
na Spodnjem Koroškem, pol ure od železniške postaje, s 7 sobami, pritikli-nami, hlevskim poslopjem, ledenico itd., s 37 orali prve vrste zemljišča, s tekočo vodo z gonilno silo se za 36.000 kron
takoj proda.
Več pove Am Kdbler, realitetna ia uipotečna   pisana   v Golovcu, BaJmhslstrasso 49. 1943
a
avtomobile.
Ljubljana, Mestni trg 9<
Potrebščine. Mehaniška delavnica za popravila. Lastna ponikljevalnica. Najnižje cene, 1965        točna, solidna izvršitev.
Gumijevo blago.
Povatteao platno, kopalne čepice. Ceri za vino, pivo ia vodo. vse sveie, brezhibne kakovosti.
Oblastveno avtorizirani, preizkušeni in zapriseženi
geometer Josip Lisec
bode
odprl svojo (risano s 1. avgustom v LJubljani, Soduljika oL3.
Do takrat staaaje is srevzena na-rotila v liatelu y9Južni kolsifsii«, I. naštet«*.
1» 1980,
UspostkljcaMtai izpit (intdigcaeaaprciikušnja) za enoletne prastovoljce; sprejemni izpit za vojaške Sole.
V svrtio priprave za te izpite otvarja podpisani zavod: .    KJ-».!r> srfprsvljiisl tečaj a asftraate ¥ kako vojaško salu:
'a'"m * *mntm Sfusuttaj (kakor priprava za glavni nčai tečaj) za kaaaiaaae "mTJ^*- "^r3- »"-vanju ^ treh aa masj razredov 1. tostsssfs 1 L it Hal Mtuj asatuj sisl ItCsj st
W mŠF^Jr? iole aH" preje
Pr*«»tčaj v zavoda.
* ±**~o * *> P«iil*o precej isusoasttsi vno pnporoča, da 6m
mo.
man ufa k tu ris t, zmožen obeh dež. jezikov, toli stopiti takoj ¥ sh&ibo.
Gre tudi na deželo. 1966 Ponudbe naj se pošljejo na upravn. »Slov. Naroda« pod „Sotra<lniu 18".
Učenec
iz boljše rodbine, ki je dovršil vsa] nekaj gimnazij se takoj sprejme v
utrogori|l Antona Kanca v LJubljani, Židovska ulica 1. 197^
Kot kontorist
IMe službo mlad mož s prakso in trgovsko Šolo. 1964 Ponudbe se prosi pod l9kontO* rist*1 na upravn. »Slov. Naroda«.
Iščem za trajno dolo
1961
kolarskega -\ .". pomočnika
Ivan Rutar, kolar v Tolminu.
Blagajničarko
zmožno slovenskega in nemškega je* zika z lepo ročno pisavo sprejmem. Ponudbe na flF. S.", Slovenji
flradooi Štajersko. 1968
Revmatizem. protin, isHa Nervoznim 4511
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepolnega trpljenja.
Karel Bader, Illertissen, Bavarsko
Oddati je za 1. avgust
stanovanje
2 veliki sobi, velika predsoba in po-selska soba v novi hiši Sodnijske HllC. 1980
Vprašati v Gregorčičevi ulici it 11, pritličje na desno (2).
oremo milo puder
so dandanes na torišču negovanja lepote najboljši. Po njih rabi izginejo vse nečistosti obraza in rok: dosežemo mladostno izgle-danje. Dobiva se povsod, kjer ne, se obrnite na izdelovalca S. Mittelbach, lekarna nSalvatorM ia drogerija, Zagreb, Jela-ćićev trg t. 1787
Za 4 tedne na ogled in
na poizkušajo
pošiljam svoja
vozna kolesa znamka „BOHEMA".
Sestavni deli in popravila najceneje. — Ugodni plačilni pogoji.
ST   F. DUŠEK, IN
--------voznih koluu, Opočusi
St. SO na stat. dr. na Cežkem.
llustr. cenovniki gratis.
lb* Bu) i mtiu
nNi
Opatija,
stsji st držsvsi cesti v bližini postaje elektrKse železnice. Preskrbljes Je s Miufuiusi ia električno raz-svenjsve. Sobe hasjs krssea razgled st aBsrje. ▼ Meta Je restavraciji i iimtao kskioje. Totiie se zss> Wnki in sslsvrtti*! visa.
iMi
a
52415
Q2
19
0937
Samo še malo dni! — Že 30. jaaija 1M0 •» vlečenje
krali.
državne dobrodelne loterije.
Glavni doMtok 150.000 krt«.
m- ta Mitu 315.011 trn i ritim Ev nm stat 4 bat -t*
Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu (glavni carinski urad), pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in soltvh uradih, na vseh ——-     železniških postajah in po skoro vseh trafikah, menjalnicah itd.
1586     Kralj, ogrsko loterijska
Tvornica strojev
Livarna m
X. t R. ježek, plansko fjfforavsko)
1535
izdeluje
MOTORJE
na bencin in sesalni plin,
popolne opreme opekaren, samotnih in cementnih tvornic, mlinov, žag in najnovejše sestave transmisij.
Dopisuje slovensko. Ceniki zastonj.
aaaoaaaaaaaaraaaaaaaaaaaaaaaaaaaaavaaal
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata EBERL
Ljubljana 343
atosUarja, latorarja, stavbna fat pohištvena pleskarja,
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Proda jalnica i
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
3 II
Ustanovljeno lota 1842.
kopališče Kamnik
»i
I
s
Zahvaljujem se cenj. občinstvu za izkazano mi zaupanje in marljivi obisk Rodetove gostilne v Kamniku in se usojam obenem vljudno naznanjati, da
jutri, v nedeljo. S.ionijaf. I. zopet otvorim zlnrilBto restauracijo,
ki sem jo vodil že dve poletji in prosim, naj mi p. n. občinstvo tudi letos ohrani dobrohotno naklonjenost. Zagotavljam, da mi bo vsekdar skrb, zadovoljiti vse svoje p. n. goste s tem, da bom skrbel za izbrano in dobro kuhinjo, pristno dobro pijačo po primernih cenah, vse ob točni postrežbi. Posebno se priporočam turistom in izletnikom.
Z velespoštovanjem
Ferd. Michl
i94i restavrater, kopališče Kamnik, (Era*jako).
Već spretalh
1957
za ključavnice in nekaj
pomožnih delavcev
dobi trajnoga aoarefa »pravila.
Kranjta tvornica za žeteznuo v Kanili.
I.[
intlir. trpi« z vrani tet japristaoi stitolisiii center.
£jnbljaiu, Voljove ulice št. 3.
Velika zaloga
jnvelcv, zlatnine in sre-brninc, različnih nr, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
i\w m frsfc.
Solidna postrežba. Cene najnižje. •
77^
t Fran Šolar
je otvoril svojo odvetniško pisarno
{ ulica Farneto 3, II. nadstr.
1928
lfč)l
Avstrijska specialiteta prve vrste
so svetovnoslavni 980
MARSN ER J EVI ŠUMEČI LIMONADNI BOMBONI
(malinov, cetronov, jagodo v, češnjev in prvencev okus) za pripravljanje izborne
nealkoholne ljudske pijace.
Pristni samo ako
i to varstveno -znamko.
Dobivajo se povsod, kjer so nabiti lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon aosl to znamko.
Letno se jih porabi več nego 60 milijon, komadov. La-Sln, parfumira sapo.
Elairon, najfinejša delikatesa sveta. Bombe es a la Beiae. Peppormtnt-aosea-OCS. VSO VTStO OOkOlad za zakuhanjc v mleku in vodi priporoča v izborni kakovosti. — Prva češka delit, dražba orient. sladkomln in tvornica za čokolado v Kralj. Vinohradih preje
AU M mm M\ mm      M     Glavna zaloga na Dunaju: ■ aPSneri Josip Katx, VI., Theobaldgasse 4.
I. Grobelnik v Ljubljani, Pred
naznanja.
eSi Fi opustitve
m ziloio po nenavadnn Milanih tonu
Sukna za moška oblačila nad 1000 vzorcev v vsih kakovostih. Blago za ženske obleke iz volne, balista, kretona. — Jele in črne svite.
Preproge, zavese, posteljne garniture, otele. Platno in sifoni. Namizno perilo.
Rute.
POZOR!
[
•V
1 Ml
Krojačem vetje partije sukna in podlog posebno ugodno
3923
1561
05
16
JC
19
drimlh žftezuk.
V seji proračunskega, odseka dne 25. maja je železniški minister Wrba slikal slabo finančno stanje avstrijskih državnih železnic. Kakor je poslanec dr. Svlvester izračunal, je deficit državnih železnic tak, da bo morala država v letošnjem letu doplačati okroglih 90 milijonov. Minister je poudarjal, da so se pred vsem pomnožili stroški za personal. To je tudi resnica. Toda ti stroški so fee v prvi vrsti nanašali na izvanredno avanziranje in reniuneracije raznih vladnih protežejev. Vsaj je javna tajnost, da se pri nas v Avstriji, posebno na raznih višjih mestih ne kreirajo mesta zato, ker so v interesu uprave, temveč edinole v to svrho, da se preskrbi kak sinček tega ali onegra aristokrata, ali višjega uradnika. In tako vidimo, da sedi zdaj v uradih, kjer je prej zadoščal en uradnik, po pet in šest uradnikov z zlatimi zavratniki. Pri tem vprašanju pa igra zelo veliko vlogo tudi politika. Poglejmo le našo klerikalno stranko. Ta hoee imeti povsod svoje zaupnike, ki naj potem delajo med svojimi kolegi propagando za stranko. In tako mora z ozirom na obstrukeijske grožnje dr. Šusteršiča avanzirati kar po več uradnikov, ker bi drugače bili prikrajšani Nemci ali pa Lahi. katerim se vlada ne upa zameriti. To se pa prakticira povsod, posebno pa pri dunajskih krščanskih socialcih.
