Po pošti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol lela „ 13 „ — „ četrt , , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — „ ietrt , „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 ,
ZaJpoSiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo t
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-ciških ulicah št. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 148.
V Ljubljani, v ponedeljek 2. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Gabilo na, iiaročbo.
S I. julijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SL0VENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 ..
Cetrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „
Cetrt leta . 6K.50h Jeden mesec 2K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,. Slovenca".
Za državne poslance in za katoliški shod.
Na praznik sv. Petra in Pavla je bil v Kranjski gori ljudski shod. Otvoril ga je kot odbornik g. državni poslanec Pogačnik v imenu katol. političnega društve za radovljiški okraj. Predstavil je vladnega zastopnika g. okrajnega glavarja pl. Kalten-eggerja Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. župnik A. Ž 1 o g a r.
G. poslanec Pogačnik je poročal o državnem zboru. V poljudni besedi je razlagal politične boje v avstrijskem državnem zboru. Razjasnil je jezikovne naredbe grofa Badenija, zoper katere so Nemci začeli obstrukcijo in tako dali vzgled, kako se more v Avstriji na protiparlamentaren način stra-bovati vlada in državnozborBka večina. Vlada se je udala Nemcem in z nasprotnimi na-redbami pritisnila na Slovane. To je bil po-
vod češki obstrukciji. Slovenski poslanci so bili v težavnem položaju: ali se naj udeleže obstrukcije, ali ji naj nasprotujejo. Njih vest in pameten premislek sta jim napovedala pravo pot. Obstrukcijo podpirati naravnost niso mogli, ker bi bili s tem pospešili, da se pri nas vpelje absolutizem, proti kateremu naš narod ne bi imel nobene brambe. Urad-ništvo, prepojeno z nemško-liberalnim duhom, bi dobilo vso oblast v roko, in ljudstvo bi bilo brez zastopstva. Proti češki obstrukciji pa niso mogli nastopiti, ker so Čehi bili prisiljeni, da so posegli do skrajnega sredstva, saj so se udali, kolikor jim je bilo mogoče, nazadnje so se zadovoljili celo s tem, da se prekličejo samo Kindin-gerjeve naredbe. Šli so do skrajne meje prijenljivosti, zato jim Slovenci niso smeli ovirati obstrukcije. Državnozborska seja je bila zaključena, in slovanska kršč. narodna zveza je v tem težavnem položaju storila to, kar je jedino kazalo, da si resi ugled in si pridobi veljavnih zaveznikov: Sklenila je zvezo s češkimi veleposestniki, ki so v narodnostnem vprašanju sedaj ravno tako dobri Slovani, kakor Miadočehi, in s konservativnim centrumom, ki ima vedno še veliko veljavo.
G. poslanec si je s svojo odkritosrčno besedo pridobil priznanje vseh navzočih, in zato je gosp. župnik jeseniški Šinkovec predlagal sledeče resolucije :
I.	Zbrani Slovenci na javnem ljudskem shodu v Kranjski gori prosijo vse jugoslovanske poslance, da čim prej mogoče sklenejo vzajemno izjavo in naznanijo c. kr. vladi, da smatrajo proglas enje nemškega jezika državnim jezikom po §14 kot silovito kršenje ustave in vnjej po členu 19. vsem narodom za g o tovljene jednakopravnosti, ki bi vse jugoslovanske poslance sililo stopiti v najstrožjo opozicijo.
II.	Ljudski shod v Kranjski gori odo-
b r u j e politiko slovenskih drž. poslancev v krščanski slovan-skonarodni zvezi, osobito pa navzočemu poslancu g. Pogačniku izreka popolno soglašanje in zaupanje.
III. Nova zveza sčeškimi veleposestniki in s centrumom sez veseljem pozdravlja kot jedro prihodnje večine.
G. predsednik je dal resolucije na glasovanje, bile so soglasno sprejete z glasnim odobravanjem.
Nato je govoril g. dr. Evgen L a m p e o domačih razmerah. V našem času je potrebno pred vsem dvoje : Hraniti katoliško zavest in obraniti ljudstvo gospodarskega propada. Ta dvojni namen si stavi drugi slovenski katoliški shod. Da se moramo postaviti javno za katoliško zavest, tega nam ne napovedujejo le polemični strankarski nazori, kot »Narodovci« vedno trobijo. Boj brezverstva proti katoliški cerkvi je mednaroden, razširjen po celi Evropi; tu se gre za najvišja kulturna načela, za trone ali altarje. Nikdar ne bi bilo v Avstriji prišlo do tako žalostnih razmer, ako ne bi bile protiverske stranke nahujskale občinstva in njega zastopnike v oni ostudni boj, ki ga sedaj neki Nemci bojujejo z geslom : Proč od Rima! Kar »Narod« podaje slovenski »inteligenci«, je po idejah vse povzeto iz te protirimske agitacije. Sredstva v tem boju so laži in osebno obrekovanje. Povedal je ljudstvu nekaj zgodbic iz zadnjega časa o »steklih popih«, »o zvereh v črni halji«, o »klerikalnih pijancih«. Tako hočejo med ljudstvom očrniti cerkvene služabnike, da potem ložje udarijo po cerkvi sami.
Kar govori in piše navaden liberalec, nas toliko ne boli, ker vemo, da je bistvo liberalizma zmedenost pojmov, predrznost in surovost, a boli nas, če vidimo, da tudi oni, ki imajo oblast v rokah, ne najdejo prave poti v teh razmerah. Nič nevarno se
jim ne zdi, ako »Narod« hujska ljudstvo' da naj s cepci in palicami plane po duhovnikih, pač pa iščejo grozno nevarnost za državo v majhnih svetinjicah Marijinih družb !
Nato je iz socijalnega odseka za katol. shod ljudem razlagal poljudno nekaj resolucij, ki se bodo na shodu stavile v korist slovenskemu narodnemu gospodarstvu, ter ljudstvo povabil, da se ga številno udeleži. Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija:
»Ker je v naših nevarnih časih za rešitev države in delavskih stanov neobhodno potrebno, da se v javnosti zopet priznavajo pravična krščanska načela, in ker je posebno za nas Slovence največje važnosti, da se združimo vsi, ki nam jeKristusova verasveta.vtrdno zvezo k je d notnemu delovanju, zato priznava ljudski shod v Kranjski gori potrebo katoliškega shoda in priporoča vsem Slovencem, naj se tam zastopniki vseh stanov združijo na temelju katoliške vere in slovenskega domoljubja«.
Predsednik g župnik A. Ž 1 o g a r je slednjič ljudstvu pojasnil veseli dogodek v cesarski rodbini, ko se je nadvojvoda Prane Ferdinand poročil z grofico Chotekovo, ter zaključil shod s Slava-klici na cesarja in papeža, katerim se je ljudstvo navdušeno odzvalo. Slednjič so navzoči prosili g. poslanca Pogačnika, naj še pride mednje, da jim pojasni razna pereča vprašanja.
Iz kmetijskega sveta.
Piše poslanec Fr. Povše.
VIII.
Sredstva v prospeh sadjarstva.
(Dalje.)
Konečno pa prav toplo priporoča kmetijskemu ministerstvu, da ono vpliva na finančno upravo, da se podele od iste zdatne olajšave za žganje sadja ter da se v tem oziru sadjerejcem pomaga, ne pa, da se jih ovira v porabi sadja za žganje.
LISTEK.
