OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MARCH 12, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 50
^OV/ GROBOVI
^ANK jancher
Po štiridnevni bolezni je pre na svojem domu dobro poznani Frank Janchar, star 88 Stanoval je na 13707 Rugby ^oma je bil iz Ilove Gore, odkoder je prišel v Ameriko pred 62 leti. Bil je ustanovitelj društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Tukaj zapušča sina Franka J., dve hčeri Mrs. Josephine hampa in Mrs. Alite Kaprol', ''i vimke, brata Antona in več Sorodnikov. Soproga Anna je pred 10 leti, sin Joseph P^'sd 30 leti in hčer Mrs. Ann aprol pred devetimi meseci. ®Sreb se vrši v sredo zjutraj ° 9.45 uri iz pogrebnega zavo-^ Joseph žele in sinovi, 458 E.
^ St., v cerkev Marije Vnebo-y^®te ob 10.30 uri in nato v dru-^®sko grobnico na pokopališče Calvary. »
matjasic
Stioči ob 8:30 uri je premini-^3- svojemu domu Agnes
la
Mat
J3-sic,, vdova, rojena Jura-Stanovala je na 1434 E. 45 • Doma je bila iz Slarske va-Bela krajina. Stara je . ^ '9 let. Tukaj zapušča se-Pa°	in v Pittsburghu,
sestro Marijo. Pogreb oskr-. ^ pogrebni zavod A. Grdina 1053 E. 62 St.
na svoiem domu Louis •-vertniu	i. , , _______ .
cvektnik
zjutraj ob 4:55 uri je
^ertnik
star 71 let, stanujoč
bn Sylvia Ave. Doma je ^•aka na Dolenjskem, od-
^'1 iz koder
jQOg' J® prišel v Ameriko leta Storage Battery Co,
je član društva Slobo-SlW'?'"" HBZ in podr. št. 3
^Igo let je delal pri Wil-
SMz lard
zapušča žalujočo so-Frances, rojeno Golob, to iz Šmartne, dve hčeri Mrs.

Bolden in Mrs. Do-
^astrangelo, šest sinov: Louis, Albert, Andrew, ^/Sgt. William, ki se na-Pq Koreji, ter 10 vnukov, ob C vrši v sredo zjutraj
M
Uri iz pogrebnega za-
52	P. Svetek, 478 E.
^Zete ' ^ ^^''kev Marije Vnebo-korioi-?^ ^-30 uri in nato na po-Calvary.
prejjj- . rahlem zdravju je Znatii J svojem domu po-. ouig Bartol, star 63 let,
stan
Av(
ujoč
ki T je bil iz vasi Travnik
16207 Huntmere
potoku, odkoder je
/v An
^il jg y. -^»leriko pred 39 leti društva V boj, št. 53 ^t, 27 g^*^štva Blejsko jezero,
in Boilerniakers uni-
4ir
Žele^uj	York Central
^et. kjer je bil uposlen 37 ®kegg^ ,3	delničar Sloven-
^^^vskega doma na Wa-
"^Uk •
soprogo Mary, doma od isto-•t-- pokojnik, hčer Mrs
^^a.t%	Glavan, dva vnuka,
%ry g,	^ ill Frank, sestri Mrs.
lelc	in Mrs. Jennie
fi'^b Rn	sorodnikov. Po-
l-3o
'0S(
152
J Uri danes popoldne ob
pogrebnega zavoda
lan
ž 1 ■
St. ^ ® in sinovi, 458 E pokopališče High-
Blizu milijon Amerikancev umrlo v vojnah izza L 1775
WASHINGTON, 11. marca—Zadnje poročilo tajništva obrambe je najavilo število 52,448 kot število ameriških žrtev na Koreji. Od teh je bilo 8,853 mrtvih, 9899 pogrešanih, ostali pa ranjeni. Če se oziramo na število mrtvih, pride na dan 30 mrtvih Amerikancev, odkar se je začela junija lanskega leta vojna na Koreji.
Ameriška zgodovina se je ta
ko približala milijonu mrtvih Amerikancev, ki so dali v vojnah življenje za svojo domovino.
Ko je počil prvi strel 1775 leta v Lexingtonu, Mass., pa do osvobodilne ameriške vojne, je dalo 6,168 vojakov življenje za ameriško svobodo.
Ameriška državljanska vojna v preteklem stoletju je bila izredno krvava. Severni del Amerike je trpel 364,331 in južni del 133,821 na izgubah.
V prvi svetovni vojni, da imenujemo le važnejše morije, je bilo 130,274 ameriških vojakov mrtvih, a druga svetovna vojna je terjala težje žrtve, ko je bilo 227,872 Amerikancev ubitih v borbah in 325,464 mrtvih tudi v vojni, toda iz drugih vzrokov.
Ameriška žrtev in dar na oltar domovine z lastnim življenjem se je te dni približal milijonu, ki ga je ali ga bo te dni zabeležil s svojo krvjo neznani junak na Koreji.
Dasi številka milijon zveni na prvi pogled strašno, vendar primerjale z žrtvami drugih narodov, ni tako strašna. V prvi svetovni vojni so znašale samo francoske izgube 1,357,800 mrtvih, a skupno število mrtvih v tej vojni je znašalo 8,500,000.
Koliko pa znaša število žrtev zadnje vojne, ni še mogoče ugotoviti. Zadnja vojna je imela to posebnost, ker ni imela samo izrazitih front, ampak so se uprizarjale krvave morije v zaledju med civilnim prebivalstvom, ko so stranke z totalitarnim programom ustvarile v zaledju shvojo fronto; dalje so avijoni bombardirali zaledja, a končno vojno stanje še ni prenehalo, ker ni mirovnih pogodb.
INFLUENCA NARAŠČA
WASHINGTON, 11. marca.— Zdravstvene oblasti javljajb, da je influenca v močnem naraščanju in da se je v zadnjem tednu v primeri s prejšnjim skoraj podvojila, a istočasno povdarjajo, da je število obolelih slučajev letos vsekakor manjše kot lansko leto v istem času.
URANIUM NAJDEN V MEKSIKO
MEKSIKO CITY, 11. marca. —List "E1 Universal" poroča, da so našli v južni Meksiki dvoje velikih in bogatih ležišč ura-nija.
Na Koreji radijske bombe
TOKIO, 11. marca—Zavezniška ofenziva na srednjem in za padnem sektorju korejskega bojišča nevzdržoma napreduje.
Na vzhodnem bojišču južne Koreje nudijo komunisti močan odpor, da bi zavezniki zavzeli važne postojanke in dosegli 38. paralelo.
Zavezniška taktika, da se v prvi vrsti uniči sovražnik, ne pa pridobi ozemlje, je prizadejala sovražniku zopet teške krvave izgube. Ameriška osma armada ceni, da znašajo te izgube samo v treh dnevnih bojih 25,000. Obroč okrog stare korejske pre-stolice Seoul se zožuje.
Na Koreji so se uporabile prvič bombe' na radijsko dirigiranje. Te bombe so naj prvo preskusili v mrzlem vremenskem ozračju na Alaski in sedaj uporabili na Koreji. Vojno poveljstvo javlja, da ni šlo za uporabo teh bomb v množinah, ampak bolj za preiskušnjo glede njihovega efekta.
KONEC RIBARSTVA
HARDFORT, Conn., 11. marca—Zakonski osnutek glede ri-barstva kot je predložen tukajšnji zbornici, ima tudi sledeče določilo: Protizakonito je metati karkoli v sladke ali slane vode, ki bi mogle povzročiti pogin živali.
Če bo zakonski osnutek s tem besedilom, kakor je predloženo, sprejet, pomeni, če ne konec, pa vsaj znatno znižanje ribarstva; kajti trnek, ki ga vrže v vodo ribič, je gotovo predmet smrti ribi, čeprav ne neposredni; enako tudi nedvojbeno vsakovrstne mreže.
JOSEPH LESNAK
Po daljši bolezni je preminil Joseph Lesnak, star 64 let, samski in stanujoč pri družini Pet-kovšek na 965 Addison Rd. Doma je bil iz vasi Lesnak na Notranjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 48 let in je bil ustanovitelj društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ.
Tukaj nekje zapušča brata Matevža. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na pokopMišče Calvary.
Konferenca v Parizu na mrtvi točki
PARIZ, 11. marca. — Konferenca namestnikov štirih zunanjih ministrov ni ganila niti koraka naprej. Konferenca naj bi pripravila in razčistila dnevni program, ki naj bo dnevni red za prihodnje zasedanje zunanjih ministrov štirih velesil. Kar so glede tega dnevnega reda pred-lagaU zastopniki Amerike, Velike Britanije in Francije, je odklonil Gromyko kot šef ruske delegacije. Kar je predlagal Gromyko, so odklonili zapadni zavezniki.
Polni teden zasedanja namestnikov zunanjih ministrov ni prinesel nobenega pozitivnega sadu niti v eni bistveni točki. Namestniki se sestanejo ponovno jutri v ponedeljek. An gleški delegat je še vedno optimist in trdi, da ko se bodo izločile pleve propagande, za kar Rusom služi večinoma ta konfe renca, bo mogoče vendarle izluščiti zrno za kar pravzaprav gre. Ce ne bo šlo drugače, bodo za bodočo konferenco zunanjih ministrov zapadni zavezniki predložili svoj, rusko zastopstvo zopet svoj dnevni red, zunanji ministri sami pa naj iščejo izhoda iz zagate.
SVOJEVRSTNA OPOROKA
KANSAS CITY, Mo. 11. marca. — Neki Friderik William Nordenholz je zapustil 88 centov med zarjavelimi žeblji, ki jih je imel v koi'inasti posodi zraven postelje. Toda $25,000 je zašil v žepe stare raztrgane suknje. Ta suknja pa je bila pod um>^zano posteljo, na kateri je ležal in umrl ob svojem 80. letu.
Nordenholz je zapustil oporoko in je zapustil svojemu nečaku in nečakinji nekje v Kaliforniji vsakemu po dolar, svoji prote-stantovski cerkvi $250, vse ostalo pa otroški bolnici v mestu Kansas.
Jugoslavija je objavila '^Belo knjigo"-
ZADNJE VESTI
WASHINGTON, 11. marca— Gen. Eisenhower, vrhovni poveljnik čet Atlantskega pakta, ima pooblastilo, da lahko rabi atomsko bombo kadarkoli in kjerkoli bi smatral za potrebno, da jo vrže in da povzroči razdejanje pri sovražniku.
KEY WEST, Fla., 11. marca —Predsednik Truman je podpisal ukaz, da se pristopi takoj k realizaciji pomorskega programa v okviru dveh milijard dolarjev odobrenega kredita. Gre za mogočno letalo-nosilko, ki bo imela 60,000 ton, in druge bojne ladje.
WASHINGTON, 11. marca— Zaposlitev je dosegla najvišjo točko od leta 1947 dalje, ko se je začel izvajati obrambni program.
TOKIJO, 11. marca — Glavni stan gen. MacArthurja trdi, da je tifus prizadejal kitajskim komunistom čez 20,000 smrtniH žrtev.