Tako se potem dogaja, da to uradništvo ni kos svoji nalogi in da le obremenjuje konto železniške uprave.
Železnice so eminentno komerci-elnega pomena. S tem se pa nikakor ne AJema železniška uprava, ki je vse prej nego trgovska. Pri vseh naših upravah čutimo ta nedostatek. Tisti stari birokratizem, ki ravno izvira iz prej omenjenega protekcionizma, je popolnoma prešel v kri in meso vse naše uprave in prav tako rudi naše železniške uprave. Odpraviti se morajo torej v prvi vrsti zastarele birokrat ične metode, tisto nepotrebno p i šarjenje in počasno reševanje vlog — zaveje pa naj povrod -vež trgovski duh. Če se pa hoče vpeljati ta trgovski duh v našo železniško upravo, se mora pred vsem izči-stiti protekeionizem.
Nadalje je minister Wrba opravičeval defieit železniške uprave z gospodarskimi krizami in sploh s -labo konjunkturo. To je deloma resnično. Pozabil je. pa povedati, nek ^nig vzrok, vseled katerega so naše ^leznice pasivne in l>odo tudi ostale. Železnice imajo pred vsem namen i ospeševati narodno gospodarstvo Iržave. Pri nas se pa na to precej poubija. Pri nas se grade železnice v prvi vrsti iz strategičnih ozirov. Pri vsaki železnici, ki se ima graditi, se ti a j preje vpraša, ali bo ta proga zadoščala vsem vojaškim zahtevam, ali bo strategično pomembna — potem še le, ali bo služila gospodarskim interesom prebivalstva. In tako mamo pri nas celo vrsto železnic, ki so v strategičnem oziru, kakor pravijo, velikega pomena, v gospodarskem pa le minimalnega. V te vojaške železnice je vloženega čez 800 milijonov kron. Te vojaške železnice pa ne prinašajo niti toliko, da bi se pokrivali stroški, kaj še le. da bi se amortiziral investirani kapital. Ker v* torej grade železnice pred vsem iz strategičnih ozirov in ne iz gospodarskih, tudi naše narodno gospodarstvo ni tako, kakor bi moralo biti. Finančni minister pravi, da stojimo takorekoč pred državnim bankrotom. To pa samo našemu vojnemu ► rar.pi naljuho. Treba je torej več smisla za gospodarski napredek avstrijskih narodov, in nekoliko manj ozirov na razne precej nepotrebne vojaške zahteve.
Naša železniška uprava je pa tudi vsled teg-a pasivna, ker nam manjka lokalnih železnic, ki bi imelo do-Kre zveze z glavnimi progami. S tem hi se lahko združili tudi razni upravni uradi. Tudi pri grajenju tako potrebnih lokalnih železnic ne odločneje, gospodarski interesi prebivalstva temveč pred vsem politični oživi, Ravno mi Slovenci se imamo »»oriti za zboljšanje naših prometnih razmer. In če vlada samo namigne, da so te naše zahteve opravičene in da je pripravljena zgraditi to ali ono Mrepotrebno progo, že vpijejo nem-ki poslanci in nemški časopisi, da se nam tega ne sme dati. Seveda zleze vlada pred tem vpitjem hitro pod Jop. Vlada pa ne ve, da so ravno okalne železnice, ki so dobro zveza-■ ie z glavnimi progami, eminentne ažnofcti za rentabiliteto glavnih že-^aniških prog, poleg tega pa tudi za gospodarsko ojačenje davkoplačevalcev. Žalostni) je to dejstvo, da v Avstriji pri vseh gospodarskih, pa Midi socialnih in kulturnih vprašanjih odločuje strankarska politika, riokler ne pride na krmilo vlada, ki ho imela toliko poguma otresti teh ozirov in ki bo vpožtevala opravičene zahteve vseh avstrijskih narodov, toliko časa bo nase narodno gospo-
tfar»tTo<a*o So* jo aodaj ta**** 6a~ aa ao tudi ne bo iaoljs«po financno stanje naših ieleauic, ki jo v prvi vrsti odvisno od splošnega stanja narodnega gospodarstva.
J«! i pasma Ha
Dne 15. aprila se je potopil v Hiroshima-zalivu japonski podmorski čoln. Njegov komandant, Sa kuma Ts utoni u, je ostal do zadnjega momenta na svojem mestu. Japonski časopisi so prinesli v faksimilu poslednje zapiske poročnika Saku-ma, ki so pretresljiv dokument umiranja. S heroizmom, ki je za nas skoraj nerazumljiv popisuje ta častnik mirno, brez vsakega vznemirjenja poslednje ure, ko vidi pred seboj neizprosno smrt na dnu morja. In v resnici — on in njegovi tovariši so postali žrtev nenasitnega morja.
Podajmo poročilo tega junaka, katero je napisal z razločno pisavo, ne da bi se mu roka tresla, v svojo zapisno knjigo:
»Čeprav se ne more opravičiti izguba cesarskega podmorskega Čolna in smrt podložnikov vsled moje zmedenosti, se mora vendar priznati, da so vsi na ladji popolnoma izpolnili svoje dolžnosti ter do smrti ostali hladnokrvni. Ko se ločimo od tega sveta v izpolnjevanju svojih dolžnosti napram državi, moramo obžalovati le bojazen, da bodo ljudje in svet napačno razumeli vso stvar in da se bo s tem škodovalo bodočemu razvoju podmorskih čolnov. Možje, mi upamo, da preiščete na pameten način vzroke nesreče in storite vse za pospeševanje bodočega razvoja podmorskih čolnov. Ce se to zgodi, tedaj nimamo ničesar obžalovati.
Ko smo se pod vodo naprej pomikali, smo se pregloboko potopili, in ko smo hoteli zapreti varnostni ventil, se je strgala veriga, ki to avtomatično dela. Hitro smo hoteli ventil z roko zapreti, toda bilo je prepozno, zadnji del se je napolnil z vodo in čoln se je potapljal v kotu približno 25 stopinj. Čoln je potem ostal v vodi v kotu 13 stopinj. Ker so bile baterije pod vodo, je električna luč up-asnila. Vehementno so prihajali plini in dihanje je postajalo težavno.
Okoli 10. ure dopoldne se je čoln potopil, in ko so dohajali smrtonosni plini, smo mi vodo izčrpavali z ročno črpalnico. Temno je bilo okoli nas. toda vedeli smo. da je voda iz glavnega dela odstranjena. Električne sile ne moremo vporab-ljati irr delamo le z ročn*v črj>aInieo.
Zgorajšnjo je bilo pisano v luči, ki je prihajala od komandantove-gc stolpa ob ;i 4 12. uri. Voda nas ie zalila ter premočila naše obleke. Zelo nas zebe.
Vedno sem imel na vade > svoje tovariše opozarjati, naj se pri nezgodi obnašajo hladno, ponosno in junaško. Sicer se ne more upati na rešitev in napredek, in nedostajao je medsebojnega nežnega čustva bi zadrževalo delo. Ljudje naj smatrajo to opombo po tej nezgodi za smešno, toda jaz sem prepričan, da so moji tovariši vpoštevali moje besede.
Aparat za merjenje clobočine v komandantoveru stolpu kaže 52, in navzlic našemu naporu ne funkcionira črpalnica že od 12. ure.
Globočina znaša v teh kraji h 10 niti. če je naše merjenje pravilno.
Častniki in moštvo podmorskega čolna morajo biti najboljši od najboljšega človeškega materijala, da ne nastane v takih slučajih nemir. K sreči se obnašajo vsi možje tega čolna vzorno, in jaz sem zelo zadovoljen.
Kadarkoli sem zapustil hišo, sem računal s smrtjo, in vsled tega se nahaja moja oporoka v miznici v Karasaki. (Ta opomnja se nanaša le na moje privatne zadeve. Pro*»im, obvestite mojega očeta).
Ponižno prosim. Njegovemu veličanstvu reci, da je moja najpo-nižnejša prošnja, da ne bo nobena od mojih podrejenih zapuščena rodbina trpela pomanjkanja. Samo to me zdaj vznemirja.
Prosim, izročite moja pri poročila naslednjim gospodom. (Razvrščeni morda niso prav.) Sledi vrsta imen, na čelu se nahaja mornariški minister Saito. Med imeni se nahajajo v oklepajih besede: »Zračni pritisk se veča in jaz čutim, kako so mi počile ušesne mrene.«
»12. ura 30 minut: Dihanje postaja zelo težavno.
Vdih u jem gasoiin. Pijan sem od ga sol ina. Čutim bolečine.
T"ra je 12. in 40 minut.«
S temi besedami konča ta grozoviti zapisnik. Sele zadnje vrste kažejo, s kakšnim naporom so bile pisane.
Naprednjak!,
Narodni skladi
Perje
panrtslja nW ponh
pripmai m W0m ceufc
Znanja mnSU «e tataa izvrtajeja.
um m mm
so z znanko
i
! s
Cene brez konkurence! Miaa MMfa~M prt trr*ki
Eeber
(pri atol—a *wlfr0
tjnbljana, Stari tnj 9.
Ustanovljeno 1845.
Ustanovljeno 1845.
AluiiiNileterji
Edini zavod
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja in likanje sukna na par.
: JOS. REIGH
I PUjnski usip - Ozka ilica». 4. III Sprejemališče Šelabunjota ata št. 3.
' ' Postrežba točna."
ie cene.
i
*
s
o>
m
■m
\
3
3
V a in o! za Vatao!
gospotliDie. trgotce Id l!iYiDoreice.
RdlNOšH li nojetulio postrežba
ti«.
