Številka 218 TRST, v soboto 8. avgusta 1908 Tečaj XXXIII —IZHAJA VSAKI DAM — sk nideljah In praznikih «b 5., «h ptssdeljklh tfc §. z|atr«J. P»t»mične Stev. se prodajajo po S nvd. (6 stot.) ▼ mnogih kobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-ifini, Dornbergn ild. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OALA6I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po S »t. mm, amirtcice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po tO 8t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sadaljna vr.sta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav* .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V •dinosti J« moć 1 — HA&OČNINA ZNAŠA — sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozfra. ■uaiolu na a«A«ljako Isluji .JDISOSTI1' stan«: Ml»-— lata« K 5 SO, pol leta 2 SO ——— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma a« a« sprejemajo la rokopisi a« vračaj Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: ultoa Giorglo €a?attl 18 (Narodal *■) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcij* lista „Edinost" v Trstu, uL Giorgio Galatti 5fc. 18. roStno-hraallniCnl rabin SL 841 652. TELEFON St 11-57 Slovenski delavci! Tuša »Narodna delavska organizacija« proslavi jutri, dne avgusta t. 1. svojo prvo obletnico in razvitje svoje zastave. — Z Vam lastnim navdušenjem bo pripravljate za dostojno proslavo iste, da ^ tem dokažete svojo ljubezen do Vaše organizacije, ki Vas l>o kakor narodne delavec od jutri naprej združevala pod svojo modro zastavo. To priložnost so vporabili zastopniki italijanpkega šovinizma za vprizo-ritev gonje, koje cilj je preprečiti Vašo shivnost s tem, da Vas zapeljejo k neredom in izgredom. Naš natnen je z resnim in dostojnim nastopom izsiliti si spoštovanje od nasprotnikov kot slovenskim delavcem. Imejte to pred očmi ! Mi ne bomo nikogar provocirali, mi hočemo le med Feboj proslavljati svojo slavnost. SLOVENSKI DELAVCI! Poživljamo Vas za to, da se ves čas slavnosti in zlasti pu na predpoludanskem sprejemu puljskili gostov vedete tako dostojno in mirno, kakor ste to storili nepozabnega prvega majuika. A ko bi hoteli nasprotniki Vas kolikorkoli izzivati, prezirajte jih in mirno stopajoč naprej, dokažite, da ste bolj kulturni nego za-sramovatelji Va^e narodnosti. Narodna del. organizacija. BRZOJAVNE VESTI. IZ TURČIJE CARIGRAD 7. Novo ministerstvo je bilo danes zapriseženo. Govori se, da so bivšega /.imenskega patrijarha Ormaniana zaprli. Mesto io mirneje, zdi te, da se položaj boljša. Zadnje dni so draguljarji, trgovci io asebniki deponirali svoje urednesii v bankah, znamenje, da je bil položaj negotov. CARIGRAD 7. Vesti, da je bil na današnji selamlik povabljen ves diplouiatičci zbor, se doslej ne Tpotrjujejo. CARIGRAD 7. V včerajšnji minister*ki listi, ki jo je sultan potrdil, je manjkal le finančni mini.ter Z ta paša, ki ie imel to listnico tudi že v preišnjem ministerstvu. CARIGRAD 7. Veliki vezir je poslal ohlastnijam in vilajetom okrožnico, v kateri naznanja svoje imenovanje ter pripomnja, da je podelitev in izvedba ustave ter sklicanje zbornice nov dokaz, da želi sultan svojim podanikom brez razlike vso dobro. V okrež-niči se poživlja nblastnije, naj spoštujejo ustavo in se pokore zakonom. CARIGRAD 7. Vsi listi pozdravljajo novo ministerstvo. CARIGRAD 7. Selamlik se je vrsii v liidizu ob velikanski udeležbi prebivalstva. Navzoč je bil tudi dipIomatjVni zbor. Občinstvo je sultana in velikega vezirja navdušeno pozdravljalo. Po selamliku je sultan vsprejel diplomat čni zbor ter prečital izjavo, da da svoje vladarsko besedo, da to strogo vladal po ustavi. Dekan dinlomatične ga zbora. Impe-riali je ponovno čestital sultanu v imenu di-plouiaticn-rga 2bora. Sultan je stisnil v,ak';iaf. ?oko ter jih naprosil, naj sporoče svojim vladarjem zahvalo za prijateljska čut3tvo-tanja. — CARIGRAD 7, Mutesarii' v Kočanah je ostavljen, ker ni razglasil ustave in pride pred sodišče. Več valijev je odstavljenih. List „lkdam"1 poroča, da je odstavljen tudi , pariški poslanik Munir paša. 13 palačnib j uradnikov se nahaja v hišnem zaporu. Is Egipta. KAIRO 7. Reformna stranka zahteva od podkralja, da uvede uitavo. Is čile. SAN T JAGO DE CHILE 7. Minister-1 stvo je cdstopilo. 1 Madrid 7. V trenutku, ko jo m nister za notranje stvari prišel iz svoje hiše, d u bi 'se podal ? ministerstvo, je nek nedavno od-1 puščeni uradnik tega ministerstva vrgel proti ministru velik kos mavca, ki je ministra lahko 1 ranil na nog;. Storilca so aretirali. Poškodba 1 min'stra je neznatna. Rim 7, Markiz Rudini umira. Petrograd 7. Glasom nekega uradnega ! poročila so na parniku „Rospit Lazarev" do-jspevšemu dne 1. avgusta iz Tate v Odeso, Konstatirali sumljiv slučaj kuge. Obolelo osebo, neko Bolgarsko, vračajočo se iz Jeruzalema, so izolirali, drugA potnike s posadko vred so pa tri dni pod pa*. pridržali na parnika. Prtljago na parniku Su desinfitcirali. Stanje bolnice se boljša. Zemun 7. Srbska prince sinj a Helena je v spremstvu ene svojih dvornih dam odpotovala v toplice Elster v Nemčijo, kjer ostane nekoliko tednov. BakareSf 7. Veletržcc Samuel Barasch v Potošanu jo ustavil platila. Pasiva znašajo 40 milijonov. Bara;cha so aretirali. Pisma iz Prage. i. (Jubilej itarodsi iVškefa. Čehi in narodno po-spodarštvo. — St«TlI« obrtnih in trgovskih podjetij v območju prasko trp. zbornice. — Koliko je nemških podjetij v tem okrožju in vdeležba Nemcev na razstavi. — f'e^ka obzirnost napram Nemcem. — Reminlscencc za razstavo v Libercik I. itMKi. — Sedanja razstava predhodnica vseslo-rnnskc razstave ) Redek jubilej slavi češki narod ! Ssatde* uet let je minolo od zgodovinskega 1. 