BEOGRAD, 11. marca—Tito je govoril pred tisoč veterani zadnje vojne in je ponovno po-vdaril, da bo Jugoslavija, če bo treba, za svojo svobodo znova krvavela. Tito je napadel Stalina z imenom in s grenkim po-norčevanjem z njim.
Tito trenotno vodi tudi posle zunanjega ministra, ker je Edward Kardelj obolel na influen-ci. Ta slučaj, namreč bolezen Kardelja, je hotela Moskva izrabiti, češ, da se pripravlja v Jugoslaviji popolen preokret zunanje politike v Ameriki orientirati. Tito je to zanikal in je poudaril, da je bil te dni sam bolan.
KANADA ZA JAPONSKO
OTTAWA, 11. marca — Minister za zunanje zadeve L. G. Pearson je izjavil, da je Kanada pripravljena dovoliti Japonski njeno zopetno oborožitev, da si lahko zasigura svojo lastno varnost proti eventualnemu komunističnemu napadu; o tem, da je obvestila druge velesile.
Seja direktorija
Jutri, 13. marca se vrši redna seja direktor! ja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. Direktorji so prošeni, da se udeleže v polnem številu.
Odšel k vojakom
Prostovoljno se je javil k vojakom Donald J. Mah, 19 let star sin Mr. in Mrs. Anton Mah iz North Madison, Ohio. Odšel je k zračni sili. Želimo mu srečen povratek.
da pripravljajo sovjeti
SOVJETSKE ARMADE NA MEJI; ALI NAJ POSREDUJE ZN?
BELGRADi 10. marca—Sovjetska zveza zbira svoje vojaštvo in orožje okrog jugoslovanskih meja, podžiga sosednje satelitske države, da store isto, kar vse znači priprave za napad na Jugoslavijo in strmoglavi j en je titovega režima.
To je obtožba Sovjetske zveze od strani belgrajske vlade.
"Bela knjiga" in dokumenti
Belgrajska vlada je objavila takoimenovano "Belo knjigo,"
ki ima 481 strani in jo predala javnosti. Belgrajska vlada trdi,
da so v bližini jugoslovanskih meja močne sovjetske čete predvsem v Madžarski in Romuniji,
a istočasno mobilizira svoje balkanske satelite.
Kakih 2,000 obmejnih incidentov je ustvarilo itak že trajno vojno razpoloženje na jugoslovanskih mejah.
Sovjetska zveza'izvaja obsežne vojaške operacije v smeri proti Jugoslaviji.
Na mejah Jugoslavije so Rusija in sateliti odstranili civilno prebivalstvo iz neposredne bližine, posejali minska polja, postavili španske jezdece, kopljejo zakope in zidajo podstave za topove in težke strojnice. Sovjeti s sateliti gradijo nove ceste in letališča, kjer se moštvo trajno vežba za napad na Jugoslavijo.
Istočasno se vrši močna protiju-goslovanska propaganda v vrstah satelitskega in sovjetskega moštva.
Romunija, Bolgarija in Madžarska kličejo pod orožje nove rezerve in so daleko prekoračile po mirovnih pogodbah dopuščeno višino njihove oborožene sile.
V ozadju vsemu — Sovjeti
Rusija dobavlja svojim satelitom na Balkanu vsakovrstno orožje in satelitske države so prisiljene, da izdelujejo orožje po ruskih vzorcih, da se tako standandizira produkcija orožja vsepovsod po obširni Sovjeti ji.
Sovjeti so povečali pritisk na Jugoslavijo s tem, da so poslali v bližini njenih meja sovjetske čete in to skozi leto 1949 in 1950.
Te čete, ki se nahajajo v Romuniji in Madžarskem v neposrednih bližinah jugoslovanske meje, nimajo značaja čet na prehodu, niti ne čet, ki naj bi čuvale ceste in železnice, ki vodijo v Avstrijo, kot je to predvideno v mirovni pogodbi. Njihova navzočnost predstavlja direktni vojaški pritisk na Jugoslavijo.
Drugače ni mogoče razlagati močnih sovjetskih oboroženih sil v neposredni bližini jugoslovanskih meja kot je to slučaj ruskih čet v Romuniji in Madžarskem. '
Satelitske države imajo vojaške svetovalce in učitelje v sovjetskih generalih, častnikih in vojaških strokovnjakih, vseh vrst naoštva in orožja, istočasno pa uganjajo sovjetski maršali javno propagando zoper Jugoslavijo.
Slučaj preti Združene narode?
Vlada nadalje javlja, da mora biti jugoslovansko ljudstvo pripravljeno na vsak možni slučaj,
ker mu tako veleva neizpodbitno ugotovljeno stanje na mejah.
Združeni narodi imajo v svojem lastnem delokrogu dovolj opravka. Jugoslovanska vlada bo skušala zravnati te nevšečnosti po-
na njo
tom direktnih pogajanj s sovjetsko vlado. Toda ta slučaj, da bi bila ta direktna pogajanja brez uspeha, jugoslovanski vladi ne bo preostajalo drugega, kot da predloži spor Združenim narodom v rešitev.
Oblaki se zbirajo na severu
Tudi jugoslovanska vlada je poučena, da gradi sovjetska vlada v Miškolcu, to je v trikotu med severno Madžarsko, Romunijo in Slovaško oziroma Ukrajino močna vojaška oporišča, vojašnice, letališča, upravna poslopja in tudi bolnice. Tam je postavila Sovjetska zveza svoj glavni stan čet, ki bodo operirale proti Jugoslaviji. Miškolc si je Sovjetska zveza izbrala zato, ker je mesto z okrožjem idealna lega za vojaške priprave velikega obsega in ima hitra in dobra cestna in železniška sredstva na razpolago. Vse te priprave v Miškolcu so novejšega datuma in je njih dejstvo potrdilo tudi ameriško poveljstvo v zapadni | Evropi.
Mnenja tujih diplomatov
Dejstvo, da je belgrajska vlada obelodanila svojo "Belo knjiga" ravno v času, ko zborujejo v Parizu namestniki štirih zunanjih ministrov, ki naj pripravijo tla za bodoči sestanek štirih zunanjih ministrov samih, ni brez pomena, tako pravijo zastopniki tujih držav v Beogradu. Stalina jezi, da se mu ne yklo-ne, Jugoslavija s Titom na čelu, ker bi Jugoslavija v zvezi z ostalimi satelitskimi državami za Sovjetsko zvezo pomenilo veliko več kot se to zdi na prvi pogled. V tem slučaju bi bila zmanjšana strateška važnost Grčije in posredno tudi Turčije. Na vojaško upravo v Trstu, ki obstoja iz Amerikancev in Britancev, bi se lahko napravil pritisk, da umaknejo od tam svoje zasedbene čete. Ce bi bila Jugoslavija v sklopu ostalih satelitskih držav Balkana in vzhoda Evrope, bi ta sklop po notranji vrednosti veliko več pomenil kot pa brez Jugoslavije, ne računajoč samo številično in strateško moč te države.
Šlo bi za gotovo eneko, katera bi bila za Sovjete tudi večjega moralnega pomena z Jugoslavijo, kakor brez nje, ker bi na ta način odpadlo večno krpanje satelitskih držav, ker so tam močna gibanja, ki hoče je slediti Titu v želji po samostojnosti in svo-j bodni akciji izven sovjetskega diktata.
Stalin se ne čuti trdnega
To so tudi momenti, ki silijo Stalina, da ne sklene avstrijske mirovne pogodbe. Kajti, če bi do te pogodbe prišlo, bi morala) Sovjetska zveza umakniti svoje zasedbene čete iz vsega Podo-navja in vzhodne Evrope, kjer so še na straži sovjetske armade, ne v interesu miru, ampak v interesu Sovjetske zveze, ki se boji dalekosežnih sprememb, kakor hitro bi zadnji sovjetski vojak odšel iz zasedenih držav.
Zato je avstrijska mirovna pogodba ravno po ruski krivdi slej ko prej na mrtvi točki. Daljni vzrok pa ostane zadržanje jugoslovanske vlade s Titom na čelu.
Sovjetska zveza ne bo pripustila kake ponovne oborožitve Nemčije in je vrgla v svet parolo po splošni razorožitvi. To pa radi tega, ker se boji, da bi enotna in kolikor toliko oborožena Nemčija bila lahek protiutež njene moči v satelitskih državah, dasi gre za ogromno ozemlje in ogromno število prebivalstva, toda ne enotnega po narodnostih, gospodarstvu in socialnemu sestavu, vsekakor pa dovolj enotnega v želji po samostojnosti in sprostitvi sovjetskega trinoštva. Iz tega je končno razvidna silno važna vloga, ki je v sklopu vseh teh vprašanj, igra ravno Jugoslavija.
Jugoslavija in Amerika
Sovjeti dobro poznajo zvezo Jugoslavije z Ameriko. Ne glede na izredno močno jugoslovansko izseljeniško skupino v Ameriki, ki ima vidne delavce v ameriškem javnem življenju in dobre zveze z materjo domovino, pa so Jugoslovanom Amerikanci v dobrem spominu izza časa zadnje, za Jugoslovane osvobodilne vojne. Jugoslovanska propaganda dela stvarno, ko hoče te zveze kulturno in gospodarsko še poglobiti. Učenje angleškega jezika v jugoslovanskih šolah je zelo razširjeno. Uporaba angleško pisanih znanstvenih pripomočkov in knjig v jugoslovanskem kulturnem in javnem življenju iz dneva v dan narašča. Tudi šolski sistem je objela propaganda. Pomladki Rdečega križa na jugoslovanskih osnovnih šolah naj dobijo zveze z osnovnimi šolami v Ameriki za izmenjavo pisem, skratka za utrditev stikov. Propagandni sistem je zasnovan na globoko in na daljšo doto.
Sovjetom je nadalje znano, da so njihove armade v Jugoslaviji prebivalstvo le stale težka žrtvovanja, sovjetska soudeležba pri jugoslovanski upravi pa gospodarsko izmozgavanje. Dodatno pa je Ameiiika v očeh Jugoslovanov edina gospodarska sila na svetu, ki lahko nudi izdatno gospodarsko pomoč, katere je v prvi vrsti država potrebna.
Vsa ta dejstva so znana Stalinu in ker ne gre zlepa, naj bi šlo z grda, da se Tito uklone, podredi' Moskvi in odtrga od Amerike.
Češki nadškof izgnan ali zaprt
PRAGA, 11. marca.—Češka komunistična vlada je objavila,, da je izgnala iz Prage in iz nadškofijskega sedeža primata Češkoslovaške, praškega nadškofa Josipa Berana, ker da je bilo njegovo zadržanje napram cerkvenim zakonom, ki so v veljavi, negativno.
Na njegoVo mesto je bil postavljen duhovnik Antonin Steh^ lik.