•14«, tosl
in sploh
in
aostnJeketfo,
itd. — Velika zaloga     __m__w_
rana in konjaki — Zaloga svežih azlneralalk voa ai soli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce
posebno priporočljivo:
1
S
____- Vnanja naročila
se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana, Židovska ulica št 1.
Eapoio PO aU4vttftl osmi razna zelišča *y(rote), cvetje, korenine, senčna, skorje itd.
Velika zaloga
21
as, svetilk, zrcal, "  Jaroov, vrčkov Lil
(•sNhtifia ia tam*, ski ffliff*™ piapja
•Janki*— MpnitcrM
2^3
Ljudevit Borovnlk
puškar lach)
Ko
ovijah (Fer-ro*k<
so priporoča v izdelovanje pmak za lovce in strelce po nidnove^ft oJstemih pod popolnim jamstvom. Tudi pfn>
vrstna popravna, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse paske so na c kr. preskaie-valnid ki od aeae preizkušene. — llustro-13 vanl ostilkl
V Ameriko in Kanado
ta laavoalitva vstala
Cunard Line.
Oakod Is
Carpathia 7. junija 1910. Pannonia, 21. junija 1910. Ultonia, 5. julija 1910.
Is Uvsrpoals: 1515 Lusitanta (največji in najlepši parnik sveta
28. maja, 18. junija 1910. Mauretania 11. junija 1910.
Pojasnila in vozne karte pri
v MnkllaaJ, Sloanskovs allco stav. 25«
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, p ulj enega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; ,kg  velefinega sne-ino belega, pulje-nega, 6 40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši pmipuhiz K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema zglavoicama, 80 cm dlg, 58 cm šir, polnjena t novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh ?4 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, sglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S.BeilKD. Deienlce & 767. imm.
Slovnski elektrotehnik
f r. Sax
qaWjaaa, gradišče 7
»■Pri kroni."
Uvaja toakojskti kot
Uwm ^abljaa^se pripoioca
No raspolafo dobro hi itna« ijivo piana«
Mn»m*iiM
Stanovanje
i 2 sobama, kuhinjo in pritikOinaml
stranki brez otrok
na Trtaiki cvotl it 13.
Dobro ohranjena 1931
trgovska oprava
se po zelo ugodni ceni Kje pove uprav. »Slov. Naroda.«
ki bi zanesljivo znala sama voditi majhno špecerijsko filialko v Judendorfu pri Ljubnu (Leoben). Znati mora nemško in slovensko govoriti in nemško pisati ter biti vajena občevanja s kupovalci. Zahteva se navedba in dokazilo o dosedanjem službovanju in vposlatev slike. Mesto se zaradi uvedbe v to trgovino po dosedanji prodajalki (sedaj nevestft lahko takoj nastopi ali pa navede zadevni rok. — Naslov: Anton Blnnkofer, IrjOVOf Leoben, štajersko. 1914
2 hiši 2
z lepo obdelanim vrtom
: proda zaradi preselitve :
Oroslav f eček v £jnbljanis
Jrtala čolnarska ulica št. 3 in 4 Trnovsko predmestje.
1919
v slovenskem delu Koroške, \\
ure od železnične postaje, 5 minut izven večje vasi, tik ceste in gozda, z lastnim vodovodom, obsegajoča 6 lepih sob, 4 kuhinje, 3 shrambe, se za ceno 12.000 K takoj proda. 1818
Nadaljna pojasnila daje posestnik
Janez Vospornik, pošta Podravlje,
Dober postranski zaslužek se nudi z nabiranjem izčesanih in odrezanih
ženskih hi;
s pismenim jamstvom za stalno odje-manje vsake množine. 1442
Josip Nigele, Iglava, Moravsko.
■ •
obrti In hiše
Na najbolj prometnem kraju, na glavnem trgu v Hoveni mestu se proda
iz proste roke novo prezidana hiša. V hiši so 4 dobro idoče trgovine z 10 sobami in 3 kuhinjami. Zraven je pri-zidana hiša z 2 sobama in kuhinjo. .*.   Pri hiši je velik zelenjadni vr. .-.t
Pojasnila daje 1823
Josip Mu Kaadiia. lin nesla.
pristno brnsko blago
Immm ii ttRlu sezija.
metrov 3
na r; 10 dolg i
I
kupon knpon knpon kipon knpon napon
7 kron 10 kron 12 kron 15 krta
17 kron
18 kron
knpon 20 kroz
(suknja,hlačeptelovnik)
Kupon za črno salonsko obleko K 20*—, dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgaroe itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna m poštena vrlo znana
SiogeJ m Imhoff v Brnu
Od ten, da oirektso naročajo blago pri firmi  SiegcMmhof na tvornjskeni
mSmm
imajo
Zaradi obilega prometa utlnra popoliioiin svesnp ltega.
Srrie^po^^ po
601
78
8752
Prodajalka
ti je zmožna tudi sama voditi trgovino
želi premeniti službo.1900
Naslov pove upravniStvo »SI. Naroda«.
m®
Kako si upa* sni prinesti kaj drugega,
nego preizkušeno dobri &
..OttOllISn^-cigaretni papir ali stročnice.
SVETOVNOSLAVNI
tvrdke Frntelli Brnncn v Milanu
•*«• tal iiklfata« lastnic« Ulaoatt • pripravljanja
fo MjsapoSMlsa želodčna grenčlca aa svetal
S«UiHU»« v vsaki anilall — Dobiva m « LJubljani pri;
S* J. Buzzoliniju; Anton Stacula; slaščičarni Jak. Zalaznika.
Fr. Mally a dr.
tvornica za zarezano o
v Srednlih Gamellnih pri LJubljani.
Plsnrnn v Ljubljani, Resljeva cesta 2,
priporoča
1073
Mehi. strojni ni. ino npoin na moj it
aajbaljfte kakovosti in v poljubni atnotini.
Za trpežnost zarezane opeke I. in II. vrste se daje najobširnejše jamstvo.
Specialist
za tvornico poitva
za mečenje (Beizen) in poliranje ter z mnogimi praktičnimi izkušnjami v vseh vedno
stanovitnih barvnih tonih 1877
išče službe kot voditelj za mečenje in poliranje (Polier und Beizmeister) v večji tvornici za pohištvo.
Je tudi praktičen pohištveni mizar. — Pisma pod
Ravnik, Munchen. Adelzreiterstr. 8 II Rg. Bavern.
Sledilna ognjišča Jriumph
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta; Sledilna ognjišča za botele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 2506
Tovarna za sledilna ognjišča Jvmf
S. Goldschmidt S sin Wels 18, Gorenje Avstrijsko.
Unec: Bata kolajna, najvišje priznanje.
■ nllLr Ruckau
Podružnica: Dnnaf ITI, An! Heamarkt 21.
■aV"  Premične in nepremične poinopame in patentne ~^pVH
ročeparne lokomobile
od IO do 800 konjskih sil. Najbolj ekenoMsdtei, najkelj trpela! In zanesljivi stroji za
vse industrijelne in poljedelske obrate.
¥ celem izdelanih nad 650.0O0 PS. ~m
ima najboljši uspeh, ako se obenem namesto kakega drugega peciva uživa samo lahko prebavni, redilni
in nasiti j ivi, od priznanih zdravnikov priporočeni mmmm—mmmm^^^mmm
Stonouanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, jedilne shrambe in drugih pritiklin v 1. nadstropju se odda s 1. junijem« Isto-
tam je na razpolago
več sob za letoviščarje
kakor tudi
karlovovarski vrelski prepečenec znamke „vrelec".
Pripravljen s karlovarsko vrelsko vodo obsega najbolj učinkovite sestavine tega odličnega sredstva proti želodčnim in Črevesnim obolelostim in je zatorej trpečim
na prebavi
najidealnejši nndomestek kruhn.
Izredno blagoslasten in neomejne stanovitnosti je zatorej (zlasti kot popotno
pecivo) delikatesa za zdrave!
Pazite natančno na varstveno znamko, ker je več nič vredn i h ponaredb!
Romana Uhla nasL Josip M. Breunig, i ii dvomi pekar
Karlovi vari Semernik Dunaj I.
Prospekti gratis in franko. — Zavitki po 35, 50 in 70 vinarjev se dobivajo povsod, tudi v lekarnicah!
lekarnar v Ljubljani, Marijin trg.
po izvanredno nizki ceni. Na razpolago imam pristna vina n. pr. štajerski rizling, bizeljsko belo in rdeče, dolenjski cviček, metličan, muškat refoško i. t. d.
Gorka in mrzla jedila vedno pripravljena posebno domača gnjat, kranjske klobase itd 1907
Za obilni poset se priporoča
Vinko Grešnik,
restavrater. Hotel Vega, Spodnja Šiška št. 26.
Vinske sode
nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastov ine, izparjene in ov in j ene, porabne takoj za vsako vino, prodaja zadruga
Ag^-Merlrar v LlablfaUL
Kupajte pri narodni tvrdki domači izdelek!
kakor žlindro, kalijevo sol. kaj nit, rndninski snpni faafnl naročite za pomladansko gnoj i te v takoj pri zadrugi
aare-Iaorknr v LfsM|aiiL
Ljnkijana,
Jtfestni trg
nasproti rotovza.
Priporoča svojo bogato zalogo naj" ne jsih in aajaovep
isisAp kator satasU «, jtttl* zlatdM
01 STCeTOst, laflsft |fri|Hlfssm Ivi
posao    v"i ww vav
MOKO
( in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja
VINO
kakor ajstenuske. Hkfts. feeljsko, svkajske. ni tli Hrt, vipavsko, foriiko, istrijaiske, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 litrov naprej zadruga
v a|nia>H*nH_
Kose 8
iz naj!
vtisnjeno ime »Agro Merkur«.