O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
Oblika -savati se je vrinila v jezik po analogiji; mnogo rabljeni sedanjik -sovem s svojim o je zapeljal narod, da je, kakor v dvojici bodem-zbadati, tonem-vtapati, napravil slično -savati. Prdmoč zloga sov je razvideti tudi iz tega, da je v kajkavcih in štokavcih narejen iž njega nov glagol II. razreda sovnuti. Ako torej Slovenci nimamo več ponavljalnih glagolov na — šivati, more li kedo trditi, da so samostavniki na siv narejeni po njih pri nas? Pač ne, ampak tuja roba so, vzeta iz hrvaščine ali srbščine. Narediti so jih mogli samo ljudje, ki so poznali glagole odsivati, dosivati, posivati, nasivati, prisivati, sasivati, sasivati. Enako so v hrvaščini ali srbščini narejeni še: ejeliv od cjelivati, dariv od dari-vati, miriš od mirisati, nijek od nijekati, danguba od dangubiti, slbpata od slopatiti, neven od nevenuti (Maretic, Gramatika 379). Od sy, kakor izvajata besedo Daničič (Osnove 84) in Miklošič (Vergl. Gramm. II. 5, 6) s končnico vb, oziroma ■/>, ni mogoče izhajati, ker ni glagola # zyti; k večemu bi bilo tako izvajati starobolg. pokryv i,, nsl., srb., bolg. pokriv (Dach, Deckel; v slov. v Megiserju in Kuzmicsu 18: predgajte na hižnom pokrivi) •In gorenjesrbski kryv; poslednje pa jc pač iz krov in le liaslonjcno na kryč. Tudi pokryv i> bo izvajati tako kakor 1jeliv, namreč iz glagola pokryvati, in enako je pač raz-1'gati tudi ruske samostavnike podmyv^< iz podmyvat\>,
naplym. iz naplyvatb, proryvi, iz proryvat\>, p. naplyw 'Zufiuss', wplyw 'Einfluss', od koder je češki vplyv, naš vpliv in hrv. upliv. Da je tako izpeljavanje resnično, kažejo tvorbe stsl. ryj, kyj; r. promoj, vodoroj, voj od podstav ry, ky, my, vy (r. oj je iz yj), kjer je zev drugači zaprta, namreč z j-jem, če sploh smemo govoriti o zevi, kar dandanes ni več navadno v jezikoslovju, bolje je govoriti tu o sufiksu io (stsl. /b = i) ter je v pripadal torej glagolskemu sufiksu va, za katerega nastopi ja samo v dveh glagolih: hjati in bhjati. Da bi bil jezik v izvajanju besed od podstav na y rabil v zapiranje zevi sedaj v, sedaj j, jc neverojetno, pač pa je v in j razumljiv, ako izvajamo te besede iz glagolov na yvati s sufiksom i., oziroma od glagolov na yti s sufiksom jb.
Samostavniki na -siv, narejeni od glagolov na šivati, so torej prešli v slovenščino iz hrvaščine ali srbščine. Vukov slovar pozna na sov samo besedo usov (mi smo na uzovu [i ja sam s njime] t. j. zovemo jedan drugoga na krsno ime, Einladung, invitatio). Ta beseeda je gotovo stara, kar se razvidi iz tega, da se rabi samo več v navedeni zvezi. Drugih enakih substantivov nima Vuk, in to niti na -sov, niti na -siv. V narodni pesmi iz Budve pa nam omenja dosiv: Ukide joj dobro jutro, a umače dobar veče, mili doziv, slatki celiv (Rjcčnik akad. II. 730), torej v istem verzu dvoje enako narejenih besed. Akademijski Rjcčnik pozna tudi samo isasiv in nc isasov, ki ga hvali g. Ivanov; drugih primerov še ni v njem. Iz raznih in mnogoterih zvez pri Filipoviču in Popoviču jc razvidno, da so besede na -siv veliko bolj rabljene, kakor besede na -sov, poslednje so večinoma omejene na pravo-slovne termine, kar samo po sebi kaže, da niso narodne, ampak da so jih v novem času skovali knjižniki. Da so se narodu besede na -siv bolj omilile, je naturno, ker
imajo ta -siv poleg sebe še v nedoločniku in v vsi spregi, sov pa samo v oblikah iz debla sove. Tudi so narodu pojmi, v katerih rabijo knjižniki sov (posov Appelation odsov Avocation, nasov Denomination itd.), naravnost rečemo, nepoznani. Če so torej Hrvatom ali Srbom besede na -siv bolj v rabi, kakor na -sov, in ker so, kakor kaže dosiv v narodni pesmi, prav tako narodne, čemu moramo mi, ki smo si jih izposodili, rabiti samo posov, odsov, posovnica, prisov, prisovnica, prisovno ? In s spako mirosov 'Zapfenstreich' naj bi bili zadovoljni že zato, ker tiči v nji -sov? Ostanimo torej le pri dosedanji pisavi in ne delajmo nepotrebnih zdrah: če cigan ukrade konja, ne bo greh dosti veči, ako odnese tudi uzdo.
Dalje graja („Edinost" št. 260) g. Milivoj Ivanov Levca za to, ker naši pisatelji rabijo ugovor za 'Einsprache, Ein-rede, Eimvendung'. Zakaj mora ta graja zadeti ravno Levca, ne vem; on je vendar o besedi samo v slovarčku omenil, da jo je pisati z m, v katerem pomenu, pa ni povedal. Graja je torej neopravičena, ker v pravopis vendar ne moremo spravljati vse besede vsega slovarja. Sicer se kaže, da je na opomnji Ivanova in Lamurskega (Čuvajmo svoje prast. 47, 48) nekaj resničnega. Jarnik besede r 'govor, vgo-voriti, vgovarjati še ne pozna, pač pa ima že Murko vgovor 'Einrede1, torej je mogoče, da se beseda vgovarjati v pomenu 'eimvenden, einreden' govori na Štajerskem, in ker jo je Gigale, ki mu je bilo dolenjsko in srbsko prigovarjanje dobro znano, vendar sprejel v slovar, ni morda neznana tudi na Gorenjskem in Notranjskem. V tem zadnjem pomenu bi bila seveda gola preloga nemške besede; toda ob enem ni pozabiti, da ima ista beseda pri raznih slovanskih narodih različen pomen in celo več različnih pomenov. Slovanski jeziki niso šele od včeraj.
(I)alje p rib.)
Na podlagi vseh teh razlogov sprejel je kmetijski svet sledeče sklepe:
Ces. vlada se naprosi :
1.	Prevozni tarifi na železnicah naj sa osobito pri pošiljatvah v polnih vagonih, namenjenih posebno v inozemstvo, znatno znižajo.
2.	Dovoljujejo naj se osobito sadjarskim zadrugam, katere odpošiljajo več vagonov sadja, enako kakor se dajejo taka povračila drugim trgovcem z žitom i. d. znatne refakcije.
3.	Železnice naj skrbe za zadostno šte vilo vagonov, pripravnih za transport sadja in zato preskrbljenih [z dobro ventilacijo; prav tako naj se vagoni naloženi s presnim sadjem odpošiljajo s hitrejo brzostjo in ne z zamudnimi navadnimi tovornimi vlaki.
4.	Državni vladi bodi skrb, da pridobi pri sklepanju prihodnjih trgovinskih pogodb novih odjemalcev za naše sadje s prostostjo uvoza in za nizko colnino vstop našega sadnega mošta v Nemčijo.
5.	Nasprotno pa bodi vladi skrb, da sadju iz Italije in osobito iz Amerike za-brani vhod k nam po primerno visoki col-nini, ali istemu vsaj obteži vhod.