Cerkveni krogi v Pragi pa zatrjujejo, da se nadškof Reran nahaja v zaporu in da je pričakovati zoper njega procesa po vzgledu madžarskega pri-masa kardinala Mindszentija.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
12. marca 1951
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Ooe Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
"TA JEZIK SE RAZUME"
Ameriški zgodovinarji pišejo in praktično življenje je potrdilo, da je res kar so ti znanstveniki pisali, da je namreč Amerika po državljanski vojni, zlasti pa v 19. stoletju šla na pot, da najde sama sebe. Da zgradi kulturo v svoji državi, ki bo tipično amerikanska, da privadi Amerikanca, da gleda na tipično ameriškanski način na življenje skratka, da ustvari "American Way of Life." Tq se je Ameriki tudi v polni meri posrečilo.
Amerika je pretrgala in tu izkoreninila vse nepotrebne vezi, ki so jo vazale z angleškim oziroma britanskim konservativizmom in tradicijo. Niso se več ponavljali dogodki kot še okrog leta 1830, ko so stare britanske družine praznovale sicer na zunaj praznik 4. julija in se udeležile vseh potrebnih formalnih svečanosti, a so doma prižgale vse luči in v srcu z večjo toploto praznovale dan, ko je britanski kralj praznoval svoj rojstni dan.
Amerika seje otresla evropske kontinentalne razruva-nosti, ko je bilo politično življenje na tej celini razdeljeno na stranke in strančice, ki so se teple med seboj skoro do končnega uničenja, ko jim pa celota in skupnost usode niti ni lebdela pred očmi, kaj šele, da bi jo dejansko živeli in čutili:
In končno—ameriški človek si je dal zunanji izraz svoje notranjosti in življenja svobodnega državljana tudi v noši—modi. Naravno je, da raste ptiču iz telesa tako perje, kakor to odgovarja tej ptičji naravi in svrham. Vsako opičje posnemanje tujega bi bilo ne samo svrhi kvarno, ampak tudi smešno. Amerikanec je tudi na tem polju samo-biten, svojstven, naraven. Povprečen evropski moški ali ženska, ki si da ukrojiti novo obleko, lahko gre v njej povsod v evropskih prestolicah, ne da bi kdo kazal s prstom za njim. Če bi ne bilo razlike v jeziku in morda še kakih posebnih kretenj, bi ga nihče, čeprav v tujini ne smatral za tujca, nego enega izrAed svojih. Ce se pa pojavi kjerkoli po Evropi Amerikanec, ga bo vsakdo že po njegovi zunanjo sti spoznal za Amerikanca kot takega, ki to svojstveno "ameriško" tukajšnjemu življenju oflgovarjajoče nosi pov sod seboj in se razodeva celo v njegovem oblačilu.
Amerikanec misli, da so taki kot on tudi ostali ljudje na svetu.
Amerikanec drugega jezika ni razumel. Omejimo se na zadnje svetovne dogodke, ki so nam še najbolj v svežem spominu.
Nemški imperijalizem je v prvi svetovni vojni brezobzirno potapljal vse, kar je na zemeljski obli prišlo v roke njenim podmornicam. Tudi življenja Amerikancev, tudi ameriško blago, ki ni imelo zvezo z svetovno vojno. Amerikanec tega jezika—ni razumel.
Po končani prvi vojni je prišel v Pariz na mirovno konferenco ameriški predsednik Wilson in hotel uveljaviti svojih znanih 14 točk, na podlagi katerih je Amerika stopila v prvo svetovno vojno in doprinesla ogromne tvarne žrtve. Idejalist Wilson se je znašel v mreži britanskih in francoskih diplomatskih intrig, ki so šle za vsem nečem drugim, nego da se pokliče v življenje njegovih 14 točk Predsednik Wilson, razočaran kot je bil, je odšel nazaj v Ameriko. Amerikanec tega jezika—ni razumel.
V Evropi, nastajajo absolutistične totalitarne verolom ne države. Konferenca v Monakovem določi delitev Češkoslovaške, da se odtrga od nje severno ozemlje imenovano Sureti in priključi Nemčiji. Češka je življensko okrnjena. Vendar svet misli, da je bila ta sicer dragocena in teška, a vendar potrebna žrtev, da se ohrani svetovni mir. Hitler kot državni poglavar in vsemogočni diktator stranke je svečano izjavil: "Ne maram niti enega Ceha v nemški državi." Se se je plazil okrog sten in zračnega oboka odmev njegovih besed, ko je Hitler udri v Češko in jo Nemčiji podjarmil. Amerikanec tega jezika—ni razumel.
Sirom Evrope divja krvava vojna vihra. Ni več vojaške fronte, ker je fronta povsod: v zaledju kjer nastopajo pod pokroviteljstvom in na povelje Sovjetske zveze totalitarne stranke, ki odprejo notranjo fronto in se v imenu pristaštva otvori ogenj nad tistimi, ki niso pristaši te politične stranke. V vodstvu svetovne politike in v zavezni škem taboru se vršijo konference za konference, na katerih je vedno osebno navzoč tudi ameriški predsednik Roose velt. Vse konference se v svojih sklepih niso izvajale, kei'
Veselica prinesla $4,000 v prid domovini
San Francisco, Calif.—Prišel sem do zaključka, da je med jugoslovanskim narodom veliko zavednih in dobrosrčnih rojakov, ki se z dušo in telesom trudijo pomagati našemu narodu v Jugoslaviji. V zadnjem dopisu sem vabil rojake, da se udeležijo veselice, katera se je vršila 4. februarja. Delo ni bilo zastonj, kljub slabemu vremenu. Dež je padal, kakor bi ga iz škafa izlival, vendar je bila velika dvorana popoldne in zvečer polna. Žal, da ne morem zapisati, da so to bili naši Slovenci. (Cast tistim, ki so bili navzoči). Mi radi vidimo, da se naša imena svetijo v papirju, kadar je tre ba delati, se pa skrijemo. Sreča, da imamo nekaj ljudi, ki se ne bojijo delati ali žrtvovati čas in še finančno pomagati.
Ker so me imenovali za poročevalca, je moja dolžnost, da sem stvaren in pošten. Ne bom se oziral na desno ali levo, pač pa šel po poti kakor sem jo začrtal. To je naša stara navada, da, kadar imamo posebno ali navadno priredbo, čakamo,' da se dvorana napolni, ne da bi znali, koliko ljudi bo prišlo. Nič drugače ni bilo sedaj. Program bi se moral pričeti ob določenem času, brez ozira, koliko je navzočih. Na ta način bi se ljudje naučili, da pridejo o pravem času, in ne bi imeli prilike kritizirati, da se je program "preveč raztegnil." (Pozno prične, pozno konča.)	•
Mr. Peter V. Knego, predsednik, je s kratkim govorom pozdravil navzoče in pojasnil pomen veselice. Govorili so: odvetnik Marovich, major Robinson, glavni zdravnik mesta in okraja San Francisca, J. C. Gei-ger, Mrs. Musanti, jugoslovanski konzul Ivančevič in veleposlanik Popovich iz Washingto-na, D. C. Da so "bili navzoči s programom zadovoljni, je pokazalo aplavdiranje veselo razpoložene avdijence. Popoldanska kolekta je prinesla nad 700 dolarjev. Skupnega čistega dobička smo napravili okrog štiri tisoč dolarjev.
Na zaključni seji -2. marca smo zaključili in poslali v New York tri tisoč dolarjev, da kupijo za Jugoslavijo, kar je najbolj potrebno. Posebno priznanje zaslužijo bratje P. V. Knego, F. Kuchan in J. L. Krpan. V imenu pripravljalnega odbora se zahvalim listom Prosveta, Nova Doba, Enakopravnost in Glas Naroda, ker so nam veliko pripomogli do lepega finančnega uspeha.
Veliko je tudi pomagala Miss Milica Soldo, oglaševalka jugo-. slovanskega radio programa, ki |a slišimo vsako nedeljo od 1.30 do 2.30, ostale dneve v tednu pa 3d 6 do 6.15 zvečer s postaje KLOK, San Jose, Calif. Ker je
gori imenovani program v čast vsem Jugoslovanom, ne morem razumeti, zakaj ga poleg bratov Hrvatov tudi naši trgovci ne podpirajo. Hvala tudi društvom, katera so darovala gotovo vsoto. S tem ni rečeno, da prenehamo nabirati darila. Treba bo naše delo podvojiti. Vsi, ki so pripravljeni pomagati, naj se oglasijo v Sokol Hali, 580 Eddy St., San Francisco, Calif., kjer bodo dobili nadaljna pojasnila in navodila. Kdor ima le malo narodnega čuta, se bo odzval našemu pozivu.
Peter E. Kurnick, poročevalec.
Ko prispe paket iz Amerike
o, to je veselja, ko prispe pa ket iz Amerike, ki ga je poslal dobri striček ali tetka, sestra ali brat. Mnogi izmed srečnih pre jemnikov in dobrih pošiljateljev tam daleč za Oceanom, se niti ne poznajo, ali pa se poznajo po fotografiji, ki jo je že zelo porumenil čas.
Paketi prihajajo.- Zadnji čas se je njihovo število zelo povečalo. Tudi vsebina se je spremenila. Dočim je bilo prej v njih največ razne obleke in drugih reči, ki se v Jugoslaviji še težko dobe, so zdaj večinoma živila, predvsem moka, sladkor in riž. Seveda poleg živil tudi danes še priromajo čez veliko lužo šivalni stroji, kolesa, radioaparati itd., ki pa so seveda tudi v Ameriki precej dragi, zato jih lahko kupijo le tisti, ki jim je sreča v novi domovini posebno naklonjena.
V Sloveniji sprejme pakete pet carinskih postaj: v Sežani za Primorsko, v Mariboru in Dolnji Lendavi za Štajersko in Prekmurje, na Jesenicah za Gorenjsko ter v Ljubljani za Ljubljano in okolico. Dolenjsko in Belo Krajino. Večina izseljencev pošilja pakete po Jugoslovanskem Rdečem križu. Tiste, ki'gredo skozi ljubljansko carinarnico v večini primerov prevzema in dostavlja Rdeči križ Slovenije, ki je imel doslej vsakoletni promet 3,000 paketov letno, zdaj pa računajo, da se bo ta številka dvignila najmanj za 100 odstotkov. Ce računamo, da ostale carinarnice za druge okraje v Sloveniji prav gotovo ne prejmejo na leto manj pake tov kakor ljubljanska, lahko rečemo, da dobe svojci v Sloveniji od sorodnikov v Ameriki letno okrog 30,000 paketov.
"Paket smo dobili od tete iz Amerike," pripoveduje Volkov Stanko iz Rožne doline. Okrog ust je ves rjav od čokolade. "Same dobre stvari so notri in še velika žoga."
Šest otrok ima Volkova družina, šest majhnih čmrljev, ki bi neprestano radi jedli. In kadar pošlje teta iz Amerike "do-
jih Sovjetska zveza ni držala. Amerikanec tega jezika—ni razumel.