Neprimerno
dobre slasti je zrnata kava do polovice zmešana s
Slastna pijaci!       Velik prilranek!
5  kg  ržene kave za K 4'— pošilja franko po povzetju
Mihael Valentin Senik
Dunaj VH 3, Lercbenlelderstraise štev. 67. 384'/
Nedosežno
Najnovejša ■
iznaia +
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno na leta. K 4-00.
Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem časa. Higijensko gumasto blago za žensko,
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2-60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
1
AUER
tvornica za gumasto blago. Dunaj IX 2, Nussdorferstrasse 3—0.
+
JANUS
Tvornica
vozlih xxir
3 l€t* oaa^L j^gfjo
Prve vrste vozna kolesa s prostim tekom in zavoro na pritisk nazaj od 95 S naprej. Jsnns prostotecna os z zavoro na pritisk nazaj, 1 leto jamstvo, 15 K. Plašče od 4 K naprej, dobre pnevmatike, prima pedali in prima verižice od 3 K naprej. Zvenel od 30 vin. naprej, kolotecou zvonec od 1 L Acotillenke od 2 K naprej, varovalo proti blatu kompletno iz pločevine ali lesa 2 ■ 20 vin. sedlo, torbe, osi, konusi vseh sistemov v zalogi in poceni, Lastna popravila, ponikijanje in emajliranje.
Zahtevajte bogati glavni katalog 1910 gratis in Iranko, oznn trgovina   za indu* strijo vozil
Max Skutetzky
Dunaj l.f Stubenring It. 6.
H vsem dan
1770
da |e
LANOL
■ajamla. ta aajkalla*
tonlotno milo.
U orataj. ta ltpndat pnlt
Edini iaddovatelj
J. Pllnaček,
V Ljubljani  ima   »Lanol« v zalogi
inPihillHkBiai
70 via, trije kom 2 K.
MV
49
anaualvonl Jtont*
toliki bnirej.
Eno najvažnejših vprašanj narodnega gospodarstva modernih kulturnih narodov je stanovanjsko vprašanje. Do 19. stoletja se je prebivalstvo zelo polagoma množilo. Ko so l>a prenehale velike vojske in lakote, ko se je razvila zdravniška veda in razne higienične naprave, se je vse korenito izpremenilo. Od tedaj morajo vsi evropski kulturni narodi računati z vednim in naravnost ogromnim naraščanjem števila prebivalstva. S tem naraščanjem prebivalstva pa nastaja novo delo, raznovrstne izpremembe. I u eno najvažnejših vprašanj pri tem je, kako in <je dobiti za vse te ljudi stanovanja- Če so tozadevne zahteve še tako -kromne, je vendar ta naloga ogromna. Vsako leto se vporabijo miliarde a nova stanovanja. Toda ta naloga l>ostaja vsled nadaljnih okolščin še bolj komplicirana. Navadno ne ostanejo ljudje tam, kjer so rojeni, temveč gredo za kruhom v mesta in v adustrijske kraje, središča moder-tga življenja. S tem preseljevanjem . zvezana fluktuacija ljudstva, ki seveda zopet ovira to nalogo. Nara-H-anje mest je pa povzročilo zopet nove naloge, katerih prej sploh niso poznali ali pa vsaj v tej meri no Predvsem je treba celo vrsto higie-ničnih naprav, katere se v manjših rajih lahko pogrešajo. V večjih me-- ih pa skušajo rešiti tisti veliki problem, da privedejo mase veliko-mestnega prebivalstva zopet nazaj k naravi, katero človek neobhodno >atre4>uje za svoje zdravje. Končno ; a postaja stanovanjsko in naselje-valno vprašanje tudi zaradi tega ta-<o komplicirano, ker se hoče v današnjem demokratičnem in sooial-nem času dati tudi masi to, kar ji crre.
Vse te razmere   tvorijo temelj stanovanjsko   in naseljevalno vprašanje.   In zdrava   rešitev tecra \ prašanja   je za moderne evropske narode tembolj   življenskega pomena, čimbolj se ti narodi izpreminjajo mostna   in   industrijska ljudstva. Kajti če moramo zapuščati polje in njivo, gozd in travnike ter se pr se-iti v mesto, kjer najdemo dela v tovarnah,   pisarnah — tedaj tembolj rotrebujemo zase, posebno pa za našo deco zdravih stanovanj, če hočemo stati   zdravi in pa za delo zmožni.
Spričo tega torej ni čudno, če je stanovanjsko vprašanje eno najvaž-ejšifa socialnih vprašanj v vseh modernih evropskih kulttirnih državah. P -<bno v Avstriji in Nemčiji 63 je zrlo razširilo   to   gibanje   za stanovanjsko reformo. Važen pojav v tem ■'formnem    stremljenju so mednarodni stanovanjski kongresi. Razvili -o   se na Francoskem   in v Belgiji, : rpsli potem   na Nemško   in Angleško. In letos se je mednarodni stanovanjski kongres   prvič   vršil v Avstriji — na Dunaju.   Gibanje za reformo   stanovanj   je v Avstriji še precej novo.i   Namen mednarodnih >ianovanjskih   kongresov je v prvi vrsti, spoznati tozadevne izkušnje in vete   drugih   narodov in držav. Narodi se   tudi z ozirom na stanovanjsko   in   naseljevalno vprašanje umogo nauče drug od drugega. Na Angleškem imajo n. pr. navzlic velikanskemu   razvoju velikih mest si--v-m majhnih hiš, ki ima vendar toliko dobrih strani.   Koliko bi se torej lahko naučili od Angležev. Tako i se dalo navesti še več drugih važnih točk, pri katerih bi se lahko narod učil od naroda.   Sicer   pa taki nngrresi vzbujajo tudi pogum in navdušenje za reformno delo.
* •
m
Kongres se je začel 30. maja. Otvoril ga je bivši justični minister dr. Klein, ki je navedel v svojem ; zdravnem govoru nekaj zelo zanimivih točk, ki so tudi za naše razmere važne in katere hočemo zaradi tpga tudi omeniti. Občekoristna H;rb za stanovanja — je izvajal — je dandanes idealistična v svojih končnih smotrih in deloma tudi v svojih koreninah, strogo realistična pa v svoji metodi. Samo v eni točki je principielna, namreč v tem, da smatra za dolžnost splošnosti, od pomoči stanovanjskim nedostatkom revnejših slojev, sicer je pa docela praktična. Njen namen je, ustvariti stanovanjske razmere, ki nudijo vpo-^tevajoč omejeno financielno sposobnost stanovalcev kar največjo mero higiene, primernosti in udobnosti. Njena največja skrb pa je, dobiti -redstva in pota, da se tudi slabejše situiranim omogoči dobro stanovanje. Za stanovanjsko reformo je tre-predvsem stavbišč in kredita. Kdor pa zida z reformatoricnimi nameni, mnogokrat ne more dobiti niti tavbišča niti denarja neposredno s trga, ker bi avtomatična prevalitev f^n navadno onemogočila namen-Kdor zida hiše v svrho dobička ali naložbe kapitala, vzame efektivno r*eno in po tej radona stanarino. Ce se pa zida, da se o tem
BovaaJaU reformi, todaj
VaamvB aa
m in *e
po tem izračuna ceno, katera ae noro Plačati za stavniiee in kredit. Stvar jo pa zaradi tega noiaročno težavna, ker so za ta maksimum me-rodajne dohodninsko in družinske razmere bodočih najemnikov. Tako si stoje nasproti nezdružljive veličine. Oboekoristno zidanje se ne more torej vedno ravnati po gibanju na trgu, temveč si mora iskati stavbišč in kredita za ljudska stanovanja proti pogojem, ki so oddaljeni od speknlativnega stopnjevanja, ker se pri tem ne sme spekulirati in se za zviševanje cen ne more iskati pokritja pri lastnih odjemalcih. Napram zviševanju cen je samopomoč, ki dela le za najzmemejše proračune, s svojo modrostjo kmalu pri kraju. Če ne dobi pri tem zaščite, tedaj bodo njeni nameni v devetdesetih od sto slučajev uničeni. Da pa dobi vsled tega od kateresibodi strani pomoč, je odvisno od tega, Če se jo smatra za nositeljico važne, zaščite potrebne socialne funkcije, kajti le z ozirom na celokupnost so take izjeme opravičene. Nepotrebno bi bilo, to znova dokazovati, kajti to vprašanje je v različnih državah potom zakonodavstva in uprave že rešeno v pozitivnem zmislu. V tem oziru oddajajo drž. ali obč. proti primerni letni renti zemljišča z dednostavbno pravico ali pa prodajajo občinska stavbišča v svrho občeVoristnega zidanja stanovanj za lastno ceno ali z drugimi olajšavami ali se pa dovoljujejo iz fondov za zidanje stanovanj in posebno iz državnih fondov posojila proti nizkim obrestim. V to svrho se pooblaščajo tudi denarni ali občeko-ristni zavodi, kakor zavarovalnice proti nezgodam aH za starost, da smejo dajati tozadevne kredite ali pa da se smejo udeleževati oboeko-ristnih stavbinskih družb. Pri teh transakcijah pa ne gre nikdar za darila. To so donašajoče kupčije, ki pa ne smejo biti spekulativne, ampak se mora zadovoljiti z napravnimi stroški, z obrestno mero dobrih, varno naloženih papirjev. Kot varstvo zoper uničujočo logiko gospodarskega reda se hoče zapreci t i, da ne zadene valovanje modernega gospodarskega življenja zadnjega konsu-menta, vsaj z vso svojo silo ne. To je misel, na kateri temelji tudi zem-ljiščna reforma, kritika kartelov in opozicija zoper neizmerno draginjo živil.