1848, s katero dobo počenja vstajenje češkegd naroda in nov mogočen vzrast narodne moči. Šestdeset let težkega in utrudjivega dela, polnega težkih bojev z večnim neprijateljem in neprijazno zgodovinsko usodo, Šestdeset let, žrtvovanih češki samoizobrazbi in narodni obrodit«. V tej dobi, je ta ubogi češki narod brez vseh sodstev, brez prijateljev, brez tuje pomoči, vzlic vsej nenaklonjenosti in oviram uplivnih krogov, vsemu nasilju in naskokom močnih in bogatih sovražnikov dosegel sijajnih i PODLISTEK. Janez Jesenko. .Njegovo življenje in delovanje). Spisal pokojnikov piijatelj. To je bilo delovanje rajnega prolesorja na polju slovenske knjige. Minulo je več nego 10 let, ko smo se jaz in prolesorja Gomiišak in Jesenko neki popoiudne v „Trgovski kasarni*4 pogovarjali o potrebah in razmerah »lovenskega slovstva. Pri tej priliki prišli smo tudi do „družbe S?. M o h o r j a". Kar je vprašal prof. Gtmiliak prof. Jesenko: kaj je z njegovo pogodbo z družbo sv. Mohorja ? O kaki pogodbi, odvrnil je vprašanec, se pač tu ne more govoriti, če nočete natanko določenega načrta, odobrenega in potrjenega tudi od skupnega načelništva družbinega, smatrati za kako pogodbo. „Na povabilo skupnega načelništva — je pripovedoval Jesenko — sem bil prevzel naicgo, da vso zeml jepisno tvar ino poljudno rbravnam v peterih snopičih po 160 đo 200 {tiskanih stranij. Sestavil sem bil natančen načrt, kako si bodo posamični snopiči sledili od leta do leta in katero tvarino bodo obsegali. Loti* ši se dela takoj dovrši! sem bil i prvi snopič že dosti pred določeno dobo, ter ■ ga poslal Lambertu Einspiclerju, ki se je j tudi prej kakor družbin tajnik pogajal z ' menoj. Od tega imam še dva lista: v prvem mi potrjuje vsprejetn rokopisa ter pravi, da ga je z veseljem jel čitati. V drugem poroča, da je moj rokopis vzel celo s seboj ▼ kopališče ter da g* tn pregleduje z vedno večim zanimanjem. V prvem listu tudi toži, da je druž-bina blagajna prazna, da mi, žalibog, ne more precej povrniti vsaj onih trolkov, ki sem jib tam imel z dovršenim rokopisom« Takrat je „Slov. Narod"* v obširnem uvodnem članka prijemal druŽbino načelništvo zaradi ceočitnega gospodarstva in neočitnih računov. Podpisal je bil ta napadajoči članek ' neki „Gorenjski rodoljub*. Gospodje v na* čeiništvu so te jeziti, stikah glave in precej prifK do konečnega sklepa r Jesecko je pisal oni članek. Motil in zmotil jih vspebov v svojem duševnem in telesnem razvoju. Da z^moremo pravično presoditi velikost češkega napredka, moramo si predstaviti težke pogoje mladega razvoja in »očasno strogo primerjati razvoju sosedov, ki imajo nad mero ugodne pogoje za razvoj. Na kskčn' višini bi bit danes češki narod, ko bi mu bila zgodovinska usoda tako naklonjena kakor Nemcem, ko bi bili tako protežovani, kakor oni in konično ako bi se Češki narod mogel opirati na 6u-milijonski narod in sosednjo d'žavo, kakor to delajo Neinci! Primerjajmo samo tisočletni razvoj Nemcev ob vseh najugodnejših okornostih s še=t-desetletn;m razvojem češkega r.at oda! Tu vi dimo, da so Čthi v mnogem nadkrilili Nemce, v muogeio dotekli ter tako podali zadosten dokaz o visokosti svoje narodne cene. Samo narodogospodarskemu razvoju se češki narod, ki ja bil vedno s kulturnim raz vojem zaposlon, ni mcgel zadostno povečati, Danes pa se že umeva velikanski pomen na-redogospodarskega razvoja, ki sc mu mora sedaj češki narod v celoti posvečati, da se osvobodi od ponižujoče odvisnosti svojih ne-prijateljev. Čehi so prišli k spoznanju, da za današnje dobe vsa moč izvira samo in edino iz narodogospodarske moči naroda in s tem spoznanjem je dana češkemu narodu gotova smer daljšega razvoja. Ako imajo Cehi svojih učenjakov, umetnikov, n&dprodukcijo inteligence in ročnega delavstva, ako imajo svojih šol, gledališč, sokolov, si bodo znali vstvariti tudi svoje tovarnarje, ki bodo dajali kruha in preživljali nadprcdiikcijo svojih popolnih delavcih sil, si v3tvarijo tudi svojo industrijo in trgovino — svoj češki trg. To je volja naroda, izražena o pravem času. In temu namenu p.i-speva tudi sedanja Jubilejna razstava, Ne predstavlja sicer celotne slike češkega narodogo-spodarskega razvoja, ali vendar daja dobro razpoznati, kje so Čehi v razvoju pozamičnih strok industrije na vrhuncu dobe in kje je Se potrebno marsikaj dopolniti ali pa celo znova začeti. Na razstavi hočejo Čehi natančno preučiti vse napake in nedostatke, hočejo sestaviti natančen seznam vseh onih vrst blaga, ki se doslej ne proizvajajo še na Češkem, in za katere a orajo te svojim narodnim imetjem nasičati svojega stoletnega neprijatolja. Iz sedan;e razstave hoče češki narod crpiti spoznanje o potrebi narodogoipodarskega razvoja ter hoče osredotočiti vse svoje sile na tej točki. Češki vo iilni krogi smatrajo za sveto dolžaost, da pridobiju češkemu narodu na tem polju popolno samostalnost in neodvisnost od tujine. Zato je letošnja razstava za ves češki narod vrlo važna, ker je mejnik nove dobe in nove smeri v razvojo češkega naroda. K boljšemu umevanju pomena sedanje razstave meram p:dati nekoliko zanimivih števiik, da uvedem na pravo mero razne, čeeto neopravičene nazere o vsea> podvzetju. Raz stava nikakor ni celotna slika češkega industrijskega razvoja, ker je razstava eno same trgovske zbornice, ni niti celotna slika češke gospodarske moči v območju te zbornice. V dokaz temu zadostu j navesti številke. V okrožju praške trgovsko >l>,rnice je 83.334 čeških podjetij (54.450 industrijskih in 32.S84 trgovskih)} od teh se je vdeležilo razstave okolo 2000, torej nekaj nad 2 °/0 ; nemških podjetij pa je v tem okrožju 3874 (2180 ibrtnih in 1694 trgovskih) in od teh se vdeležuje razstave nad 300, torej skoro I0°/o- — Silo je torej na nemški btrani petkrat veče zanimanje za razstavo, nego r.a češki strani. Zato sedanja razstava ni popolna slika črške gospodarske sile, ker se je vdeležuje samo 2 odst vs?h Trgovsko obrtivh podjetij praško trgo?ske zbornice. H koncu moram omeniti v reanici slovansko gostoljubnost češkega naroda. Kaz-stavo prireja, kakor omenjeno, nraška trgovska zbornica ; v področju to zbornice je bilo po ljudskem štetju 1. 