Počila je vojna na Koreji, dasi je obstojala medsebojna pogodba o vzajemnem zavezniškem opravljanju te države do normalnih časov. Tam, kjer vidijo Amerikanci svetlo, jim zatrjujejo Sovjeti, da je črno in obratno. Tam, kjer se lomijo pogodbe kot prepelo in suho dračje, se očita vero-lomstvo na drugi strani. Tam, kjer je oborožitev, se hlini razorožitev. Amerikanec tega jezika—ni razumel.
V	odtenkih, v malih curkih, kakor kaplje, ki posamezno tolčejo skozi oblake na tla in polje, je v to ameriško javnost začelo pronicati usodno spoznanje; saj za vsemi temi pojavi, za tem jezikom, ki ga jaz ne razumem, stoji v ozadju le končni cilj in sredstvo, ki se mu pravi—sila, moč.
V	deželi, kjer ni bilo nikdar obvezne vojaške službe, kjer je vojak ali uniformiran policaj življenju nekaj tujega, se je v srcih in razumu narodnih predstavnikov, javnih delavcev v isti sapi kot vojaških poveljnikov, izvil enoten krik, krik spoznanja in potrebe tudi za Ameriko: naša sila in moč je edini jezik, ki ga in ki ga bo razumel sovražnik
Sovjetska zveza.
In ta jezik Amerikanec danes—razume. —L. Č.
bre stvari," je razumljivo zanje velik praznik.
Največ paketov je namenjenih v kraje, kjer je že od nekdaj bilo najmanj kruha in kjer ga je letos zaradi suše še manj. Tja, od koder so pred leti odhajali v tujino celi vlaki ljudi, ki so nosili svoje roke naprodaj za košček kruha. V Belo in jluho Krajino, Dolenjsko, Primorsko, v haloške vasi, v Prekmurje.
Stara mamka iz majhne dolenjske vasi, ki so ji požgali domačijo, ubili dva sina, mož pa se ji je neozdravljivo bolan vrnil iz internacije, mi je solznih oči pripovedovala:
"Pomislite, 30 let že dela brat v Ameriki, v rudnikih koplje, si romak, zdaj pa nam je poslal paket. Pa ga nismo nič prosili. Sploh nismo vedeli, da še živi. Samo nekajkrat smo si v teh letih pisali. Saj veste, kako se kmečki človek težko spravi k pisanju. Zdaj pa naenkrat dobimo paket in v njem sladkorja, kave, moke, pa še lepo židano ruto zame. Seveda smo zelo veseli. Ko-fetek bomo imeli za posebne praznike. Ampak najbolj me veseli to, da se nas je po tolikih letih spomnil ..."
Seveda niso vsi ljudje kakor ta mamka. Vmes je tudi nekaj špekulantov, saj pravi pregovor, da je v vsaki čredi tudi nekaj garjavih ovac. Sorodnikom pišejo obupna pisma, z najbolj črnimi barvami vse orišejo in opišejo samo za to,'da bi dobili čim večji paket. Toda sreča je pač opoteča, to je že marsikateri od teh pametnjakovičev izkusil na lastni grbi. Tudi mnogi rojaki iz Amerike niso tako kratkovidni, da ne bi pogrunta-li, kaj je res in kaj je pretirano. Tako je neka ženska iz Bele Krajine napisala bratrancu v Ameriko najbolj žalostno pismo, ki ga je zmogla. Potožila je, da pri nas nimamo niti soli. Hudo je bila potem razočarana in tudi jezna, ko ji je dobri bratranec, ki je vedel, da ima preskrbljene otroke, da tudi sicer na domačiji ne žive tako bera-ško in se je poleg tega še spomnil, kaka je bil pred leti ogoljufan za dedščino, da je zato moral po svetu—poslal paket same soli.
Tudi v Ljubljani se smejemo neki ženski, ki jo vsi poznajo, da zelo rada pogleda v kozarec. Pisala je sorodnikom obupno pismo, vse mogoče in nemogoče težave in stiske je navedla in ti so ji res poslali dva zavoja sladkorja. ■ Že naslednji dan je ta sladkor na trgu prodala, niti pretresla ga ni. Cez nekaj dni je pa skoraj ponorela, ko so ji pisali, da so v sladkor skrili dve zlati urici.
To sta dva primera iz zbirke nekaterih. Navedli smo ju zato, da bodo naši rojaki v Ameriki razumeli, zakaj so morda nekatera pisma tako zelo črno in pesimistično napisana. Saj ne trdimo, da nismo v stiski zlasti zdaj zaradi suše, toda tako črno, kakor rišejo nekateri iz same gole špekulacije, pa vendarle ni. Kdor dela, mu tudi tistega, kar potrebuje za življenje, ne manjka. Ocvrtih pišk in pečenih fazanov pa menda tudi v Ameriki ne jeste vsak dan.
Povdariti pa moramo, da takšnih ljudi ni veliko in so večinoma vsi, ki dobe pakete, teh res potrebni in tudi vredni. Zlasti družinam s številnimi otroci so poslana živila v veliko korist. Tako imajo tudi matere možnost pripravljati razne pribolj-ške in dodatke, ki so jih otroci, ki imajo zaradi vojnih posledic zelo oslabel organizem, nujno potrebni.
Dr. Eman Pertl
KOŽNE BOLEZNI V DETINSTVlI IN OTROŠKI DOBI
,0»« A" iLaKJ: %
n
__#
••s'-iving^
Kožnih plesnob je več vrst. V naših krajih je najbolj razširjena lasna plesen, ki povzroča, kakor smo videli, povrhnjo lasno plesnobo, lahko pa tudi globoko. To je takrat, če vdre lasna plesen v sam lasni mešiček in nastane zaradi tega tako imenovana globoka lasna plesnoba. To je prav posebno značilna kožna bolezen pri otrocih; na lasišču nastanejo gomoljasta in pogačasta, satovju podobna bolezenska torišča. Ta vrsta kožne plesnobe traja lahko zelo dolgo, če ne pričnemo pravočasno z načrtnim in umnim zdravljenjem. Najučinkovitejše zdravilo za globoko lasno plesnobo so rentgenski žarki, zaradi katerih prično lasje izpadati in s tem se izločajo iz lastnih mešičkov tudi same lasne plesmi. Poleg tega pa učinkujejo rentgenski žarki tudi na samo vnetno nabreklino odnosno prepojino, ki se prične vidno zmanjševati, dokler končno popolnoma ne izgine. Glavno je, da izpadejo lasje na bolezenskem torišču in to prav vsi do zadnjega. Brez tega ni ozdravljenja. Zato sodi vsak tak bolezenski primer na oddelek za kožne bolezni odnosno na specialne otroške oddelke.
Kožnih plesnob je še več vrst, ki pa v naših krajih niso tako pogostne. Vendar pa moramo v tej zvezi omeniti še eno' kožno plesnobo, ki jo opažamo tu pa tam v naših krajih, to je tako imenovana ščitavica (favus). Te bolezni je precej v Bosni in Ma kedoniji in je zato dobro, da povemo o njej vsaj nekaj.
Priljubljeno mesto ščitavice je lasišče. Značilna vzbrst, ki se razvije na samem ustju lasnega mešička, je zelo značilna in sestoji iz žveplastorumene kras te, ki ima obliko ščitka ali bolje kitajskega klobuka, ki je obrnjen navzgor. Skozi ta ščitek štrli las. Več ščitkov se združ, sčasoma v večjo krasto, ki izgubi zavoljo tega značilno obliko ščitka, tako do vidimo konč no bohotne sivkastorumene krastave mase. Druga značilnost omenjenih vzbrsti je ta, da za-udarjajo po mišjem seču. Ščitki pritiskajo na kožo, ki se sčasoma stanjša, tako da zaostane-jo končno na mestih ščitkov in večjih krastavih masivov večje ali manjše brazgotine, torej večje ali manjše plešice. Po značilni osnovi vzbrsti, po ščit-ku, je bolezen dobila tudi svoje ime, 'namreč ščitavica. Bolezen lahko traja zelo dolgo, zlasti če je bolnik prepuščen sam sebi. Večinoma pa se pozdravi sam po sebi v letih spolne godnosti. Verjetno zavirajo spolna pobu-dila samo plesen, tako da se končno preneha razmnoževati, s čimer je tudi konec bolezni.
Na kratko moramo omeniti tudi kožno jetiko, ki se začne večinoma že v otroških letih. To velja predvsem za tako imenovano jetično kožno mehčavico, ki ji po domače pravimo "škro-feljni"—škrofuloza. V svojem bistvu je to jetika bezgavk, ki sčasoma razpadejo, se razmeh-čajo in izpremenijo v sirasto maso odnosno sirat gnoj, ki končno preje ovojnico obolele bezgavke. Gnoj pronica skozi podkožje vse do kože, ki prav tako razpade in se na tem mestu preobrazi v razjedo z izpod jedenimi robovi. Takšne razjede trajajo zelo dolgo in se zacelijo navsezadnje s. kazečimi, zelo značilnimi brazgotinami. Priljubljena mesta, kjer se najraje razvije jetična kožna bez-gavkavica, so stranski deli vratu, pod brado, v nadključnični jamici itd.
Druga najpogostejša oblika kožne jetike je tako imenovani
kožni "volk" ali navadni lupus. Ta oblika kožne jetike je pr&v tako bolezen mladih ljudi, ki se prične mnogokrat že v zgodnjem detinstvu, večinoma v otroški dobi. Osnovna vzbrst pri kožnem "volku" je tako imenovana grčica, ki s časoma razpade in se preobrazi v značilno jetično razjedo. Več grčic se navadno združi v večje grče, prej ali slej razpadejo. Na ta način propade precej kožnega tkiva in niso preredki primeri, ko odpadejo zaradi omenjenega razpadanja jetičnih grčic zlasti tako imenovane štrline, n- P'"; konica nosu, fihelj, končni čle^ prstov na rokah in nogah Iz tega je razvidno, kako va®a je čimprejšnja spoznava kozn® jetike, se pravi, da čimprej vilno ocenimo posamezne grcice in grče, ki niso ničesar gega kot kožna jetika. gokrat dela razpoznava težk" če, zato je nad vse važno, takšnega bolnika čimprej P'^ gleda zdravnik za kožne bolezni. To tem bolj, ker imamo dan danes zdravilo, tako imenovani vitamin D, ki pripomore ogromni večini primerov v razmeroma kratkem času k ozdravljenju bolezni, ki sicer prizade tega tako iznakazi, da je rajda družbeno nemogoč, n- P^.' bolnik, ki je brez hosu in tn sicer zelo iznakažen.