Stanovanjska reforma pa po-Irebuje za svoje uspešno delovanje >e drugih stvari, katerih pa samopomoč ne more nuditi. To so: uvedba stanovanjskih inšpekcij, stanovanjskih izkazov, pametni stavbin-ski redi, mestna komunikacijska sredstva, kanalizacije, vodovodi, ceste, najemninsko pravo in davčno zakonodajstvo. To so pa stvari, ki nimajo ničesar specifičnega stanovanjske reforme, ki niso beneficije za tiste, na katere se predvsem v tem slučaju misli, temveč od tega ima vsakdo dobiček, ki zida stanovanjske hiše. Pristaši stanovanjske reforme se bojujejo za skupne interese vseh, čeprav se za to zadevo zavzemajo predvsem v interesu tistih, ki kot najslabejši najbolj občutijo davčna bremena. To gibanje za stanovanjsko reformo, je v vsakem oziru so-eialno. Ne služi samo človeški družbi s tem, da skuša zboljšati življenje in usodo posameznih ljudskih slojev, temveč služi ji tudi s tem. da skuša splošno vpeljati racionelncj-ši in cenejši način zidanja in pa zHra-vejši, primernejši, kulturno višje stoječi način stanovanja. Dela za vse.
Iz srečnih rodbin obstoji blagor države. V tem oziru je družba dolgo časa popolnoma brezbrižna, kar je neodpustljivo in skoraj kažnjivo. Govori se o potrebi omejiti zanemarjenost mladine — seveda se pri nas o tem le govori. Tozadevni zakonski načrt ni od leta 1907. prišel dalje nego v svrho posvetovanja v neko komisijo. Vedno večja kriminaliteta mladoletnih vzbuja skrbi. Zgrade naj se stanovanja, v katerih bo mogoče Čisto družinsko življenje, kjer ne bo pokvarjena in uničena fantazija in mišljenje otrok, avtoriteta staršev, vsi nežnejši družinski od-nošaji, vsled razmer, kakor so znane iz raznih opisov stanovanjske bede. Potem se bodo razmere predrugačile. Ravnotako je z alkoholizmom, s tuberkulozo in drugim. Korenina vsega tega zla je stanovanjska beda. Od stanovanjskega vprašanja so odvisni najvažnejši interesi celokup-nosti, tukaj je treba izpolnjevati obveznosti prve vrste. Kar yl tega sledi za državne organe in javno upravo, ki morejo v navedenih mejah pomagati, je jasno. Tu se ne more iti mimo. Ali se mora izreči za stvar ali proti. In v tem oziru ne more nobena država zaostajati.
Kljočarattarsrvo
Ig. Fascfctaga vdova
it a.
• I
izvrinjo)j«n i i
otroških vozičkov
žime.
m. r*Jdc
v IftAUaaL
m
P»**f » prturjen.
Josip Rojina
krojač prve vrste
sc nahaja sedaj v lastni hiši
Franca m testa 1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tirnim zatega iMI and. in tal. »Kiialitet Uma.
: M za »Diloiiraiii:
©L
i*
k
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
dar^s^
za ohranitev in rast las:
da """i
Ti izdelki »Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kopajte zaupno te domače izdelke!
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Orna in Metoda I
tvornica Klavirje«
LJubljana
Hilšarjeva ulica 5 Gradišče
o Na obroke I?
Ide hi w— Mte aleja brez povišanja cen. Razpošilja na vse strani. Usodni pogoji. 4 K mesečno. Silni '
Zahtevajte narocilni list ■■■■■inillaili ŠL 9L
Učenca
1932
močnega hlapca
•prejme takoj
tvrdu, ^ntoa fthick, Postojna.
V letu so moja
kolesa HERBST
vojevala avot.
I
o
Oblastveno varovano. 1447
anv- JURI HERBST -mm annal VL, MariahUfstraase 1 H.
(Časa piecola) Cenovnik gratis in franco. Telefon 7501.
i. ki se
zlasti taki, ki jih muči trdovratno telesno zagatenje,
napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje
Gastlov čaj „znamka Obelisk" Ta iz najboljših
in najbolj zdra-
vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je že 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebavo, jači želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaša tudi pri odebe lelosti. V zavitkih po
60 vinarjev in 1 krono. Dobiva se v lekarni preje Birnbacber „Pri Obeliska*. Viktor Haaser v Celovca, Knežji trg. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102
Globin
<X najbolj se ^ % 7» V* '
Zaradi rodbinskih razmer se
na Spodnjem Štajerskem
lakoj zih im jrria dabra idtCa
tiskarna.
Vprašanja na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1921
liiKtifafi!
▼ jpaaarllaki trotovimi s pretežno slovenskim občevalnim jezikom v Ljubljani za 14 letnega učenca iz dobre rodbine. Vstop se želi 15. julija. Na željo osebno predstavi jen je. Več pove
peMal eHallal Pontilli v Celemu.
1846
lna
z 2 verandama io vrtom, jako primerna za letovišče, krasna lega ob vodi v Ig. aovaolialh pod aanarno goro, se z vso opravo ali brez nje
ugodno proda.
Hiša je tadi primerna za vsako obrt Ima v pri« tličju opravljene sobe za gostilno in trgovko. Poizve se prt L Grobelnlkn v Ljubljani, Prod škofijo. 1896
Sprejme se takoj 1924v
vajen pri strojih (Frasmaschine) v trajno delo. Istotam
dva
Anton Rojina, mizarski mojster ▼ Ljubljani, Wolfova ulica št 8.
Svoji k svojim! ne
Koncooijonirana
Prva io edina češko - slovanska Hidka za
posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. — Uglašuje »Glasbeni Matici" in drugim slovenskim zavodom. — Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno*
Najtopleje se priporoča
G. F. Jurasek,
prvi kranj^slov. uglaševalec klavirje!
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a. I. nadstiv
roeii
ovttelSstvom BJ. c in kr. apo-c—mrjm Franca ioieia L
Prva mednarodna
maj — oktober.
Lov in lovski obrat industrija io obrt, promet s tujci, umetnost in umetna obrt, poljedelstvo, stalna razstava avtomobilov.
Časovno prireditve:
Razstava konj. Razstava domačih zajcev ia perutnine. Razstava trofej. Razstava psov. Tekma lovskih fanfar. Letalna tekma 1534       listovnih golobov itd.
Luna-park. Kinematografi, lovske diorame itd.
Iintarea litirija, 1. ilami iMA KM.
Vinko jKJaj5ic
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj« boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
28
v Liasliani:
Fodaradn, rta norici,
a, aplletu, Krcevnov« aarafovn in Pal|a.
Brzojavi: Valjeni milu, KrsMij.
mm     mn     nrin     nnr     nnn nrn
1164
Izgotovllene
S.
StrmoUi
i lasničar
brivec
^jaaa,polJrai&l
2906
5462
648497
78
14
5
38
79
■■■■■■■■
mmwm
HI^HOVa
Lekarnarja
53
LUn-eUn
Edino pristen z mm kot varstveno miki.
Največjega učinka proti želodčnem« krču, napenjanju, zasiezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti itd. — Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče.  12 malih ali 0 d vojna ti h ali ena velika specialna steklenica K 5 —.
Illklnmfji L TMBTJ)! (eetlfctt mmm)
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, se tako stara vnetja. 2 Škatjjici K 3-60. Naslov
L Tavj v tapts.
prt Rogaški Stati«.
prvo kranjsko podjetje za izvrševanje umet. vezenja in trgovina z vezeninami
Slav. občinstvu vljudno javljamo, da sva otvorile danes 25. maj« 1911 na Starem trgu št*, 20 v Ljubljani prvo domačo ročno izdelovalnico vezenin in trgovino z veze-ninski m i potrebščinami ter predtiskarijo.
Opozarjam posebno na to, <da se bodo izvrševala vsa naročila doma ter jamči za fino in okusno izdelovanje najina dolgoletna izkušenost v tej stroki, kar nama tudi omogoCi ustrezati p. n. naočnikom po najnižjih cenah.
Priporočava se slav. občinstvu v izvršitev vsakovrstnih vezenin za zasebno \porabo in ienttveat opreme, slav. društvom v izdelovanje zastav, trakov itd.
Z nakazom na najino prodajalno vezeninskih potrebščin prosiva blagohotnega obiska in cenjanih naročil, ter beležimo z zagotovilom cene in točne postrežbe
1845 % velespoštovanjem
Josipin Um i Ivanka Jeriek.
Železoviti — in blatni izviri _ 34-45° C.
Mramorne, porcelanske kopeli, lecenje fango. lečenje z mrzlo vodo, zračne in solnčne kopeli, prosta ležišča.
Izvrstni uspehi pri lečenju ženskih bolezni, slabokrvnosti, reumatizmu, kostobolju in živčnih boleznih, zlasti ischiasu.
Zmerne cene. Prospekte pošilja na zahtevo
ravnateljstvo.
1706
Največja tvornica lokomobii na Nemškem
rst
Benrili LAHZ Honnheim
Patentne
lokomobile
■a vročo paro z veattlao zavoro.
Sistem Lentz"
s preprostim pregretjem,
§
Pisarna za prodajanje Avstriji BOlVIBMAlfN, Dunaj, Loblicboasse 4.
15504
Delniška glavnica: K 50.000.000-—
Bezervni bi varnostni zaklad: K 14.
Centrala v Pragi.
Ustanovljena I. 1868.
Pedruiniee v
Brnu,
Budjejevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardnbicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Tabora,
Dunaju, lemat, 12.
Bančni proatorl v Trsta: Ha S. /. aVtonjalnlca: Via Maova
Telofon it. 21—57-
3zvrsuje vse bančne posle.
Obrestuje vloge
na vloini knjižici po 4af
na tekočem računu po dogovora«
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje predujem na vrednostne papirje ta blago. Dovoljuje stavbne in osrlnsfce fcrs« tlite- Dajo promese za vsa žrebanja. Zavaruje srećka proti kurzni izgubi. Oskrbuje in kaso na vseh ta-zetnskih in inozemskih trgih.