1900 : 1,961,241 prebivalcev, in od teh samo 103.392 Nemcev (torej 5 odst. Nemce *; med temi je pa 3 odst. Židov, torej pravih Nemcev Bamo 2 od*t. — Češki narod je temu neznatnemu odlomku dovolil ravnopravnost in popolno svobodo, da pokaže svojo izdatnost. Predočimo si nemško razstavo v Libercih (1. 1906) zaključeno, s tako ogromnim fiaskom, in primerjajmo narodnostne razmere trgovsko zbornice v Libercih. Ta je imela po ljudskem štetju 1. 1900 1,129.075 Nemcev in 844.126 Čehov, torej tudi po dunajskem ijudskoštevilnem merilu 45 odst. Cehov. In tu nam prihaja v spomin kako so takrat Nemci besneli proti udeležbi čeških tvrdk ter so na liberški razstavi celo prepovedali češko govorico. Salepri tem primeru spoznavamo pravo kavalirstvo in pre-kom erno pravicoljubnostčeškega naroda. Slovenci že'imo sedanii razstavi najtežih vspebov, ker piivede Cehe vendar k spoznanju svoje moči in slabosti in ker jo smatramo za predhodnico velike razstave, a to ne samo češke, ampak v s e s 1 o v a n-s k e, ki je v gospodarskem razvoju Slovenstva neobhodno potrebna. Ne Nemcem, ampak Slovanom morajo Cehi polcaeati svojo gospodarsko silo in svoj" izdelke, ker slovanski trg spada Slovanom. Zato že danes odločilni češki krogi delajo za bodočo veliko slovansko razstavo v Pragi. Franjo Kraievec. Asquith o svobodni trgovini. V Londonu je te dni tamošnji „Cobdeu Club44 priredil banket na čast gostom mednarodnega kongresa svetovne svobodne trgovine. Na tem banketu je bil navzoč tudi mi-ništerski predsednik Asquitb. V daljšem govoru je rekel, da svobodna trgovina napotuje jedne narode na druge, in da jih dela odvisnimi jedne^a od drugega. Svobodca trgovina je ravno pogoj za prijateljstvo med vsemi narodi na svetu. Cesar Viljem proti protunemški agitaciji v Rusiji. Ruski poslanik na nemškem dvoru gret Oster • Sacken jc bil od ce3arja Viljema na-prošeu, naj dela na to, da se v Rusiji ustati časnikarska agitacija proti nemSkemu narodu in proti Nemčiji. Ako bi sc ta agitacija nadaljevala, bi se utegnili odnošaji med Rusijo in Nemčijo ohladiti. Ali je navihan ta Viljem II. ! Ali pa — najiven ! Mari meni, da je kje kaka živa duša v političnem življenju E rope, ki ne bi bila na čistem, da je ravno mogotcem v Be-rolinu na tem, da bi se razmere med Bfro-linom in Petrogradom ne ohladile ? ! Viljem zbira svoje čclč> v ojstre gube, da bi koga ustrašil, v resnici pa se boji — on sani ! ! Po sestanku v Revaln se ruskim državnikom je bil podpis, ker sem bil jaz z istim podpi som „Gorenjski rodoljub" spisal za družbin koledar kratek životopis rajnega profesorja Matije Debeljaka. To je bil povod, da je družbino načel-nistvo anedlo svojo besedo, pretrgalo vsako zvezo z menoj — in to fcrez vsake pismene odpovedi. Najlepša pa je ta, da mi odbor družbin ni povrnil rokopisa, ki ga j vendar ni niti nagradil niti kupil!" i Sedaj nam je bila jasna zapreka, zaradi katere družba sv. M. ni bila tekom let priobčila po lietu že obljubljenega zemljepisa. Tako ne more nikdo očitati rajnemu profesorju : prevzel je nalogo, pa je ni izvršil, začel je delo, pa končal ga ni! Kajti pokojni Jesenko je bil povsodi m zmeraj železne volje, ki je pri vsakem početju v »trajala do konca. Njegovo osebno življenje je bilo pripro- j sto. Obedoval je vse leta le po gostilnah, pa ne po takozvanih restavrantih in velikih ho- telih, ampak v gostilnah, ki jih Lahi imenujejo' trattorije. Priprosta a tečna hrana ohranila' mu je zdravje in moč podstavljenega života, ki ie ni ustrašil nobenega napora. Razun vode mu je pijača bila prav postranska stvar, katere si je privošfal le to;iko, kolikor si je še bolj zmeren človek v gostilnah kupiti mora. Euako priprosto se je oblačil; navadno v sivo sukno, katerega se je prah po šolskih sobah še najmanje prijemal. Na novošegne noše ni nič držal, kajti v njegovih očeh nista lična suknja in svetel klobuk narejala moža, ampak le značajnost in primerna spretnost ;'n delavnost. Na njem nisi nikdar videl ne zlatih gumbov in iglic, niti zlate urne verižice ; kajti vse to zdelo se mu je pravemu možu nedostojna nagi/da. Neka stanovitnost je odlikovala vse njegovo delovanje in življenje. Tako je vsa leta svojega definitivnoga slu ž-bo vanj a prebil na isti državni gimnaziji, s katere ni nikdar stran prosil; tako je bival v istej hiši, v istej sobi vsa dolgm leta, odkar te je bil 18«7 preselil iz Gorice v Trat. Enako redni so bih* tudi njegovi sprehodi do Lovca, ali dalje do Katinare. Ave, acima pia! (Zvrletek). StrfcB|II »EDINOST« it v. 218 V Trata, dne S. avgusta 1905 pač ne treba vznemirjati pred mračnim čelom Bsrolina... Časi se spreminjajo in ži\jimi se je evropska konstelacija — že temeljito spremenila in vzlic vojni na skrajnem Vztoku in vzlic — debelemu prijateljstvu med Viljemom in... sultanom. MinoU so časi, ko se je svetovna politika v strahu ravnala po be-rolinski volji. Če morda tudi na Dunaju neprijetno občutijo to spremembo — Slovani gotovo niso krivi na tem, saj so vedno in dovolj svarili pred politiko, ki nas le ponižuje v vlogo — sekundanta Berolinu! Ogrska. Kriza madjarskega ministarstva ? „A Nap" beleži vest. da se po Weker-lovi avdijenci v Išlu splošno govori, da ni izključena kriza v ministerstvn. Volilna reforma na Ogrskem. List „BudapeBt", organ Košutov, piše o volilni relormi na Ogrskem ter pravi, da bo reforma poglavitno temeljila na pluralnem zi^temu. Ta institucija je na Ogrskem, kakor izvaja „Budapeat", sicer še taja, vendar se bo možno za njo navdušiti, čim se javnost prepriča o nje pravičnosti. Volilna reforma bo le s pomočjo pluralnega zistema mogla ohraniti hegenomijo Madjarov. O ti ljubi Bog — da ti madjarski listi, ta Košut in vsi ti Madjari ne pomislijo, kako ce zagrešijo na logiki stvari, ako hcčejo spraviti v soglasje princip splošne volilne oravice z nadvladjem manjšine nad večino, če je volitev