V veliko skupino kožnih bo lezni v otroški dobi sestavljaj" tako imenovane vnetne rdečin®' ki so lahko samostojne kozn® bolezni ali pa samo bolezens ^ znak kakšne druge akutne na lezljive splošne bolezni, kaK ^ škrlatinke, ošpic, noric itd. temi poslednjimi se bavi 3ebna panoga zdravstva, n®*® reč nauk o akutnih nalezlji ^ boleznih, zato se mi ne bom" njimi podrobneje bavili. Sam" stojni bolezni sta lahko mno^" lika vnetna rdečina in bun ^ sta ali buličasta vnetna rd^ na, ki sta si zelo sorodni m ii po vzbrsteh dokaj podobni-
-Mnogolika vnetna rdečica ^ odlikuje po raznolikih ki so večinoma tarčaste ob i Poudarek je na vnetnih boleze skih izpremembah, zato vzb^^^ )ozornost vnetna rdečina, ki jreobrazi mnogokrat v nie^^^ jke in mehurje, ki so razvr li navadno v obliki krogov kolobarjev, tako da nnogokrat slika, ki je ^elo P^ lobna tarči. Zato bi lahko lovali to bolezen po slovens^^ tudi tarčavica. Pravega vzro te bolezni ne poznamo. Do vajo, da je v zvezi z jetiko
nemara tudi z revmatizmo
Cešče jo opazimo spbmla i
jeseni.
Pravkar omenjeni je druga kožna bolezen, ki nujemo bunkasta vnetna i na. Na koži se popolnoma^^^ aričakovano napravijo b 5te odnosno buličaste izbo ki so zelo boleče, koža na mi pa vnetno rdeča. P'"' gg Ijeno mesto te kožne {oleni, redkeje stegna, ti odnosno drugi predeli c o ^ kega telesa. Zanjo velja s isto kakor za mnogoliko vn rdečino, tako glede vzroka lezni kakor tudi poteka
----------------- . nrai"*"
zdravljenja. Pri obeh
pregledati pljuča in napr
vse ustrezne preiskave,
ključimo odnosno ugotov
morebitno istočasno pljncno
ti ko. Isto velja za morebiti
tocasni revmatizem.	^
rdečini sta pogostejši pi'ed^ ^
v mlajših letih, nemalokdaJ
v zgodnji otroški dobi.	•
Naročajte, širite W ' Enakopravnost.

12. marca 1951
ENAKOPRAVNOST
^ BTRAN 3
IVO PIRKOVIČ:
Bilo je pod Gorjanci
v PASTI LASTNE
BODEČE ŽICE
(Nadaljevanje)
Drugo noč po tistem se je na južni strani mesta vnela za železnico ogorčena borba, ki nas je prebudila iz spanja. O njej fiismo mogli zvedeti nič natančnejšega.
Osemnajstega aprila se je polastil mesta čuden nemir. V upravi okrožnih zaporov so za-yracali vso hrano, ki so jo kmet-36 m meščani prinašali jetni-Ljudje so si šepetali o mi-ki da ga na tihem sklepa prelagana Italija. Karabinjerji, ki zvečer zamenjali stražo, pa nam povedali, da so ponoči ^®čji del jetnikov odpeljali v Italijo.
Kakor je bila tisto leto zima nenavadna in le malo podobna '^asim pravim zimam, ko je za-^eteni mračni svet mesece pre-'Veznjen z nizkim sivim nebes-nlm pokrovom, tudi pomlad ni "ila kmetu prijazna. Dan pred Zadnjim aprilom je snežilo od jutra do večera; v mraku je bila .pokrajina vsa božična. Kmetje tarnali, da jim bo ozimina vr-'^la komaj seme. Ponekod so jo ^ajši preorali in njive posejali ^Uova z jarim ječmenom, koru-^ ali celo ajdo. Ljudem je iz gledal strah za kruh. "Vedno globlje gremo v vojno," so jadi-ovali, "kruha pa manj in manj."
Ob pomladnem zatišju na J%tah je Evropa nestrpno pričakovala, kaj nam prinesejo pri-^^'iji meseci, tedni ali morda ^®lo dnevi. Polni upanja smo Pričakovali, da se bo zgodilo ne-Velikega in odločilnega. La-®ki dnevniki so nervozno ugiba-^ ° angloameriških namerah ^dora na celino. Nemci pa so zagotavljali, da ni na zahodu prav ^°bene nevarnosti.
Hitler je, od prestane strašne
^"^e na vzhodni fronti še ves
||e%iren, v državnem zboru s
'"ipavim glasom kričal, da se
v ^Sloameričanov ne boji, bolj-
pa da bo pregnal daleč od
^''ope. Samo pregnal od Evro-
^ič več premagal. "Naj se ta
spopad konča kakor koli, Angli-
Ja bo na koncu doživela, da bodo
'^Jeni zavezniki močnejši od
' je prekanjeno strašil bri-
^^iiske lorde. Ko je povedal, ka-
1 je bil na vzhodni fronti "pri-
3en v nekaterih primerih na-
'^Piti brezobzirno in z neiz-
^''osno neupogljivostjo" proti
ki so pod strašnimi udar-
''Uske armade in "generala zi-ftie" v
^ obupavali, je od svojega oda zahteval zase tiranske
pravice;
Pričakujem pa enega: da mi
'Nemški
- narod da pravico, da ne-Itp ^®^rio nastopim sam vsako-' kadar bo šlo za njegov ob-
. "-^nek
izki
3učno
m da ukrepam o vsem
-anes:
po lastni presoji . .
nič več drugega, kakor '^^Ižnoat . . . Zaradi tega od državnega zbora, potrebno moč, da bom hefw^ ravnal tako, da bom sle-prisilil, da bo korakal i" odstranim vse
'Jivce."
^1
iz Braunaua, ki je Se jg' mu dado v roke nož, key starem zgledu nasilni-božig nazadnje še z glorijo ljubljenca, ko je dra končal:
i^aj gj^^'^Sočnega pa prosim, Bcdtai	moje delo kakor do
tako ij	samo, da bi živel
"ia 2rv, ^ kolikor je potrebno
Hitler •
Jev govor, iz katerega
sta gledala zaskrbljenost in strah pred temno bodočnostjo ter slep fanatizem, pripravljen brezobzirno poteptal vse, kar bi se mu postavilo na pot blaznih sanj, ni bil za nas manjše zmagoslavje od novic z domačih bojišč, kjer je takrat bohotno zelenela zgodnja pomlad naše osvoboditve. Sovražnikova zadrega se je razodevala tudi v naglem premikanju vojaških okrepitev na ogrožena bojišča. Čez železni most na Krki so z juga grmeli dolgi vojaški vlaki in neskončne verige rumenih ci-' stern s tekočim gorivom—smrdečo krvjo železnih robotov modernega vojskovanja.
Za prvi maj so Italijani poslali na ceste in ulice podeseterjene vojaške patrulje, ki so hodile previdno s puškami v rokah, kakor da gredo v napad. Vojska v vojašnicah je bila pod orožjem in pripravljena. Čez teden dni se okrepljene patrulje še vedno niso vrnile v vojašnice.
Strah, ki je preteče vstajal tudi na domačih bojiščih je delal sovražniku velike oči. V noči od 10. na 11. maj smo doživeli v mestu eno največjih okupatorjevih donkihotskih borb s praznimi strahovi. Sredi noči—moralo je biti okoli 11—so nas prebudile puške na kandijski železniški postaji, kjer se je vsa stvar začela. Odgovorilo jim je nervozno streljanje v sosednem Šmihelu. Oglasili so se bunkerji okoli naše bolnišnice. Nekaj minut pozneje so se kakor v razburljivem direndaju vročekrvnih prepirljivcev začele buditi klepetave lahke strojnice in resnejši takt težkih mitral jezov.
Zdelo se je, da se okoli mesta naglo širi ogenj borbe in da prodira tudi v mesto samo. V razburljivo dogajanje temne noči so začeli posegati topovi, najprej lahki, za njimi težki in metalci min. Utrjeni obrambni pas okoli mesta se je vnemal, kakor polit s petrolejem. Mesto se je spreminjalo v pekel neurja, v katerem se grom preliva v grom in blisk strinja z bliskom v eno samo utripanje pošastne nočne luči. Topovi so pregluševali pokanje pušk in strojnic. Lahki so bruhali granate v temo v jezno-rito naglem ritmu, težji počasneje, vmes pa so z zamolklim basom poredkeje in kakor preudarno udarjali najtežji. Bliski iz topovskih cevi so trgali in ce-frali nepredirno temo noči.
V strmini onkraj Krke, pod "vlakom" bornih bajtic dijaških gospodinj—meščani pravijo "na bregu"—so se proti nam užigali nagli plamenčki in mimo okna so mi kot apokaliptične žuželke sikale krogle. Prvič v svojem življenju sem čisto od blizu poslušal to smrtno pesem. "Na bregu" je bila okupatorjeva druga obrambna črta, ki je svojim prvim položajem streljala v hrbet. Vsak trenutek smo pričakovali, kdaj se nam bodo skozi široka okna, ki so gledala na tri strani neba, vsule svinčenke.
Skozi odprta okna je prihajal zadušljiv smrad z g orelega smodnika. Zrak je postajal gost in težak in v temi se mi je zdelo, da se nam soba polni z dimom.
Pod oknom je izza vogla nekdo začel streljati s pištolo, kakor da se ščene zaganja v boj orjaških pošasti.
(Dalje prihodnjič)
V MARIBORSKIH PODJETJIH DELA 1,511 DELAVCEV-SPECIALISTOV
V 65 mariborskih podjetjih in tovarnah so komisije za prevedbe v 30 po večini lokalnih podjetij, podelile strokovne nazive 17,264 delavcem.
Gradivo o prevedbi kaže, da je od tega števila blizu 90% raznih stopenj strokovnih delavcev, od teh največ priučenih in pol-priučenih. To je razumljivo, saj se je v letih po osvoboditvi v krajših tečajih priučilo veliko število delavcev, ki so prišli v industrijo s podeželja.
Doslej najvišji možni nazi\ —specialist—je dobilo 1,511 delavcev, kar je 10 odstotkov vsega delavstva. Največ specialistov je v dveh največjih mariborskih tovarnah, v mariborski tekstilni tovarni (MTT) in tovarni (TAM), od lokalnih podjetij pa jih imata največ mestno komunalno in mestno gostinsko podjetje.
Med specialisti je mnogo delavcev, ki imajo sposobnosti in pogoje za višje nazive, ki jih bodo dobili, ko bodo položili potrebne izpite. Tako so komisije v tovarnah in podjetjih ugotovile, da ima pogoje za naziv višjega specialista 311 delavcev, za naziv mojstra 160, za naziv večkratnega mojstra pa 18 delavcev.
Samo nekaj imen delavcev, ki imajo pogoje za naziv večkratnega mojstra: v tovarni "Svaty" strojni ključavničar Srečko Helnčič, v podjetju "Kristal" steklobrusilec Vladimir Blaj, v "Remontu" Ludvik Hoj, v mariborski livarni topilec Herbert Anglajtner, v predilnici in tkalnici pa kar dva delavca—predil-ski mojster Jože Petelinšek in ključavničar Leopold Lešnik.
To so povečini imena delavcev, ki so v prvih vrstah borcev za plan, imena najzaslužnejših udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev. Nasploh ima največ strokovnih delavcev tovarna avtomobilov, saj jih ima na primer od 318 specialistov kar 49 pogoje za naziv višjega specialista, 44 delavcev pa pogoje za naziv mojstra.