6.	Ministerstvo naj pospešuje strokovni pouk o sadjereji, naj podpira snovanje sadjarskih zadrug, posredovanje vspešnega raz-pečavanja sadja; istotako naj deli podpore za dobre sadne drevesnice, za zasajanje javnih cest s sadnim drevjem.
T. Ces. vlada naj podpira obrtno izko-riščenje sadja z dovolitvijo olajšav pri napravah, služečih za podelavanje sadja in pri obdačenju izdelkov iz sadja.
Različna so bila mnenja glede državne uprave v gospodarskih zadevah. Nekateri so zahtevali, da bi 6e pri vsaki deželni vladi namestil poseben deželni kmetijski nadzornik in da bi pri vsakem okrajnem glavarstvu bil prideljen okrajnemu glavarju poseben kmetijski veščak, in so to vtemeljevati s tem, da so za posamezne stroke vže nameščeni taki veščaki: n. pr. deželni in okrajni gozdarski komisarji, okr. živinozdravniki, melijoracijski tehniki, le za obče kmetijstvo ni določenih referentov.
Res je, da spada v delokrog državnih politiških oblastev prav mnogo strogo kmetijskih zadev, katere sedaj rešuje jurist, ki ni imel prilike tudi v kmetijstvu se izobraziti, in vendar treba strokovne vednosti pri rešitvi teh zadev.
Tako spadajo v kompetenco okrajnih političnih oblastev :
1.	nadzorstvo o izvrševanju policijskih naredb in zakonov deželno-kulturnih (zakon za pokončevanje mrčesov, zakon za zatiranje predenca v deteljiščih, zakon za varstvo ptičev),
2.	gozdarske zadeve: dovoljevanje, da se sme kak gozd premeniti v drugo kulturo n. pr. v njivo ali senožet; naredbe, da se kak gozd dene v prepoved, kazensko postopanje radi gozdnih prestopkov itd.,
3.	o lovskih zadevah,
4.	o ribarskih zadevah,
5.	o živinorejskih zadevah (sodelovanje pri izvršitvi zakona za povzdigo govedo- in konjereje, itd,
6.	o veterinarnih policijskih zadevah; izvršitev zakona za zatiranje živinskih kužnih bolezni,
7.	o vodopravnih zadevah,
8.	o skladanju zemljišč (arondiratije), prav tako o razdelbi skupnih zemljišč.
Po daljši razpravi sprejel je kmetijski svet predlog pododseka, ki meri na to, da izreka kmetijski svet svoje prepričanje, da se morajo vse zadeve, tikajoče se kmetijskega gospodarstva, reševati sporazumno s kmetijskimi veščaki; zato opetovano izraža svoje prepričanje o živi potrebi osnovanja stanovskih kmetijskih zadrug, pa tudi svojo željo, da bi se zakonski načrt za snovanje kmetijskih zadrug vendar že sprejel v državnem zboru in uveljavil v praktičnem življenju, ker prav okrajne stanovske kmetijske zadrugo bodo najprimernejša posvetovalna korporacija, katero bo moglo politično oblastvo zaslišavati v vseh kmetijskega vprašanja ti-kajočih se zadevah.
Dokler pa teh ne bo, naj si okrajna politična oblastva pridobe posebne posvetovalne okrajne svete, v katere naj se pozo-vejo veščaki in skušeni praktični kmetovalci.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. julija.
Južno-tirolski deželni poslanci v obstrukciji. Svojedobno smo že poročali, da so sklenili južno tirolski poslanci takoj v prvi seji tirolskega deželnega zbora pričeti z brezobzirno obstrukcijo, ako se do tedaj praktično ne izvede avtonomija za južne Ti-role. V tem njih sklepu je te zastopnike še posebno potrdil volivski shod v Tridentu, kjer se je v posebni resoluciji pozvalo italijanske poslance, naj vstrajajo pri storjenem sklepu. Vreditev južno-tirolskega vprašanja se že vleče kakor morska kača po zgodovini tirolskega deželnega zbora zadnjih let, osrednja vlada in nemška večina deželnega zbora sta napravili že nebroj poskusov, toda vsi koraki so bili brezvspešni, ker so se razbili vsi poskusi ob trmoglavosti italijanskih voditeljev. Ti so najprej stavili v zbornici in pri vladi na Dunaju pretirane zahteve, pozneje so pričeli z abstinenčno politiko, sedaj bodo pa tirali obstrukcijo. Gotovi krogi menijo, da tudi to sredstvo ne dovede do ko-nečne sprave.
Poljaki in državni jezik. Vsi slovanski politiki in vse slovansko časopisje se odločno ustavlja predrzni nemški zahtevi glede priznanja nemščine za državni jezik v Avstriji, le Poljaki se ne ganejo. Nad tem dejstvom se »Glos Narodu« bridko pritožuje v svoji zadnji številki. Ta list pa objednem pravi, da Slovanov ne sme speljati Ha led nova, baje nekaj mileja zahteva, naj se namreč nemščina prizna za jedini posredovalni jezik v Avstriji. Ta zahteva popolno krije prvo in bi imela, ako se izvede, jednako zle posledice za Slovane. Na Pruskem se na podlagi nemškega državnega jezika izključuje poljščina ne samo iz uradov, marveč tudi iz šol in v poslednjem času celo iz cerkva ; pod naslovom nemškega državnega jezika se kaznujejo pred sodišči poljski delavci, ako niso zmožni nemščine, prepovedujejo se poljski shodi in predstave, ker je baje nemogoče nadzorovanje uradniku, ki mora biti vešč le državnemu jeziku. Da, prepoveduje se še celo zasebni pouk v poljščini. — In v jednak položaj bi konečno prišli posebno manjši slovanski narodi v Avstriji, ko bi se izvedla nemška zahteva.
Na Ogerskem so s 1. julijem odpravili kolek od lepakov, oglasov in koledarjev. S tem je torej tudi Ogerska, akoravno zelo pozno, odpravila tiskovinske davščine in je ta sedaj odpravljena v celi monarhiji. V tostranski državni polovici so odpravili kolek od lepakov in oglasov že v 70. letih, čas-niški kolek, ki je bil na Ogerskem odpravljen nekaj let poprej, kmalu po uvedbi du-alizma, pa lansko leto.
Papež o svojem lastnem položaju. Pred nekaj dnevi je vsprejel sv. oče večje število malteških romarjev ter jim pri tej priliki govoril o svojem anormalnem položaju. Glasno je tožil glavar katoliške cerkve o svojem ujetništvu, v katero ga je potisnila tuja moč in ki ga ovira, da ne more iz svojega bivališča ter se pokazati svojim otrokom, ki tako iskreno žele neovirano prisostvovati njegovim funkcijam. Akoravno ga izredno vesele mnogoštevilni romarji, ki prihajajo in bodo še številneje prihajali tekom sedanjega svetega leta, vendar si ne more kaj, da ne bi se v mislih in besedah vedno spominjal svojega ujetništva. — Ta izjava iz ust glavarja katoliške cerkve, starčka Leona XIII., o katerem pač nihče ne more reči, da bi strastno pretiraval, je posebno važnega pomena nasproti hinavskim in smešnim poskusom oficijelne liberalne Italije, ki bi se pred celim svetom rada pokazala varuhinjo papeževe slobode. V takih okolnostih pač ni misliti na spravo mej Vatikanom in revolucionarnim Rimom, in prav pravi »Osserv. Romano«, da bi se s tako spravo, kakoršno žele v Kvirinalu, priznavalo nasilstvo, kateremu se cerkev nikdar ne more ukloniti.