splošna, mora priti numerična večina veljave ; če pa se s kako volilno reformo Loče doseči nasprotni efekt, potem pa je princip splošnosti ubit. Hrvatska. Razširjenje reškega kolodvora. Ravnateljstvo kr. ogrskih državnih že* leznic je sklenilo razširiti kolodvor na Reki. Potrebno zemljišče pridobijo s tem, da zasujejo del reške luke. Istotako napravijo v Bakru kolodvor za ranžirauje vlakov. Stroški za te gradnje bodo znašali 4 mil. kron. Spojenje z Avstrijo. Dunajski ..Vaterland'* je priobčil članek pod naslovom „Kroatiscke Anlefcnung an Oesterreich", v katerem zagovarja, da ss Hrvatska in Slavo "ija pripojita avstrijski državni polovici. Drobne politične vesti. Cesar bolan? Iz Budimpešte javljajo, da je ministerski predsednik dr. \Ve-kerle izjavil, da treba cesarju počitka in odmora, zato se splošno sodi. da se cesar ne počuti dobro. Grški kralj Jurij S3 nahaja sedaj v toplic ti h v Aix-le3-Bains, ter namerava po dovršenem lečenju oditi v Ko dan j. Javlja se, da se pred povratkom na Grško poda še v Pariš kjer obišče predsednika Fallie-resa. — I>om Carlosov prijatelj umor-j e n. Iz Lizbone javljajo : Najboljega prijatelja pokojnega kralja Carlosa, Tondello, je ubil njegov lastni nečak. Ta dogodek je napravil na kralja Manuela in kraljico mater globok utis. Katoliški kongres v Siciliji. V Kataniji S9 vrSi od 6. do 8. t. m. katoliški kongres za Sicilijo. Kongresa se udeležujejo vsi sicilijanski škofje. Črnogorski knez odstopi? Be-ligrajski ..Politika" javlja, da namerava v jeseni črnogorski knez Nikola po 50-letnem vladanju odstopiti. Predno odstopi, pomi-losti vse osebe, obsojene v znani aferi bomb. Dnevne vesti. Fuori i barbari! Ali živimo v XX. stoletju, v katerem se elektrika pripravlja da nadvlada parno silo in v katerem se zde ljudstvu zajamčene najrazsežneje svobode?! Umetnost, zaanost, napredki mehanike, naj ulj udneji in najbolj prijateljski odnešaji med ljudmi govore jasno, da ima doba brato* mornih bojev izginiti. Slovensko ljudstvo če tudi nima 20 stoletij latinske civilizacije za seboj, umeva sodobno civilizacijo v formi, ki jo zahtevajo sodobni časi. Boj, ki ga miš narod bije dan na dan je zahtevan od neizogibne potrebe svojega razvoja na vseh poljih, od umetnosti, literature, vede, do modernega gibanja delavskega. Naš boj je po zgodovinski potrebi, ki je ne more spremeniti nobena sila, boj ekspanzije. V fizičnem in naravnem zakonu je, da gibaBje jednega telesa predpostavka premaknenje druzega telesa. Tako naša naraščajoča kultura naleta na tisoč zaprek v borbi s tistimi narodi, ki so že dovršili svojo zgodovinsko pot in se jim to nagiblje nizdolu. Naši nasprotniki govore često, da Trst ni mesto, ki bi si je mogel kdo pribojevati in da na njega zemlji se ne morejo razvijati druge energije, nego (isto italijanske. No, prav! To pomenja ne videti in zanikati eksistenco dejstev. In če na tej Cisto italijanski zemlji (uboga zemlja, Id je pozvana, da daja zavetišča vsem ljudem!) se ne morejo razvajati druge nego italijanske energije, čemu se mučite v sterilnem boju proti nam, ki koncem konca ne zahtevamo nič druzega, nego da se moremo svobodno gibati, kakor zahtevajo zakoni civilizacije in dovoljujejo vsem ljudem ?! Čemu se torej toliko mučite proti našim institucijam, vračajoč se v minolost in kra-deč kakemu Juliju II. geslo: Fuori i barbari?! A če slovansko ljudstvo t resnici predstavlja barbarstvo, kakor hočejo trditi naši nasprotniki, čemu naj — na lnči sodobne civilizacije — minolost zbuja toliko strahu za sedanjost in bodočnost?! V besnilu boja v obrambo pravic in privilegijev, ki imajo skoro i z g i n o t i, ti nafii nasprotniki zatiskajo oči, da le ne vidijo, ter se obupno love za minolostjo. Ali to vračanje v prošlost je simptom dekadencein obnem o g1 o s t i! Krivda gotovo ni na strani slovanskega ljudstva, ako njega narod na torišču sodobnih kulturnih bojev napreduje — krivda (če je kaka) je v zgodovini, katera se ravna po zakonih, ki jih ne more zbrisati uobena človeška moč. Gospoda italijanski nacijonalisti bi morali, ako bi bistreje rezonirali, naperiti svoje orožje proti zgodovini. ..! Bilo bi to prazno delo, kakor so prazni njihovi poskusi uničenja proti nam. Mi vsprejemamo klic Julija II: Fuori i barbari! — ker na luči civilizacije ne sme biti mesta za barbare ...! Protislovenska gonja laških šovinistov. Vsled teatralično inscenirane gonje proti nedeljski slavnosti N. D. O. se strani laškega novinstva in laško-liberainega pol. društva Patria" je predsednik N. D. O., dr. Josip M a n d i ć, poslal na ministerskega predsed nika bar. Becka in na ministra za notranje stvari Bienertha sledečo brzojavko : „Nedeljska tržaška slavnost je delavska prireditev brez nacijonalnega ozadja. Slavnost se celo vrši izven mesta in morajo le gostje, delavci z puljske filitalke, iz kolodvora neizogibno iti po mesto. Protestiramo proti nameram italijanskih šovinistov tendencijozno napihniti stvar. Demonstracije so izključene. Tukajšnja policija ni imula kljubu temu kričanju pomislekov proti slavnosti. Eventualna prepoved bi razburila vse slovensko prebivalstvo". Apel na Tittonija! Nesramna in kulturnega naroda, kakoršen je italijanski, nevredna je gonja, ki jo šovinistično laško časopisje tira proti nedeljski slavnosti N. D. O. „Patria" je celo brzoja7nim potom zahtevala od ministerskega predsednika, naj prepove to slavnost. Način, kako italijanski šovinisti, napihujejo vso stvar, je uprav klasičen za karakte-j rizacijo teh političnih exaltados. Kaj se ven-i dar zgodi v nedeljo ? N. D. O. priredi v nedeljo svojo slavnost j v Rojanu, do česar ima vsaj toliko pravice i kakor vsako društvo regnicolov. Slovenski j delavci hočejo proslavljati svojo slavnost med j seboj in 6e pri tem brigajo za druge ravno-i tako malo, kakor bi želeli, da se drugi ne j brigajo za njih elavno3t. Pridejo tudi gostje od zunaj in je umevno in naravno, da se gre goste pozdraviti na kolodvor. Vsa prireditev • je sploh taka, da italijansko občinstvo ne bi j bilo izvedelo ničesar o vsej slavnosti, da ni ' italijansko časnikarstvo zatrobilo v rog šovi-[ ni stičnega hujskanja. Zlasti odlikuje se v tem hujskanju „Indi-pendente' in, ker pozna dobro dispozicije v diplomatičnih krogih na Dunaju, apelira na . italijanskega ministra Tittonija, ki naj opo-' zori Aehrentbala na to dozdevno žaljenje dozdevne italijanitete. To pa je že višek nesramnosti! Laški šoveni hočejo torej strašiti avstrijsko vlado s Tittonijem, da bi ista prepovedala slavnost, , ki jo na svojih tleh priredijo avstrijski držav ' ljani slovenske narodnosti. 