Zanimivo in poučno sliko kažejo tudi podatki o razvrstitvi delavcev v plačilne razrede. Največ delavcev—nekaj manj kot polovica—je razvrščenih v četrti, peti in šesti plačilni razred. Že enostavna in površna primerjava pokaže, da so delavci v lokalni industriji sorazmerno razvrščeni v višje plačilne razrede. Seveda pa bodo to dokončno ugotovile šele podrobnejše analize, ki bodo vsekakor koristne tako za ureditev sistema plač kot za problem delovne sile sploh.	•
Nekaj besed še o posebnih pogojih dela, ki so jih komisije sproti za vsakega delavca posebej ugotavljale ob prevedbi. Na podlagi analize posebnih, to je težkih pogojev dela bo mestno poverjeništvo za delo vsekakor laže in hitreje odkrivalo nepra
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o 'logodkih po svetu in doma!
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. v". ŽUPNIK
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj, do 8. zv. Tel. ENdicott 1-5013
"rn	-p......■ ■ —-,i li
vilnost v tovarnah in podjetjih, za katere vemo, da velikokrat izvirajo iz subjektivnih vzrokov, in ne toliko iz značaja ali težavnosti samega dela. Primerov posebnih pogojev dela je največ— kakor je pokazal popis—v gradbeni in kovinski industriji.
(Ponatis iz "Ljudske pravice")
O naših štirinogatih detektivih
Vsi smo že slišali ali brali o tako zvanih krvnih pseh (bloodhounds), ki so neprekosljivi v zasledovanju oseb. Njihova označba in pa dejstvo, da se jih dostikrat porablja za zasledovanje morilcev in drugih zločincev, dajeta tem našim štirino-gatim prijateljem nekak povsem nezaslužen slab sloves. Označba krvni psi izhaja iz dejstva, da so polnokrvni, vzgojeni iz pasme St. Hubert, ne pa, da so krvoločni. Te vrste psi so sploh zelo prijazni po naravi in ne napadejo nikogar, niti zločinca, katerega zasledujejo. Njihova edina želja in "ideja" je najti osebo, katere iskanje jim je poverjeno, in, ko jo najdejo, ji od veselja ližejo roke. Zakaj , je bilo treba dotično osebo iskati, o tem ne razmišljajo.
Za krvne pse morejo kvalificirati le čistokrvni psi dotične pasme in to le po dolgih vajah in učenju. Učiti jih začnejo, ko so eno leto ali poldrugo leto stari, in dajejo jim vedno težje 'naloge." Vselej, kadar pasji učenec iskano osebo najde, dobi nagrado v obliki primernega prigrizka. Izvežbanemu psu je treba samo dati poduhati kak predmet, ki ga je iskana oseba rabila, pa jo bo sledil milje in milje, četudi je sled stara 24 ur ali več. Vodniki psa navadno ne izpustijo, ampak ga držijo na vrvici tekom zasledovanja.'
Z gojenjem in vežbanjem krvnih psov se ukvarjajo nekateri zasebniki v Zedinjenih državah. V slučaju potrebe si oblasti ^iz-posojujejo krvne pse za iskanje določenih oseb. To' je včasih zvezano z velikimi stroški; včasih je treba pse in njihove vodnike prenesti v letalih tisoče milj daleč. S krvnimi psi si večkrat uspešno pomagajo pri iskanju otrok, ki so se izgubili / goz-! dih. Največkrat pa ti štirinogati detektivi zasledujejo morilce, roparje in druge 'prvovrstne" zločince. Kadar se zločinci poslužujejo avtomobilov, jim psi seveda ne morejo slediti, toda
včasih poberejo tudi "pretrgano" sled, če jih vodniki po slutnji privedejo do kraja, kjer se sled spet prične.
Kako morejo psi slediti "vonju" iskane osebe, dosedaj še noben učenjak ni mogel ugotoviti. Vseh vrst psi imajo visoko razvit čut "duhanja," toda pri krvnih psih je ta talent še prav posebno razvit. Ta možnost je dolgo gojeni pasmi krvnih psov prirojena, izuriti pa se mora z dolgim in potrpežljivim vežbanjem. Psi raznih vrst so že od nekdaj cenjeni kot zvesti prijatelji in pomočniki človeka, krvni psi so pa še posebno koristna vrsta. Škoda, da se jih drži tako neprimerno ime.
—NOVA DOBA
Društveni koledar
MARCA
17. marca, sobota — Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND
24.	marca, sobota — Veselica Slov. nar. čitalnice v SND
25.	marca, nedelja (Velikanoč) —Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND
30.	marca, petek — Ples Johnny Pecon in Lou Trebar v SND
31.	marca, sobota — Veselica društva Danica št. 11 SDZ v SND
31. marca, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
APRILA
1. aprila, nedelja — Prireditev Gospodinjskega odseka AJC in dram. dr. Naša zvezda v AJC na Recher Ave.
6. aprila, petek — Ples Wagon kluba v SND
HIŠE NAPRODAJ
NAPRODAJ!
Zidano poslopje, popolnoma v dobrem stanju; s trgovino z žganjem in pivorn, v slovenski naselbini. Za podrobnosti se poizve pri
JOHN KOVAČie
6603 ST. CLAIR AVE.
HIŠA NAPRODAJ
v Euclidu blizu Slov. doma; za eno družino, 6 sob lesena hiša; plinski fornez, avtomatični vodni grelec, dve garaži, velika lota. če se zanimate, prinesite vplačilo, ker ne bo dolgo trajala. Lahko takoj prevzamete. Cena $12,600.
PAGE REALTY CO.
15525 LAKE SHORE BLVD. KE 1-4967	KE 1-2326
RAZNO
MI IMAMO
takojšnje kupce za vašo hišo za eno ali dve družini, od $10,000 do $20,000. V Euclidu ali severno-vzhodnem delu.
Točna in poštena posluga. Govorimo slovensko BEACHLAND REALTY 767 E. 185 ST.. IV 1-1012
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
DVOJICA
z dvema otrokoma išče stanovanje s 4 ali 5 sobami. Plačajo primerno najemnino in bodo sami pa-pirali.
Pokličite RE 1-6925
7. aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND
7.	aprila, sobota—Veselica društva Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
8.	aprila, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND
13. aprila, petek. — Ples keg-Ijačev cerkve sv. Pavla v SND
15. aprila, nedelja. — Koncert zbora Abraševič v SND
20.	aprila, petek — Ples Hrvat-sko-ameriškega mladinskega kluba v SND
21.	aprila, soboto — Veselica društva Lipa št. 129 SNPJ
22.	aprila, nedelja—Pomladanski koncert zbora Adria v AJC, Recher Ave.
27.	aprila, petek — Ples Golden Gophers kluba v SND
28.	aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva Martha Washington št. 38 SDZ v SND
DELO DOBIJO MOŠKI
Cutter Grinders
9 UR NA DAN 5 DNI V TEDNU PLAČA OD URE
FERRO MACHINE & FOUNDRY INC.
3155 E. 66 ST.
COLD HEADER OPERATOR
Waterbury Toggle Solid die machine Podnevi; placa od ure. THE AMERICAN SCREW PRODUCTS CO. 2470 E. 93 Si.
Tovarniški delavci
za
opekarno
Izkušnja ni potrebna Dobra plača od ure in nadurno delo
THE EUCLID SHALE BRICK CO.
EAST 289th STREET (od Euclid Ave.)
WICKLIFFE, OHIO
DELO DOBIJO ŽENSKE
29. aprila, nedelja — Koncert zbora Zarja in Slovan v SND na St. Clair Ave.
MAJA
5,	maja, sobota—Veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND
6.	maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani na Denison Ave., — plesna veselica v Domu zapadnih Slovencev.
11.	maja, petek — Ples Merrymakers kluba V SND
12.	maja, sobota — Veselica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ V SND
DELO DOBIJO MOŠKI
MLAD FANT,
star 16 do 18 let, ki se želi učiti pekarstva, ali pa starejši moški, dobi delo ponoči. HOFFMAN BAKING 10522 Cedar GA 1-8317
DELO DOBIJO
P
jo 11 o
DRAFTSMEN ENGINEERS—JUNIOR
Imamo nekaj služb na razpolago v našem inženirskem oddelku za delo na letalskih zavorih. 5-dnevni tednik. Dobra plača.
'I
t P. T,
P
io Ji o ILo TOOL DESIGNERS
Imamo službe za kvalificirane delavce na jig in fixture delu. — Dobra plača.
'I
f P T
Mjo Ji o 11 o TOOL ROOM MAŠINISTI
TOOL AND CUTTER BRUSAČI
ENGINE LATHES
Visoka plača od ure
PITI
o ii o
PIPE FITTERS
MACHINE REPAIR MEN
Morajo imeti izkušnjo v industrijski delavnici. Visoka plača od ure.
B I L L E R
Graduantinja višje šole ali z izobrazbo trgovske šole; izkušnja ni potrebna, toda v pomoč. Treniramo.
Stalno delo, prijetne delovne razmere. — Stalna plača.
The Consolidated Iron & Steel Mfg. Co.
1290 E. 53 St.
severno od St. Clair Ave.
C. p. T.
Klerkinje — tipkarice Slenografke
18 - 25 LET STAROSTI Stalno delo v naših modernih pisarnah. 40 ur tedensko. Stalna plača. THE CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO. 3781 E. 77th St. (od Broadway)
OBLAK MOVER
Be priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
C KI
VAJENCI
Intervuiramo moške z mehanično zmožnostjo, ki se v resnici intere-sirajo postati izurjeni mašinisti. Oni, ki so izbrani, bodo morali po-sečati šolo za posebno treningo in morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift, ki jim je določen. Zglasite se v našem uposljevalnem uradu za oseben intervuj in zvedite več o našem programu za vajence. Visoka plača od ure.
P. I,
jO U o ii o SANDBLASTERS
Morajo biti izurjeni na delu na Tangborn Room blast in hand blast strojih. Visoka plača od ure.
t L I
PISARNIŠKO DELO
Dekleta, ki se zanimajo za pisarniško delo v prijetnem ozračju, z dobro plačo, se sprejemajo za intervuj za
splošno knjigovodstvo tipkanje plačilni oddelek stenografke
Uposljevalni urad odprt od ponedeljka do sobote od 8. do 4.30.
THE
WHITE MOTOR CO.
858 E. 79 ST.
TEŽAKI VOZAČI ROČNIH TRUKOV
Do 50. leta starosti. Stlano delo. Plača od ure.
t P J.
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
TURRET LATHES
RADIAL DRILL PRESSES
CARBIDE TOOL GRINDERS
SNAGGERS
O. D. BRUSAČI
Si morajo sami vzpostaviti delo in obratovati stroje. Visoka plača od ure.
Uposljevalni uiad odprt dnevno 8.15 do 5. zv., ob sobotah 8. do 12.
THE CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO.