Spravno vprašanje mej italijanskimi strankami je sicer sedaj v polnem tiru, a ni še dognano. Novi zbornični predsednik Villa je odbral poseben odsek sedmih članov, ki naj se konečno izreče o spremembi poslovnega reda in izdela dotični načrt. V tem odseku sede trije zastopniki skrajne levice, a lo štirje člani večine. Son-nina ni mej njimi. To je vzbudilo grozno nejevoljo mej vladinovci in žc sedaj očitajo
predsedniku, da je mož postopal preveč pristransko. Pričakovati je pri razpravi v zbornici zelo burnih prizorov, ker vladinovci skrajni levici ne marajo toliko dovoliti, kolikor ji je sedaj že priznal predsednik Villa.
O preuredbi parlamentarizma vršila se bo, kakor poročajo iz Pariza, 31. julija v palači Luksemburg mejparlamentarna konferenca, katere se udeleži nad 500 parlamentarcev iz vseh evropskih držav kakor tudi iz Amerike. Konferenci bo predsedoval predsednik francoske senatske zbornice Fal-liere. Razgovor bo o konstitucijonalnih in parlamentarnih pravicah, posebno o sredstvih proti pomanjkljivostim in zloporabam v parlamentarnem zistem u raznih držav. Jednak sestanek se vrši baje nadalje vsako leto. Misel, dostavlja temu poročilu dunajska »Reichsvvehr«, je sama na sebi prav lepa, toda ne verujemo, da bi imela tudi praktično veljavo. V Parizu naj politiki sklepajo še tako pametne načrte proti obstrukciji v najrazličneji obliki, v njih lastnih deželah njih prorokovanja ne bodo našla nikake veljave.
I>opfsi.
Z Gorenjskega. Prav mnogim je iz srca govoril oni dopisnik, ki je v 146 številki Vašega lista zapisal tele besede: »Nestrpno pričakujemo, da se nam skoro naznani, kaj je s katoliškim shodom. Na dan, kdor ima veselje za delo! Nikar ee ne skrivajte!« Res je: čemu bi se skrivali, saj se gre za pošteno stvar! Tudi nič ne pomaga, če stvar skrivamo, ko imamo v svojih vrstah še vedno izdajice, ki vse, kar bi imelo ostati tajno, še gorko nosijo našim nasprotnikom. Vsaj vsi duhovniki bi morali vedeti, kako je z nameravanim katoliškim shodom. Marsikateri ima dobro voljo, da bi rad storil, kar je v njegovi moči, pa niti ne ve, ali se bo shod sploh vršil ali ne.
Ce hočemo, da bodo resolucije shoda izražale prepričanje vseh krščansko mislečih Slovencev, bi bilo potrebno, da se dado v presojo vsem voditeljem katoliškega gibanja po Slovenskem. Naj bi se sklicali v raznih krajih k posvetovanju duhovniki in lajiki, ki naj bi o resolucijah prostodušno povedali svoje mnenje. Drugače se bo zgodilo to, kar se navadno godi: h katoliškemu shodu bo šel marsikdo, pri shodu bo molčal kot zid, doma pa bo ostalo vse pri starem. A potreba je velika, da se nekaj stori; drugače se bo naši pravični stvari slabo godilo. Če pogledamo naše delavce na socijalnem polju, lahko rečemo z Vergilom: »Apparent rari nantes in gurgite vasto«. Tu in tam se kak kaplan trudi in ubija, drugi pa gledajo le od strani in izvršujejo svoje dušno pastirstvo tako, kakor se je izvrševalo tedaj, ko še nismo imeli sovražnika v deželi. Mlade delavce pa vse sovraži in zatira; ovire jim stavijo celo lastni duhovni bratje. Ni čuda, da po kratkem delu onemorejo na duši in na telesu in niso več za nobeno resno delo. Tako ne sme dalje iti. Treba je drugačnih razmer, in te nam mora prinesti katoliški shod. »Tempus f a c i e n d i, Domine : dissipaverunt legem tuam«.
Iz Šent Vida nad Ljubljano, 29. junija. Nedavno prišla mi je v roke štev. 142. »Slov. Naroda« in sem se kar zavzel, kako je to mogoče, da sploh še kak količkaj olikan človek bere ta tako do skrajnosti umazan list. Saj vendar najbolj podivjani pijanec ne more govoriti bolj grdo in zaničljivo o sv. veri in njenih obredih, kakor to dela »Slov. Narod«.
Tudi iz našega Šent Vida sem bral neki dopis, kako se nekdo poteguje za g. Žirov-nika, g. Erkerja bi pa najraje pohodil v prah; toda ne bo šlo. Mi smo in bomo ostali zvesto udani svojim dušnim pastirjem.
Čim bolj jih bo blatil in grdil, tem bolj jih bomo spoštovali mi. »Narodov« dopiBnik si s tem ne bo prav nič voljave pridobil, ampak še to, kar je ima, bo zgubil.
Kmečki fant.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. julija.
Višje redove prejme letos 13 gg. bo-goslovcev iz četrtega in 8 iz tretjega leta in sicer dobijo 9. julija subdijakonat, 11. di-jakonat, in 14. prezbiterat; samo prva dva
redova radi mladosti prejme g. Ivan P1; h u t n i k, bogoslovec IV. leta.
Nove maše obhajajo letos sledeči g£ bogoslovci: Iz četrtega leta : Ivan B e š t e i 22. jul. na Jamniku pri Selcih; Karol Če rin, 22. jul. v Zagorju ob Savi; Antoi C o p, 29. jul. na Breznici; Karol G n i d o vec 22. jul. v Ajdovcu; Frančišek Kralj 15. jul. pri čč. gg. uršulinkah v Ljubljani Evgen Legat, 18. jul. na Brezjah; Fran čišek M a j d i č, 15. jul. v Ljubljani; Jako! Ogrizek, 15. jul. v Slavini; Josip Prav h ar, 15. jul. na Brezjah; Josip Sever 29. jul. v Stari Loki; Anton S k u b i c, 15 jul. na Lipoglavem ; Valentin Z a b r e t, 22 jul. v Predosljah. — Iz tretjega leta: Ivai Erjavec, 15. jul. v Preski; Frančišek G a b r š e k, 22. jul. na Homcu; Jakob Kalan 22. jul. na Dobravi pri Kropi; Anton Lom bar, 22. jul. na Trsteniku; Anton Mer kun, 22. jul. na Igu ; Ivan M i k 1 a v č i č 15. jul. v Skofji Loki; Matija O k o r n, 29 jul. v Šenčurju pri Kranju; Jakob Raz b o r š e k, 15. jul. v Šmartnu pri Kranju.