Sprejemal homnm mmtmšBm
ter se rada udeleluje s svojim kapitalom aa dobrih in naprednih industrijskih podjetjih.
• žiinaaienabai Trv*-
a. aunsT
Velika zaloga obuval I
Vsskriaa naroiila te izvriajtjs tete* is so sliki ceni. Vse ovc se snranjnjejs !■ laisasnijeje. — Pri znani jih narecilih saj u »lafifoM visrce puliti. 40
i Fn Po Zajec
»ptlk, urar b zlatnino in aro
Stari tr«
»wec s
Josip Stupica
jermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi araeao oprnanljsne
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske narave.
rfnt. Krejčt
tjiMjana, VMJova il. Jt. 5.
pr'noroča svojo bogato lalaffa
aaiaMavraaiiik, aaJBaaiatti
klobukov
sltUnnikov
in čepic.
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča papravUa P«*' najnižji ceni. Kupnje tudi vsakovrstne kafta nHv» Jaalaa in jih najbolje plaCnje.
Jlago ceno in solibo,
JpraalHjiofiii
ročnih del
um iifiEi
Mav. 5.
I Tamboriranje
Montiranje :-: | I PHsiranje x :■:
Priporoča v hvalno priznanih kvalitetah
Restoondiii Bmrarshl dvor.
Naznanjam, da sem prevzel staroznano
gostilno (avarski dvor
aa Dunajski cesti,
jo popolnoma prenovil in opremil. — Točil bom najboljša vina in vedno sveže pivo ter postrezal z okusnimi jedili. 189
Ha razpolago je ti obselen hlev za Ido.
Štefan Bergant
bival raatavratar v „ Jngoilo vasskem hramu".
Pišite po vzorce
v. 1 HavličeR in bral
modne blagove — zubna — zefire in platna — novosti za obleke aa poletje 1910 - Havličkove tkanine — daste  —  opreme  za neveste.
Vzorci franko.
23 m Havličkove tkanine „Kvetuše" 16 K. — 23 m Podebradske tkanine 22 K 40 vin.
Podebrady
(krali. Češko).
Izvozna hiša astan. 1117.
1 zavoj 40 m pralnih ostankov, okusno sestavljenih 2 do 8 m dolgih 18 K; franko po povzetju.
Le pri nas so pravi. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. ——
Proizvajanje
spirituoz
kot prosta obrt, kakor tudi
izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne
ponudbe.
Ponudbe pod šifro „Spirituosen 83857" na anenčno ekspedicije M. Dukea Nachf., Dunaj 1.1.
Betonko Milit. Tini umetnega kamenja in marmorja ZAJEC & H0RN
Izdelovanje kamnoseških del iz »umetnega kamenja" kakor:
stopnjice, postamente, balustrade, ornamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mušlje, 1714 cementne cevi itd.
Prevzemanje kanalizacij in fundamentov za stroje v izvršitev. Umetni marmor (Carralyth patent) za obhajilne mize, oltarje, prevleko stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah.
Xylolith kamenolea je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in zasebne stavbe. Zelo prilagođen za pisarne, hodnike, sobe ; tiha hoja, topel, brez špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv, v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve.
Projektiranje in izvršitev železobetonskih atavb;
stropov, mostov, rezervarjev (sodov za vino) in celih tovarn po inženirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja.
Telefon 237.    LjUbljU^ DUnajSka C6Sf8 73.    Telefon 237.
Izvršuje:
električne naprave z vodno silo, na par, z bon« cinmotorji in motorji a surovim oljem.
Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd.
Poprave
avencinmotorjev,   avtomobilov, elektromotorjev! dinamo- in parnih strojev«
Poprave v tiskarnah in pivovarnah.
■aprave transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati aa rezanje strešne opeke in opeke aa zid HT patent Marzola.
bTTttic ia sirilu ii leliucii .Ui tatio ia ulidu tir Dizlu cm
Metri* bi pi*raftune na zaktevanje. 920
Dat Fskin
strojne ključavničarstvo in podjetje trn električne naprav«
796664
8C
uit m
Sun uu
Balohova Cukarija dobro va. Lepo ga posnemajo njegovi Cuk-ci. Kar vesel jih je lahko. Kakor se je on trudil in pehal, da jih je nazadnje izlegel, tako se tudi oni na poseben način prizadevajo, da pomnože svoje krdelce. Ljudje pravijo, da še nikoli ni bilo ponoči tako živahno v — Gerajtah, kakor zdaj, odkar imajo Prifari Čuke in tamburaše. Da si preganjajo dolgčas, imajo tam tudi svoje prijateljice, vmes seveda tudi Marijine hčere. To jim je prijetno, zato ne moremo nikakor dvomiti, da bi ne mogla obstati pri nas ta pre-šmentana Cukarija, ki je provzroči-la v naši fari tudi obilo smeha in zabave. Navidezno se nekateri klerikalci sicer jeze na vse to, v srcu si pa mislijo, prav se mu godi Balohu, naj bi pa bil bolj pameten in naj bi se rajši več brig-al za cerkev in vero, kakor za take posvetne reči. Ni nam potreba še posebej praviti, da je zlasti Blažeškova mamica huda, ker jo sedaj hodijo dražit in mora v svoji gostilni toliko preslišali o Čukariji, ki jo je spravila pod svojo streho. Uboga mamica, da se mora na svoja stara leta še s Čuki sprijazniti. Baloh bo v Stari Loki še čudeže delal, čeprav se dela nedolžnega kakor ja^r-nje in bi najrajši tajil svojo tesno zvezo s Čuki, pa ne 1m>* Janez! Tudi bi nas Baloh rad prepričal, da mu politika iu Cukarija ne diši in da bo sčasoma v>e pustil vnemar, pa mu ravnotako verjamemo, kakor je pet krav za en groš. Preočitno drži Baloh štrene svojim Čukom. Nn Telovo se je Baloh postavljal s Čuki pri pro-cesiji. Čudno, da ni zapazil, kako so korakali za procesijo — brez pasov. In kako so korakali! Preprosti kmetje so pravili, da so tako hodili, kakor da bi zelje tlačili. In nedolžni Baloh, ki bi nam svoje Cukce najrajši zatajil, če bi se dalo, pa je po litanijah povabil vse Čuke v kaplani jo in jih pogostil. Dal jim je za likof 12 do-rderjev vina in 6 krožnikov krofov. Seveda so bili zvečer vsi precej nadelani. Baloh naj poizve kdo je tisti izmed njegovih Čukov, ki je izjavil, da je njemu Cukarija prav malo mari, zraven bo pa le hodil kadar bo kaj za pojesti in popiti. Takih žlampačev bo Baloh še lahko dobil, če ne bo bolj previden, kakor je bil dozdaj. Sploh >e iz Baloha vsi norčujejo, če ni njegov podrepnik. Čuki tudi ne obraj-tajo posebno Kuferšmidovega Jožca, ki so jim ga prištimali za učitelja telovadbe. Zakaj, to naj jih Baloh vpraša. Deloma se jim je vstreglo, ker jih Jožca ne bo odslej poučeval. Dobili so mu namestnika Tajneta iz Vinear-ja. Čukom pa povemo, da Tajnetov ni nič boljši od Jožce. Baloh bi jim tudi vstreg-el. ako bi jim postavil drugega načelnika, ker so se Martan-covega že naveličali. Čuki sami ?o že vabili nekega Sokola, ta pa se zanje še zmenil ni. Tudi preteklo nedeljo so se Balohovi fantje izstavljali, ko so se preobleki i v čukovske kroje in jo rezali proti Št. Vidu. da bi se tam seznanili z drugimi Čuki kranjske dežele. Da bi se v Št. Vidu navadili kaj telovaditi, ne verjamemo. Seboj *o vzeli 2 trobentača, ki so jim ju posodili loški Čuki zato. da so se šopirili g tujim perjem in pa da so lažje korakali. Saj dirjali so res tako, kakor da bi za njimi gorelo. Ne vemo, če je Baloh tudi v Št. Vidu bil tako radodaren kakor na Telovo v Stari Loki, to pa je res. da so Čuki še od tega dne imeli imenitnega mačka in da jih je v Št. Vidu grozno žejalo. Ti revčki so morali gotovo trpeti hudo žejo, kajti Baloh se jih je ob povratku usmilil in jim pri Blažeškovki kupil 1 kišto piva in jim delil smodk in cigaret kolikor so jih poželeli. Tako so se Čuki povrnili isti kakor so šli v Št. Vid. Zvečer bilo je že pozno ko so še vpili, da smejo narediti vse kar hočejo, ker >o Čuki. Vriskali so in kleli, da se je kar kadilo. Najpametnejši med njimi je rekel, da bo moral zapustiti vso Cukarijo, če ne, bo -vse zapravil, kar bo zaslužil. S to Cukarijo je Baloh dosegel edino to, da je naše fante raspri. Poprej so bili med seboj prijatelji, zdaj se pa gledajo kakor psi in mačke. Čedalje bo v Stari Loki obstojala Cukarija tem hujše bo sovraštvo med starološkimi fanti. Od fantov bo prešlo sovraštvo na starejše. Tako daleč nas je torej pripeljala nesmiselna klerikalna politika našega kaplana Baloha in onih, ki ga napeljujejo nanjo. Blažeškova mamica bo tega najbolj vesela. To naj si Baloh zapomni!
Slovenci in Slovenhc!
(Zaplembo tega sestavka je razveljavilo višje deželno sodišče v Gradcu.)