3781 EAST 77th STREET
(od Broadway)
/ t
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
12. marca 1951

I
V
V
Y
Y
MlMl MALENŠEK
KOVINARJI
ROMAN
Toplo sonce prvih aprilskih dni leta tisočdevetstoenainštiri-desetega je naglo zahajalo za visoke vrhove. Zlati žar je obseval samo še strmine in previsne skale, dolina pa je hitro tonila v večerni somrak. Nad Savo se je že jela dvigati modrikasta meglica. V zraku je trepetal nemir pomladnega večera, vonj prebujene zemlje in sveži dih gozdnih plodin. Vonj po sveži smoli in oživljenih mravljiščih je dražijivo silil v nosnice. Pokrajina je postala po nemiru zadnjih dni tako spokojna, kakor bi vse življenje izumrlo.
Tako sta jo dojela tudi vojaka prostaka, Lavtižarjev Miha in Tičarjev Tone, ki sta se počasi bližala Jesenicam. Z dolgimi, pa že utrujenimi koraki sta požirala daljavo, ki ju je ločila od domačega kraja. Malo sta govorila in hodila sta z negotovostjo človeka, ki beži iz poraza. Molk ju je vznemirjal, celo skrbel, in Tone je rekel;
"Kako je vse mrtvo."
Res! Železniška proga je bila prazna, noben vlak ni drčal pe njej in lokomotive niso piskale, da bi se odmev lovil po seno-žetih. Bela cesta, ki je v neštetih ovinkah tekla z Jesenic, se izgubljala v zelenju in se v Mostah strmo vzpela čez globel na ravnino, je bila videti osamljena. Po njej niso tekli avtomobili in niso ropotali kmečki vozovi. Še hiše so se zaprle va-se. Tišina je bilo neprijetna obema vojakama, ki sta bežala domov po porazu jugoslovanske vojske. Oba je na tihem skrbelo kako je doma. Na to kar bo prišlo sta komaj mogla misliti, vse je bilO' tako nejasno. Življenje se je v zadnjih tednih zasukalo tako hitro, da sta preživela več kot prej v dolgih letih. Za njima je bil prikrit strah pred vojno, ki je visel nad Jesenicami odkar se je sprožilo na Poljskem. Poslednji tedni so negotovost pretrgali. Oba so poklicali na orožne vaje. V isti edinici sta preživela prvi nemški letalski napad, ki je vkljub dolgemu pričakovanju prišel tako nepričakovano, da nihče ni mogel pomisliti na resno obrambo. Zračnemu napadu je sledil nemški sunek in potem se je edinica razpršila kakor jata zbeganih ptičev kadar plane mednje skobec. Tone in Miha sta z drugimi vred pustila razdejanje za seboj in se umikala po gozdnih poteh in samotnih stezah, da bi srečno dosegla Jesenice in bi ne padla v vojno ujetništvo. Po treh dneh napornega pešačenja sta dospela do cilja.
Pozabila sta na utrujenost in sproščen vzdih olajšanja se je obema hkrati zvil iz prsi, ko sta uzrla v dolini pod seboj v meglico zavite Jesenice. Miha je preletel s pogledom domači kraj od vseh strani, potem pa se je dotaknil Toneta za rokav in veselo rekel:
"Tone, naša tovarna še stoji!"
Oči ni mogel odtrgati od gozda tovarniških dimnikov in pustega, dolgega nasipa iz žlindre, po katerem so tekle tračnice. Dimniki so bili togi, mrtvi, ni se kadilo iz njih. Na tiru so stali vozički, nekateri so bili celo zvrnjeni. Ves industrijski kraj se je zdel mrtev. Še luči se niso prižgale in večerni mrak je postajal vse gostejši.
Tone ob njem je s srcem in očmi bolj iskal veliko sivo tovarniško hišo, v kateri je sta-
novala priletna mati, kot pa tovarno. Zato je šele čez čas doumel smisel Mihovih besed in se trudno nasmehnil.
"Kranjska industrijska družba je vendar nemška. Potem veš, zakaj ni nobena bomba padla nanjo. Svojega ne bodo uničili."
Mihi so se zdele Tonetove besede suhoparne, preračunane. Tak je bil Tone vedno. V Mihi pa je plalo toplo čustvo spričo bližine Jesenic. Saj je vendar preživel težke ure, ko jih ni več upal videti, zdaj pa so tako lepo razgrnjene pred njim! Zdaleč je videti, kakor da se jih vojna še prav nič ni dotaknila. Tudi delavsko naselje je kakor je bilo. Med rdečimi strehami delavskih hišic je skušal najti domači krov, pa ga je mrak motil. Vleklo ga je domov in zazdelo se mu je, da je preteklost podobna samo grdim sanjam, v resnici se pa življenje ni nič spremenilo. Prišel bo domov in nihče se ne bo začudil, nihče ga ne bo vprašal, kje je hodil. Prav tako bo, kakor je bilo včasih, ko je prihajal ob nedeljskih večerih s planin. Kvečjemu Meta bo vprašala iz otroške radovednosti kako je bilo in kdo vse je bil gori.
Še tisti hip je videl vse domače pred seboj, kot bi bili živi in bi se nikoli ne bil ločil od njih. Oče Lavtižar, širokopleč hrust, drobna in vedno zaskrbljena mati, brat Peter, nekoliko vase zaprt godmjavec, sestra Meta s svojo šestnajstletno neugnanostjo in najmlajši France ključavničarski vajenec, vedno zamazan, z modrimi očmi, ki se mu kar svetijo iz črne maže. To je bila Lavtižar jeva družina. Oče se je pred tridesetimi leti priselil iz Mojstrane. Kmečki sin je bil, toda otrok je bilo osem, kmetija pa samo ena. Nepisana kmečka postava je velevala, da bo na posestvu ostal najstarejši sin, ostali naj si iščejo kruha po svetu, kjer ga upajo najti. Tako so se tudi mlajši Lavtižar-jevi brez nepotrebnih besedi razleteli po svetu in Miho Lav-tižarja je zaneslo na Jesenice. Če mu je bila tovarna sprva tuja, se ji je počasi privadil. Oženil se je. Priden in skromen, kakor je bil, si je postavil hišico in se s tem še bolj zakoreninil na Jesenicah. V tovarni je delal tudi sin Miha, že več let je bil delavec v valjarni debele pločevine na Javomiku. Peter je delal v železarni in France se je v tovarni učil za ključavničarja. Lavtižarjeva družina je bila tako tesno povezana s tovarno, da si Miha brez nje življenja niti misliti ni mogel.
Ze njegovi prvi mladostni spomini so bili zvezani s tovarno. Miha je bil najstarejši. Oče je prihajal iz tovarne, ves zamazan, in Miha mu je zlezel v naročje. Sedel mu je na kolenih in z njim vred južinal, čeprav je bila mati nejevoljna. Ko sta pojužinala, sin ni hotel iz naročja. Oče mu je moral pripovedovati o strojih in o velikih pečeh, kjer se tali železo, da postane mehko in tekoče. Tekoče železo, to je bila za mlado glavo neverjetna, kar pravljična uganka. Ko je Miha postal šolar, je nosil očetu kosilo v tovarno. Oče je zajemal iz modre, na rabavih obtolčene ganglice, Miha pa je kakor uročen strmel v veliki žerj&v, ki se je dostojanstveno premikal in odpiral in zapiral mogočno žrelo. Kadar je žerjal hlastnil, je pograbil velik kup ^elezja, zaprl žrelo in
ga prenesel na drugi kup. Z glasnim žvenketom ga je izsul in se vrnil po drugega. V mali železni hišici pa je sedel mož, ki je po svoji volji obračal mogočnega orjaka! Miha bi kar ves dan stal pred žerjavom in ga občudoval!
To so bili njegovi stiki s tovarno. Ko je nekoliko odrastel, jo je jel spoznavati od drugih strani. Seznanu se je z delavskimi stavkami. Ob času stavk oče ni delal, hodil je po delavskih sestankih in se razgovarjal s tovariši delavci. Mati je bila zaradi tega zaskrbljena.
"Kaj le počneš?" je oštevala očeta. "Še z dela te bodo spodili! Čemu stavkate? Veseli bi bili, da imate delo! Revež mora marsikaj potrpeti."
Oče Lavtižar je odgovarjal prizanesljivo, kakor bi poučeval otroka:
"Mati, ti tega ne razumeš! Po tvojem bi ne smeli stavkati. Kadar pa ti prinesem plačo, vedno vzdihuješ, da premalo zaslužim."
"Saj je res premalo! Kar poglej otroke!" je odgovarjala mati. Moževa misel ji ni bila tuja, le strah je bil v njej premočen, da bi mogla soglašati z njim. "Če je stavka potrebna, naj se postavijo tisti, ki so samski, ti pa imaš otroke!"
"Jeziš se, mati, ko bodo morali dodati, boš pa vesela," je menil oče.
Pa niso dodali, skoraj nikoli ne. Po stavki je oče molčei hodil na delo, mati pa je godrnjala, da je šel zaslužek za ves čas stavke po vodi.
To je bila temna stran tovarne, ki pa mladega Mihe ni oplašila tohko, da bi sam ne postal delavec. Vse, kar je prej moral gledati zdaleč, mu je postalo otipljivo blizu. Vse; veliki žerjavi, kalupi, v katere je tekla raztopljena litina, slepeče razbeljene peči, veliki, črni, mastni, neprestano brneči stroji, vzvodi, polni oljnega maziva, velikanski zaboji žebljev, brezkončni obroči žice vseh dimenzij, utripajoče tovarniške svetilke, oglušujoč ropot, zamazane črne stene . . . Tovarna je bila trda, neusmiljena, za vsak košček kruha je hotelo znojnih kapelj. Miha se ji je moral pokoriti. Je bil pač samo delavec kakor tri tisoč drugih. Toda bil je ponosen na to, da je bil njegov oče delavski zaupnik, da so ga delavci imeli radi in mu zaupali. Tudi Miha je stavkoval za boljšo plačo in boljše delovne pogoje, z drugimi vred se je boril proti tovarniški upravi, z njim vred je zasmehoval in mrzil ovaduhe, ki so tožarili delavce upravi. Zato tudi ni mogel ob prvem pogledu na Jesenice reči nič drugega kot;
"Naša tovarna še stoji!"
Tudi Toneta je vleklo domov. Odložil je puško, odpel vojaški pas, nato pa počasi jel s kape trgati vojaško kokardo. "S tem na Jesenicah ne bova daleč prišla. Morda so že Nemci doli," je rekel kratko.
Miha je storil prav tako.
Tone je pobral puško in si jo vtaknil pod plašč. "Ti," je rekel tovarišu, "če bodo Nemci zahtevali orožje, puške nikar ne oddaj!"
"No, če sem jo prinesel do doma, je nisem zato, da bi jo oddal Nemcem," je odvrnil Miha.
"Zdaj pa le domov," je odločno rekel Tone.
Nekaj časa sta šla skupaj. Potem pa sta krenila vsak v svojo smer. Tone proti veliki stanovanjski hiši, Miha v delavsko četrt. Nemcev še ni bilo in cesta je bila prazna. Vsak od njiju je tiščal puš^o pod plaščem. Tone si je pogumno dejal:
"Hitler bo prišel, pa tudi šel, ni hudič!"