1 Če je že vlada imela namen žrtvovati i slovensko slavnost na oltar nekoliko političnih komedijantov, ji sedaj prepoveduje lastno dostojanstvo, da bi se udala grožnjam irredente. Upamo, da nismo še tako daleč, da bi mogel italijanski minister sistirati avstrijske osnovne zakone, ko gre za Slovence. Tu gre za čast države! Iredenta hoče brezpogojno boj 1 „Meščanstvo se še posvetuje glede slavnosti našega delavstva. „Piccolo", posebno pa včerajšnji „Indipendente", sta rekla čisto in bistro, kako preprečiti našo slavnost: z brahijalno silo! Italijani mislijo, da imajo pravico do tega, ker naši obhodi da so demonstracije. Mi ne vemo še, kako odloči redarstvo glede našega odhoda. Bedi kakor hoče: m i-prosimo in zaklinjamo nate ljudstvo, naj ohrani svojo hladnokrvnost do skrajne meje. — Spominjemo, da pride k nsm v obiske na stotine vnanjih gostov. Radi njib moramo biti mi hladni, da se bom) mogli hladnokrvno, a zato vspešneje obraniti pred uličnim mobom. Ali ko opominjamo naše ljudstvo na to prvo dolžnost opominjamo je tudi na drugo : da s svojo navzočnostjo po polni meri vzve-liča slavje naših delavcev! Naše vrste morajo imponirati šovinistom: s številom, vzornim mirom, dostojanstvenim vedenjem in hladnokrvnostjo! Davajoči vam tržaški Slovenci, to priporočilo, storilo smo SVOJO dolžnost, ki je | imamo kakor vaše javno glasiio. Mi vas pro-I si m o ponovno, da se z Vaše strani ne dogodi ničesar, kar bi dalo povoda tudi najmanji reakciji od strani njih, ki bi hoteli imeti nerede. Ali ravno zato, da naši nasprotniki javno pripravljajo nerede, Vaa spominjamo tudi tega, da so 2e minoli Saši, ko je vsaki ulični fanfaron mogel postopati z nami kakor s sužnji. Torej: nai nastop mora biti dostojanstven kulturen, ali ob potrebi mora biti tudi naša obramba odločna in ekiem-plar na!! Vsi enaki! Za iredentovskimi listi, je predvčeraj nastopilo proti nam tudi glasilo tržaških delodajalcev, katerim na čelu je mož, od katerega smo pričakovali več resnosti! Tudi »L' Adriatico« je pricapljal za svojimi lahonskimi kolegi ! Tudi dr. Ferruccio Zimadorijevo glasilo je Čutilo potrebo, da vdari po tržaških Slovencih! Mi smo vedno mislili, da je ta mož najre-snejši in najtreznejŠi tržaški Italijan — no, zdi se, da smo se varali v tem domne-4%nju! Borba za kruhek — borba za obstanek je spravila tudi glasilo tržaških kapitalistov v gonjo proti vsemu, kar je slovanskega na tržaških tleh! Ko bi ne pred shodom, češ, da so sedsj ,.drugi ča,ia. odklonil ponudbo kompromisa v društvu „Vodnik", v kateri ponudbi so sli Djlinčanje malone do meje samo poniženja. Še ena okolnost v „Slovenčevi" notic: nam pada v oči. Govori namreč o ustanovitvi izobraževalnega društva! Kjer pa je ostal pridevek katoliško" ? Pa ne da je gospodom pri »Slovencu" prišel svitel moment, v katerem se jim je dozdevalo, kako neslano je to, ako se snuje katoliško bojevno društvo v vasi, kjer so — sami katoliki I! Da „Slovenčeveu tirade o „liberalni strahovladi" v Dolini kar najhitreje m nsj-radikalneje dovedemo ad absurdum, konata-tujemo, da na čelu tej „strahovladi11 stoji mož, ki je bil opetovano enoglasno izvoljen županom in ki ga je eno najgorečnejih katoliških glasil povodom inisijona v Dolini p o-hvalilo, da je lepo izvršil svojo versko dolžnost!! V sili hudič muhe žre I Tako tudi „Slovenec" v sili obupno poseza po raznih praznih izgovorih, da bi zakril to sramotno dejstvo, da lioče brez vsacega veljavnega razloga, neodpustno frivolnostjo zanesti medsebojni boj v kraje, kjer je mirno in slo S no delo tako krvavo po- šlo za biti ali ne biti, bi »Piccolo« inl^ebno, Poskusi, kakoršen je bil minolo nedeljo v Dolini, ostanejo neizbrizen madež nedostatka vsacoga slovenskega čustvovanja v stranki S. L. S. na Kranjskem. Vsej obrambi v predvčerajšnjem ..Sio-vencu" jo poznati, da jo je porodila zadrčga. V sili pa hudič muhe žre. Častit8ljem prof. Jasenka. Poljansko di-jaštvo je Bkleniio, prizuajoč velike zasluga prof. Teseuka, osnovati v Poljanah pod firmo akad. ter. društva ,,Vesne" ljudsko knjižnico z naslovom : ,,P r o f. J. Jesenka ljudska knjižnica v Poljanah". Poživljamo torej tem potom častitelje ranjkega šolskega svetnika Jesenka, da nam v najkrajšem času pošljejo knjige in denarne prispevke na naslov : Ivan Stanonik cand. jur,, Poljane nad Škofjo Loko. Imena darovalcev in daril se objavijo v listih. Ivan Stanonik tč. knjižničar „Veanb<:. Iz sodne službe. Sjdni praktikant dr. Anton Janchi v Trstu je imenovan avskul-tantom. „Narodni delavec" izide danes opoludn°. Prodaja se v uradu, pri Lovrenčiču na vojaškem trgu, in gosp. Krstenu na vegalu Aquedotta. »Adriatico« ne bila posegnila proti Slovencem v to najnovejšo g-onjo. Ker pa se boje »mazzinijancev«, ker se boje, da bi se jim očitalo, da se niso potegnili za — italijanstvo Trsta, so zamjavkali tudi ti. Mi si hočemo dobro zapomniti to bevskanje in klicanje raznih Tittonijev na pomoč. Pride čas, in ta ni daleč, ko nas bodo vabili na vse strani, naj pomagamo — mi pa shranimo sedanja polena, vržena nam pod noge, in jih porabimo o priliki, ko nas bodo naši dobri sosedje klicali na pomoč ! Sedaj prihajajo na dan z razpravami o pomiijenju med Avstrijo in Italijo — kakor bi