Shod na Bledu. Katoliško politične društvo za radoliški okraj je sklicalo v petek dne 29. t. m. javen shod na Bledu. Hotelo se je prepričati, če imaio blejski liberalci doma tudi toliko poguma, kot n. pr. v Le scah. Liberalcev ni bilo poleg, samo pod oknom se je sprehajal, nemirno migajoč i glavo, neznaten liberalček, ki so ga za ma-seljc pive poslali višji blejski duhovni in fa rizeji na prežo. Shodu je predsedoval od »Naroda« odstavljeni »stekli pop« Mrak i Bohinjske Bele. Sam je tudi prvi govoril in pojasnoval pomen leškega shoda. Ko je po-jasnoval, da združeni liberalci in socijalni demokratje, kot so sami izražali, ne marajo ne za Avstrijo, ne za vero in kot kažejo njihove zveze, tudi ne za narodnost, je pri vprašanju, za kaj prav za prav morajo, popolnoma po leškega shoda izjavah posnel, da samo še za špirit. Dr. Krek je govorit o pomenu katoliškega shoda, da se takrat pokaže sijajna manifestacija kat. slovenskega ljudstva in da se vtrdi edinost med vsemi katoliškimi postojankami med Slovenci. Tolmačil je protikatoliško gibanje v našem času in dokazoval, da more Avstrija obstati le kot katol. država. Dr. Šusteršič je s prepričevalno vnemo povdarjal pomen katoliških Marijinih družeb, ker se je ravno moška ta dan pričela; bičal je združene liberalce v dež. zboru, da niso za kmeta nič storili; osvetlil je njihovo umazano delovanje o priliki razprave o dež. kulturnem svetu in konečno je pozival navzoče k združevanju. Kapelan Zore je konečno navajal vzglede, kakšne sitnosti dela gosposka Marijinim družbam, in vnemal navzoče dru-štvenike, naj branijo svoje svetinje. Dokler nosijo Marijanske svetinje ministri in celo cesarski princi (n. pr. Franc Salvator), tudi pri nas njihovi nasprotniki ne bodo ničesar opravili. Shod je vsprejel tudi resolucijo, v kateri se najodločnejše obsoja vzklik z leškega shoda »Avstrijanstva ne maramo«, in po predlogu g. Jan. Poklukarja se je enoglasno sklenilo brzojavno odposlati pre-vzvišenemu knezoškolu izraz hvaležnosti in udanosti. Lep dan je bil I
Strokovna organizacija' vevških delavcev ustanovljena! Vsi naklepi s oeljaTne "(tem o k racij e, vse narodno-napredne laži doživele so včeraj zopet sijajen fiasko. Včeraj popoludne je vevško delavstvo imelo ustanovni shod »Krščansko-socijalnega strokovnega društva papirnih delavcev in delavk« v društvenem domu na Slapeh. Soci jalni demokrati so tudi po večernicah sklicali shod pri Auru. Večernice so minule, ljudstvo je vrelo na cesto — mimo Želez-nikarja in Kristana v društven dom. Ljubljanski socijalni demokratje, katerih se je pripeljalo poln Turkov omnibus, bili so skoro brez glave, ker jim je povrh še vrli gostilničar Auer dejal, naj se pobero v Ljubljano. Železnikar je kričal: »Kristus je bil tudi so cijalni demokrat,« a mimogredoči so se mu pomilovalno smejali in odgovarjali: »Za Kristusom je ljudstvo šlo, za vami pa ne.« Socijalni demokrati so na to pričeli groziti gostilničarju Auru, da bo moral plačati 100 gld. kazni in vsakemu socijalnemu demokratu iz, Ljubljane 5 gld. za pot, a gostilničar Auen se jim je smejal v obraz, ker je vedel, dJ njega ne bodo tako opilili, kakor kako »pi',| tcikaso«. V društvenem domu pa je bilo * I
selo življenje in delavci so si pripovedovali, na kak način je peščica socijalnih demokratov hotela terorizirati delavce. Tovariša Jeriho so šli k vodstvu tožit, in tov. Briclju, možu, ki je za delavsko stvar trpel več, nego vsi socijalni demokrati skupaj, so »svobodoljubni« rudečkarji pretili, da ga spravijo iz dela! Shod v društvenem domu je otvoril tovariš Jeriha, na kar so bili z navdušenimi živio-klici soglasno izvoljeni v predsedstvo tovariš Reže k predsednikom, tovariš Bricelj podpredsednikom in tovariš Štefe zapisnikar jem. Tovariš Gostinčar je govoril o or ganizaciji in novem strokovnem društvu, tovariš Bricelj je prebral pravila strokov nega društva in jih temeljito pojasnjeval. Bila so soglasno vsprejeta in izvoljen začasni odbor. Tovariš Moškerc je pozival, naj se delavstvo prihodnjo nedeljo polnošte vilno udeleži izleta na Šmarno goro, tov. Bricelj pa je prepričevalno pojasnil, zakaj se ne ustanavlja socijalno-demokratsko strokovno društvo. Dejal je, da vevško delavstvo ni tako neumno, da bi plačevalo za lenuhe, ki druzega ne delajo, nego da »rajžajo« z delavskimi krajcarji in dražijo ljudi. Marsikdo bi»raj-žal« namestu delal. Slovenski delavci hočejo svojo organizacijo. Izjavil je odkritosrčno, da je tudi on bil socijalni demokrat, a ker je bral socijalno - demokratske in socijalni demokraciji prijazno časopisje, pa tudi krščansko časopisje, spoznal je socijalno-demokratske laži in postal krščanski socijalec, v kar je mnogo pripomogel sodrug Železnikar s svojimi zaničljivimi opazkami o važnosti in dostojanstvu človeka. Svoj govor je zaključil s slava klici svetemu očetu in cesarju. Bric-Ijeva izjava bila je vsprejeta z nepopisnim navdušenjem. Bricelj je govoril navzočim iz srca. Tovariš Gostinčar je govoril o velikih socijalnih ustanovah krščanstva in dokazoval brezdelnost socijalne demokracije v tem oziru, pa kazal na to, kak je človek z vero in kak ne. Tovariš Urbar je vzel v »žehto« Železnikarja, tovariš Bricelj je sprožil vprašanje o prostorih novega društva. Delavstvo je soglasno odobrilo, da bodi prostor novega društva v društvenem domu in tovariš Jeriha jo navdušeno govoril, da dom vevških delavcev bode vedno tisti, na čegar čelu stoji kip prijatelja delavcev, svetega Jožefa, in v čegar prostorih se nahajajo slike Kristusa, cesarja in svetega očeta, ter je naznanil, da ljubljanski krščanski socijalci pridno nabirajo knjige za knjižnico novega društva ter so jih nabrali že nad sto. C. g. kapelan Rihar je delavce bodril, naj vztrajno in zvesto stopajo pod zastavo, katero so razvili, pod zastavo delavstva, narodnosti slovenske in krščanstva. Predsednik R e ž e k se je konečno zahvalil na številni udeležbi in predlagal, da se z ozirom
na laži nekaterih listo v vsprejme zaupnica ljubljanskim krščanski m s o c i j a 1 c e m , kar se jo soglasno zgodilo. Delavstvo je na to odšlo na Aurov vrt, od koder so jo pa socijalni demokrati že odpihali ter pustili na mizah socijalno-demokratske časopise in »slavnostni« maj-niški spis s konfuzno podobo »Mir«. Delavci so socijalnodemokratsko časopisje ob burnem plosku zažgali. Ob prijateljskih pomenkih razvijala se je na Aurovem vrtu srčna zabava. Tovariš Gostinčar nazdravil je tovarišu Briclju in njegovi soprogi, ki se je zahvalil na ovaciji. Tovariš Štefe je obžaloval, da so socijalni demokrati tako hitro odšli, ker bi jih radi krščanski socijalci vpra šali, kako je prišlo, da je socijalna demo-kracija v zadnjih par letih poneverila tiskarski organizaciji 23.120 kron 66 vinar-jev. Napil je značajnemu gostilničarju Auru. Strokovna organizacija slovenskih papirnih delavcev je torej ustanovljena. Bog jo čuvaj, Bog ji daj moč, Bos? jo množi, Bog ji daj mogočnih vspehov pri delu za zatirano slovensko delavstvo.