Miha je tiščal puško k sebi in se bal, da bi kdo po njegovi narejeni drži ne zasumil, kaj prenaša. Tudi on je razmišljal:
Uncle Sam Says
There is a job to be done and every American citizen has been asked to do his share. Our boys now going into the Defense services need your all-out support and in every possible way, from the manufacture of armament to helping flnance our huge defense program. Volunteers are needed to help in a vital part of the country's struggle for existence. Whatever your job you can help in this great program, both by the purchase of Defense Bonds to the limit of your ability and by asking your friends and neighbors to invest in U. S. Defense Bonds.	U. 5. Treasvry Department
"Jugoslavije ni več. In kako hitro je propadla! Kako bomo živeli, ko bodo prišli Nemci?"
■ Zaskrbljeno je šel proti domu, ki ga je zagledal med golim drevjem.
2.
Zjutraj se je Miha točno ob pol šestih, kakor je bil vajen, zbudil. Pretegnil se je na postelji. Vse je bilo tako kot vsako jutro. Prijetna podstrešna sobica, ki sta si jo delila z bratom Petrom se še malo ni spremenila., Na edinem oknu so viseli vezeni zastori, ročno delo sestre Mete. Okno je bilo odprto in zastor se je pozibaval v lahnem vetriču. Do Mihe je prihajal svež, skoraj hladen zrak. Večletna navada ga je silila naj vstane, hkrati pa se je zavedel, da se mu nikamor ne mudi. Tudi je čutil po vsem telesu zoprno trudnost. Mišice v nogah so ga bolele. To ni bila prijetna utrujenost, ki jo je čutil kadar se je vračal z nedeljskih izletov v planine ali pa pozimi, ko je križaril okoli na smučeh. Trudnost "mu je ostala od dolge poti, ki sta jo prehodila s Tonetom, preden sta prišla z bojišča domov.
(Dalje prihodnjič)
Nelegalno kuhanje žganja
Med povprečnimi državljani prevladuje mnenje, da je odprava 13-letne prohibicije v Zedi-njenih državah odpravila tudi nelegalno izdelovanje žganih pijač. Splošno prohibicijo, ki je prepovedovala izdelavo, prodajo, transportacijo in posest alkoholnih pijač, smo imeli od leta 1920 do leta 1933. Takrat se je nelegalno izdelovanje alkoholnih pijač silno razširilo. Po odpravi prohibicije je velika večina jnanjših "butlegarjev" prenehala s svojimi riskirani-mi posli; nekateri pa iz enega ali drugega vzroka poslujejo naprej.
V deželi je dovolj legalnega žganja in drugih alkoholnih pijač in pivci niso odvisni od nelegalnih žganjekuhov. Da taki žganjekuhi vseeno obratujejo, je vzrok visoko obdavčenje žga-
nja in nekaterih drugih alkoholnih pijač. Izdelava opojnih pijač ni prepovedana ali proti-postavna (razen v eni ali dveh državah), le federalne davke je treba plačati od produktov. In ti davki so precej visoki, • kar seveda zvišuje prodajne cene.
Prvi federalni davki na whiskey so bili naloženi že leta 1792, kar pomeni, da so skoro tako stari kot naša republika. V teku let in desetletij so bili tovrstni davki močno zvišani. Dandanes dobi federalna blagajna letno nad tisoč milijonov dolarjev samo od davkov na opojne pijače. Nadaljne dohodke od opojnih pijač dobivajo posamezne države in mestne uprave. Na splošno je malokateri produkt tako visoko in vsestransko obdavčen kot so opojne pijače.
To je vzrok, da je še vedno mnogo nelegalne produkcije opojnih pijač. Posebno velja to za naše južne države, kjer je izdelava žganja iz koruze tako stara kot je naša dežela. Tisočeri butlegarji so izdelovali nelegalno koruzno žganje davno pred prohibicijo, tekom iste in po ukinjenju prohibicije. V petnajstih naših južnih državah je ta "industrija" še vedno zelo živahna.
Razume se, da so federalni agenti neprestano na lovu za producenti in prodajalci žganja, od katerega niso bili plačani davki. Ta posel spada zakladni-škemu departmentu, in sicer odseku za obdavčenje alkohola. Tekom prohibicije je bil ta odsek bolj znan kot je zdaj, vendar je še vedno zelo aktiven. Več kot polovica aretacij od strani federalnih geantov je danes zaradi neplačanih davkov na alkoholu. In več agentov oddelka: za obdavčenje alkohola je nasilno spravljenih s sveta kot agentov vseh drugih federalnih agencij skupaj, vključno FBI. To znači, da izterjevanje davkov na alkohol ni lahka reč.
Nelegalno koruzno žganje kuhajo posamezni farmerji iz svojih pridelkov navadno v težko dostopnih gorskih krajih, ali pa je ta posel v večjem obsegu v rokah "podjetnikov," ki imajo podnajemnike za to delo. Drzni avtomobilisti z brzimi avtomobili odvažajo nelegalno robo v temnih nočeh od producentov v gozdih do prodajalcev ali preprodajalcev v mestih. Voznik plača producentu za žganje na licu mesta v gotovini, morda tri dolarje za galono, nakar ga od jemalcu v mestu morda proda po šest dolarjev za galono. Tako gre ta reč po vrsti: farmer vnov či svojo doma pridelano koru
KAYN EE
sport srajce za dečke
mere 4' do 12
$2, $2.50 sport in praznični vzorci
mero 12 do 20
$2.75. $3.95 bele in različne barve
mere 13, 13V2, 14 in 1414
$2, $2.50, $2,95, $3.50
velika izbira v zanesljivi slovenski trgovini
FRANK BELAJ
6205 ST. CLAIR AVENUE
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
'	Pokličite:
ENdicott 1-0718
zo v obliki žganja; prevoznik dobro zasluži; odjemalec v mestu lahko prodaja žganje po nizki ceni in pri tem napravi še lep zaslužek, ker ne plača davka. To se pravi, če gre vse po sreči.
Federalni agenti seveda lovijo žganjekuhe, prevažalce in odjemalce nelegalnega alkohola. Zalotene žrtve morajo računati z uničenjem ali zaplembo blaga, ndiprav ali vozil, na visoke denarne kazni in zapor. Kljub temu se zdi, da te nelegalne industrije ne bo nikdar mogoče popolnoma zatreti, posebno v naših južnih državah.
—NOVA DOBA
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO 15702 WATERLOO ROAD
MANDEL DRUG CO.
Chicago, 111.
BUSINESS OPPORTUNITY
GOOD BUY — Quick Sale — Restaurant, plate lunch room, seats 24, short orders. 4 nice living rooms in rear. W. Good trade established. Selling. Owner has other interests.
SEeley 3-0396
POPULAR TAVERN ON BUSY SO. SIDE ST. Established 8 years with an abundance of good will. Full equipment' including T.V. This tavern commands a steady and highly profitable trade drawn from • businesses on the street and from the surrounding residential district. For sale by owner and offered at a bargain for quick disposal. Call or phone for special appointment.—8250 S. Racine Ave., telephone RAdcliffe 3-9451.
Sacrificing — By Owner RESTAURANT — New Good location — Easy to operate N. W. — Reasonable Call: spring 7-0760 between 8 a. m. and 4 p. m. CO 7-1079
HELP WANTED—Domestic
GENERAL housework — plain cooking. No laundry. Own room and bath. New home. 2 blocks from train. Excellent salary.
Call Highland Park 2-6281
COMFORTABLE Home offered to right person. Responsible practical nurse to take care of elderly person.
DElaware 7-3997
RESPONSIBLE Woman, 45-60, to take complete charge of household. Parents-business owners away most of time. Must give good care to two children. Good home for right party.
Rockwell 2-9399
LOVELY HOME — 3rd floor quarters offered to responsible couple, 45 - 60. Husband, good driver and gardener. Wife, excellent cook and housekeeper.
Midway 3-5254
LOVELY MODERN HOME for competent woman. General housework. Assist with care of children. Private room. Top salary.
IRving 8-5410
HELP WANTED—MALE
A BETTER POSITION AND PERMANENT IN VITAL DEFENSE PLANT
Design Draftsman
M. E. or E. E. Graduate with
3 Years Experience.
Work will be All Board Work Salary Open
JOHNSON FARE BOX CO.
4819 N, RAVENSWOOD AVE.
FEMALE HELP WANTED
EXPERIENCED Woman for gen oral housework. Own Voom and bath. Pleasant home on the Beach. 3 adults. References. Phone Wllmette 555 COLLECT
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Business Woman-Mother desperately need 3 roo® unfurnished apartment. Any good location. Prefer South near IC. Moderate rental. Miss Hal'' ANdover 3-4200 extension 205
INDUSTRIAL Engineer, wife, baby
need 2 bedroom unfurnished
apartment. Commuting district 53 and Western. Moderate rental. Mr. Coldren.
GRovehill 6-6800 After 5, VAn Buren 6-7 5^
YOUNG COUPLE — Little child, need 5 room unfurnished apartment. N or NW or suburb. Moderate rental.
GLadstone 3-6154
RESPONSIBLE Mother (Widow), ' adult children, 4 employed, neep 6 room unfurnished apartmeo-3-4 bedrooms or home. Berwy or Cicerco N. W. Moderai rental.
LAwndale
I
BECAUSE of Barry Ave. Fire need" place to live. 1 child' Desperately need 3-5 room furnished apartment N or
Days BElmont 5-9503 Evenings AVenue 3-726
RESPONSIBLE Business MaO' wife, adult daughter, need room unfurnished apartmen ■ Good location SW. Modera rental.
ABerdeen 4-2055 o BOulevard 8-8100 extension 2
RESPONSIBLE Manager, employ^ wife, desperately need 3-4 unfurnished apartment. fgr drinkers. Good location N. Pre Evanston. Please call J. O- jjjj
monson. Mgr. Commonwea
Loan Co., 624% Davis Evanston. — GReenleaf 5-51J
HELP WANTED
WORK NEAR HOME
TYPIST
General Official Work Touring Counselor Permanent — 5 Day Wee t Some Evening Work Free Hospitalization and Life Insurance Mr. Davenport FR 2-1818
CHICAGO MOTOR CL^B
Policy Writers
5 DAY WEEK LOOP INSURANCE ^^^^333 See Baird Brown Ro«""
GEORGE F. BROWN
& SONS 175 W. Jackson Blvd. WAbash 2-4280
Ask for Dept L when you^P -
FEMALE HELP WANTED
SWITCH BOARD OPERATOR
YOUNG WOMAN — HIGH SCHOOL GRADUATES WITH P. B. X. EXPERIENCE TO BECOME PERMANENT MEMBER OF OUR STAFF 37'/2 HOURS — 5 DAY WEEK
R. R. DONNELLEY 8 SONS CO-
2137 CALUMENT AVENUE Miss Briggs - Phone CAIumet 5-2121