Češki državni poslanec Vaclav K 1 o f a č je v seji avstrijske <fe***a-eije dne 30. oktobra 1908. govoril dobesedno tako-le:
ki
svojo imanitese v 1%
a te
pnje tnjik iszeJkev In take a veljavi svojo me* kot zamore v odločilnem treneikn riti eudeae, te je oraaaisiraa Ia eetn-dl aa aas pošiljajo oroteike ia ke. Ti aas sieer si morda tudi raaitl, toda alti s artiljerijo, niti s celimi divizijami koujeal-ee nas ne more nihče prisilit!, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocira jo, ter jim nosili težko zaslužene grose. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Siti vinarja ne več onim, ki nas sasramujejo in talijo!
Ponavljam: Niti ena češka nog* no sme več v trgovine onih, ki pljuje-jo na vse, kar je nam »veto in drago. Čeh mora podpirati Čeha, Čeh mora kupovati pri Cehu!«
Izkaz danil
katera so bila podpisanem županstvu za pogorelee vasi Brda poslana.Tvrcika E. Glanzmann & And. Gassner v Tržiču je darovala 1057 m platna za rjuhe; g. Vinko Majdič, veletržec v Kranju 100 K; g. Murni k, ces. svetnik v Ljubljani 50 K; ga. Kristina Globočnik, posestnica v Kamni gorici 30 K, nekaj obleke in čevljev; g. dr. Jan Voves, zdravnik v Radovljici 20 K, nekaj obleke in perila; g. G. Tonnies. tovarnar v Ljubljani 20 K; g. Pet sebe, stotnik v Lvovn (Galicija) 5 K; ga. Karolina \ erli v Cirk-niei 1 zaboj z obleko; g. Frane Len-ger, trgovec v 2ireh, 1 zaboj z obleko; g. Janko Janko, paznik deželne prisilne delavnice v Ljubljani 1 K in g. L. Jane iz Mošenj 2 K. Slavno mestno županstvo občine Radovljice ,ie nabralo od strank lfiO K in sicer od sledečih: G. Fran Regal Iv, c. kr. okr. sodnik 5 K: Aleks Roblek. lekarnar 10 K; g. Teodor Sittig. zemlje-merec 10 K: g. Franc Golmajer, nad-učitelj v pokoju 1 K; g. Ivan Šarto-ri. ključavničarski mojster 10 K; g. dr. Ignac Jelovšek, okrajni zdravnik 30 K; ga. IT Hrašovec, trgovka 5 K; g. Rudolf Kunstelj. gostilničar 5 K; g. Kosmač, gostilničar 6 K; g. Anton Praprotnik, gostilničar in ope-karnar 20 K: g. Franc Dolžan, gostilničar 20 K; g". Henrik Hervatin, c. kr. zeifiljcmerec 2 K; g. Ivan Avguštin, gostilničar in mesarski mojster 4 K; g. Andrej Bertoncel.i. pekarski mojster 2 K; g. Vinko Hudo-vernik, trgovec itd. 30 K, vsi iz Radovljice. Občina Kranjska gpra 50 kron; občina Mošnje 50 K; občina Jesenice 20 K; občina Lancovo 350 kron. Kakor je že potom časnikov sporočeno, izposlovano je po preža-služnem poslancu g. Josipu Pogačniku 8000 K državne podpore. — Res, velikodušni dar in ime plemenitega izposlovatelja bo ]>ogoreleem vedno v hvaležnem spominu živo shranjeno. — S posredovanjem c. kr. okrajnega glavarja g. Zupneka podelilo je Njegovo c. in kr. Veličanstvo 1000 K podpore. Ta plemeniti dar samega premilostljivega cesarja je na pogorelee zelo tolažilno vplival in zopet so zakucala polna hvaležnosti srca za vladarja, katerega dobrota rekel bi,da je brezmejna, ker dnevno dalj sega, do celo skoro od vsih pozabljeno vasi Brdo. — Skupaj se je torej nabralo 9858 K peni pore, kateri znesek se je po izprevidu potrebe med pogorelee razdelil. — Razen tega je tudi več darov v denarju ali v naturalijah osebno izročenih, imena teh blagih darovateljev nam pač niso znana, nepozabljena gotovo ne bodo pri Bogn ostala. Zatorej smatra podpisano županstvo za svojo dolžnost, se tem potom v prvem redu našim velezaslužnim poslancem g. Pogačniku in preč. g. Pibru, ter c. kr. okr. glavarju g. Župneku zahvaliti za blagohotno posredovanje pri izposlovanju omenjene podpore, Jer naklonjenemu sožalju, ki so ga s svojimi obiski pog-orelcein izkazati blagovolili. Zahvaljuje se nadalje vsem cenjenim spredaj imenovanim darovateljem, vsem slavnim županstvom občin, kakor tudi darovateljem, katerih imena sploh niso znana. Vsem torej, kateri so se tako hitro in velikodušno tozadevnim prošnjam odzvali bodi v imenu pogorelee v in občine tem potom izrečena najtoplejša hvala! eZleti je, da bi le-ti med vele-cenjenimi čitateljem tega lista našli kolikor mogoče več posnemovalcev!
Radovjilea,
okraj
junija 1910.
m Jurčičevem trgu 3
se oNa z opravo vred
v najem.
me
najnovejši katalog ko] (ritajsar ItU
hiša
Več se izve v tiskarni".
narodni
primerna za pekarijo, gostilno ali vsako drugo obrt blizu posta;.e v UcmanjUl pri Trsta mm ugodno proda.
Popraša se pri L
LJubljani, Pred ftkofijo.
1895
Jbjttčjo zalego bi lajrazaovrstacjlo izbire pmvrstnih
nUavlrjev in harmonijev
ima edina narodna tvrdka
Alfonz Breznik
■iitelj »Glasbene Matice"  ia zapriseženi strokovnjak dež. sodišča
v LJubljani, nradUče ste*, li.
Najcenejša izposojevalnica. Prodaja na najcenejše obroke. — Ugodna zamena. 10letno jamstvo. Popravila in uglaševanja
najceneje. 76
dobe dekleta in žene vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo kreme za prsi ali vodo za
prsi. Rabi se samo zunanje; edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. — Cena K 3 —, K 5— in K 8 — Zraven spadajoče milo 60 vin. Prodaja jih gospa 63
Kat&e Menzel Dunaj VIL.
SieLenstenigasse 25,1. nadstr., 0.
C. kr.
.   ; 1
p. priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 3 66 milijonov kr OD.
Poslovni Izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
	meseca maja 1910	od 1. Januarja 1910
Vložilo se je ponudb ....	1679	9183
za zavarovano vsoto ....	K 13,507.41988	K 75,846.547-99
Izgotovljenih polic je bilo .   . .	1449	7961
za zavarovano vsoto.....	K 12,12139093	K 66,450.797-85
Naznanjene škode znašajo.	K 1,246899*19	K 4,533.600-96
C. kr, avstrijske     jtff   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Wo~lfa»vn Oaze* is MuMJaae Qnz. isL)
7-oa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Trlič, Jesenice,   Trbiž,   Beljak,   Gorica, Trst,
Celovec.
7 "»O zjutraj. Osebni vlak v ameri: Grosuplje, Št. Janž, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
0*12 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Orafdsne, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
t-SO dopoldne. Osebni Tlak v smeri: Trfič. lesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
1 aa popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-
suplje, Rudolf ovo, St. Janž, Straia-Toplice, Kočevje.
3-30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
e*3B zvoOor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec. Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen, Trbiž.
7*ao »ooor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje* Št Janž, Rsoolfovo, Kočevje,
10-tO ponoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
7 28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik.
2 oe popoldne: Mešanec v Kamnik. 7-30 aveisr Mesarec v Kamnik. M*    pene61: Mešanec v Kamnik le ob
deljah in praznikih.
v Maaliaao desno telezzlos).
7*00 zjutraj: Osebni vlak iz Jesenir, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča.
H2 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Rudo Ifovega, Grosuplja, Št. Janža.
If20 do pol d n«: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice. Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka.
S*SO popoldne; Osebni vlak is Koće v a, Straže - Toplic, Radolfovega, Grosuplja. Št. Janža.
a-17 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 6*58 zvooer: Osebni vlak is Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k.
zvooer: Osebni vlak is Beljaka, Trbiža. Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. ■07 zvooer x Osebni vlak is Koče v a. Straže • Toplic, Radolfovega, Grosuplja. Št Janža, 11-22 ponool: Osebni vlak is Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic
zjutraj: Mešanec  iz Kamnika. Ido: Mešanec iz Kamnika, 't Mešanec is Kamnika, loao po noei: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje
C. kr. drzsTao-železmiik* ravnateljstvo v Trsta.
TRUBAR
Krasna umetniška reprodinkcija e
Pnmoža Trosarlo
•ife
taittluiftfflil
•t T«
1939
V notarsko pisarno v Ložu aa spreJzM tak#I v zemljeknjižnih zadevah izve« ž ban, vesten 1908
uradnik.
prodaste se iz proste volje §
2 domatiji i Kozaffi
tri č^etrt ure od Ljubljane.   Ena za 5 glav in ena za 7 glav živine.
Vpraša naj se v Kožarjih M. 10«
Prodajalna8
z mešanim blagom v večjem mestu, na glavnem trgu se zaradi smrti lastnika
da takoj v najem.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«,
mlad in krepak, teli svojo sedanjo
SlnŽbO premenitij najraje v kako večjo trgovino z železnino ali špecerijskim blagom. — Ponudbe pod šifro
»Bodočnost 5 000", Ljubljana, .   poštno ležeče. 1959
Gostilna
se radi preobilega posla 1795
■z«r~  odda v najem
v večjem kraju na Notranjskem. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«
Avtomobil
za 4 osebe
se po jako ugodni ceni proda.
Več se poizve 1528
v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku.
preddelavec
k parketnim strojem, kateri je popolnoma
vešč pri izdelovanju parket.