Zaključek šolskega leta ua c kr. učiteljišču v ljubljani. Vspeh je na slednji: Moško učiteljišče 94 gojencev, 4 z odliko, 73 z dobrim, 1 z nezadostnim uspehom, 1 neklasificiran, 12 po-navljalnih izpitov. Vadnica moškega učiteljišča: 113 učencev; 31 prav dober vspeh, 71 dober vspeh, 11 nezadosten vspeh. -Žensko učiteljišče: 164 gojenk : 31 z odliko, 124 z dobrim vspehom, 2 z nezadostnim vspehom. 1 neklasificirana, 6 po-
navljalnih izpitov. Vadnica ženskega učiteljišča: 126 učenk; 26 s prav dobrim vspehom, 85 z dobrim vspehom, 14 z nezadostnim vspehom, 1 neklasificirana.
Zaključek šolskega leta na c. kr. višji gimnaziji v Ljubljani je bil včeraj. »Jahresbericht« prinaša nemški spis prof. M. Voduška »Ebbe und Plut« in nemško »Beschreibung des Neubaues des k. k. Staats Obergymnasiums in Laibach« s sliko in načrti. Na gimaziji je podučevalo 26 učnih močij. Začetkom šolskega leta 1899/1900 je bilo učencev 666, koncem šolskega leta pa 610. Po materinem jeziku je bilo Slovencev 501, Nemcev 108. Lah je bil 1. Razven dveh protestantov in 1 grško-katolika so bili vsi katoličani. Odličnjakov je bilo 73, prvi red je imelo 420 dijakov, ponavljalo bode upit 63 dijakov, drugi red je dobilo 33 in tretji red 14 dijakov. Radi bolezni bodeta imela skušnjo pozneje 2 dijaka, izreden dijak je bil 1. Šolnine se je plačalo 14 500 kron. Štipendistov je bilo 83 in svota štipendij 14.89i K. 90 vin.
Maturo na ljubljanski realki je delalo 24 dijakov. Povoljen vspeh je imelo 18 maturantov in sicer sta od teh dva dijaka zvršila maturo z odliko. Šest dijakov bode ponavljalo zrelostni izpit.
Osebne vesti. Naslovni ravnatelj de-želnovladnih pomožnih uradov pristav Ant. Wallandjead personam imenovan ravnateljem v VIII. plač. razredu. — Dežeino-vladni konceptni praktikant Frid. grof Har-degg je imenovan koncipistom. — Konceptni praktikant Ernest Kordin je pri-deljen kamniškemu okrajnemu glavarstvu.
G. Iv. Ev. Normali, duhovnik pri sv. Antonu novem v Trstu, je imenovan župnikom v Brezovici, občina Materija. — Okrajni zdravnik v pok. g. Josip Ko nič je dobil za svojo 521etno službovanje na Hrvatskem zlat križec za zasluge. G. Konič je rodom iz Radovljice. — Na Vrhniki je umrl c. kr. pi sarniški oficijal pri okr. sodniji Fran Ver-derber, v Ljubljani je pa umrl g. Gustav F i s c h e r v 81 letu svoje dobe. V Benetkah je umrl znani protestantski pastor zgodovinar Teodor Elze, ki je mnogo pisal tudi o protestantih na Kranjskem. — V tovarno smodnika v Kamniku je premeščen poročnik Friderik Kupetz od 31. artilerijskega polka.
povest »klerikalnega" žandarja. V neki gorenjski občini bo liberalci orožni-škemu poveljstvu tožili tamošnjega »vaht-majstra«, češ da je klerikalen. Ves njegov klerikalizem je bil tak, da je opravljal verske dolžnosti, kolikor jih je mogel. Sicer pa je bil izredno vesten v službi in pravičen v Vseh ozirih. Možje, ki niso pristaši naše stranke, so se potegnili zanj. Sklep: vaht majster je bil vender-le prestavljen. Ta povest uči, da je imel prav tisti učitelj, ki je na fcvprašanje, zakaj ima Narod, odgovoril: »Če hočem priti v Ljubljano, moram!«
Narodove laži. Z dežele: Tisti, ki smo tako srečni, da nas Narod napada, izvemo te napade le takrat, če jih Slovenec omenja. To se pa ne zgodi vedno in tudi ni mogoče, sicer bi moral vaš list samo pretiskavati. Res ni kaj na teh napadih; brezpomembni so. Toda za to, da naše dobro ljudstvo izve, kako grdo laže ta list in da vedo potem vravnati svoje obnašanje do tistih gostilničarjev, štacunarjev in zasebnikov, ki ga podpirajo, je vendar le dobro, da se včasih očitno prime za uhlje. Najlepši vzgled so nam zadnji napadi na župnika Mraka in Pristova. Ko bi ne bil slučajno Slovenec prinesel obvestila o napadu, bi bili topi Narodovi bravci v velikem dušnem veselju premišljevali njega kot steklega popa in zver v črni halji in se čudili, da res ne vstane ljudstvo s cepci in kosami proti njemu in vsem klerikalcem. Dobro jih je dal vse te stekle pope in zveri, tako so brez dvojbe vzdihali. Slovenec je prinesel Mrakovo izjavo in Narod je prekli-caval. Pomni: še-le vsled izjave! Na laži spričani Narod ni mogel drugače Napadel je pa h krati Pristova z Ribncga. Tudi ta mu je posvetil. Kaj bo sedaj storil Narod, ne vemo. — To pa vemo, da nas ti dogodki uče, da moramo organizovati nokakšno zvezo proti Narodovim lažem ne v svojo obrambo, marveč le za to, da bo njegova podlost tem očitejši. Pri tem bo treba premisliti, kako naj se zavračajo taki napadi. Moja sodba jc ta, da navadno ne kaže pošiljati Narodu popravkov. Ljudje, ki so se zarili v to cunjo,
s o že postali popolnoma topi za resnico. Oni niso vredni, da bi se jim popravljalo. Očitnemu in znanemu lažnjivcu ne bo noben pameten človek resno dokazoval, kaj in kdaj se je zlagal. Popravke laži morejo vspreje-mati vase samo taki ljudje, ki imajo še kaj smisla za resnico in za bližnjikovo čast. — Nam naj zadostuje izjava v naših listih. Vse pošteno slovensko časopisje naj pa zbira take cvetke z Narodovega vrta in naj ž njimi seznanja svoje bravce. Tu govorimo le o Narodu, ker Rodoljub in Učiteljski tovariš tako le prepisujeta iz njega. Kakor z Narodom bi bilo treba delati tudi s Sočo. Naj se oglasijo še drugi v ti zadevi!
Izleta »Meščanskega kluba" na sv. Jošt se je včeraj udeležilo znatno število članov. Zabava je bila animirana. Na gori je daroval izletnikom sv. mašo č. g. S c h i f-frer. Izletniki so na povratku obiskali Šmartno. V najkrajšem Času priredi »Meščanski klub« zopet izlet in sicer na dolenjsko stran.
Duhovniške spremembe na Goriškem. G. Mihael K r a g e 1 j je imenovan prvim kapelanom v Cerknem, novomašnik Vincenc Buda pa za II. kapelana v Cerkno.