bila Avstrija enotno narodna država ! S kom se hočete miriti, ako ne z večino narodov ? ! Ta pa je v Avstriji slovanska. S Slovani se morate pomiriti ! Pomirjenje z Avstrijo ostane ne-možno dotlej, dokler ne nehate napadati narodov, ki tvorijo večino te države — dokler se boste na ostuden način zaganjali v nas Slovane ! Vaša posvetovanja in pritiskanje na tukajšnje državne oblastnije nas puščajo povsem mirne. Mi smo tu držayljani in meščani in imamo vse pravice, ki se jih hočemo posluževati, kakor in kedar se nam primerno zdi, in ne kakor bi nam kedo hotel diktirati ! Mi ne mislimo nikogar izzivati, a tudi ne bomo trpeli, da nas izzivajo drugi ! Mi puščamo na miru vaše slavnosti, in to ne le v mestu, ampak tudi v izključno slovenski okolici; zahtevamo pa, da se tudi nas ne nadleguje. Ako pa hočete resen boj, smo mi pripravljeni tudi na to — ali pazite na posledice ! Bodite uverjeni, da, čim se nam iz-krivi las, nastopimo tudi mi ob prvi priliki tako, kakor nam bosta velevala naša dolžnost in — čast! Še je Čas, da izpre-gledate in popravite neumnost, ki ste jo napravili te dni se svojo nepremišljeno gonjo ; — ako pa menite, da nas uženete v kozji rog z neslanimi napadi — se jako, jako varate ! Narodna armada. Fddransperg. O preiskavi. Preiskovalui sodnik dan na dan zaslišava mnogo prič o rojauski tragediji. Siri se glas, da na podlagi dosedanje preiskave ne bo Fodran obtožen radi roparskega umora, marveč radi tatvine in ubojstva z obteževaino okoliščino radi bestijalnega razkosanja trupla. Vsekakor se to le pravi. Jutri poročamo o še neobjavl enih z ini m ivo stih v tej grozni a t eri. Vtis umora v Tunisu. Iz Tunisa (sev. Afrika) poročajo z . uri zjutraj kl ie P°Prej hotel nestl cel voz> naJ odnese pred kavarno rCommercio", odkjer se odpe-i;estv0 ™ ™ t0 ponudil - 6 vinarjev. Hemo na Prošek, Kolesarji iz Gorice pridejo In v oC,Sled takemu ogromnemu zaslužku je na Prcrek ob 7. in pol uri zjutraj v velikem zafr?seni res zadel lest^o na ramo m .ie ko- š te vilu; zato ponovno prosimo vse gg. člene ,rakal fc?™™m P™*1 s°sedu- da se odzovejo našemu vabilu. I J? V! D!ia, te.zka ^ aolga 6 m. Tresel se je Popoldne ae društvo vdeleži korporativno Vod to ?n sta 8.e mu sIlbllj- Klvav0 slavnostnega sprevoda. Za to prosimo gg. moral zaslužiti - 6 vinarjev! člene da se snidejo točno ob 2. iu pol pred«. .. .A S avnojefantje so se pošteno sme-,Narodnim domom". " 3ah 1D zabava1' ™ razšli so se v »bci veselosti. I x Električni tramway Gorica-Cervinjan. ?Mar. delav. organizacija.;^«^ ^n*™* ^ Za zastavo N. D. O. so nadalje darovali ]an3ke nižino pustilo na strani, sklicana je siedeči: g. dr. Gregorin in gospa K 10*—i bila v sredo nuina občinska eeja z edino rtuzesu an ,,^ »vgus» » ponese polovico voza, zadnji del. Sev S TT»U 1 20)f Ss"% Life obljubljeno nagrado. Ker so bili fantj, K i'—. ^fL1 hvalaf odbor pev! S;VSTJPVZ™^^* ..Ilirija'1. tr ■ " <■ i V> & ■ ■ - Io ■ -V t- V "! ^ 5 Mt ...fji«? oj vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRSTf ulica lfincenzo ter vogal ulice sv. Katarina. it«. 13 Gostilna „Al buon ritrovo" TRRT — Ulica Stadion št. 19 S^ z lepim hladnim vrtom. Todl se Istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino ; PIVO DREHER prve vrste _____POMAČA KPHIIJA. KRAŠKI TEEAg.____A M DRE J FCSL&H, laatnit. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. Čermak a g. Juscher TRST ulica della Caserma štev 13, H. nadsi. Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v LGRENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon it. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, angležke opeke, t katerih ne pokvari ogenj iu druge vrf«te materi;ai» ! ta zgradbe, kakor tanke opeke, gašeno apno it-!. 1 Direktni dovoz štajerskih kokoši tr? jajc. Specijaliteta: Graške Politem Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Canifčaviile st. (š>. ost je vasa, aa se poslužujete le v ^ H-l—9 slovanski bpivnici 4 uaicntiii zorzim v ulici saverio Mercadante štev. i (Min sloveasfce knjigarne) - V. G J URIN, brivec 40 vin. Darovateljem prisrčna hvala. Za zastavo N. D. 0. je še daroval gosp Jos. Cijak 4 K. prezrl kakor najmanjšo vaaico. Sklenil se je protest na deželni odbor in prošnja na vlado, V uradu N. D. O. naj se priglasijo 4 (štiri) gospodične takoj danes (od 9—12. ure zjutrai in od 4—8 popdudne za neko O r Našlo se je kravo dne l. avgu- i Žalostnim srcem naznanjam, sorodnikom pri-tovarno. Delo lahko, p^ača okrog 1 K 60 v. jattdjem in znancem, da je moja preljubljena so-Spreime se samo gdč. slovenske narođnesti. VSI ODBORNIKI, predsedniki sku-, ROZALIJA NABERGOJ pin in reditelji so vabljeni danes ob 7.! rojena ziberna in pol uri »večer v društvene prostore P° in nmfni bolezni v 2>s. letu svoje dobe j ••___s „„j- d nt.- 6. t. m. ob 11. po noči, previđena s sveto- na zadnji važni razgovor radi jutršnje tajstvi za umiraj0ee. mirno v Gospodu zaspala. '■sla-, n ost i. i Pogreb se vrši iz h:še žalosti dne 8. t. m. ob " uri popoiudne. Za knjižnico N. D. O, darovali so sle-i PROSKK, 7. avgusta J!H)S deči: gosp. Domačin Juraj 2 knjigi in Jos. | Anten Nabergoj — soprog. Ajdefiek 8 krj. Darovateljem srCna hvala. |van> jonfika — otroci; Lucija Žibema — mati; Ivan, -- ; Jožef — brata; Frančiška, Marija, Kristina —- sestre. Narodni delavci agitirajte za Vašo i dne po- m^^^^mmammgmm^mmmmm skrbite si pravočasno vstopnice za popoldansko slavnost. ——— Gospodarstvo. Letina. Gorica ; Po zadnjem dežju se je oživela narava in ž njo se je oživelo tudi upanje kmeta. Trava in polifičine so se pričele bujno razvijati. Posebno dobro se razvija detelja meteljka, ki se koai sedaj že v tretje in stii tega leta v Sežani. — Kdor jo je ponekod v četrto. Turščica je taka, da ne • ... . . . . . . moremo popraševati po lepši. Tudi ajda in _ zgubil, naj se oglasi pri podpisanem repa lepo ležeta iz zemlje. Sadja je precej, uradu, še