Nastop takoj, plača po dogovoru. Vprašanja pod „Št. 50" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1910
na zelo dobrem in zdravem zraku, s 3 sobami in pritiklinami, pripravno za oženjene penzioniste, 1607
se odda
v Vidmarjih blizu kolodvora«
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Pomožno moč
veščo slovj in nemškega jezika in zmožno trg. pisarniških opravkov sprejmem. Trgovsko naobraženi, oziroma reflek-tanti s prakso v žitni ali mlinski branžs imajo prednost. Ponudbe z zahtevami je poslati Jak. ladravcu posestniku paro* mlina v Središču. 1913
Koncem ~
Smute Hhmš
M vri« 0» 15.
r vsak da
f mi M\
Zatetek en
80
-E
0Q3D
MQF
KfelHina mnhi intita inta
i zrnu i taz um je tntZMjb srnktosailmam
V zalegi j« isu vedse ? ssljassia
3van Jetičn, Ijriljaa*.
Varstvena znamka.
Zahtevajt«
Ra*n«toM ft*M
Portland cementa
1956
ii ammmm
Odprto od 1. aprila do 1. novembra.
Nizke ene kakor doslej, vkljcb času primernim no\.»st;.m. — L ■ep*ai«r» trn I. JvaMa
tadovifi ziraiitoi uspeli. Radioaktivna finalu kstl 35—44 C°
Zdravljenje s pitjf termalni tak.
Krapinske Jcplicc
Razpoiil jalni Frekvenca
Hrvaško (Hrvaška Švica).
Basin. n?rmonie, rrin« kopeli, mahovnalc kopeli, tango, sudari)1. — Prospekte in pojasiila sije kopališko ravnateljstvo in kopalisfct zdravnik dr. m«.
Pravilni naslov samo: Krapinsko Toplice« Hrvaško.
Zdraviliški dom, 200 konpf. sot. prekrasen park. terasa, zdraviliški salon. Stala«
telefon. avtomofrlna  garala, posojanje avtomobilov
lift.
Na železniški postaji Rogatec (stranska postaja juinoželezaične prose Dnaaj-Trst) zveza Z avtomobilskim omnibusom pri vlakih oi* 11 uri 16 ra dopj in 5 sri 29 m pop. Na železniški postaji Zabok zveze z avtomo-biinim omnibusom pri vlakih ob i0 uri 20 m doj>. in 4 ali 4 m pop. I. maja do I. oktobra.
kolonijalne ali podobne stroke, star od 20 do 25 let se sprejme v fini mestni trgovini. Vpoštevali se bodo samo ponudniki s prima referencami, obeh deželnih jezikov zmožni v besedi in pismu. 1951
Natančne  ponudbe s prepisi  izpričeval pod wv7. O. 7592" opravlja anončna ekspedicija Baćoli Mosse na Dunaja, I. Seilerstštte 2.
Prvi goriški
Lastni zaprti vozovi različne velikosti. Gre tud v hribovite kraje! Železen voz za stroje vsake teže .". in za drugo blago. .*. Cene zmerne. 1710
Gašpar Hvalic,
špediter v Gorici, Via Vittorio Alfieri št. 5.
Telefon št. 127.
mara
i
je * teka in trpeinosti koto semajesti
11353 I
Zaloga Puchovih koks. j
Kolesa sprejema v pOpraaO. Ommj" •
Bmm t« aoasjpsp •» j
izposojevanje koles, j
toča*, ssKNa in cm izvršite v. j
Karel Čamernik,
tjiiljata, frnajska cesta 9. i
Ceniki zastonj in franke. |
Največja
nesreča
ki more človeka doleteti, je gotovo dolgotrajna bo lesen, ko človek hira brez upanja rešitve in vendar bo le mnogo trpečih dobilo rešitve, ako nastopijo v dosego zdravja prava pota. Mnogo bolnikov Se ne ve, da imamo v galvanski trajni elektriciteti sredstvo, s katerim uspešno pobijamo
vrst in aairazHcnej-■I itst Nas zdravilni način smo popisali v zanimivi knjižici, ki jo pošljemo vsakemu, ki se na nas obrne
|f"  gratis ia Iranko H
pod zaprto, kuveto in kres vsake ee>
vesnosti. Še nikoli se ni v Avstriji tako dragocena, poučna knjiga brezplačno nudila občinstvu.
Elekiro - terapevtiška ordinacija
nmmfsL.
Akt s a.
1.
1723
5 6 1910.
TJ Elsktro-terapsvtlške ordinacijo V   na Dunaju, I, Schwangassa> JJ 1, Mezzanln Abt. s/2.
4     Prosim pošljite mi knjigo:
•
i gratis in franko pod zaprto ku-m verto.
Ime:____________
Naslov:__ ____________
3 ^BBarehškl
FirancR
^^aeooooooooapooooaooooc^ Mof sasnmmsanatnns
pnpmvupemo
kotprizn<$Da
f!r/ Prstek V
0,
Varstvena znamka: Sidro.
Uainaoat Capstci comp.
1
nadomestilo za
Pain-Ezpeller s sidro:
priznano taksena, solsćine tolaieee in odvajalno mašile oh prehlajenjn itd.
po 80 h, K 140 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatlji-cah z našo varstveno znamko ,fstiai*oaiu, potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek.
iT. Kitnim Mana pri zlatni lm t Pragi. Eliština i. 5 im.
3E
3E
3E
rvaškem.
Postaja Zabok ia postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stabica. Sezija od 1. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje proiina, revma. tizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša
1650 brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka oprava kopališča Stubtca na Hrvaškem^oštaZabo^
Is kenkurza Franceta
zaloga raznovrstnega
Lnbšine v Treknjem proda ae
idaktarnega blaga, železnine, usnja, specerije, prodajalniška in hišna oprava
v cenilni vrednosti 12.770 K 22 v najboljšemu ponudniku.
Cenilni zapisnik je na vpogled pri todniji m podpisanem upravitelju v Trebnjem.
Zalogo blaga je mogoče ogledati Od 2. dO 9. junija 1910 V prO« dajalni m Treknjem.
Ponudbe je stavit? pismeno
do 10. junija 1910
na naslov upravitelja dr. Andreja Kuharja, e. kr. notarja v Trebnjem
ter priložiti 10% cenilne vrednosti kot vadi j v državnih papirjih ali vložnih knjižicah kakega kranjskega hranilnega zavoda ali banke.
Blago in oprava se odda najboljšemu ponudniku, ki ima izkupilo do 27. junija 1910 poravnati v roke dr. Andreja Kuharja s 6% obrestmi od dneva sprejete ponudbe.
Zdražitelj mora do 28. junija 1910 blago in opravo iz prodajalne in stranskih prostorov proč spraviti ali se s posestnikom hiše sporazumeti, poprej pa vse izkupilo poravnati, sicer zapade ves vadij v korist konkurzne mase in je zdražitelj odgovoren s svojim ostalim premoženjem za vso škodo in pri« manjklaj, ki nastane vsled nove dražbe.
Upravitelj sporazumno z upniškim odborom pridrži si pravico do 11. junija 1910 sprejeti najvišjo ponudbo ali zavrniti.
1934
Dr« Andrej Kuhar, s. r.
upravnik konk. mase.
Proda se iz proste roke
na Viču pri Ljubljani
z gospodarskim poslopjem, vrtom za zelišče, hlevom in kletjo. — Već ie i7ve ▼ ros*i!ni pri
„Figovcu" na Dunajaki cesti v Ljubljani.
1879
Mihce naj ne zamudi priti in čuditi sel
Po tovarniških cenah se prodajajajo zaradi opustitve naše tvorniške zaloge
===== samo Se 8—10 dni. ===
Hamerlejeve piske, trocevke. ian-castrice. tloberti, samokresi itd. po fvomiških cenah. Popravila najceneje. Udobni plačilni pogoji. 10 dni na ogled in poizkušajo.
F. Dušek, tvornica orožja,
Opočno št 76 na stat oraha, Češko.
0LLA
je več nego 2000zdravni-kov označilo
Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka. R. Sešaik, uasriel Piccoli. lekarnar, A. Kane, drogerija, Ast. _ Kriffer.
Zahtevajte, da Vate VaS dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OUJk hvaliti za „ravno tako dobro blago".
Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajal išč zastonj od IteO* anmi OLLA na aHmaju O. 300,
rif. 1000
ilni mmmrmti od K 15*00 naprej. Ploiče, ki »o doalej veljale K 4—, s eda. j K 1-S5, K 2-20 in K 2-50, Orkestrioni od K 300 naprej.
Ljubljana. Sodnijska ulica štev. 4
F. Machinek & sinovi, Dunaj - Lipsko - Praga - Brno.
2 mizarska pouka
sprejme takoj 1936
I. Krali v Triu oa Conskem.
od 1. julija naprej,
obstoječe iz 3 sob s kuhinjo in dru« gimi prostori, po možnosti tudi s kopalno sobo. ' ioi2 Ponudbe na naslov: ilHl*vatM, pOOtO reatante, LJubljana.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi sc
1942 vplačili.
j
P* velikanu draga vzajemna zavamvalaka atje drtave i vseskozi slovanskn-aarodnn opravo.
*        m lUŠMri Cigar pisarn« so v ■ CmmH
mana i trnja i^erb««hm i ama
r. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Ljubljanska kreditna banka v LJubljani.
««l*i*fca ttmmlmm K I.III.MI, SSH*«>r|«M» *BM S. «M«r*<M itsn IM.tM kvM.
Spnjas vsfc m InjHe k m Msfi nos tar fk •kekjt ii Ist nas si
4V>
Trsta Is Israjavs. lasji k »mji a* k nismia pasji vsa vnt
8G
935497
WF
6635
7