Uvoz prašičev iz Ogerske in prašičja kuga. V ministerstvu za notrajne zadeve na Dunaju vršil S8 bo dne 3. julija poseben posvet, kako bi se moglo zboljšati razmere, katere so nastale vsled nove pogodbe z Ogersko glede uvažanja ogerske živine v našo državo in kako zatreti prašičjo kugo. Mnogo pritožb v državnem in po deželnih zborih, istotako v državnem kmetijskem svetu in od raznih kmetijskih družb, koliko škode trpi osobito naša prasičjareja vsled prostega uvoza prašičev z Ogerskega, napotilo je notr. ministerstvo, da je povabilo kmetijske družbe vseh dežel v posvet o tem perečem in velevažnem vprašanju. Kot zastopnik naše Kranjske kmetijske družbe vdeležil se bo tega posvetovanja družbin podpredsednik Fr. Povše.
Ljubljanske novice. M a t u r a se je pričela danes na ljubljanski gimnaziji Krava ukradena je bila danes opo ludne na trgu nekemu kmetu. — Mrtvega našli so na poti, ki pelje z Viča na novo strelišče, pod kozolcem Helene Pirnat nekega moža ležečega na obrazu. Znamenja sile ni bilo na njem. Mrtvec je baje iz Moravč in ga je umorilo žganje. Videli so ga v soboto zvečer hudo pijanega. Star je okolu 30 let in precej rudeč. — Ukradel je Franc Hafnerju, restavraterju na juž. kolodvoru neznan tat 31 servet vrednih 28 kron. Josipu Draščeku pa je bila ukradena v gostilni v Konjušnih ulicah žepna ura vredna 18 K. — Okradeni fotograf. Poročali smo, da sta dva kmetska lanta ušla fotografu Mtillerju z zlatim brilantnim prstanom vred nim 500 K, katerega jima je posodil pri fo-tografovanju. Miiller je dal njih slike poli ciji, katera jih je zasledovala. Na Marijinem trgu je včeraj zasačil stražnik Franc Hafnerja,^ je identičen s fantom na fotografiji. Hafner je najprvo tajil, a prstan so dobili pri njem, nakar je obstal in rekel, da ga je hotel dati nazaj. — Izgubil je polir Peter Simoneti 10 lir. — Ogenj na barju je bil včeraj okolu '/,7. ure zvečer na Ilovci št. 48. Gorelo je poslopje Marije Kadunc. Zažgala je 41etna hči Marija z žve-plenkami. Staii oče Matevž Kadunc je ogenj opazil in hitel gasiti. Pri tem se mu je vnela obleka ter se je hudo opekel. Prepe ljali so ga v bolnico. Škode jc 1500 gld. — Povozil je z bicikljem Jožef Boncelj Ano Waserhelli. — Izgubila je Marija Banovc zlato uro za dame vredno 26 kron pozlačeno verižico vredno 6 kron.
in
Kanarček je ušel danes zjutraj na Bregu. Tiček ima črnkasto-rumeno čepico na glavi. Kdor ga vjame in prinese lastniku v »Katoliško tiskarno«, dobi nagrado. — Ljudska k o p e 1 j. Od 23. do 30. junija letos oddalo se je v tukajšnji mestni ljudski kopelji vsega skupaj 6-34 kopelj. — V L j ubij a n i c o skočiti jo hotel danes po noči Fr. Haler, marker iz »Narodne kavarne«. Rekel je, da se boji iti k vojakom. Stal je na ograji Ilradeckega mostu, odkoder ga je potegnil policaj. — Pod Rožnikom je nek kolesar povozil Fr. Ilabichta.
Truga ubila. Včeraj popoludne ob 5. uri je na Seidlovem dvorišču v Šiški padla na desetletnega sina uslužbenca v skladišču
na državnem kolodvoru, Kadunca, truga za gramoz ter ga tako pobila, da je bil skoro mrtev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Reiohstadt, 1. julija. Poroka nadvojvode Frana Ferdinanda s kneginjo tlohenberg se je izvršila včeraj v tukajšnji grajski kapeli zelo slovesno. Poročil ju je dekan Hiokisoh ob asistenci dveh oo. kapneinov. — Nato je sledila sv. maša. Po kratkem obedu sta se odpeljala novoporočenca mej navdnšenimi pozdravi prebivalstva za več tednov v gržut- Konopišt.
(M^orkr^Tulija (C. B.) V pri-stauiTHoboken je v soboto popoldne nastal ogenj, ki se je uagloma razširil čez ves prostor severonemškega Lloyda za popravo ladij. Znatno poškodovane so štiri ladije, jedna se je vsled eksplozije utopila. Dosedaj so našli petdeset oseb mrtvih, večinoma uslužbence na ladiji. Število ponesrečencev se ceni na 20 0 oseb, mej temi mnogo potnikov. Parnik »Cesar Viljem" se je mogel pravočasno rešiti. Najbolj je poškodovan „Main".
London, 2. julija. Lord Roberts brzojavlja iz Pretorije 29. m. m.: General Paget poroča iz Lindleya, da se je boril 26. t. m. z Buri, ki so dobili veliko pomoč. Isti dan so Buri napadli vrsto angleških voz za Lindley, a so jih mogli naši še rešiti. Angleži imajo 10 ubitih in nekako 54 ranjenih, mej temi 4 častnike. V nekem drugem boju so bili ubili 3 Angleži in 23 ranjenih.
Vojska na Kitajskem.
Peterburg, 2. julija. Ruski brzojavni urad poroča: Glasom uradnih poročil iz Kitaja je prosilo prebivalstvo raznih krajev, ki ne simpatizuje z bokserji, ruskega varstva. Iz vzhodne Azije se poroča, da se upor ondi ne razširja; gibanje se je omejilo večinoma na pokrajino Pečili. — Merodajni krogi so mnenja, da bo upor kmalu udušen. ako bodo velesile složno postopale in bo kazala dobro voljo kitajska vlada.
London, 2. julija. (C. B.) „DailyV Telegr." poroča iz Schanghaija: Princ $ T u a n se j e p o 1 a s t i I o se b c e s a r j a \\ in cesarice-vdove ter potegnil fv nase najvišjo oblast.
Petrograd, 2. julija. (C. B.) Vice-admiral Aleksejev brzojavlja, da so si 29. m. m. z naskokom osvojili arsenal v Tientsinu.
Berolin, 2. julija, (C. B.) Nemški1 konzul v CiFu potrjuje vest, da je bil nemški poslanik v Pekingu 18. junija umorjen.
London, 2. julija. Nemškega po-, slanika v Pekingu so kineški vojaki in bokserji napadli, ko je jezdil s svojimi i služabniki iz poslaništva. Poslanika so potegnili s konja in umorili, ji Tudi njegovo služabništvo ki- p tajskega rodu so pomorili s sabljami in vrgli trupla v ogenj. Skoro vsa poslaništva so razdejana in zažgana. Tudi avstrijsko poslaništvo je razrušeno in so preživeli poslaniki dobili varstvo v angleškem poslaništvu, ki je obdano od močnih zidov. Misijonarji v Nang-Kingu so dobili naznanilo, da v Pekingu vlada od 20. junija popolna anarhija. Junaško so se obnašali pri pobojih katoliški misijonarji, ki so umirajoče tujce brez strahu za lastno življenje previdevali s svetim oljem.
London, 2. julija. Čuje se, da so mednarodne čete došle v P e-k i ng.__
Meteorologidno porodilo.
Vižina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm.
8 i i-;
Cas opa-zoranja
Stanje barometra » mm.