več, kot ee je mislilo. Jablane, hruške in , češpe je treba podpirati, da se ne polomijo. Samo v nekaterih legah je vzela sadje neka pomladanska megla. Grozdje 6e še vedno lepo ' razvija ; peronospora ga je pa ponekod že tako močao napala, da se ne bo v nekaterih legah niti polovice od onoga pridelalo, kar ae je prej mislilo, Celi grozdi so že posušeni. _ Najbolj je napadeno grozdje v nizkih in za- SVOJO dalaviko slavnost 9. avg. padnih leg*h, potem tam, kjer se je premalo škropilo. Take peronospore na grozdju ni bilo še nikdar. Tudi po listju in mladju ee je za- " čela razvrati ta bolezen v obili meri. Okoli Gorice so najbolj prizadeti kraji Ozeljan, KroDberg, ^empas. Staragora, Šempeter. (Je se bo bolezen razvijala caprej, ne bo dobre trgatve. Vipavsko. Na sploh ni bilo do aedaj tod alabo in upanja je tudi mnogo. Poljščina in nizki travniki so dali dobro letino, gorski -travniki pa 80 trpeli nekoliko radi sole. Krasno kaže turfčica. Stari ljudje ne pomnijo jOC^OTOUUJC" Županstvo v Sežani Zalop tu- in inozem. vin, špirita in likerjev in razprodaja na debelo In drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via dell'Acque štv. 6. (BaSpiOti EaJe C8BtI8l8). Vel'k izbor francoskega šampanjca penečih dezertnih ti'.lijannbih in avatro-ogrskih vin. £ordeaux, Bu • i-uiider. renakih vin, Mosella in Obianti. — Ram > orjak, razna žganja ter posebni prietni tropinovec »lipovec in brinjevec. — * Izdelki 1. "srste, doSli l? dotičnih krajev. Vsaka naročba takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki ja zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. Slovenska mizarnica v Tr- q4>H Majcen Miloš v Trata ulica I*eo ^lu gtev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občins*vu. urar in dragotlna crst, nlica jtfuda vecchia št. 1 (Za ložo) Izbor zlatih iu srebrnih predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. Spojine ae popravljanja v.-ake zlatanine io ur. _ SPECIJALITETA v popravljsnju urtiih zaklepnic Pozlačonje In srebrnenje vsako kovine potom pil« ali ognja, iu urezi. S P * »» P fJ i? Pekarna Josip Vatovec nlica Sette fontane št. 834» Trst. s prodajo slađčic. — Vsak čas svež M. POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečene«. najboljši malino« SIRUP. ■ ■D »m f0.n Podpisani čaati se naznaniti cenjenim olje-alcem in v obče nlavnemu občinstvu, da preseli Jfovo tržaško črevljarntco ki se nahaja sedaj t ulici Giosue Garducci št. 15 (ex Torrente) vis-i-vis Volti di Chiozza. : — ■ JCT je sedaj oni lekarnarja PICCOLKuS c. i. kr. dvorn. zalagatelja in zala* telja njegovo Svetosti. Prodaja se v Trstu v buteljkah približno 1 kilogram po Kron la80 v mirodilnicah Brasadln, Clllia ulica delle Poste; Rizzolli, nlica S. Michele : Zernitz. nlica Stadion. — Poštni zavoj K 5-30- V sodih od 10—100 kg po K 1 IO kg pošilja po poštnem povzetju O. PICCOLI — Ljubljana. z dnem 24. avgusta t. 1. v imenovano ulico štev. 21 Ob tej priliki so na prodaj čevlji in platneni nizki fieviji po »nlianlh cenah udani Josip Ursich fn 6iorgio. I^N OIO V. PELLIS, Trst ulica San Antonio 9, nasproti kavarni ===== . STELLA POLARE* ===== Proiajalnica norcelana kamenine in hlstaloi. Fopoloe »ervice za umivalnike. - N.imUne »t rrice jsa k^To iu « ij t bogat! i*b«ri. - ItazD'irrstn i krasni {>re«lm<»ti i* porce!»n i i;i iooćevine, jako primerni z» daror«. - CENE JAKO ZMERNI TOVABNA POHIŠTVA Aleksand. L^evl fllnzi 6. avgusta 1908. DELAVCI! Pripravite se na Crst Zaloge: Plazza Ro8ario štev. s. Ulica Lazzaretto vecchio Stev. 36. alka detla Česa it. M. Trajna zaloga pohištva: i ulica della Sani ta štev. 14. Pisarna: * ulica Lazzaretto vecchio dtev. 36. Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko Tecllnzlć | ■peoijnlist ZA OTROŠKE BOLEZNI v ulioi Stadion 6. I. n. Telefon 18, IV bledel. Feeioe) ter ordinira od 2. do 3. ure popoiudne. Katalogri« načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije rpraSati 6-70). Tovarna umetnih cevi hi plotf, teracov, betona In artlf kamenja ARIST1DE GUALCO - TRST iBa S. Scrvolo St. 2. Cckcfon 21-42. Stran IV »EDINOST« St v. 218. V Trfitn, dne 8. avgusta 1908 naj vpliva na to, da se proga razširi ca ■ Gradiško in še neke druge vasi, ker bi drn^j gače nižini skoraj nič ne koristila, temveč bi rea dobiček od nje imela le Goiica. Iz Domberga. Svoječaroo ste naznanili,! da vprizcri društvo „Naprej" v Dornbergu r* MALI OGLASI. | fcalUJ|a Vlila hkt od 56 litrov naprej. — ■ j Kraški teran po dogovoru. — Jože Č e b u 1 e c - j v Sežani. 1038 Ticli ogiafci rsćuii&jo sc po 3 lot. iosndo; 3Q.j-.gii; o ti« It t uitždt se rcCuanjo;-; isJdtt T«-., Stejuiafijia pjiatojfckj; 40 e lovki k. « ■ ■ ■• -—= V2*£a «*e takoj. - fe Šfefr -—-- Pfnilain QO °bleke za moške in dečke. Pla-I ruudjll Čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, L 892 Zaloga oglja - ■ Edin Kdor hoče kopiti izvrstno belo in črno vino se proda radi nenadneda od-j po zmernih cenah, nuj ae o! me potovanja. Naslov pove In- do gospe .Malalan na OpČinah. Vino je pristno do-inosti. 1192'mače. 1163 znamenito šsloigro „Cigani" v treh dejanjih dne 30. avgusta t. 1. Na prošnjo „Zveze nar. društev za Goriško" smo veselico prenesli na___ 23. t. m. in sicer radi tega, ker ima dne 30. ■ BeratnTo!ldelek t. m. društvo ,,Ipava" v Mirnem veliko vese- j lico in se tam istega dne ustanovi „Sokolsko j y ||6(t6lj0 * . . ., ; p 1 e a na dvorišču gostilne „iJcigan-. h. oniini ude-i in kamnolom ter kmerko hi?o. 23C0T1 en bloc po vloge za novo Jgro fiO v tako dobrin je$bi uljudno vabi ::bor. — Točil bode bližnji po-i 5 kron □ klsfter. — Nasiov pri Inseratnem oddelku rokah, da je srečna vprizoritev zagotovljena. ! seatnik izvrsten kratki teran po jako nizki ceni.; Edinosti. 1155 Poleg igre se tudi drugih zabav re bo --- KOLESA - - - Helical Premier Prve znamke od K 170 naprej. dne 16. velikega mladeni§ki zbor a .srpana priredi Drililfa v Kazljah javni; ■ llllllfl« Proda se v okolici — 20 minut od me*ta — sadonosno zemliićče z gozdom 1142 pogrešalo dne 23. t. m. v Dornbergu. Šaljiva n^ALn za dvigalo išče Hotel „Balkan' pošta, ra2ni šaljivi muzeji, srečkanje in sploh, _ 117' Mizarji podobnih zabav. Za malo vinarjev, ki se bodo lcpo eo nabirali zgolj za družbo sv. C. in M. je vsa-lISUC S6 kemu udeležencu zagotovljeno obilo zabave. I Ponudbe pod Dohodek od vstopnine na vcselico in k plesu j Edinosti ne zamudite prilike! Po jako nizki ceni se proda beli koroški les in to vsled preselitve. Ulica Cecilia ši. 18. 1157 već mladeničev iz dobrih hi5 na hrano : . . iiinn prodaja Martin in stanovanje pri slovenski družini. — | IZVrSili0 ISlfSKO VM0 Krajcar v Fon-rBlagosičnost" na Inaeiatni oddelek j 1anj pri Vrsarn. Ima na razpolago 15C0 hekt. Vino ^ ima 10 stopinj. Na željo pošlje uzorce. 1022 ntco^Ztb^^T™ b« S ^^ Vsakcrvrstne vinske SffrAR v Rojanu , , . .. . ry . Xt x„„T duma 21, Prane B a d a u. ll«b__t_ orkester pešpolka št. 47 iz Gorice. Aatanč-!----——--r- ! ............Aleksander ?ann Sprejema vsakovrstno tapet trsko se oddaata v najem dve stanovanji. FJiSa nova. —■ Bole, štev. 316. „eji vspored slavnosti objavimo pravočasno. UČeMO f lugoT Trzačam ! Lep je Dornberg, krasna je • merne 5olgke izobrazbe. _ sprejme se tudi spreten vipavska dolina in pa dober je „vipavec*. trg. pomočnik v službo. Več o tem pove Aug. Do-Vabimo Vas za dan 23. t. m. v Dornberg.; e nc v Ajdovščini. 1165 x Alfredo Callini, italijanski podanik, j -f-f nflvpmhra oddam »t«110^6' h,ev M goriški dopisnik tržaškega „Lavoratore" ;! MM HU¥»inUI <& 3 konje in kos vrta. - K a- stavec v tiskarni lista „Gazzettino popolare", m u S i i Č, Sv. Ivan. 1164 Barriera 32 s till-jalko v ul. Giosue Caraucci 31 predaja po znasih nizkih cenah obleke in blago za mo&ke obleke povsem nove. Specijateta drobnih predmetov na krojače. 1349 bil je obsojen v četrtek na pet k"ron globe, | prQf|a $e j™ ceuo. ker je med nekim prepircm glede dela dal i JERKi0, delle Poste 10._ sodri gu Giovanni-ju Grusoviuu zaušnico, j—- _-.-- Ostali stavci cmenjene tiskarne bili so pozvani j IVrOKSl iVdil OlIHIlZ za priče in so izpovedali, da niso nič videli ne slišali, akopram so bili navzoči. Odvetnik-branitelj si je pridržal, da naBtopi nasproti njim radi krive izpovedi, Velika sokolska slavnost Dne 8. septembra t. 1. se t ode vršila v Ajdovščini, kjer se je ustanovil nedavno od- j Q(](|a S6 sek „Goriškega Sokola", velika sokolska slavnost, na kateri bodo sodelovala vsa primorska društva. Opozarjamo že sedaj slavno občinstvo na to slavnost. Druge podatke in natančni vspored se objavi pravočasno. v oklepu Frei-Fotograf 1171 iprejei trpežno. Cene zmerne. Tapeulrar, Trst ulica Ghlozza st. 5. tapetarsko delo. Delo dno in 1167 Odda se s< bico s hrano ali brez, zraven trga P. nterosso. Naslov pove Edinost. Na stanovanje ratni odd. Edinosti. in brano se sprejme gospod. Kie ? pove Inae 1147 Qnlin 8 l>iaDO posten mladenič pri slovenski « ■—i OODO družini. Ponudbe pod ,Mladenič" na Ins. V AjdOVSCini. , odd rajati __1162 lepa soba s hrano za gospoda, via San Francesco 2», vrata 2. (1154 Inein Ctnlfo mizarski mojster. Trst, ulica JU9I|I O UJI I d Bel veder e štev 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 38 Esposito & Bassa ES2?1-»St UaoiJ ftf roniokn allea San Aatomla I. Trgovina uianifakturnega blaga W OoU I L. IVI Ctllj9Wvi in milili predmetov ter sukna za ženske obleke. Obilo želoda bo lete s na Kranjskem. +Giulio Mtem+( TRST, ulica Giosuć Czrducci štev 23 | :: :: TELEFON štev. 813 :: .: Kirur^ičtto orodje, ortopedieni aparati, Moderci, nuietne roke in bergljc, kilul pasi, elastični parafljanje koles, ijr.iiuofoiiov, U!0*'>r"» na plin * i i zin, clettričnth ^ronceT in vs.ilto uithaiiićiio dfl<- C + V 1 I A C C Trst, piazza San franccsco 5' ^ssisi S. s jfiasoooo£Kz: ssBBEseo o ooal Usaka ekonomična družina nakupi VERMOUTH v velikem skladišču v u ici San Nico 6 16 iiuteljke rKekiani" o5* ko-ti po 64 stotlnk liter. brer;.la "no :i . ■hshhss? proti takojšnjemu plaeiln. ———» Tropinouec po Kron l 60 liter ^Sngelo JViehetto lastnik gostilne „Nichetto • v Rocolu in mesnice na Goldonijevem trgu štev 6. TELEFON st. 963. Gostilna v liocolu ima na razpolago dru>tvon c klubom, za prireditve plesov ali društvenih /a* v, «• ni t>:ui k j i kurenee. K3l*K**tt*K«XX**X« G1 Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke so naše stiskalnice „ERCOLE*1 ===== ■ajnovejšega jn Bajboljsefa sestava z riTojao in nepretrgano nritistalno m ^jo; z;ijam-»eBo najboljše delovanje, ki prekaša Tse druge stiskalnico. u1dkavlična stiskalnica. NuJbolJ« »HtomaUčno pair&tovaoe trtnt* hriz^alnioe, ki •ielujpjo sam« od !»ebc, da bi jih bilo treba goniti. .Syphonia" plugi stroji za grozdje, sadje -.n oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vcgetalni,!}, življenskih in mi-rahiih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo Ud. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. — blamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. ]>o5iljajo na jamstvo kot .posebno najnovejšega /neg^a. najbolj pripoznanega in 'odlikov. sestava. irna n HPtojSfrte tu Tiisfe strme 1MU n. Tafcontr. 71 t iatitn!, »r<-l>ru-rui in ^Mtimi kol^jnaui. ti pohvalnimi pismi breaplačno. fo povsod, kjer nismo zastopani) A&toitt* Hnsialnici ni mlii poljem /////z SLOVENCI Hazori! KodlanCIC, £f tf ulica Sonato Bramante 6 Priporoča Vam svojo čevljarsko «lel;t\nice. V«! ob i . e v skladišča vsake vrste čevljev p.> zmerni ceni. Sprejema naročila jto mer!. Umetni fotograf ični atelje pri av. Jakobu ulica Rivo St. 4a (pritličje) TRST. IzTrSuje t «ako fotografi 2oo delo kakot tad i razglede posnetke, notnuijoetPokalov.por-celanatte.plolče za spomenik«, itd. itd. FoTečanje isalatere fotopafije. Radi ntfafenMti F. N. nraAafkvv tfrtf-|ma narava ta JIH Izvrtat m trn ali zmaj aaata.