Temperatura
po Cebljn
Vetrort
30i '9. zveč. | (31 4 | l7-"6~f sITgzairrT
. | 7. ijutr. I 7351 12. popol. I 734-0
119
2| 7. zjutr. 2. popol
7344
12 7
277 80-0 1 17'6
Nebo
jasno

i
j jasno idel. oblač.'
sl. jvzh. sl. jjvzh. sl. jug jasno sl sever, j jasno
736-6
734 8 | 28.6 |sl. zahjzah Srednja temperatura sobote 17-3°, normale: 19 Srednja temperatura nedelje 201", normale
00 0-0
Ivan jax V Ljubljani
Dunajska cesta št. 17
priporoča po jako znižanih cenah
3M0 20-11
Dtirkopp - Diana Schladitz-eva kolesa
katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku
Ceniki se pošiljajo na željo zastonj iu poštnine prosto.
Harmonium,
amerik. sistema, s 5 spremeni, obsegajoč 5 oktav F—F, malo rabljen, 1. 1S99 kupljen, se proda za 70 gld. z zabojem (Nov je stal 140 gld).	577 3-3
Kupci naj se blagovolijo uglasiti pri organistu Silv. Šentjurc u v Ptuji.
za
kadilnico
PRAK1IS
izdeluje
V. A. Winding
v Bistrici ob Dravi, Koroško.
Znano dobra postrežba ln najboljše blago.
Na stotiue spričal je na razpolago. Eno naj sledi: Vaše blagorodje' Oglje za kadilnico, od Vas poslano, smo porabili. Krasna in primerna iznajdba!
Prosim, pošljite zopet zabojček s tristo kosi tega oglja, ali po povzetji ali kakor je sicer navada na naslov:
1'rečast. malteškega reda konvent v Pragi, III., Kopeljne
ulice 4. Češko. 106 26 — 26 S posebnim spoštovanjem ves udan
Fra. Fr. Em. Ybl,
t. č podprijor. V Pragi, 9. maja 1895.
Plača se lahko tudi šele tedaj, ko se spozna dobrota blaga.
= llaZJSledniee = barvotiskane krasno
izvršene, dobivajo se
Narodna noša sffis^
____________na Dunajski cesti,
komad po 5 kr., razprodajalcem po zelo nizki ceni.
Poletna stanovanja
s čedno opravo, ob lep;h senčnatih vrtovih, so oddati v Medvodah.
Več pove lastnik prav ondi
570 3_3	Franc J are.
S tem naznanjam uljndno, da ue posluje gosp. Teč za me.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Gorup.
571 3-3
Naznanilo.
Na c. kr. veliki gimnaziji v I^jubljani (Tomanove ulice št. 10) se vrše spre jemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1900/1901 dne 16. julija, počenšt ob 8. uri zjutraj.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov, oglase dne 15 julija mej 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obisKovalno izpričevalo. Pri oglasitvi je treba plačati pristojbine
6 K 00 h.	.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam tudi lahko oglase pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894. 1., štev. 23;)4, smejo se učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju. Novem mestu in Radovljici in ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičim, v ljubljanski gimnaziji sprejemati le izjemoma, v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Tako dovoljenje si morajo stariši pravočasno priskrbeti neposredno pri c. kr. deželnem
šolskem svetu.
V Ljubljani, dne 28. junija 1900.
5S2 3_ž	Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Podpisana usojam si slav. občinstvu naznanjati, da sem z dnem 1 julija otvorila
x Linhartovih ulicah št. 4 (ob Dunajski
Ker bodem skrbela vedno le za dobro in svežo pijačo, točno postrežbo in zmerne cene, prosim, da mi slavno občinstvo izkaže zaupanje s svojim obiskom. Priporočajo se za mnogobrojni obisk, beležim odličnim spoštovanjem
588 3 1	Terezija Medic.
V Ljubljani, dne 1. julija 1900.
V3QCXXXXXXXXXX:
P. n.
Uljudno naznanjam, da sem svojo, tu že 34 let obstoječo trgovino z zlatnino, srebrnino in juveli z današnjim dnem
lzrocil SOSFOdu	fidolfu Uiageripfeil
kateri bo trgovino vodil pod imenom
J. Kapscha naslednik Adolf Wagenpfeil.
Zahvaljujem se preč. gg. p. n. svojim kupcem za dosedanje mi skazano zaupanje in prosim, da isto zaupanje skazujejo tudi mojemu nasledniku, kateri si bo prizadeval, da se zaupanja vseskozi tudi vrednega skaže.
Z vsem spoštovanjem
I. Kapsch.
Zobozdravnik
med. dr. Rado Frlan
otvori dne 8 julija t 1.
zobozdraTiiIiki atelier
v Šjritalskih ulicah štev. 7.
Izdeluje vsa tehnična dela v kaučuku, celuloidu, zlatu in platini. Pred vsem drugim je izvežban v delu z zlatimi kronami in sponami, katere nadomeščajo vsako zobovje s pločo. V operacijskem zobozdravništvu se peča z vsemi vrstami plomb, po zistemu dvornega zobozdravnika Jenkmsa.
Ordinuje od 9.—12 in od 2.-7. ure.
Za revno ljudstvo ima od 8 —9 ure vsak dan ordinacijo za brezplačno
ruvanje zob.
Lj ubij a na, dne 30. junija 1900.	587 1-1
1
P. n.
Čast mi je naznaniti, da sem tu že 34 let obstoječo trgovino z zlatnino, srebrnino in juveli gospoda

prevzel z današnjim dnem ter jo bodem nadaljeval pod tvrdko
J. Kapscha naslednik Adolf Wagenpfeil
Prosim da se blagovoli zaupanje, dosedaj skazovano mojemu predniku, skazovati tudi meni, in prizadeval si bodem s strogo solidnim postopanjem, da se zaupanja tudi vrednega
storim.
585 (1—1)
Z vsem spoštovanjem
J,	33.c1.sledx3.ik
Adolf Wagenpfeil.
Du6 2. julija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni driavni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4'/0.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ......... •
NemSki drž. bankovci i& 100 m. nem, drž, veh.
97-50 97-30 115 96 97-40 115-75 91 20 1744 -♦>89—'■ 242-25 118-55
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . .
C. kr. cekini .....
Dne 30. junija.
3-2"/„ državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tisme srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/„
23-70 19 29 9090 11-33
167 — 159- -195 — 9580 138-75
Dunavsko vravnavno posojilo 1878 ■ ' Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banfce i ;„ Priioritetne obveznice državne železnice . ' ,	> južne železnico .-)",„
,	» južne železnico 5°/0
,	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld. . . . • • 4srečke dunav. parobr. družbe, 100 gta. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid. Ogerskega »	„
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . .
TI___] _!£„_.,. nvnXlm	trlfl
106-50 94-20 409 — 317 50 119 25 99-60
I-
-i.5 20--12-50 63-50
Salrnove srečke, 40 gld. ..-•••
St. Genčis srečke, 10 gld.......
VValdsteinove sre«ke, 20 gld......
Ljubljanske srečke
Akcije anglo-avatrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl- st- v. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . • ■ Akcije južne železnice, 200 gld. Br. . • • Splošna avstrijska stavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan. • • • • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
175-25 183-— 178-— 47-— . 280 — 6285--777--. 119-160-— . 478 — . 420-— 255-50
_ Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrobanju najmanjšega dobitka. - Promeoe za vsako žrebanje. Kulantna i » v r š i t e v narofill na boril.
Menjarnična delniška družba
„11 K B C U K"
I., Wollzeile 10 in 13, Ponaj, I., Strobelgasse 2.
&4T Pojasnila Tfctt v vseh gospodarskih in (Inančnih »tvirlU,
mitem o kursnih vmiuostih vseh špekulaoijsk.h vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnos.i JUT naloženih glavnic. "«JtK